Ntjfečji »lovemki dnevnik I v Združenih državah Velja za y*e leto ... $6.00 9 Za pol leta.....$3.00 D Za New York cdo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v AmerikL The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: BARCLAY 6189 Entered as SecoiK Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 K0. 68. — ŠTEV. 68. TELEFON: BARCLAY 6189 NEW YORK,. FRIDAY, MARCH 22, 1929. — PETEK, 22. MAR CA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVIL Sedemindvajset premogarjev ponesrečenih. OB ČASU EKSPLOZIJE JE BILO V ROVU 250 PREMOGARJEV Reševalci so spravili na dan enoindvajset obžga-nih trupel. — 233 premogarjev je bilo rešenih, ko so se poslužili nekega pet milj dolgega opuščenega rova. — Eksploziji je sledi, požar. — Majna je bila inšpicirana. Gov. Roosevelt je naprosil za referendum glede štiriletnega uradovanja. Pozval je zakonodajo, naj poveri odločitev vo-lilcem. PARNASSUS, Pa., 21 . marca. — Danes zjutraj je odšlo v Kin lock rov, ki je last Valley Camp fr'™™^ raj zakonodajo, naj -predloži splošnemu referendu p rasa nje štiriletnega termina za governerja. Zakonodaja ni hotela sprejeti ustavnega a mend meni a. ki bi do- REFERENDUM GLEDE TERMINA Company dvesto petdeset premogarjev. Kmalu nato je nastala v notranjosti rova strašna eksplozija. Eksplodirali so strupeni plini. Eksploziji je sledil požar, ki se je hitro razširil >r_ t ............ _ prav do vhoda ter uničil pripravo, ki dovaja sveži local štiriletni termin z novimi vo- 1 i ____: i: _____i____ i____i_:sa *___■ zrak. lit vami sredi med predsedniškimi volitvami raditega. ker je elekto Sprva se je domnevalo, da so vsi prem'ogarji, kar rat pokazal da no-e 5tiriletnega jih je v rovu, zapisani smrti, toda kmalo £e je do- termina leta 1927.. ko je zavrnil ^rnalo, da se jih je 233 rešilo po nekem starem, pet republikanski predlog da naj se milj dolgem zapuščenem hodniku. Med njimi jih ie vrSl? \oUlve T 1< tu i >i j . w i. vi i — \ asa akcija v tem oziru 4e- bilo dosti vec ali manj poškodovanih. j melji na llapa£llcm pojmovanju, Sedemindvajset premogarjev, ki so se nahajali ,Ia "ar(Ml .MZnanM>val sv°j<> 11 . , pozicijo proti štiriletnemu termi na dnu glavnega rova, je pa postalo žrtev eksplozije. H . Niti enega ni bilo mogoče rešiti. Zrak je bil tako prenasičen s plini, da nekaj časa ni mogel noben reševalec v rov. Ko je bil pozneje ogenj deloma pogašen, so reševalci, opremljeni s plinskimi maskami, prinesli iz rova enoindvajset obžganih in strašno nakaže-nih trupel. V istem rovu se je že lani meseca februarja pripetila eksplozija, ki je zahtevala dvanajst človeških življenj. Izza onega časa so bile odrejene vse varnostne odredbe, in rov je bil pred kratkim inšpiciran. Eksplozijo je bilo čutiti na milje in milje daleč. KRUTA 0SVETA GANGSTERJEV Osvetniki so porušili "fireproof" vrata ter u-bili prejšnjega gangster-ja ter njegovo ženo. — Bil je prej pogosto v ječi. XannH S a re o. ki je pričel svojo dol-o karijero v jetnišniei, ko -so jra poslali kot l(MeLi:e«ra v El-111 ira poboijševalnieo radi ropa, je žive i pošteno v starosti pet in tridesetih let. Sacco in njegova žena pa sta brla ubita včeraj zjutraj od banditov. 1'aroliran iz Auburn jetnišniee •zadnjega aprila, se je oženil z Rosno Pugliese. Pridružil se je gibanju Marsehall Stillmana, koje^a cilj je reklamirati gangsterje. Šel jo na delo v tvorni o i za denarni-ce na 26. zapadni ce^ti ter je prinesel vriako soboto domov svoji ženi po petdeset dolarjev. Ona pa je porabila v -adnjem ea.su svoj čas za to. da je pletla majhne o-bleke. JSaeeo pa je storil še več kot to. Postal je delaVski zastopnik v u-pravi tvornice za n«nje. Xdkaj ipa se je zgodilo v Dan-nemora jetnisnici, ko je služil Sacco tam svoj zadnji termin, pravi policija, in njegova karije-ra pravičnosti je bila za vedno končana včeraj zjutraj. Enajsta cesta, katero se imenuje po starem Boulevard, je bila precej temna' in te cestna svetilka je gorela na vogalu. vieo vrat, ves oni del, ki ni bil na varovan od pločevine. Ni kdo nc ve, koliko morilcev je bilo. Sedemnajst strelov je padlo, v naglih -presledkih. Ko .so morilci odšli iz Raveiiswood, je ležal Sae-eo v pajamas na tleh poleg ]wwte-Ije, z revoverjem osemnajst in cev od njegove roke ter prestreljen na številnih mestih. Kosa Pugliese, ki bi rodila junija meseca otroka, je ležala še vedno v postelji, z obrazom proti zidu. preluknjana od petih strelov. Tri naklaljne krogle ko prevrtale bhr/.ino. tik ;>ole« njene glave. Po-lieija pravi, da je bila najbrž ustreljena. ko je trdno spala. Pet nadaljnih krogel je 'bilo v modro-cu. Detektivi pravijo, da je bilo oddanih na Sacea najmanj deset strelov. nu za governerja neglede na čas njegove. izvolitve, — je rekel g tega vprašanja. če naj se vrši volitev takih uradnikov le v nepredsedniških letih. Republikanci pa bodo ignorirali ta predlog, za katerega se je v največji meri zavzemal njegov predhodnik. Tudi program governerja glede vodne sile ni imel dosti več življenja. FEDERALNE ČETE SO SE HH UTRDILE PRI MAZLATANU Ključ k Mexico City čaka napada vstašev. — General Jesus Aguirre bo najbrž ustreljen. — Ujel ga je general Hermandez. — Vstaja se bliža koncu. Letalec Lundborg sprejet. Švedski letalec, kapitan Einar Paul Lundborg, ki je rešil v prf>-tekleni letu biškega junaka Nobi-le. je bil sprejet od župana Walker ja v City IlalL Stresemann obiskal Nico. XICA, Francija. 21. marca. — Dr. Gustav Stresemann. nemški minister za zunanje zadeve, je dospel na kratek oddih na Rivijcro. PODPREDSEDNIK CHARLES CURTIS Htwmr miuxr. *A«a a : I bijalei ao potrkali le enkrat I in njegova .tajnica Miss Lola M. Williams. Miss Williams je bila lil W irkatge & odneslo polo- i že prej v njegovi službi MEXICO CITY, Mehika, 21. marca. — Mehiške federalne čete so se danes zakopale, da branijo Mazatlan v državi Sinaloa, mesto ob zapadni obali, proti vstaškemu napadu. General Jaime Carillo, ki poveljuje federalnim silam v Mazatlanu, je sporočil, da so zagledali vstaške čete v bližini in da se očividno pripravljajo na napad. Carillo je informiral vlado, da je pripravljen na vse eventualnosti. MARŠAL FERDINAND F0CH BO POKOPAN POLEG NAPOLEONA Potrti narod namerava vprizoriti velikanski pogreb, dočim leži "mali vojak" na mrtvaškem odru. — Pogreb se bo najbrž vršil prihodnji to-rek* — Predsednik je načeloval tisočim, ki so obiskali njegov dom. Vladni uradniki so čakali na poročila glede eksekueije generala Jesus M. Ajpiirre. ki je bil ujet včeraj od federalnih čet ter obsojen na smrt od vojnesra sodišča. Njegova eksekucija bila določena na danes. Zajetje je bilo završeno v Agua Ca till o, Vera Cruz, od čet generala Hernandeza, v kojega glavni stan je bil odveden Aguirre za sodbo vojnega sodišča. Jesus Aguirre je brat Simona Aguirre, ki je bil usmrčen v prvem tednu revolucije. General Manuel A cost a je brzo-javft novico o zajetju predsedniku Po rte« Gilu. Soglasno s predsednikovimi navodili bodo fotografirali generala pr» d eksekucijo in po nji. Hoover se ne bo pridružil društvu ribičev-lažnjiv-cev. M AO ON, Ga., 21. marca. — Predsednik Hoover je odklonil povabilo, da se pridruži članom Missouri Fish Liars Club. V svoji odklonitvi je rekel: — Zelo rad bi sprejel vaše cenjeno povabilo, a bojim se, da bodo prihodnja štiri leta izključila take vrste veselje. PARIZ, Francija, 2 I. marca. — Truplo maršala Ferdinanda Focha, zmagalca nad vsako stvarjo razven smrti, je ležalo danes na mrtvaškem odru, nedaleč od večnega plamena ob rakvi nepoznanega vojaka. Oblečen v črno uniformo ter okrašen s pestrimi trakovi najvišjih odlikovanj, kar jih more podeliti dežela, je spal "mali vojak" mirno za zagrnjenimi okni stanovanja v Rue de Grenelles. Mlekarji dobri policisti. NORVEŠKI PRINC SE JE POROČIL MILWAUKEE. Wis.. 21. mar-j ea. — Mlekarji so dobri policisti, ker so vajeni nočnega dela. To je mnenje inšpektorja John Bau-| scheka. kojeira dolžnost je nabirati nove rekruie za policijsko silo v Milwaukee. Norveški princ se je poročil s švedsko princesi-njo in ves Oslo je bil odet v praznično obleko. 31 mornarjev rešenih. I i< H L( M rN ES C R- M KR, Fr a n - eija, 21. marca. — Eno in trideset mornarjev je bilo rešenih s tovornega parnika Sines, ki se je potopil včeraj, na poti i z Lizbone \ Ilamburg. po koliziji s francoskim vlačihiim čolnom Adine. OSLO. Norveška. 21. marca. — Norveški prestolonaslednik Olaf in švedska prineesinja Marta sta bila poročena danes ojmldne tukaj v luteranski katedrali Našega Odrošitelja. Poroka je združila vladajoči lii-ši obeh kraljestev in prvikrat v približno pet in dvajsetih letih je bil ves skandinavski }>o!otok združen v skupini, prijateljski proslavi. To je »bila prva kraljevska poroka, ki se je završila na Norveškem od leta 1589 naprej ter epa najbolj sijajnih v Evropi i^za svetovne vojne. Vojvoda iz Westrogothlanda brat švedskega kralja je dal svojo ljulbko hčerko v zakon norveškemu prineu. Dejanje je b lo sj>re~ jato kot- znamenje, -da bodo odno-šaji med Švedsko in Norveško bolj mili in varni v bodočnosti, po ločitvi kraljestev leta 1905. Škof I/unde je prečital poročni govor in luteramska poroka je bila izvršena. Norveška kra-Je *e>a družina ter zastopniki kraljevskih druržin Švedske, Danske.Anglije in Holandske so stali poleg, dočim je ibiLa poroka za v mena. Več kot dvajset kraljevskih gostov je bilo navzočih. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "OLAS NARODANAJVEČ JI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. Maršalova oporoka je bila pre-čitanu danes zjutraj in kljub tajnosti se je izvedelo, da je zapustil svojo lastnino svojim nejmsred-nim sorodnikom ter pustil večino svojega posestva madami Foeh. Madama Foeh je takoj stopila stik z ministrskim predsednikom Poincarejem. < >n je sklieal člane svojeg-a kabineta, da določi, Če naj se ga pokopa v Domu Invalidov pole.g Napoleona ali pa v Pan-teonu. med trupli francoskih političnih junakov. Sklenjeno je bilo, da se dovoli občinstvu ogledati si truplo jutri ali pod Are Me Triomphe ali pa v Invalidnem domu. Francija je pokleknila, danes, na ^rvi dan spomladi, pred krsto tega ljudomLlega vojaškega ženi-ja. ki je zahteval zase. v smrti, podvojeno ceno in oboževanje naroda, ki ga je častil kot zmagoval ea ter rešenika. Državniki ter veterani svetovne vojne so se pridružili poslanikom številnih narodov, da poča-ste slavnega francoskega junaka. Pogrob 'bo eden največjih, kar se jih j.1 kdaj priredilo kakemu francoskemu junaku, čeprav niso še izgotovljeni načrti. Dan pogreba bo dan narodne- , ga žalovanja za možem, ki je potisnil naizaj liiwkakujoče armade pred več kot desetimi leti. Števil- i | ni trgovski prostori bodo zaprti. ! da se dovoli revnejšim možem, ki so služili pod Fochom, udeležiti se pogreba. Posebne priprave so bile odrejene, da se dovoli ohrondje-nim vojnim veteranom, posebno onim, ki nt* morejo hoditi, da po-! časte zadnjikrat velikega vojaka. I Proti sijajnemu umetnemu oza- dju pompa in ceriinonij. je delala danes globok vtič; žalost ljudi iz priprostega naroda, ki so izgubili enega svojih najbolj priljubljenih vojakov. Po Rue de Grenelles so se gnetli delavci, vojaki in hišno gospodinje, da so vsaj za trenutek v bližini smrtne sobe na številki 38. Med temi romarji ni bilo opaziti nikakih cerimonij. temveč lo neobičajen mir, ki je skrival odkritosrčno žalost, k jat i sedaj zamrli mož je želel tako Kelo priti zopet ven, im jasno solnce iz mračne sobe! Zadnji klic maršala je bil: — A Hons v! — Pojdimo sedaj! — in to je bil klic, s katerim na ustnicah je odšlo v smrt na tisoče in tisoče vojakov. MR. C00LIDGE V NEW Y0RKU Dospel je v New York s prijateljem ter je bil navdušeno pozdravljen na Grand Central postaji od velike ljudske mno- žice. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 600 ................$ 9.30 " 1,000 ................$ 18.40 2,500 ................$ 45.75 5,000 ................$ 90.50 " 10,000 ................$180.00 ▼ Italijo Lir 100 ................$ 5.75 200 ......................$11.30 M 300 ......................$16.80 " 500 ......................$27.40 " 1000 ......................$54.26 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da »mo vsled sporazuma t našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 5% « biznes opravkih. Stopil je previdno v ljudsko množico fotografov in radovednežev, ki so izvedeli, da se nahaja prejšnji predsednik na Boston and Springfield ekspresnem vlaku, ki dospe na Grand Central dvajset minut pred osmo uro. Mr. CoolLdg-e, ki je nosil rjav Fedra klobuk ter črno, zapelo suknjo, je pomigal svojemu prijatelj u L. S. Storrsu, železniškemu magnatu, ki j© prišel ž njim iz Springfield a, naj dobi njegov majhni kovčeg ter odkorakal skozi nazdravljajočo množico potnikov in Xewyarcanov proti hotela Commodore. V hotelu Commodore, kjer bo ostal danes, je bil odveden Mr. Cool id ge v štirinajsto nadstropje, dočim je Mrs. Sfcorrs še vedno stal na s-traži. Mr. Coolidge je "pričel s svojim 'trgovskim potovanjem'. Fuller bo megoče poslanik. BOSTON", Mass., 21. marca. —• Boston Herald je rekel danes, da je bil prejšnji governer Fuller poskusno 'izbran od predsednika! Ilooverja kot novi pofclanrk v Franciji. Helfand pustil slučaje. Marcus Helfand je resigniral' kot receiver ter trustee v vseli bankerotnih slučajih, za katere je bil imenovan od zveznega sodnika Wkislowa in drugih, člaitov zvez« nega sodnega zbora. - : m - ■ ■ - -v. - ! > GLAS NARODA (8LOVENK DAILY) Owned and Published by 9LOVENXC PUBLISHING COMPANY. (A Corporation) Frank Sakaer, President Louia Benedik, Treatur* jt*laee of hosiiMW of the corporation and addreawa of above officer! $2 Cortlandt St.. Borough of Manhattan, New York City, N. Y GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Hobdays* Hm celo leto velja list ta Ameriko m Kanado__________*6.00 %a pU leta_________________J$3.00 fla četrt leta___________..„$1.50 Za New York ta celo Ido ~$7.0( Za pol leta ..................— Za inozemstvo ta celo leto Za pol leta —----——---- Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan ievcemii nedelj «n praznikov. ©opisi bre* podpisa in osebnosti 8« ne priobčujejo. Denar naj at blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni kar, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivaliSČe naznani, da hitrej« najdemo naslovnika. *«aLAS NABODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. 5 Telephone: Barclay 618i). MARŠAL FOCH V sredo je umrl v Parizu francoski maršal Ferdinad JAn-h, ki jv bil koncem vojne vrhovni poveljnik vseli zavezniških armad. Nekateri ^a primerjajo Napoleonu in drugim slavnim vojskovodjem, toda ta primera je nekoliko pretirana, kajti zavezniško zmago v svetovni vojni je reba zapisati v kredit Združenim državam. Resnična zmagovalka je bila Amerika, ki je dala na razpolago ogromno množino vojnega materijala, živil in vojaštva. Resnica pa je seveda, da se je bojna sreča zaveznikov sele tedaj obrnila, ko je prevzel Foeli vrhovno poveljstvo nad zavezniškimi armadami. To se je zgodilo v zadnji tretini svetovne vojne . Med zavezniki ni bilo edinstva. Meti zavezniškimi vrhovnimi poveljniki je vladalo veliko ljubosumje., in marsikateri poraz je bil zakrivljen vsled osebnih nasprotstev. Foeliu ni mogoče tajiti .velikih strateg'ienih zmožnosti, toda pomisliti je treba, da so prišle te zmožnosti šele ko drugi faktor v pošte v. sti, oda pomisliti je treba, da so prišle te zmožnosti šele ko drugi fakor vpošev. Ko je on prevzel vrhovno poveljstvo, so se mu morali bivši poveljniki hote ali nehote pokoriti, v zavezniških vrstab je nastalo ediustvo. To ediustvo, ameriška pomoč in Focliev ženij so iz-voje vali zmago. Kdo ve, kaj bi se zgodilo, če bi ne prevzel Focli vrhov, nega poveljstva. Hindenburgove armade so zdrobile angleško fronto, ir. Hindenburg se je pripravljal na odločilen udarec proti Parizu. Medtem je pa vrhovni poveljnik angleških armad, general Ha i g, intrigiral proti Joffrn, Pershing je imel svoje teža ve" z angleškim generalnim poročnikom Jaqnesoin. doeim se je italijanski vrhovni poveljnik Diaz s Foeliem prepiral. Ta prepir bi utegnil postati usodepoln, kajti Nemcem je drla voda v grlo ter so se pripravljali, da izvedejo najhujši udarec. i Sele ko je Foeh prevzel vrhovno poveljsvo, je zavladal v zavezniškiii armadah duh edinstva, kar je zaveznikom omogočilo zmago. V splošnem pa ni bil Foeh politik. Bavil se je izključno le s strategieno-vojaškimi nalogami in se je mirovnih pogajanj le nerad udeležil. Pri tej priliki je nastopal odločno in samozavezno kot pravi vojak-zmagovaleč. €gxA8 -NABOPA, 22. MABOA 1929 Dopisi. Reinhardt ne sme prirediti v Moaakovem nobene predstave. MQNAKOVO, Bavarska. 21. xuarca. — Vsled odi>ovadi gosti-teMce predata ve Reinhardtovega abora, ki je, bila projektirana za Jpplet^*, j© nastal tukaj spor, 'katerega zasledujejo široki krogi z največjo }>oeg»rnostjo. Odpoved predstav ee je zavrnila ugovor ministra tza lepe umet-javaa dela, fesi je podal •sme v bavar- Prihranek dnevne luči ostane. S pota. Letošnja zima je bila ne'kako muhasta, pr ehno če ne pomisli, da je padal sneg koncem februarja v južnem Arikansasu. Prej so bili lepi .solnčni dnevi in so ptiei-ce prepevale, ko j>e pa začel sneg nalotovati, je vse utihnilo. Pravijo. da že dolga leta ni bilo take zime v Arkanrja.su. Kojaki v •fenny Lind sso mi povedali, da M) imeli prejšnja leta sredi niar-ta. že vri no solato, doeim se je le-'os ob Istem času komaj malo regrata dobilo. Jaz seui še večino nekoliko 'bolehen, toda upam. da se pozdravim v tem milem pod-•lebju. Iz .St. Petersburg, Pla., dobim >oročilo od Mr. Frank Petkovše-va. 'ki je dobro znau v Xo. Chi-*ago in Waukegan. 111. Poroča ni, da je prevozil celo Florido ill la se jaiko zdravega počuti. V krajih, kjer se nahajam, ob veliki roki Arkansas, sedaj orjejo, seje jo in vinsko trto obrezujejo. Pozdrav! Matija Pogorele. Delhi, Iowa. PrOHipustom so poročali dopis-liki o veselicah, maskaradah in Irugih zabavah, mi, kar nas je u'kaj na farmah, pa vsega tega lismo imeli. No, zabave nam pa tljub temu ni manjkalo. Zadnjič ;ta se bila dva rojalka sjk)rekla n si v lase skočila, nakar so fse napletle v boj tudi boljše polovice. Takrat je bil šele ogenj v ♦trehi. Zima, mislim, na-s je zapustila 'ji letos. Imeli rsmo že par gorkih Ini in tudi sneg je že popolnoma zginil. Snega je bilo dosti. Ponekod so bili deset čevljev visoki rameti. Pota so bila jako slaba in "armarji smo jih morali sami ki-lati. -Šest tednov smo imeli od leset do dvajset stopinj [>od nič-.o, včasi celo 36. Flu je obiskala skoro \>*ako hišo, toda umrljivosti ni bilo med Slovenci. Mrs. John Sust-aržič je bila b^l-la -za pljučnico, pa sedaj se ji že 4>rača na boljše. Preol milje široko zamrznjeno jezero. Menda smo bili mi trije prvi Slovenci, ki smo dosegli ta rekord. Dne IS. februarja -smo naložili svoj mali čoflniček na sani ter jih zaičeli v božjem imenu riniti po tenki ledeui plošči proti postaji New Denver. Bili smo Toni Krašo-rec z Vrhnike, Alojz Klobučar z Podgrada in jaz, John Plut iz Su- hora. Pri |>ostaji New Denver na* je pozdravilo nešteto fotografov. V prodajalnah smo vzeli nekoliko hrane ter jo začeli vsak na svojih .malih saneh tirati nazaj proti domu. Čoinič smo pustili pri postaji. Ko so naši tovariši videli. da se nam je e k spedieija posrečila, so se nam pridružili na drugem {K»hodu. Sklenili smo na-voziti dovolj hrane in krme za Ijtfdi in živali. Vračali smo se v .lolgi procesiji, odaljeni drugod drugega, kakiii sto metrov. Tudi ropot so imeli fotojrrafi dosti opravka. Po kosilu -se vrnemo, da odvederoo izposojeni ?>aiii lastnikom ter pri vedemo čoinič nazaj. Tja grede je šlo posreči, na po-vratku smo imeli pa smolo. Led je namreč na več krajih počil, toda mi smo junaško rinili čoinič preko razpok. Parkrat je šlo, na-ertkrat se nam pa led udre. Trije smo hitro skočili v čoinič. dočim >e je Alojz Klobučar pogreznil v vodo in obtičal med ledenimi ploščami. Začel je klicati: Hop' Hop Hop! — in se loviti za tenak led. Po dol got ranjeni prizadevali ju sem ga jaz zgrabil za hiše in roke ter "vsega trdega |k)tegnil v čoln. Ko smo spravili čoln zopet na led, je Klobučar odšel potrtega srca v stanovanje na toplo, mi trije smo imeli pa s čolnom opravka. Naenkrat se nam led na celem udre. Martin Gornik je skočil srečno na led ter zgrabil za dolgo vrv in začel vleči. Ker ni zmogel sam težavne naloge, mu je skočil na pomoč Anton Krašo-vec. Toda sreča jima ni brla mila. Počilo je, in že sta se ikopala v mrzlem vodovju. Martinu Gorniku smo mi pomagali v čoln. dočim se je Krašovee skobacal na bolj debel led in odhitel ves premočen oziroma zmrzel, proti stanovanju. 'Xa pomoč nam je prišel Alojz Klobučar, ki se je bil medtem preoblekel in ogrel. Z združenimi močmi smo spravili nato čoinič na suho. Takega slučaja še nismo doživeli in kaj takega tudi nikomur ne privoščimo. Pozdrav vsem Slovencem ! John Plut. SMBTNA KOSA. ZANIMIVO ODKRITJE. Brooklyn Edison Company je razkrila v williamburskem okraju Brooklyna motor, ki je že šestintrideset le't v obratovanju. Motor je gnal stroje v tovarni Hiram A. Akerlv-ja. mizarja in pddjetnika, 173 Berry Street, že izza leta 1893. Ima direkten tok. proizvaja ipetnjast konjskih sil, napravila ga je Electron Manufacturing Company v Springfield, Mass., ter je foil določen, da operira ob 230 voltih. Motor ima znamenje "IVrret's Patent" ter datum 14. maja 1889 in l."i. julija 1890. Soglasno z Mr. Akerlyjem. ki ima -svojo delavnico na onem prostoru že izza leta 1879, je bil moior inštaliran, ko je polagala Grant »Street, električno črto Municipal Electric Light Company, ena originalnih preklnic Brooklyn Edison Company. Motor ki je še večino v dobrem stanju, so nadomestili z modernim strojem. O JAKOM, ki nameravajo v stari kraj bodisi začasno ali za stalno, priporočamo, da naloze svoj denar pri nas. Istega jim je mogoče dvigniti v zneskih do vsake višine v jako kratkem Času. Najboljši dokaz temu je sledeče pismo: * . < ALBAXY. X. Y., 21. marca. — Poslanska zbornica je včeraj odklonila ddredbo, da se odpravi na-vaido postavljati za. poletne mesece \ir<> naprej za eno uro. Cene premoga znižane. WILKESBARRE, Pa., 31. marca. — Družbe za trdi premog »o objavile včeraj skrčenje cen ea šesfrdeseft eemfcov «a a 1. aprilom. Skrčenje h .-i Marc 3. 1929. SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt St., New York City Dam Vam vedeti, da sem dobil znesek $5.340.13, ček No. 2669. Lepo se Vam zahvalim za hitro pošiljatev in Vam želim mnogo vspeha. Pozdravljam Vas in vse uradnike. S spoštovanjem Josip Gustinčie Selo 47, Moste pri Ljubjani, Jugoslavija. Iz JDovera. N. J., so nam »i>oro-<'.ili, da je bil do smrti povožen 13. 'letni Tony Cretirik, sin tamošnje-jra dobroznanejra rojaka Antona Cretnika. Pogreb nepozabnega pokojnika c»e vrši v nedeljo jK>j)ol-dne ob dveh iz slovenske eerkve na Osmi cesti v New Yorku. Starišem izrekamo svoje soža-lje! Zopet žrtev tajnih sekt? V Berlinu se je zastrupila že na operetnega libretista K-bnerja — Lia Rebner. Zapustila je listek s kratkim stavkom: "\V. je izsiljevalec in moj morilec". Donrnevajo, da je nesreena žena, mati več otrok prišla v loke voditelja tajne sekte in postala njegova žrtev. Policija je uvedla obširno poizvedovanje. Daj Mi Rože Pa Brez Trnja In daj mi cigareto, ki me ne bo vščipnila v jezik. Rad imam koruzne stroke in grah, toda rok si nočem raniti / v vrtu. Duh rož mi prija, samo rok si ne smem okrvaviti, če jih trgam. Prija mi okusna cigareta, toda zakaj bi grlo in vrat trpela, da jo dobim. Zato pa kadim sedaj samo OLD GOLDS. Boljše cigarete ne dobiš, če jo z lučjo iščeš. Vi lahko kadite OLD GOLDS ZJUTRAJ, PODNEVI in ZVEČER Gold 20 za 15 CJENTOV ——— r- . 4,0.. 'Ž Danes bi govoril predsednik lioover na banketu časnikarjev. S pomočjo radija bo mogoče njegov govor slišati j>o vsej deželi. Da velja prva Ilooverjevk ne-ofieijclna .potilaniča časnikarjem, je dobro znamenje. Ce se jim hoče prikupiti, se je zmotil. Kajti prej >e lahko zlodjr. prikupiš "kot čaSlikarju. \ neki ječi v Missouri so presenetili katznjenee, ko so kuhali žganje. j Pobrali »o jim kotel in drugo orodje in jih potrta vil i poti -strožji* nadzorstvo. | Xo. daleč smo ipr.išli. j Dandanes u«* more človek uiti v ječi uživati osebne svobode. * Fantek je bil star Miri leta. in saj veste, kakšne mi.-di imajo štiri lct;j stari otrooi. I NVketra dne mu je mati rekla: i Tako r>;im >i. revček, nikogar nimaš. da bi m> i^ral ž njim. Veš 'kaj, jaz ti bom pa nekaj kupila. Kaj malega fantka ali ma- lo punčko? ! Fant je malo pomislil, nato pa moško Zvrnil: — Mama, konjič-, ka! Rojak je pripovedoval: — To zimo sem pa moral ku-i 1 j.i.t: svoji ženi k ožjih za siupetde-.-.e1 dolarjev. Ni bilo drugače, juo-ral sem. — Zato. d,t je ni zeblo, kaj ne? I — so ga vprašali. — Na, ampak zato, da je molčala. * Mati je tarnala: — Moja hči pa nima nobene sreče. Klavir igra, pet: zna in ]»le- >ati, pa n" more drtbiti nioiža. ("e i 1 ne bo drugače, se bo morala še kuhati naučiti. * Kongre-snik lir if t en je rekel, da hoče Anglija postati vladar iea morja. Anglija je že od nekdaj vladarica morja in bo menda še nekaj j let. j Ko ne bo več prva na morju, j bo postala ena zadnjih držav na svetu. * Kdo ve. kaj počno moji prija-' telji po Downtownu ? Strašno dolgo jili že nisem videl. X;ljbrž so /.aposh-ni. če ne v šopu. pa v kevdru. »Nekateri naši Ijiwlje si res nikdar ne privoščijo nobenega }>oi"itka. H- — Italija je pripravljena na vojno, — pravi Mussolini. — t«*la kakor kaže, zaenkrat vojne še ne bo. Kar si Mu.vsoliui v glavo zabije. listo ponavadi doseže. Tudi vojno bo izzval. Zmago bodo pa v tem slučaju drugi 'komandirali. Francoska vlada bo iziji ali revolucija v Mehiki. ¥ Neki angleški učenjak zatnju-je, da so na sosednjem planetu Marsu ljudje in sicer jako čudni ljudje. Tako na primer pravi, da imajo MaTsovke i*> šest :nog. No. če ima Voaka šest lepo oblikovanih nog, bi še šlo nekako. -Ce imajo pa več kot en jezik, so Marsovci r«ega pomilovanja vredni. s, ■ - - .-' J It. ■ ' r^T GfbAS NARODA, 22. MARCA 1929 Arkadi j Averčenko PINHUS ROSENBERG Fred lastnikom majhne manu-fiiktitrne trgovine, 1'inhusom Ko- v drugo trgovino." — "Vi hočete v drugo trgovino! Ali ste slišali, nbergom, je stal uradnik Sam.so- ljudje bosyi? Vi boste gotovo šli k Izaku Rubinoviču, ki je pretekli teden zastrupil svojo mater, ali k , Jakobu Pinti, kjer vas bodo ope nov in govoril: "'Pokažite mi temnomoder bor žun. Ali ga imate?" — Pinhus >e je užaljeno nasmehnil: "Kako 1 jharili, da boste jokali do sodnje-I)a bi mi ne imeli temnoinodrega,fra dne. Sicer pa — veste kaj? baržtinaAli naj bi trgov.sk > pod-i Sedaj vam bom pokazal takšno jetje "Pinhii-s Ro.senbercr" boste koj rekli: Ro?>en- brez kakšnega baržtina! To ne l>i berpr. odrežite mi petdeset me-bilo toliko smešno, kolikor žalost- j trov!" no." — "Prosim, pokažite mi."—J O* raz Pinhusa Rosenberga je "Kaj naj vam pokažem?" — hil očitno razžaljen« Resugnirano "Baržun, dragi moj, baržun, ven-;je zamahnil z glavo, .-segel nekam dar!" — "A, baržun.... Tako, S?- v spodnje police in postavil na daj-le vam bom pokazal tako kra-'pult omot svetlovijoličastega bla- v < L i vil baržun, tla se boste od vese'ja ga. , kar sesedli. Prosim! Izvolite po-' "Kaj porečete k temu kretone-gledati." |ku?"— Trgovee je z veš'-o kretnjo odvil! "Pojte «e vi *>lit. z vašim kre-zavitek nek'ga modrega blaga in. lončkom. Meni .se mudi. vi pa mi udarit .s tipično gesto po n jem:' kradete čas z vsiljevanjem neče.sa. "Le [oglejte ga! VI a.-, tel in k a česar .sploh ne postrebujein...." Gundikova je od tega vzela dvajset metrov...." — "Pardon.... Vi mu gotovo niste dobro razumeli! "Kretona ne potrebujete? Dobro. Mi vam bomo dobili, kar potrebujete. Torej: baržun potrebujete? Vi mi tukaj ponujate temnomodroj Dobro. Vidite — sedaj ste mi po-svilo, jaz sem pa zahteval bar-Jvedali in sedaj vsaj vem: gospod — "Izvanredna svila!" —'uradnik potrebuje ' T~ zun. "Toda jaz potrebujem baržun!" — "Ah. baržun! Zakaj mi niste tega takoj povedali .'.... Kajne, tem-nomoder?" — "Da temnomo-der!" — "Da, temnomoder." — "Lahko vprašate talina: "Fante! Radi eesa je ka Pinhus Rosenberg slavna?" In fantalin vam bo odgovoril .-"Radi modrega baržuna." ManufakturLst Pinhus se je povzpel do neke police in se vrnil s težkim ovojem. "Kaj lw>ste rekli k temu ženial-Jieniu baržunu ?" — "L»i čakajte....!. no. saj, saj vidite, da je vendar črn ? "H začudeno pogledal baržun. In naj bom najpodlejši lopov, ako bi vam kradel čas. Saj vem; čas je taka stvar.... izgine .sekunda, in ni je več. .Te že šia. sam gospod J Bog je ne povrne več, niti trgovcu pocestnega fan-j Rosenbergu, niti gospodu uradni-di česa je tvrd- ku....** Trgovce si je podprl glavo 7i roko in žalostno zamislil.... Globoko je zavzdihnil in rekel melanholično: "Iz sekunde postanejt minute, iz minut.... "O tri .sto hudičev! zarjove uradnik Samsonov, "ali mi lahko daste temnomoder baržun? Odgovorite: da ali ne?" "Vi potrebujete temnomoder?" "Temnomoder!" — "In ravno baržun?" — "Baš baržun!" — "Zelo mi je žal, ali temnomodre-ga baržuna nimam. — Pravzaprav imam baržun, toda ni temnomoder ; sicer pa imam temnoinodrega tudi — pa ne baržuna. Morda pa vam lahko iMistrež^n z nečim bolj tenkim? Imam saten, svilo....Veli-ka izbira, a?" — "Zbogom! Le zakaj mi niste takoj povedali, da nimate baržuna?" — Kdo pa pra- Novice iz Slovenije. 17 oseb zastrupljenih z gobami, krat dodobra prekuhala in vodo Naenkrat se je razširila po Li-' odcedila. tiji vest, da se je 'zastrupila z go-! Domneva se. da je bilo med vso bami večja litijska družina. Po v-j množino le ntikaj režljajev kake .sod so govorili le o tem dogodku strupene gobe, ki jo je gobar na-in če sta se srečala dva znanca, rezal med ostale iz nepazljivosti ali nepoučenosti in ni niti slutil, kake posledice lahko povzroči strupena goba. se je že razvil razgovor: — Xo, kaj praviš k neobičajni nesreča ? — Zdaj jih že šest krčevito bljuje. — In pozneje je število obolelih naraščalo 8, 10 — 15 — 17 jih je zbolelo zaradi uživanja strupenih 1 gob. Kmalu po kosilu je brzela v smeri proti hiši df. Ukmarja, litijskega Okrožnega zdravnika nega gospodična. Od časa do časa se je opoteka-je ustavila in silno jo je davilo. Ko pa je stopila v ordinaeijsko j sobo, je -zaklicala : — Pomagaje, boli, peče — i»o-maga jte! Komaj jo je zdravnik prerskal, . . . „ ,r . , , . ise ji" zc- oglasil eden od sosedov, vi. da nimamo': Vsak trenutek pri- , , , . . ... „ , !da so potrebni 'zdravniške pomo- eakujemo temnomoder baržun.!-- A A . . „ . „..........ci t-ufdi ostali čJam družine. Pridite cez stirinaj.st dni..... medtem vam pa morda lahko postre- bukom. samoveznico. šal...." Uradnik je bil zaloputnil za se-', boj vrata. Rosenberg je zmignil z rameni, stopil k vratom in nejevoljen mrmral, gledajoč za razljučenim uradnikom : "Šalatan! Celo trgovino mi prevrne.... Da bi vsaj kaj kupil. Karkoli, čeprav samo za petnajst kopejk. Šarlatan!.... Trgovec uradnika : "In vi. "Za vrag temnomodrega!" te tega. Saj j( Kaj ste vi hoteli?" — ! Jaz vendar hočem - "Vi le vzemi-koro temnomo- der. In sicer tako, skoro, da bolj« sploh biti ne more." — "Vem, toda črnega ne potrebujem.** "Pinhus >.i je popraskal z železnim metrom svoje obrvi, nato pa je dejal s strokovnjaškim glasom: "Najmodernejša barva baržuna je dandanes — črna. Sedaj ku-pujejo vsi to earvo....** — "Mogoče. Toda jaz vas prosim, dajte mi temnomoder baržun.'* — "Baržun*" — "Pa da, vendar!" — "No, dobro. Torej: imam izreden nianehe>ter. Tako moder, da vam vzame pogled, kadar ga pogledate." '' Poslušajte je rekel »uradnik Samsonov, nestrpno cdpetajoč z nogami. "Ako imate, dragi moj. temnomoder baržun. dajte mi ga; ako ga nimate — {»ovejte. pojdem VELEIZDAJA ZARADI ABECEDE Turška javnost se zanima za ve . leizdajniški proces, ki se vrši v ma- • .... . , , loazi jskem mestu Brussi. 30 Tur- Ali mi mislite pokazati temno- T i iv ,. i kov moijer baržun, ali ga sploh Zdravnik je takoj domneval, da je vzrok bolečin zastrupljeno kosilo. Ko je izvedel za opodanska jedila, je taikoj pokimaL Aha. gobe l^odo vzrok! Ko je izpral želodec gospodični, je takoj hitel s potrebnimi pripomočki na dom nesrečnih žrtev, ki so se zvijale v krčih. Med tem so že postajali pred hišo ljudje, ki so se zanimali za stanje ponesrečencev. Izmed domačih ni mogel nihče pomagati zdravniku, zato je ta naprosil pred hišo stoječega Kajhna, da mu je pomagal pri izpiranju želodcev. Kajhna je bil zdravniku dober in Izkušen pomagač. Zanimivosti Dolenjske. V Suhi Plati pri Ždiniji vasi je te dni nenadoma začela goreti zidanica, last poses tu ice Ane Koka-Ijeve. Xenadni požar je povzročil med vaštčani mnogo razburjenja. Klj":, gašenju je zidanica izgorela do tal. Kot požigalec je bil aretiran pOsetitnrkov sin Franc Klemenčič. Pri-znal je, da je za-žgal zidanico in sicer opoldne, ko so b?li vsi vaščani pri kosilu. Iz novomeških zaporov ga je tukajšnje sodišče poslalo v Ljubljano na opazovalnico, ker govore vse okolnosti za to. da fant ni normalen. Doma je večkrat ponujal svojemu bratu sekiro in mu prigovarjal. naj ga ubije. V prostranih gozdnih revirjih kneza Ausperga se nahaja mnogo srn, divjih prašičev in med veti o v. Ko so bili zaj>osleni gO/x!ui de-lavci kakor tudi vlacilei hlodov v gozdu blizu Raruj>oha j>ri Čermoš-njicah, so iznenada začuli v daljavi strahovito rjovenje in cvile-nje. (isupli so stekli po revirnega gozdarja, ki stanuje tam v bližini. (iozdar Lužar se je takoj napotil -z drvarji v označeno smer, kjer se mu je nudil nenavaden prizor, Xa 'divjem merjascu je čepel velik medved ter ga s šapami grozovito obdela val. Ker imajo gozdar in podrejeni uslužbenci Ves popoldan do večera je imel. str,>* kneza' ne sme* zdravnik s številnimi žrtvami j-10 Peljati medvedov, nekaj časa niso vedeli kaj bi počeli. K sreči je obtoženih, da so priprav- ^ ,71'1''" "lljali pre\*rat v Turčiji. Iz obtožil se je zadri uradnik. "Prosim - , . i„ur „ ■ 1 - t . ulce -1° razvidno, da so ustanovili v ,,, ki je uvedena po turških šolah, sedaj razumete? Barzun! _ . 1 « 1 t> , , Tajna organizacija nani bi obno- Pinhu.s Rosenberg napravi kret-i . 1 . i 1 - -i 1 i vila sultanat in kalifat. V zaroto njo. kakor da skuša šiloma odgna- . t. 4 v, ... , ti - so bili zapleteni tudi mnogi odlič- ti težke misli, nato reee ljubezni-1 . * . ^ V() _ j ni javni funkcijonarji, glani kolo- '"Dobro. Takoj dobite svoj bar-|Vodja je noki Džemal ki ^ i" žun. Koliko metrov, prosim?" -i"1^ 'stiko z mna?imi Političnimi "Štiri in pol." - "Zakaj ne vza-, ka2nJenci v drŽaVnih kaznilnicah, mete sedem?" - "Zato, ker po- Kaznjenel 11 aj bi ob določenem trebujem samo štiri in pol!" - uPrli 111 POVzrociU notranje "Tako. tako. 'Ako dovolite: ali homatije. služite v tem mestu?" — "V tem1 V Carigradu so v zvezi « t^m mestu. P rasi m. hitite!" — "Pokazal vam bom baržun — hitreje od vsakega eksptv.ss-orienta." procesom carinski organi zaplenili osem velikih zabojev, v katerih so bile glasom carinske deklaracije ključavnice. Carinski organi so pa Rosenberg j,- prinesel zopet drug m^VlU da -je v zab0jih orožje. Ko s<* jili odprl, so res našli v njih omot in ga zamišljeno počasi odvijal : "Evo! Baržun. Sicer je tera-nordee — ne vsiljujem vam ga, toda. to je tudi baržun. Vem, če potrebujete res temnoinodrega, tedaj....*' CENEJŠA BRZOJAVNA i IZPLAČILA PRISTOJBINA ZA CABLE LETTER ZNAŠA SEDAJ SAMO Znižanje stroškov za brzojavna denarna nakazila v Jugoslavijo in Italijo je primerno ravno sedaj ko mislite svojim v domovini poslati pisanko. Za najboljšo postrežbo obrnite se na — 82 Cortlandt Street New York City mnogo revolverjev. Pred sodiščem so vsi onioy-enci odločno zanikali krivdo, samo Sabri beg je priznal, da je bil zapleten v zaroto. Tudi glavni obtoženec Džemal zanika vsako krivdo. Zanimiva so njegova pisma, ki so jih med razpravo čitali. Eno se glasi: "Zdelo se mi je. da sem v vili Kemal paše. Bila je noč. Kraj mene je ležal revolver. Mikalo me je izvršiti atentat. Drugo noč sem videl v sanjah afganskega kralja A-manullalia in vprašal sem ga, zakaj trpi, da se kraljica tako ve de. Turški narod potrebuje moža. ki ga bo vodil. Ta mož sem jaz.'* ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "QLAS NARODA"t NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. V Št. Vidu nad Ljubljano se proda 2 hiši in več stavbenih parcel, ki so Uust Franje Cirman I* Št. Vida in sicer: 2. Fernadova hiša z gospodarskim poslopjem in vrtom. Najmanjša ponudba 3400 dolarjev. 2. Johanova hiša z gospodarskim poslopjem in velikim vrtom. Najmanjša ponudba 8500 dolarjev. Obe hlfti sta sredi vasi ob državni cesti. pripravni zlasti za gostilno, mesarijo ali drugo obrt Stavbene parcele so tudi sredi vasi ob drftavnl cesti po 25 do 60 cent iza 1 kvadr. meter. . Ponudbe naj se stavi do 1. aprila 1SS9 na dr. I vara Modic. odvetnika f Ljubljani, GradLSče fit 10, Juffoelavlj«. v*? polne roke dela. Zastrupljenje ni bile pri vseh enaiko. Eden izmeti poslov je okusil le malo gob, njemu je kmalu odleglo. Hudo je bilo domačemu sinu. ki je velik pri jatelj gob. Okrog 7. zvečer je zdravniška pOmoč rešila vse iz nevarnosti. Kasneje se je oglasil zdravnik še enkrat in konstatiral, da ni pri- je medved čim jih je ugledal, spustil svojo žrtev in se urnih krač pognal v goščo. Merjasca je nato gozdar Lužar s par streli pogodil do smrti. ~ rjaisca je medved po hrbtu in jh> stegnil strahovito razmesa-ril. Videti je bilo, da se je vršila obupna borba, preden je medved čaikovati ponoči ni kake težje iz- dobli merjasca pod se. Merjasec premembe. Če bo šlo še dalje po' ^ meso so sreči, ne bo imelo zastrupljenje Prodali po 5 dinarjev kilogram nikakih pesledic. ICrmošnjičanom m Topličanom. Pri gospodinji, ki je kuhala ne-j srečno kosilo, se je oglasil tudi j V Slobok ^doumik je padel neki poročevalec. Povedala mu je/j 60-letnr "kmet Andrej P.ratina iz da je tudi ona nakupila večjo za- Dol-Otline nad Ajdovščino. Trup-logo gob. Gospa je kupila gobe1 lu So našli čez par dni. Bratina od raznih kmetov v veri. da so ^ je bil v Ameriki, odkoder se je vrnil preti dvema letoma s pre- KAJ JE MODERNO v MODERNA UMETNOST. . . moderno pohištvo. . . barva. . . toliko se govori o modernosti— kaj je torej moderno? Moderna ženska je ženska, ki završi obilo naloženega ji dela, pa ima navzlic temu čas, da počne, kar hoče. Moderne priprave, posebno električne priprave, so dale ženskam ta posebni za-željeni čas. Dočim so naše stare matere drgnile, ribale ter se mučile brez konca (delo upogibanja danes elektrika opravi za par centov) imajo danes ženske čas za učenje, vežbanje in zabavo. Pa imajo navzlic temu čistejše hiše in bolje hranjene družine, kakor v dneh., ko so morale trdo delati brez električnih priprav, s katerimi bi prištedile čas in moč. The New York Edison Company Brooklyn Edison Company. Inc. The United Electric Light and Power Company New York and Queens Electric Light and Power Company The Yonkers Electric Light and Power Company Moderne dijete. <-elo dijete shujšanJe. zahtevajo res- nične zajtrLe. Električni toaslerji delajo -- okusen toast na mizi. Cena od $4Ji0 naprej. vse prave. Vse je zmešala v večjo vrečo. Ko je bila vsebina že skoro pri dnu, se je zgo*dil ta neprijeten in nevaren primer. Dobro uro po kosilu je začel strup delovati. Bolniki so občutili v grlu puščobo, vid je pričel slabeti, nastopi) je glavobol, v drobovju in 'želodcu jih je močno vile. l>ilo je kakor i>o pre vel i/ki dozi strtfpa, ki se rabi: tudi v zdravilstvu in se imenuje "bela-dona". K sreči je kuharica, predno je j sadjarske in vinarske šole ter ugo-pripravila gobe v omaki, vse dva-!lovili ikatastrofalne posledice hu- cejšnjim premoženjem. Mislil je. da bo dobro preživel stare dni. pa ga je ugrabila nesreča. Uničeni vinogradi Strah vinogradnikov v mariborski oblasti zlasti onih v Slov. (lo-rici, da bo letošnja zima uničila vinograde, se je izkazal za upravičen. Pretekle dni >o si strokovnjaki ogiedali nasade mariborske IZ MEGLEXOSTI V VESELJE "Dolgo fasa im^ia sem vedno nerodno prebavnost in zuprtnico. \e le, da st-m biia vedno v slabem stanju, temveč tudi moja Koža je bila veuao polna mazuljev in se lupila." Odkar vživam Trinerjervo grenko vino se je moja kožna barva popolno iztistila teh grdih potez in sprememb barv, sedaj sem čisto zadovoljna" Mrs. K. D. Stewart, Hammond, Ind. Očisti kožo od znotraj ven NEPREBAVNOST POVZROČA MNOGOKRAT SLABOBARVNOST Nobena ženska bi ne smela dopustiti 5 p jen osti, pegasto ali umazan ost kože. Vsak poskus, da se to skrije z naobraznimi praski in rurem je samo izguba časa. S pomočjo dobre prebav nosi i in pravilno odpravo iste, Trinerjevo grenko vino z gotovostjo jamči gladko bari n na sto kožo. krasne poteze in naravno rožnato fudečo. zdravo barvo. Namesto krogljie in drugih prisilnih odvajalnih aH žgočih stvari, vzemite raj že prijazno kalifornijsko vino, eascare in zdravilnih zelišč. Pred katerimi se hitro podajo vsi škrobi. Pri vašem lekarnarju—$1.35. Zapomnite si Trinerjevo grenko vino je prebavno in odvajalno. triner's iwiTwn WINE Poskus steklenici prostol 'M:. _ jčL^l.. -;i piilte na Jos. Triner Company, I 1333 So. Ashland Ave. Chicago, | III., za brezplačni vzorec. Ime ................ Naslov ..j.,."................ Mesto........... Drtava... I dejra mrarza na trtah. \"ečina trt! je popolnoma zmrznila. Najmanj prizadet je renski rizling. Z de-žiilti poročajo, da so uničene vsoj žlahtnejše trte; ee je ostalo še, kaj. je to — šmarniea. Smrtna kosa. \ -splošni bolniei v Ljiibljani je preminula v 5J letu starosti Ivanka Out rat ova. soproga železniškega uradnika. V Kandiji je umrla po dolgi bo-leziii Ana Škerlj. — Xa Kuiirču pri (Jrmožn je ugrabila sinrr jk> kratki težki bolezni posestnika Antona Poljaka. PO KRIVEM OBSOJEN NA SMRT. Pred porot, sodiščem v Aujrs-burgu ^»0 te dni po obnovljenem postopanju oprostili mehanika Otona Gtjfza, ki je bil preil desetimi leti obsojen na smrt, nato pa pomiloščen na 20-lotno jočo. Gi»tz je bil precej izgubljen mlad fant, v vojni ranjen, naio radi manjših prestopkov večkrat kaznovan. L. se je seznanil s kmetskim dekletom. ki ga je hotela spraviti na pravo pot. Stvar se je pa končala Tako. da je dekle zahtevalo od Gotza, naj ji na vsak način preskrbi neko potrebno zdravilo. < >t t »n G.itz se je obrnil na nekega sanit<■;nega narednika, ki mu jc izročil — ciankalij. Deklo je umrlo. Proti Gotzu je najprej vršilo kazensko posto]>anje zaradi od-prave plodu, državni pravdnik jo }>a potem tožil 'zaradi umora. G«itz je bil obsojen na smrt, a nato po-milo.ščen. S<».iišet, nakar je postavil deklico navzdol ter izpodbodel svojega konja- — Adio, amigos! — je vzkliknil. Jzfirinil je v oblaku prahu. Chaquita si j«> pokrila obraz z rokama ter se naenkrat čutila Vot zapuščeno dete. Instinktivno je položila svojo glavo v debeli roki vernega Sancheza ter ih-teta! — Nikdar več ga ne bom videla! — O, da, ti ga boš! — je mrmral Sanehez. — On pa je preveč drzen ter bo storil to stvar enkrat preveč pogosto! — Da, enkrat preveč pogosto! — se je oglasil Lupo na mrk in škodoželjen način. Prod velikimi kamenitinti v rat mi Mesta čudežev so korakala stražniki v belih uniformah utrujeno gor in dol. — General nas je obdržal v službi že ceMi dvanajst ur, — je godrnjal <-don njih. — Vse to pa rad i tega, ker se boji tega prisimuk-ujega kravjega pastirja ter njegove tolpe živinskih tatov. To je be- i ga ne boš smatral tako bedastim, — je odvrnil drugi, eni ljudi, ki so videli tega vraga na konju v njegovem — .Tu — Poznal najslabšem razpoložen ju. On je hudournik iz pekla ter pušča za seboj le razvaline, kamorkoli jaše. -— Potem sem vesel, da prihaja. — se je oglasil treftji. — Jaz sem že sit tega prostora! Rocoso dobiva veselje in denar, — on in Jiure. lioljše nekaj razburjenje in ognja pušk. Mogoče se bomo nato vrnili k svojim ljudem, če bo Gaueho uničen! Neki jezdee je zavil s ceste. Bela čepica, meč in bela vrhnja fcuk-nja so kazale častnika. Jahalec pa se ni ustavil, ko so pozdravljali ali presentirali orožje. — voji lastni verodostojnosti. — Gaueho je prišel, — je mrmral sam zase. Krog cest mesta je nadaljeval jezdec svoje blarzno drvenje ter klical svoje hrLpavo svarilo. Ovratnik suknje, visoko nad njegovo brado, je skrival njegov temni obraz, ki je bil posplošen tako pogostokrat na letakih za njegovo zajetje. — Jaz mislim, da bod^ poljubljali ta papirnat portret, še predno bom gotov! — se je smejal Gaueho, ko je ubral po drugi poti kozi mesto ter kričal strašne besede, ki so spravile vojake iz hiš. Častniki so žo postavljali svoje ljudi v oddelke in bajoneti so dali na svojih mestih. je konečno dosegel centralno plažo mesta. Zadržal je za trenutek svojega ponija, da se ozre s presečenjem tto belega poslopja, katerega so robile bele stopnjice. Pod vcvEikurai pečinami, ki so se dvigale v ozadju, pa je bila kapelica, zgrajena krog čudodelnega studenca. Vse je mogočo neumnost, — je mrmral Gaueho trezno, ko je bila njegova romantična duša prevzeta od ljubkosti prizora, — in vendar, če je dotu-r.r otrok v resnici živel potem, ko je padel z ona velike pečine, je bil to dovolj tehten vzrok, da se zgradi tako krasno 1 apfdico. Jaz se ji ne bom smejal in tudi ne dovolil .tega drugim. ♦St isnil je svoje zobe ter ofornil svoj obraz v stran. - Sedaj ni mikaka -ura za sentimentalnosti! — je rekel samemu sebi grjjnko. — Jaz imam trdo delo pred seboj. Naučiti moram Rocosa trpko Ickcijo! l/spodbode! je Quit a preko eksplanade, proti največjemu poslopju v bližini. To je bil glavni stan krvnega psa Ruiza, kot mu je zaupal deserter iz njegove armade. Skočil j© s konja pri vznožju s to pnj ic ter zakričal na vso moč. — Rocoso, Rocoso, pridi ven ter ujemi Gaueha! < ivitwti, bežeči v svoje domove ruled svarilnih klicev vojakov, m S? tff aa samotno jxwtavo^ raogiavo in smehljajočo se. Dva, belo oblečena častnika, sta priletela skozi široko vrata na vrhu stopnjic, seo zrla navzdol ter hitro zopet izginila v notranjost-. Močna postava, v zlati uniformi in težio, črno brado, je prihitela na rob zgornjega portika nad njim. — Pridi, pridi, ti prasec Rocoso! Gaueho je prišel semkaj, da ujame tebe ter te zapre v svinjak, kamor spadaš! S klet vico na ustih jc potegnil general svoj revolver, ko je zrl navzdol na izzivajoč o postavo na kamenitih tleh spodaj. CDalje prihodnjič.) ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIQN LANQUAQI INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BURKA« ČAKANJE ZA KVOTO. -Konec - Jugoslovanska kvota. — Jugoslovanska kvola znaša 671 na leto, polovica kvote znaša torej 335. Do 15. oktobra 11)28 je bilo vpisanih na konzulatih 1)48 prošenj za prvo prednostno kvoto (t. j. za prvo polovico kvote). Novi prosilec za to prednostno kvoto bi moral torej čakati tri leta, predno pride na vrsto. Zato se ne smejo ameriški državljani, ki so zaprosili za prihod očeta ali matere v prednostni kvoti, čuditi, da morajo tako dolgo čakati na prihod svoji staršev. Zgornje številke popolnoma razjašnjujejo položaj. Od teh 948 registriranih prošenj za prvo prednostno kvoto je bilo 421 od strani upravičenih sorodnikov ameriških državljanov (staršev oziroma soprogov) in 527 od strani izurjenih poljedelcev in njihovih družin. Kakor smo zgoraj omenili, upravičeni sorodniki ameriških državljanov in izurjeni poljedelci spadajo v isto prednostno kvoto in ni ni razlike med njimi, kar se tiče prednosti. Kdor je prej vložil prošnjo, je prej poslužen. Precejšnje število teh poljedelcev, ki jim je konzul žo priznal pravieo do prednosti, znatno obremenja to prednostno kvoto in zakašnjuie prihod teh sorodnikov. V drugi prednostni kvoti (t. j. v drugi polovici kvote) je bilo do 15. oktobra 1H28 vpisanih le 24 prošenj. Ta številka pa ne ]>ome-nja mnogo — razun okolščine,, da teh prvih 24 jc kmalu dobilo stva. Ta sistem je imel stopiti v veljavo že 1. 1927, ali Kongres je dvakrat odložil vpeljavo vsled tež-i koč v določevanju narodnostnega izvora prebivalstva. V ravnokar minolem zasedanju je Senat odbil nadaljno odlaganje. Sedaj bi imel Predsednik potom proklamacije proglasiti novo kvoto; vprašanje pa je, da-li to stori. Po novem planu bi jugoslovanska kvota znašala 845. Tudi italijanska bi bila večja: 5802 mesto sedanjih 3845. do-čim nemška kvota bi se znižala od sedanjih 51,227 na 25,957. Kako se potuje v stari kraj in nazai v Amerikb. Kdor je namenjen potovati t «ta-rl kraj, je potrebno, da je poučen « potnih Ustih, prtljagi ln dragih stvareh. Vsled naše dolgoletne la-kufinje Vam mi zamoreroo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzopanJke. Tudi nedržavljanl ramorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti al morajo doroljenje all permit la Washlngtona, bodisi za eno leto ali t mesecev ln se mora delati pro&njo vsaj en mesec pred od potovanjem la to naravnost v Washington, D. CX, na generalnega naselnlfikega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo SI. julija 1926 se nikomur več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselniški u-rad ali pa ga dobi v New Torka pred odpotovanjem, kakor kdo v prognjl zaprosi. Kdor potuje ven breg dovoljenja, potuje na svojo Imata« odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija je v veljavi m-va ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave samorejo ameriški državljani dobiti svoje Sen* In neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriSke državljanke svoje mole s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, laven kvota. Jugoslovanska kvota znaSa Se v*> fino 671 priseljencev letno. Do polovico te kvote so opravičeni sta-rifii amerlfiklh državljanov, moijs ameriSkih državljank, ki bo se po 1. Junija 1928. leta poročili ln po. Ueaelci, oziroma žece ln neporočeni otroci izpod 21. leta onih ao-državljanov, ki so bili postavno pripuSčeni v to deželo za stalno bivanje to. Vsi ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto brea vsako prednosti v 1st!, pa se ni ■prejema nfkaklft proieoj m ia» rikanake vlaeja. vizo. Koliko pa jih je bilo potem vpisanih, je težko reči. Sigurno pa je, da mora šbžti število žen in otrok tukaj nastanjenih inozem-cev, ki so kasneje storili potrebne korake za vpis v drugo prednostno kvoto, precej veliko. Da je bilo tako malo prošenj do onega dne, po menja le, da nova prednostna kvota je začela delovati v Jugoslaviji bolj počasi iz razlogov, ki smo jili poprej navedli. Dejanski, ako sodimo, iz statistike priseljevanja od 1. julija 1928 do 30. septembra 1928, so začetkom tega fiskalnega leta še nekateri neprednostni prosilci v Jugoslaviji dobili vizo. Pripušče-nih je bilo namreč v navedeni dobi iz Jugoslavije 99 kvotnih priseljencev, in sicer 65 sorodnikov ameriških državljanov (v prvi prednostni kvoti), 39 poljedelcev (tudi v prvi prednostni kvoti) 41 žen in otrok nastanjenih inozem-eev (v drugi prednostni kvoti) in 54 neprednostnih priseljencev. , Do 31. decembra 1928 pa je' bilo prJpuščenih iz Jugoslavije j 2fil prednostnih priseljencev (v, prvi in drugi prednosti skupaj — koliko za vsako ni raz vidu o) in 139 neprednostnih priseljencev. V/lic temu naj si oni. ki nimajo prednosti, ne napravijo nika-kih nad. Sčasoma nova prednostna kvota 1 »o delovala bolj pravilno in | bo brezdvomno napolnjena, kakor je že prva prednostna kvota, tako da za neprednostne prosilce ne preostane nič. Teh je bilo registri-' ranih na konzulatih 2912 in c°ni seda skupno število oseb v Jugo-J slavi ji, ki bi zaprosili za vizo, ako bi konzulati sploh sprejemali na-' daljnih prošenj nrprednostnih1 prosilcev, bi znašalo 38,000. Skratka rečeno, stanje kvote je tako. da v prihodnjosti ni nade za ljudi, ki nimajo kake prednosti v kvoti. Tudi ti morajo čakati neko-l liko let, predno pride na nje vr-' sta, in sicer v prvi prednostni kvo-' ti približno štiri leta in v drugi prednostni kvoti sčasoma morda tudi par let. Še le za nekoliko let, ko tukaj nastanjeni inozemci bodo več ali manj \.si naturalizirani oziroma se bo naval na drugo prednostno kvo-| to izčrpal, pridejo neprednostni prosilci zopet na vrsto. Situacija se bi nekoliko zboljsa-la, ako Jugoslavija dobi večjo kvoto vsled vpeljave takozvanega — "national origins plan". To je sistem, po katerem bi se kvota določala ne več po tujerodnem prebivalstvu 1. 1890, kakor sedaj, marveč na podlagi narodnostnega izvora vsega ameriškega prebival- Z1VE ZAROCENCE ZAZI-DAVAJO S immtko* • Shipping Moskovska dopisnik nemškega lista "Die Neue Morgenj>ost" pošilja svojemu listu iz Moskve vesti, ki se zde v 20. stoletju goro-stasne in neverjetne. Moskovska policija še ni končala preiskave v zadevi afere društva "Žolta gorila," ki je razburila vso Rusijo, že je bila obveščena o odkritju novega, enako nevarnega kluba samomorilcev. V ligi "Žolte gorile" so bili organizirani inteligentni člani obeh spolov, ki so hoteli živeti razuzdano irj ekseentrično.' ker jim normalno življenje ni nudilo dovolj zabave in užitka. Da dosežejo svoj cilj, so segali po per-j verznosti jn orgijah, o kakršnih se normalnim ljudem niti ne sanja. I Zadnje čas« se pa širijo po Ru- i siji vesti o orgijah članov novega društva, večinoma mladih ljudi od 17. do 21. leta. Z žrebom se določi vsakemu članu dan in način smrti in dotični se mora sklepu organizacije brezpogojno ukloniti. Pred smrtjo vsakega člana priredi društvo orgije, o katerih sse v dostojni družbi sploh ne more govoriti. L'e se pripeti. da je oksojeni član lige strahopetnež, paskrbe drugi člani, da se izvrši smrtna obsodba nad njim. Policija napenja vse sile, da izsledi vodilne člane te organizacije, ki mladino zelo demoralizira. Sovjetske oblasti so pa prišle na sled novi, še strašuejši sekti, ki jo bo treba čimprej iztrebiti, kajti njeno delovanje ima strahovite posledice. Xa to sekto so opozorila policijo mlada dekleta, ki so se v svojih izjavah brez izjeme strinjala. Dekleta so pripovedovala, da jih je ustavljal na cf^ti starejši elegantni gospod, ki je vsako vprašal, če je še nedolžna. Cim mu je ta ali ona odgovorila, da je še nedolžna, jo je pozval, naj gre z njim in ji obljuhil 100 rub-Ijev za iislngo, ki ni ne težka, ne nevarna. V elegantnem avtomobilu jo je odpeljal na periferijo Moskve, kjer ji je zavezal oči in jo odvede^ v klet. V kleti je stala samo miza, za katero je morala 23. marca: Deutachland, Hamburg. Cherbourg Augustus. Napoll, Genova M. m Columbus, Bremen Republic. Cherbourg. Bremen 28. marca: Stuttgart, Bremen, Boulogne Sur Mei Volendam, Boulogne Sur Met Rotterdam SI. marcs: He de France, Havre Berengaxla. Gharoourg SO. marca: Vulcan La, Trat Hamburg. Hamburg, Cherbourg Pennland .Cherbourg. Aniwerpen Ryndam, Boulogne 5ur Mer. Rotterdam 3. aprila: America. Cherbourg, Bremen 4. aprila: Dresden. Cherbourg. Bremen 5. aprila: Paris. Havre. (Izlet) Olympic, Cherbourg 6. aprila: Albert Ballin Hnmburjc. Cherbourg Conte Biancatnono. Napoll. Genova 10. aprita: Mauretanla, Cherbourg Leviathan. Cherbourg 11. aprila: Muenchen. Boulogne Sur Mer. Bremen 12. aprila: New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Homeric. Cherbourg Roma. Napoll, Genova R DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parniklh: lie de France 29. ciar.; 19. apr. Paris 5. aprila; 26. aprila. France 3. maja; 24. maja.