POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 2250 PTUJ
|9. NOVEMBER / LISTOPAD 1997
GLASILO «Sili OBČINI PTUJ
ISSN 1 31 8-8550 LETO lil • ŠTEVILKA 1
MESTOf	\
O KADROVSKE SPREMEMBE V MO PTUJ
O OŠ MLADIKA
O II. MEDNARODNI SIMPOZIJ O MESTNEM PRAVU
aw
Osnovna šola Mladika Ptuj je najstarejša šola v mestu. Zgodovinski podatki o njenem delovanju segajo na začetek 16. stoletja. Sedanja šolska zgradba pa je bila zgrajena leta 1902.
Letos praznuje 95-letnico, ki jo bomo svečano obeležili 5. decembra 1997. Prepričani smo, da bomo ob razstavi, ki vas bo peljala po bogati življenjski poti naše Mladike, delili z vami veselje ob začetku del pri izgradnji mansarde. Z izgradnjo mansarde ne bomo odpravili le druge izmene, učenci bodo pridobili tudi nujno potrebne prostore za knjižnice», čitalnico, medioteko, računalniško učilnico in za podaljšano bivanje.
Upamo in želimo, da je to šolsko leto zadnje, ko morajo učenci Mladike obiskovati pouk tudi v popoldanski izmeni.
Pedagoški in strokovni delavci si prizadevamo za optimalni razvoj sposobnosti vsakega učenca. Želimo, da bi v prijaznem šolskem okolju dobili dovolj znanja za uspešno nadaljevanje šolanja in pridobitev poklica.
Starši dobro sodelujejo s šolo. Za zelo uspešne so se izkazale skupne govorilne ure otrok in staršev, saj se problemi rešujejo skupno in tam, kjer nastajajo. Starši se vključujejo tudi v obšolske dejavnosti.
Šolo so že pred 200 leti imenovali »zgledna šola« in taka je ostala do današnjih dni. Ves čas je hospitacijs-ka šola, zato sprejema le učitelje, ki so pripravljeni naporno delati, iskati uspešnejše poti izobraževanja in
Dan šole 1996, Foto: LANGERHOLC
Šola ima lepo lego ob reki Dravi, veliko zelenic in športnih površin. Učenci s pridom izkoriščajo zelene površine in številna igrišča ob sami šoli in v bližnjem parku. Športne dejavnosti, košarko, odbojko, nogomet, rokomet, atletiko, ples in namizni tenis, vodijo učitelji šole in zunanji delavci. Za pouk koristimo bližnjo športno dvorano Mladika in naprave na atletskem stadionu Drava.
Sedaj jo od 'I. do 8. razreda obiskuje 605 učencev. Za učence razredne stopnje je organizirano podaljšano bivanje.
Za vzgojnoizobraževalno delo skrbi 34 predmetnih učiteljev in profesorjev, knjižničar, učitelj računalništva, 2 učiteljici v podaljšanem bivanju, sociologinja, psihologinja in ravnateljica.
vzgoje in svoja spoznanja prenašati na mlajše kolege in študente. Zato ni slučaj, da šola uspešno izvaja projekte, kot so: opisno ocenjevanje, uvajanje računalništva v pouk, zgodnje učenje tujih jezikov, nivojski pouk matematike in slovenskega jezika na razredni in predmetni stopnji. Bila je med prvimi šolami s tremi ocenjevalnimi obdobji. Na razredni stopnji nudimo učencem, ki to želijo, vsak dan uro športne vzgoje, na predmetni stopnji pa dodatno uro športne vzgoje v 7. in 8. razredu.
Poleg pridobivanja novih znanj in spoznanj šola nudi učencem tudi mnogo možnosti za razvedrilo. Med šolskim letom se zvrstijo številne filmske in gledališke predstave, za najmlajše pa še lutkovne igrice. Poleg mladih dopisnikov, ki izdajo kar nekaj številk šolskega glasila, sta
zelo dejavna gledališko-recitacijska skupina in pevski zbor, ki vedno znova presenetita učence in starše s kakovostnim kulturnim programom.
Med mladimi raziskovalci so zelo dejavni geografi, zgodovinarji in kemiki, ki so za raziskovalne naloge prejeli zlata priznanja. Na tekmovanjih v znanju so učenci osvojili zlata priznanja pri matematiki, kemiji in slovenskem jeziku.
Od leta 1994 je Osnovna šola Mladika študijsko središče, saj je kar desetim učiteljem na šoli zaupano vodstvo področnih študijskih skupin, ki delujejo pod okriljem Zavoda za šolstvo, OE Maribor.	Poleg
izobraževanja, ki poteka v okviru študijskih skupin, učitelji obiskujejo seminarje in pedagoške delavnice. S pridobljenimi znanji sproti bogatijo svojo pedagoško prakso. Osnovna šola Mladika se ves čas enakopravno z drugimi slovenskimi šolami vključuje v prenovo osnovne šole.
V šolskem letu 1996/97 smo na šoli izvajali projekt nivojskega pouka slovenskega jezika in matematike v sodelovanju z Zavodom republike Slovenije za šolstvo. Projekt smo predstavili tudi v Ljubljani na dnevih
slovenskega izobraževanja z razstavo in predavanjem. Predvajali smo tudi video film o delu šole.
Rezultati projekta so bili predstavljeni v sejemskem katalogu in posebni publikaciji.
V tem letu se je učencem, staršem in učiteljem začela uresničevati dolgoletna želja, da pridobimo nove prostore v tretjem nadstropju oziroma mansardi. Z obnovo mansarde bo šola pridobila potrebne učilnice, da bo pouk potekal samo dopoldan. Vsem učencem bo omogočen dostop do knjig in revij, ki se sedaj stiskajo na 11 m2 in v knjižnih omarah po učilnicah. Svoj prostor bo dobila šolska medioteka in dodatni prostor računalniška učilnica.
Z obnovo mansarde bo poleg kadrovskega izpolnjen še prostorski pogoj za prehod na devetletno osnovno šolo. Če se bodo starši naših bodočih prvošolcev tako odločili, bo šola že pred šolskim letom 2002/2003 vpisala prvo generacijo 6-letnikov v 1. razred devetletne osnovne šole.
Marija ŠUMANDL, prof., svetnica ravnateljica
GOTAVLJANfE INTERESI
Volilna komisija Mestne občine Ptuj je v nedeljo, 9. 11. 1997, v času od 7. do 13. ure na glasovalnem mestu Igrišče Spodnja Hajdina izvedla postopek ugotavljanja interesa prebivalcev dela naselja Spodnja Hajdina, od h. št. 77/a do 113 in od h. št. 139 do 143, za združitev tega dela naselja z naseljem Ptuj.
Volilna komisija je postopek ugotavljanja interesa občanov izvedla na podlagi sklepa Mestnega sveta Mestne občine Ptuj dne 29. 10. 1997 in sklepa župana Mestne občine Ptuj dne 30. 10. 1997, saj zakonodaja v primeru spremembe naselij pristojnim organom ne nalaga obveze, da pred tem ugotovijo voljo prebivalcev, zato izvedba postopka ni bila vezana na predpise o volitvah ali referendumu.
Volilna komisija Mestne občine Ptuj
je na svoji seji dne 10. 11. 1997 ugotovila naslednji izid:
-	za združitev dela naselja Spodnja Hajdina, od h. št. 77/a do 113, z naseljem Ptuj je od 133 volilnih upravičencev glasovalo 87 občanov, od tega je bila 1 glasovnica neveljavna, 44 občanov je glasovalo ZA, 42 občanov pa PROTI združitvi tega dela naselja z naseljem Ptuj;
-	za združitev dela naselja Spodnja Hajdina, od h. št. 139 do 143, z naseljem Ptuj je od 17 volilnih upravičencev, glasovalo 12 občanov, od tega je glasovalo 10 občanov ZA, 2 občana pa PROTI združitvi tega dela naselja z naseljem Ptuj.
Marija FAJT Namestnica predsednika Volilne komisije Mestne občine Ptuj
: üimmffltfy mmim :	:
jVJtotoyrtoyj
to ©Ltoctoä
Drugi mednarodni simpozij o ptujskem mestnem pravu v srednjeevropskem prostoru
Prazniki so bili nekoč, ko svetno in posvetno še ni bilo ločeno, verski in ne civilni. Ljudje si niso belili glave in tratili časa z razmišljanjem o tem, ali verski obredi sodijo na neko slovesnost ali ne. Vsa skupnost se je vključila vanje, to je bil premor, beg od dela in vsakdanjih skrbi, psihološki ventil. Zato je ob praznikih zamrlo vse javno življenje, zaprli so šole, nehali trgovati in se vojskovati. Uživanje mesa je bilo eno izmed prazničnih razkošij.
Zimski čas, čas ob koncu koledarskega in sončnega leta, je bil na animistični stopnji človekovega razvoja doba duhov, ko se duše rajnkih vračajo in obiskujejo svoje domove. Morda je prav zato še vedno toliko praznikov v tem sicer otožnem, melanholičnem času. V decembru, grudnu, se kar vrstijo; četrtega sv. Barbara, šestega Miklavževo, trinajstega sv. Lucija, petindvajsetega Božič, šestindvajsetega Štefanovo in istega dne Dan samostojnosti, osemindvajsetega tepežnica in enaintridesetega Silvestrovo. Z njimi povezane šege in verovanja so prava zakladnica informacij o načinu življenja ljudi v preteklosti in sedanjosti.
Sv. Nikolaj, po naše Miklavž, je v dobršnem delu Srednje Evrope od 11. stoletja najbolj priljubljen zimski svetnik, posebej med otroci, saj jih obdaruje, za pridnost nagrajuje, za nemarnost pa prepusti kazni spremljevalcev, parkeljnov. Pri nas je na Koroškem in v Dravski dolini zavetnik splavarjev, v Savinjski dolini pa se zatekajo k njemu mlinarji in žagarji.
Tudi se ni okrog nobenega svetnika spletlo toliko legend kot prav okrog Miklavža, ki bolj kot katera druga oseba simbolizira prijaznost in radodarnost in ki prihaja iz temne zimske noči v svetlobo preprostih kmečkih izb in v razkošne sobe mestnih hiš ter spet izgine v temni noči. Pri ljudeh tega pomočnika v stiski in čudodelnika nista izpodrinila ne Božiček in ne dedek Mraz.
Ena izmed legend ga opisuje kot mogočnega zavetnika, ki je tri hčere siromašnega očeta rešil sramotne usode, ko jim je ponoči skozi okno potisnil tri kepe zlata Jn jim priskrbel doto. Odtod morda šega, da otrokom ponoči prinaša darove v nastavljene posode, odtod tri jabolka, ki jih na podobah nosi s seboj in so pravzaprav tri kepe
zlata. Rdeča jabolka so zato z orehi vred obvezni darovi, ki jih prinaša pridnim otrokom v noči od 5. na 6. december, (op. Praznično leto Slovencev, N. Kuret)
Miklavža imamo za škofa, čeprav ó njem ni preveč zanesljivih virov, obstajajo le legende. Nikolaj je bil v 4. stoletju škof v Miri v Mali Aziji (današnje Dem re v turškem okrožju Antalije). Rodil se je šele več let po poroki staršev; nebeški sel naj bi jima za njuno nesebičnost poklonil sina za tolažbo v starosti, ki bi mu naj bilo ime Nikolaj. Ime izhaja iz latinskega imena Nicolaus, to pa iz grškega Nikolaos in pomeni zmago ljudstva. Nikolaj se je gorečno boril za krščansko stvar, dokler ga niso prijeli in vrgli v ječo, kjer je veliko pretrpel in zato dobil priimek »spoznavalec«. Umrl naj bi v visoki starosti. Njegovo čaščenje se je hitro razširilo v vzhodni cerkvi in nič manj po vsej Zahodni Evropi. V 12. stoletju je preplavilo svet tostran Alp. V Sloveniji mu je od vseh svetnikov posvečenih največ cerkva. Priljubljenost se kaže tudi v številnih umetnostnih spomenikih, srednjeveških freskah in poznejših umetninah, ki upodabljajo prizore iz njegovega življenja.
Miklavž ima spremljevalce našeml-jence, izvrševalce kazni, za strah porednim otrokom, ki pa si jih ni izmislilo krščanstvo, ampak imajo veliko globlje korenine na indoevropskih tleh. Miklavž se jim je pridružil šele v 12. stoletju. Našemljenci so ostanki poganstva in so svoj čas predstavljali duhove prednikov in demone rasti. Cerkev je imela v prvih stoletjih z divjimi zimskimi demoni hude boje in jih je obsojala, pozneje pa je ubrala modro pot. Ni se spopadla naravnost z ostanki poganstva, ampak jim je dala novo preobleko. Našemljenci so se spremenili v hudobne duhove, ki jih pogani niso poznali; nastali so hudiči, parkeljni, zlodeji kot Miklavževi spremljevalci. Od tod trdoživost Miklavževih obhodov. Na Slovenskem so ponekod še območja, kjer Miklavža ne poznajo, zato pa tam razsajajo parkeljni sami. Ponekod še danes prihajajo v času pred Miklavževim hudiči sami k hišam in strašijo otroke.
Odgovorna urednica
Pripravili so ga Zgodovinski arhiv na Ptuju, zanj Ivan Lovrenčič, Pravno zgodovinski inštitut Univerze v Mariboru in njegov predstojnik, zaslužni prof. dr. Stanko Ojnik, Univerz Karel Franz v Gradcu in njen Inštitut za pravno zgodovino z dekanom dr. Gernotom Kocherjem v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom v Mariboru, je v treh dneh, od 5. do 7. novembra, v ptujski kinodvorani dosegel svoj namen.
Prav posebej slovesni začetek s pozdravi župana Mestne občine Ptuj Miroslava Lucija, dr. med., ravnatelja Zgodovinskega arhiva, dekana pravne fakultete v Gradcu, predstavnika Univerze v Mariboru in generalnega vikarja salzburške nadškofije dr. Johannesa Paarhammerja je bil pravi uvod, seveda poleg glasbenega uvoda učenk Glasbene ŠOLE Karol Pahor Ptuj. Zbornik razprav prvega mednarodnega simpozija o statutu mesta Ptuja iz leta 1376 je predstavila njegova urednica in spiritus agens simpozija Marija Hernja Masten.
Kratka predstavitev projekta monografije in razstave o Janezu Puhu, izumitelju in industrijalcu slovenskega rodu, v avli Mestne hiše je popestrila sprejem pri našem županu.
Enakovredni, obravnavi ptujskih pravnih spomenikov, zgodovine, umetnosti, glasbe v srednjeevropskem prostoru, pri kateri so sodelovali predavatelji dr. Andrej Hozjan, Marija H. Masten, dr. Jože Mlinarič, Marjeta Ciglenečki, mag. Darja Koter, dr. Janez Kranjc, dr. Gernot Kocher, dr. Hugo Schwendenwein, dr. Stanko Ojnik, dr. Vladimir Simič, Hans Georg Hermann, mag. Borut Holcman, Elke Hammer in dr. Steppan Markus, so prisluhnili tudi študenti, ne le dokaj specializirana publika.
Simpozij, poln reminiscenc, ki kar kličejo po novem simpoziju, po novih raziskavah, po novih predstavitvah in srečanjih na ravni Srednje Evrope.
Kristina Samperl Purg
25-lefnica Minoritske province sv. Jožefa
Srebrni jubilej samostojne slovenske minoritske province so patri minoriti proslavili s slavnostnim koncertom srednjeveških koralov, ki so jih izvajali študentje Akademije za glasbo pod vodstvom prof. dirigenta in organista ; Toneta Potočnika v Proštijski cerkvi na Ptuju 12. 11. 1997.
V četrtek, 13. novembra, so s slovesno mašo, ki jo je daroval Mariborski škof dr. Franc Kramberger, zaključili skoraj 800-letno obdobje delovanja. Prisotni so bili številni redovni predstojniki minoritov iz Slovenije, minoritske province j iz Hrvatske, Avstrije in Italije ter sobratje kapucini in frančiškani in seveda minoriti ter župan in podžupan Mestne občine Ptuj, številni verniki in pevci zbora sv. Viktorina. Izražene so bile najboljše misli in želje za nadaljevanje vsestranskega sodelovanja in za ustvarjalni doprinos k ptujskemu in slovenskemu jutri s posebnim poudarkom tudi na izvajanju projekta Ptujska trojka -obnova Minoritske cerkve. Ob tej priložnosti so se minoriti oddolžili g. Franju Gunžerju za njegov življenjski prispevek v Frančiškovem svetnem redu.
Kristina Šamperl Purg
T»
ft-v “Rüar
Jto \ TELEFONSKIH CENTS#
ANTENSKI S8STEM1
>	Dobava in montaža antenskih sistemov za sprejem satelitskih in zemeljskih programov
>	Kabelski razvodi po stanovanjih
HIŠNE TEUEFONSKE CENTRALE
>• Dobava in montaža telekomunikacijske opreme y Telefonski razvodi
y Vzdrževanje In popravila telekomunikacijske opreme
CENTS^AL
Alojz JAKOMINI s p.
VodovA uL 4, 2250 Piuj teL: 062/777-718

34
Ko je predsedstvo Mestnega sveta, to so predsednik in podpredsednika MS v sodelovanju z vodji poslanskih skupin, pripravljalo predlog dnevnega reda za 34. redno sejo, je ugotovilo, da bo zaradi volitev seja trajala dalj časa. Zato je predlagalo, naj se seja prekine po 12. točki dnevnega reda in bi jo nadaljevali isti dan, ko bo sklicana še izredna seja, to je 29. oktobra.
Pri sprejemanju dnevnega reda je vodja PS Zelenih Vlado ČUŠ predlagal umik 15. točke - Predstavitev projekta Kurentland - z utemeljitvijo, da je za projekt premalo znanega in obdelanega gradiva, zlasti s področja varstva narave in okolja. Predlog ni bil izglasovan. V razpravi sta vodja PS SLS in SKD predlagala, da projekt predstavijo pod točko Informacije, kar so potrdili. Svetnice in svetniki so namreč začutili možnost, da bo dan kakšen predlog za glasovanje, ki bi lahko pomenil večjo finančno obveznost, za kar pa se večina svetnikov ne zavzema. Dnevni red je bil še dopolnjen s poročilom sklada stavbnih zemljišč.
Soglasno je bil sprejet zapisnik 33. seje MS. Novi, posredni sistem volitev članov za Državni svet po zakonu že iz leta 1992 predvideva za volilno telo izvolitev elektorjev. Pravila za izvolitev je sprejel MS na zadnji seji (Uradni vestnik, 10/97). V skladu s temi Pravili je Komisija za volitve in imenovanja prejela predloge za 8 kandidatov poslanskih skupin, zastopanih v MS, in za dva kandidata za določitev kandidata za člana v državni svet. Predsednik Mestnega sveta je za izvedbo volitev predlagal volilno komisijo v sestavi: Milan ČUČEK, Milan KORŠE, Slavko BRGLEZ, Stanko KOSI, Rajko FAJT in Vili CEROVIČ. Odrejen je bil natančen čas volitev od 14.05 do 14.20 ure ter nadaljevanje seje ob 14.30 uri. Ob določenem času je v nadaljevanju seje predsednik volilne komisije sporočil naslednji izid glasovanja: neuporabljenih je bilo 5 glasovnic, glasovalo je 27 svetnikov, nepravilne glasovnice ni bilo. Od 8 kandidatov je bilo izvoljenih 7, izvoljen ni bil kandidat SLS Franc RANFL (edini kandidat, ki ni svetnik). Izvoljeni so bili: Angela CARTL, Emil TOMAŽIČ (SKD), Mitja MRGOLE (DeSUS), Milan PETEK (SDS), Vlado ČUŠ (Zeleni), Konrad RIŽNER (LDS) in Boris GORNIK (Lista KS). 7 izvoljenih elektorjev iz Mestne občine Ptuj bo skupaj z ostalimi 13 elektorji iz ostalih 8 občin 7. volilne enote izvolilo 26. novembra člana v DS kot predstavnika lokalnih interesov.
Z volitvami so svetniki hkrati določili kandidata za volitve v Državni svet. Od dveh kandidatov je bil z minimalno večino izvoljen Peter PRI BOŽIČ (SKD), drugi kandidat Alojz KAVČIČ (SLS) pa je dobil glas manj. Ob volitvah se je izkazala slaba politična pripravljenost podružnice SLS Ptuj. Točka Pobude in vprašanja je bila tokrat zaradi volitev uvrščena v 4. točko. Svetniki so dobili 23 pisnih odgovorov s prejšnje seje, ki jih objavljamo v tej številki Ptujčana. Slavko BRGLEZ ni bil zadovoljen s površnim odgovorom o pobudi za ureditev do 100 metrov kolesarske steze na začetku Ormoške ceste, od zapornic do kolesarske steze. Ustno so vprašanja postavili: Janez SVRŠENJAK (DeSUS) o
M3® isle
SEJA MESTNEGA SVETA MO PTUJ
(24. in 29. oktobra 1997)
delovnem času tajnice v PČ Rogoznica, pridružil se mu je tudi Milan PETEK (SDS) o podobnem problemu v PČ Grajena. Stanko KOSI (SKD) ni zadovoljen z razvojem plinifikacije. Vlado ČUŠ je razpravljal o problemu kurjave v Žabjaku, Emil MESARIČ (LDS) o laserski ulični cestni razsvetljavi, Rajko FAJT (SDS) o novi kanalizaciji v
Brstjeh, kjer ni protipovratne lopute, Tomaž NEUDAUER (SDS) in Lidija MAJNIK (LDS) o potoku Grajena, kjer se nabrežine rušijo, Mirko KOROŠEC (SLS) o nevarnosti težkih prevozov čez dotrajani most čez Studenčnico. Pobude so še dali Franc ŠTRUCL (Lista KS), Konrad RIŽNER (LDS) in drugi. Na večino vprašanj je sproti odgo-
varjal g. Stane NAPAST, ostali pa bodo dobili pisne odgovore.
Informacija o 9-mesečni realizaciji program ma Sklada stavbnih zemljišč in občinskega proračuna ni preveč vzpodbudila razpravljavcev. Glavni problem je večji izpad dohodkov v Skladu stavbnih zemljišč zaradi manjše prodaje stavbnih zemljišč (le 5%
planiranih prihodkov od 60 milijonov SIT), kar vpliva tudi na občinski proračun, kjer so prihodki doseženi v višini 66%, odhodki pa v višini 56%. Na splošno se gibljeta realizaciji prihodkov in odhodkov v nekoliko nižjih okvirih od predvidenih, vendar po izjavi Lizike VIDOVIČ sedaj še ni potreben rebalans, ker tudi ni znan državni
letni proračun.
K soglasju o povišanju cen pogrebnih storitev ni bilo večjih pripomb, ker je bil predlog, ki ga je pripravil Oddelek za finance, dobro dokumentiran. V obdobju 1995-97 so se cene povišale le za 5 in 3,7%, torej manj, kot je bila rast drobno-prodajnih cen. Komunalno podjetje je po državni sprostitvi kontrole cen predlagalo 33% povišanje, Oddelek za finance pa le 27,5%, kar je bilo tudi sprejeto.
Obravnava premoženjske bilance občine Ptuj in Mestne občine Ptuj je bila zaradi formalnosti kratka in soglasno sprejeta.
Na predlog odloka o načinu izvajanja koncesije gospodarske javne službe za urejanje javnih parkirišč in odvoza nepravilno parkiranih vozil je bil podan pisni amandma k 15. členu, da se naj za koncesijo razpiše javni razpis. Predlog je predvideval oddajo koncesije Komunalnemu podjetju Ptuj, kot je bil politični dogovor med strankarskimi vodji poslanskih skupin, da se čim prej reši neurejen promet na Ptuju. Pri glasovanju se je izkazalo, da politični dogovori ne veljajo, saj so amandma sprejeli s 15 glasovi ZA in 6 glasovi PROTI. Celotni odlok je bil sprejet z 22 glasovi od 26 prisotnih.
Osnutek Pravilnika o službeni izkaznici, uniformi in opremi komunalnega nadzornika so obravnavali v prvi fazi. Predlog iz razprave bo predlagatelj po možnosti upošteval pri sestavi predloga.
Tu je bila seja prekinjena, svetniki pa so jo nadaljevali 29. oktobra pred izredno sejo. Stanovanjska problematika ni bila pripravljena, kot so želeli svetniki na prejšnji seji. Na nekatera vprašanja je odgovarjal direktor Podjetja za stanovanjske storitve gospod Janez BELŠAK. Podjetje je ustanovila bivša občina Ptuj in v tristranski pogodbi določila 50-letno koncesijo namesto ustanovitve stanovanjskega sklada. Razpravljali so Emil TOMAŽIČ (o trošenju investicijskih sredstev), Slavko BRGLEZ (o pravnem statusu podjetja v delitveni bilanci), Miran KERIN (o nedelu sveta za varstvo najemnikov in o komisiji za dodelitev socialnih stanovanj), Peter PRIBOŽIČ (o potrebi prevetritve tristranske pogodbe), Rajko FAJT (o vprašanju potrebe gradnje poslovnih prostorov) in drugi. Sprejeti so bili trije dopolnjeni predlogi sklepov, pomembnejši pa je zlasti, da se za del najemnin, ki jih podjetje uporablja za odplačevanje obrokov, prizna lastninski delež Mestni občini.
V točki Informacije je predstavitev Kurentlanda začel v. d. direktorja podjetja CROSS International iz Maribora gospod Hugo KUHAR, ki je dejal, da je podjetje kot nosilec projekta v pripravi uredilo vse potrebno do gradbenega dovoljenja. Predračun Kurentlanda je približno 128 milijonov DEM, iz investicijskega programa pa je razvidna visoka, 30% stopnja dobička. Strokovno je projekt razložil Marjan BERLIČ, dia. Svetniki, zlasti pa Rajko BRGLEZ, so poudarjali previdnost, da ne bodo pri varstvu okolja izigrani kot pri gradnji golf igrišča (ekologija, gramoz, vpliv na socialne razmere okolice, itd.). Podana je bila tudi informacija GIZ-a Vivat PoetoviO o pripravah na Martinovanje na Ptuju.
Zapisal S. B.
JJJliiA []S 23 3=, Q2SMMM JiA
aasstpsosoa SMS mu	uj
(29. oktobra 1997)
V skladu s 37. in 40. členom Poslovnika je predsednik Mestnega sveta Milan ČUČEK sklical svetnike in svetnice na 7. izredno sejo sveta. V začetku se je seje udeležilo 23 svetnikov oziroma svetnic. Izredno sejo so sklicali zaradi časovne stiske, ker je bilo potrebno razpravljati o predlogu državnega zbora oziroma vlade za ustanovitev novih občin Hajdina in Sv. Marko. Državni zbor je na 14. izredni seji 27.septembra obravnaval predhodne opredelitve vlade na osnovi želja PČ Hajdina in Markovci v skladu z Zakonom o postopku za ustanovitev občin (ZPUO) in sprejel sklep, da prizadete občine ponovno sklepajo o mnenju predlagateljev do konca meseca.
Mestni svet je v prisotnosti predsednika PČ Rada SIMONIČA uvodoma začel razpravo o predlogu MČ Breg, ki je dala pobudo za pripojitev dela območja naselja Sp. Hajdina naselju Ptuj, in Franca PREMUŽIČA za izločitev naselja ob cesti od cerkve Sv. Roka do trgovine Sparavček. Po informaciji občinskega urada ne obstojajo zakonske določbe, ki bi prepovedovale izvedbo postopka za spremembe meje naselja v času, ko je že začet postopek za ustanovitev nove občine. Zato je po daljši razpravi Mestni svet izglasoval začetek postopka o izločitvi dela naselja Sp. Hajdina v naselje Ptuj in zadolžil župana Mestne občine za takojšen začetek izvedbe. Za takšen sklep je glasovalo 23 svetnikov.
O predlogu ustanovitve nove občine Hajdina je predsednik odbora za splošne zadeve Mitja MRGOLE dal negativno mnenje. Nekateri vodje poslanskih skupin so odkrito, drugi zavito predlagali, da bodo pozitivno glasovali za ustanovitev nove občine Hajdina. Ločeno mnenje in obrazložitev svojega glasovanja so dali
svetniki Tomaž NEUDAUER, Slavko BRGLEZ in Franc ŠTRUCL, ki so poudarjali negativne posledice za občino, ki se bodo pokazale dolgoročno. Svetniki so z 21 glasovi ZA in 1 PROTI izglasovali pozitivno mnenje za ustanovitev nove občine Hajdina.
Podoben izid in pozitivno mnenje za novo občino Sv. Marko so svetnice in svetniki sprejeli brez večje razprave z 18 glasovi ZA in 2 glasovoma PROTI. Uvodoma je v imenu predlagatelja predsednik PČ Stanislav TOPLAK obrazložil utemeljitev za novo občino, ker je to izrazito kmetijsko področje. Rezultat glasovanja je pomenil presenetljiv preobrat od zadnje seje, ko je bila večina svetnikov proti pobudi za ustanovitev dveh novih občin. Verjetno je na svetnike vplival večinski izid pozitivnega glasovanja na zborih krajanov v četrtih in to, da se župan oziroma podžupana niso opredelili do predloga-
Za predlagatelje je pot do ustanovitve novih občin še dolga. Državni zbor mora še izglasovati datum referendumov in obseg referendumskega območja. Nato bo moral po zakonu ponovno sklepati o ustanovitvi novih občin.
Na izredni seji so obravnavali Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi zavoda Bistra (zlasti sprememba imena) in imenovanje predstavnikov Mestne občine Ptuj v svet osnovne šole dr. Ljudevita Pivka. Mestni svet je podal tudi mnenje k imenovanju kandidata za ravnatelja iste osnovne šole, ker se dosedanja ravnateljica Helena SLEKOVEC namerava upokojiti. Mestni svet je z večinskim glasovanjem sprejel oba predloga Komisije za volitve in imenovanja, ki sta objavljena v Uradnem vestniku.
Zapisal S. B.
üJiVJJJ
DESNI BREG DRAVE - eden najlepših pogledov na mesto
23. oktobra so se na Ptuju zbrali štirje strokovnjaki s področja urejanja prostora: prof. Peter Gabrijelčič s Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, prof. Sergio Los z Univerze za arhitekturo v Benetkah, prof. Richard Andrews s fakultete v Birminghamu in arhitekt Bogdan Reichenberg iz Maribora. Zbrali so se zato, da bi Ptuju pomagali pri urejanju desnega brega reke Drave. Za desni breg reke Drave so za območje med reko Dravo in potokom Studenčnica, od železniške proge do predvidene ceste na zahodni most južno od term, v izdelavi strokovne podlage za zazidalni načrt.
Namen srečanja je bil, da strokovnjaki od drugod, neobremenjeni z lokalnim razmišljanjem in z bogatimi izkušnjami s področja načrtovanja mest ob rekah, domačim strokovnjakom dajo kakšno idejo ali namig za ureditev prostora med reko Dravo in potokom Studenčnica.
Udeleženci srečanja so izpostavili izjemnost lokacije na desnem bregu Drave - prostor ob reki, s čudovitim pogledom na staro mestno jedro z grajskim hribom in v bližini termalnega kompleksa. Takšna lokacija daje izredne možnosti za razvoj turizma, pomembno pa je tudi, da še ni gradbeno nasičena.
Na nezazidanem območju med Agisom in predvideno cesto na zahod-
ni most južno od term, vidi prof. Gabrijelčič priložnost za izgradnjo apartmajev v zelenju, z drevoredi,
parki in igrišči. Ureditev bi bilo potrebno zasnovati tako, da bi se odpirala proti reki. Zasebna namembnost se
mora prepletati z javno namembnostjo. Slednja omogoča zbiranje ljudi in s tem živost prostora.
Sprehajalno pot vzdolž reke je potrebno urediti tako, da bo omogočala stik z reko in nudila pogled na staro mestno jedro, in ne tako kot poteka sedaj, ko sprehajalec reke in starega mesta niti ne vidi, saj mu pogled zastira pas grmičevja, zasajen na napačni strani sprehajalne poti.
Cesta na zahodni most naj ne bi bila zgrajena na nasipu, kot je predlagano, pač pa na stebrih, da se zagotovi čim večja preglednost prostora.
Ob izteku mostu za pešce in kolesarje bi bilo na mestu današnje Surovine (za njo je načrtovana selitev v industrijsko cono) možno postaviti prireditveno dvorano. Njena konstrukcija bi se ob večjih prireditvah lahko razširila na sosednje parkirne površine, že predvidene na območju med Zadružnim trgom in magistralno cesto Maribor-Ormož.
Druženje priznanih strokovnjakov je navrglo nekaj novih misli, nekaj pa tudi takih, o katerih je že razmišljala domača strokovna javnost. Ptujski strokovnjaki se bodo potrudili, da bodo po predstavljenih zamislih izoblikovali čim boljšo rešitev za ureditev desnega brega reke Drave.
Danica Hren
Razmišljanja nekaterih priznanih strokovnjakov,	udeležencev
strokovnega kolokvija na Ptuju, ki ga je na pobudo ptujskega župana organizirala Fakulteta za arhitekturo iz Ljubljane:
Po mnenju Angleža Richarda Andrewsa je potrebno upoštevati mnenje prebivalcev Ptuja in jih vključiti v proces nastajanja urbanističnega načrta. Pomembna je zgodovina Ptuja. Potrebno je urediti razmejitev med zasebnim in javnim prostorom. Če gradimo v Ptuju, naj bo to jasno izražena struktura in ne takšna, kot jo vidimo kjerkoli v Evropi. Za Italijana S. Losa je vrednost Ptuja v njegovi avtentičnosti, ki jo je morda ohranil prav zaradi nerazvitosti. Poudaril je misel, da nikoli ni dovolj zgraditi le most čez reko. Most sam po sebi ni dovolj, pomen pridobi, če je del nekega programa. Vedno se postavi vprašanje: »Kako naj mesto preseže most?« Zanj je najpomembnejše, da pridobi lokalno identiteto in jo ohranja.
Arhitekt B. Reichenberg je bil pragmatičen in je izpostavil Prešernovo ulico kot glavno ulico v starem mestnem jedru, ki nujno potrebuje izhod, kajti zdaj ne pelje nikamor. Če bi ure-
dili prehod, ki bi jo povezal s toplicami, bi ji dali življenje, novo identiteto. Potrebna je torej povezava med Prešernovo ulico in Termami Ptuj. Profesor Gabrijelčič vidi na desnem bregu Drave priložnost za izgradnjo apartmajev v zelenju (drevoredi, parki), z igrišči za odrasle in otroke, kot preddverje mestne panorame. I Možna je tudi postavitev malo večje : mestne dvorane za okrog 500 ljudi, konstrukcija, ki bi se lahko po potrebi razširila in sprejela 2000 ljudi. Desni breg Drave ima izredne možnosti za j razvoj turizma. Z golf igriščem bi po j njegovem mesto samo pridobilo, kajti golf prispeva k ekskluzivnosti kraja, zraste mu tržna vrednost. Seveda golf f, neposredno ne prinaša drugega kot stroške, posredno pa velike koristi. Golf pomeni urejeno zemljišče, prijetno na pogled. Če ga nekdo primerno vzdržuje, ga gnoji v predpisanih količinah, zemljišče celo obogati in problem je rešen. Navajeni smo, da se vedno najprej vprašamo: »ZAKAJ TO?«. Nikoli pa se ne vprašamo: »ZAKAJ PA TEGA NE?« Tudi drugje po Evropi gradijo golf igrišča na kmeti-: jskih zemljiščih, kar je povezano z: velikimi premijami za tiste, ki se zato odločijo.
Milena Turk
Varovanje in izboljšanje kakovosti podtalnice na Dravskem polju
Ne glede na to, da smo se »urbanizirani« ljudje v dobršni meri odtujili vodi v naravi kot neposrednemu viru pitne vode, je v družbi vendarle ohranjena zavest o potrebi, da skrbimo za vodo - posebno za vodne vire. V ta namen je bilo na Ptuju v preteklosti organiziranih več političnih in strokovnih posvetovanj, na katerih smo se zavzemali za čim bolj učinkovito izvajanje nujnih ukrepov za izboljšanje kakovosti vse bolj in bolj onesnažene pitne vode. Sprejeli smo tudi občinske predpise, ki so ukrepe postavili v zakonske okvire, njihova realizacija pa je bila včasih bolj, včasih pa tudi manj uspešna.
Rezultat dosedanjih prizadevanj je oskrba vseh gospodinjstev s tako kakovostno vodo, ki ustreza vsem veljavnim normativom za pitno vodo. Vendar pa to dejstvo žal ne izhaja iz sanacije zgornjega bazena podtalnice Dravskega polja, iz katerega se polni sedem vodnjakov v Skorbi, pač pa zaradi mešanja vo'de iz plitvih vodnjakov z vodo iz globinskih vodnjakov. Globinski vodnjaki so bili namreč zgrajeni kot kratkoročni ukrep, izhajajoč iz zaključkov okrogle mize leta 1995.
Ker se zavedamo dejstva, da je mešanje vode kratkoročna rešitev, saj so količine globinske vode omejene, in ker to tudi ne pomeni sanacije podtalnice, je Mestna občina Ptuj organizirala 23. oktobra 1997 problemsko konferenco z naslovom VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE KVALITETE PODTALNICE NA DRAVSKEM POLJU. Namen konference je bil prikazati realno podobo Dravskega polja, njegovo ranljivost in stopnjo ogroženosti podtalnice zaradi preobremenitve s kmetijstvom in urbanizacijo, zaradi divjega odlaganja odpadkov pa opozoriti na izredno nizko samočistilno sposobnost prsti Dravskega polja. Na konferenci sprejeti zaključki izhajajo iz ugotovitev stroke in temeljijo na popolnem sodelovanju vseh lokalnih skupnosti, ki se oskrbujejo s podtalnico Dravskega polja, kakor tudi države, ki bo morala finančno podpreti uresničitev zastavljenih ciljev, če bomo hoteli piti »čisto« vodo tudi v bodoče.
Na konferenci so bili sprejeti naslednji zaključki:
Doseči moramo popolno, strokovno in enotno varstvo vodnih virov na osnovi medsebojnega pisnega dogovora vseh
občin, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz podtalnice Dravskega polja.
Začne naj se postopek utemeljitev, da se določi status ogroženega območja za Dravsko polje in takoj pripravi sanacijske programe in ukrepe.
Proučiti moramo vse načine in možnosti kmetovanja, ki so glede na ranljivost okolja še sprejemljivi in usklajeni z varstvenim režimom varovanja podtalnice, in doseči aktivnejše sodelovanje kmetijske svetovalne službe pri svetovanju kmetom na varstvenih pasovih vodnih virov.
Nujno je, da nadaljujemo sanacijo divjih odlagališč in opuščenih gramoznic kot potencialnih lokacij za divja odlagališča in vzpostavimo nadzor nad že saniranimi.
Izdelati moramo popis vnosov škodljivih snovi v tla in podtalnico iz industrije, kmetijstva in z urbanizacijo. Z raziskavami moramo ugotoviti vzroke, zakaj so koncentracije nitratov pri porabnikih višje od tistih, ki so evidentirane v črpališčih oziroma vodohranih.
Ker lokalne skupnosti same niso sposobne zagotoviti sredstev niti za najnujnejše sanacijske ukrepe, je
nujno, da se z namenskimi sredstvi v sanacijo Dravskega polja vključi država, pri čemer naj bo v prednosti izgradnja kanalizacije v območjih najstrožjega režima varovanja in širitev v ožji in širši varstveni pas črpališč pitne vode.
Vsebina zaključkov pa ne pomeni samo velikih projektov lokalnih skupnosti in države, pač pa trka na zavest vsakega izmed nas ter kliče k spremembi naših navad. Če vzamemo kot primer divja odlagališča odpadkov -njihovo sanacijo ljudje največkrat razumejo kot ustvarjanje prostora za nove odpadke. Poudariti želim potrebo, da spoznamo, da smo mi s svojim ravnanjem kot kamenček v mozaiku, ki ne bo nikoli sestavljen, če bo manjkal en sam sestavni del. Torej, če želimo piti čisto vodo, mora prav vsak med nami prispevati svoj delež, pa naj bo to ureditev deponije gnoja, upoštevanje gnojilnega načrta ali pa odvoz odpadkov na urejeno deponijo v Brstju.
Alenka KORPAR Svetovalka za varstvo okolja
TRI NAJZVESTEJŠE STVARI V ŽIVLJENJU - PES, STARA ŽENSKA IN KOLO
Ptujska kolesarska mreža je s pomočjo Zelenih Ptuja, Mariborske kolesarske mreže in društva Zlatovranka 10. novembra v Srednješolskem centru pripravila okroglo mizo in razstavo z naslovom »KOLO - SIMBOL TRAJNOSTNEGA PROMETA«. Poudarjena je bila izrinjenost kolesarjev kot udeležencev prometa na obrobje, pomanjkanje kolesarskih stez; zdaj jih ima Ptuj le 4,5 km in še te niso povsod uporabne, ker niso označene, niso povezane in so zaprte z betonskimi cvetličnimi koriti kot ovirami za avtomobile (na primer Prešernova ulica). Predvsem pa so bile predstavljene številne prednosti kolesarjenja.
Boris Ceri, vodja Iniciativnega odbora Ptujske kolesarske mreže, je ocenil pomen kolesarstva in navedel razloge, zaradi katerih je sploh prišlo do sestanka. Če primerjamo kolo z ostalimi prevoznimi sredstvi, ugotovimo, da je okretno, ne onesnažuje okolja, z njega lahko kadarkoli sestopimo, če smo primerno oblečeni, se lahko vozimo ob vsakem vremenu, omogoča nam veliko več socialnih stikov kot avto ... Vendar pa se je v današnjem prometu težko in nevarno voziti s kolesom. Živimo v času, ko smo navajeni na stroje. Upamo lahko, da smo preboleli čas, ko je avtomobil pomenil statusni simbol. Mesto Ptuj štejemo med zdrava mesta in bi lahko skrbelo za svoj sloves. Zato bi bilo potrebno spremeniti urbanistično miselnost v mestih in popularizirati kolesarjenje ter zgraditi več in boljše kolesarske poti, hkrati pa zmanjšati gnečo avtomobilov. Podžupan ptujske občine Ervin Hojker pogreša celovit pristop k reševanju problematike kolesarstva v Ptuju in želi, da bi zasnovali projekt 50 kilometrov kolesarskih stez, ki bi ga uresničili v času petih letih. Prva kolesarska pot bi lahko potekala ob Dravi, med Ptujem in Mariborom. Ptujsko jezero bi lahko obkrožale kolesarske steze rekreativnega značaja (v Avstriji je na primer okrog Nežiderskega jezera 120 km kolesarskih poti).
Stane Napast iz Mestne občine Ptuj je povedal, da je v zadnjih desetih letih prav kolesarstvo tisto, o katerem se širše govori; tudi zaradi pred letom in pol sprejetega plana Republike Slovenije, kjer so zarisane vse kolesarske poti v Sloveniji. Ptuj je v središču te povezave; skozi naše mesto bo potekala najpomembnejša daljinska pot iz Slovenskih Konjic, skozi Poljčane, mimo Ptujske Gore v Ptuj in proti Ormožu. Ko bodo te kolesarske steze zgrajene, se bo možno v Ptuj varno pripeljati s kolesom. Slabost tega projekta pa je ta, da zanj ni zagotovljenega denarja.
Na Ptuju imamo 4,5 km kolesarskih stez, ki pa niso vsepovsod prevozne, ker niso označene ali so nepovezane. Kolesarjem bi bil lahko namenjen en pločnik na Osojnikovi ulici, ki je
dovolj široka, prav tako del Potrčeve, Ormoške in Prešernove ulice. Novi most za pešce je namenjen izključno kolesarjem in pešcem. Obstaja pa dilema, ali kolesarji sploh sodijo v pešcono. Po njegovem je 50 km kolesarskih poti preveč optimistična napoved. V ptujski občini je predvidenih 12,5 km stez. Tako bi lahko po vseh vpadnicah prišli v mesto. A vedno večja ovira so lastništva zemljišč. Vlado Čuš, predsednik Športne zveze MO Ptuj, je naštel nekaj uporabnih možnosti kolesa. Kolo je lahko prometno sredstvo, dejavnik pospeševanja turizma, rekreativno in športno tekmovalno sredstvo, dejavnik ekološkega osveščanja. Poudaril je ugotovitev, da v nekaterih lokalnih skupnostih prehitevamo državo, tudi po zaslugi občin.
Tudi Silvester Skok, komandir Policijske postaje Ptuj, ugotavlja, da samo s kaznovanjem ne dosežemo reda na cesti. Potrebno je več preventive, zato letos že drugič izvajajo preventivno akcijo «STOPIMO IZ TEME«. Prisotne je seznanil z nekaj statističnimi podatki. Število najhujših nesreč se zmanjšuje, posebej v letošnjem letu so zabeležili očiten padec. Število vseh nesreč pa se ni zmanjšalo. Večina kolesarjev, udeležencev prometnih nesreč, je telesno poškodovanih; najbolj ogroženi pa so kolesarji v starosti med 44 in 54 let, sledijo tisti med 54. in 64. letom, nato otroci stari od 7 do 14 let.
Na prvi tovrstni okrogli mizi Iniciativnega odbora Ptujske kolesarske mreže je bila problematika kolesarstva prikazana celovito: razpravljali so o kolesarski kulturi, kolesarskih stezah, o kolesu kot prometnem in športno rekreativnem sredstvu,... in pričakovali bi več udeležencev, npr. predstavnikov ustanov kot je Športni zavod Ptuj, Kolesarsko društvo Ptuj, katerega člani prav tako uporabljajo ceste in se verjetno vsakodnevno srečujejo s kolesarskimi ovirami.
Upamo lahko, da se bo uporaba kolesa sčasoma v mestu povečala, da se bodo prometne težave zmanjšale in s tem izboljšale življenjske razmere.
Milena Turk
Obnovitev trim steze v Ljudskem vrtu
23. oktobra smo v Ljudskem vrtu na Ptuju odprli obnovljeno, 1433 metrov dolgo trim stezo. Mestna četrt Ljudski vrt in Športni zavod Ptuj, ki sta opravila obnovo, vabita vse Ptujčane in ostale, ki si želijo intenzivnejšega razgibavanja v naravi, da jo čim bolj uporabljajo.
Obnovljena je bila z minimalnimi stroški. Kot je bilo že zapisano v eni prejšnjih številk Tednika, je bil za njeno obnovo uporabljen les dveh majskih dreves in prav toliko »sušic«, za katere so gozdarji ugotovili, da jih je potrebno posekati. Zbiranje potrebne dokumentacije, potrdil, dovoljenj in soglasij je v celoti opravila Mestna četrt Ljudski vrt, ki je prav tako ves čas vodila organizacijo celotnega dela.
Vsa dela so bila opravljena preko javnih del. Pri tem je bila skupina delavcev ubrano izbrana, saj so udeleženci združevali vsa potrebna znanja za trasiranje steze, zagotovitev njene prehodnosti in postavitev potrebnih orodij.
Podiranje »sušic«, razrez lesa na ustrezne mere in njegov prevoz na mesta postavitve orodij je opravilo Gozdno gospodarstvo Maribor, Gozdni obrat Ptuj. Za napisne table sta poskrbela Design Studio K Ptuj in Pintar Anton - lesna galanterija Ptuj. Čisto mesto Ptuj je sproti odvažalo odpadke, ki so nastajali pri čiščenju steze. Velik delež pri tem delu pa je imela Osnovna šola Ljudski vrt, ki je posodila skoraj vse potrebno orodje, nudila prostor za shranjevanje le-tega, delavci pa so ga uporabljali kot izhodiščni prostor za odhod na delovišče. V šoli so za delavce ves čas, kolikor je trajalo delo na stezi, pripravljali tudi kosila. S svojimi učenci pa so pripravili kratek kulturni program ob otvoritvi.
Pet lastnikov gozdov, po katerih poteka trim steza, je dalo za to potrebna soglasja oziroma dovoljenja, pri tem pa niso zahtevali nikakršne odškodnine. Tako je bila trim steza obnovljena le z minimalnimi stroški, to je za vrednost cene javnih del in materialnih stroškov za samo postavitev orodij, ki jih je plačal Oddelek za družbene dejavnosti MO Ptuj.
Ob vsem tem je prijetna ugotovitev, kako je mogoče z ustrezno organizacijo del prihraniti sorazmerno velika proračunska sredstva, saj ocenjujemo, da porabljena sredstva za obnovitev trim steze ne presegajo deset odstotkov vrednosti, ki je bila predvidena v proračunu. Že bolj prijetno pa je ob tem spoznanje, da smo ljudje še vedno pripravljeni sodelovati, kadar gre za naše skupne interese, in pri tem tudi kaj žrtvovati, ne da bi iskali v današnjem poslovanju tako nujno prisoten dobiček.
Vsem sodelujočim pri obnovi trim steze še enkrat iskrena hvala, vsi, ki si želite take rekreacije, pa vabljeni, da se na trim stezi čim večkrat srečamo.
Milan Ostrman Predsednik sveta Mestne četrti Ljudski vrt
JVjJJSJJ
ZLATIH 50 LET PTUJ
1997 je leto, ko ptujski upokojenci slavijo pol stoletja svojega delovanja. V prisrčnem kulturnem programu so v ptujskem gledališču nastopili učenci glasbene šole Karol Pahor in Osnovne šole Olga Meglič ter mešani pevski zbor DU Ptuj. Ob praznovanju 50-letnice Društva upokojencev Ptuj se vrstijo številne prireditve, ki so jih pripravili člani, delujoči v 16 različnih sekcijah s področja športa, kulture, izobraževanja, čebelarstva, izletništva in planinarjenja ter v drugih interesnih področjih. O zgodovini in razvoju tega nad 1000-članskega društva, ki je bilo ustanovljeno 24. marca 1947 na pobudo sindikatov v okviru Društva upokojencev LR Slovenije, ki je kot osma podružnica v Sloveniji pričela povezovati upokojence ptujskega območja z Dravskega in Ptujskega polja od Haloz do Slovenskih goric, je v svojem govoru povedal Andrej Fekonja - sedanji predsednik DU Ptuj. Poudaril je dobro sodelovanje z domom upokojencev Ptuj in Centrom za socialno delo, zahvalil pa se je g. županu in podžupanoma za razumevanje in skrb, da jim resnično življenje upokojencev ni postranska stvar. V svojem govoru je na proslavi župan Miroslav LUCI, dr. med. dejal, da so upokojenci s svojim delom in vsestransko aktivnostjo prispevali svoj delež pri obnovi porušene domovine in s svojim delom pri uveljavljanju Ptuja v širšem slovenskem prostoru ter pozval naj še naprej delujejo ustvarjalno, kar jih ohranja pri zdravju in vitalnosti v jeseni življenja. Ob tej priliki je ptujski

Občni zbor KMEČKE ZVEZE SLS
na Ptuju 15. novembra letos
Občini zbor je v pretesni kinodvorani Ptuj začel domačin Franc OBRAN. Osrednji del občnega zbora je bil govor predsednika KZ dr. Franca ZAGOŽNA. Opozoril je na nujnost načrtne in učinkovite kmetijske politike. Dejal je, da bo potrebno reformirati celoten sistem ukrepov v gospodarstvu in tudi dosedanjo neprimerno strategijo v kmetijstvu. Doseči bo potrebno maksimalno možne in seveda višje kvote izvoza v EZ. Zato bo odločilnega pomena čim boljša organizacija in sodelovanje kmetov ter živilsko predelovalne industrije. Občni zbor sta pozdravila kandidat za predsednika države Janez PODOBNIK in predsednik SLS ter podpredsednik vlade Marjan PODOBNIK.
Delegacija upokojencev, članov SLS, se je udeležila občnega zbora zveze upokojencev SLS v Laškem. Bilo je nad 550 udeležencev iz vse Slovenije, ki so sprejeli predlog predsednice zveze dr. Berte JEREB o nadaljnjem programu.
Minister za delo in družino gospod ROP je predstavil bistvene točke iz Bele knjige reforme pokojninskega zavarovanja. Skupaj z ministrom za zdravstvo gospodom JEREBOM sta prijazno odgovarjala na nekatera vprašanja.
Na Forumu JZ Bistra je imel osrednji govor minister za znanost in tehnologijo dr. MARINČEK.
Neki občan je v prispevku, objavljenem v lokalnem časopisu, ugotovil, da se je stranka zelenih vzdržala pri glasovanju o spremembah PUP za golf igrišče na Hajdinski gmajni. Škoda, da pisec ni omenil aktivnega odpora poslanske skupine SLS, ki je edina v Mestnem svetu predlagala amandma proti uzakonitvi nerazumljive ekološke škode, in da tudi ni omenil tistih poslanskih skupin, ki so glasovale proti amandmaju SLS. Mogoče bo to popravil.
Zapisal S. B.
Iz ZDRUŽENE LISTE
V Združeni listi socialnih demokratov na Ptuju poteka živahna dejavnost. V oktobru smo ustanovili občinski odbor ZLSD v Majšperku. V tem mesecu bo ustanovljen še občinski odbor v občini Gorišnica. Skladno s programom stranke smo začeli organizacijske priprave za strokovno konferenco o možnostih in izzivih razvoja slovenskega podeželja. S sodelovanjem strokovnjakov bomo poskušali dobiti odgovore na vprašanja o usmerjanju razvoja podeželja, upoštevajoč potrebe po enakomernejšem razvoju pokrajin v Sloveniji. V mesecu novembru poteka tudi izobraževanje o lokalni samoupravi, pri katerem sodelujejo angleški laburisti.
Spoznali bomo njihove izkušnje v delovanju lokalne samouprave, razvoj lokalne skupnosti in primerjali naše izkušnje in odprta vprašanja na tem področju.
Na seji predsedstva 13. novembra smo ocenili delo po poletju in ugotovili, da poteka po programu. Ocenili smo tudi spominsko slovesnost ob dnevu mrtvih na starem ptujskem pokopališču, ki jo je pripravila Mestna občina. Enotno menimo, da na slovesnost, ki je namenjena spominu na mrtve in je izraz odnosa civilne družbe do tega spomina, ne spada noben verski obred. Gre za to, da je religij in cerkva več, uradno prisotna pa je le ena cerkev. Verovanje, tako ali
S KIH	UPOKOJENCEV
župan podelil visoko priznanje - plaketo mestne občine za aktivno in vzorno delovanje društva in s tem priznanje vsem tistim upokojencem, ki so orali ledino upokojenskega življenja in s svojimi prizadevanji ustvarili pogoje za uspešno delo. Še zlasti po letu 1964, ko so z doplačilom kupili sedanjo stavbo v Aškerčevi 9, kjer je še danes sedež društva upokojencev Ptuj ter preuredili prostore za različne oblike društvenih dejavnosti.
Po sprejetju plakete je predsednik Andrej Fekonja izročil jubilejna priznanja Alfredu Bradaču, Jožetu Dernikoviču, Francu Fideršku, Slavku Fajtu, Jožetu Krajncu, Mimici Korpar, Olgi Radej, Elizabeti Ribarič, Zori Runovec, Maksu Vaupotiču in posthumno Rudolfu Kreutzu, ki so najzaslužnejši za delovanje in aktivnosti v tem polstoletnem obdobju.
Ob tej priložnosti je bilo izdano glasilo društva upokojencev »NAŠ SEL«, ki je na voljo članstvu in je podrobneje prikazana prehojena pot društva ter ga člani lahko prejmejo brezplačno.
Svečanosti so se udeležili številni gostje, med njimi poslanec Ivan Kebrič, vodja poslanske skupine DeSUS v državnem zboru, ki je kot podpredsednik Zveze društva upokojencev Slovenije čestital slavljencu za uspešno prehojeno pot in zaželele uspešnega dela v prihodnje.
Zakaj dve tranzitni cesti?
V načrtu sta dve cestni povezavi vzhod-zahod. Prva povezava je avtocesta, načrtovana od madžarske meje, mimo Murske Sobote in Lenarta, s priključkom pri Mariboru na že zgrajeno avtocesto. Druga povezava naj bi se začela pri Središču ob Dravi in nadaljevala proti Ormožu, Ptuju, Kidričevemu in Slovenski Bistrici.
Trenutno tranzit poteka po cestah Dolga vas, Murska Sobota, Radenci, Maribor in po cestah Središče, Ljutomer, Ormož, Ptuj proti Slovenski Bistrici.
Nova avtocesta, ki je kot projekt v sklopu avtocest Slovenskega križa, bi lahko po zmogljivosti prevzela promet prve in druge prometne povezave.
Gradnja avtocest je nedvomno edinstven podvig in tudi drag projekt, kar smo vsi pričakovali in tudi sprejeli kot dejstvo. Ni nam pa razumljivo, da se načrtuje dodaten drag projekt obvoznic za prometno povezavo od Središča, Ljutomera, Ormoža, Ptuja, Kidričevega do Slovenske Bistrice. Dva takšna zalogaja sta preprosto nesprejemljiva. Ne moremo se znebiti
vtisa, da gre v tem primeru za pretiravanje. Sklep, da se za vsako ceno spelje cesta kot obvoznica mimo Ptuja, ob kanalu Formin, Markovci, šturmovec, Turnišče in se po načrtih priključi blizu Roka na novo cesto iz Ptuja tako, da bi ostalo celo nekaj nepotrebnega cestišča, je blago rečeno razmetavanje denarja. V vsakem primeru pa je uničevanje prostora, zlasti če upoštevamo, da bodo uničena pred desetimi leti urejena polja, dva krajinska parka, Šturmovec in Turnišče, in da bodo povsem uničene Studenčnice. Ta idealen projekt je bil predstavljen ptujskim svetnikom konec julija, ko ni bilo več prave volje za pretehtane odločitve.
Prav tako je bil istega dne sprejet načrt spremembe namembnosti zemljišč.
Ni nam znano, ali je dolžnost občine, da trasira republiško tranzitno cesto in žrtvuje vse našteto. Občani bomo s tem projektom mnogo izgubili, dobili pa samo smrad, hrup in uničene površine. Ne moremo se znebiti občutka, da smo žejni peljani preko vode. Takšnih cest ne potrebujemo. Sicer pa presodite sami!
Boris Gerì član predsedstva Zeleni Ptuja
drugačno, sodelovanje v tej ali drugi cerkvi je osebna zadeva vsakega posameznika in ne spada na splošno prireditev, ki pomeni zgolj civilizacijski odnos do smrti, do spomina na mrtve.
Če se nekoliko ozremo po širšem družbenem prostoru Evrope, bomo ugotovili jasno ločevanje javnega od zasebnega. Upamo lahko, da bodo tudi v Mestni občini znali ustrezno urediti protokol javnih prireditev.
Ob poteku razprave v parlamentu o spremembah Zakona o denacionalizaciji smo zaskrbljeni. Na parlamentarnem odboru so bili tudi z glasovi strank vladajoče koalicije podprti amandmaji ZLSD, ki bi vsaj deloma popravili sedanje nesprejemljive določbe tega zakona. Pri glasovanju v državnem zboru pa ti amandmaji niso bili izglasovani s pomočjo poslancev vladne koalicije, ki so jih prej podprli. Tako se v resnici edino ZLSD zavzema za spremembe, edina opozarja
na krivice, ki jih izvajanje Zakona o denacionalizaciji povzroča najemnikom v denacionaliziranih hišah, opozarja na to, da se vrača celo večja vrednost, kot je bila ob nacionalizaciji, odškodnine so že višje, kot je enoletni proračun države Slovenije. Vendar so obljube, dane Rimokatoliški cerkvi in v tujini živečim Slovencem, močnejše kot volja po pravičnem in razumnem urejanju stvari in skrb za vse državljane te države. To je toliko manj razumljivo, če se spomnimo, da je ZLSD letos spom ladi v manj kot treh tednih zbrala preko 52.000 podpisov državljanov, da podpirajo predlagane spremembe Zakona o denacionalizaciji. Tudi na Ptuju so se ljudje množično odzvali in podprli predlagane spremembe, ker si očitno ne želijo obnoviti krivičnih in za nelastnike ponižujočih odnosov. Skratka, ne želijo novih krivic v imenu popravljanja starih.
Anka OSTRMAN
Biti nacionalist
V mnogih primerih je mogoče pomanjkanje nacionalne zavesti kot nadgradnje nacionalnih občutkov pojasniti kot posledico ne-znanja ali ne-poguma, kajti nacionalna zavest svojega nosilca s silo etike in logike praviloma uvršča v nacionalizem. Zato je vsako vrednostno ograjevanje pripadnosti narodu od nacionalizma povsem neutemeljeno.
Že zgodovinarji so ugotovili, da so izredno naivni tisti, ki bi hoteli rešiti svoj narod, hkrati pa obsojajo nacionalizem, pri čemer si domišljajo, da so na neki točki, kjer je narod in nacionalizem mogoče ločevati. Ne vedo ali ne opazijo, daje nekaj realnega samo nacionalizem in ne narod, saj nacionalizem rodi narod in ne obratno. Elegantneje bi lahko dejali, da je narod hipostaza nacionalizma. Nacionalna solidarnost je v bistvu duhovni pojav.
Sloviti zgodovinar Eric Hobsbawn se je z uporabo logike spoznavanja, ki se od prikazane povsem razlikuje, dokopal do enakega spoznanja: »Z analitičnega stališča nacionalizem obstaja pred narodom. Ne ustvarjajo narodi nacionalizma, marveč obratno.« Iz povedanega je mogoče potegniti neizpodbiten nauk: kdor hoče buditi, varovati in razvijati vrline in vrednote naroda, ki mu pripada, mora biti nacionalist. Odstopanje od nacionalizma je izstop iz naroda, ki obstaja po zaslugi naporov nacionalizma.
Odgovor na vprašanje svetnice ga. Lidije Majnik - sprememba talne signalizacije na Osojnikovi in novi Zvezni cesti, od avtobusne postaje proti križišču pri podvozu:
Predlog podaljšanja voznega pasu iz smeri avtobusne postaje proti podvozu in skrajšanje voznega pasu iz smeri podvoz-novo parkirišče je že bil posredovan investitorju podvoza. Odgovor na vprašanje svetnice ga. Lidije Majnik - prestavitev prehoda za pešce pri novem parkirišču:
V okviru predvidene gradnje podhoda za pešce bomo reševali tudi problematiko prestavitve prehoda za pešce z lokacije pri novem parkirišču na lokacijo k prodajalni čevljev Daugo.
Odgovor na vprašanje svetnice ga. Lidije Majnik - postavitev prometnega znaka »Šolska pot« na Mariborski cesti pri trgovini in cvetličarni Agrocvet:
Omenjeni znak bo postavljen na tej lokaciji.
Odgovor na vprašanje svetnice ga. Lidije Majnik - dvosmerna ureditev prometa mimo novogradnje odvetnika Graja in gostišča Delfin: Dvosmerni promet je urejen zato, da je s parkirišča možen hiter dostop v Trstenjakovo ulico in naprej v center ali pa preko Trstenjakove na Osojnikovo cesto in nato proti avtobusni postaji.
Odgovor na vprašanje svetnice ga. Lidije Majnik - čiščenje potoka Grajena:
Urejanje in vzdrževanje vodotokov spada v izključno pristojnost države in to zanjo opravlja na območju Mestne občine Ptuj Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj.
Odgovor na vprašanje svetnika g. Mitje Mrgoleta - nevzdržno stanje ureditve prometa v mestu:
To problematiko bodo svetniki in svetnice obravnavali na eni od prihodnjih sej Mestnega sveta.
Odgovor na vprašanje svetnice ga. Silve Rogina - prepoved vožnje motornih vozil na mostu za pešce čez Dravo:
Na obeh vstopnih pregradah na most so postavljeni prometni znaki, ki prepovedujejo vožnjo vsem motornim vozilom. Potreben je samo poostren nadzor nad spoštovanjem prometnih znakov.
Odgovor na vprašanje svetnika g. Emila Mesariča - ureditev kanalizacije na Zadružnem trgu:
Predlog za ureditev kanalizacije na Zadružnem trgu bo vključen v predlog proračuna skladno s predvideno zazidavo na tem območju.
Odgovor na vprašanje svetnika g.
©aliamo ssìsa
Stanislava Kosija - plačilo parkirnine na novem parkirišču pri podvozu: Stroški vzdrževanja in obratovanja parkirišča zahtevajo plačilo parkirnine. Če je možno iz proračuna Mestne občine Ptuj zagotoviti ta sredstva, bo parkiranje lahko brezplačno.
Odgovor na vprašanje svetnika g. Stanislava Kosija - možnost dostopa z novega parkirišča ob podvozu na Osojnikovo in Trstenjakovo ulico, čeprav so parkirana vozila na levi in desni strani omenjenih ulic:
Varen dostop s parkirišča bo možen takrat, ko bomo vsi udeleženci v prometu upoštevali postavljene prometne znake in ne bomo parkirali tam, kjer to ni dovoljeno.
Herbert Glavič
Odgovor na vprašanje svetnika g. Emila Tomašiča - rekonstrukcija ceste Vičava-Orešje:
V programu izvedbe je v letu 1997 predvidena 1. faza rekonstrukcije ceste Vičava-Orešje v dolžini okrog 540 m. javni razpis je bil že opravljen in izbran izvajalec del.
Anton Purg
Odgovor na vprašanje svetnika poslanske skupine ZLSD - stanovanjski program:
Vprašanje obsega splet odgovorov, ki se nanašajo na problematiko stanovanjske politike v MO PTUJ in skušajo osvetliti prikaz problemov na področju gradnje neprofitnih stanovanj, pri nakupu socialnih stanovanj in sestavi prednostne liste ter izvajanju stanovanjskega programa.
Bogdan Kovač
Odgovor na vprašanje svetnika g. Slavka Brgleza - reklamacija za znižanje robnikov kolesarske steze: Predlog za znižanje robnikov kolesarske steze je bil že podan investitorju podvoza.
Odgovor g. Slavka Brgleza - odprava arhitektonske ovire - robnik na Ormoški cesti pri Petrolovi črpalki:
Predlog je bil posredovan upravljavcu pločnika; ovira bo odpravljena najkasneje do 15. novembra. Odgovor g.Slavka Brgleza- razširitev kolesarske steze za približno 1/2 m od začetka Ormoške ceste:
Predlog bo izveden takrat, ko bo Ormoška cesta, ki je sedaj regionalna, prešla v upravljanje Mestni občini Ptuj.
Odgovor g. Slavka Brgleza - namestitev arhitektonskih ovir in omejitev hitrosti s prometnimi znaki 40 km/h:
Arhitektonske ovire so trenutno brez ustrezne zakonske podlage, če bo mestni svet sprejel sklep, da se
ležeče ovire naredijo pri vseh osnovnih šolah in postavijo prometni znaki z omejitvijo 40 km/h, bomo ta sklep načrtovali za naslednje leto v programu vzdrževanja objektov skupne rabe.
Odgovor g.Slavka Brgleza - ureditev pločnika s kolesarsko stezo v križišču Zadružni trg-Mariborska cesta:
Pločnik na Mariborski cesti je bil izveden po projektu Projekte inženiringa. Izgradnja se ni izvedla po projektu, ker ni bilo pridobljeno zemljišče pri stavbi Mariborska 2/a. Zato so po prehodu za pešce pločnik preusmerili na levo stran.
Odgovor g. Franca Štrucla - kdo in kdaj je določil parkirni prostor pod avtobusno postajo Ptuj za javni prireditveni prostor:
Na zahtevo Petovio Vivata dne 8. 1. 1997 je Oddelek za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo izdal soglasje za postavitev šotora ob prireditvi »Kurentovanje 97«, vendar tega parkirišča niso določili kot javni prireditveni prostor.
Odgovor g. Franca Štrucla - sprememba talne signalizacije iz smeri železniške postaje-Osojnikova cesta-podvoz in podaljšanje intervala zelene luči na semaforju:
Predlog spremembe talne signalizacije iz smeri železniške postaje-Osojnikova cesta in podaljšanje intervala zelene luči na semaforju je že bil podan investitorju podvoza. Odgovor - prometni režim v Dravski in Vošnjakovi ulici:
Prometno problematiko v mestu Ptuju bodo obravnavali na prihodnji seji vodij poslanskih skupin, kjer bodo predloge upoštevali po upravičenosti.
Odgovor g. Franca Štrucla -
namestitev arhitektonskih ovir: Odgovor je bil podan v svetniškem vprašanju št. 410/33.
Odgovor g. Franca Štrucla - postavitev novega avtobusnega postajališča v križišču Turnišče-Suha veja:
Avtobusna postajališča lahko uredi-
mo in postavimo samo po predpisih. Zato mora Mestna četrt Breg s predhodnim ogledom predstavnikov Mestne četrti Breg, Cestnega podjetja Ptuj kot upravljavca ceste in Mestne občine Ptuj kot investitorja pridobiti zemljišče. Ko bo znana lokacija, bo naročen projekt. Projekt postajališč je potrebno vključiti v program sklada stavbnih zemljišč, ki ga sprejme upravni odbor in potrdi mestni svet.
Odgovor Konrada Rižnarja - pojasnilo o ureditvi prehodov za pešce v Spuhlji - križišče magistralne in regionalne ceste:
Magistralne in regionalne ceste so po Zakonu o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/96) državne ceste v lasti Republike Slovenije.
Predlog za ureditev prehoda za pešce v križišču magistralne in regionalne ceste v Spuhlji je bil posredovan upravljavcu cest. Zakaj minister, pristojen za promet, ni naročil talne signalizacije, pa nam ni znano.
Zdenka Matjašič
Odgovor na vprašanje svetnika g. Rajka BRGLEZA o organiziranosti mrliško pregledne službe -33. seja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj 22. septembra 1997 Sedanja organiziranost mrliško pregledne službe ni v celoti usklajena z ustreznim pravilnikom. V pripravi je dogovor z zdravniki, ki so pripravljeni opravljati to delo in se zanj usposobiti.
Zdravniki so doslej izvajali storitve mrliško pregledne službe v okviru redne dežurne službe, kar Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije plačuje pavšalno. To pomeni, da se za isti čas, ko se izvaja dežurna služba in mrliško pregledna služba, ne morejo priznati dvakratni stroški. Če bodo zdravniki opravljali te storitve v prostem času, bodo storitvam ustrezno prejeli tudi plačilo, dogovorjeno s pogodbo.
Maja Erjavec
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Uredništvo: Konrad RIŽNER - LDS, Franc SAMOJLENKO - SKD, Hilda SLEKOVEC - SDS, Slavko BRGLEZ - SLS, Simon Starček - ZE Ptuja, Milan ZUPANC - DESUS, Dragi STOJADINOVIČ - ZLSD, jože MAUČEC - Lista KS mesta Ptuj, Peter LETONJA - SNS/SND. Naklada 11.200 izvodov. Javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo prejmejo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Glasilo PTUJČAN se šteje med proizvode, za katere se plačuje davek po stopnji 5%. Odgovorna urednica Milena TURK, telefon: 771-651, telefax: 771-783. Priprava reklamnih oglasov: Ida BRODNJAK, s.p., telefon 782-613, Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Ž.R. 52400-630-20701. Oblikovanje, teh. urejanje, lektoriranje in tisk: GRAFIS d.o.o., Požeg 4, Rače, telefon 835-192, 835-230.
UÜDWdl UŽI	UUU§3
Pripravila: M. TURK
ČETRTEK, 30. SEPTEMBER
V	poslanski pisarni je imel Ivo Bizjak, varuh človekovih pravic, razgovor z najavljenimi strankami. Ob njegovem zadnjem obisku na Ptuju, 23. septembra, je na sprejem čakalo toliko občanov, da jih vseh ni mogel sprejeti.
V	razstavišču mestne hiše je bila napovedna razstava za predstavitev projekta razstave in monografije o Janezu Puhu. Z razstavo in monografijo želijo oživiti spomin na velikega izumitelja, javnosti pa bosta predstavljeni 19. 7. 1999. Avtorica razstave in vodja projekta Kristina Š. Purg je s tem napovedala zahteven projekt in tako želela doseči soglasje in potrditev širše skupnosti, da bi se projekt lahko izvedel. Pripravo napovedne razstave je finančno omogočila MO Ptuj.
PONEDELJEK, 3. NOVEMBER
V	veliki sejni sobi je bil sestanek Koordinacijskega odbora PARTNERSTVA ZA SEVEROVZHODNO SLOVENIJO, ki ga sestavljajo župani občin Maribor, Duplek, Slovenska Bistrica, Ptuj, Lenart, Kungota, Ormož in Ljutomer. Na dnevnem redu je bila priprava pisma o nameri za pripravo kriterijev financiranja projekta PARTNERSTVO ZA SV SLOVENIJO - ključ financiranja. S Partnerstvom bi omogočili izvajanje programov za zmanjšanje brezposelnosti in privabili neposredne tuje investitorje, pridobili pa bi tudi sredstva iz virov EU. S podpisom pisma o nameri bodo občine izrazile svojo voljo in pripravljenost za ustanovitev in sodelovanje v Partnerstvu in poudarile nujnost in upravičenost sodelovanja na raznih interesnih področjih. Vendar pa bo pismo o nameri podpisano šele potem, ko se bo 24 občin članic opredelilo do vsebine pisma in dalo morebitne pripombe. Koordinator za oblikovanje partnerstva je bistriški župan Ivan Žagar, župani pa se bodo odločili, kakšen bo način sodelovanja v bodoče, ali ga bodo institucionalizirali, kolikšne bodo finančne obveznosti posameznih občin in ali bo koordinacijo delovanja omenjenih občin prevzela ena od že obstoječih regionalnih institucij, kot so MRA, ŠTP, Bistra, Univerza s svojimi inštituti, OCZ, OOZ, itd.
ČETRTEK, 6. NOVEMBER
Projekt podhoda med Rogozniško in Osojnikovo cesto so predstavili na 7. seji Projektnega sveta za izgradnjo podvoza v mali sejni sobi. Gradbeniško in arhitektonsko sta ga prisotnim članom projektnega sveta, predsedniku Petru Pengalu iz-Direkcije republike Slovenije za ceste, Antonu Brodnjaku iz Družbe za državne ceste, Stanislavu Napastu iz MO PTUJ in Ferdu Veingerlu iz
Cestnega podjetja Ptuj predstavila projektant Peter Koren iz KO - biroja in arhitekt Igor Recer, oba iz Maribora. Cel projekt podhoda obsega 400 kvadratnih metrov (za primerjavo, most za pešce obsega okrog 1000 kvadratnih metrctv), Niso se še odločili, ali bo ob podhodu 75 kvadratnih metrov lokalov. Tukaj bi bil tudi prostor za javne sanitarije. Za poslovne prostore sedaj na Ptuju še ni zanimanja, vendar bi bil objekt bolj funkcionalen in lepše konstrukcijsko rešen, če bi bil obkrožen z lokali, prav tako bi privabil več ljudi. Pri projektiranju so upoštevali minimalističen pristop, ki je danes vodilni in zato minimalno posega v infrastrukturo. Na Rogozniški cesti so se na primer izognili vodovodnemu in plinovodnemu koridorju. Projektanti so predlagali poceni materiale; viden beton, zaščiten z barvami, jekleno konstrukcijo, aluminij in steklo. Investicijska vrednost celotnega projekta z lokali je bila ocenjena na 160 milijonov tolarjev. Investitorja bosta MO Ptuj in Ministrstvo za promet in zveze oziroma Slovenske železnice in Direkcija RS za ceste. Inženiring bo vodila Družba za državne ceste.
Projektni svet za izgradnjo podvoza je v glavnem končal svoje naloge. Smotrno pa bi bilo, da bi isti projektni svet, dopolnjen s predstavnikom Slovenskih železnic, zaradi pridobljenih izkušenj še naprej vodil dela pri izgradnji podhoda, saj je gradnja tudi del projekta in ga dopolnjuje. O tem bosta odločila župan MO Ptuj in minister za promet in zveze.
PETEK, 7. NOVEMBER
V	prvem nadstropju mestne hiše je bila ob 50-LETNICI DRUŠTVA UPOKOJENCEV PTUJ otvoritev razstave Likovne sekcije društva, v kateri se ptujski upokojenci družijo in ustvarjajo ter razstavljajo že eno leto.
V	okviru Razvojnega foruma, ki sta ga organizirala MO Ptuj in Bistra in katerega namen sta bili vzpostavitev policentričnega razvojnega modela ter
svečana otvoritev novih prostorov Znanstveno raziskovalnega središča Bistra, je bila v veliki sejni sobi novinarska konferenca. Vodil jo je predsednik sveta zavoda ZRS Bistra Roman Glaser. Svoje videnje razvojnih priložnosti Ptuja z okolico in pomena znanosti na Slovenskem so med drugimi podali tudi minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček, župan ptujske občine in podpredsednik državnega zbora Miroslav Luci, direktor Bistre Štefan Čelan, državni sekretar pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo Franci Demšar in direktor Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Oto Luthar.
SOBOTA, 8. NOVEMBER
V	razstavnem prostoru mestne hiše je bila v okviru prireditev MARTINOVANJE 97 na Ptuju otvoritev razstave Srednje kmetijske šole Ptuj z naslovom BOGASTVO JESENI, na kateri je bil gost tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj.
TOREK, 11. NOVEMBER
V	mestni hiši je župan s sodelavci sprejel Borisa Ježa, direktorja Uprave RS za pospeševanje kmetijstva pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pri tajnici MO Ptuj Evelin M. Jabločnik so se pogovarjali o 9. razstavi Dobrote slovenskih kmetij. Med drugim je bil tudi gost na prireditvah Martinovanje 97 pred mestno hišo.
V	okviru prireditev Martinovanje 97 na Ptuju so se pred mestno hišo zvrstili
naslednji dogodki: pripeljala je kočija z moštom, predstavljene so bile srednjeveške legende o vinu, župan MO Ptuj je imel nagovor, za konec je bila še Zdravljica z mladim vinom.
SREDA, 12. NOVEMBER
V	veliki sejni sobi je bila 35. seja Predsedstva Mestnega sveta MO PTUJ.
V	veliki sejni sobi so se sestali ptujski župan Miroslav Luci s sodelavci,
direktor Slovenskih železnic Marjan Rekar, državni sekretar za železnice na Ministrstvu za promet in zveze Slavko Hanžel, predsednik Odbora Državnega zbora RS za infrastrukturo in okolje Jakob Presečnik, namestnik generalnega direktorja Avstrijskih železnic in dvorni svetnik Helmut Hainitz, direktor oddelka za mednarodne odnose pri Nemških železnicah in svetovalec za evropske zadeve ter povezovanje Zahodne Evrope z Vzhodno Klaus Ebeling in češka veleposlanica Jana Hybaškova. Pogovarjali so se o modernizaciji železniške proge na relaciji Pragersko-Hodoš, ki poteka tudi skozi ptujsko občino in ki naj bi jo končali v štirih letih. Direktor Slovenskih železnic je povedal, da je investicijska vrednost modernizačije ocenjena na 44 milijard tolarjev. Z vlaganjem v infrastrukturne objekte in vozni park se bodo povečale hitrosti na 160 kilometrov na uro (v začetku bodo manjše, okrog 120 km na uro) in s tem skrajšal čas potovanja. Pogodbe za dobavo vozil so tik pred podpisom. V okviru modernizacije proge so v načrtu ukinitve nivojskih križanj oziroma izgradnja podhodov. Eden izmed njih je tudi ptujski podhod, ki je finančno ovrednoten, pri financiranju pa bodo tristransko sodelovale MO Ptuj, Direkcija RS za ceste in Slovenske železnice.
ČETRTEK, 13. NOVEMBER
V mali sejni sobi je bila 23. seja Uredništva Ptujčana.
PONEDELJEK, 17. NOVEMBER
Pred mestno hišo sta direktor uprave podjetja Certus Maribor Mirko Majhenič in vodja DE Ptuj Janez Cafuta predstavnikom MO Ptuj predstavila najnovejši mestni minibus in organizirala poskusno vožnjo. Motor in podvozje mini avtobusa sta Wolkswagnova, nadgradnja pa je bila izdelana v tovarni Ernesta Auwärterja v Stuttgartu. Glede na svojo majhnost (13 sedežev, 10 stojišč in prostor za invalidski voziček), okretnost (dolg je 6,45 m in širok samo 2,41	m),
ekološko čistost (z motorjem EVRO 2), dostopnost (je nizkopoden, torej prilagojen starejšim ljudem in invalidom) je primeren za obvladovanje potniškega prometa v starih mestnih jedrih, kot je ptujsko. Predvidevajo, da bi za Ptuj bili potrebni trije; tako da bi lahko dosegli postajališča vsakih petnajst minut. Seveda pa bi bilo obratovanje mestnega potniškega prometa smiselno le v primeru, da bi bilo staro mestno jedro zaprto za avtomobile. V Sloveniji je mesto Piran prvo uvedlo mestni potniški promet z minibusi. Morebitni nakup takega avtobusa ni odvisen le od Certusa, ampak od občine, ki tudi podeljuje koncesijo za opravljanje mestnega javnega prometa.
ŠPORTNI ZAVOD
L)li
PTUJ
Ptujski športni vikend
V	projekt »MESEC ŠPORTA 1 997«, ki sta ga organizirala Ministrstvo za šolstvo in šport, Sektor za šport, in Zavod za šport Slovenije, se je vključil tudi Šortni zavod Ptuj.
V	sodelovanju s športnimi združenji na našem območju je organiziral PTUJSKI ŠPORTNI VIKEND.
Ptujčani so v velikem številu, od petka do nedelje, prosti čas preživeli na športno-rekreativnih površinah, objektih in napravah. Preizkusili so se v vožnji s kartom, športnem
ribolovu, judu, kegljanju, odbojki, badmintonu, košarki, plavanju, vaterpolu, tenisu, karateju, šahu, kolesarjenju, vodnih športnih, spremljali šolanje jadralnih pilotov, plezali po plezalni steni,...
Osnovni cilj projekta - povečati število športno aktivnega prebivalstva in poudariti vlogo prostega časa, športne rekreacije in zdravja v našem vsakdanjem življenju - je bil dosežen. Ob spremljanju športno rekreativnih prireditev pa se je potrdil že znan problem pomanjkanja pokritih športnih objektov in zunanjih športnih površin, namenjenih za potrebe tekmovalnega in rekreativnega športa.
Stanko CLAŽAR
Wcessüü G0©cg®iiü£)©i? J, yv
Tradicionalni organizatorji Veselega decembra na Ptuju tudi letos pripravljajo prijeten konec leta za najmlajše, ki bo časovno razporejen nekoliko drugače kot v prejšnjih letih. Letos bodo prireditve potekale v treh časovnih sklopih, to je drugi, tretji in četrti konec tedna v decembru. Za tak načrt so se odločili zaradi tega, ker na predstave prihaja precej stalnih obiskovalcev. Tudi letos bo po vsaki predstavi otroke obiskal dedek Mraz in jih obdaril. Vstopnino bodo plačali samo odrasli, otroci bodo imeli brezplačen vstop. Predprodaja vstopnic bo v pisarni ZKO Ptuj v Narodnem domu, vsak delovni dan od 11. do 24. decembra, med 10. in 12. uro.
Urnik predstav je naslednji:
12.	12. 1997 ob 16.30. in 18.00, Studio za ples Celje: Vidkova srajčica To je plesna predstava, narejena po otrokom dobro znani zgodbi o Vidku, dečku, ki je imel rad živali, zato so mu pomagale v stiski. Predstava je doživela že več kot 80 ponovitev v Sloveniji in tujini.
13.	12. 1997 ob 16.30. in 18.00, Lutkovno gledališče ZOOM Ljubljana: Kam pa kam, Kozle
Zabavna lutkovno-igrana predstava, ki vedno nasmeje otroke in njihove starše in jih pritegne v dialog o tem, kaj je lepo in prav, kaj pa prijetno.
19.	12. 1997 ob 16.30. in 18.00, Lutkovno gledališče Maribor: Pepelka Pravljica o Pepelki v izvedbi mariborskih poklicnih lutkarjev bo doživela premiero tik pred gostovanjem v Ptuju, zato bo srečanje z Grimmovo pravljico posebna priložnost za vse njihove stalne obiskovalce.
20.	12. 1997 ob 16.30. in 18.00, Gledališče Ptuj: Oj, čudežni zaboj Najnovejša otroška uspešnica ptujskega gledališča je navdušila že veliko cicibanov in šolarjev iz bližnje in širše okolice. Otroke in starše na zabaven način popelje v razmišljanje o tem, kaj je v življenju resnično pomembno. 28. 12. 1997 ob 16.30. in 18.00, LG FRU FRU Ljubljana: Rdeča kapica Za slovo od dedka Mraza bodo otroci dobili najbrž najbolj znano pravljico doslej, ki je v izvedbi stalnih gostov Veselega decembra predstavljena manj "krvavo" kot v knjigi. Primerna je tudi za najmlajše, ki že lahko sledijo predstavi.
GLEDALIŠČE PTUJ
□
Cenjeni obiskovalci Gledališča Ptuj
Nič ni za nas, gledališčnike, lepšega, kakor polna dvorana! Če je temu tako, potem mislimo, da smo za vas pripravili nekaj, kar je zanimivo, aktualno, gledljivo, vznemirljivo ...
% In predstava DVA je bila polno obiskana. Nekateri gledalci so nam povedali, da se jim je začetek zdel nekoliko dolg, da so pa zato v drugem delu uživali in bili na koncu izjemno zadovoljni.
# Otroška matineja predstave OJ, ČUDEŽNI ZABOJ pa nas je - če smo iskreni - presenetila. Prvič smo si v zadregi želeli, da ne bi bilo več rezervacij. Z nekaj dodatnimi stoli smo namreč komaj spravili v gledališče vse, ki ste si prišli ogledati predstavo. Ta nepričakovano velik nedeljski obisk nas je opogumil, in odločitev, da bomo za otroke v prihodnje v gledališču še posebej načrtno skrbeli, se je izkazala kot smiselna in utemeljena.
Skupaj smo praznovali svečano 50. ponovitev monodrame GOVOR MALEMU ČLOVEKU v izvedbi igralca Vlada Novaka. Glavni pokrovitelj te svečanosti je bila Mestna občina Ptuj, na odru pa so se po predstavi na kratko predstavili še ustvarjalci predstave in delavci gledališča.
ENERGETSKA SVETOVALNA PISARNA NA PTUJU
SPOŠTOVANI OBČANI - PORABNIKI ENERGIJE
Gradite? Obnavljate? Razmišljate, kako bi optimalno rešili energetski problem vašega stanovanjskega objekta?
Energetski svetovalci v ENSVET pisarni na Ptuju vam lahko strokovno pomagamo pri vaših težavah.
Brezplačni nasveti vam bodo privarčevali denar, povečali zadovoljstvo in ugodje bivanja!
28. 12. 1997 po zadnji predstavi: slovo od dedka Mraza in njegovega spremstva s slovesnostjo in ognjemetom
Za učence razredne stopnje osnovnih šol so organizatorji posebej pripravili ogled Vidkove srajčice in Pepelke.
Vse starše organizatorji prosijo, da si pravočasno kupijo vstopnice. Vsak otrok bo prejel brezplačno vstopnico zaradi evidence zasedenosti dvorane.
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE PTUJ CENTER INTERESNIH DEJAVNOSTI PTUJ ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ PTUJ
V ENSVET pisarni lahko dobite brezplačno, strokovno in neodvisno svetovanje o:
▲	toplotni zaščiti zgradb,
▲	energetski sanaciji zgradb,
▲	izbiri ustreznih oken in zasteklitve,
▲	izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav,
▲	regulaciji ogrevalnih sistemov, a zamenjavi ogrevalnih naprav,
a uporabi obnovljivih virov energije, a zmanjšanju porabe energije, a uporabi varčnih gospodinjskih aparatov, a izbiri ustreznega energenta, a pripravi tople sanitarne vode in A o vseh ostalih vprašanjih, ki so povezana z učinkovito rabo energije.
Vlado Novak je ob tej priložnosti napovedal tudi stoto ponovitev!
Zdaj pa k našim decembrskim načrtom:
% Društvo prijateljev mladine bo ob vikendih pripravilo v gledališču Veseli december prireditve za otroke.
^ Nekaj šol iz drugih občin bo prišlo pogledati še ZABOJ, dijaki Ekonomske šole pa si bodo ogledali STROJEPISKI (upamo, da ne bodo svojih življenj preživeli tako kot junaka naše igre) in PRAZNINO; s predstavo ELIZABETH pa bomo gostovali v Murski Soboti.
* POSEBNA PONUDBA MESECA (bi rekli trgovci):
Ptujčana Tadej TOŠ in Helena PERŠUH v igri LEDERKSIHT in režiji Sama STRELCA - Gostuje nesramna, boleča, smrdeča in tudi ljubeča predstava iz SNG Maribor. 15. in 16. decembra (popoldne za dijake, zvečer za izven). Priporočamo, da si vstopnice rezervirate pravočasno!
Čisto za konec leta pa (29. decembra): KOMEDIJA! Gostuje Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z angleško komedijo MINISTER V ŠKRIPCIH v režiji Dušana Mlakarja.
Obiskovalce gledališča vljudno prosimo, da rezervirane vstopnice dvignejo čim prej pred predstavo, tako da z začetkom predstav ne bomo zamujali. Hvala za razumevanje.
Direkcija gledališča
ZNAMENJA, KI KAŽEJO NA ENERGETSKI PROBLEM:
a poraba nad 15 I olja/m2 stanovanja/leto, a rosna stekla na oknih, a nihanje zaves ob zaprtih oknih, a plesen na zidovih, a »da vleče hlad od zidov«, a ledene sveče na žlebovih, a dimnik kondenzira, pušča rjavo barvo in razpada,
a dimni plini so temni, gosti in smrdljivi, itd...
ENSVET PISARNA BO NA PTUJU ZA OBČANE NA VOLJO OD 28. 11. 1997 NAPREJ, VSAK PONEDELJEK IN SREDO OD 16.00 DO 18.30 URE, V III. NADSTROPJU PTUJSKE OBČINSKE ZGRADBE NA MESTNEM TRGU 1 (MAGISTRAT -PROSTOR DELI S PISARNO »PTUJ -ZDRAVO MESTO«).
Vabimo vas, da se s svojim energetskim problemom čim prej oglasite pri nas. Pisarna bo delovala brezplačno v okvirih sodelovanja Mestne občine Ptuj in projekta Energetsko svetovanje (ENSVET), ki ga neposredno financira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, izvaja pa Gradbeni inštitut ZRMK.
Aleksander MLAKAR Energetski svetovalec
ijmmmwmB _____
MARTINOVANJE NA PTUJU
Martinovo, ko se mošt spreminja v vino, je za Slovence pomemben jesenski praznik, ki ga ob pustu najbolj množično in najbolj prešerno slavimo, kar se je potrdilo tudi letos. Verjetno je bilo malo krajev po Sloveniji, ki ne bi pripravili martinovanja in prireditev ob martinovanju, še posebej letos, ko se je jesen izkazala z obilno in kakovostno letino, zlasti pri vinogradnikih.
Za Ptuj, ki se ponaša z bogato vinsko tradicijo, dobro razvitim kletarstvom, staro vinsko kletjo pod mestnimi ulicami, od lanskega leta pa tudi z mestnim vinogradom v samem središču mesta, je martinovanje vesel dogodek, ki na mestne ulice privabi obiskovalce od blizu in daleč. Letos je martinovanje trajalo štiri dni, na več lokacijah v mestu in primestju. Zastavljeno je bilo kot
Utrinek iz MARTINOVANJA na Mestnem trgu Foto: LANGERHOLC
zabavno kulturna prireditev, na kateri so obiskovalci videli prikaz šeg in obredja, povezanih s trgatvijo in martinovanjem. Usklajevanje letošnjih prireditev ob martinovanju na Ptuju je prevzelo Gospodarsko interesno združenje Poetovio Vivat v sodelovanju z Mestno občino Ptuj, Kmetijsko svetovalno službo pri OZVŽ Ptuj, Vinarstvom Slovenske Gorice - Haloze, Kmetijsko šolo Ptuj, Društvom vinogradnikov Ptuj in Društvom vinogradnikov Osrednje Slovenske Gorice, Območno obrtno zbornico Ptuj, Turističnim društvom Ptuj ter s turističnimi kmetijami in gostinci.
Začelo se je v soboto, 8. novembra, z otvoritvijo »Martinovega hrama« na Miklošičevi ulici pred tržnico in začetkom prodaje mošta in domačih
dobrot turističnih kmetij s širšega ptujskega območja, ki je potekala pred Mestno hišo in na Miklošičevi ulici. Ta dan je v okviru prireditev potekalo tudi martinovanje na Hajdini z »blagoslovom« mošta v cerkvi Sv. Martina. V Mestni hiši je bila v soboto otvoritev razstave z naslovom »Bogastvo jeseni«, ki jo je pripravila Srednja kmetijska šola Ptuj. Razstava je prikazala ustvarjalnost učencev ptujske kmetijske šole in razgrnila, kako živo je mesto povezano s svojim kmetijskim okoljem. Obenem je razstava opozorila na prostorsko problematiko kmetijskega šolstva na Ptuju, saj je za učence te šole praktično usposabljanje izrednega pomena. Otvoritve razstave se je poleg župana Miroslava Lucija in ostalih gostov udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj. V ponedeljek, 10. novembra, je v okviru prireditev ob martinovanju v Palaciju ptujskega gradu potekal strokovni seminar na temo »Gostoljubnost in ljudsko izročilo v gostinstvu in turizmu«, predstavili pa so tudi katalog »Turistična ponudba Ptuja in okolice«. Osrednja prireditev je bila v torek, 11. novembra, pred Mestno hišo. Ves dan je potekal zabavno kulturni program. Popoldan je bil v cerkvi Sv. Jurija »blagoslov« mošta prve letine iz ptujskega mestnega vinograda, v večernih urah pa je župan Miroslav Luci nagovoril številne povabljene goste in ostale obiskovalce ter nazdravil z novim vinom. Praznovanje v čast Martinu je trajalo še dolgo v noč.
Klavdija Pete K
V lepem vremenu na letošnje MARTINOVO so na ptujskih ulicah praznovali tudi najmlajši Ptujčani.
Foto: LANGERHOLC
.	mmo \ _
Po sedmih letih dela v upravi občine Ptuj in Mestni občini Ptuj, najprej kot članica izvršnega sveta za področje kulture in izobraževanja in kasneje kot vodja Oddelka za družbene dejavnosti, se je v mesecu maju 1997 vrnila na prejšnje delovno mesto v Zgodovinski arhiv Ptuj gospa Kristina ŠAMPERL -PURG.
Mestni svet MO Ptuj se je od gospe Kristine ŠAMPERL -PURG s priložnostnim darilom, ki ji ga je izročil predsednik Milan ČUČEK, poslovil med odmorom 7. izredne seje v sredo, 29. oktobra 1997, v poročni dvorani MO Ptuj. S to lepo gesto je mestni svet MO Ptuj dal priznanje gospe Kristini ŠAMPERL - PURG za njeno dosedanje delo, ki ga je vložila v razvoj dejavnosti, ki jih je pokrivala, in s tem seveda prispevala k razvoju Ptuja in okolice.
Že naslednji dan, 30. 10. 1997, se je gospa Kristina ŠAMPERL -PURG ponovno vrnila v mestno hišo kot avtorica projekta o Janezu PUHU z napovedno razstavo o Puhu, ki jo je ob 12. uri odprl župan MO Ptuj Miroslav LUCI, dr. med. Projekt razstave in monografije je gospa Kristina ŠAMPERL - PURG začela pred leti, ko je bila zaposlena še v upravi MO Ptuj. Že takrat je začela odkrivati in predstavljati našega rojaka, pravzaprav domačina in izumitelja Janeza PUHA. Njej gre zasluga in zahvala za to, da je hiša, v kateri se je rodil Janez Puh, dobila spominsko ploščo, da se je o Janezu PUHU začelo govoriti in pisati ter ga spoznavati, njena je tudi pobuda, ki pravkar poteka, da se katera od ptujskih ulic poimenuje po Janezu PUHU, da imamo vsakoletno kolesarsko dirko v spomin na Janeza PUHA, da bomo dobili znamko z likom Janeza PUHA, itd. Gospa Kristina ŠAMPERL - PURG nadaljuje svoje plodno delo sicer v drugi ustanovi, vendar v dobro Ptuja in okolice, skozi zgodovino časa, povezano s sedanjostjo.
31.8.1997 je odšla v pokoj delavka občinske uprave Mestne občine Ptuj, gospa Metka KOROŠEC. Vso svojo delovno dobo je bila zvesta delavka občinske uprave in pravne stroke. Začetki segajo v šestdeseta leta z delovnim mestom referentke za nadzor nad zakonitostjo dela organov in gospodarske upravne zadeve.
V začetku sedemdesetih let je opravljala dela referentke za premoženjsko pravne zadeve, sledilo je delo vodje odseka za premoženjsko pravne zadeve in načelnice oddelka za gospodarstvo in urbanizem. Iz bogatega delovnega dosjeja osemdesetih let je razvidno, da je gospa Metka Korošec opravljala dela namestnice predsednika komiteja za urbanizem, komunalne in gradbene zadeve ter pravne svetovalke v strokovni službi OS in IS SO Ptuj. Leta 1991 je postala višja upravna delavka in pomočnica predstojnika, od 1995 leta naprej pa vodja Oddelka za splošne zadeve Mestne občine Ptuj.
Življenjska pot nas vodi skozi obdobja in včasih se z zamudo spomnimo na prijetnost preteklega ter z nezaupanjem in radovednostjo zremo v perspektivo novega. Mnogokrat zaradi hitrosti dnevnega življenja in dela zmanjka časa za priznanje opravljenemu delu in šele življenjske prelomnice nam dajo priložnost, da spoznamo izjemno uspešnost naše dosedanje delavke. Mestni svet MO Ptuj se je od gospe Metke Korošec poslovil dne 29. oktobra s priložnostnim darilom, ki ga je izročil predsednik Mestnega sveta MO Ptuj Milan Čuček.
Priznanje pomenijo tudi zaupane naloge, ki jih bo gospa Metka Korošec opravljala v bodoče. Izjemne delovne izkušnje, ki jih je pridobila s prizadevnim delom, bodo tudi v bodoče obogatile področja urbanizma, priprave splošnih aktov in podobno.
Ob tej priložnosti se sodelavci zahvaljujemo za prijetno sodelovanje, v bodoče pa nas naj ne spremlja le dober spomin, ampak sproščeno delovno sodelovanje. Gospe Metki KOROŠEC želimo veliko uspehov tudi v novem življenjskem obdobju.
Urad Mestne občine Ptuj
DEKORATIVNO OPREMLJANJE
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, Slovenski trg 9, PTUJ, tel.: (062) 778-356
Tina ŠPRAH s.p., Vičava 48, 2250 Ptuj
V
Šivanje dekorative po naročilu: zavese, posteljnina, blazine, ...
Pestra ponudba zaves (tudi na kg),	Izredno ugodna ponudba konfekcijske metraže
čipk, dekorativnega blaga,	50 o/0 znižanje
brisač na kg, posteljnine,...	do prodaje zalog.
PROJEKTIRANJE in NADZOR TIPSKI PROJEKTI, DOVOLJENJA NEPREMIČNINE in CENITVE ETAŽNA LASTNINA ORGANIZACIJA in IZVAJANJE DEL RAČUNALNIŠKO PROGRAMIRANJE
racbiro
d.o.o. Ptuj
Tel./fax.: (062) 773-949 Direktor: Štefan Lešnik, dipl.gr.ing^
-1C E RT US
■ Avtobusni promet Maribor d.d.
Opravlja:
Linhartova ul.22,2000 Maribor Telefon: 386 - (0)62/3003 300 Telefax: 386 - (0)62/3003 386
*	Avtobusne prevoze
z rednimi avtobusnimi linijami v mestnem, primestnem, medkrajevnem in mednarodnem prometu
*	Servisne delavnice V: Mariboru, DE Ptuj, DE SLBistrici
za avtobuse in gospodarska vozila
servisi: Mercedes, Tam, Ikarus, Webasto, Kienzle, Prodata
*	Organizira:
Potovanja po domovini in inozemstvu, obisk sejmov, strokovna posvetovanja, počitnice v obmorskih in alpskih letoviščih, Klimatskih zdraviliščih ter kmečkem turizmu
*	Posreduje:
Vse vrste turističnih informacij in opravljamo menjalno službo
Studio za nego telesa in sprostitev Dragica POLANEC s.p. Ob železnici 4 Ptuj
Tel:(062) 783 158, 779 075 www.polanec-sp.si e-mail danilop@polanec-sp.si
>	S tradicionalno kitajsko medicino do odprave bolečin
>	Terapevtska, klasična in športna masaža, limfna drenaža telesa in obraza (mehanska in ročna)
>	Pedikura klasična in medicinska za diabetike (vraščeni nohti, kurja očesa, otiščanci)
>	Kozmetično svetovanje, AHA kisline, aknasta koža, anti-age program, revitalizacija suhe in zgubane kože, ličenje
Shujševalni in anticelulitni programi, dietno svetovanje.
EflSNI SERVIS'
Štefan PÄVUNBi.»
Za vas izvajamo:
-	popravila vrat, oken, rolet in pohištva
-	montaža varnostnih ključavnic in protivlomnih sistemov
-	popravila vodovodne inštalacije in čiščenje bojlerjev
-	manjša elektropopravila
-	ostala popravila po naročilu
-	zasteklitev na domu.
Hercegova 7» 225€ Ptuj .	Tel./faxs €62/777-1
Lhnl ft	€41/075-757
Informacije dobite v

Komerciala, Linhartova ul.22
telefon: (062)30 03 307 telefax: (062)30 03 383
turist agent Maribor, Mlinska 1
telefon: (062) 25-360 telefax: (062)25-361
Avtobusna poetala Maribor
telefon: (062)221-433
DE Ptuj, Ormoška 34/a
telefon: (062)771-681
TUrlst agent Ptu|,Mlktošlčeva 2
telefon: (062) 772-820
Avtobusna postaja Ptuj
telefon: (062)771-336
Avtobusna poetala Radgona
telefon: (062)61-971
DE SLBIstrica, Kolodvorska 10
telefon: (062) 811-233
TUriet agent Ormož, Vrazova 5
telefon: (062)701-505
Avtobusna postaja Ljutomer
telefon: (062)81-331
Avtobusna postaja Lenart
telefon: (062)724-639
KOZMETIČNI SALON "PUPA" Panonska ul. 5,2250 Ptuj
II 1)3 telefon 775-824
U|/U Delovni čas: Ponedeljek,Sreda, Petek -od 15. ure do 20. ure lorek, Četrtek -od 9. ure do 14. ure
posebni pomlajevalni programi nege obraza s profesionalno
kozmetično linijo "Ayre“
lifting maske - senzacionalni efekti
trajna odstranitev dlak na obrazu, depilacija
pedikura s pomočjo kozmetičnega laserja
hujšanje (ciljano na določenih delih telesa 10-15 cm)
solarij
barvno svetovanje (s pomočjo barvnih folij določimo idealne barve vaše Osebne garderobe, kakšen vzorec si lahko privoščite glede na postavo in višino, izbiro pravilne barve las ter izbiro pravilnih modnih dodatkov - nakit, torbice, očala...)
VZEMITE Sl ČAS ZASE.
POSKRBITE ZA SVOJ OPTIMALNI VIDEZ I
11..: 111 .................—