ISSN 0416-2242
9 770416'224000 vaš četrtkov prijatelj
Št. 6 (2529), leto XLIX • Novo mesto, četrtek, 12. februarja 1998 • Cena: 200 tolarjev
Jeseni tehniško -biotehniška gimnazija
Na kmetijski šoli “Grm”
SEVNO POD TRŠKO GORO - Srednja kmetijska šola “Grm” Novo mesto je edina kmetijska šola, ki se je skupaj z Agroživilsko solo iz Ljubljane lotila izdelave programa za tehniško gimnazijo biotehniške usmeritve. Prvi vpis bo mogoč že v šolskem letu 1998/ 99.
Tehniška gimnazija bo dajala dobro predznanje dijakom, ki želijo nadaljevati študij na biotehniških področjih, kot so zootehnika, agronomija, živilska tehnologija, veterina, biologija, gozdarstvo, lesarstvo, farmacija itd. Po končanju te gimnazije je seveda možen vpis tudi na druge fakultete.
Strokovni maturitetni predmet bo biotehnologija, ki bo skupaj s podpornim predmetom laboratorijske vaje dajal možnost poglobiti znanj, ki presegajo sama predmeta biologija in kemija, ki sta tudi maturitetna predmeta. Pomen biotehnologije je predvsem v tem, da obravnava področja, ki v zadnjem času poleg računalništva omogočajo najhitreje do najvišje stopnje razvoja.
T. H.
Kmetija brez družine je mrtva
Ženska zveza pri SLS po občnem zboru pripravila okroglo mizo o vlogi slovenske družine - Na več rojstev lahko vplivajo tudi vrtci in podaljšan porodniški dopust
SEMIČ - Ženska zveza pri Slovenski ljudski stranki je v soboto v Semiču pripravila občni zbor, na katerem so ponovno izvolili za predsednico Katarino Ovco-Smrkolj, članico državnega sveta. Po občnem zboru pa je bila okrogla miza o vlogi in pomenu slovenske družine.
Predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik je poudaril, daje danes največji problem v družinah preobremenjenost in zato tudi odtujenost družinskih članov. Prav zdravo družinsko življenje pa krepi človeka na vseh področjih. Metka Zevnik, predsednica sosveta dopolnjenega Nacionalnega kurikularnega sveta, je dejala, da je šola eden osrednjih dejavnikov v družinskem življenju, zlasti pri vzgoji mladih v ponosne in samozavestne ljudij ki jih v Sloveniji primanjkuje. Sola pa ima lahko zelo pomembno vlogo tudi pri pripravi mladih za družinsko življenje. Kmetijski minister Ciril Smrkolj je opozoril na probleme, ki nastajajo, ker prevzemniki
USTANOVITEV DRUŠTVA “ŽIVLJENJE BREZ NASILJA”
NOVO MESTO - V ponedeljek, 9. februarja, so se v sejni sobi novomeške občinske stavbe zbrali ustanovni člani društva “Življenje brez nasilja”, od socialnih delavcev, predstavnikov raznih strank in šol do zagnanih posameznikov, ki želijo trpečim pomagati. Sprejeli so statut društva in izvolili vodstvo. Vodenje so zaupali Olgi Dernovšček, pobudnici tega društva, za podpredsednico pa so izvolili dr. Vido Čadonič - Špelič. To bo prvo društvo te vrste v Sloveniji, ki bo začelo delovati na Dolenjskem, kasneje pa se bo lahko tudi širilo.
ŠOLSKI CENTER IMA NOVO RAČUNALNIŠKO UČILNICO
NOVO MESTO - Dijaki, Študentje in delavci novomeškega Šolskega centra so bogatejši za najsodobnejšo multimedijsko računalniško učilnico, ki so jo slovesno predali namenu minuli torek. To je že njihova četrta računalniška učilnica. V novi učilnici je 16 računalnikov, ki so povezani v mrežo in na internet. Programsko opremo, ki presega vrednost strojne opreme, je prispevalo ministrstvo za šolstvo in šport. Nova računalniška učilnica brez programske opreme je stala dobrih 6,5 milijona tolarjev. Največ denarja je prispeval Šolski center, pomagali pa so še: Dolenjska banka, Nova ljubljanska banka, Novoles, Pionir Standard in Telekom Slovence.

u
n
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
* Posredujemo pri trgovanju z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi
* Upravljamo s finančnim premoženjem BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija)
® 068/342-410
ŽUPANOVA PRIZNANJA - Osrednja prireditev za kulturni praznik v novomeški občini je bila v nedeljo, 8. februarja, v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine. Nabito polno dvorano je novomeški simfonični orkester pod vodstvom Zdravka Hribarja tako navdušil, da je moral dodatno zaigrati še dve skladbi. V premoru je novomeški župan Franci Koncilija podelil županova priznanja za dosežke na kulturnem področju. Prejeli so jih: Knjižnica Mirana Jarca, umetnostna zgodovinarka in etnografinja Marinka Dražumerič (na sliki), ravnatelj glasbene šole in dirigent Zdravko Hribar in bibliotekarka Nataša Petrov. (Foto: M. Markelj)
kmetij težko dosežejo standard, ki ga potrebujejo mlade družine, a kmetija brez družine je mrtva.
Po mnenju Jožeta Tivadarja, državnega podsekretarja na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, bo morala, če hoče Slovenija obstati, vsaka ženska roditi več kot dva otroka, kajti v tem trenutku v državi manjka 12 tisoč rojstev. Jožica Fabjan pa je natančno razložila delovni osnutek zakona o varstvu pravic materinstva, očetovstva in starševstva. Matjaž Vrčko, državni sekretar na ministrstvu za šolstvo in šport, je dejal, da je za večje število rojstev poleg podaljšanega
* Na občnem zboru ženske zveze pri SLS so bili tudi predsednik državnega sveta Anton Hrovat, poslanec v državnem zboru dr. Jože Možgan, številni župani ter predsednik stranke Marjan Podobnik. Slednji je dejal, da ni prava pot za vključevanje žensk v javno življenje vnaprej določena kvota, ampak naj se za to odločijo tiste, ki želijo. Po njegovem naj bi se predvidoma sredi letošnjega leta porodniški dopust podaljšal za en mesec, v pokojninski reformi pa bi se pri pokojninski dobi žensk upoštevalo tudi število otrok.
porodniškega dopusta pomembna tudi bližina otroških vrtcev.
M. BEZEK-JAKŠE
tfCi
Koncert^ za Melanijo in Martino
Dobrodelni prireditvi v Brežicah in Krškem za deklici z Malega Obreža
BREŽICE, KRŠKO - V prihodnjih dneh bosta dva dobrodelna koncerta namenjena Melaniji in Martini Stipič z Malega Obreža, ki sta v prometni nesreči pred časom izgubili starše. V nedeljo, 15. februarja, ob 15. uri bo Pihalni orkester Kapele organiziral koncert v Prosvetnem domu v Brežicah, kjer bodo nastopili pihalni orkester Kapele, moški pevski zbor Kapele, harmonikarski orkester Tonija Soto-ška, pevka Nuša Derenda in solo pevka Marjeta Podgor-šek-Horžen. Program bo povezovala Suzana Vahtarič.
V nedeljo, 22. februarja, ob 15. uri bodo Kulturni dom Krško, ZKD Krško in pihalni orkester Kapele pripravili podoben koncert v kulturnem domu Krško. Nastopili bodo pihalni orkester Kapele, simfonični orkester Glasbene šole Krško, harmonikarski orkester Tonija Soto-ška, plesna skupina Harlekin iz Kostanjevice in recitatorska skupina KD Svoboda Brestanica. Program bo povezovala Vida Kuselj.
Prireditvi so podprli: Občina Brežice, Radio Brežice, Utrip Brežice, ZKD Brežice, ZKD Krško, Kulturni dom Krško in Emona, mesna industrija Zalog - poslovalnica Brežice.
GOSTOLJUBNOST NI ZATAJILA - Na občni zbor ženske zveze pri SLS, ki je bil v soboto v Semiču, je prišlo okrog 500 udeleženk iz vse Slovenije.
Da iz gostoljubne Bele krajine niso odšle ne žejne ne lačne, so poskrbele prizadevne članice Društva kmečkih žensk Semič, ki so kar med zborom udeležencem postregle z jabolki, belokranjsko pogočo in prosto potico.
Ljubljanski cviček le za zmedo
Dolenjski cvičkarji pričakovali umik iz prodaje - Inšpekcije nemočne? ■ Akcija Slovenijavina le za škodo konkurenci in vinogradništvu - Minister Smrkolj ne reče nič_
KOSTANJEVICA NA KRKI - Pomanjkanje poslovne kulture in še bolj podzakonskih aktov, ki bi dopolnili lani sprejeti zakon o vinu, sta pripomogla k zlorabi dolenjskega cvička. Slovenijavino iz Ljubljane je kot velik vinski trgovec in vinar poslalo na trg vino cviček, kot so opozarjali na sobotni skupščini Zveze društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije, pa je do podobne zlorabe prišlo že pri laškem rizlingu (makedonsko vino polnijo kot laški rizling), menda pa se pripravlja podobna akcija kot za cviček tudi za teran.
Glede na to, da je Slovenijavino odkupilo v bizeljsko-sremi-škem okolišu samo nekaj 100 hi rdečkastega vina, ki se je potem prelevilo v “cviček”, je mogoče sklepati, da dobiček od prodaje teh manjših količin ni osnovni cilj te družbe. Rezultat akcij bo v glavnem zmeda na slovenskem trgu vina pa škoda pri konkurenčnih manjših kleteh in pridelovalcih, ki si prizadevajo ohraniti dobro ime svojih vin. Vodstvo Slovenijavina ob tem prostodušno izjavlja, daje pač izkoristilo priliko, vendar dolenjske in tudi druge manjše slovenske vinogradnike
moti dvoličnost, saj se isti ljudje v ------------------
Poslovni skupnosti slovenskih vi- KAJ ZDAJ S CVIČKOM? - Čeprav
je Slovenijavino cviček pomanjkljivo označilo (Deželno vino cviček 97, namizno vino z geografskim poreklom, posavki vinorodni rajon), to očitno še ni razlog za ukrepanje inšpekcij. Nasploh inšpektorji pravijo, da se nemočni zaradi zakonskih lukenj in podzakonske praznine. Pridelovalcem cvička torej ostane, da sprožijo postopek po Zakonu o zaščiti industrijske lastnine. To pa, kot je povedal inž. Marjetič (na fotografiji), ni enostavno niti hitro. (Foto: B. D. G.)
nogradnikov in vinarjev zavzemajo za red v pridelavi, predelavi in na trgu.
Kmečka zadruga Krško in njena vinska klet bosta prav gotovo utrpeli škodo, prav tako pa tudi tržna pridelava cvička na Dolenjskem nasploh, kije šele v,povojih. Kot je poudaril inž. Darko Mar-
Berite danes
stran 3:
• Cigani streljajo, “civili” se skrivajo
•Bomo v Bruslju prepričljivi?
•VKočevski Reki ugaša tudi kmetijstvo
stran 10:
S“L
•Ko državo prinesejo
okrog za 60 milijona,..
2.800 kubikov lesa?
jetič iz Vinske kleti Kostanjevica, Dolenjci zaman trošijo tolarje in kričijo o cvičku. “Po opozorilih v javnosti smo pričakovali, da bo ustavljena prodaja in količine
• Kmetijski minister Ciril Smrkolj o cvičku, laškem rizlingu, teranu in Slovenijavinu ni rekel nobene. Poudaril je le, da ministrstvo nima dovolj kadrov za pravočasno pripravo podzakonskih aktov.
spornega cvička umaknjene iz tržišča, a se ni zgodilo nič. Bo cviček spet tisto, kar je bil pred časom - da ga lahko polni vsak in to kakršnegakoli?” seje spraševal Marjetič.
B. DUŠ1Č GORNIK
Certifikat ISO 9001 tudi sevniški Lisci
Prejeli tudi priznanji
SEVNICA - Lisca, d. d., modna oblačila Sevnica, je po dveh letih intenzivnega dela v okviru projekta Celovite kakovosti uspešno pridobila cerifikacijsko presojo - certifikat ISO 9001 za kreacijo, razvoj, proizvodnjo in trženje perila, kopalk in bluz, ki pomeni sistemsko podporo za zagotavljanje visoke kakovosti izdelkov in storitev Lisce. Certifikat je izdala angleška tvrdka Buerau Veritas Internationa! (BVQI) na podlagi certifikacijske presoje svoje slovenske podružnice.
n*#*
MINOLTA
^2£fc®a$sit
199.000 sit
Cena je brez davka
a>
<D V) (D
E
CD ro
fotokopirni stroj: 15 kopij/min A3, A4, zoom 50 - 200%
2
ro
o>
co
MINOLTA Ljubljana: 061/1681068 MINOLTA Maribor: 062/2295080
MODA ■ FASHION
LJUBLJANA - Včeraj so na Gospodarskem razstavišču odprli 45. sejem Moda -fashion in 12. sejem Kontri. Modne novosti ter novosti na področju opreme za izdelavo konfekcije in trikotaže si lahko ogledate do sobote, vsak dan od 10. do 18. ure.
PIVREME
Do konca tedna se bo nadaljevalo suho in jasno vreme brez večjih temperaturnih sprememb.
Prešeren si zasluti več!
Ob slovenskem kulturnem prazniku so se po občinah zvrstile številne kulturne in športne prireditve. Nihče torej ne more reči, da smo šele pred nekaj leti kot državni praznik uvedeni kulturni praznik zanemarili ali nanj celo pozabili; lahko pa se - sodeč vsaj po prireditvah, ki so se zvrstile v kočevski občini -vprašamo,.zakaj kot kulturni praznik praznujemo prav 8. februar in kaj pravzaprav praznujemo. V kočevski občini se namreč - z izjemo morda le proslave v osnovni šoli Fara - niti ena izmed številnih prireditev ni niti z besedico dotaknila le praznika in ne Prešerna!
Od bolj ali manj slučajno v predprazničnih in poprazničnih dneh organiziranih prireditev, kijih občine uvrščajo v “svoje” programe prireditev ob prazniku, tudi nihče ne pričakuje, da se bodo poklonile spominu na našega največjega pesnika. Drugače pa je z osrednjimi občinskimi prireditvami. Za te bi pričakovali, da bodo nekoliko manj vsakdanje in vsaj v malce bolj prazničenm duhu, kot sta ga v dvorani Seškovega doma v Kočevju izpričevala napisa “Slovenski kulturni praznik" in začetek Prešernovega verza “Poet tvoj nov Slovencem venec vije... ” Prešeren si namreč zasluži, da je na prireditvah, ki so organizirane v počastitev spomina nanj, “prisoten ” več kot samo z odpetim besedilom državne himne ob začektu prireditve!
MOJCA LESKOVŠEK-SVETE
I
Politik! in zasebnost
Ob prvi izvolitvi Billa Clintona za predsednika ZDA je ameriška televizija v anketi z ulice sporočila tudi mnenje neke priletne gospodinje, ki je svoi oddani volilni glas za Clintona nasmejana obrazložila z besedami: “Clinton je lep, ali ni res?!” Nobene politike torej, samo osebne simpatije do prvega moškega ZDA, Ali so zgolj take simpatije naj bi delovale tudi v najnovejši ljubezenski dogodivščini, ki naj bi si jo bil privoščil Bill med uradnicami Bele hiše? Amerika je bila na nogah zaradi takega razmerja, ki ga očitajo njenemu predsedniku. Suvereni poglavar tako velike, močne in vase zagledane države, steber narodove morale, naj bi prešuštvoval? Nezaslišano, kaj mu
ljubica, če se mu je postavljala za vabo? Taki pomenki so bili najbrž v zadnjem času pogosti tudi v ZDA.
Veliko je skokov čez plot. Kaj če si ga privošči politik delavec v Sloveniji? Ali lahko politikov skok čez plot, sploh njegovo zasebno obnašanje, zamaje njegov ugled ali ga celo spravi ob položaj? Veijetno je Slovenija v tem pogledu veliko bolj popustljiva kot Amerika. Nekaj mnenj o tem prinaša tokratna anketa.
FRANCKA ŠKRLJ, upokojenka
H izTurjaka: "Če pri Clintonu zgornji
konec, glava, dobro dela za korist Amerike, naj tako dela še spodnji. Pustijo naj ga pri miru, saj za morebitne skoke čez plot ni sam kriv, ampak tudi dekleta in ženske, ki so se mu nastavljale. Če bi se kaj takega zgodilo pri nas, nobenemu ne bi padel las z glave, le več krega bi bilo v parlamentu.”
MARJAN LISAC, uslužbenec iz Fare v občini Kočevje: “Clintona zagovarja žena, zato gre veijetno za politično spletko. Državo v redu vodi. Če očitki držijo, potem se res ni lepo obnašal, a to ni zadosten razlog za odstop. Pri nas še ni bilo take afere. Če bi bila, bi seveda nekatere stranke zagnale vik in krik in zahtevale odstop, druge pa bi predsednika zagovarjale.”
JOŽE PRIMC, dimnikar iz Črnomlja: “Če je politik pošten in dobro dela, potem naj ne bi bilo njegovo zasebno življenje za javnost toliko pomembno. Mislim tudi, da se zaradi skoka čez plot slovenskemu politiku najbrž ne bi toliko zamajal stolček, da bi moral celo odleteti z njega. Če bi mu tak skok oprostili v njegovi družini, bi mu ga gotovo tudi državljani.”
MIRKO PAVLIN, upokojenec s Sel pri Semiču: “Ni lepo, da se kdo vtika v zasebno življenje drugih ljudi, pa naj gre za javne osebnosti ali ne. Če bi ga slovenski politiki lomili tako kot ameriški predsednik, mislim, da jim zaradi mnenja slovenske javnosti najbrž ne bi bilo potrebno zapustiti funkcij. Veijetno pa bi morali odstopiti, Če bi bile v ozadju politične igrice.”
ANTON HOSTNIK, gozdarski inženir, vodja revirja Bohor na Senovem, iz Kozjega: “TUdi politik ima pravico do zasebnosti, vendar pa se mora zavedati, da je pod kritičnim očesom javnosti in se mora primerno obnašati tudi v zasebnem življenju. Zasebnost se velikokrat izkoristi za razne politične obračune, zato bi se morala postaviti meja zasebnosti.”
NADA KRANJC, upokojenka iz Brežic: “Ta afera v zvezi s Clintonom je zapravljanje časa. Sicer je Clinton lep in še na takem položaju. Katera ženska, ki je nagnjena k temu, si ne bi želela v njegov ožji krog? Očitke Clintonu so izkoristili njegovi politični nasprotniki. V Sloveniji take zadeve ne bi postale afera kot v Ameriki, ker v Sloveniji reagiramo drugače.”
MAJDA VENCELJ, računovodkinja v Centru za socialno delo Trebnje: “Mene to ne moti, če se tudi politiki morebiti pojavijo v javnosti med tistimi, ki skačejo čez plot, saj so naposled le ljudje, krvavi pod kozo. Če nekdo prešuštvovanje politikov ocenjuje kot moralno nesprejemljivo, ima pač tudi pravico do tega, da na naslednjih volitvah ne bi podprl takega človeka.”
TANJA FlUS, vzgojiteljica iz Sevnice: “Če bi domnevna številna
Clintonova ljubezenska razmerja opazovala v luči morebitnih podobnih škandalčkov na slovenski poli-iceni, moram reči, da me i pretirana spolna 'živahnost' skih politikov sploh ne bi mo-
nih škandalčkov na slovenski politični sceni, moram reči, da me kakšna slovens!
tila. Menim, da je to stvar vsakega posameznika. Mediji v ZDA pač radi bolj napihnejo take zadeve...” TINCA KUHELJ, upokojenka iz Šmarja pri Šentjerneju: “Politiki in vodilni ljudje bi morali biti moralno brezhibni in pošteni, da bi bili lahko ostalim za zgled. Clintonovo afero pa so napihnili preko mere, pravico do zasebnosti bi moral imeti vsak, tudi politik, vendar v Clintonovem aferi so očitno v ozadju drugi interesi.”
PRAVO UČENJE TUJIH JEZIKOV
TREBNJE - V veliki predavalnici Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje bo v četrtek, 19. februarja, ob 19. uri predstavitev in praktična vaja učenja tujih jezikov po True Learning metodi (to je metodi pravega učenja) v izvedbi Giotte nove iz Ljubljane. Učenje tujih jezikov po tej metodi je prilagojeno za direktorje, komercialiste, tajnice, referente idr.
Vdeluje register dobrih svetovalcev
NOVO MESTO - Oddelek Evropske zveze pri GZS s skupino strokovnjakov Phare pripravlja Register slovenskih svetovalcev in še Priročnik za sodelovanje na javnih razpisih Phare. Register, ki bo izšel v juliju letos, prinaša novost, saj bo njem poleg spiska kakovostnih svetovalcev in svetovalnih organizacij še seznam strokovnjakov na različnih področjih delovanja.
Podjetja naj bi tako dobila možnost sodelovati z najboljšimi slovenskimi strokovnjaki in tako tudi kvalificirano nastopiti na javnih razpisih Phare. Register, ki bo tiskan v slovenskem in angleškem jeziku, naj bi tudi svetovalcem omogočil lažji dostop do partnerjev v tujini in obratno.
Ker želijo o možnostih vpisa v register (register bodo stalno obnavljali) seznaniti čim širši krog svetovalcev, strokovnjakov in bodočih uporabnikov, so v teh dneh pripravili posvete na to temo po vsej Sloveniji. Minulo sredo je bil v Novem mestu za dolenjsko regijo in Posavje.	B, D. G.
Delavke ptujske Delte pred Labodom
Del zaposlenih v Delti stavka in zahteva odstop (uspešne) direktorice, del pa dela -Zapleti škodijo celemu Labodu - Na vrsti je nadzorni svet
NOVO MESTO - V petek ob enih popoldne seje okoli 200 stavkajočih delavk Labodove družbe Delta s štirimi avtobusi s Ptuja pripeljalo protestirat pred novomeškega Laboda. V Novo mesto so prišle zato, da bi od generalnega direktorja Laboda Andreja Kirma zahtevale odstop njihove direktorice Cvetke Gaiser. Odstop te direktorice je pravzaprav glavna zahteva stavkajočih Deltinih delavk.
V Delti, družbi v lasti Laboda, je zaposlenih 334 ljudi, v glavnem žensk. V tej ptujski tovarni šivajo prevsem ženske bluze za tuje naročnike, in to za znane blagovne znamke. Delajo imajo dovolj in preveč, dosegajo visoko kakovost in izpolnjujejo roke. Delavke pa naj bi za dobro in požrtvovalno delo (tudi ob sobotah, nedeljah, ponoči, po 12 ur in več) dobivale le 30 do največ 38 tisočakov plače. Ženskam tudi ni prav, da mora njihovo podjetje Labodu najemnino za prostore in stroje plačevati (to stane Delto okoli 3 milijone tolarjev na mesec), češ da so jim celotno premoženje na čuden način speljali, da one garajo kot črna živina, da je njihovo delo dobro plačano, same pa od tega nimajo nič.
Skratka, nezadovoljstvo delavk je privedlo do stavke. To pa je kolektiv razdelilo: okoli 120 de-
lavk dela, ostale pa stavkajo in njihova glavna zahteva je odstop direktorice Cvetke Gaiser. “Stav-kokazinje” pa podpirajo direktorico, kar so potrdile celo s svojimi podpisi, saj se boje, da bodo izgubile še to delo, ki ga imajo.
Ker generalni direktor Laboda Andrej Kirm ni ustregel zahtevi stavkajočih in prišel na pogovore na Ptuj, so stavkajoče prišle v Novo mesto. V prvi vrsti zahtevajo odstop direktorice Gaiserjeve, ki pa jo generalni direktor Kirm in nadzorni odbor odločno podpirata, češ da bi zamenjava direktorice Delte povzročila odpoved tujih partnerjev in s tem stečaj družbe. Dejstvo je tudi, daje Delta pod vodstvom direktorice Gaiserjeve v letu dni zmanjšala izgubo za polovico.
Ker v petek niso našli za vse sprejemljive rešitve, so se pogovori nadaljevali v ponedeljek na
S PTUJA PRED LABOD - Okoli pred novomeškim Labodom zahte-200 stavkajočih delavk ptujske valo odstop svoje direktorice Cvet-Labodove družbe Delta je v petek ke Gaiser. (Foto: A. B.)
Ptuju. Tam so se stvari po svoje izbistrile in še zaostrile. Pogovorov so udeležili tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič, predsednik sindikata tekstilne in usnjar-skopredelovalne industrije Tone Rozman ter drugi. Sindikalisti so stavkovni odbor prepričevali, naj se omejijo na sindikalne zahteve, to pa so plače in regres, ne pa zamenjava direktorice Delte, in na koncu je v soglasju z vodstvom Laboda stavkovni odbor pristal na ponudbo, da zaposleni v Delti do konca februarja dobijo še del lanskega regresa v višini 15.000
* Te dni se bo sestal nadzorni svet družbe Labod in obravnaval zahtevo stavkajočih delavk za razrešitev njihove direktorice. Zanimivo je, da je direktorica Gaisarjeva že dvakrat ponudila svoj odstop. Prvič ga je vezala na zaključek določenega dela, drugič pa pogojila z odstopom ptujskega občinskega sindikalista Franko-viča, vendar nobenega od teh predlogov stavkajoče niso sprejele.
tolarjev in da se do konca leta zaostanek plač za višino, ki jo določa kolektivna pogodba, precej zmanjša, seveda ob ustreznih delovnih rezultatih. Ko pa je stavkovni odbor s to ponudbo prišel pred stavkajoče delavke, so jo gladko zavrnile in trmasto vztrajajo le pri odstopu direktorice Gaiserjeve. To je (p)ostala prva in edina zahteva stavkajočih. Nočejo ne regresa ne povečevanja plač, dokler direktorica ne odstopi in pri tem, pravijo, bodo vztrajale, tudi za ceno stečaja Delte.
A. BARTELJ
Krka je iz leta v leto boljša
Lansko leto je bilo za Krko zelo uspešno - Prodali za 55,3 milijarde tolarjev izdelkov in storitev - Za letos načrtujejo 12-odst. rast prodaje - Nova tovarna
NOVO MESTO - V letu 1996 je bila novomeška Krka po ustvarjenem dobičku na prvem mestu med slovenskimi podjetji in 3. največji izvoznik, za Revozom in Gorenjem. “Naše naloge v lanskem letu niso bile lahke,” je dejal predsednik uprave in generalni direktor Krke Miloš Kovačič na ponedeljkovi novinarski konferenci.
In vendar je bilo tudi lansko leto za Krko zelo uspešno. Prodali so za 52 milijard tolarjev izdelkov, kar je skoraj četrtina več kot leto poprej. Skupaj z družbo Krka Zdravilišča pa znaša prodaja v lanskem letu 55,3 milijarde tolarjev. Krka je bila tudi lani v vrhu slovenskih izvoznikov in je skoraj 80 odst. prodaje ustvarila z izvozom. Tudi dobiček v lanskem letu bo večji kot leto poprej, in to za okoli 30 odst., znašal bo neto okoli 4 milijarde tolarjev. Tako bo Krka po ustvarjenem dobičku spet v vrhu med slovenskimi podjetji, če ne kar prva.
Lani so namenili za naložbe 8 milijard tolaijev, največja naložba je bila izgradnja novega obrata kemijske sinteze v višini 2,3 mili-
• Lani sta bili dve skupščini delničarjev Krke in dvakrat so razdelili dobiček: prvič za obdobje 1993 -1995, drugič za leto 1996, ko so izplačali bruto dividendo na delnico v višini 400 tolarjev. Toliko naj bi znašala dividenda tudi za lansko leto. Visoke dividende so poguba za podjetje, saj zavirajo razvoj, trdijo v Krki, zato se trudijo najti neko srednjo pot. V lanskem letu je Krka za dividende izplačala kar 33 milijonov mark, kar je že lepa tovarna. Ta denar pa so dobili v glavnem ljudje, ki za Krko niso nič naredili in zgo|j zato, ker jim je država podarila certifikate. Število delničarjev Krke se manjša in konec lanskega leta jih je bilo dobrih 74.000, več kot 5.000 manj kot v času prve skupščine. Od tegu je domačih posamičnih lastnikov dobra polovica, državna sklada in pooblaščene družbe im^jo dobrih 38 odst. lastništva, domače pravne osebe 5,6 odst. tujci pa nekaj manj kot 6 odst. Se pa struktura lastništva spreminja, odvisno od prometa s Krkinimi delnicami na borzi.
USPEŠNA KRKA - Na fotografiji: predsednik uprave in generalni direktor Krke Miloš Kovačič v pogovoru z mag. Milanom Bezgom (levo), vodjo novega obrata kemijske sinteze, ki je bila največja Krkina naložba v lanskem letu. (Foto: A. B.)
jarde tolarjev. S proizvodnjo lastnih učinkovin v novem sodobnem obratu, ki jih vgrajujejo v gotova zdravila, so povečali možnost prodaje na najrazvitejše trge. Lani spomladi so podpisali pogodbo za izgradnjo proizvodno-skladiščnega obrata blizu Zagreba, vrednost te naložbe ocenjujejo na 1,6 milijarde tolarjev in bo Krki zagotovila prednosti na tem zanjo zelo pomembnem trgu. Isto velja za Krkin proizvodno-dist-ribucijski center na Poljskem, ki so ga začeli graditi lani jeseni, končan bo prihodnje leto, vrednost naložbe pa znaša 1,8 milijarde tolarjev. Gradnjo takega obrata načrtujejo tudi v bližini Moskve.
Največja naložba v zgodovini Krke pa je gradnja nove tovarne za proizvodnjo trdih oblik zdravil, imenovana Notol, ki naj bi začela delati leta 2000 in bo med najsodobnejšimi farmacevtskimi obrati v Evropi. Vrednost naložbe znaša 8 milijard tolarjev ali blizu 90 milijonov mark.
V začetku letošnjega leta je bilo v Krki zaposlenih 3.186 delavcev, od tega skoraj tretjina z visoko in višjo izobrazbo; v Krkinih podjetjih in predstavništvih v tujini dela več kot 300 ali skoraj desetina vseh v Krki zaposlenih. Za letos načrtujejo na novo zaposliti v tujini 70 do 90 in doma najmanj 75 novih delavcev, v glavnem mladih visoko izobraženih strokov-
njak°V-	A. BARTELJ
“Opravičilo” županu dr. Križmanu
(Ostra) predvolilna tekma se je že začela
MARIBOR - Čeprav bodo lokalne volitve šele konec leta, se je v Mariboru že razvnel predvolilni boj. Liberalna demokracija Slovenije je na svojem kongresu v Mariboru obelodanila ime svojega kandidata za župana: to je pisatelj in poslanec v državnem zboru Tone Partljič, ki je med ljudmi v štajerski metropoli zelo priljubljen. Kljub temu se je po stari slovenski navadi nanj takoj po razglasitvi kandidature usul plaz puščic. Mariborski župan dr. Alojz Križman mu je očital, da je predvolilni program njegove stranke plagiat, torej daje ukraden. V njem naj bi bili zbrani projekti, za katere se je pred LDS zavzemala že Križmanova Lista za Maribor, pa tudi projekti, ki jih je župan že začel uresničevati. Ob tem je župan poudaril, da sam ob zdajšnji zakonodaji o lokalni
SRD NI PROTI LASTNINJENJU HOLDINGA IMV
LJUBLJANA - Uprava Slovenske razvojne družbe je sredi preteklega tedna na redni tiskovni konferenci komentirala zahtevo delavcev Revoza po lastninjenju holdinga IMV. Kot so dejali, ni v interesu SRD, da bi oškodovala delavce. Tako lahko zahtevajo ustavitev likvidacije holdinga in ga ponudijo v privatizacijo delavcem, vendar pravijo, da se mora še pred tem vodstvo Revoza sporazumeti z delavci o zadolžnicah za premalo izplačane plače.
samoupravi ne namerava kandidirati za župana, vendar pa je dr. Križman podobne izjave dajal že pred prejšnjimi volitvami.
Sicer pa je v Mariboru v ospredju pozornosti še vedno spor med županom dr. Alojzom Križmanom in mestnim svetom. Ker je svetnica LDS Jasmina Vidmar užalila župana, le-ta demonstrativno noče več sodelovati na sejah mestnega sveta, dokler se mu Vidmarjeva ne opraviči. Zato so svetniki sejo, na kateri bi morali obravnavati mestni proračun, prestavili. Vendar tudi na ponovljeno sejo župan ni prišel. Na seji se je Vidmarjeva županu “opravičila”. Dejala je, da ji je žal, ker je župan pozabil, da je župan zaradi javnega dobra in ne osebne promocije; žal za njegovo samoljubno in pritlehno ravnanje z mestom, ki je v njegovem času postalo sinonim za burkaštvo in ekscesne izpade; žal, da po skoraj štirih letih ne doume prostorov političnega delovanja in počne politiko tam, kjer je prostor za stroko, politične prostore pa bojkotira. Nato so svetniki vendarle brez župana začeli razpravo o mestnem proračunu, še prej pa so sprejeli izjavo za javnost, v kateri županovo ravnanje ocenjujejo kot skrajno neodgovorno in škodljivo ter zato vredno vsega obsojanja.
TOMAŽ KŠELA
j'
F
r
I
\
\
i
(
s
i
I
I
i
i
\
J
i
r ;
F
F
K
Novomeška kronika
ŠTRAJK - Dvesto divjih Štajerk prihaja nad Labod! To se je prejšnji petek razneslo po Novem ■nestu. In temu primerno so se v Labodu tudi obnašali. Na napo-yedan prihod stavkajočih delavk >z ptujske Delte so se v Labodu Pripravili, kot da bi šlo za hunski napad ali vsaj turško nevarnost: črno oblečeni širokopleči varnostniki so se razkoračili za tovarniško ograjo, pred tovarno pa policijski avtomobil in policist s Psom (mladeniču je bilo vidno neprijetno). Delavcev se očitno najbolj bojijo tisti, ki so še ne dolgo tega prisegali na njihov vodilni položaj. Drugi časi, drugi običaji! “Nismo prišle razgrajat, ampak le zahtevat svojo pravico!” so bile ob takih varnostnih ukrepih užaljene ptujske delavke.
STIROPOR - Novo zagnano vodstvo krajevne skupnosti Ločna - Mačkovec je dalo obnoviti pročelje stavbe v blokovskem naselju na Seidlovi (Plava laguna), kjer ima svoje prostore. Po do-, brem mesecu je pročelje razdejano, zasvinjano in skrpano. Kjer so se prebili do izolacije, so jo zažgali. Za trening pa ta blokovska svojat razbija igrala na otroškem igrišču.
, m
{ ja .
12 MAŠ IH OB
Š
£ l
MŠŠ
frjC/TTHSL
SVINJA NJE - V noči od nedelje na ponedeljek so stene nekaterih hiš na Glavnem trgu spet zasvi-njali z butastimi napisi v tujem jeziku. Ta barabska moda svi-njanja po tujih zidovih se je v zadnjih letih v Novem mestu močno razpasla. Pa vendar bi bilo dovolj, ko bi samo enega od teh “trottersov", ki v resnici niso nič drugega kot čisto navadni troti, prijeli in mu naložili plačilo pleskanja stene, ki jo je popackal. Bomo kdaj to dočakali?
Ena gospa je rekla, da so seje novomeškega občinskega sveta kot holivudska Dinastija: vsi nastopajoči so lepi in pametni, eno in drugo se vleče kot kurja čreva, koristi pa nobene...
Suhokranjski drobiž
DOLNJI R1Z - V Suhi krajini imamo naselje več! Prometni znak so neznanci, mogoče je bil en sam, spremenili in popačili. Komu na ljubo? Na stroške davkoplačevalcev prav gotovo!
RAZSTAVA LETA - Zelo so se potrudile gospodinje Društva kmečkih žena in pripravile res imenitno razstavo. Škoda le, da si jo obiskovalci prvega dne niso mogli dodobra ogledati, organizatorju se je namreč mudilo pri nadaljevanju programa, to je pri pogostitvi in srečanju za vse vinogradnike in gospodinje v prostorih bivše Iskre. So pa gotovo obiskovalci prišli na svoj račun naslednjega dne. Za to je poskrbel tudi žužemberški dekan Franc Povirk in napovedal razstavo. Obiskovalcev je bilo veliko, tudi po 16. uri, ko se je predsedniku vinogradnikov spet mudilo pri zapiranju. Pa še nekaj: ob odprtju so nekateri pogrešali tudi pokrajinske noše Suhe krajine, ki so sestavni del vseh pomembnih prireditev v kraju pa tudi že po Dolenjskem!
S. M.
V
Se letos ločeno zbiranje odpadkov
Novomeška Komunala bo letos za 400 gospodinjstev uvedla ločeno zbiranje odpadkov -Zbirali naj bi tri, največ štiri različne vrste odpadkov - Na deponiji tudi kompostirnica
PRIDOBILI DRUŠTVENE PROSTORE IN KNJIŽNICO - Prejšnji četrtek so na Otočcu v okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika v stari osnovni šoli odprli nove prostore za delovanje tamkajšnjega kulturnega in turističnega društva, po petih letih premora pa so dobili nazaj tudi knjižnico. Kulturno društvo Otočec je za to priložnost pripravilo prisrčen kulturni program, v katerem je nastopil njihov moški pevski zbor in učenci otoške osnovne šole. V okviru kulturnega društva zelo uspešno deluje dramska skupina, zadnje čase pa turistično društvo, ki šteje 254 članov. V knjižnici, ki sodi pod okrilje Knjižnice Mirana Jarca, je trenutno okrog 1800 knjig. Ob otvoritvi pa sta nekaj knjig podelili založba Karantanija in Ero. V obnovo (sicer občinskih) prostorov sta društvi vložili okrog 300 tisočakov. (Foto: J. Dorniž)
PREŠEREN V SUHOKRANJSKI DEŽELI - Na nedeljski kulturni prireditvi v OŠ Prevole se je predstavila moška vokalna skupina Prima (na sliki) in navdušila prisotne. Zborovodja Aleš Makovac se že več let trudi z njo in vsak nastop je bolj dodelan.^ Žbranemu občinstvu so se predstavili tudi citrar Jože Zajc in učenci OŠ Prevole. Program je lepo povezovala tamkajšnja učiteljica Irena Blatnik, ki je zaključila z besedami. “Od vseh kultur najbolj cenimo srčno. Njena beseda sta prosim in hvala. Brez nje bi bil svet leden!” (Foto: S. Mirtič)
NOVO MESTO - Pred kratkim so v Novem mestu s platojev pred trgovinami izginili zabojniki za odpadno steklovino. Na Komunali so povedali, da zbira steklovino Dinos, da pa je z odpadnim steklom v Sloveniji zadnje čase križ, saj ga nihče ne mara. Poleg tega je uporaba stekla za embalažo, odkar se uporabljajo plastenke in pločevinke, precej padla. V celotnem obsegu vseh odpadkov predstavlja steklovina le še okrog 1 odst. Ne glede na to pa na novomeški Komunali pripravljajo projekt uvajanja ločenega zbiranja odpadkov, ki naj bi ga letos uvedli poskusno za 400 gospodinjstev v enem od predelov Novega mesta.
Na Komunali so pripravili projekt ravnanja z odpadki na območju vseh treh občin - Novega mesta, Šentjerneja in Škocjana, ki ga je izdelala mariborska univerza, obravnava pa tudi ločeno zbiranje odpadkov. Letos naj bi to zbiranje uvedli poskusno za 400 gospodinjstev. “Obstaja več variant ločenega zbiranja odpadkov, o tem, katero bomo izvajali pri nas, bo odločila občina. Izkušnje pri nas in v svetu pa kažejo, da je
• Novomeška Komunala odvaža smeti iz skoraj vseh vasi, vsaj tistih, kamor lahko pridejo s posebnim vozilom, skupno iz okrog 15.000 gospodinjstev. Predlani so iz gospodinjstev odpeljali okrog 13,5 milijona ton odpadkov, 13 milijonov pa iz industrije. Kmečko prebivalstvo plačuje za zdaj le polovično ceno za smetarino, čeprav pravijo na Komunali, da je to daleč prenizka cena, saj jim niti s polno ceno ne bi uspelo kriti stroškov.
ločevanje uspešno na največ 3 do 4 različne vrste odpadkov,” je povedal vodja sektorja splošne Komunale Slavko Mesojedec.
Tako naj bi ločeno zbirali organ-
Slavko Mesojedec
ske - hitro razgradljive odpadke, plastično embalažo in pločevinke, steklo in ostale odpadke. Za organske odpadke naj bi bila ena posoda na tri gospodinjstva, pločevinke, plastenke in steklo pa bi zbirali v posodah na t.i. ekoloških otokih za celo ulico, za ostale odpadke naj bi bile posode na nekje od 7 do 10 gospodinjstev. Podobno zbiranje odpadkov imajo že na Vrhniki, Ptuju in v Piranu, imajo pa tudi še enkrat višjo ceno za
smetarino, saj imajo z ločenim zbiranjem odpadkov veliko več dela in stroškov.
Z ločenim zbiranjem odpadkov pa bodo morali na deponiji zgraditi sortirnico odpadkov in kom-postirnico. Lani so začeli na deponiji ločevati stare avtomobilske gume, ki jih bodo, ko se jih bo nabralo dovolj, odpeljali na sežig. Zbirali so tudi večje odpadke lesa, ki so ga potem s sposojenim strojem zmleli in ga dali na posebno gredo, kjer se bo naredil humus, potem pa ga bodo porabili za pokrivanje odpadkov. Na ta način poskušajo prihraniti prostor na deponiju.
J. DORNIŽ
ZAMENJALI BODO VSE STARE ZABOJNIKE ZA ODPADKE
NOVO MESTO - Na novomeški Komunali nameravajo v naslednjih treh letih zamenjati vse stare zabojnike za odpadke in jih nadomestiti z novimi, ki so po evropskih standardih. Predvsem pa zato, ker nove posode omogočajo njihovemu delavcu lažje in prijaznejše delo. Novi zabojniki so last Komunale, z njihovo zamenjavo pa ljudje nimajo dodatnih stroškov. Do sedaj so zamenjali in namestili že okrog 6.000 zabojnikov. Zadnje čase Komunala skrbi tudi za ureditev prostora, kjer stoji zabojnik, za njegovo čistočo pa morajo poskrbeti uporabniki.
Izgnanci terjajo le svojo pravico
Na novomeški Upravni enoti rešili večino vlog - Prepočasno reševanje na ministrstvu - Rento prejema šele polovica žrtev - Kdaj sklad za poplačilo vojne odškodnine?
NA OGLED VSE NAJBOLJŠE - Soba lovskega doma v Žužemberku je bila v soboto polna vinogradnikov, kmečkih žena in gostov, ki so prisostvovali razglasitvi rezultatov najboljših suhokranjskih vin. V kratkem kulturnem sporedu so nastopili tudi rogisti LD Plešivica in moški pevski zbor. Najboljšim vinogradnikom sta podelila priznanje predsednik Društva vinogradnikov Suha krajina Anton Konda in tajnik Janez Hrovat. Najboljše vino sorte zemling (scheurebe) je pridelal Slavko Glihaj najboljši kemer Alojz Gorenčič in najboljši šardone Dušan Kocmur iz Žužemberka. Zlasti so presenetile gospodinje društva kmečkih žena pod vodstvom Slavke Legan, saj so se mize trle od dobrot, ki so jih napekle prav za to prireditev. Na razstavi so sodelovali tudi člani čebelarskega društva Dvor, ki deluje od leta 1996. Vinogradniki in ostali sodelujoči na razstavi so nadaljevali srečanje na družabnem večeru. Na sliki: prizadevne članice društva kmečkih žena skupaj s inž. Cvetko Lavrič. (Foto: S. Mirtič)
NOVO MESTO - Na občnem zboru novomeške krajevne organizacija Društva izgnancev Slovenije 1941 -1945 minulo soboto v prostorih zavarovalnice Tilia so spregovorili o delu v lanskem letu in načrtih za letos, pa tudi o problemih glede še vedno nerešenih vlog, pomanjkljive in nedorečene zakonodaje in nepripravljenosti države, da jim da tisto, do česar imajo pravico. Zbora sta se udeležila tudi načelnik novomeške Upravne enote Jože Preskar in podpredsednica društva prof. Ivica Žnidaršič.
Novomeška krajevna organizacija, ki ji predseduje Zdenka Kaplan, je ob tej priložnosti na pristojno ministrstvo naslovila pismo, ki so ga podpisali vsi udeleženci sestanka. V njem od ministrstva zahteva, naj pošlje v obravnavo vladi in državnemu zboru predlog Zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine, saj je od prve obravnave preteklo že več
Izšel zbornik Žužemberški grad
Žužemberški grad (Suhokranjski zbornik 1997) ■ knjiga trajne vrednosti
ŽUŽEMBERK - V Suhi krajini je bilo več prireditev posvečenih slovenskemu kulturnemu prazniku. V petek, 6. februarja, je bila v telovadnici osnovne šole Žužemberk osrednja kulturno-športna prireditev, na kateri so nastopili mladi športniki, igralci in recitatorji.
Šolarji so predstavili posamezne izvlečke iz nove knjige Žužemberški grad, zbornika s prispevki o gradu in njegovi zgodovini ter s publicističnimi zapisi o Suhi krajini. Vsekakor je zanimiv prispevek kastelologa dr. Ivana Stoparja, o prizadevanju spomeniške službe in o prvih konservatorskih delih tehtno piše arhitektka Špelka Valentinčič-Jurkovič, o gradu in življenju v njem in tudi okoli njega pa Marjan Legan. Prispevki novinarjev Andreja Bartlja, Jožeta Splichala in Milana Marklja knjigo dodatno bo-gatijo.
V zborniku so tudi prispevki, ki so le posredno povezani z usodo in zgodovino gradu. O dragocenih starih razglednicah Žužemberka piše Božidar Flajšman, o zgodovini Žužemberka in okolice Majda Pucelj, o šolstvu mag. Jelka Mr-var, o turizmu Vlado Kostevc, o gibanju površin kmetijskih zam-
ljišč, številu prebivalcev in številu živine v Suhi krajini Slavko Gliha, o vinogradništvu in vinarstvu Pe-
Marjan Legan, urednik zbornika
ter Lavrič, o novejših križancih vinske trte v Suhi krajini mag. Boris Koruza, objavljeni pa so tudi zanimivi zapiski pokojnega zgodovinarja Alojza Zupanca in gradivo o upravičenosti ustanovitve nove občine Žužemberk. Zbornik bogatijo številne stare in novejše fotografije gradu in Žužemberka.
Na prireditvi je ravnateljica mag. Jelka Mrvar prebrala pozdravni nagovor Slavka Glihe, predsednika odbora za obnovo žužemberškega gradu. Zbrane je nagovoril tudi Marjan Legan, odgovorni urednik Dolenjskega lista, ki je bogato ilustrirano knjigo tudi uredil.
Suha krajina je hvaležna odboru in sponzorjem predvsem pa sodelavcem zbornika, ki so ji (ob odpovedi honorarjev) pripravili tako lepo darilo za slovenski kulturni praznik. In še to: grafično pripravo knjige je skrbno opravil Drago Rustja, direktor Dolenjskega lista, tiskalo pa jo je Tiskarstvo Opara z Malega Slatni-ka pri Novem mestu.
S. MIRTIČ
kot dve leti in pol, od sprejetja 33. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, kjer je bilo sprejeto določilo, da se ustanovi sklad za poplačilo vojne odškodnine, pa je minilo že tudi več kot 5 let. Ker so upravičenci revni, bolni in stari, pričakujejo, da bo ministrstvo kar se da hitro ukrepalo.
Pri pregledu lanskoletnega dela so z zadovoljstvom povedali, da je novomeška upravna enota rešila večino njihovih vlog, na žalost pa vloge zelo počasi rešujejo na ministrstvu. V program dela za letošnje leto pa so si med drugim zadali, da se bodo prizadevali za pridobitev lastnih prostorov. Načelnik novomeške Upravne enote Jože Preskar je povedal, da so od 680 vlog rešili 658, večina ugodno, 22 vlog pa morajo vlagatelji še dopolniti s pričami ali dokumenti. Od rešenih vlog pa 201 prosilec že prejema rento.
Podpredsednica društva prof. Ivica Žnidaršič je povedala, da je
PREDAVANJE IN KONCERT
NOVO MESTO - DNŠ pripravlja za jutri, v petek, 13. februarja, dve prireditvi. Ob 20. uri bo v KC Janeza TVdine potopisno predavanje z alpinistične odprave na Shisha Pangmo v himalajskem gorovju. Poleg predavanja bo novomeški alpinist in himalajec Marjan Zver pripravil tudi projekcijo diapozitivov in mini razstavo alpinistične opreme in spominkov iz Himalaje. Ob 22. uri pa bo imela v novomeški piceriji koncert domača skupina D’Kovači, ki bo predstavila svojo novo ploščo. V goste so povabili novomeško Staro pravdo, ki bo v novi zasedbi po dolgem času spet nastopila v javnosti.
v celi Sloveniji od 53.000 oddanih vlog ugodno rešenih 33.000, zavrnjenih 2.500, ostale pa so še vedno v postopku. Za jasnejše uresničevanje Zakona o žrtvah vojnega nasilja pa so preko poslancev že vložili zakon za spremembo tega zakona; med drugim zahtevajo, naj se renta ne prišteva k dohodkom npr. pri uveljavljanju socialnih pravic. Društvo se zavzema tudi za čimprejšnje sprejetje zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine.
J. DORNIŽ
Morske dobrote v gostilni Rog
Dnevi morskih jedi v Dolenjskih Toplicah
DOLENJSKE TOPLICE -V gostilni Rog so se včeraj začeli dnevi morskih dobrot, ki bodo trajali do vključno nedelje. Za to priložnost je kuharska ekipa pod vodstvom vodje kuhinje v tej gostilni Berte Grmek pripravila vrsto slastnih specialitet. Sodeluje še Branko Ivetac z Otočca, specialist za pripravo morskih specialitet, seveda pa vsega skupaj ne bi bilo brez prizadevnega vodje gostinstva in izvrstnega kulinaričnega strokovnjaka Petra Kotarja.
Za hladne predjedi ponujajo hobotnico v solati, kojktejl iz morskih sadežev, lososove zvitke z beluši, slastni bakalar na belo, Neptunov krožnik. Od juh so izbrali piransko ribiško juho. Za predjed si je moč izbrati od rižote iz škampov preko dagenj na buzaro do ocvrtih giric in posebne specialitete -jastoga s širokimi rezanci. Posebej bogata je ponudba glavnih jedi: brancin po mljet-sko, morski list na maslu z belim vinom, orada po tržaško idr., vse to s primernimi prilogami. Ob teh jedeh ponujajo tudi bogat izbor vin.
A. B.
MII I 2 H ASIH O B t I M M4Š
Zanimanje za knjigo se povečuje
v
Črnomelj praznuje
Ob občinskem prazniku ves februar številne prireditve
V	spomin na prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je bilo 19. in 20. februarja 1944 v Črnomlju, praznuje črnomaljska občina 19. februarja svoj praznik.
Danes, 12. februarja, bo ob 17. uri v Špeličevi hiši otvoritev 3. bienala otroške ilustracije, v soboto, 14. februarja, pa bo ob 10. uri v črnomaljski srednji šoli predstavitev raziskovalnih nalog njenih dijakov. V nedeljo, 15. februarja, se bo ob 8. uri v športni dvorani v Loki pričel nogometni turnir, poldrugo uro pozneje pa v hotelu Lahinja šahovski turnir.
Osrednja proslava bo na predvečer občinskega praznika, torej v sredo, 18. februarja, ob 19. uri v črnomaljskem kuturnem domu. Slavnostni govornik bo predsednik občinskega sveta Andrej Kavšek. Na slovesnosti bodo podelili tudi plaketi občine, ki ju bosta prejela direktor uspešnega črnomaljskega podjetja Danfoss Compressors Leopold Panjan in dolgoletni gasilec in poveljnik občinske Gasilske zveze Anton Banovec. Hkrati bodo društvu Krnica iz Velikega Nerajca ter Zdenki Hanzelj iz Črnomlja podelili ekološki priznanji, imenovani breza, IMP Livarju iz Ivančne Gorice pa ekološko grajo kopino. V kulturnem programu bodo v recitalu pesmi ob glasbeni spremljavi pod naslovom “Slovensko pesništvo upora” nastopili Iva Župančič, Jurij Souček, Štefka Drolc, Andrej Kurent, Silvester Mihelčič in Tam-buraški orkester glasbene šole Črnomelj.
V	petek, 20. februarja, bo ob 11. uri na pokopališču v Vojni vasi otvoritev poslovilnega objekta. Istega dne ob 16.30 bo v tukajšnji srednji šoli predstavitev knjige dr. Dušana Pluta “Slovenija na razpotju”, največja pozornost pa bo namenjena Sloveniji in Beli krajini pred evropskimi vrati. V soboto, 21. februarja, bo ob 10. uri na črnomaljski občinski upravi okrogla miza o kmetijstvu v Beli krajini, v torek, 24. februarja, pa ob 16.30 v podjetju Grand na Majerju okrogla miza o malem gospodarstvu in turizmu, ki jo pripravlja lokalna razvojna koalicija, na njej pa bo sodeloval tudi minister Janko Razgoršek.
Mojca Fabjan
Izložba kot ogledalo
Mojci Fabjan že drugič 1. nagrada za urejeno izložbeno okno
ČRNOMELJ - Tukajšnji Zavod za izobraževanje in kulturo je predlani začel ocenjevati urejenost izložbenih oken, razstavnih prostorov in zunanjega videza poslovnih prostorov v Črnomlju. Lani je akcijo vzelo v svoje roke turistično društvo Črnomelj, ki je pred koncem leta s strokovno komisijo ocenilo predvsem praznično urejenost izložb. V komisiji je bila tudi slikarka in aranžerka Jožica Medle, že drugič zapored pa sije prvo nagrado prislužila lastnica trgovine Veroma Mojca Fabjan.
Fabjanova, kije pred štirimi leti odprla v Loki trgovino z moško, žensko in otroško konfekcijo, izložbo aranžira sama; 18 let je namreč delala v otroškem vrtcu, kjer je veliko ustvarjala z otroki, pri tem pa si je morala pomagati z lastnimi idejami in iznajdljivostjo. Še posebej pa se v svoji trgovini potrudi ob praznikih, pomembnih dogodkih ali spremembi letnih časov. Takrat imajo različni aranžerski predmeti v izložbi prednost pred oblačili.
“Ocenjevanje izložb je dobra zamisel, saj se je prav po zaslugi te akcije aranžiranje črnomaljskih izložb zelo izboljšalo. Prav pa bi bilo, da bi v mestu pripravili aranžerski tečaj, saj zlasti zasebnim trgovcem manjka še veliko tovrstnega znanja,” je prepričana Fabjanova.
M. B.-J.
V metliški Ljudski knjižnici, kije že vrsto let središče kulturnega življenja v občini, narašča izposoja knjig - Pomoč računalnikov - Lani pripravili 51 prireditev
METLIKA • V metliški Ljudski knjižnici se, odkar od lanskega mgja delajo v prenovljenih in razširjenih prostorih, lahko pohvalijo, da imajo dobre možnosti za delo. Res pa je, da bo ščasoma zopet stiska, saj že sedaj precej zaostajajo za normativi: namesto 360 ima knjižnica 220 kv. metrov.
Lani je izposojevališča ter knjižnico od junija naprej obiskalo
7.000	ljudi, izposodili pa so si
20.000	knjižničnih enot, medtem ko je bila izposoja v celem letu 1996 35.000 knjig. Knjižnična izposoja se je torej povečala, pri tem pa direktorica knjižnice Anica Kopinič pohvali predvsem izposojevališče v Suhorju, ki ga vodi Anka Krštinc, kjer se je obisk precej povečal. Žal pa upada izposoja na Radoviči, kjer izposojevališče vodi Anica Lilič, med-
tem ko je zanimanje za knjige veliko tudi v izposojevališču v Gradcu, kije začelo delovati sredi lanskega decembra, vodi pa ga Breda Trinko.
V začetku letošnjega leta so uvedli v metliški knjižnici računalniško vodeno izposojo, ki deluje v sistemu cobiss. Vključeni so tudi v mrežo vseh knjižnic, ki jim omogoča vpogled v njihovo knjižnično gradivo. Zanimanje za tovrstno izposojo je precejšnje, predvsem med dijaki in študenti,
KULTURNI UTRIP - V Beli krajini se je ob slovenskem kulturnem prazniku zvrstilo več prireditev. V Metliki bodo potekale ves februar. V Črnomlju je bil na jrredvečer praznika literarni večer, posvečen 120. obletnici rojstva Otona Zupančiča. Z glasbo, plesom in recitacijami so nastopili učenci osnovne šole Mirana Jarca (na fotografiji), slavnostna govornica pa je bila predsednica ZKO Črnomelj. Ob istem času je bila proslava tudi v Semiču. Nastopili so učenci semiške osnovne šole in podružnice na Štrekljevcu ter semiškega oddelka Glasbene šole Črnomelj. Slavnostni govornik župan Janko Bukovec pa je povabil vse občane, naj se vključijo v kulturno življenje. (Foto: M. B.-J.)
ki na ta način v dnevu ali dveh dobijo knjige, ki jih metliška knjižnica ne hrani. V knjižnici imajo tudi tri računalnike, s pomočjo katerih si lahko bralci sami poiščejo knjige, ki jih imajo na metliških policah.
Ljudska knjižnica je že vrsto let tudi središče kulturnega življenja v občini. Samo lani je pripravila 51 prireditev, ki jih je obiskalo 6.000 ljudi, pri tem pa je bilo opravljenega veliko prostovoljnega dela zunanjih sodelavcev. Ker so z razširitvijo knjižnice pridobili
* V metliški Ljudski knjižnici, ki ima 1.700 članov, bi morali po normativih na leto nabaviti 1.600 enot gradiva, v lanskem letu so to številko celo presegli. Veliko gradiva je bilo podarjenega, med darovalci se odlikuje Metličan Juš Mihelčič, ki je gradaškemu izposojevališču daroval 235 knjig. V knjižnici, kjer je sedaj 22.000 enot gradiva, se pohvalijo, da bodo v dobrem letu dosegli teme-Ijno zalogo knjig, torej povprečno tri knjige na občana.
tudi čitalnico, nameravajo v letošnjem letu veliko pozornost posvetiti srečanjem z literarnimi ustvarjalci ter zlasti predstavitvam knjižnih novosti.
M. BEZEK-JAKŠE
OBČNI ZBOR REJCEV DROBNICE
METLIKA - Društvo rejcev drobnice Bele krajine vabi člane in vse, ki to želijo postati, na letni občni zbor društva, ki bo v nedeljo, 15. februarja, ob 9. uri v menzi metliške Vinske kleti.
V
Črnomaljci o belokranjski regiji
Črnomaljski svetniki so se strinjali z združevanjem belokranjskih občin v zvezo, o dogovoru in vlogi, ki jo je imel pri tem župan Andrej Fabjan, pa so se mnenja razhajala
ČRNOMELJ - Dogovor med črnomaljsko, metliško in semiško občino o prostovoljni združitvi in delovanju Zveze občin Bele krajine, ki ga je črnomaljski občinski svet dobil v presojo, je na seji pretekli teden naletel na različne odzive. Vendar so svetniki sprejeli pobudo za ustanovitev zveze, županu pa dali pooblastilo za nadaljnje dogovarjanje o združitvi v to zvezo.
ŽUPAN O TEŽAVAH - Semiški župan Janko Bukovec je na začetku dvodnevnega srečanja vodstva in članov SLS v Semiču, na katerem se je zvrstilo veliko pomembnih predstavnikov političnega življenja, najprej sprejel predsednika SLS Marjana Podobnika, podpredsednika SLS Berto Jereb in Ivana Pučnika ter zdravstvenega ministra dr. Marjana Jereba.
Svetnika Janeza Kureta je zanimalo, zakaj jih župan ni prej seznanil, da se loteva tega projekta, ampak so to zvedeli šele iz gradiva in časopisov. Zatrdil je, da je za združevanje, vendar ne tako, da so postavljeni pred izvršeno
Bomo v Bruslju prepričljivi?
Kmetijski minister Smrkolj upa, da bo Slovenija, ki je zelo občutljiva za kmetovanje, o tem prepričala evropske politike - Kje se je ustavil denar za spravilo uničenega lesa?
KRUPA PRI SEMIČU - Pretekli petek je bil v kmečkem turizmu Cerjanec na Krupi pri Semiču zbor občinskega odbora Slovenske ljudske stranke. Udeležili so se ga tudi predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik, predsednik SLS in podpredsednik vlade Marjan Podobnik, kmetgski minister Ciril Smrkolj, državni sekretar v sektorju za investicije na ministrstvu za šolstvo in šport Matjaž Vrčko ter Igor Hrovatič, državni sekretar za razvoj podeželja na kmetijskem ministrstvu.
Dr. Janez Podobnik je dejal, da je belokranjski vodovod dokaz, da država ni pozabila na Belokranjce. Marjan Podobnik je pristavil, da je prvi v Sloveniji prevzel koordinacijo za ta regionalni projekt. Hkrati je obljubil, da bodo pripravili dobro zaščitno zakonodajo za vstop v Evropsko unijo, ki pa ima seveda pozitivne in negativne plati.
Predsednik odbora za kmetijstvo v semiški občini Toni Simonič je opozoril, da je v občini skoraj vsak dan krava manj. Edina svetla točka v Beli krajini je ovčereja. Sedaj redijo 1.500 ovc, lahko pa bi jih imeli 5.000, a je srečen, da jih ni, ker ne ve, kako bi jih prodali. Pred-
vsem ga moti, da ni dolgoročnih programov slovenske kmetijske politike, stabilnega trga in ekonomske upravičenosti kmetovanja. Minister Smrkolj je priznal, da na ministrstvu nimajo resne evidence o kmetijah v Sloveniji, ker se doslej ni nihče ukvarjal z zbiranjem teh podatkov, brez njih pa ni resne kmetijske politike. Prav tako ni programov, edini dokument o strategiji razvoja slovenskega kmetijstva pa je sprejel parlament, a mu ni sledila strategija razvoja po panogah, temveč je bilo vse odvisno od uradnikov. Poudaril je, da se morajo pripraviti na konkurenco v Evropi. “Upam, da bomo glede
kmetijstva pri pogajanjih v Bruslju dovolj trdni. Evropskim politikom bomo morali dopovedati, daje slovenski prostor zelo občutljiv za obdelavo in ne
• Semičane je zanimalo, kako to, da so nekateri dobili za prost, meter pospravljenih drv, ki jih je lansko zimo uničil žled, po 500 tolarjev, drugi po 300 tolarjev, tretji pa nič. Igor Uro vatič je dejal, da sanacija ele mentarnih nesreč še ni zak|ju čena, ni pa vedel, zakaj so raz' like v plačilu. Glede subvencij za ograje za ovčje pašnike, ki naj bi jih dobili predvsem v hri bovških predelih, a so prav ti ostali brez denarja in odgovora, pa je Hrovatič dejal, da je bilo premalo sredstev za vse prosilce. Zatrdil je, da bo za letošnji razpis denar zagotovljen.
bomo mogli konkurirati ostalim državam,” je dejal Smrkolj.
M. BEZEK-JAKŠE
dejstvo. “Ker je združevanje občutljiva zadeva, bi se ga morali lotiti previdneje. Čeprav je tekst napisan s trudom, je v njem veliko pravnih praznin. Ker pa nismo še nič zapravili, se lahko združevanja lotimo še enkrat, na primer ob belokranjskem vodovodu. Vendar mora biti najprej projekt in šele, potem združevanje, in ne narobe. Ob tem se lahko veliko naučimo o dobrem sosedstvu,” je menil Kure. Anton Škofje ob županovih besedah, da ni kršil statuta, pripomnil, da si je vzel mandat o dogovarjanju za zvezo, pri čemer gre za vprašanje moralnosti. Tudi Škof je zatrdil, da je za določeno obliko povezovanja, a proti prehitevanju. “Ne vemo natančno, kje smo. Če ga podpišemo, je to pravni akt, za kar je še presiromašen, zato naj bi ga pomagali napisati strokovnjaki,” je bil prepričan Škof.
ZA ZDAJ
“BELOKRANJEC”
ČRNOMELJ - Tukajšnji občinski svet je pred dvema letoma sprejel odlok o izdajanju občinskega glasila Novice iz naše občine. Konec lanskega leta pa je začel poskusno izhajati belokranjski časopis Belokranjec, zato so se morali tukajšnji svetniki odločiti o nadaljnji usodi obeh časopisov. Na februarski seji so prejeli sklep, da odlok o izdajanju Novic zamrznejo ter sofinancirajo regionalni časopis Belokranjec, ki je za Črnomaljce precej cenejši, ter si zagotovijo vpliv na uredniško politiko. Če pa bi se iz kakršnih koli razlogov pojavile potrebe po izdajanju občinskega glasila ali pa bi prišlo do težav s časopisom Belokranjec, bodo začeli Črnomaljci ponovno izdajati Novice.
Drugi svetniki so bili nasprotnega mnenja. Jani Stepan je menil, da je dogovor začetek regije, ki si jo Belokranjci želijo, saj bodo sicer prišli pod Novomeščane. Andrej Kavšek je bil prepričan, da gre za daljnovidno zadevo, po prepričanju Danijela Klepca gre za interesno združevanje, po mnenju Vinka Babiča pa lahko Bela krajina z združevanjem le pridobi. Milan Krajnc je gradivo vzel kot informacijo, dela župana
• Župan Andrej Fabjan je dejal, da z dogovorom o združevanju belokranjskih občin ni izumil smodnika, saj je ideja že stara. Poleg tega je pobuda prišla iz vseh treh občin, podpirajo pa jo tudi na ministrstvu za lokalno samoupravo. Če bodo občine v zvezi, bodo po njegovem z regionalnimi projekti lažje prišle do republiškega denarja, lahko pa bodo deležne tudi denarja iz različnih skladov in celo mednarodne pomoči.
pa si ne predstavlja tako, da bi moral vsakokrat, ko bi se želel s kom dogovarjati, spraševati za dovoljenje svetnike. “Če je v slogi moč, bi se prav iz tega združevanja lahko kaj naučili,” je bil prepričan.
M. BEZEK-JAKŠE
OBČNI ZBOR DRUŠTVA VINOGRADNIKOV ČRNOMELJ
ČRNOMELJ - V nedeljo, 15. februarja, bo ob 9. uri v Kulturnem domu v Črnomlju občni zbor Društva vinogradnikov Črnomelj. Po zboru bo dr. Julij Nemanič seznanil člane društva z določili novega zakona o vinu. Vabljeni!
Sprehod po Metliki
SEVEDA SO PRIPRAVLJALO MEDNARODNIH po: letnih kulturnih prireditev Pridi zvečer na grad veseli vsakega podarjenega tolarja, a je zanimivo, kako se “izprsijo” posamezna podjetja. Iz podatkov je lahko razbrati, daje prispevalo družinsko podjetje z dvema zaposlenima prav toliko cvenka kot podjetje, v katerem dela več sto ljudi. Darežljivost korenini verjetno v posluhu za kulturna dogajanja v mestu pa tudi v občutku pripadnosti.
NA SENČNI STRANI GORJANCEV imajo prireditev Boš videl, kaj dela Dolenj’c, Gorenjci se važijo z Alpskim večerom, Štajerci z Veselo jesenjo, Belokranjci pa bodo pripravili srečanje narodnozabavnih ansamblov, godcev ter pevskih skupin pod naslovom Pri nas Belokranjcih. Prireditev naj bi postala tradicionalna, vsako leto pa bi bila v drugem belokranjskem središču: v Metliki, Semiču ali Črnomlju. Začetek bo v metliški športni dvorani, in sicer že v sredini marca, seveda brez snemanj nacionalnih televizijskih kamer, saj ni nihče pripravljen dati dvajset tisoč mark za njihovo brnenje.
NA OGLASNIH DESKAH STANOVANJSKIH blokov so se pojavila opozorila, naj stanovalci, namesto da odpirajo okna, privijejo ventile na radiatorjih. Mogoče pa ne bi bilo neumno namestiti energetske merilnike, ki bi točno odmerili, koliko je kdo porabil toplote. Saj vemo, kako je: v španovini še pes crkne.
Črnomaljski drobir
KOALICIJA - Kako bog obrača, svetniki pa obrnejo, se je pokazalo na zadnji seji črnomaljskega občinskega sveta. Svetniki SKD, ki je skupaj z SLS, katere član je tudi črnomaljski župan Andrej Fabjan, v vladajoči občinski koaliciji, so imeli številne pripombe in pomisleke glede županovega dogovarjanja o zvezi belokranjskih občin. Svetniki opozicijskih LDS, DeSUS in ZLSD pa so župana podpirali in mu celo svetovali, kako naj pri združevanju občin nadaljuje z delom. Nihče ni pač prerok v lastni koaliciji.
MINISTER - Kmetijski minister Ciril Smrkolj je na adleši-škem prelu dejal, daje že dva dni v Beli krajini in mu je tako lepo, da se, če bi ostal še en dan, najbrž sploh ne bi hotel več vrniti v Ljubljano. A očitno je bilo njegovo bivanje v Beli krajini prekratko, da bi spoznal Belokranjce. Če bi jih, bi vedel, da ga najbrž kljub svoji gostoljubnosti ne bi več dolgo le gostili, ampak bi mu kmalu porinili v roke tudi kakšno delo.
Semiške tropine
KOROBAČ - Semiški župan Janko Bukovec je bratoma Podobnikoma ob nedavnem obisku v občini dal za darilo korobača. Marjan je ob tem pripomnil, da bi bil korobač prav primeren za koalicijskega partnerja...
PREDSEDNIK - Je že tako, da bi tisti, ki imajo vsega dovolj, navadno radi še več. Očitno jim tudi v Slovenski ljudski stranki še ni dovolj vseh državnih funkcij. Sanje, da bi imeli tudi predsednika vlade, so se jim zapisale tudi v vabilih na različne prireditve, ki jih je imela stranka konec prejšnjega tedna v semiški občini. Na vabilih, pod katerimi je bil podpisan župan Bukovec, so namreč predsednika državnega zbora dr. Janeza Podobnika vztrajno predstavljali kot predsednika vlade. A do naslednjih državnih volitev je še skoraj tri leta.
“MINISTROVANJE” - So pa semiški občani lahko zvedeli od kmetijskega ministra Cirila Smrkolja, daje njihov župan Bukovec tako pogosto na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da se Smrkolju včasih že zazdi, da ima župan delovno mesto tudi na tem ministrstvu. To je potrdil tudi državni sekretar Igor Hrovatič. Ko je namreč prvič prišel na novo delovno mesto na kmetijsko ministrstvo, je v ministrovi pisarni najprej zagledal -semiškega župana.
OBLASTNIKI - Predsednik metliškega odbora SLS Slavko Dragovan je na zboru semiške SLS na Krupi najprej pozdravil, kot je sam dejal, predstavnike ljubljanske oblasti. Po reakciji nagovorjenih sodeč, jim najbrž ne bi mogel reči kaj bolj žaljivega. Kajti kar poskočili so in začeli utemeljevati, da so predstavniki slovenske oblasti, povrh vsega pa nobeden od njih niti slučajno ni iz Ljubljane.
Drobne iz Kočevja
MUZEJ PRED ŠEŠKOVIM DOMOM - Kočevski muzej je prejšnji teden po mestu postavil usmerjevalne table, ki vse večjemu številu obiskovalcev, prihajajočih na ogled njihovih prireditev tudi od drugod, kaže pot do muzeja. Ob tem so k napisu “Pokrajinski muzej” pripisali “Šeškov dom”. Čeprav muzej, ki sicer domuje v prostorih Šeškovega doma, z njim noče imeti nič skupnega in se predstavlja neodvisno od Šeškovega doma z naslovom na Prešernovi 11, jim pripis na tabli lahko pride še kako prav! V Kočevju namreč skorajda ni človeka, ki ne bi vedel, kje je Šeškov dom, če jih povprašate po muzeju, pa bo še vedno marsikdo debelo pogledal.
SPREJELI OSNUTEK PRORAČUNA - Kočevski občinski svetniki so prejšnji četrtek v nadaljevanju že dvakrat prekinjene 33. redne seje sveta končno sprejeli osnutek proračuna za letošnje leto. Za svetnike bi bilo to lahko pohvalno, če sporni osnutek, kije na januarski seji povzročil celo protestni odhod nekaterih svetnikov, v svoji osnovi ne bi bil enak, kot je bil decembra lani, ko ga je župan Janko Veber prvič predložil v obravnavo. Za izgradnjo nove šole namreč še vedno ostajajo glavni vir zadolževanje. Ves hrup okoli proračuna, protestni odhodi in prekinitve sej se zdijo le zavlačevanje z namenom, da se župan ne bo mogel pohvaliti, da je kočevska občina prva v Sloveniji sprejela proračun za letošnje leto!
Ribniški zobotrebci
IZŽETI DO KONCA - Ribniška in sosednja kočevska občina sta po gospodarski rasti na samem repu v državi. Zato in zaradi visoke brezposelnosti kot posledice številnih stečajev nekoč velikih in pomembnih podjetij za ribniško in kočevsko občino nikakor ne moremo reči, da vlada v njih blaginja. Pa vendar sta obe občini po kar 90-odstotni uspešnosti izterjave davkov in davčnih obveznosti v Sloveniji skoraj v samem vrhu. In kakšno je lahko pojasnilo za takšno nelogičnost? Da država pridno dela na tem, da bo tiste, ki so že tako reveži, do konca izžela?!
NEPRIZNAVANJE STROŠKOV RAZISKAV - Medtem ko se danes ve, da lahko podjetja pridejo na nove trge le na podlagi prilagoditve proizvodnje in trženja predhodno opravljenim zahtevnim m obsežnim raziskavam tržišča oziroma ponudbe in povpraševanja, pa država, ki naj bi to sicer podpirala, tega, kot kaže, dejansko ni pripravljena priznati. Tako vsaj zatrjujejo nekateri ribniški podjet-
■ -•-;---•- J. u: prjg|, na
i raz-* . .
___________________> namenjajo
svoj denar, pričakujejo pa, da ga bodo lahko priznali med stroški. To pa, kot se pritožujejo manjša izvozno usmerjena podjetja, vsaj v Ribnici ni možno. Inšpektorji jim namreč stroškov za raziskavo tržišča ne priznavajo!
laški sel

ŠE TRI UČILNICE - Še tri učilnice bodo uredili pri osnovni šoli Primoža Trubarja v Laščah, da bo tako dovolj prostora za redno delo šole in bodočo devetletno osnovno šolo. Ureditev bo veljala 41 milijonov tolarjev, kar bosta prispevala domača občina in ministrstvo za izobraževanje vsak pol, in sicer letos vsak po 15 milijonov, ostalo pa prihodnje leto. Prostori bodo dokončani predvidoma do septembra, svečano pa jih bodo odprli ob proslavi 240-letnice šole v Laščah.
RAZSTAVA NA TRUBARJEVI DOMAČIJI - Samo še do torka bo na Thibarjevi domačiji odprta razstava o slovenskem podeželju in demokratični vasi, ki sojo odprli minuli torek, 10. februarja, ko sta zvečer tu predavala pisatelj in politik Tone Peršak o temi “Poštenost in politika” ter Tbmaž Cunder o temi “Slovensko podeželje in Evropska skupnost”. Thkrat je bila tudi okrogla miza o teh temah, vodil pa jo je direktor Vitre iz Cerknice Bojan Žnidaršič. Več o tem prihodnjič.
NE ROB, AMPAK KARLO-VICA - V Laškem selu smo poročali, da je začasno zaprta trgovina v Robu, kar je napačno, saj je začasno zaprta trgovina v Karlo-vici. Do napake je prišlo, ker je oseba, kije dala poaatke v Robu, kjer je tudi zaposlena, govorila o “naši trgovini1’, stanuje pa v Kar-lovici, in je imela v mislih trgovino, kjer stanuje.
Mirtovški šratelj:
“Spel se lahko pohvalimo, da po podatkih Agencije Republike Slovenije za plačilni promet edini nimamo blokiranih žiro računov. Upoštevati pa je treba, da imamo v občini samo tri podjetja. ”
*m i z
A S
IH O S C I M
MM
podvig Kotarjev Držaya naj vrne, kar ni njeno!
Toni Pimnrir1 “OHlnrilpn	O	7	W
Toni Cimprič: “Odločilen bo delež vaščanov”
STARI IN NOV KOT - Obe vasi sta dokaj oddaljeni od krajevnega središča Drage in je ideja o gradnji večnamenskega prostora že kar nekaj let. Sedaj so sestanki kar v zasebnih hišah, zato resnično potrebujejo skupen prostor za te aktivnosti, rabil pa bi civilni zaščiti in orodjarni za potrebe gasilstva; upajo celo, da bodo dobili motorno brizgalno, kljub temu da vasi spadata v gasilski okoliš Podpreska. Tako so že preteklo leto skopali gradbeno jamo na prostoru nekdanje šole v Novem Kotu. Zemljišče je bilo že leta 1900 vknjiženo na vas in se lastništvo ni nikoli spreminjalo, torej je last občine Loški Potok, zato upajo, da po tej plati ne bo težav. Gradbeno dokumentacijo pa jim ureja Stan biro iz Ribnice. Kako bodo izpeljali to za dve mali vasi kar veliko investicijo, pravi predsednik KS Draga in sovaščan Toni Cimprič takole: “Vse dosedanje stroške smo krili vaščani sami. Računamo še na prostovoljno delo, tako da bodo investicijo - računamo, da bo stala 4 do 5 milijonov - vsaj polovico krili vaščani. Prošnja, ki smo jo poslali republiškemu štabu za ČZ, ni bila ugodno rešena. Občina Loški Potok pa je za gradnjo že dala zeleno luč. Računamo, da bo stavba do 1. maja zgrajena vsaj do prve plošče.”
A. KOSMERL
Lovska družina Dolenja vas zahteva vrnitev 700 hektarjev lovišč, odvzetih ob zaprtju območja Kočevske Reke - Država se ne odziva, dokumenti skrivnostno izginili
DOLENJA VAS - Lovska družina Dolenja vas, ki je ena od štirih družin na območju ribniške občine, zahteva, da jim država vrne 700 hektarjev lovišč, ki so jim bila odvzeta po drugi svetovni vojni zaradi zaprtja območja Kočevske Reke. Svojo zahtevo so poslali vsem možnim pristojnim državnim organom in inštitucijam kmalu po uradnem odprtju nekoč zaprtega območja, vendar vse do danes še niso prejeli odgovora.
DRAGO KOŠIR VVELIKIH LAŠČAH - V počastitev slovenskega kulturnega praznika se je Veliko-laščanom s potujočo razstavo 38 reliefov, v katerih je upodobil skice iz življenja Janeza Vajkarda Valvasorja, predstavil 77-letni kipar, pesnik, filozof, režiser in igralec Drago Košir iz Jelovca pri Sodražici. To je prvi z ljubeznijo, čustvi in umetniško žilico oblikovan prikaz iz delčka naše zgodovine po Valvasorjevih zapisih. Zelo nazorno spominja na poslanstvo in plemenitost kulture, na prizadevanja mnogih, ki so vse svoje življenje posvetili dobroti, razvoju in uveljavitvi našega naroda. Ob odprtju razstave so učenci OŠ Primoža Trubarja pripravili krajši kulturni program. (Foto: M. Glavonjič) •
• V imenu znanstvene doslednosti je dr. Jože Toporišič poučevanje slovenščine zakompliciral do neprepoznavnosti. (Crnkovič)
Lovska družina Dolenja vas, ki šteje 50 članov in upravlja s 3.000 hektarji lovišč, je skoraj pol stoletja čakala, da je lahko zahtevala, naj seji vrne lovišče, ki jim je bilo odvzeto zaradi “višjih državnih
• Lovišče je bilo odvzeto LD Dolenja vas z odločbo, izdano 21. februarja 1950, vendar o tem danes priča samo v Arhivu Slovenije shranjena prazna mapa. Odločba, ki bi morala biti v njej, je namreč na nepojasnjen način izginila. Zato v LD Dolenja vas menijo, daje skrivnostno izginula odločba že uničena ali pa jo imajo tisti, ki jim ustreza, da ostane tako, kot je, in ne pristajajo, da bi država popravila krivico, ki jo je LD Dolenja vas storila bivša država.
interesov”. “Ko so odprli Gotenico, so bili dani pogoji za vrnitev lovišča,” pojasnjuje Anton Adamič, član komisije za vrnitev lovišča, ki so jo v LD Dolenja vas ustanovili leta 1991, ko so prvič zahtevali za vrnitev. “Ker zaprte-
SRECANJE BORCEV
KOČEVJE - Preživeli kočevski borci 14. divizije, v kateri so bile
1.	SNOUB Toneta Tomšiča, 2. SNOUB Ljube Šercerja in 13. SNOUB Mirka Bračiča, se bodo v soboto, 14. februarja, v Ljubljani udeležili 35. srečanja borcev teh enot. Ob tej priložnosti bodo obudili spomine na posamezne dogodke v letih 1944 in 1945.
V. D.
UREDITVENI NAČRT NA OGLED
LOŠKI POTOK - Do 20. februarja bo v prostorih krajevne skupnosti na Hribu razgrnjen ureditveni načrt dela naselja Hrib ali občinskega središča. Idejne načrte je izdelalo podjetje za projektiranje AREA, d.o.o., iz Cerknice. Naj omenimo, da načrtovalci niso imeli preprostega dela, saj je preutesnjeni del naselja težko urediti v zadovoljstvo vseh. Pri tem gre v glavnem za gradnjo večnamenske dvorane, ki bi služila šoli dr. Antona Debeljaka kot telovadnica, občanom pa za razne interesne dejavnosti. Velik problem so premajhna in neurejena parkirišča, posebno zagato pa predstavljajo priključki na sedanjo republiško cesto, ki je izredno moteč dejavnik za to in ostala naselja v obeh krajevnih skupno-
stih'	A. K.
ga območja ni več, naj nam država sedaj vrne, kar je bilo nekoč naše,” pravi Adamič. Gre za 700 hektarjev lovišč na območju od Grčaric do Rakitnice, s katerimi sedaj upravlja Gojitveno lovišče Snežnik, ki ima na zemljišču ribniške občine v upravljanju skupno 2.500 hektarjev gozdov.
Meja med Gojitvenim loviščem Snežnik in DL Dolenja vas poteka po Rudežovi cesti v Rakitnici. “Z vrha ceste je videti Gotenico,
zato so nam lovišče odvzeli, pod Snežnik pa je prešla tudi cesta, ki so jo zaprli,” pojasnjuje Adamič. Ker se odvzeto lovišče zajeda v Rakitnico, je imela LD Dolenja vas, katere člani so tudi občani Grčaric, vsa leta težave. “Vso škodo, ki jo povroča divjad v Rakitnici in njeni okolici, plačuje naša družina, pa čeprav to naredi divjad, ki prihaja z območja Gojitvenega lovišča Snežnik. Na območju lovišča, ki so nam ga odvzeli, je namreč gozd, na drugi strani ceste in s tem na območju LD Dolenja vsa pa njive in travniki,” pojasnjuje Adamič. To pa je, kot pravijo, če hoče biti današnja država poštena, le še dodaten razlog, da se jim odvzeto lovišče vrne.
M. LESKOVŠEK-SVETE
POLITIKI PREMALO POZNAJO PROBLEME - Podpredsednik vlade Marjan Podobnik se je prejšnjo sredo v Ribnici pogovarjal s predstavniki tamkajšnjega gospodarstva, obiskal Inles in v večernih urah na povabilo ribniške podružnice SLS v polni veliki dvorani Miklove hiše spregovoril o aktualnih gospodarskih in političnih razmerah v Sloveniji. Glede davka na dodano vrednost, za katerega so gospodarstveniki menili, da bo povzročil kolaps gospodarstva, je Podobnik dejal, da bo možno več stopenj in da bodo te nižje samo, če bo sprejet nacionalni konsenz za zmanjšanje apetitov na vseh ostalih področjih. Zavzel se bo, da se bodo za dohodnino upoštevali vsi računi in da se bo podaljšal rok za nabavo uporabnih dovoljenj, ki jih v ribniški občini nima kar 80 odstotkov vseh obratovalnic. Glede pripombe gospodarstvenikov, naj jim država, če jim že ne pomaga, vsaj ne škoduje, pa je dejal, da je pri političnih odločitvah pogosto premalo poznavanja problemov in da zato tudi hodijo na takšne razgovore. (Foto: M. L.-S.)
ŠTIRI PUBLIKACIJE RIBNIŠKEGA DEKANA-Poleg dušnopastirskega dela ribniški dekan Maks Ipavec vedno najde čas tudi za ustvarjanje. V devetdesetih je bil širši javnosti znan tudi kot avtor Pisem podeželskega župnika, po osamosvojitvi je izdal štiri publikacije, ki so jih predstavili na predvečer slovenskega kulturnega praznika v nabito polni galeriji Miklove hiše. O njegovih delih Če pozabim tebe, Slovenija, Moč ljubezni, Luč slovenskega naroda in Vodnik po cerkvah ribniške župnije so se z njim pogovarjali prof. Janez Debeljak in publicist in novinar Milan Meden, pogovor pa je povezoval Jože Lampe. Večer so s pesmijo popestrili člani ribniškega cerkvenega pevskega zbora. (Foto: M. Glavonjič)
Praznik na Thibaijev rojstni dan
Za 342 milijonov tolarjev prihodkov in odhodkov - Občinski praznik bo 9.junij, Trubarjev rojstni dan - Domicil partizanski brigadi Frana Levstika - Prvič vse soglasno_
VELIKE LAŠČE - Na zadnji seji občinskega sveta so sprejeli osnutek proračuna občine za letos, ki predvideva blizu 342 milijonov tolarjev prihodkov in odhodkov. Prihodkov za zagotovljeno porabo načrtujejo okoli 272,5 milijonov tolarjev, od tega 173 milijone tolarjev finančne izravnave, kjer je n^jvišji prihodek dohodnina (92,5 milijona tolarjev), znotrnj pje pa davek od osebnih prejemkov (83 milijone tolarjev). Prihodki za druge naloge bodo znašali preko 26 milijonov tolarjev in bodo znatno manjši kot so bili lani (blizu 37 milijonov tolarjev). Tildi prenos sredstev iz minulega leta (10,6 milijona tolarjev) bo skoraj za polovico nižji, kot je bil lani, za dobro polovico pa bodo nižji tudi drugi izredni prihodki.
Pri odhodkih je predvideno za dejavnost občinskih organov 17,7 milijona tolarjev, za dejavnost uprave občine 18,9 milijonov, za izobraževanje 54 milijonov, za socialno varstvo 14,3 milijonov, za otroško varstvo 41,5 milijonov, za kulturo 22,6 milijonov (največ za investicije, in sicer za vzdrževanje Thibarjeve domačije in še več za vzdrževanje kulturne dediščine, ostalo pa še za šport, zdravstvo,
kmetijstvo (10 milijonov), razvoj drobnega gospodarstva, turizem itd. Pomembnejši izdatki so predvideni še za ceste (84 milijonov tolarjev), komunalno gospodarstvo (60 milijonov ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (preko 10 milijonov tolarjev).
Na seji so sprejeli rebalans proračuna za lani. Svetniki so potrdili predlog, da bo v bodoče občinski praznik 8. junij, rojstni dan Pri-
moža Trubarja, za kar pa bo odbor za družbene dejavnosti pripravil še uradno utemeljitev (!?). Ker je dosedanji predsednik tega odbora odstopil, so za novega člana odbora izvolili Antona Stritarja iz Perhajevega, predsednika pa bodo izvolili na prvi seji odbora. Občinski svet je sprejel tudi sklep o podelitvi domicila Levstikovi brigadi, kar bo opravljeno ob prvi primerni priložnosti. Župan Milan Tekavec je poročal še, da je urejeno lastništvo zemljišča, na katerem stoje mrliške vežice, in da pridobivajo še zemljišča za večnamensko stavbo v Laščah in zemljišče za čistilno napravo. Posebna zanimivost pa je, da je svet večino odločitev sprejel soglasno in da take enotnosti doslej še ni bilo.
J. PRIMC
PRIZIDEK POD STREHO
VIDEM - Dela pri dozidavi šole na Vidmu potekajo v glavnem po načrtu. S štirinajstdnevno zamudo je bil pokrit prizidek, v katerem bo nekaj šolskih učilnic, prostori za vrtec in nekaj drugih prostorov. Gradnjo finansirajo iz samoprispevka in prispevka države. V prizidku potekajo zdaj instalacijska in izolacijska dela. Če bo zima še naprej mila, bo do konca meseca narejena tudi fasada prizidka.
GASILCI O SVOJEM DELU
KOČEVJE - Poveljniki gasilskih društev kočevske občine so se
Vsa gasilska društva so dobila vozila
Uradna predaja 1. maja
LOŠKI POTOK, PODPRESKA - Pred kratkim sta imeli gasilski društvi Mali Log in Podpreska občna zbora, ki so se ju udeležili tudi predstavniki OGZ in CZ. V Mali Log sta prišla tajnik Stane Mišič in poveljnik CZ Janez Bambič, v Podpresko pa poveljnik GZ Janez Ravnikar, poveljnik CZ in njegov namestnik Vinko Koš-merl. Obe društvi se razlikujeta predvsem po opremljenosti, saj je KS Loški Potok spadala v Ribnico, gasilstvo v KS Draga pa v Kočevje. Sedanja OGŽ skuša prav te razlike reševati v okviru možnosti.
Že ob nastanku OGZ konec preteklega leta je bilo jasno, da bodo potrebe mnogo večje, kot je bilo zagotovljenega denarja, kljub temu da občina Loški Potok gasilstvu in civilni zaščiti posveča kar veliko pozornosti. Tako je obveljal sklep, daje nujno potrebno opremiti mobilno enoto v KS Draga (PGD Podpreska), ki je dobila nov avtomobil, nekoliko rabljena vozila pa sta dobili društvi na Travi (KS Draga) in PGD Travnik v KS Loški Potok. Tako imajo sedaj avtomobile vsa društva v občini, žal pa je vozni park tistih, ki imajo vozila že dolga leta, v zelo slabem stanju, kar velja tudi za motorne brizgalne. Računajo, da bodo vozila društvom uradno izročili L maja. Sicer pa so bili občni zbori vseh gasilskih društev izredno dobro obiskani in pripravljeni, kar je pripisati poživitvi celotnega gasilstva v občini po ustanovitvi OGZ.
A. KOŠMERL
KONEC DELOVANJA SKLADA
KOČEVJE - Zakon o stavbnih zemljiščih je določil, da s koncem lanskega leta prenehajo delovati omenjeni skladi in da se njihovo premoženje, obveznosti in sredstva prenesejo na občino. Kako bo v kočevski občini v bodoče delovala ta služba, bodo obravnavali prihodnji teden, gotovo pa bo veliko dela, saj je večji del stavbnih zemljišč v lasti občine. Še vedno je precej interesentov, ki si želijo pridobiti ta zemljišča. Problem je, ker pogosto veljavna urbanistična zakonodaja ni usklajena z dejanskim stanjem na terenu.
V. D.
ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKOV NOB
KOČEVJE - Združenje borcev NOB Občine Kočevje ugotavlja, da so zadnja leta usahnili viri financiranja za vzdrževanje in obnavljanje spominskih objektov iz NOB - po podatkih jih je 87. Borčevska organizacija opozarja pristojne organe, da je potrebno tudi vnaprej skrbeti za dediščino iz obdobja NOB. Nedavni ogled obeležij je pokazal, da jih vzdržujejo posamezni vaški odbori, ostale organizacije in posamezniki. Ob proučevanju predloga zakona o varstvu kulturne dediščine se zavzemajo, da bi se čimprej pripravilo gradivo o teh spomenikih, na podlagi katerega bi pripravili predloge za razglasitev teh spomenikov. V zadnjih mesecih je občinski odbor pripavil gradivo o vseh spomenikih NOB, da bi se na podlagi tega izdala posebna brošura. Pripravili so tudi gradivo za videokaseto o teh spomenikih.
V. D.
na svojem srečanju minuli torek odločili, da bo poveljnik GZ Kočevje za prihodnji mandat ostal kar dosedanji, to je Jože Mihor iz
Predgrada. Na sestanku so ugotovili, da so gasilci v minulem letu sodelovali pri gašenju 60 požarov, naravnih in drugih nesrečah. Večjih požarov ni bilo, kar je tudi rezultat večje skrbi samih prebivalcev.	v. D.
DOBRI ODNOSI MED OBČINO IN CERKVIJO
DOBREPOLJE - Pred kratkim je župan Anton Jakopič imel sprejem za duhovnike, ki so se ga udeležili župnika Franc Škulj (Videm) in Bogomir Hren (Struge) ter kaplan Jernej Marenk (Videm). Odsoten je bil župnik Ciril Murn iz župnije Hinje, kamor sodi vas Polom. Ugotovili so, da med občino in Cerkvijo vladajo dobri odnosi in da ni nobenih nerešenih težav.
Mii j 2 N A Š IH 0 8
Č I
M*t
4?
*
r
ODLIČEN KULTURNI PROGRAM - Prireditev s podelitvijo Jurčičevih priznanj (na sliki ga prejema Anton Jereb iz KD Ivančna Gorica) je bila nekaj posebnega zaradi izbranega kulturnega programa. Najprej sta navdušila glasbenika: kitarist Milan Ferlež in saksofonist Tomaž Zlobko, ob koncu pa še priznana slovenska gledališka umetnica Polona Vetrih, ki je zaigrala monodramo Uršule Cetinski Alma. (Foto: L. M.)
ŠOLA ZA STARŠE V TREBNJEM - V okviru projekta “Trebnje zdrava občina in občina dobrih medčloveških odnosov” se je letos drugič začela šola za starše. Lani jo je obiskovalo 88 udeležencev, vsebina programa pa je, kot pravi Marinka Sila s Centra za socialno delo Trebnje, obogatena nekdanja materinska šola. Pretekli petek se je dr. Jože Ramovš v zdravstvenem domu v okviru ene izmed petih tem šole, ki obravnava tudi psiho-higienski pogled na družino, pogovarjal z mladimi zakonci (na posnetku) o smislu življenja v družini. Več prihodnjič! (Foto: P. P.)
ZDRAVSTVENI DOM SEVNICA OB MEDNARODNEM DNEVU BOLNIKOV- Glavna sestra sevniškega zdravstvenega doma, višja medicinska sestra Vladka Tomšič, ima v okviru programa Instituta za varovanje zdravja vlogo koordinatorke za sevniško občino, veliko pozornost pa posveča zlasti osveščanju prebivalstva. K temu ob predavanjih za učence osnovnih šol in edine sevniške srednje šole o zdravem načinu življenja, odvisnosti od drog, o spolni vzgoji (za Valentinovo bodo posebej opozorili na varno spolnost!) precej pripomorejo tudi skrbno urejene razstave v hodnikih sevniškega zdravstvenga doma, kakršna je bila tudi tista ob 31. januarju - Svetovnem dnevu brez cigarete, ki so si jo pretekli ponedeljek nenadejano prišli ogledat celo otroci sevniškega vrtca. Od II. februarja do L marca pa jo bo zamenjala razstava ob mednarodnem dnevu bolnika. (Foto: P. P.)
Poklonili svoje duhovno bogastvo
Ob Prešernovem dnevu so na osrednji medobčinski proslavi osmim podelili Jurčičeva priznanja - Govornik Peter Hostnik ■ Navdušili Polona Vetrih, Milan Ferlež in Tomaž Zlobko
GROSUPLJE - “Slovenci smo prav po navdihih naših pesnikov, pisateljev, slikarjev, kiparjev, arhitektov in skladateljev ohranili svojo samobitnost in narodno zavest, da se nismo pomešali ali celo izginili v svetu,” je v slavnostnem govoru ob slovenskem kulturnem prazniku poudaril podžupan gostiteljske občine Grosuplje Peter Hostnik. Vsakoletnega srečanja ljubiteljev kulture s podelitvijo Jurčičevih priznanj, ki ga je v soboto, 7. februarja, v kulturnem domu pripravila ZKD vseh treh občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, so se udeležili tudi Anton Jakopič, Rudolf Rome in Vinko Blatnik.
pedagoginja, pisateljica Sandi Zalar iz KD Dobrepolje.
L. MURN
“Naša dolžnost je, da se spomnimo in s praznikom počastimo tiste Slovence, ki so nam poklonili svoje duhovno bogastvo,” je povedal Hostnik in še podaril, da kultura ni samo umetnost in nekaj, kar je namenjeno le posvečenim, temveč je način življenja in obnašanja. Zato je ta praznik tudi praznik vzgojiteljev, učiteljev in katehetov, ki ljubezen do pravih vrednot prenašajo na naše otroke.
Ob zahvali vsem kulturnim delavcem je ZKD Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica že šestič zapored podelila Jurčičeva priznanja - lepo izdelano listino, ki sta jo oblikovala slikarka Sandi Zalar in Avgust Likovnik - za izjemne uspehe in dolgoletno uspešno delo na področju gledališke, glasbene, filmske, folklorne in plesne dejavnosti ter na področju strokovnih in organizacijskih del. Priznanja sta podelila vodja strokovnih služb Tatjana Lampret in član predsedstva Igor Ahačevčič.
Izmed trinajstih predlaganih kandidatov jih je Jurčičeva priznanja prejelo osem: pevec, solist,
ANTON REPNIK RAZSTAVLJA V “ESKUPALU”
SEVNICA - V galeriji Eskulap v sevniškem zdravstvenem domu bodo drevi, 12. februarja, ob 18. uri odprli razstavo slikarja Antona Repnika. Kulturni program bo izvedla vokalna skupina Corona. Sponzorji razstave so Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Sevnica, Politehna, d.o.o., Radeče in Kruhek Sevnica.
amaterski igralec Franc Bregar iz KD Šmarje - Sap; pevec z več kot tridesetletnim stažem Miro Mencin iz Grosuplja; solo pevec, pianist, masker, amaterski igralec -komik Franci Šteh iz KD France Prešeren Račna; likovnik Anton Drab iz KD likovnikov Ferdo Vesel iz Šentvida pri Stični; harmonikar, godbenik, pevec Vinko Tisel iz KD Dobrepolje; amaterski igralec, režiser Anton Jereb iz KD Ivančna Gorica; Majda Adamič iz KD Muljava in vrtca Ivančna Gorica ter slikarka, likovna
PETDESET LET V PETDESETIH DNEH
VIŠNJA GORA - Tako je Vzgojno-izboraževalni zavod Višnja Gora naslovil prireditve, ki jih od 13. februarja do 29. aprila pripravlja ob praznovanju visokega jubileja - 50-letnici zavoda. V tem času se bo v samem zavodu in njegovi okolici dogajalo več stvari: poleg uradnega uvodnega in zaključnega praznovanja bodo vsi dnevi izpolnjeni z delavnicami, seminarji, razstavami, literarnimi srečanji, pohodi in športnimi tekmovanji. Izdali so tudi zbornik. Uvodna prireditev bo jutri, v petek, 13. februarja, ob 12. uri v telovadnici zavoda, ki bo obenem tudi proslava ob kulturnem prazniku. Ta dan bo dan odprtih vrat, gojenci pa bodo pripravili modno revijo in kulinarično razstavo. V prostorih Čandkove domačije bo na ogled razstava “Zavod v petdesetih letih”.
KONČNO REŠITEV- Kot je povedal občinski tajnik Vinko Blatnik, so po znanem zapletu končno le sklenili, da bo 5. Jurčičev pohod, ki bo v soboto, 7. marca, izpeljal organizacijski odbor s predsednikom županom Jernejem Lampretom. Torej letos na vrhu plakata kot organizator ne bo napisano nobeno od novih planinskih društev. Zupan se bo v kratkem sestal s predstavniki PD Viharnik, ki bo uradno tudi letos ostalo organizator te tradico-nalne in vse bolj obiskane prireditve. O predlogu Avgusta Likovnika (na sliki), da se Jurčičeva pot od Višnje Gore do Muljave podaljša do OŠ Krka, kamor je Jurčič zakorakal v 1. razred, pa so sklenili, da je pohodnikom to dano kot možnost. Pomisleki so predvsem, ker je osrednja prireditev vedno na Jurčičevim na Muljavi. (Foto: L. M.)
IGOR TERSAR REPUBLIŠKI SVETOVALEC ZA GLASBO
TREBNJE - S 1. marcem nastopi profesor trebanjske glasbene šolo Igor Teršar službo kot eden izmed petih svetovalcev republiškega sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost. Izmed 11 kandidatov sta bila za glasbo izbrana dva svetovalca.
Kultura je tudi preprosta podoknica
TVebanjci ob slovenskem kulturnem prazniku - B. Smole: “Pomanjkanje edinosti, bojazen pred vsem tujim in prevelika servilnost do tujcev” - Zmaličen slovenski jezik
TREBNJE - Pred slovenskim kulturnim praznikom sta se v Trebnjem zgodila dva različna kulturna dogodka. V prostorih prenovljene tehnične trgovine trebanjske kmečke zadruge na Starem trgu so odprli razstavo domačina, akademskega slikarja Mitje Berceta, v kulturnem domu pa je Zveza kulturnih društev TVebnje pripravila slavnostno akademijo. V programu so sodelovali občinski pihalni orkester TVebnje pod vodstvom Igorja Teršarja, trebanjski oktet pod umetniškim vodstvom Tatjane Mihelčič - Gregorčič, spored je lepo povezovala Zvonka Falkner.
Slavnostna govornica, pisateljica Bariča Smole, je zanimivo spregovorila o kulturi kot o stanju duha, o jeziku in umetnosti. Opozorila je tudi na temne slutnje, ki jih izraža verz iz Prešer-
nove Zdravljice; “Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo!”
Nagrajeno urejeno okolje Inpleta
Gospodarska zbornica Slovenija in Tkiristična zveza Slovenije podelili priznanja za urejenost okolja podjetij - Inpletu prvo mesto med manjšimi podjetji_
SEVNICA - “Veseli smo, da smo prejeli priznapje s pečatom gostoljubnosti v letu 1997 za 1. mesto v kategoriji manjših industrijskih krpjev, ki sta nam ga podelila Turistična zveza Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije. V Inpletu nismo urejali zunanje okolice in notranjosti podjetja zaradi podelitve nagrade, ker za to akcijo nismo vedeli. To je naša stalna skrb. Vse zaposlene v Inpletu veseli, da so to tudi drugi opazili,” je izjavila Marija Jazbec, direktorica delniške družbe Inplet pletiva Sevnica s sedežem v Dolnjem Brezovem.
Že vstop v tovarno nas preseneti spričo prostora z lepimi travnatimi površinami z okrasnimi drevesi, grmičevjem in rožami. Ocenjevalno komisijo pri Turistični zvezi Slovenije, ki je v projektu TZS IN GZS “Moja dežela -lepa, urejena in čista” opravila dokončno selekcijo, je prijetno presenetilo tudi, da so v avli poleg številnih
obvestil in grafikonov prikazani raznobarvni materiali iz uvoza, zato je za Inplet prodaja izdelkov na tuje na prvem mestu. “Z razvojem pletiva, barv in dezenov sledijo svetovnim modnim trendom. Zunaj in v notranjosti Inpleta vladata red in čistoča. V podjetju je zelo številčna zasedba visokokvalificiranega kadra. Vide-
• Kot je povedal predsednik GZS mag. Jožko Čuk ob podelitvi priznanj v Velenju, podjetja iz leta v leto spoznavajo, da je urejeno okolje sestavni del humanizacije dela kakovosti proizvodnje in predvsem kakovosti življenja. To nedvomno vpliva tudi na boljše poslovne rezultate.
ti je sodoben menedžersko-orga-nizacijskoposlovni način vodenja podjetja,” je zapisano v obrazložitvi, zakaj je ravno sevniškemu Inletu pripadlo 1. mesto med manjšimi podjetji.
Bariča Smole je za svoj klen govor požela viharen aplavz.
Smoletova je menila, da pomanjkanje edinosti ni edini oblak na slovenskem nebu. Vidi vsaj še dva druga, zelo temna: to sta na eni strani bojazen pred vsem tujim in na drugi prevelika servilnost do tujcev. “Temu se pa ni mogoče upreti z veselicami, organiziranimi pod krinko etno običajev, ampak moramo spet pogledati k
umetnosti.”
Bariča Smoleje opozorila še na nemarno javno rabo slovenščine in prodor tujih besed, predvsem iz angleščine. “Eden vodilnih slovenskih jezikoslovcev je poučevanje slovenskega jezika brez potrebe zakompliciral, šolske oblasti pa so učence spremenile v stalne testirance, ki pa se ne znajo več lepo in naravno izražati. Lani poleti so mi učitelji slovenskega jezika na Tržaškem in Goriškem povedali, da učijo slovenščino po starem načinu, da ne bi učencev v tem velikem tujejezičnem morju odvrnili od našega lepega jezika. Kultura ni samo visoka umetnost, temveč je tudi preprosta ljudska podoknica, ki izraža preprosto, a iskreno estetiko.”
P. P.
OBČNA ZBORA GASILCEV
SEVNICA, TRŽIŠČE - V soboto, 14. februarja, bosta občna zbora prostovoljnega gasilskega društva Sevnica in PGD Tržišče. Sevniškim gasilcem bodo v dvorani sevniškega gasilskega doma ob 17. uri zagirali sevniški godbeniki v avli doma pa bo na ogled razstava o delu PGD Sevnica v letu 1997 in 30 letih uspešnega dela servisa gasilnih aparatov. Podobno kot na sevniškem zboru, bodo tudi tržiški gasilci na občnem zboru, ki se bo pričel ob 18. uri, v tamkajšnjem gasilskem domu pregledali delo v preteklem letu, izvolili nove organe društva, se dogovorili o letošnjem programu in podelili priznanja.
Krjavljeve iskrice
APLAVZI ŽE VMES - Ob letošnjem občinskem praznovanju Prešernovega dne so se organizatorji zelo potrudili, saj jim je uspelo v goste povabiti priznane slovenske umetnike: poleg dveh glasbenikov tudi priljubljeno gledališko igralko Polono Vetrih. Ta je z enourno monodramo Alma občinstvo tako navdušila, daje že kar med igro, takoj ko so za hip ugasnile luči, pričelo ploskati, kar ni ne pravilno ne kulturno. Vetrihova je seveda igrala naprej. To se je ponovilo kar nekajkrat. No, obiskovalcem je tudi do konca ostalo še veliko moči in ploskanje ni bilo takrat nič manj močno in zgovorno.
KULTURA PRED LEKARNO - Pa ostanimo še malo pri kulturi. Ta seveda ni samo nekaj za izbrance, ampak je tudi način življenja in obnašanja, česar pa vsi ne vejo, vsaj tisti ne, ki prispevajo k onesnaževanju ivanške lekarne. Mišljeni so polulani zidovi (odzunaj, seveda). Izvor težav je iskati v bližnjih lokalih in njihovih vrlih obiskovalcih.
Trebanjske iveri
SLIKA KOT PREDPRAŽNIK - Akademski slikar in kmet Mitja Berce iz Slepška pri Mokronogu je bil v ospredju pozornosti domačega okolja pred slovenskim kulturnim praznikom pretekli petek ob otvoritvi prenovljene tehnične trgovine v prodajnem centru trebanjske kmečke zadruge na Starem trgu. Že v uvodnem kulturnem sporedu so mu ob lepem nagovoru Staneta Pečka mirnske pevke kot zakrknjenemu “samcu” zapele primerno pesmico, ob ogledu razstave pa je umirjeni Mitja stoično prenesel, ko sta mu neki starejši možak pa tudi kmetijski inženir Janko Širec menda nevede “potacala” sliko, ki jo je Berce razpotegnil kar po tleh...
PALICA - Te dni bo minilo 20 let od otvoritve že omenjenega prodajnega centra trebanjske kmečke zadruge na Starem trgu. Pokukali smo v ozadje besed trebanjskega župana Lojzeta Metelka, zakaj neki se mu je zdelo ob petkovi otvoritvi pomembno omeniti, daje bil kot uslužbenec zadruge, zadolžen za trgovino, zraven - držal je palico že ob zakoličbi tega objekta. Takratni lokalni oblastniki niso bili ravno naklonjeni temu, da bi se zadruga ukvarjala tudi s trgovino, zato ni bilo nikogar na takratno otvoritev objekta na Starem trgu. In če ne bi Metelko, ki se je takrat ob zakoličbi prelevil v pomočnika geometra, dvignil nulto točko za kakšen meter, bi podtalnica ogrožala trgovino, za katero je takratnemu direktorju zadruge Slavku Nemaniču arhitekt svetoval, da mora biti grda, da se ljudje ne bodo bali stopiti vanjo...
Sevniški paberki
ROP - Neznanec je vlomil v varovano poslovno zgradbo vul-kanizerstva Branka Metelka na Planinski cesti, razbil dvoja vrata, odnesel nekaj denarja in pijač iz bifeja in izginil kot kafra. Žade-va je toliko bolj nenavadna, ker ima ravno v tej stavbi poslovne prostore neka agencija za varovanje, ki naj bi jo “aktiviral” šele alarm iz Krškega. Sosedje se hihitajo, da naj bi varnostnik celo (za)spal, oškodovancem pa ni ravno do smeha.
POSLANEC PROTESTIRA -Ob zaključku redakcije smo dobili pismo poslanca Branka Kelemine (SDS), ki nam očita, da smo v prejšnji številki v tejle rubriki napisali nekaj neresnic v zvezi z njegovim političnim delom. Kelemina pravi, daje na seji sevniškega občinskega sveta v Zabukovju takrat le potrdil županovo izjavo, “da bomo tudi mi (to je občinski svet v tem mandatu) zapustili cca 10 milijonov tolarjev 'pufa’ novemu občinskemu svetu, kakor ga je podedoval sedanji...” Kelemina zatrjuje, da sploh ni slabe volje in jadrno odvihral s posveta sindikata tekstilnih delavcev v Jutranjki, temveč je sejo zapustil, ker je moral nujno nazaj v Ljubljano “na drugo obveznost, ki je trajala pozno v noč”. Po Keleminovih besedah je bilo na tem posvetu v Jutranjki več kot sidikalnih poverjenikov tistih, “ki te uboge sindikate držijo v svojih rokah za obvladovanje socialnega miru in političnega sistema, ki se bo vsak trenutek zrušil. Prav ti so ob mojem govoru začeli godrnjati, to pa zato, ker sem govoril resnico...”
v
Krške novice
SENOVO NI IZSTOPILO Z VOZA, KI VODI V NOVO OBČINO - Krajevna skupnost Senovo, razočarana nad neznosnim odnosom občine Krško do njihovih krajev, kljub negativnemu odgovoru vlade na njihovo pobudo za ustanovitev nove občine pri tej odločitvi vztraja in upa, da se bodo politični interesi strank sedaj, pred volitvami, le obrnili v prid volilcev in da bo v delih, ki želijo na svoje, vsaj referendum. Njihova odločitev je še bolj močna sedaj, ko so si ogledali osnutek občinskega proračuna, ki v stilu slabe mačehe krajevni skupnosti Senovo reže še tanjši kos kruha in ji jemlje iz ust celo tisto, kar ji je lani že obljubila.
VSI SO PRIHAJALI... - V sredo je bil na Senovem sestanek predstavnikov krajevne skupnosti, občine, Rudnika v zapiranju in države, beseda pa je tekla o neizvrševanju programa zapiranja rudnika. Na sestanek so prišli celo z ministrstva za gospodarske dejavnosti, le župana občine spet ni bilo. Vabilo, ki ga je sicer prejel teden dni prej, je bilo za usklajevanje očitno prepozno. Sreda je bila namreč rezervirana za dopust.
Novo v Brežicah
PREKAJENI GLASBENIKI -Izkušenim mojstrom imamo navado reči, da so prekaljeni. Ta naziv je mnogokrat namenjen tudi glasbenikom, pot do njega pa je za posameznike navadno zelo dolga. Bistveno krajšo pot je mogoč doseči le na brežiški glasbeni šoli, saj tisti, ki jo obiskujejo v zimskem času, že po nekaj dneh postanejo povsem prekaljeni, oprostite, prekajeni. Dovolj je nizek zračni pritisk in zakurjena peč v učilnici.
DOTIK SEDANJEGA ČASA - Pretekli četrtek se je v brežiški poslovalnici Dolenjske banke trlo ljudi, kot da bi obubožanemu ljudstvu delili nepovratne kredite. Toda dogajalo se je nekaj povsem drugega. Šlo je za odpiranje razstave fotografij starodavnega nakita z naslovom “Dotik daljnega časa”, nezaslišana gneča pa je nastala bojda zaradi tega, ker so ljudje v časopisih prebrali, da bo nakit naših prednikov pokazala živa manekenka. Menda niso mislili, da bo nosila le okraske in nič drugega! Tisti, ki je zaradi prevelike gneče sploh niso mogli videti, (manekenko namreč, ne razstavo), so poiskali tolažbo v
uvrstnem rnlancicu znanega vinogradnika Janeza Šekoranje z Bizeljskega. Vsaj tega je bilo za vse dovolj.
KLEPET OB KAVI-Da je bilo v prostorih Dolenjske banke v Brežicah ob otvoritvi razstave res pretesno, priča tudi zgornji posnetek. Skupina obiskovalcev, med katerimi smo prepoznali sekretarja Občinske turistične zveze Viljema Pavliča in predsednika brežiške podružnice Demokratov Slovenije Andreja Pavlina, je stopila s kavico kar na pločnik pred poslovalnico in se s tem izognila morebitni nezgodi. Pa še slišali so se lahko. (Foto: E. S.)

0 %
u
bredtitke porodnlUftlce
V času od 23. januarja do 6. februarja so v brežiški prod-nišnici rodile: Jožica Zokalj i Leskovca - Luko, Danica Ra-doševič iz Brežic - Amadeja, Sabina Koren iz Orešja - Rebeko, Mateja Kovačič iz Vrhov -Matica, Alenka Miklavčič iz Gabrijel - Vanjo, Danica Zrno iz Krškega - Julijana, Sonja Frančič iz Dol. Stare vasi -Adriana, Elvira Delibašič iz Krškega - Irmo, Snježana Fra-nič iz Globokega - Kristiana, Andjelina Nikolič iz Gor. Skopic - Valentino, Jožica Četrtič s Senovega - Katarino, Danica Zakovšek iz Zagorja - Tilna, Marija Tomažin z Volčjega -Martina, Marija Repovž iz Šentjanža - Davida, Nada Stojakovič s Čateža - Nives, Valerija Slemenšek iz Virštajna Staša.
Čestitamo!
MM I Z NAŠI H ose I M
Obrtnik v Krškem - to ni prednost
Območna obrtna zbornica Krško že vrsto let opozarja na vrsto odprtih vprašanj v zvezi z obrtjo in podjetništvom v občini - Brez zadostne obrtne cone
KRŠKO - V krški občini se je v zadnjih nekaj letih zelo povečalo število samostojnih obrtnikov, tako da Območna obrtna zbornica Krško šteje 823 članov, ki zaposlujejo več kot 1.200 delavcev. Zbornica že vrsto let opozarja na vrsto odprtih vprašanj v zvezi z obrtjo in podjetništvom.
PUSTNI CVIČEK JE IZBRAN - Strokovna komisija Prforcenhausa je v soboto v gostilni Kmečki hram v Kostanjevici izbrala cviček, ki ga bodo pili šelmarji in njihovi podaniki za pusta v Kostanjevici. Občutljivi okus komisije je odločil, da je najokusnejši cviček Slavica Sintiča, drugo mesto je osvojilo vino Marjana Jeleniča, tretje pa sta si delila Andrej Jordan in Franc Glinšek. Sicer pa je bilo vzdušje na ocenjevanju takšno, kot se za predpustni čas spodobi, posebno če je to v Kostanjevici. (Foto: T. G.)
PRISEGA IN RAZSTAVE
CERKLJE OB KRKI - V tukajšnji vojašnici bo jutri ob 16. uri svečana prisega vojakov, uro pred tem bodo v vojašnici odprli razstavo likovnih del Vladke Sumrek in Branke Levačič ter fotografij Draga Ivanška “Cerklje ob Krki z okolico”. O slikarkah in razstavah bo govoril akad. slikar prof. Alojz Konec. Razstavi bo odprl brežiški župan Jože Avšič. Ob prisegi bo izvajal kulturni program pihalni orkester Loče.
ENOTNOST, DA TE KAP
Tisti, ki so še do nedavnega govorili, da znajo oblastniki treh posavskih občin še kako vleči vsaksebi, so lahko pred dnevi utihnili. Devet političnih strank Posavja je s podpisom deklaracije o ustanovitvi pokrajine med drugim pokazalo, da so celo korak pred državo. Le upamo lahko, da se ta enotnost ne bo razblinila, ko se bodo začele že znane razprave, kje bo sedež regije, sedeži katerih ustanov bodo v posamezni občini in podobno.
Po besedah Ivana Molana, predsednika Območne obrtne zbornice Krško in podpredsednika skupščine Obrtne zbornice Slovenije, je še vedno premalo prostora za nove obratovalnice, čeprav je med obrtniki dovolj zanimanja za gradnjo poslovnih in poslovno-stanovanjskih zgradb. Še zmeraj ni znana usoda predvidene obrtne cone v Leskovcu v smeri ceste Krško-Drnovo. Obrtniki ob tem menijo, da bi občina morala dati obrtnikom ugodne možnosti za pridobivanje zemljišč.
Obrtnike skrbi tudi visoki predpisani prispevek za uporabo mestnega zemljišča. “Vendar je potrebno določiti ceno tega prispevka, ki bo upoštevala prisotnost NEK, saj so zaradi bližine elektrarne objekti in zemljišča razvrednoteni. Bojim se, da se bo prostor okrog jedrske elektrarne izpraznil, da bo demografsko
Dvoje priznanj predsedniku
Zveza kulturnih društev Brežice ob kulturnem prazniku podelila priznanje ljubiteljskim kulturnim delavcem
BREŽICE - Letošnja osrednja brežiška slovesnost v počastitev slovenskega kulturnega praznika je pretekli četrtek potekala v dvorani Prosvetnega doma. Priložnostnemu govoru župana Jožeta Avšiča sta sledila nastop domačega mešanega pevskega zbora Viva, ki ga vodi prof. Simona Rožman Strnad, in podelitev letošnjih priznanj in odličij najprizadevnejšim delavcem s področja ljubiteljske kulture. Priznanja Zveze kulturnih društev Brežice so prejeli: krajevna skupnost Bizeljsko za podporo pri delovanju moškega pevskega zbora iz Stare vasi, Milena Žibert za 15-letno delo v upravnem odboru gasilske godbe na pihala iz Loč,
Darko Furlan za petje in delo pri moškem pevskem zboru Kapele, za podobne zasluge pa je priznanje prejel tudi Slavko Požar, ki je ze 32 let član do-bovskega kulturnega društva, zadnja leta pa tudi predsednik mešanega pevskega zbora KD
OB PRAZNIKU - Na fotografiji: predsednik ZKD Brežice Ernest Ferk (desno) prejema iz rok dr. Alojzija Slavka Sušina plaketo občine Brežice. (Foto. E. Sečen)
“Franc Bogovič”. Peto priznanje je pripadlo Ivanu Fuksu, enemu od ustanoviteljev arti-škega tamburaškega orkestra in
pevcu v tamkajšnjem pevskem zboru.
Na slovesnosti so podelili še bronasta, srebrna in zlata odličja. Bronasti sta prejela mešani pevski zbor Viva in častni predsednik Društva likovnikov Brežice Bojan Horvatič, srebrno predsednica folklorne sekcije artiškega kulturno-umetniškega društva “Oton Župančič” Vesna Bogovič, zlati pa sta pripadli starosti brežiških zborovodij Francu Baškoviču ter predsedniku Zveze kulturnih društev Brežice Ernestu Ferku. Slednji je na koncu iz rok predsednika Občinskega sveta dr. Alojzija Slavka Sušina in župana Jožeta Avšiča prejel še plaketo občine Brežice za življenjsko delo na področju amaterske kulture.
Prireditev je zaključil dramski igralec Polde Bibič z Martinom Krpanom.
E. S.
ZA KATERE POKLICE?
KRŠKO - V tem šolskem letu poteka dualno poklicno Izobraževanje za 6 poklicev: avtomehanik, avtoklepar, mizar, zidar, tesar in mesar. V prihodnjem šolskem letu bo tako izobraževanje še za naslednje poklice: kuhar, natakar, cvetličar, frizer, tapet-nik, klepar-krovec, urar, fi-nomehanik, ziatar-filigra-nist, elektrikar-elektronik, elektrikar-energetik, steklar, usnjarski gaianterist, izdelovalec usnjenih in krznenih oblačil ter še za monterje hladilnih, vodovodnih, ogrevalnih, klimatskih in plinskih naprav.
PRODAJA SLIK ZA POMOČ DEKLICAMA
MOKRICE - V Golf hotelu grad Mokrice v dvorani Štirje letni časi bodo danes ob 18. uri na dražbi prodajali likovna dela umetnikov iz Brežic, Krškega, Brestanice, Ljubljane, Maribora, Celja, Zagreba in iz avstrije in Italije. Izkupiček bodo podarili kot pomoč Melaniji in Martini Stipič iz Malega Obreža. V uvodu prireditve bosta navzoče pozdravila dr. Alojzij Slavko Sušin in Marjan Vučajnk, prodajo slik pa bo spremljal kulturni program, ki ga bodo prispevali Jerica Mrzel, člani literarne sekcije Žarek in Marjeta Podgoršek-Horžen. Program bo povezovala Bernarda Žarn. Umetniška dela, namenjena dražbi, so bila dozdaj na ogled v Galeriji Meke v Golf hotelu grad Mokrice.
Glasbena šola Brežice se podira!
Brežiška glasbena šola preselila oddelke za učenje kitare, citer, violine in harmonike
BREŽICE - Brežice z Ramovševim Festivalom, številnimi galerijami, gradovi, glasbeno šolo ter izredno razvejeno ljubiteljsko glasbeno, likovno in literarno dejavnostjo lahko štejemo za kulturno središče Posavja. Toda ker ni nikjer vse tako, kot bi moralo biti, tudi to mesto ni izjema.
Pretekli mesec so se učenci glasbene šole, ki že dolgo delujejo v domala nemogočih prostorskih razmerah, znašli pred novo težavo. Kot smo že pisali, se je zaradi pomanjkanja prostora del učnega programa odvijal v nekdanji stavbi družbenopolitičnih organizacij, ki se naslanja na glasbeno šolo. Ker pa je objekt pred kratkim dobil novega lastnika, ki ima s stavbo drugačne načrte, so morali na šoli hitro poiskati novo rešitev. Tako so oddelke za učenje kitare, citer, violine in harmonike preselili na Cesto prvih borcev 11, v izpraznjene prostore nad Re-gionom. Prostori sami so sicer dokaj uporabni, toda ...
“...ker so od matične šole oddaljeni kakih dvesto metrov in ni-
majo niti telefona, trpi normalno komuniciranje med učitelji, poleg tega morajo otroci zaradi obiskovanja teoretičnega pouka v matični stavbi vsakokrat prečkati precej prometno glavno mestno ulico, kar z vidika varnosti ni ravno najboljše.
Zato komaj čakamo dokončanja nove srednje ekonomske šole in naše preselitve v staro trgovsko šolo, ki pa jo bo prej treba še preurediti. Nekaj denarja je v ta namen določeno v predlogu letošnjega občinskega proračuna in upamo, da do njegovega sprejemanja ne bo skopnel,” je o problemu povedal ravnatelj glasbene šole prof. Drago Križanič.
Na sedanjem šolskem poslopju
ogrožen. Namesto da bi država zato dala prostor okrog elektrarne zastonj, zanj zaračunava veli-
Ivart Molan
ko,” pravi nič kaj optimistični predsednik Molan.
Plaz stečajev v krški in sosednjih občinah je po Molanovem mnenju povzročil v Posavju hujše posledice, kot jih je pustil mariborski plaz gospodarskih zlomov na Štajerskem. Po stečajih je v občini ostalo veliko praznih poslovnih prostorov, do katerih pa le težko pridejo domači obrtniki, ki naj bi s poslovanjem in zaposlovanjem izboljšali gospodarske in socialne razmere. Občina Krško bi morala po mnenju obrtne zbornice pomagati krškim obrtnikom pri pridobivanju omenjenih prostorov, prav tako bi morala pri oddaji gradbenih in podobnih del dati prednost domačim izvajalcem in ne nekrškim. Obrtniki, združeni v območno zbornico krško, pričakujejo, da bi kdo kako
pomagal obrtništvu v primeru, ko ga s previskomi najemninami skubejo denacionalizacijski upravičenci.
* Po Molanovih besedah bi občina z upoštevanjem obravnavanih obrtniških problemov in predlogov pokazala željo po razvoju območja. Toliko bolj, če bi obrtnikom hkrati pomagala tudi pri pridobivanju v Sloveniji sicer zelo dragega kapitala. “Vsekakor bi občina v načrtovanju svojega bodočega razvoja morala povedati, na koga misli v bodoče opreti svoj gospodarski razvoj,” pravi predsednik Ivan Molan.
Na enega od perečih problemov opozarja prek 150 v zbornico včlanjenih avtoprevoznikov. Člani zbornice se po Molanovih besedah obračajo na občino s predlogom, naj se loti prostorskega načrtovanja in s tem urejanja primernih parkirnih mest. Brez slednjih po letu 2001 ne bo več možno pridobiti avtoprevoznike licence.
M. LUZAR
SREČANJE DELAVCEV V VZGOJI
IN IZOBRAŽEVANJU
ČATEŽ OB SAVI - V tukajšnjem Petrolovem motelu bo jutri ob 17. uri 2. srečanje delavcev v vzgoji in izobraževanju občine Brežice. Udeleženci bodo poslušali predavanje akademika dr. Franceta Jakopina o izvoru priimkov in monodramo W. Reicha Govor malemu človeku v izvedbi Vlada Novaka. Izrekli bodo tudi zahvalo zaposlenim v vzgoji in izobraževanju za 35 in 50 let dela na tem področju, dogodek pa bodo zaključili z družabnim srečanjem. Pokrovitelj srečanja je Jože Avšič, brežiški župan.
so lani sicer zamenjali kritino, ker je ob deževju streha že močno puščala, toda za temeljito prenovo ni denarja. “Okna so povsem dotrajana. Pretekli teden se nam je eno ob poizkusu odpiranja dobesedno sesulo in zgrmelo na dvorišče, z zidov odpada omet, vsepovsod je polno vlage. Posebno zgodbo predstavlja tudi ogrevanje učilnic. V vsaki je še vedno
• V šolo letos vpisanih 365 učencev ali 18 odstotkov vseh osnovnošolcev v občini. S tem zasedajo v državi zelo visoko mesto, saj se drugod običajni odstotek giblje med štiri in pet. Še dobro, da več otrok obiskuje rvjihovi podružnici na Bizeljskem in v Dobovi, sicer vseh ne bi mogli sprejeti.
navadna peč na premog,” je še dodal ravnatelj.
E. SEČEN
Papežu bi lahko posodil glas
Milan Vodeb iz Dolenje vasi pri Krškem posnema nekatere znane ljudi • Nekajkrat je že nastopil javno
DOLENJA VAS - Čeprav ima vsak človek čisto poseben glas in svoj način nastopanja, ga je mogoče posnemati. Milan Vodeb iz Dolenje vasi pri Krškem je med tistimi, ki znajo posnemati glasove in obnašanje nekaterih znanih ljudi iz Slovenije in tujine. Kot je prepričan, najbolje posnema hrvaškega predsednika dr. Franja Tudma-na, prav dobro pa se vživi v osebo slovenskega predsednika Milana Kučana, srbskega politika Slobodana Miloševiča, slovenskih strankarskih veljakov dr. Franca Zagožna in Janeza JanštL/nekdanjega ljubljanskega metropolita in nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, papeža Janeza Pavla II. ter novinarja Borisa Berganta.
Vodeb nam je s krajšimi predstavitvami vsakega od naštetih ljudi pokazal, da ne le zelo dobro posnema glas, ampak da je kos tudi mimiki izbranega človeka in da sledi tudi vsebini njegovega govora z vsemi tonskimi in besednimi posebnostmi. “Špremljam dogodke po slovenskih m tujih medijih. Poleg tega se ljubiteljsko zanimam za
Milan Vodeb
filozofijo. V nekem odbobju sem se zelo veliko ukvarjal s psihologijo, za katero me je zelo navdušil dr. Anton Trstenjak, zlasti z zapisi o karakterju in vedenju ljudi,” pojasnjuje Vodeb.
Junakov za svoje imitiranje ne izbira po strankarski pripadnosti in pri posnemanju ne želi nikogar očrniti. “Trudim se prikazati jih takšne, kakršni so. Seveda v veselih trenutkih do nekaterih odmikov od tega pravila mora priti zaradi vesele družbe,” dopušča Vodeb izjeme.
Opravil je 3-letno poklicno šolo, rad bere knjige m včasih posluša radio in glasbo, tudi klasično. Najraje ima samotne sprehode po gozdu v vseh letnih časih, saj tam med drevjem dobiva nove navdihe za še boljše posnemanje obnašanja ljudi.
Govoriti v Vodebovem primeru o karieristu, bi bilo napačno. “Ne mislim, da sem kot Sašo Hribar, in tudi ne želim biti. Zadovoljen sem s trofejo prvega na vasi, ker je posebno prekletstvo biti drugi v mestu,” pravi dolenjevaški mladenič, iz katerega ust se kot v izvirniku sliši npr. Tudmanov pokroviteljski nastop pred hrvaško javnostjo ali papežev pastirski nagovor slovenskih vernikov.
Vendar dogajanje ob Vodebu kaže, da je težko uiti javnemu zanimanju. Vodeb se je po nekem veseljačenju, kjer je sodeloval tudi sorodnik Toneta Fornezzija, znašel na svoje veliko veselje na valovih nacionalnega radia v Tofovem Moped shovvu. Poleg tega se je s svojo dosti nenavadno spretnostjo javno predstavil v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Doslej tretjič je pred številnim občinstvom nastopil v Strunjanu.
M. LUZAR
mn
h
Status vajenca je zdaj drugačen
V teh dneh objavljeni razpisi učnih mest za izobraževanje po dualnem sistemu - Kako do učnega mesta - Podpis učne pogodbe - Vajenec ima poseben status
PAZITE, KAM VLAGATE DENAR!
LJUBLJANA - Banka Slovenije in Ministrstvo za finance opozarjata javnost, da posamezne družbe in različni posredniki z vabljivimi oglasi pod posebno ugodnimi pogoji ponujajo občanom zbiranje, posredovanje ali vezavo denarja. Za tako dejavnost nimajo dovoljenj in tudi njihovo poslovanje ni nadzorovano, zato je varnost takih naložb vprašljiva. Banka in ministrstvo sporočata, da imajo dovoljenja za zbiranje (varčevanje), posredovanje ali vezavo sredstev občanov le: BANKE IN HRANILNICE, ki imajo na vidnem mestu izobešeno dovoljenje Banke Slovenije (zelena nalepka “Banka Slovenije - dovoljenje za poslovanje”) ter HRANILNO-KREDITNE SLUŽBE, ki so na vidnem mestu prav tako izobesile obvestilo o načinu zavarovanja vlog.
KRŠKO - V tem letu seje začelo poskusno uvajanje dualnega poklicnega izobraževanja za 6 poklicev, že v naslednjem šolskem letu pa se bo število teh poklicev bistveno povečalo. Ker se bodo morali šolarji vsak čas odločiti in ker na vrata podjetij trkajo tudi študentje višjih in visokih strokovnih šol, ki tudi iščejo učna mesta za praktično usposabljanje, je prav, da kaj zapišemo o tej šolski novosti in še posebej o povsem novi vlogi podjetij v njej.
Od septembra torej pri nas poteka dvojni sistem poklicnega izobraževanja. Pri prvem, šolskem, je večji poudarek na teoriji, čeprav imajo tudi tu dijaki prakso v šoli in del tudi v podjetjih, vendar gre le za nekaj tednov. V tem načinu izobraževanja je za vse odgovorna šola, tudi za praktični del pouka. Drugače je pri dualnem sistemu, kjer sta nosilca dva: šola za teoretični del in delodajalec za praktični del. Odgovornost, da je vse v redu s prakso, je naložena območnim gospodarskim oz. obrtnim zbornicam.
Te dni bodo učenci zasledili javni razpis učnih mest. Vsi, ki se zanimajo za vajenski način šolanja, naj si poiščejo učno mesto in pogledajo, ali je razpisano pod obrtno ali gospodarsko zbornico. Tam potem dobijo obrazce učne
I DOLENJSKI LIST 1
Vpliv tujcev na borzo
Slovenski vlagatelji se odzivajo na negativne informacije iz tujine, na pozitivne skorajda ne
Tuja dogajanja ter mnenja že vplivajo in še bodo na domača dogajanja, pri sami odvisnosti dogodkov pa je zanimivo primerjati, kako se slovenski vlagatelji odzivajo na tuja dogajanja. Do borznega zloma konec oktobra ni bilo popolne povezanosti med slovenskim in svetovnimi trgi vrednostnih papirjev. Lahko bi rekli, da slovenski trg absorbira samo negativne novice, medtem ko se pozitivnih nekako brani.
Lep primer je delnica SKB. Njeno kotacijo na Londonski borzi so sprva slovenski vlagatelji sprejeli zelo pozitivno, tako da je tečaj porastel vse do 80.000 tolarjev, pa se kmalu zatem spet spustil krepko pod 60.000 tolarjev, čeprav se cena v tujini ni bistveno spremenila - tam je delnica mnogo bolj cenjena. Ko pa so tuji analitiki negativno ocenili polletne izkaze SKB banke, so slovenski vlagatelji hitro začeli prodajati delnice. Tečaj je padel za več kot 10 odstotkov.
Podobno se je dogajalo tudi ob svetovnem dogajanju na borzah, kjer je lani prevladoval trend naraščanja, svetovni indeksi pa so poleti dosegali zelo visoke vrednosti. V Sloveniji je tisti čas vladalo mrtvilo v borznem dogajanju. Po omilitvi strogih ukrepov v zvezi z vlaganji tujcev, je začel slovenski borzni indeks pospešeno rasti in sicer vse do azijske krize, ki se je hitro razširila tudi k nam.
Potrditev vpliva tujih naložbenikov na slovenski trg smo ponovno doživeli v začetku tega leta, ko je azijska investicijska hiša Daiwa podala oceno rasti slovenskega trga vrednostnih papirjev. To je zelo vplivalo na domače vlagatelje, ki so začeli v večjem obsegu kupovati delnice.
MATEJ TOMAŽIN, Ilirika BPH
pogodbe, ki bodo na voljo po 15. februarju. Marija Tome, samostojna svetovalka iz službe za izobraževanje pri GZS, priporoča, naj gredo učenci osebno k delodajalcu in naj se ne dogovarjajo le po telefonu. Priporočljivo je, da se dogovorijo, ali so še pred podpisom učne pogodbe lahko kako dopoldne v podjetju.
Doslej so pregledali 280 podjetij po Sloveniji in na prste ene roke bi lahko prešteli tiste, ki ne izpolnjujejo pogojev za prijavo učnih mest. To pomeni, da je mogoče učna mesta odpreti naknadno, tudi po razpisu, saj delodajalci še lahko pridobijo potrditev, ustrezno izobraževanje pa itak poteka skozi vse leto.
Če učenec ne dobi učnega mesta, mu preostane, da se vpiše na šolsko obliko izobraževanja. Če učno mesto najde, podpiše učno pogodbo in jo odda ustrezni območni zbornici. Pogodba mu zagotavlja, da bo zagotovo sprejet na ustrezno poklicno šolo, če ne bo šlo v izbranem kraju, pa drugje.
Država bo poslej vzpodbujala podjetja k odpiranju učnih mest. Tako jim bo za vsakega vajenca v 1. letniku nakazala okrog 30 tisočakov. Čeprav dualni sistem poteka šele prvo leto, so se po besedah Tometove že pokazale prve
slabosti. Med najbolj opaznimi je ta, da delodajalci vajenca iz prvega letnika vidijo šele aprila, zato sploh ne vedo, ali je v šoli in kako mu gre. Zaradi tega načrtujejo že v prihodnjem šolskem letu novosti, na primer, da bo vajenec že prej kakšen dan delal pri deloda-
• Učenec v dualnem sistemu je vajenec in ima drugačen status, pravice in odgovornosti kot učenec v šolskem sistemu. Vajenec sklene z delodajalcem učno pogodbo in ta mu je v času šolanja (tudi v času teoretičnega pouka) dolžan izplačevati mesečno nagrado. Višina se računa od bruto plače v slovenskem gospodarstvu in je odvisna od letnika. Najnižja nagrada za 1. letnik je od januarja 1998 dalje nekaj čez 8.900 tolarjev na mesec. Če vajenec izpolnjuje pogoje, lahko uveljavlja tudi razliko do republiške štipendije. Pomembno je še, da se od nagrade plačuje tudi prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v prvem letniku ga v celoti plača država), zato se 12 mesecev vajenstva šteje za 6 mesecev pokojninske dobe. Praviloma je vajenec v enem šolskem letu približno 4 mesece v šoli, ostali čas pa se izobražuje pri delodajalcu. Razporeditev delovnega časa se določi glede na posebnosti pokli-
jalcu. Navaditi se bo tudi treba, da bo delodajalec vprašal v šolo za svojega vajenca.
B. DUŠIČ GORNIK
ILIRIKA
KAKO BO Z VAJENCI? - Kar nekaj staršev in osmošolcev se je minuli četrtek udeležilo informativnega dneva o dualnem sistemu oziroma pre-posteje o vajenskem sistemu poklicnega izobraževanja. Udeležencem so predstavili osnovne značilnosti takega izobraževanja pa našteli poklice, za katere se je letos možno vpisati po dualnem sistemu. Razložili so jim tudi, kakšen je status vajenca v primerjavi z učencem, kako je s podpisovanjem pogodb o učnih mestih in kakšne so vajenske nagrade. (Foto: B. D. G.)
DDDfeeflO
(Ste

REGISTER SVETOVALCEV - Na posvetu sredi preteklega tedna v Novem mestu je cilje projekta Registra slovenskih svetovalcev predstavil Ljubo Ulaga iz Oddelka za Evropske zveze pri GZS. O tem, kako bodo izbirali svetovalce, kako in kdo se bo lahko vključil, pa je govoril Michael Hoyle iz skupine Phare. (Foto: B. D. G.)
Kateri poklici po vajenskem sistemu?
V naslednjih letih tudi drugi poklici
KRŠKO - Za zdaj ni enotnega odgovora, za katere poklice bo uveljavljen vajenski sistem izobraževanja. Že za prihodnje šolsko leto se je krog poklicev znatno razširil, medtem ko naj bi se v bodoče še bolj. Vse je odvisno od zanimanja podjetij za kadre ter od ustrezne podpore na ravni pristojne gospodarske panoge. Iz podjetij že zdaj opozarjajo, da je za prihodnje šolsko leto iz dualnega sistema izpadel poklic ključavničar/varilec. Menda je za zdaj obveljala beseda zbornice, da za tak poklic ni zanimanja in ne ponujenih učnih mest, kaže pa, da v podjetjih ta profil vseeno zelo potrebujejo.
Zelo veliko učnih mest je za zidarje in tesarje, vendar sta Ljubljana in Maribor v tem šolskem letu komaj spravila skupaj po en oddelke z 12 učenci! Kot kaže, se tu vendarle nekaj premika, saj so podjetja pripravljena učencem nuditi več - dobre nagrade, plačilo dijaškega doma in morda še kaj.
Že zdaj lahko trdimo, da je za nekatere poklice, ki zahtevajo več teoretičnega znanja, primernejši šolski način, medtem ko je za druge boljši vajenski. So tudi poklici, ki zaradi narave dela niso primerni za vajensko izobraževanje (na primer pek, saj večino dela poteka ponoči).
Država si prav gotovo ne bo mogla privoščiti, da bo za vse poklice zagotavljala dvojno izobraževanje, zato je mogoče pričakovati, da se bo postopoma za nekatere poklice uveljavilo samo vajensko in za druge le šolsko izobraževanje.
B. D. G.
Svetuje vam
Urad za varstvo potrošnikov
Zdravstveno zavarovanje v RS od leta 1992 dalje obsega obvezno in prostovoljno zavarovanje. Opravlja ga Zavod za zdravstveno zavarovanje RS. Program in storitve obveznega zdravstvenega zavarovanja izvajajo javni zdravstveni zavodi in zasebniki, ki imajo sklenjeno pogodbo z ZZZRS. Z obveznim zdravstvenim zavarovanjem so zavarovanim osebam v celoti in brez doplačil zagotovljene naslednje storitve: preventivni pregledi, obvezno cepljenje, obvezni ukrepi za preprečevanje nalezljivih bolezni, zdravljenje in rehabilitacija poklicnih bolezni in poškodb pri delu, nujna medicinska pomoč, nujni reševalni prevozi, patronažni obiski, zdravljenje in nega na domu ter zdravljenje in rehabilitacija za rakasta obolenja, razvite oblike sladkorne bolezni, paraplegije, tetraplegije, živčno-mišičnih bolezni, hemofilije, psoriaze in duševnih bolezni.
SKLADI SPOMLADI
BREŽICE - Tudi v Družbi za upravljanje Nika se pripravljajo na vpis delnic treh privatizacijskih skladov v KDD. Ob tem že oblikujejo prospekt za uvrstitev teh delnic na prosti trg, čeprav kaj takega lahko, kot v primeru večine drugih delnic skladov, pričakujemo šele konec pomladi. Prej mora država zaključiti lastninjenje in nato v treh mesecih po uveljavitvi zakona pripraviti način zapolnitve privatizacijske luknje.
Izjemna priložnost.
Kreditiramo vam nakup novega AX-a. Plačevali boste le 666 SIT na dan oz. samo 19.999 SIT mesečno, odločite pa se lahko za 3-letno (kredit 585.100 SIT) ali 5-letno (kredit 830.100 SIT) odplačevanje.
BankVVustria
Nov AX že za 7 DEM na dan.
BORZNI KOMENTAR
Dobički ne zvišajo cen
Borzni trg ne deluje po pravilih - Od kod in zakaj različna obvestila o stanju delnic ter o prometu
Po nekaj dneh razburljivega borznega trgovanja so se v ponedeljek tečaji obrnili navzdol. Le redkim delnicam je cena porast -la, med drugim delnicam Aerodroma, katerih cena je zaradi dobrih poslovnih rezultatov in poslovnih usmeritev z več kot 7-odstotnim porastom dosegla celo 1.910 tolarjev.
Čeprav so najuspešnejše družbe (Petrol, Lek, Krka) presegle poslovne načrte v vseh ozirih in tudi za tekoče leto napovedujejo smele cilje, tečaji njihovih delnic zelo nihajo. Tečaj Petrola je že presegel 21.000 in se spet znižal na 20.500 tolarjev, cena Lekovih delnic se je približala 37 tisočakom pa spet padla tudi do 35.300 tolarjev, medtem ko so Krkine delnice dosegle 25 tisočakov pa jih je bilo že v ponedeljek spet mogoče kupiti že za 23.600 tolarjev. Z ostalimi delnicami je bilo trgovanja le za vzorec, njihovi tečaji pa so bili relativno nizki. Izjemen padec je doletel Mercatorjeve delnice, saj jih je bilo mogoče kupiti že za nekaj nad 4.200 tolarjev. Drugi vrednostni papirji so zadnji čas za vlagatelje manj zanimivi.
Ker imamo v zadnjem času največ klicev zaradi obvestil, ki jih imetniki in prodajalci delnic prejemate z vseh strani, še na-
slednja pojasnila. KDD (Centralna klirinško depotna družba) je poslala obestilo o stanju delnic na dan 31. 12. 1997 vsem lastnikom delnic, da bodo lahko preverili, če se stanje delnic ujema z njihovo evidenco. S tem potrdilom boste lahko uveljavili tudi olajšavo pri dohodnini.
Borznoposredniške družbe so dolžne enkrat letno posredovati svojim komitentom stanje vrednostnih papirjev ter izpis vseh pro-metov. To naj bi služilo pri davčni napovedi in napovedi kapitalskih dobičkov, če ste jih imeli v letu 1997. Obvestilo je namenjeno predvsem v kontrolne namene. Delniške družbe, ki so izplačevale dividende, so prav tako dolžne posredovati lastnikom delnic obvestilo o izplačani dividendi, ki mora vsebovati tudi višino že odvedenega davka. Tudi ta obvestila uporabite pri davčni napovedi.
V davčni upravi so nam zagotovili, da imajo dovolj svetovalcev, zato vam priporočamo, da se v primeru nejasnosti pri napovedi kapitalskih dobičkov in doseženih dohodkov obrnete nanje.
LJUDMI 1^4 BAJEC, dipl. oec.
Dolenjska borznoposredniška družba, d. o. o.
Novo mesto.
Tel. (068) 3718-221, 3718-228 Fax. (068) 323-552
CITROEN AX
AVTO-HIT d.o.o. Novo mesto, 068/341 -300 |i NOVOTEHNA AVTOMOBILI Novo mesto, 068/322-066
CITROEN
Avto, ki vam zleze pod kozo
www.citroen.si
V Kočevski Reki ugaša tudi kmetijstvo
Živino bodo razprodali, delavce prezaposlili, zemljo pa dali v najem družinskim kmetijam
KOČEVSKA REKA - V delniški družbi Snežnik iz Kočevske Reke so 15. septembra lani dobili drugo soglasje za lastninsko preoblikovanje, 27. februarja pa bo 1. skupščina delničarjev, kjer je 70-odstotni lastnik podjetja država. Do 1. maja bodo opustili kmetijsko proizvodnjo, ki jim že več let prinaša izgubo.
ŠE PREDAVANJI O SOMATSKIH CELICAH
TREBELNO, ŠENTRUPERT -Kmetijska svetovalna služba Treb-pje vabi vse kmetovalce, ki oddajajo mleko, na predavanji mag. Franca Colariča z novomeškega veterinarskega zavoda o tem, kako je niogoče problem somatskih celic uspešno rešiti. Predavanji bosta v Petek, 13. februarja, in sicer ob
12.30	v gasilskem domu Trebelno, °b 15. uri v osnovni šoli dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu.
O NOVOSTIH V TEHNOLOGIJI PRIDELAVE KORUZE
STRAŽA - V torek, 17. februarja, ob 19. uri bo v osnovni šoli v Vavti vasi predavanje o novostih v tehnologiji pridelovanja koruze. Predavala bo inž. Marjeta Uhan iz Kmetijskega zavoda.
bik in merjasec za
NARAVNI PRIPUST
TREBNJE - Tukajšnja kmetijska svetovalna služba obvešča rejce krav in plemenskih svinj o biku za naravni pripust pri Poldetu Grebencu na Trebelnem (telefon 49-743, cena pripusta 2000 tolarjev) in o merjascu za naravni pripust pri Vidu Ribiču, Ornuška vas 5 (tel. 45-393).
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Minuli ponedeljek so branjevke na tržnici ponujale že prvo seme in čebulček, ki je stal od 400 do 500 tolarjev liter, ostale cene Pa so bile: korenje, redkev in kolerabo 150 do 200 tolarjev kilogram, fižol 450 do 500, česen 500, šalotko 400, krompir 60, kislo zelje in repa 200, merica regrata 200 do 300, liter domačega jabolčnega kisa 200, ajdova moka 400, orehi 800 do 1000, posušeni jabolčni krhlji in suhe slive 600, zavitek domačega čaja 200, med 900, hruške 150, jabolka 60 do 100 in jajca 25 tolarjev.
sejmisca
Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 145 prašičev, starih do 3 mesece, 50 v starosti 3 do 5 mesecev in 10 starejših. Prvih so prodali 120 po 470 do 520, drugih 30 po 300 do 320, tretjih pa 5 po 240 do 270 tolarjev kilogram žive teže.
16 delavcev bodo prerazporedili v druge enote znotraj podjetja. Do takrat bodo na razpisih prodali živino, sklad kmetijiskih zemljišč in gozdov pa bo prosilcem oddal v najem hleve in zemljo. Intezivno proizvodnjo naj bi nadomestile družinske kmetije nekdnjih delavcev podjetja, lani se jim je pridružila še družina iz Dobrepolja. Tudi ti se srečujejo s številnimi težavami, saj samo od kmetijstva ne morejo živeti.
• ZA ZAUSTAVITEV PROPADANJA - Minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj je ob svojem obisku v krajevni skupnosti Kočevska Reka prejšnji petek predstavnikom Snežnika obljubil, da se bo z njimi srečal na posebnem sestanku. Snežnik je namreč v preteklosti ponudil kar nekaj predlogov, kako bi krajem nekdanjega zaprtega območja, za katere se je minister strinjal, da so danes na robu propada, zagotovili preživetje. Brez pomoči države svojih zamisli niso mogli izpeljati, zato jim je, kot je dejal direktor Snežnika Janez Peskar, kot edina možnost za preživetje podjetja preostalo postopno ukinjanje nedonosne kmetijske proizvodne, zaradi česar pa območju, kjer je že sedaj 97-odstotna gozdnatost, grozi, da ga bo gozd docela prerasel. Predstavniki krajevne skupnosti so poudarili, da vidijo rešitev v samostojni občini, minister pa jim je zagotovil, da ta in še nekatera druga njihova prizadevanja podpira. (M. L.-S.)
Vodja kmetijske proizvodnje v opuščanju Marko Kocijančič je povedal, da je ta odločitev ekonomska in ne politična. Kmetijsko proizvodnjo pestijo slabe delovne razmere, visoki prispevki in sezonsko delo. Kljub temu se vod-
Marko Kocijančič
stvo podjetja od leta 1994 načrtno zavzema za ohranitev kmetijstva na območju, kjer je poraščenost gozdov že skoraj 90-odstotna, pašniki, travniki in njive pa izginjajo. Z razmerami je sezanjeno tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Četudi od pristojnih sploh ne zahtevajo denarja, marveč samo rešitev, iz Ljubljane sploh ni odgovora. Marko Kocijančič je prepričan, da
se bo rešilna bilka kljub mračni prihodnosti kmetijstva na območju Kočevske Reke prijela, vendar samo ob pomoči države.
M. G.
TESTIRAJTE
ŠKROPILNICE
NOVO MESTO - Svetovalna služba Novo mesto organizira testiranje škropilnic in pršilnikov. Izvajalec testiranja je Srednja kmetijska šola Grm. Testiranje je zakonsko določeno, zato Kmetijski zavod Ljubljana, oddelek Novo mesto, priporoča, da se prijavite v čim večjem številu na telefon: KSS Krško 0608 22 352, Brežice 0608 61 165, Sevnica 0608 82 725, Novo mesto 321944, Trebnje 44 942, Metlika 58 585, Črnomelj 51265, Šentjernej 81 369, Škocjan 76 234, Straža 83 102, Žužemberk 87 610 in Mirna Peč 78 006.
REZ VINSKE TRTE IN SADNEGA DREVJA
STRAŽA - V torek, 17. februarja, ob 15.30 bo v Stari gori v vinogradu Zvoneta Derganca in v četrtek, 19. februarja, ob 15. 30 v Novi gori v vinogradu Ivana Slapničarja prikaz rezi vinske trte. Trto bo obrezoval inž. Jože Maljevič, svetovalec za vinogradništvo iz Kmetijskega zavoda. V sredo, 18. februarja, ob
15.30	pa bo v Straški gori pri Ladu Turku prikaz rezi sadnega drevja. Drevje bo obrezoval inž. Janez Hrovat iz Kmetijskega zavoda.
Željne znanja in polne pobud
Zagnane članice društva podeželskih žena Ivančna Gorica - Predavanja • Letos zgibanka - Vabljene mlajše
IVANČNA GORICA - “Ženske so željne znanja, polne so
kmetijski nasveti
Krompirjeva sortna lista 1998
Z odločitvijo se resda prav nič ne mudi, saj je do saditve še daleč, je pa zato več časa za razmislek, za katero sorto krompirja bi se odločili. Ponudba meji že skorajda na zmešnjavo, zato bodo še kako prav prišla priporočila, ki jih je na pobudo Kmetijskega inštituta Slovenije pripravila skupina za poljedelstvo, ki je izdelala tudi prvo priporočeno sortno listo krompirja za letao 1998.
Preden kaj zapišemo o njej, je treba poudariti, da morajo poljedelci več pozornosti nameniti kakovosti. Kaj pomagajo rekordni pridelki, če je krompir preveč škrobnat in zato nagnjen k raz-kuhavanju, kar ne more navdušiti kuharja, kaj šele jedca! Z uvozom dopolnjen sortni izbor omogoča boljšo kakovost, le prav je treba izbrati.
Na sortno listo za leto 1998 so prišle tudi najnovejše sorte, tako imenovane sorte v uvajanju, ki so ponos tujega, delno pa tudi domačega selekcijskega dela. Na sortni listi so zgodnje sorte adora, kresnik, maris bard, minerva, ulster sceptre in vesna, od srednje zgodnjih arinda, Concorde in jana, od srednje poznih car-lingford, cvetnik, desiree, escort, frisia, romano in sante ter pozne sorte agria, cornado, fianna in kennebec.
Kot že ime pove, gre predvsem za uvožene tuje krompirjeve sorte, ki pa so zvečine že izkazale tudi na naših tleh. Nujno potrebno pa jih je natančneje poznati ter vedeti za njihove sortne lastnosti in rastne zahteve. Šele na tej osnovi seje moč pametno odločiti. Kot primer naj navedemo nosilno srednje pozno sorto romano; barva kožice je svetlo rdeča, barva mesa kremno bela, gomolji so lepo oblikovani, srednje veliki, pri kuhanju se ne razkuhajo (gre za tako imenovani črvst solatni tip), sorta je odporna proti virusu Y, se dobro drži v skladišču itd. Sicer pa: konkurenčni boj, ki ga bo vstop v Evropsko zvezo še zaostril, bo še kako silil k pravim strokovnim odločitvam.
Inž. M. L.
REJCI DROBNICE V OBČIN! TREBNJE NA OBČNEM ZBORU -Predsednik Društva rejcev drobnice v občini Trebnje bo tudiv poslej Jože Grmovšek. Tako so se odločili rejci na letnem občnem zboru v Sentlovrencu (na posnetku), čeprav se je ta že na ustanovnem zboru otepal te funkcije Grmovšek se je zahvalil svetovalki Kmetijske svetovalne službe Trebnje inž. Eleni, ki odhaja v Sevnico. Namesto nje prihaja dipl. inž. agr. Amalija Tomšič, ki se je že predstavila v Sentlovrencu. Ker med 33 člani trebanjskega društva rejcev drobnice številni še niso naročniki revije Drobnica, sta jih urednica Marjana Cvirn in predsednik Grmovšek skušala prepričati o koristnosti te strokovne revije. (Foto: P. P.)
NI GA ČEZ DOBER NASVET
Požigalci stop!
__________Jrjavec iz Gorenje
vasi, ki je od lanskega decembra nova predsednica 150-članskega društva podeželskih žena Ivančna Gorica."Prvenstveni namen društva je, da se kmečke ženske čim-več družijo, izmenjujejo izkušnje in pridobivajo nova znanja. Zato imamo v programu veliko predavanj,” je razlagala predsednica. S sodelovanjem Irme Lekan s svetovalne službe za kmečko družino in dopolnilne dejavnostivpovabi-jo različne predavatelje. Že tradicionalni so pozimi kuharski tečaji.
Vsako leto organizirajo najmanj dve ekskurziji, strokovno in bolj zabavno ob materinskem dnevu, poleti se za en dan preselijo tudi na morje. Vse bolj se s svojim izvrstnim pecivom, doma-
Bo zalegla beseda ali šele zagrožena kazen?
Črne zaplete okoli polj in vasi dokazujejo, da nekateri lastniki travnatega sveta ob mili zimi niso mogli počakati niti do marca, kaj šele da bi poslušali strokovni nasvet. Ta odsvetuje požig kot obliko pomladanskega čiščenja, uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Ur. list RS št. 26/93) pa grozi celo z denarnimi kaznimi (tja do 250.000 tolarjev!), vendar je vse to očitno bob ob steno. Obseg požiganja se v nekaterih predelih iz leta v leto povečuje. Požig je navidez res elegantnejša rešitev, ki ne terja toliko dela kot strokovno pravilno odstranjevanje stare visoke trave z grabljenjem in brananjem, je pa za rušo škodljiv. Ogenj škoduje občutljivejšim boljšim vrstam trav in zeli ter spodbuja trdovrat-nejše, manjvredne rastlinske vrste. Uničuje edafon (drobno rastlinsko in živalsko življenje v tleh, brez katerega ni rodovitnosti), da o nevarnosti širjenja požarov na gozd in stavbe niti ne govorimo.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Dan razočaranja
V Kmetijskem inštitutu Slovenije v Ljubljani poteka vsak ponedeljek in sredo ocenjevanje vin, ki jih pošiljajo večinoma vinogradniki, nekaj pa je inšpekcijskih vzorcev, odvzetih v gostilnah in trgovinah, nekaj vin pa je iz uvoza.
Zadnje ocenjevanje 4. februarja je bilo eno samo razočaranje. Kakor da bi se prinašalci dogovorili in prinesli najslabša vina! Pozoren sem bil zlasti do rdečih vin. Na žalost je bila njihova kakovost vin tokrat tako slaba, ne glede na to, od kod so prišla, da čutim dolžnost pisati o tem problemu. Veliko vin je imelo napako zaradi posode ali je bilo oksidiranih ali ciknjenih. Vse to bi lahko odpadlo, kajti odkar so cenovno dostopne cisterne iz nerjavečega jekla in kadi iz plastičnih materialov, je higieno posode dosti lažje vzdrževati. Ostanki jagod in nepo-plahnjena so izvor cikanja. Tudi prepolna kad z drozgo je pogosto vzrok ciknjenega rdečega vina. Orodje, s katerim potapljamo med alkoholnim vrenjem “klobuk” v mošt, mora biti vedno oprano, po mešanju pa ga moramo ali kam obesiti ali pustiti na vrhu tropin, če kad ni polna, saj tam ne more cikati.
Postavlja se vprašanje, ali nekateri vinogradniki res še vedno ne poznajo najbolj očitnih vinskih bolezni. Zakaj si dajejo delo in delajo stroškfe? Vino bi bilo potrebno prinesti na pregled v Ljubljano. Analiza stane približno 5.400 tolarjev.
To je sicer velik izdatek, vendar le pri majhni količini vina. Pred desetletji so bila rdeča vina tako iskana, daje bilo za Gorenjce in Ljubljančane dovolj, da je bilo vino rdeče barve in že so ga kupili. Takih kupcev pa ni več.
V vinogradniških društvih je želja po izobraževanju. Na predavanjih so ljudje zelo pozorni poslušalci. Začel se je nekako “drugi val” tečajev za stekleničenje vin, ki ga organizira svetovalna služba. Pred dnevi se mi je pohvalil eden izmed predsednikov dolenjskega društva, da je šlo skozi tečaj že 300 njegovih članov, podružnica ima pa okrog 900 članov. Tisti, ki pridelujejo vino za trg, ne potrebujejo tečaja, zagotovo pa potrebuje tečaj vinogradnik, ki je poslal bolno vino v ocenjevanje v dobri veri, da je njegovo vino primerno za prodajo.
Povpraševanje po rdečih vinih bo kmalu minilo, če bo preveč slabih cvičkov, bizeljskih rdečih vin, metliških črnin itd. Kaj bo šele takrat, ko se bomo srečali s pravo konkurenco, ko bodo prišla na naš trg vina iz Italije, Francije, Španije, Argentine? Ta vina ne bodo pokvarjena, največ, kar jim bomo lahko očitali, bo vonj po zamašku. Res velja pregovor: “Tltje vino se razlikuje od domačega tako, kot se tuja mladenka loči od domače: vsaka ima svoje vrline in mikavnost, vsaka je domače zemlje sad in cvet.” Res pa je tudi, da pri izbiri vina odločata predvsem nos in jezik in ne - srce! dr jUUj NEMANIČ


Mercator - KZ Krka, PE Oskrba Oskrbni center Graben
Tel./Fax: 068/323-141
DAN VINOGRADNIŠKE ŽICE Tutor AL
Vabimo vas na predstavitev uporabnosti specialne vinogradniške žice Tutor AL, ki bo v petek, 13. februarja 1998, v prostorih Mercatorja - KZ Krka,
Oskrbni center Graben.
Predstavitve bodo razporejene skozi cel dan, in sicer ob 9., 11., in 15. uri. Na predstavitvi boste lahko vinogradniško žico kupili na obroke oziroma s popustom za gotovinsko plačilo.
Vljudno vabljeni!
Mercator * KZ Krka, z.o.o., novo mesto
Marica Erjavec
čim kruhom in drugim predstavljajo tudi na različnih sejmih, nepogrešljive pa so tudi ob vsakoletnem Jurčičevem pohodu. “Zadovoljne smo in zagnane. Upam, da nam bo letos s pomočjo občine uspelo izdati zgibanko s predstavitvijo društva, v katerega vabimo nove članice,” je povedala Erjav-
čeva-	L. MURN
• PREPOVED KURJENJA! -Uprava za zaščito in reševanje je v nedeljo zaradi suhega vremena in številnih požarov - samo v prvih sedmih dneh februarja je v Sloveniji zagorelo več kot 110-krat - razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja v vsej Sloveniji. Tako je do preklica strogo prepovedano kurjenje, sežiganje, uporaba odprtega ognja v naravnem okolju in puščanje ali odmetavanje gorečih ali drugih predmetov, ki lahko povzročijo požar.
helena mrzlimr gospodinjski kotiček
Higiensko pripravljena jed
Prehranjevanje ne sme biti stvar instinkta, temveč razuma. Za zdravje sta pomembni količina in kakovost použite hrane. Dvema tretjinama vseh obolenj sta vzrok napačna prehrana in neprimeren način življenja. Zdrav način prehranjevanja ne pomeni le uživanja polnovredne hrane, temveč tudi naraven način pridelave surovin in priprava higiensko ustrezne hrane.
Nehigiensko pripravljanje jedi, ki ima za posledico uživanje oporečnih in neužitnih živil, lahko povzroči lažje ali hujše prebavne motnje, slabosti in celo zastrupitve, ki še posebno prizadenejo otroke in občutljive osebe. Nevarna so predvsem surova mesna in mlečria živila, ki so prava gojišča bakterij, mikrobov in plesni. Priporočljivo je, da so mesne, mlečne in jajčne jedi dobro kuhane in pečene, mlečni izdelki pa morajo biti pasterizirani. Premalo oprano, predvsem uvoženo sadje in zelenjava vsebujeta veliko bakterij in konzervansov, kar je vzrok za različne prebavne motnje.
Pri kuhanju mora temperatura tudi v notranjosti živila doseči
najmanj 80° Celzija. Kuhano hrano je potrebno čimprej po-užiti, ker se pri sobni temperaturi že po dveh urah začnejo razmnoževati patogeni mikrobi. Toplotno obdelano jed, ki jo želimo shraniti za nekaj ur, postavimo v pečico pri temperaturi nad 60° C. Za daljše shranjevanje pa jed hitro ohladimo tako, da posodo z jedjo postavimo v drugo posodo z ledeno mrzlo vodo, shranimo v ustrezno embalažo in zamrznemo. Toplih jedi nikoli ne postavljamo v hladilnik!
Če hrano pogrevamo, jo moramo dobro prevreti oziroma prepeči. Nože, deske in ostali pribor, ki ga uporabljamo pri rezanju surovega mesa, po postopku temeljito zdrgnemo s kisom in operemo pod tekočo vročo vodo. Prav tako skrbimo za čistočo rok, ki jih pred pričetkom dela in med posameznimi postopki dobro umijemo. Delovne površine primerno zaščitimo in jih očistimo takoj po končani obdelavi živil. Pred pripravo jedi preverimo rok uporabnosti. Voda iz pipe, posebno za dojenčke, mora biti vedno prekuhana ali filtrirana.
SPACAL V
GALERIJI KRKA
NOVO MESTO-V Galeriji Krka bodo v petek, 13. februarja, ob 18. uri v počastitev slovenskega kulturnega praznika in 90-letnice umetnika Lojzeta Spacala odprli razstavo njegovih del. Odprl jo bo predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, o avtorju pa bosta govorila akademik Ciril Zlobec in umetnostna zgodovinarka ter likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe. V kulturnem programu bosta nastopila študentka solo petja višje šole za glasbo Mozarteum v Salzburgu Irene Akweley Yebuah in prof. Vladimir Mlinarič.
v
Življenje z lesom
Kiparska razstava Draga Koširja
VELIKE LAŠČE - Ob Prešernovem dnevu in v letu kulturnih dogodkov, pomembnih za OŠ Primoža Trubarja - praznujejo 240 let osnovnega šolstva, 125 let šolske knjižnice in 45 let obstoja vrtca - so v petek, 6. februarja, v prostorih osnovne šole odprli razstavo domačega ustvarjalca, pesnika, rezbarja in kiparja Draga Koširja iz Sodražice. Otvoritev razstave, ki bo na ogled do 16. februarja, so s kulturnim progra-mo popestrili učenci.
Razstava z naslovom Reliefi v lesu, kije trinajsta po vrsti, prikazuje osemintrideset stvaritev, ki jih je Košir domiselno oblikoval po skicah, opisih in bakrorezih Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, dodal pa je še osem skulptur iz življenjskih stvaritev dr. Franceta Prešerna. Košir, sicer zidar po poklicu, je v svojem okolju veliko prispeval k bogatemu kulturnemu življenju: pisal je ljudske igre, jih režiral, vodil dramsko skupino, pesnil, največji ljubezni - ustvarjanju v lesu - pa se je lahko z dušo predal šele po upokojitvi pred tridesetimi leti. “Ljubim les in ga spoštujem. V mrtvem lesu vidim trpečega Kristusa, v živem porajočo se Vesno,” je njegova vodilna misel.
L. M.
RECITACIJE IN PESMI
Novomeški mojster črne umetnosti
Predstavitev tiskarja, založnika, časnikarja in kulturnega delavca Janeza Krajca -Knjižnica Mirana Jarca ima dve knjigi Krajčevega ponatisa Valvasorjeve Slave več
NOVO MESTO - V knjižnici Mirana Jarca so v petek, 6. februarja, pripravili zanimiv kulturni večer, kije bil sicer posvečen slovenskemu kulturnemu prazniku, vendar pa pjegov slavljenec ni bil bard slovenskih pesnikov Prešeren, ampak znameniti novomeški tiskar, založnik, časnikar in kulturni delavec Janez Krajc, ki je v drugi polovici prejšnjega stoletja in v začetku tega pustil neizbrisne sledi v novomeški, dolenjski in slovenski kulturi. O njem so pred žal malo poslušalci govorili prof. Ludvik Tončič, publicist Miloš Jakopec in prof. Marinka Cerinšek.
Ludvik Tončič je orisal Krajče-vo življenje in njegovo tiskarsko ter založniško dejavnost, kije vrh dosegla s ponatisom slovite Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, za katero je prejel diplomo pariške svetovne razstave, Novo mesto pa se je s Krajcem zapisalo poleg Ljubljane kot edino mesto s tiskarno v tistem času na Kranjskem. Miloš Jakopec je posvetil pozornost Krajcu kot časnikarju, uredniku in izdajatelju Dolenjskih novic, prvega slovenskega časnika na Dolenjskem, ki je izhajal celih 35 let in je v tistem času opravil veliko poslanstvo s prosvetljevanjem prebivalstva in beleženjem vsakršnega dogajanja. Marinka Cerinšek je predstavila del svoje diplomske naloge, v kateri je bibliografsko obdelala vse, kar je Krajc natisnil, založil in izdal, od knjig do najrazličnejših letnih poročil, vsega skupaj 248
enot. Marinka Dražumerič iz
Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pa je dodatno
opozorila na Krajčev delež v novomeški stavbni dediščini, saj je med drugim odkupil in rešil propada Mordaxovo kapelo in postavil v Novem mestu leseno hišo z vseslovanske razstave v Pragi.
Ob tej priložnosti je župan Franci Koncilja odprl razstavo o Krajcu, ki jo je pripravil bibliotekar Knjižnice Mirana Jarca prof. Tone Pogačnik ob pomoči bibliotekark Darje Peperko in Jadranke Matič Zupančič, ter ob odprtju dal pobudo za projekt vsestranske preučitve in osvetlitve Janeza Krajca, njegovega dela in zapuščine, saj sta večer in razstava dovolj jasno opozorila, da gre za pomembnega in trajnega spomina vrednega človeka.
M. MARKELJ
VZEMI IN BERI! - V dnevih ob slovenskem kulturem prazniku je knjiga v novomeški občini dobila nova oziroma obnovljena domova: Knjižnica Mirana Jarca je namreč ob pomoči mestne občine ter krajevnih organizacij in društev odprla dlje časa nedelujočo krajevno knjižnico v obnovljenih prostorih stare osnovne šole na Otočcu ter obnovljeno in razširjeno krajevno knjižnico v Straži, ki se zdaj ponaša z novimi policami in bogatejšim knjižnim fondom. Dogodka so v obeh krajih pospremili s kulturnim programom. Na sliki: obnovljeno knjižnico v Straži so si po proslavi skupaj ogledali novomeški župan Franci Koncilija, ravnateljica Knjižnice Mirana Jarca Andreja Pleničar in predsednik KS Straža Alojz Knafelj. (Foto: M. Markelj)
Foto dotik daljnega časa
DRAGOCENA OBOGATITEV -Po zaslugi župana Francija Koncilije je Knjižnica Mirana Jarca prišla še do dveh knjig Krajčevega ponatisa Valvasorjeve Slave. Na sliki: župan in ravnateljica knjižnice Andreja Pleničar s knjižno dragocenostjo.
Razstava fotografij predmetov in nakita iz starejše železne dobe v Galeriji Dolenjske banke v Krškem
Pestra in bogata bera
Skupinska razstava posavskih likovnikov v Krškem -53 ustvarjalcev iz brežiške, krške in sevniške občine
KRŠKO - V Posavju se je v zad-njih letih zanimanje za likovno ustvarjanje izredno razmahnilo, o čemer zgovorno priča tudi razstava, ki so jo odprli v počastitev slovenskega kulturnega praznika
ka Avsenaka povedala mentorica prof. Barbara Rupel, kustodinja Galerije Božidarja Jakca, se večina razstavljavcev izraža v realističnem likovnem jeziku, sledimo pa lahko od hiperreralističnih odslikav okolja, v katerem živijo, preko bolj osebno občutenih upodobitev, ki jo dosežejo z bolj sproščeno potezo slikarskega orodja, do upodobitev, ki so blizu geometrijski abstrakciji. Nekateri ustvarjalci pa iščejo svoj izrazni svet v surreaiizmu in v sodobnih likovnih tokovih. “V tem času, kar sledim dogajanju na področju amaterske likovne dejavnosti v tem okolju, opažam, posebej pri nekaterih, viden napredek in veliko željo po ustvarjanju,” je dejala prof. Rupel.
Otvoritev razstave sta glasbeno obogatila učenca krške glasbene šole Nika Zorko in Bojan Zupančič. Razstava bo odprta do 22. februarja.
MiM
BREŽICE - V predstavljanju kulturne dediščine iz svojih depojev je Posavski muzej naredil zanimiv in nekoliko nevsakdanji korak. V galerijskih prostorih brežiške ekspoziture Dolenjske banke je pripravil razstavo fotografij predmetov iz starejše železne dobe pod naslovom Dotik daljnega časa.
Namesto običajne razstave železnodobnega nakita, orožja in drugega - za kar je razstavni prostor tako in tako premajhen - so obiskovalcem na ogled le barvne fotografije večjega formata predmetov iz 8. do 5. stoletja pred krščanstvom. Arheologinja Alenka Jovanovič iz Posavskega muzeja Brežice in fotograf Slobodan Olič sta poldrugo tisočletje starim predmetom, izkopanih na arheološkem najdišču Libna nad Krškim, znova vsaj na slikah vdahnila življenje in jih predstavila v njihovi nekdanji funkciji. Tako slike, narejene tudi z malce umetniškega nadiha, kažejo, kako so denimo ženske nosile bronaste zapestnice, ogrlice iz pisanih steklenih jagod, nanožnice in drug nakit ter kako so nakit nosili tudi moški, ki so si denimo okrog vratu ob svečanih priložnostih nadeli bronaste ovratnice, čeprav je bilo orožje njihov pogostejši spremljevalec. Na fotografskih povečavah in ob človeškem telesu zgodovinski predmeti polneje zasijejo, njihova lepota in dragocenost je raz-vidnejša, prav v tem pa je poseb-
PLAKETE, PESNIŠKA ZBIRKA, RAZSTAVA
ŠENTJERNEJ - Kulturno dogajanje je februarju v Šentjerneju še posebej živahno. Vrh je doseglo v dnevih okoli Prešernovega dneva. V petek, 6. februarja, so v osnovni šoli podelili plakete Slavček za uspehe učencev na kulturnem področju, prejeli pa sojih Petra Klepač, Uroš Duh in Urban Kržičnik. Naslednji dan je bila v šolski dvorani proslava in predstavitev pesniške zbirke osnovnošolke Petre Klepač Vzpon k realizmu človeka - 2000. Jutri pa bodo v prostorih Dolenjske banke odprli razstavo likovnih izdelkov akademske slikarke Mojce Lampe iz Šentjerneja. Konec meseca se obeta še gledališki dogodek, ko bo dramska skupina iz Šentjerneja uprizorila Partljičevo komedijo Politika, bolezen moja.
v Kulturnem domu minuli četrtek zvečer. Po eno svoje izbrano delo je na ogled postavilo kar 53 likovnikov iz društev brežiške, krške in sevniške občine. Toliko in tako pestre ljubiteljske likovne bere še ni bilo v vseh 25 letih, kolikor časa že posavski likovniki prirejajo občasne skupne likovne razstave.
Med razstavljajočimi likovniki je daleč največ ljubiteljskih slikarjev, le nekaj je kiparjev in en sam predstavnik unikatnega oblikovanja. Kot je po uvodnem pozdravu predsednika krške ZKD Jan-
S slikami od Krke do Kolpe
Danja Bajc s čopičem ohranja dediščino
ČETRT STOLETJA ZBORA RUPERČVRH
NOVO MESTO - Na trgu pred frančiškansko cerkvijo je bila na predvečer kulturnega praznika v soboto, 7. februarja, slovesnost v počastitev Prešernovega dne na pobudo novomeških krščanskih demokratov. V kulturnem programu so sodelovali pesniki literarnega kluba Dragotina Ketteja z recitacijami Prešernovih in lastnih pesmi ter frančiškanski komorni pevski zbor.
STRANSKA VAS - Ob 25-letni-ci pevskega zbora Ruperčvrh bo v petek, 13. februarja, ob 19. uri v gasilskem domu slavnostni koncert, na katerem bo nastopil jubilant pod vodstvom Petra Ciglerja, gost bo žeski pevski zbor turističnega društva Ratež, učenci osnovne šole iz Birčne vasi pa bodo poskrbeli za recitacije.
NOVO MESTO - Od Krke do Kolpe je naslov razstave, s katero se te dni v bolnišnični restavraciji predstavlja novomeška ljubiteljska slikarka Danja Bajc. Razstava, ki so jo odprli v četrtek, 5. februarja, in bo na ogled do dneva zdravja, 7. aprila, je prispevek k slovenskemu kulturnemu prazniku in prva letošnja v novomeški bolnišnici v organizaciji podjetja Arhitektom
Že naslovi petnajstih slik Bajčeve, kot so na primer Zbogom kozolec, Kje si mlinar ipd., povejo, da slikarka na svoj način pokaže svojo ljubezen do pokrajine,
VEČER Z ASTO
KRŠKO - V petek, 13. februarja, bo ob 18. uri v Kulturnem domu literarni večer, na katerem se bo predstavila posavska literarna ustvarjalka Asta Malavašič.
ZLOŽENKA
BELOKRANJSKEGA
MUZEJA
METLIKA - Belokranjski muzej je pred kratkim izdal novo malo zloženko, prijetno oblikovano “osebno izkaznico” muzeja s kratkim informativnim besedilom o zbirkah muzeja v Metliki, Vinici in Semiču ter osnovnimi informacijami o odprtosti in najavah za obisk. Slikovno gradivo govori o zbirkah, začrta pa tudi značilnosti Bele krajine.
REPNIK V ESKULAPU
SEVNICA - Znani slovenski likovni samorastnik Anton Repnik razstavlja v galeriji Eskulap v tukajšnjem zdravstvenem domu. Razstavo bodo odprli danes, 12. februarja, ob 18. uri. V kulturnem programu bo nastopila vokalna skupina Coro-
Danja Bajc
VEČER S PESNIKOM KUNTNERJEM
DOLENJSKE TOPLICE - Jutri, 13. februarja, bo ob 20. uri v malem salonu zdravilišča literarni večer s pesnikom Tonetom Kuntnerjem.
FOTOGRAF IN MODEL - Fo-
tograf Slobodan Olič in njegov model Tina Orač na otvoritvi raz-
stave. (Foto: MiM)
nost in zanimivost te sicer majhne razstave.
Na otvoritvi v četrtek, 5. februarja, zvečer je fotograf Olič na živem modelu, miss Dolenjske Tini Orač, demonstriral svoje početje, arheologinja Jovanovič je na kratko povzela vsebino razstave, učenci glasbene šole so [»oskrbeli za glasbeno spremljavo, vse skupaj pa je povezovala Jerica Pezdič
M. MARKELJ
stare kmečke arhitekture in sploh do naše tovrstne dediščine, ki žal vse hitreje propada. Vrednost, da vse to ohranja, sta v svojih nagovorih poudarila direktor bolnišnice dr. Anton Starc in Marta Ra-čečič iz podjetja Arhitekton. Sama umetnica, kije Starcu v zahvalo za gostoljubje podarila eno izmed svojih slik, pa je dejala: “To počnem, ker sem po eni strani nepoboljšljiv romantik, po drugi strani pa realist, ki se boji, kako delo našega naroda, naša bit, hitro izginja.”
K prijetnemu otvoritvenemu dogodku je s posrečenim izborom ljudskih pesmi veliko prispeval kitarist Dušan Pavlenič.
L. M.
Od rimske čaše do Novoterma
Pred izidom je knjiga publicista Miloša Jakopca Novomeško steklarstvo - Nastanek in propad steklarne Inis
NOVO MESTO - Miloš Jakopec, nekdanji novinar Dolenjskega lista, z upokojitvijo pred 26 leti ni vrgel peresa v koruzo, ampak gaje še priostril in požlahtnil. Novinarsko radovednost in pisanje je zamenjal z radovednostjo raziskovalca in publicističnega zapisovalca preteklosti Dolenjske in Novega mesta. Njegovo najbolj temeljito in obsežno publicistično delo je Časnikarstvo na Dolenjskem 1848 - 1941, ki je izšlo v istoimenski knjigi leta 1993, loteval pa se je še drugih tem, od zgodovine konjskih dirk v Šentjerneju, delovanja Narodne garde v Novem mestu, predvojne tekstilne stavke v Polhovi tovarni in prve slovenske stavke v steklarni na Dolžu do prve uprizoritve Linhartovega Matička v Novem mestu in drugega. Tik pred izidom pa je že njegova druga knjiga Novomeško steklarstvo.
“Pobudo za pisanje te knjige mi je pred več leti dal tedanji direktor Krkine tovarne steklenih izolacijskih vlaken Novo-term Janez Bulc,” pravi Jakopec. “Ko sem se lotil raziskave, sem naletel na precejšnje težave, saj za novomeško tovarno stekla Inis, ki je propadla leta 1958, ni bilo nobenega arhiva, vendar mi je kljub temu uspelo zbrati za tisoč listov fotokopij časopisnih člankov in različnega izvirnega gradiva.” Bulčevo zamisel o prikazu nastanka in propada Inisa ter ustanovitve Novoterma je Jakopec razširil na simbolični začetek steklarstva na naših tleh, ki gaje povezal z najdbo steklene čaše iz rimskega groba, izkopanega na
kraju, kjer so potem postavili Inis, dodal je oris delovanja prve znane steklarske proizvodnje v novomeški okolici na Dolžu pod Gorjanci, v prejšnjem stoletju, osrednji del knjige pa zavzema pregled nastanka in propada novomeške steklarne Inis ter prizadevanj za obnovitev steklarske proizvodnje v prostorih propadle steklarne, ki so se zaključila z nastankom Krkinega Novoterma. Knjigo končuje z letom, ko je Novo-term dobil novega lastnika, nemško firmo Pfleiderer.
Z Jakopčevo knjigo dobivata Dolenjska in Novo mesto še eno zanimivo delo, ki bogati lokalno zgodovinopisje. Obdelavi tiskarstva, razvoja industrijske proizvodnje, časnikarstva in zdravstva seje z novo knjigo tako pridružil še pregled steklarstva.
M. MARKELJ
Slikarski dnevnik življenja
Samostojnja likovna razstava del Lučke Lamai
KRŠKO - V prenovljeni galeriji na Valvasorjevem nabrežju je Društvo likovnikov Krško Oko v ponedeljek, 9. februarja, zvečer pripravilo otvoritev samostojne razstave likovnih del akademske slikarke Lučke Lamai. V kulturnem programu so nastopili učenci glasbene šole, poezijo je brala Ana Rostohar, dogajanje pa je povezovala Vidka Kuselj.
Slikarstvo Lučke Lamai je v sicer pestri posavski ljubiteljski likovni ponudbi vendarle nekaj posebnega, saj gre za akademsko izobraženo slikarko, ki s svojim likovnim jezikom skuša izraziti predvsem duhovne vsebine. Z barvami, kijih nanaša na reliefno oblikovano podlago, slikam vdihuje dušo, izpoveduje stvari, ki so neubesedijive. “Slike so dnevnik življenja, slavospev življenju in zahvala Tistemu ali Tisti sili, ki nam omogoča biti prisoten, zavedati se,” pravi slikarka o duhovnih razsežnostih svojega slikarstva.
GLASBA IN SLIKE - Mladi saksofonist Bojan Zupančič je ob spremljavi Martina Šušteršiča j popestriI otvoritev.
si sS
POTA
IN STj§
*
-o
O
H
dežurni
poročajo
Brez miru pri zadnjem počitku
Z. A. je osumljen, da je preteklo soboto oskrunil 14 od 144 grobov na vzorno urejenem suhorskem pokopališču pri sv. Jakobu - Osumljenca prijeli krajani sami
SUHOR - Pokopališče pri sv. Jakobu pod Suhorjem je bilo ob slovenskem kulturnem prazniku polno ljudi kot le ob dnevu spomina na mrtve in ob pogrebih. A da obiskujejo pokopališče ob obletnici smrti našega največjega pesnika, na Suhorju ni običaj. Pač pa seje dan pred praznikom na pokopališču zgodilo barbarstvo, kakršnega krajani šestih vasi, ki tu pokopavajo pokojne, ne pomnijo.
V soboto, 7. februarja, so okrog
poi dveh popoldne krajani opazili, da nekdo šari po pokopališču. Odpeljali so se k sv. Jakobu in
PIL IN JEDEL BO - V noči na 2. februar je nekdo na Vinjem Vrhu ylomil v zidanico last G. T. iz Šentjerneja ter mu ukradel več buteljk in suhomesnatih izdelkov. Lastnika je ‘olajšal” za 100 tisoč tolarjev.
OB RAČUNALNIK - V noči na 3. februarje nekdo v prostorih podjetja Revoz v Novem mestu iz kovinskega kontejnerja ukradel prenosni računalnik za delo pri nameščanju robotiziranega traka karosernice. S tem je podjetje Automobili Peugeot PCI iz Francije oškodoval za milijon tolarjev.
NE BO LAČEN - Med L in 3. februarjem je nekdo v Črešnjicah Pri Trebelnem prišel v shrambo, ki j° je imel lastnik J. K. odklenjeno, ut iz zmrzovalne skrinje ukradel 40 kilogramov govejega in 100 kilogramov svinjskega mesa. Lastnika je oškodoval za 70 tisočakov.
. OB ORODJE - Med 31. januarjem in 2. februarjem je nekdo v Stranski vasi vlomil v kovinsko uto, ki jo ima lastnik V. G. iz Velikih Brusnic poleg nedograjene stanovanjske hiše, v njej pa hrani orodje. Ukradel je električni vrtalni stroj, skobeljnik, vbodno žago, ročno krožno žago, kotno brusilko in motorno žago. Lastnika je oškodoval za 100 tisoč tolarjev.
Kočevska stranpota
VLOMILI V ŠEST AVTOMOBILOV - 7. februarja ponoči je bilo v Kočevju vlomljeno kar v 6 avtomobilov. Policisti so ugotovili, daje bilo v dveh primerih vlomljeno skozi trikotni okenci, ki so ju vlomilci razbili, v šestih pa so vlomili tako, da SO poškodovali ključavnice. Uki ud-li so dva avtoradia, več zvočnikov, taborniški komplet, glasbene kasete in drugo. Storilcem so policisti na sledi, del ukradenega pa so že našli.
PRIKLOPNIK TRKAL AVTOMOBILE - Tovornjak s priklopnikom je vozil 31. januarja šofer z Jesenic iz Kočevja proti Ribnici. Na Bregu pri Kočevju je začelo priklopnik zanašati, da je trčil dvoje osebnih avtomobilov, ki sta ju vozila drug za drugim po nasprotnem voznem pasu voznik iz Ljubljane in voznica iz Ribnice. Vozilo ribniške voznice je začelo zanašati, da je trčila še eno vozilo, ki je peljalo nasproti. Takrat pa je pripeljalo iz smeri Stare Cerkve vozilo, katerega voznik je opazil kup pločevine na cesti in, da bi se izognil trčenju, zapeljal s ceste.
RAZDEJANJE - Dan po razbijanju pri sv. Jakobu so bili ostanki sveč razmetani po pokopališču, svetilke in vaze polomljene ali razbite, nekaterih pa ni bilo več. Na fotografiji: član sveta KS Suhor Jože Žugelj in oskrbnik pokopališča Tone Škof ob grobu Kočevarjevih. Njihov nagrobnik jo je najbolj skupil, saj se je razletel na številne kose. (Foto: M. B.-J.)
prijeli domnevnega osumljenca Z. A. ter ga pridržali do prihoda policije. Pri njem so policisti našli vrečko, v kateri je bilo nekaj nagrobnih svetilk, v žepu pa baterije za svetilke. Ni pa imel pri sebi
SMRT NA MAGISTRALKI
PRILIPE- V sredo, 4. februarja, Oh pol rtvph zjutraj jc 34-letni Cveto Arambašič iz Hrvaške po magistralni cesti vozil audija od Ljubljane proti Obrežju. Pri Prilipah, kjer cesta poteka v dolgem blagem levem ovinku, je nenadoma - verjetno zaradi utrujenosti - zapeljal na nasprotni pas. Takrat mu je nasproti s tovornjakom pripeljal 38-letni Damir Jakošič iz Hrvaške. Vozili sta čelno trčili, pri tem pa je voznik osebnega avta umrl na kraju nesreče. Tovornjak se je po trku prevrnil, zaradi izlitja goriva iz rezervoarja pa se je vnel. Požar sta pogasila policista.
Umik tožbe zoper novinarja
Ivan Brumat in Bojan Budja obtožena žaljive obdolžitve - Ni znakov kaznivega dejanja
NOVO MESTO - Prejšnji teden sta na zatožno klop novomeškega okrožnega sodišča sedla fvan Brumat in Bojan Budja, oba iz Novega mesta. Zasebna tožba Toneta in Bojana Iršiča ju je namreč bremenila kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. Obravnava se je obrnila v korist obdolžencev. Tožilca sta tožbo zoper Budjo umaknila že na začetku obravnave, Brumata pa je senat po glavni
nikakršnega orodja. Ker so, kot je dejal komandir metliške policijske postaje Mladen Desnica, ugotovili, da gre za čudne znake bolnika, saj se z njim ni bilo moč niti pogovoriti, so poklicali metliški zdravstveni dom. Po besedah direktorja zdravstvenega doma dr. Blaža Mlačka je šlo pri osumljencu za akutni alkohplni opoj. Popolnoma je izgubil orientacijo in je bil nevaren za okolico, čeprav ni bil ogrožen. Zaradi nevarnosti, da bi z nasiljem nadaljeval, so ga odpeljali v psihiatrično bolnico.
ILEGALEC V PRTLJAŽNIKU
OBREŽJE - Prejšnji teden se je na mejni prehod Obrežje z golfom pripeljal Bosanec. Ob mejni kontroli so policisti in cariniki v prtljažniku odkrili še enega Bosanca, ki se je hotel tako pretihotapiti v Slovenijo.
AVTO NI BIL PODELJEN
Lani oktobra je bila na koncu 6-mesečne akcije Varnostni pas - vez z življenjem med prispelimi pravilnimi odgovori izžrebana tudi kartica s serijsko številko, ki je lastnik očitno ni prepoznal, saj se v dveh mesecih ni javil Motoreviji, da bi prevzel avto. Zato je predsedstvo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupaj z AC Mobilom, generalnim zastopnikom za vozila Honda, sprejelo sklep, da avto podarijo Pediatrični kliniki Kliničnega centra Ljubljana.
Vest o razbijanju po pokopališču se je hitro razširila med krajani. Mnogi so se zgražali, v glavnem pa niso mogli dojeti, da seje kaj takšnega zgodilo prav njim. Zlasti seje z resnico težko sprijaznil Tone Škof, ki je že četrto leto vzoren oskrbnik enega najlepše urejenih pokopališč v metliški občini. Član sveta KS Suhor Jože Žugelj je dejal, da so v KS zelo ogorčeni, ne razumejo pa, kaj je storilca vodilo, da se je odločil za takšno dejanje.
Komandir Desnica je v ponedeljek dopoldne povedal, da jim na policiji ni vseeno, kaj se je zgodilo na pokopališču. Zato je vodja policijskega okoliša obiskoval oškodovance, jih seznanil z njihovimi pravicami glede predloga za pregon ter z ukrepi policije. Desnica je zagotovil, da se bodo prav zaradi čustvene občutljivosti oškodovancev pri tem primeru še posebej potrudili.
M. BEZEK-JAKŠE
DROG SE JE ZLOMIL
KRŠKO - V nedeljo, 8. februarja, so delavci Telekoma menjali telefonske drogove. K. B. je splezal na enega od drogov, da bi odstranil kabel, vendar seje dotrajani drog prelomil in delavec je padel na tla, pri tem pa se je poškodoval.
ŽENI GROZIL Z UBOJEM
KRŠKO - Na kulturni praznik dopoldne so policisti iz Krškega pridržali 42-letnega P. M., ki je doma razgrajal in ženi grozil, da jo bo ubil. Kršitelj se ni umiril niti po prihodu policistov, zato je dan preživel na policiji.
DRAGA POMOČ ROMOV
KRŠKO - V torek, 3. februarja, so k 56-letnemu J. J. prišli trije Romi. Pri njem so bili eno uro in mu pomagali pri delu. Ko so Romi odšli, je možak opazil, da so mu izmaknili zračno puško.
po dolenjski deželi
•	V petek se je 32-letni H. M. s stoenko, nič hudega sluteč, peljal po magistralni cesti od Drnovega proti Krškemu. V Krškem so ga ustavili policisti in moral je pihati. Alkotest je pokazal 1,05 promila alkohola, zato so mu policisti dejali, da se ne sme peljati naprej. Tega pa mladenič ni upošteval. Čez slabi dve uri so ga policisti spet ustavili in ugotovili, da tačas ni sedel križemrok: tokrat je namreč napihal 1,68 promila alkohola, tako da je moral noč preživeti med štirimi stenami policijske postaje.
•	Podobno zgodbo ima tudi Ljubljančan J. P., ki se je s tovornjakom v sredo zvečer peljal po Koroški vasi. Pri preizkusu z alkotestom so ugotovili, da je pregloboko pogledal v kozarec. Napihal je namreč 0,72promila, a izkazalo se je, da tistega večera tovornjakar ni prvič padel v mreže policistov, pihal je namreč že pred slabo uro. Zato je noč preživel na policijski postaji, srečal pa se bo tudi s sodnikom za prekrške.
PEKEL BO POSTRVI
PREČNA - 6. ali 7. februarja je nekdo v Prečni vlomil v ribogojnico Ribiške družine Novo mesto in ukradel 15 postrvi, plastični sod in vedro. S tem je ribiško družino oškodoval za 110 tisoč tolarjev.
VTOVORNJAK
VELIKI LIPOVEC - V nedeljo, 8. februarja, nekaj po deveti uri dopoldne je 32-letni Martin Blatnik iz Velikega Lipovca vozil osebni avto iz Ajdovca proti Velikem Lipovcu. V Borštu je zagledal tovornjak, ki ga je nasproti peljal 41-letni Štefan Hrovat iz Rebri pri Novem mestu, zato je začel zavirati. Zaneslo gaje na sredino ceste, tako da sta vozili trčili, Blatnik se je pri tem hudo poškodoval.
Roparja loterije odkrita tudi s pomočjo očividcev
Odnesla 200 tisočakov
NOVO MESTO - Očitno tudi naš košček domovine ni več varen pred roparji. Po ropu krške pošte se je podoben napad zgodil tudi v Novem mestu, in to sredi mesta v petek ob 19. uri, ko so osvetljene ulice še polne ljudi.
V prodajalno loterije Iris na Kandijski cesti je okoli 19. ure vstopilo več zamaskiranih oseb. Od uslužbenke so zahtevali denar, eden izmed roparjev pa jo je medte-mu s tršim predmetom - policisti so kasneje ugotovili, da je šlo za leseno palico - udaril po hrbtu. Iz pulta so vzeli 221 tisoč tolarjev in zbežali. Policisti so se takoj lotili obširne akcije in rezulatati so bili kmalu vidni. Ropa sta osumljena 21-letni M. R. in 24-let-ni K. K., oba iz okolice Brežic. Prodajalko je udaril slednji. Osumljenca sta iz prodajalne pobegnila do avta, nato pa se odpeljala proti Brežicam. Kriminalisti in policisti soju kmalu našli in ju skupaj s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Novem mestu. K uspešni raziskavi so veliko pripomogli tudi očividci ropa, ki so zelo dobro opisali osumljenca in avto, s katerim sta se roparja odpe-
ljala‘	T. G.
ZA 1,7 MILIJONA ŠKODE
TREBNJE - V noči na 3. februar je nekdo vlomil v trgovino Novotehne v Trebnjem. S prodajnih polic je vzel različno električno orodje in več kartonskih škatel z električnim orodjem. Odnesel je tudi akustične predmete in denar in trgovino oškodoval za 1.7 milijona tolarjev. Policisti neznanca še iščejo.
Ko državo prinesejo okrog za 60 milijonov...
Čeprav Avtohiša Novo mesto v letih 1996 in 1997 v državni proračun ni nakazala zajetnega kupa denarja, je bilo pooblastilo za pobiranje taks vzeto šele L decembra lani, javnost pa je za to izvedela komaj 16. januarja letos
NOVO MESTO - Zgodba o kurjih tatovih je znana: te roka pravice kaj kmalu prime za ovratnik in jih da na hladno. A pri hujših kršitvah le ne gre tako gladko. Tako je bilo tudi v primeru Avtohiše Novo mesto, Servisno-prodajnega centra Novo mesto, ki bi morala v proračun redno tedensko nakazovati povračila za uporabo cest. Teje sicer pridno zaračunavala tistim lastnikom vozil, ki so pri njih opravili tehnične preglede. V letih 1996 in 1997 seje tako nabralo več kot 60 milijonov tolarjev, takse pa so v blagajno Avtohiše, ne pa tudi v državni proračun, prihajale še prvo polovico letošnjega leta.
Bojan Budja
obravnavi oprostil.
Obtožnica je Ivanu Brumatu očitala, daje kot vodja komerciale v Dolenjskih pekarnah v marcu 1995 dopisniku Večera iz Novega mesta Bojanu Budji navajal podatke o poslovanju firme Gala-Trade, kar je Bojan Budja objavil v Večeru v članku za naslovom “Med žrtvami celjske firme Gala-Trade tudi dolenjski peki - Se bodo za milijone obrisali pod nosom”. Med drugim je Budja zapisal nekaj stavkov, ki po mnenju tožiteljev slednja prikazujejo kot udeležena pri nepravilnostih v firmi Gala-Trade in pri ustvarjanju dolga Pekarni Novo mesto.
Ivan Brumat je na glavni obravnavi med drugim povedal, da mu je podatke, objavljene v Večeru, povedal poslovni partner celjskega podjetja, sicer pa je vse zapisano držalo (med drugim je podjetje Gala-Trade propadlo, dolg 2,5 milijona tolarjev brez obresti pa Dolenjskim pekarnam še vedno ni odplačan), zato sodišče ni imelo razloga, da Brumatu ne bi
Verjel°'	T. G.
In da je ironija še večja, je cestno takso pobirala celo družba Avto Krka iz Pišec, ki z Direkcijo RS za ceste o tem sploh ni sklenila pogodbe niti ji ni dala kakršnegakoli pooblastila ali soglasja. Direktor Avtohiše Novo mesto Jože Verstovšek je očitno kar sam prenesel to dejavnost na družbo Avto Krka, kateri je tudi direktor.
Najugodnejši ponudnik
Direkcija RS za ceste je na podlagi javnega razpisa v skladu z Zakonom o javnih naročilih za opravljanje storitev pobiranja povračil za uporabo cest za posamezna območja izbrala najugodnejše ponudnike. Za območje Novega mesta je bila izbrana družba Pionir Avtohiša, d.o.o., Novo mesto, in z njo je bila sklenjena tudi pogodba, ki je določala, da morajo redno tedensko nakazovati zbrana sredstva na določen račun v proračunu.
“Tega določila Avtohiša iz Novega mesta ni izpolnjevala. Direkcija RS za ceste je zaradi neizpolnjevanja pogodbe 1. decembra lani pogodbo prekinila,” je na vprašanje Dolenjskega lista odgovoril direktor Direkcije RS za ceste Vili Žavrlan, ki pojasnjuje, daje Direkcija že 11. marca 1997 proračunski inšpekciji ministrstva za finance poslala prijavo, na podlagi katere je bil opravljen tudi inšpekcijski pregled. Očitno to ni bilo dovolj, da bi se stvar speljala
v zakonite tirnice.
O nepravilnostih pri odvajanju povračil za uporabo cest je bilo 18. novembra lani obveščeno tudi ministrstvo za notranje zadeve, saj je šlo za očitno nezakonito prisvajanje sredstev, ki so prihodek državnega proračuna. Natančnejših podatkov o tem, za koliko je bil tako oškodovan proračun, od kolikih državljanov je bil pobran denar in zakaj javnost ni bila prej obveščena o tem, da Avtohiša nima več pooblastil za pobiranje taks, nam na Direkciji niso odgovorili. Gre namreč za interes preiskave.
Kot je pojasnil Anton Olaj, načelnik uprave kriminalistične službe UNZ Novo mesto, so kriminalisti Avtohišo na podlagi pisne prijave Direkcije RS za ceste vzeli pod drobnogled decembra lani, saj so bili podani očitni znaki kaznivega dejanja. Preiskava še ni zaključena, zato tudi tožilstvo še ni obveščeno o odkritih nepravilnostih.
Ponovno plačilo ni potrebno
In kaj plačilo cestne takse pomeni za občane, ki so jo plačali pri omenjenih družbah v Novem mestu oziroma v Pišecah? V javnosti je namreč začela krožiti trditev, da morajo ti takso ponovno plačati. V Direkciji RS za ceste pojasnjujejo, da ni tako. Za lastnike avtomobilov, ki so povračilo vplačali pri omenjenih družbah,
to ne pomeni dodatne obremenitve oziroma ponovnega plačila. Res pa je, da je od 16. januarja potrebno povračilo za uporabo cest plačevati s splošno položnico oziroma lahko to storitev opravijo pri AMZ Otočec.
Zgodbe ni konec?
A kot kaže, se zgodba z nepooblaščenim pobiranjem povračil za uporabo taks in nenakazova-njem le-teh v državni proračun za Avtohišo ne konča. Hišo med drugim bremenijo terjatve do delavcev za premalo izplačane plače v letih 1992 do 1996, tožba je na delovnem sodišču, nekaj delavcev je vložilo tožbo zaradi neplačanih odpravnin, Avtohiša pa ima več-
stomilijonske skupne obveznosti. In ker je očitno, da direktor sedi na več stolčkih hkrati, se tudi denar preliva v smer, ki slabi Avtohišo, nekdanjo Pionirjevo enoto. Ne le z okoli 200 milijoni tolarjev posojila, danega podjetju ITG Brežice, katerega direktor in lastnik je že omenjeni direktor, pač pa tudi s prenosom donosne dejavnosti - tehničnih pregledov na Avto Krko, s prenosom pravice uporabe nepremičnin in Avto Krkino prodajo dela prostorov, premoženja torej, ki ga je Pionir vložil kot osnovni kapital. In po zakonu se lahko ta zmanjša le s soglasjem vseh upnikov.
T. GAZVODA
OBČNI ZBOR DVORSKIH GASILCEV- Pravzaprav je malo gasilskih društev, ki poleg svoje osnovne dejavnosti skrbijo tudi za druga področja. Dvorski gasilci so se v preteklem letu zelo vneto vključili v akcijo urejanja okolice in gasilskih domov. Zelo delavni so bili tudi ob 200-letnici železarstva na Dvoru, pomagali so ob odkritju spominske plošče jezikoslovcu dr. Franu Bradaču na Jami, sodelovali ob kolesarskem izletu Ivančna Gorica - Dvor, redno podpirajo krajevno glasilo Fužina, zelo dobro sodelujejo z osnovno šolo na Dvoru in še bi lahko naštevali. Kot so povedali na občnem zboru, so sodelovali tudi na preventivnih akcijah in raznih tekmovanjih. Nadzorni odbor je pohvalil celotno delo upravnega odbora. (Foto: S. Mirtič)
Krka po prvem delu čisto pri vrhu
Košarkarji novomeške Krke prvi del prvenstva končali z zmago v gosteh - Krčani spet izgubili, izkazali pa so se mladi - Sedaj po urinem sistemu še šest kol
NOVO MESTO - Košarkarsko moštvo je s četrtim mestom v prvem delu ligaškega tekmovanja v 1. A slovenski ligi v popolnoma izpolnilo načrte, ki so si jih v košarkarskem klubu Krka zastavili pred sezono, prednost treh točk oziroma 3 zmage več od petouvrščene Postojne pa je več, kot so pričakovali še pred nekaj tedni. Krčani so prvi del prvenstva končali s pričakovanim porazom proti Pivovarni Laško, ki pa bi bil lahko tudi hujši.
SLM.
BLOKIRALE KAPETANKO -Odbojkarice ljubljanskega Krima so v soboto takole z blokom zaustavite kapetanko novomeške vrste Alenko Ostroveršnik. (Foto: I. V.)
Dokaz, da novomeški košarkarji dejansko spadajo med veliko četverico, je tudi zmaga v Mariboru v zadnjem kolu prvega dela, kar je njihov sedmi zaporedni uspeh. Očitno so se dobro zavedali, da tekma v Mariboru proti Zavarovalnici Maribor ne bo lahka, saj je bila za domačine, ki bi si z zmago zagotovili peto mesto, precej pomembna. Novome-ščani so se tokrat odlikovali predvsem z izredno natančnimi meti, odstotek uspešnosti v tem elementu košarkarske igre pa je pokvaril le Dušan Stevič, kije od osmih metov za dve točki zadel le enkrat. Čeprav je bila tekma precej izenačena, je Krka vodila večji del srečanja, končni zmagovalec pa je bil odločen v drugi polovici drugega polčasa, ko so Novomeščani z delnim izidom 12:0 od izenačenja 64:64 povišali na
V
76:64 in tako mirno dočakali konec srečanja.
Krčani so s Pivovarno Laško sicer izgubili s 39 točkami razlike, kar pa glede na razliko v kakovosti moštev in ob dejstvu, da je trener Aleš Pipan od Laščanov zahteval, naj celo tekmo odigrajo kot trening za pomembna srečanja zaključnega dela prvenstva zelo resno, velja tako poraz Krčanov za dokaj ugoden. Predvsem v drugem delu sta svojo priložnost izkoristila mlada Kovačevič in Božič, ki sta proti visokim obrambnim igralcem skupaj dosegla 34 točk, medtem ko v primeru, da bi imeli v Krškem moštvo, kakršno so imeli v preteklih letih, mladi ne bi imeli ravno veliko priložnosti za igro.
V drugem delu prvenstva se bodo prvoligaška moštva v šestih kolih
Peklensko vzdušje v Žužemberku
Predstavnik odbojkarske zveze je zaradi prenapolnjene telovadnice hotel prekiniti tekmo med Žužemberkom in Bledom - Nenadejan preporod že poraženih Novomeščanov
ŽUŽEMBERK, NOVO MESTO - Žužemberčani so pričakali izredno pomembni dvoboj z Bledom dobro pripravljeni, a tokrat je bilo gorenjsko moštvo, ki je bilo v prvem delu prvenstva izrazito najuspešnejša vrsta L B lige, za Suhokrapjce premočno. Odbojkarice novomeškega TPV-ja so tokrat komaj zbrale dovolj volje, da so se učinkovito uprle Ljubljančankam, ki jim je v Novem mestu osvojeni niz pomenil skoraj toliko kot zmaga. Odbojkarji novomeške Krke so bili brez poškodovanega Balodisa že povsem na robu poraza z do tedaj drugouvrščenim Granitom.
ljivi, levji delež pa sta k zmagi njunega moštva prispevala tokrat izjemno razpoložena Jerala in Šiftar. Čeprav je šlo za derbi moštev spod-
Odbojkarji Bleda, ki vadijo in igrajo prvenstvene tekme v podobno majhni telovadnici kot Žužemberčani, so bili tokrat kljub gromkemu navijanju Suhokranjcev nepremag-
njega dela lestvice, je okoli 250 gle-
TROJN1 BLOK NA PETKOVIČU - Odbojkarji Bleda so dobro vedeli, od kod jim grozi največja nevarnost, zato so nekdanjemu reprezentantu Vlatku Petkoviču postavili trojni blok (na sliki), ki pa gaje Novomeščan v Žužemberškem dresu znal prebiti. (Foto: I. V.)
Novomeški košarkarski Tomba
Matjaž Smodiš, osemnajstletni novomeški košarkar, je po mnenju številnih strokovnjakov eden izmed najbolj nadarjenih novomeških športnikov vseh časov, česar se sam zelo dobro zaveda. Kako pomembno je, da kljub številnim vabljivim ponudbam za prestop v druga domača ali tuja moštva vsaj še nekaj časa ostane v domačem prvoligašu, pa je še kako jasno tudi vodstvu njegovega dosedanjega in po podpisu triletne pogodbe tudi bodočega kluba.
Matjaž Smodiš je namreč tisti igralec, ki bo vsaj še naslednja tri leta polnil tribune novomeške športne dvorane. Ob njegovih izjemnih telesnih sposobnostih, 206 cm višine in tehničnem znanju ga čaka še lepa košarkarska bodočnost, ki bi mu jo lahko preprečila le resnejša poškodba. Morda komu res ni vedno všeč njegovo obnašanje na igrišču, a prav njegov najstniško divji in neugnani značaj je tisto, kar predstave košarkarjev novomeške Krke dela privlačne in vabi gledalce.
Nehote se mi je ponudila primerjava mladega novomeškega košarkarja z največjim zvezdnikom v zgodovini svetovnega smučanja Albertom Tombo, zvezdnikom v dobrem in slabem pomenu te besede. S svojim italijansko prenapetim obnašanjem je razburil številne ljubitelje alpskega smučanja, vajene brez-
madežnih vzornikov tipa Inge-mar Stenmark in Bojan Križaj. Le on si brez kazni in izgube ugleda privošči prepire z organizatorji svetovnega pokala, po slabi prvi vožnji vdrugo ne nastopi, pretepa fotoreporterje in z divjanjem po italijanskih cestah izziva svoje nekdanje poklicne kolege policiste. Tomba si je pridobil vsaj toliko strastnih navijačev, ki so se za njim selili po celi Evropi, kot nasprotnikov, ki so se zgražali nad njegovim obnašanjem, a vsi ga hočejo videti. Tako je rešil priljubljenost pred njegovim prihodom že zelo dolgočasnega smučarskega cirkusa.
Tildi Matjaž je še nepolnoleten glasno razmišljal o tem, kako je prerastel novomeško košarkarsko okolje, in sanjaril o košarkarski Ameriki, se stalno prepiral s sodniki, se pustil izzvati nasprotnikom in na igrišču pogosto po nepotrebnem izgubljal živce. Pač ne zna skriti čustev; tudi takrat, kadar mu uspe atraktivna blokada, zabijanje ali ko zadene trojko, ne ostane hladen. Vse to gledalcev ne pusti mirno sedeti na tribuni, vse to vabi ljudi v dvorano pod Marofom. Dokler bo on na parketu, bodo tribune polne in prav zato je pogodba košarkarskega kluba Krka z njim pomembnejša za prihodnost novomeške košarke, kot je to videti na prvi pogled.
I. VIDMAR
dalcev lahko videlo zelo dobro odbojko. Žužemberčani so po lahko izgubljenem prvem nizu v drugem napovedali, da Blejci le ne bodo tako zlahka prišli do prve letošnje prvoligaške zmage. Tretji nižje bil v znamenju velikega preobrata, ko so Blejci izid po vodstvu Žužemberčanov s 7:2 z delnim izidom 13:1 obrnili sebi v prid. Že nekoliko utrujeni Žužemberčani se niso predali niti ob koncu četrtega niza, ko so pri izidu 13:11 in 13:12 Blejci prišli do štirinajste točke po skoraj 30 menjavah. Kljub porazu za Žužemberčane ni nič izgubljenega. Če ne bo prišlo do nepričakovanih zmag Kamnika nad moštvi z zgornjega dela lestvice, bo o neposrednem obstanku v 1. A ligi odločala tekma Žužemberčanov s Kamničani v Žužemberku.
Trener novomeških odbojkaric Bojan Vernig je preit tekmo s Krimom upravičeno opozarjal na previdnost. Čeprav je kakovostna razlika med ljubljansko in novomeško vrsto očitna. Novomeščanke so po zlahka dobljenem prven nizu že v drugem nekoliko popustile in tretjega izgubile z vsega tremi osvojenimi točkami, v nadaljevanju pa so se le zbrale in se s peto zmago po porazu tretjeuvrščene Sobote v Kopru še utrdile na drugem mestu prvenstvene lestvice.
Novomeščani so bili že na robu svojega prvega drugoligaškega poraza. Med tednom sije na treningu Balodis grdo zvil gleženj, poleg tega je bil tokrat precej nerazpoložen tudi Šemetovs, tako da so se v prvih dveh nizih odbojkarji Granita dobesedno poigrali z domačini, prepričani o nenadejani zmagi pa so No-vomeščanom v tretjem nizu pustili, da so se razigrali in razvoj dogodkov na igrišču obrnili sebi vprid.
FEBRUARJA
MESOJEDEC
SEVNICA - Na februarskem mesečnem turnirju v pospešenem šahu sevniškega šahovskega kluba je s 6 točkami zmagal Zvonko Mesojedec, s petimi točkami je bil Franc Derstvenšek drugi, tretji pa Janez Blas, ki je zbral 4,5 točke. Nastopilo je 12 šahistov, v skupnem vrstnem redu pa po dveh letošnjih turnirjih vodi Mesojedec (20 točk) pred Blasom (15) in Rudijem Prosenikom (14). Naslednji turnir bo 4. marca.
(J- B.)
DOLENJSKO
PRVENSTVO
ČRNOMELJ - Na prvem dolenjskem prvenstvu za mlade kegljače so v Kanižarici v posameznih kategorijah zmagali: Tomislav Bojič (Črnomelj) med mladinci, Uroš Brulc (Novo mesto) med kadeti, Irena Goleš (TVebnje) med kadetinjami ter po posameznih kategorijah dečkov in deklic Davor Ljuben-ko, Nensi Modrinjak, Mirjana Mila-dič (vsi Črnomelj) in Sandra Stevanovič. (N. G.)
pomerila po tako imenovanem urinem sistemu. Šest prvouvrščenih moštev bo igralo v gosteh pri treh zadnjeuvrščenih moštvih in doma z moštvi, uvrščenimi od 7. do 9. mesta. Tako se bo Krka že v soboto doma spet pomerila z Zavarovalnico Maribor, Krčani pa bodo prav tako doma igrali s Kovinotehno Savinjsko.
I. V.
Končno zmaga
Odličnih 568 krogov Ferenčaka
BREŽICE - V soboto je bil na sporedu 8. krog prve državne lige v streljanju z zračno pištolo, ki je po šestih zaporednih porazih strelskemu klubu Kruno Brežice prinesel novo zmago. Srečanje je prvič potekalo na novem strelišču v Brežicah, čeprav še ni povsem dokončano. Zato je bilo veselje Brežičanov ob lepi zmagi proti favoriziranemu četrtouvrščnemu moštvu Kopačevi-na iz Škofje Loke toliko večje. Še posebej pa se je veselil mladi vojak v vrstah Brežičanov Robert Ferenčak, ki je z novim osebnim rekordom 568 krogov dosegel četrti najboljši rezultat kroga in najboljšega v Sloveniji v tej sezoni za strelce do 23. leta starosti.
Medtem ko Brežičani slavijo, čakajo strelci Heroja Maroka iz Sevnice še vedno na svojo prvo zmago. V soboto so naleteli na razpoložene Kamničane in kaj več od gladkega poraza niso mogli izvleči.
Izidi: Kruno Brežice : Kopačevi-na (Škofja Loka) 1660:1654 (Ferenčak 568, Krošelj 548, Sabadoš 544), Heroj Marok (Sevnica) : Kamnik 1606:1665 (Tomše 554, Ajster 547, Ognjenovič 505).
Na lestvici še naprej brez poraza vodi ljubljanska Olimpija, Brežičani so z dvema zmagama deseti, Sevni-čani pa s samimi porazi skupaj s Kranjem povsem na repu. g §
PRVENSTVO DVOJIC
NOVO MESTO - Na društvenem prvenstvu Novega mesta v kegljanju za moške dvojice je zmagal par Blažič - Miklavčič, ki je podrl 3352 kegljev. Di ugo mesto je zasedla dvojica Markovič - Rajer (3226) in tretje Bruner - Džankovič (3224). (N. G.)
KOŠARKA
L A, 32. kolo - ZAVAROVALNICA MARIBOR : KRKA 79:84 (39:46); KRKA: Jevtovič 11 (67 %, 6 skokov), Samar 2, S. Petrov 21 (83%, 5 skokov), Šmodiš 23 (54 %, 1 skokov), Plevnik 19 (69 %, 5 pridobljenih žog), Stevič 8 (20 %); ZAVAROVALNICA MARIBOR: Mutavdžič 20, Bošnjak 17 itd.
KRŠKO: PIVOVARNA LAŠKO 67:106 (32:57); KRŠKO: Kovačevič 24, Simič 2, Ogorevc 8, Krajcar 6, Božič 10, Černelič 2, Vukič 15; PIVOVARNA LAŠKO: Lisica 37, Goljovič 23, Tovornik 12 itd.
Ostali izidi; Union Olimpija : Helios 89:67, Kraški zidar: Maribor Branik 96:81, Postojna: Kovinotehna Savinjska 57:78, Idrija : Slovan 72:75.
Lestvica: 1. Union Olimpija 42,2. Pivovarna Laško 41,3. Kovinotehna Savinjska 37, 4. Krka 36, 5. Helios 33, 6. Postojna 33, 7. Ža-varovalnica Maribor 32,8. Slovan 32,9. Kraški zidar 30,10. Maribor Branik 30,11. Idrija 27,12. Krško 23.
V 1. kolu drugega dela prvenstva bo Krka v soboto, 14. februarja, igrala doma z Zavarovalnico Maribor, Krško pa prav tako doma s Kovinotehno Šavinjsko.
ROKOMET
L SRL, 12. kolo - AFP DOBOVA : GORENJE 21:21 (10:12); AFP DOBOVA: Denič, Djapo, Be-govič 7, Simonovič 6, Bogovič 1, Voglar, Ocvirk 5, Deržič 1, Kranjc, Levec, Sladič 1, Škof. SEVNICA : PREVENT 21:30 (12:13); SEVNICA: Marcola, Božič 1, Vertovšek 2, Rupret 1, Povše, Plazar 5, Sečki 7, Lupše, Sirk 1, Simončič 2, Požek 2, Godec.
PIVOVARNA LAŠKO: TREBNJE 28:22 (12:11); TREBNJE: Torlo, Višček, Mežnarič, Bregant 5, Papež 3, Radelj, Blagojevič 5, Šavrič 5, Štojakovič 4, Hribar, Zarabec, Bilbija, Ojsteršek. SLOVAN : KRŠKO 24:17 (10:7); KRŠKO: Anžič, German 1, Božič
1,	M. Urbanč 1, Martinčič 1, Unkič 4, Kukavica 5, Bašič, Kekič, Deržič, D. Urbanč 4, Čopič. Ostali izidi: MARC Škofljica : Prule 67 20:23, Delmar : Andor 24:28.
Lestvica: 1. Pivovarna Laško 22,
2.	Prule 67 18, 3. Prevent 17, 4.
Andor 16,5. Trebnje 15,6. Gorenje 14,7. Krško 11, 8. Slovan 10,
9. AFP Dobova 9, 10 Škofljica 6, 11. Delmar 3,12. Sevnica 3.
V 13. kolu bo Krško igralo doma z Delmarjem in Trebnje s Preventom, Sevnica bo igrala v gosteh s Slovanom, AFP Dobova pa s Pru-lami 67.
ODBOJKA
L A SOL, moški, 6. kolo drugega dela - ŽUŽEMBERK : BLED 1:3 (-5, 13, -8, -12); ŽUŽEMBERK: Kosmina, Petkovič, Go-tenc, Novak, Povšič, Černač, Smrke, Obrstar, Rifelj, Pucelj. Lestvica: 1. Fužinar 12,2. Salonit Anhovo 12,3. Gradis Maribor 8, 4. Olimpija 6, 5. Pomgrad 6, 6. Bled 2, 7. Žužemberk 2,8. Kamnik 2. V 7. kolu bo Žužemberk v soboto, 14. februarja, igral v gosteh s Pomgradom.
L A SOL, ženske, 6. kolo drugega dela - TPV NOVO MESTO : KRIM 3:1 (5, 12, -3, 8, ; TPV NOVO MESTO: J. Vernig, Petrač, Ostroveršnik, Koncilija, Volkova, Lutsiv, Podolski, Muhič, K. Vernig, Rajak, Smrke. Lestvica: 1. Infond Branik 12, 2. TPV Novo mesto 10,3. Sobota 8, 4. Kemiplas Koper 6,5. ZM Ljutomer 6, Krim 4,7. Marsel Ptuj 2, 8. B&L Utrip Prebold. V 7. kolu bo TPV v soboto, 14. februarja, igral v gosteh s Soboto.
L B DOL, moški, 6. kolo drugega dela - KRKA NOVO MESTO : GRANIT 3:2 (-6, -11, 8, 1, 13); ŠOŠTANJ TOPOLŠICA : KOČEVJE 3:0 (8, 8, 2). Lestvica: 1. Krka 12... 8. Kočevje 2. V 7. kolu bo Krka v soboto, 14. februarja, igrala v gosteh z Ljutomerom, Kočevje pa doma z Brezovico.
3. DOL, zahod, moški, 14. kolo -TERMO LUBNIKU: MOKRONOG 3:0 (14, 7, 9); Lestvica: 1. Salonit Anhovo II18... 5. Mokronog 10 itd. V 15. kolu bo Mokronog prost.
NAMIZNI TENIS L SNTL, moški, 12. kolo KRKA : MARIBOR 4:3 (Hribar : Jerman 2:0, Komac : Plohl 2:1, Retelj : Cheng 0:2, Komac - Hribar : Plohl - Cheng 2:0, Hribar: Plohl 1:2, Retelj : Tancer 2:0, Komac : Cheng 1:2); Lestvica: 1. Selda Pack Preserje 24, 2. Maximarket Olimpija 20,3. Moravsko Toplice Sobota l!t;«t. Krka 16, 5. Radgona 14 itd.
Točka le rokometašem AFP Dobove
Dobovčani so Gorenju odščipnili točko v zadnjih sekundah srečanja - TVebanjci so se imenitno upirali Celjanom, kar je dober znak pred tekmo s Preventom
Po dolgem premoru so ligaške boje nadaljevali tudi rokometaši, od moštev z našega konca pa so bili z izidi prvih tekem lahko zadovoljni le Dobovčani, kar so si v zadnjih sekundah srečanja z Gorenjem priborili dragoceno točko, ki jih oddaljuje od dna lestvice. Sevničani proti tretjeuvrščenemu Preventu niti na domačem igrišču niso upali na uspeh, še manj so si zmago obetali Tlrebanjci, ki so morali tokrat v Ce(je k Pivovarni Laško, Krčani pa po ujemnem začetku letošnjega prvenstva v nadaljevanju nikakor ne najdejo učinkovite igre.
Moštvu AFP Dobove je v jesenskem delu sreča večkrat obrnila hrbet, zato deveto mesto ne kaže dejanske moči. To so Dobovčani dokazali tudi na tekmi z Velenjčani, ki so pred prvim kolom nadaljevanja prvenstva vsaj na papirju veljali za favorita. Velenjčani so po prvem polčasu izenačenega srečanja vodili z dvema zadetkoma razlike, enaka razlika pa je bila tudi dve minuti pred koncem tekme, ko je že kazalo na nov poraz Dobovčanov. Največ zaslug, da se to ni zgodilo, imata Igor Deržič, ki je minuto pred koncem izid znižal na 20:21, in Ocvirk, kije 12 sekund pred koncem s strelom s sedmih metrov izenačil. Precej manj upanja na uspeh imajo Dobovčani pred tekmo 13. kola, ko jih v Ljubljani čakajo drugouvrščene Prule 67.
Ttebanjci so Celjane prisilili, da so se morali za pričakovano zmago
na domačem igrišču kar pošteno potruditi, kar je dober znak pred derbijem 13. kola, ko edinemu dolenjskemu prvoligašu, če bi ponovil igro iz Celja, zmaga nad tretjeuvr-ščenim Preventom ne bi smela uiti. Medtem ko bi bil poraz Krčanov v
domači dvorani proti predzadnje-uvrščenemu Delmarju prava senzacija; isto velja za zmago Sevničanov ali Dobovčanov v gosteh z vrstama s Kodeljevega, Slovanom oziroma Prulami 67.
SKEDLJEVA IN HUTAR
NOVO MESTO - Strokovna komisija pri dolenjski območni kegljaški skupnosti je za kegljača leta 1997 proglasila Dušanko Skedelj iz trebanjskega Mercatorja in Vinka Hu-■ tarja. (N. G.)
SMODIS ZA KRKO ŠE TRI LETA
LJUBLJANA-Iz ljubljanske agencije Euro • pro so nam sporočili, daje novomeški košarkar Matjaž Smodiš skupnj z omenjeno agencijo podpisal pogodbo s košarkarskim klubom Krka. S podpisom pogodbe seje Smodiš zavezal, da bo za novomeškega prvoligaša igral še najmanj 3
DOLENJSKI LIST
KOŠARKA NA VOZIČKIH - V soboto dopoldne je društvo paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja v novomeški športni dvorani pripravilo turnir v košarki na vozičkih. Domači košarkarji so s 37:41 izgubili srečanju z Mariborom in s 27:39 še tekmo z Ljubljano. Prvo mesto so osvojili Kranjčani, drugo Maribor, tretje Ljubljana, domačini pa so bili četrti. Teden dni predtem so se invalidi pomerili v šahu. Med 22 udeleženci turnirja za Radejev memorial je zmagala Mojca Grilc iz Sevnice nad Francem Pintarjem iz Maribora in Pavlom Vrhovnikom iz Ljubljane. (Foto: I. V)
Tadej Pucelj
Pucelj nastopil v državnem finalu
Na teniškem prvenstvu do 14. leta
NOVO MESTO - Novomeški tenisarji nadaljujejo z uspešnimi nastopi ne dvoranskih državnih prvenstvih. V Celju, kjer so se minuli teden za državne naslove pomerili igralci in igralke do 14. leta, se je izkazal Tadej Pucelj, ki se je med posamezniki prebil do četrtfinala, kjer ga je s 6:4 in 7:6 premagal Mariborčan Miha Germ. V igri parov, kjer je nastopil skupaj z Markom Sabolčkim iz Laškega, je Pucelj dosegel enega svojih največjih uspehov, saj sta se uspešno prebila vse do ponedeljkovega finala, ki sta ga izgubila s 6:7 in 3:6.
V kategoriji do 14. leta je uspešno začel svoje nastope tudi Igor Ban, ki se je v boju z dve leti starejšimi tekmeci s tremi zmagami v kvalifikacijah prebil na glavni turnir, kjer je izpadel v prvem krogu. Med deklicami je nastopila Katja škof, kije prvenstvo zaključila že s kvalifikacijami.
Jakov sir pregnal Maijana z gore
Jutri otvoritev razstave in predavanje z diapozitivi brežiškega himalajca Marjana Zvera o odpravi na Šiša Pangmo - Alpiniste je ustavilo vreme - Umik z gore ne pomeni neuspeha
Časopisi ponavadi pišejo o alpinistih, ko se odpravljajo na pomembne odprave v tuja gorstva, ko po težki in zahtevni smeri splezajo na znani ali še neosvojeni vrh ali ko se njihovi podvigi končajo tragično. Radarje narava močnejša od človekovih sposobnosti, človek pa dovolj pameten, da ji to prizna in se z gore pravočasno umakne, zapisa o tem v časopisnih stolpcih ne najdemo, čeprav bi v takem primeru težko govorili o neuspehu.
Lansko poletje smo poročali o
nameri v Novem mestu živečega Brežičana Marjana Zvera, da bo v sklopu slovenske alpinistične odprave poskusil osvojiti svoj prvi osemtisočak. Povzpeti se je želel na 8027 m visoko Šišo Pangmo po angleški in z nje sestopiti po britanski smeri. Žal je bilo lansko jesen v tibetanskih gorah vreme preslabo, da bi se slovenski alpinisti brez prevelikega tveganja povzpeli na vrh.
Članom slovenske alpinistične odprave je šlo v Tibetu sprva vse po načrtih. Po uspešni aklimatizaciji pod vznožjem Everesta so prestopili kitajsko mejo in 21. septembra na vznožju Šiša Pangme postavili bazni tabor, ki so ga Šerpe, redni spremljevalci vseh himalajskih alpinističnih odprav, z žebranjem molitev in darovi bogovom posvetili in se tako nebesnim silam priporočili za srečo na gori. Žal niti to ni zaleglo. Potem ko so alpinisti postavili prvi višinski tabor na nadmorski višini 6700 m, so poskušali postaviti drugi višinski tabor še 600 m višje, ko je začelo nagajati vreme.
• Poskus povzpeti se na vrh Šiša Pangme bo Marjan Zver v živo predstavil jutri, v petek, 13. februarja, ob 20. uri v večnamenski dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu, kjer bo ob tej priložnosti pripravil tudi manjšo razstavo alpinistične opreme in različnih predmetov, prinesenih iz Tibeta, od nožev, kakršne uporabljajo domačini, do molilnih zastavic in molilnih mlinčkov ter ikon na platnu. Vsak izmed članov odprave je moral svoje stroške pokriti sam, zato brez sponzorjev ni šlo. Zveru so med drugimi priskočili na pomoč Beti Metlika, VGP, Begrad, Dolenjska banka, Foto Asja, Strešnik, Krka, Eko Projekt, tehnična trgovina Tilia, Lekarna Novak, Vista 21 in HIT Casino. Zver se je preko satelitskega telefona trikrat javil tudi poslušalcem Radia Krka.
Močan veter in snežne nevihte so pospešile zdravstvene težave alpinistov, ki so se želeli povzpeti na vrh brez pomoči kisika, kar trije so
Mladi novomeški atlet Andrej Murn je letošno sezono začel tako, kot je končal lansko, z državnim rekordom. Tokrat mu je uspelo že kar na njegovem prvem nastopu, ko je na mladinskem državnem prvenstvu v teku na 60 m z ovirami s časom 8,06 sekunde postavil nov rekord za starejše mladince, čeprav je v to kategorijo prestopil šele letos. Še ne
MALČKI NA TENISU - Zadnje dni so dopoldnevi v teniškem centru Otočec še posebej živahni. S teniškimi loparji, žogicami in mrežami se pod nadzorom prijaznih teniških učiteljev spoprijateljujejo otroci iz vrtcev novomeške občine. Teniški trener Dušan Hočevar je razdelil njim prilagojene manjše in lažje loparčke in nekoliko večje žogice iz penaste gume, s katerimi je tenis prava igra. Morda se med malimi nadobudneži skriva bodoči šampion ali pa je med njimi več takih, ki jih bo teniška igra pritegnila za celo življenje. (Foto: I. V)
Na Otočcu še teniški vrtec
Štiri petine gostov je Novomeščanov in okoličanov - Posebna pozornost velja ženskam in otrokom
OTOČEC - Teniška dvorana na Otočcu daje streho nad glavo tenisačem že četrto leto, v tem času pa se je športnorekreativna ponudba teniškega centra Otočec toliko razširila, daje naziv že skoraj neustrezen, čeprav tenis kljub vsemu ostaja prva in najpomembnejša dejavnost. Teniški center je bil zgrajen v prvi vrsti za potrebe hotelskih gostov in kot protokolarni objekt Krke in njenega hčerinskega podjetja Zdravilišča. Kljub temu se je teniški center močno vrasel tudi v socialno okolje, Novomeščani in okoličani pa predstavljajo kar okoli 80 odst. gostov centra.
Na Otočcu posvečajo posebno pozornost športni dejavnosti otrok od četrtega leta starosti dalje ter žena in deklet. Posebej za žene in dekleta pripravljajo nedeljska srečanja; predvsem nežnejšemu spolu je namenjena aerobika pa tudi v fitnes in v savno ženske rade zahajajo. Najmlajšim je namenjen program teniški vrtec, kamor želijo vključiti čimveč predšolskih otrok. Teniški vrtec ne temelji le na teniških vsebinah,
saj otrok v tej starostni dobi potrebuje čimveč različnih gibalnih informacij in različnih znanj, tako da so v program vadbe v teniškem vrtcu vključene tudi osnove športne gimnastike in akrobatike, atletike in različne igre z žogo. Vadba bo potekala dvakrat tedensko po poldrugo uro, s skupinami po največ 18 otrok pa bodo delali trije trenerji.
Teniški vrtec bo razdeljen v tri razrede - 1. razred za otroke od 4. do 5. leta starosti, 2. razred za otroke do 6. leta starosti in 3. razred za otroke do 7. leta starosti. Po končanem teniškem vrtcu se bodo otroci lahko vključili bodisi v organizirano teniško vadbo v teniških klubih ali pa jim bo pridobljeno znanje koristilo, če so bodo želeli vključiti v druge športne panoge ali pa ostati le na rekreativni ravni. V teniškem centru se namreč dobro zavedajo, da je učenje tenisa otrok dolgoročna naložba, saj si tako vzgajajo goste za prihodnja desetletja-
I. V.
Andrej Mura začel z rekordom
Kopica medalj za atlete Krke, Dolenjskih Toplic, Šentjerneja in Brežic tudi med starejšimi mladinci
18-letni dijak novomeške gimnazije je tako napovedal še uspešnejšo sezono od lanske, ko je na olimpijskih dneh mladih v Lizboni na 110 m z ovirami osvojil šesto mesto, s štafeto pa srebrno medaljo ter postavil 4 državne rekorde v teku z ovirami in v mnogoboju.
Med uspešnimi nastopi Andrejevih klubskih tovarišev velja omeniti še drugo mesto Gregorja Rovana v skoku v daljino (714 cm) in bron Janeza Seraliča v skoku v višino (191 cm).
Med dekleti se je izkazala članica atletske sekcije Dolenjske Toplice Snežana Miladinovič, ki je z 12,05 m zmagala v troskoku, kjer je bila njena klubska tovarišica Manja Praznik z 11,86 m druga. Miladino-vičeva je temu dodala še srebrno medaljo v skoku v višino. Šentjer-nejčani so najbolj zadovoljni z Alenko Žnidaršič, ki je dvoranskima naslovoma državne prvakinje med pionirkami in mlajšimi mladinkami dodala še naslov med starejšimi mladinkami. Tokrat je preskočila 165 cm. Brežičani so naslov državnega prvaka dočakali v skoku ob palici, ki jim ga je s 440 cm priskakal Boris Čurčič.
ŽENSKA JE ZMAGALA
KOSTEL - Na odprtem prvenstvu Kostela v namiznem tenisu 6. februarja je zmagala Katja Koneč-nik iz Kočevja, ki tekmuje za Merkur iz Ljubljane. Drugi je bil Gregor Vidmar, tretji pa Andrej Novak, oba iz Kočevja. Žmagovalki, ki je ugnala vse moške, je pripadel pokal in denarna nagrada, ki sta jo prejela tudi drugo- in tretjeuvrščeni. Tekmovanja se je udeležilo 7 posameznikov. Na tekmovanje je skoraj z enourno zamudo prispelo še pet tekmovalcev iz Metlike in Črnomlja, ki zato niso tekmovali. Namesto ob 17. uri so namreč menili, da se bo tekmovanje začelo ob 7. uri zvečer, in to je bil vzrok njihove zamude.
Matjan Zver
dobili pljučni edem, enega je spod-kosila angina. Marjan Zver je poskusil trikrat. V svojem tretjem poskusu je zaradi zastrupitve s hrano - preveč se je najedel močnega jakovega sira - odnehal na višini 7000 m in se vrnil v prvi tabor, medtem ko je tri njegove soplezalce le malo višje zajel snežni vihar in so se komaj rešili. Ker se tudi naslednje dni vreme ni hotelo umiriti, so se odločili odnehati.
I. V.
LESKOVCANOM GRE
LESKOVEC - Prva članska vrsta strelskega društva Leskovec je v osmem krogu tekmovanja v prvi strelski ligi s 1746:1654 v gosteh premagala Portorož in si na lestvici deli 3. do 5. mesto. Izidi posameznikov: Zorič 586, Župane 585, Fridl 575 krogov. Druga vrsta je v tretji ligi v Grosupljem premagala domačine s 1664:1644. (J. A.)
ZUPANC IN ZORIČ
LESKOVEC - Na kontrolnem tekmovanju slovenskih strelcev je v Ljubljani zmagal Rajmond Debevc, izkazali pa so se tudi Leskovčani. Dejan Župane je bil s 684,8 kroga tretji, Gorazd Zorič pa je bil kot edini mladinec v finalu s 681,3 kroga sedmi, s čimer si je zagotovil mesto v državni reprezentanci. (J. A.)
Uspešni posavski strelci
Izbiranje za Latvijo
LJUBLJANA - Na pozivnem preglednem tekmovanju v streljanju z zračnim orožjem, ki služi selektorju državne reprezentance za preverjanje forme kandidatov za nastop na bližnjih mednarodnih tekmovanjih in evropskem prvenstvu, ki bo letos v Latviji, so zelo uspešno nastopili tudi povabljeni posavski strelci. Pri članih je bil Leskovčan Dejan Župane z zračno puško in 585 zadetimi krogi odličen tretji, njegov klubski kolega Gorazd Zorič pa s tremi krogi manj sedmi. Pri članicah seje v isti disciplini z osvojitvijo drugega mesta in izvrstnim dosežkom 392 krogov od 400 možnih odlično odrezala Tina Grabnar (HM Sevnica). Tako selektor pri izbiranju reprezentance posavskih strelcev ne bo mogel prezreti. Na pozivnem tekmovanju je s pištolo prvič nastopila tudi članica SK Kruno Brežice, mladinka Jadranka Ajkovič, ki je z nastopom več kot zadovoljila. Z novim osebnim in absolutnim klubskim rekordom 333 krogov je med mladinkami zasedla šesto mesto.
E. S.,
(E* KRKkZDRAVI LIŠČfN
HOTELI OTOČEC

m

TENISKI CENTER OTOCEC
•	TURNIR ŽREBANIH PAROV bodo v teniškem centru Otočec pripravili v soboto, 14. februarja, ob 17. uri. Prjjavite se lahko v recepciji teniške dvorane ali po telefonu (068) 75-458 do petka, 13. februarja, do 20. ure. Prijavnina znaša 1.800 tolarjev, v kar je všteta tudi malica. Zbor tekmovalcev in vpis bo pol ure pred začetkom tekmovala.
•	TENIŠKO SREČANJE ŽENA IN DEKLET - Prvo letošnje teniško srečanje žena in deklet bo
v nedeljo, 15. februarja, ob 13. uri. V okvirni program srečanja so trenerji teniškega centra Otočec zapisali skupinsko vadbo osnovnih udarcev in nadaljevalno šolo oziroma situacijski trening ter družabni turnir, ki ga bodo po solatni malici zaključili s podelitvijo pokalov in diplom. Prijavite se lahko v recepciji teniške dvorane ali po telefonu (068) 75-458 do petku, 13. februarja, do 20. ure, prijavnina pa znaša 1.800 tolarjev.
SREČANJE PISCEV UPOKOJENCEV - Ljubitelji lepe slovenske besede, proze in pesmi, ki sojo sami pisali v mladosti ali v svoji jeseni življenja, so se sešli na drugem literarnem srečanju piscev upokojencev v petek, 6. februarja, v počastitev slovenskega kulturnega praznika v občini Škocjan. Srečanje v osnovni šoli je organizirala območna zveza društva upokojencev Novo mesto v sodelovanju s škocjanskim društvom in se ga je udeležilo 15 piscev iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Vsak je prebral nekaj svojih del, za dodatno popestritev pa so poskrbeli mešani pevski zbor iz Šmar-jete, upokojenski zbor iz Škocjana, na frajtonarico pa je zaigrala učenka 7.r. škocjanske osnovne šole Nataša Obrč. Vse prisotne, ki se bodo prihodnje leto srečali v Dolenjskih Toplicah, je pozdravil župan Janez Povšič. (Foto: Jože Hartman)
PROSLA VA TUDI NA DVORU - V prepolni dvorani KD Franc Rozman - Stane so verjetno otroci še zadnjič zapeli Prešernovo Zdravljico - prihodnje leto bodo morda že v novi. Stara dvorana je v vseh povojnih letih domačinom nudila dosti kulturnih užitkov: veliko je bilo iger, vrteli so filme, predstavili so se mnogi ansambli, številne generacije učiteljic so tu pripravljale kulturne dogodke. Tudi tokrat so nastopili učenci glasbene šole F. Možeta, male šole, šole in vrtca. Zbranim je spregovoril predsednik KD prof. Franc Može. Program je povezoval Miha Potočar. Na sliki je otroški pevski zbor z zborovodjo Alešem Makovcem. (Foto. S. Mirtič)
SLOVESNO OB KULTURNEM PRAZNIKU - Na osrednji slovesnosti ob letošnjem kulturnem prazniku v Kočevju se je predstavila cela vrsta mladih kočevskih glasbenikov, pesnikov in piscev krajših tekstov. Slavnostni govornik je bil predsednik občinskega sveta Alojz Košir (na posnetku), sicer pa je bila preostala dobra ura programa prejšnjo soboto zvečer v dvorani Šeškovega doma prepuščena glasbi in recitacijam. (M. L.-S.)
Šport iz Kočevja in Ribnice
•	KOČEVJE - Rokometašice kočevskega Gramiza so prijetno presenetile v Ljubljani proti Krimu in izgubile le z 22:31. Čeprav so gostiteljice povedle 8:1, v prvem polčasu pa imele prednost tudi 12 zadetkov razlike, so se Kočevke izkazale z boljšo igro v drugem polčasu. Trener Mikulin je dal priložnost mlajšim igralkam, ki so bile s hitro in domiselno igro enakovredne državnim prvakinjam. Ekipa Gramiza je nastopila brez Mire in Lili Dragičevič.
•	KOČEVJE - Rokometaši kočevske Grče so v L krogu spomladanske sezone v 2. ligi v nepopolni postavi zasluženo izgubili proti Krimu s 23:31. Poleg dveh poškodovanih igralcev prve postave se jim je pred tekmo poškodoval tudi drugi vratar, tako daje moral med vratnice rezervni igralec.
•	KOČEVJE - Igralci namiznoteniškega kluba Zalog so v Kočevju brez večjih težav s 7:0
opravili s kočevskim drugoliga-šem Melaminom.
•	KOČEVJE - V zadnjem krogu 2. košarkarske lige je prvouvršče-na Nova Gorica doma s 83:71 premagala kočevski Snežnik. Kočevci so ob koncu z dvajsetimi točkami zasedli peto mesto in bodo v nadaljevanju igrali v skupini za obstanek v drugi ligi.
•	KOČEVJE - Na 3. kvalifikacijskem plesnem turnirju v standardnih in latinskoameriških plesih, ki ga je v Mariboru pripravil tamkajšnji klub Pingi, so uspešno nastopili tudi člani plesnega kluba Kočevje. V finalu sta med mlajšimi mladinci Blaž Bižal in Jasmina Arko v standardnih plesih zasedla 5. v latinskoameriških pa 4. mesto. Miro Švegelj in Mojca Mihelič sta zasedla 4. oziroma 5. mesto med člani, Aleksij Arko in Maja Mihelič pa sta bila v standardnih plesih peta in v latinskoameriških prva.
M. GLAVONJIČ
Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9.
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Ko država žrtev pusti na cedilu
Dol. list št. 4, 29. januarja
Glede na to, daje komisija, določena od ministrstva za šolstvo, končala svoje delo (tako vsaj pravijo), moramo javnost opozoriti na nekatera dejstva oziroma nepravilnosti.
V Sloveniji ni zakona, po katerem bi lahko reševali primer posilstva v šoli med vrstniki. Šolska pravila govorijo samo o težjih kršitvah. 30. člen govori o spolnem nadlegovanju, ne pa o posilstvu.
Sama komisija je neustavna. 40. člen mednarodne konvencije o otrokovih pravicah namreč pravi, da se morajo za reševanje takih primerov ustanoviti neodvisna telesa (ne z ministrstva za šolstvo), ki se ravnajo po že uveljavljenih mednarodnih zakonih (v Sloveniji jih ni!).
Najhujše pri vsem tem pa je, da je ta komisija, sestavljena iz samih vrhunskih strokovnjakov, ki očitno na tem področju nimajo izkušenj, spremenila dejanje krute spolne zlorabe v spolno nadlegovanje, kajti le tako so lahko “reševali” primer posilstva po šolskih zakonih! Starši posiljene deklice so z ministrstva za šolstvo in šport s podpisom Tee Valenčič dobili dopis, v katerem piše, da ni trdnih dokazov za spolno nadlegovanje njihove hčerke s strani osumljenega dečka. In to drži - ni je spolno nadlegoval, temveč jo je kruto posilil. In mi nestrokovnjaki poznamo razliko.
Odgovorni so izjavili, da je deček že dobil opomin učiteljskega zbora. Zakaj, če ni kriv? Dodeljen mu je bil individualni program - spremstvo socialne delavke ves čas bivanja v šoli. Zakaj? Deklica ne hodi v šolo in ne bo hodila, dokler bo on tam. S spremstvom ali brez spremstva! O tem so starši že pred časom opozorili ministra Gabra. Torej mu lahko, če ni kriv, spremstvo mirno ukinejo in nehajo zapravljati naš denar.
Zato in zaradi drugih napak obveščamo ministra in javnost, da borbo nadaljujemo. Sproti obveščamo slovensko in tujo javnost, poslanih je bilo že preko 50 pozivov v druge države, obveščeni so tudi parlament, vlada in varuh človekovih pravic. Pod nobenim pogojem ne bomo dovolili ravnateljici OŠ Šmihel, ministru in drugim v mnistrst-vu, da se nekaznovano norčujejo iz naših otrok. Kajti ne pozabite: če popustimo v tem primeru, se bo vsaki naslednji žrtvi godilo isto - vlada bo molčala, mi in naši otroci pa bomo trpeli.
OLGA DERNOVŠCEK za iniciativni odbor staršev
Bo DNŠ sleklo
podnajemniško
srajco?
Dol, list št. 4, 29. januarja
Zveza študentskih klubov Slovenije (Zveza ŠKIS) poziva občinski svet Mestne občine Novo mesto h konstruktivnemu in smiselnemu reševanju zapletov v zvezi z mladinskim centrom. Zveza ŠKIS je kot krovni zastopnik slovenskega regionalnega združevanja študentov in s tem poleg obeh univerzitetnih organizacij tretja predstavniška veja študentskega organiziranja v Sloveniji želi poudariti pomen lokalne študentske organizacije v sooblikovanju podobe domačega kraja in njene vloge pri stimulaciji razvoja lokalne skupnosti ter širše regije. V
primeru Društva novomeških študentov gre prav gotovo za zglednej-šo lokalno študentsko organizacijo, ki po svojih aktivnostih in delovanju spada v vrh podobnih organizacij v nacionalnem prostoru. Zato je v tem primeru nujno, da lokalna oblast dopušča oziroma spodbuja razvoj študentskega in mladinskega kulturnega življenja v svojem okolju. Z dialogom in iskanjem konsenza naj obe strani skušata najti najbolj smiselno rešitev problema.
KLEMEN MIKLAVČIČ predsednik Zveze ŠKIS
Je Kostanjevica na Krki še na Dolenjskem?
Dol. list št. 5, 5. februarja
Zelo sem bil začuden, ko sem prebral celostransko razpravo o posavski regiji dr. Franca Bučarja in Ivana Abrama. Iz tega pisanja je razvidno, da oba avtorja trobita v en rog, kako zmanjšati življenjski interes ljudi, ki živijo na tem območju, torej v Posavju, Posavje pa je od Zidanega mosta do slovensko-hrvaške meje. To piše tudi v veliki Enciklopediji Slovenije.
Ivan Abram izničuje napore večine zainteresiranih prebivalcev Posavja na levi in desni strani Save, da bi že končno imeli svojo z vsemi zakoni uveljavljeno “regijo Posavje” ali “pokrajino Posavje”. Pomembno je, da smo gospodarji na naravno zaokroženem območju, kjer se dobro počutimo in sami odločamo o sebi, da bomo še bolj z veseljem vlagali svoja sredstva.
G. Ivan Abram, pišete, da berete, kako so se veljaki vseh strank poenotili v želji obdržati “posavsko regijo”. To ni nič drugega kot to, kako ljudem, živečim na tem območju, polepšati življenje, tudi vam, g. Abram. Tudi s pisanjem dr. Bučarja se ne strinjam.
Vedno sem se in se bom tudi v bodoče nestrankarsko in z vsem srcem zavzemal predvsem za enotnost Posavja in tu živečih ljudi. Zakaj pravite, da je za nas malo važno, kje bo sedež oblasti? Vas niso nič izučile oblasti v preteklih okrajih, ko so nas razcefrali enkrat eni, drugič drugi? Sem odločno proti delitvi na levi in desni breg. Dr. Bučar, zakaj strašite? Upam, da bo Dolenjski list namenil prostor tudi drugim pobudam in narisal tudi nekdanjo državo Posavje s pogledom naprej in ne samo nazaj. Pisca se morata zavedati, da so volilci že nič kolikokrat izrazili svoje zahteve po samostojni pokrajini Posavje. To je boj proti centralizmu, ki smo mu priča v Sloveniji.
Odločno podpiram samostojno pokrajino Posavje v ustanavljanju in predlagam vsem prebivalcem in občinskim svetnikom občin Brežice, Krškega in Sevnice, da zavzeto podpremo končno enotnost vseh treh županov za “pokrajino Posavje”.
JANEZ BLAS Sevnica
Doklej slaba oskrba z elektriko?
Dol, list št. 4, 29. januarja
V članku z naslovom “Doklej slaba oskrba z elektriko?” je navedno, da ima investitor Eles že devet let lokacijsko dovoljenje za razdelilno transformatorsko postajo RTP Krško, vendar pa ne tudi soglasja Uprave RS za jedrsko varnost. Nadalje je navedeno, da mora objekt v 500-metrskem pasu okrog elektrarne zadostiti vsem kriterijem, ki so predpisani za gradnjo jedrskih objektov, ter da naj bi objekt po zgraditvi prešel v upravljanje elektrarne, s čimer se Eles ne strinja, češ da je stikališče pomembno za celotno regijo.
Uprava za jedrsko varnost se s tako poenostavljeno razlago ne strinja iz naslednjih razlogov:
-	investitorju, to je Elesu, so bili že pri pridobivanju lokacijskega dovoljenja znani pogoji za gradnjo RTP Krško;
-	ni res, da je v 500-metrskem pasu okoli elektrarne potrebno za gradnjo objekta zadostiti vsem kriterijem, ki so predpisani za gradnjo jedrskih objektov. Zadostiti je potrebno samo tistim ali delu tistih kriterijev, ki pomembno vplivajo na jedrsko varnost. V primeru RTP Krško je potrebno upoštevati postopke za zagotovitev kvalitete, ki jih uporablja NE Krško, samo za 400 kV del bodoče razdelilne postaje, ne pa tudi za 110 kV del, ki ga Eles lahko obravnava po svojih kri-
terijih. Prav tako je potrebno upoštevati kriterije za fizično in tehnično varovanje objekta;
- objekt po zgraditvi ne bo prišel v upravljanje JE Krško in ga bo upravljal ELES kot vse druge podobne objekte. Samo v primeru resne nesreče bi imela JE Krško rezervno možnost krmiljenja stikališča, če bi krmiljenje iz drugih centrov ELES-a ne bilo možno.
Nadalje moti Upravo RS za jedrsko varnost dejstvo, da se v tem in v člankih, ki so bili objavljeni na to temo v drugih časopisih, poudarja nekakšen “spor” med Upravo RS za jedrsko varnost in Elesom, čeprav je jasno, da zahtevani kriteriji izhajajo iz naše zakonodaje in posebnih zahtev za objekte, ki so povezani z varnostjo jedrskih objektov, in so tako obveznost države Slovenije kot članice MAAE. Nikjer pa se ne navaja, da je prav Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost stalno podpirala izgradnjo RTP Krško zato, ker ta razdelilna transformatorska postaja v celoti povečuje jedrsko varnost JE Krško.
Mag. MIROSLAV GREGORIČ
direktor uprave RS za jedrsko varnost
Komu koristi molk v Kostanjevici
Dol. list št. 5, 5. februarja
Kakšen odgovor so na pismo krajanov Kostanjevice dali iz sveta KS Kostanjevica! Nič konkretnega. Vse visi nekje v zraku. Zakaj ne bi dali odgovora javno v Dolenjski list? Naj vsa Dolenjska ve, kaj se dogaja v Kostanjevici, v biseru slovenske dežele. Dvomim, da bo odgovor v Kostanjeviških novicah odkril pravo resnico in razblinil dvome. Sicer pa je prav razveseljiv članek dr. Franca Bučarja o tem, ali je Kostanjevica še na Dolenjskem. Nekateri iz krajevne skupnosti namreč vlečejo na štajerski konec.
Bilo bi zanimivo slušati tudi, kaj je s prostori turističnega društva in kdo stoji za tem. Nihče ne trdi, da ni bilo v Kostanjevici nič narejenega. Bilo je, vendar ni to nič v primerjavi s tem, kar bi lahko še bilo. Kostanjevica mora biti samostojna občina, ker tako in pod takšnim vodstvom s svojim napredkom ne bo prišla nikamor. Napredovali so in bodo samo eni, ki imajo za svoje koristi dobro zaledje.
Z.R.
Šentjernej
Parada blebetanja in nastopaštva
Dol, list št. 5, 5. februarja
Ivan Cankar, ponosni smo nanj, se je tudi politično udejstvoval in v predvolilnem zanosu je v enem svojih pisem izdal: “Če vsi lažejo, ne morem jaz edini govoriti resnice in bilo bi tudi neumno!” Preizkusimo sedaj,ali je res neumno govoriti resnico? Morda pa bo suhoparna resnica vsemu navkljub koga prepričala!
Za kaj sploh gre? Društvo novomeških študentov (DNŠ), ki je zelo dejavno in zelo bogato študentsko društvo, si že nekaj časa prizadeva pridobiti v last prostore za mlade v Kulturnem centru Janeza Tfdine. Mestni svet novomeške občine, na katerega so naslavljali svoje prošnje, jim je v tem smislu tudi ustregel. Resda mestni svetniki DNŠ-ju prostorov niso dali v last, temveč jih ima društvo možnost vzeti v najem za majhne denarce. S tem pa očitno niso zadovoljni. (Hm, le zakaj?) Toda resnici na ljubo: le katera občina je tako “pametna”, da bo kar vsevprek delila svojo lastnino? To zagotovo ni njeno poslanstvo, še manj pa v interesu njenih občanov.
Razjarjeni, ker niso dobili prostorov v last in ker mora biti povrhu tega dovoljeno tudi ostalim mladinskim organizacijam (sedanjim in bodočŠim) v teh prostorih delovati, je DNŠ svoj neupravičen gnev prek stolpcev in etra medijev spustilo na del mestnih svetnikov (seveda na tiste, za katere se jim zdi, da jim politično niso blizu) in na Mlade liberalne demokrate Novo mesto.
Da bodo stvari vnaprej jasnejše, je potrebno tistim, ki jih to zanima, povedati, kaj so mestni svetniki sploh sklenili. In to vsi mestni svetniki, da, celo tisti, ki so z županom Koncilijo in DNŠ kot eno! Naj si meščanke in meščani na podlagi teh sklepov o zadevi sami ustvarijo sliko in ugotovijo, kaj je v njih sploh tako groznega in kaj od tega bi sploh
lahko zavrlo reševanje problema.
Kaj so torej svetniki določili v petih (malo skrajšanih) točkah?
1.	Mestna občina Novo mesto dodeli prostore v KC Janeza Trdine Novo mesto, v izmeri 430,10 m2 Društvu novomeških študentov, strogo namensko za opravljanje mladinskih dejavnosti.
2.	Prostori so namenjeni strogo namensko za opravljanje mladinske dejavnosti.
3.	Dostop do uporabe (vsebinske) prostorov morajo imeti vse zainteresirane mladinske organizacije, ki delujejo v Mestni občini Novo mesto.
4.	Uprava MO NM pred sklenitvijo najemne pogodbe svetu predloži v obravnavo in sprejem pogoje najema, s katerimi bodo jasno opredeljeni medsebojni odnosi, pravice in obveznosti najemnika in uporabnikov prostorov ter najemodajalca... Pri določitvi časovnega obdobja najema upošteva organizacijsko obliko izvajanja mladinske politike v občini Novo mesto, kot bo to opredeljeval predlog programske zasnove mladinske politike.
5.	Uprava MO NM pred sklenitvijo najemne pogodbe svetu predloži informacijo o lastniškem statusu in pogojih ter stroških upravljanja z objektom KC Janeza Trdine. V informaciji morajo biti svetnikom predstavljeni vsi pomembni podatki, povezani s stroški rednega obratovanja objekta, vprašanje investicijskega vzdrževanja ter zagotavljanja sredstev amortizacije za ta objekt...
Poleg tega je mestni svet mestni občini oz. sekretarju za mladino Judežu še priporočil, da predloži v obravnavo in sprejem Predlog programske zasnove mladinske politike v občini Novo mesto. (Sam sekretar Judež se tega pač v vseh letih, odkar sedi na tem položaju, ni spomnil in usodil storiti!)
Kaj od tega bo tako zelo zavrlo reševanje prostorske problematike mladih v Novem mestu je gotovo jasno le DNŠ in njihovi neskončno dejavni fantaziji! Zakaj hoče DNŠ prostore v last ne pa v najem? Ali so ti prostori sploh last občine? Zakaj naj bi, kot so predlagali DNŠ, kar župan Koncilija uredil vse potrebno za prenos prostorov v last DNŠ brez prisotnosti budnih oči mestnega sveta in brez kakršnihkoli pogojev? Zakaj sekretar Judež v nekaj letih ni zmogel pripraviti programske zasnove mladinske politike v Novem mestu, ali je vodstvo DNŠ neformalno povezano s katero od političnih strank? Odkod DNŠ-ju kopica denarja? To so vprašanja, na katera so odgovori prav zanimivi in pomenljivi!
Toliko za zdaj za nepoučene, neumnim pa, žal, ni rešitve!
Za Mlade liberalne demokratke in demokrate (MLD) Novo mesto SAŠO STOJANOVIČ
obisku ministra ob 150-letnici uprizoritve Matička. Na žalost ni dovolj, da organizator na vabilo napiše, da bo minister govornik, saj je potrebno pred tem uskladiti ministrov urnik. Državni sekretar Silvester Gaberšček se prireditve v Vinici ni mogel udeležiti, ker je zbolel. Namesto njega je prišel pomočnik direktorja uprave za kulturno dediščino Jovo Grobovšek.
Naj ob koncu zapišemo le še to, da minister redno obiskuje prireditve po slovenskih občinah, da je bil med drugim dvakrat v Novem mestu in da je v dneh slovenskega kulturnega praznika prisostvoval mnogim proslavam in kulturnim prireditvam in bil na prenekateri tudi govornik.
PETRA ŠKOFIČ služba za stike z javnostjo
Zagnani dvorski upokojenci
Polni načrtov
Dvorski upokojenci so se v nedeljo, 8. februarja, popoldne zbrali na svojem rednem občnem zboru v gostilni Štupar na Dvoru. Društvo šteje že 254 članov, doma z Dvora in okolice, ajdovške planote in Hinj pa tudi iz Žužemberka. Predsednik društva Franc Senica je povedal, da so se trudili, da bi bili upokojenci čim manj osamljeni, zato so organizirali več družabnih srečanj, izletov in več obiskov na domovih. Kar 150 članov društva se je udeležilo dveh izletov v Prlekijo, Trbiž, Trento in na Vršič.
V letošnjem letu se bodo na prvem mestu zavzemali za izpolnjevanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, organizirali predavanje iz zdravstvene zaščite, zdrave prehrane, poskrbeli pa bodo tudi za družabno življenje in za izlete. Društvo je zaradi uspešno opravljenega dela še naprej zaupalo vodenje Francu Šenici, tajniška dela pa bo opravljala Tončka Banko, blagajničarka pa bo Silva Legan.
S. M.
KULTURNO POŽIVILO
BUČKA - Kulturno društvo na Bučki je delovala precej let, v zadnjem času pa smo se bali, da bo kulturna dejavnost zamrla zaradi neorganiziranosti. Letos smo na občnem zboru izvolili novo vodstvo in želimo, da oživi vse, kar je v tem kraju v zvezi sjculturnim društvom žc de-lovalo. Želimo tudi izboljšanje dejavnosti. Med krajani sta se kar nekaj časa razraščala otopelost, nezanimanje za prireditve, zato smo toliko bolj veseli sprememb, ki so se začele ob novem vodstvu.
KRISTINA RESNIK
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkou prijatelj
Samo nekaj obrobnega?
Dol, list št. 5, 5. februarja
V članku Samo nekaj obrobnega? je avtor Milan Markelj med drugim zapisal, da ministra za kulturo Jožefa Školča ni bilo v Novo mesto na 150-letnico prve uprizoritve Matička, in to kljub temu, da je bil na vabilu napisan kot slavnostni govornik. Državnega sekretarja Silvestra Gaberščka pa ni bilo v Vinico na 120-letnico rojstva pesnika Župančiča. Ob tem želimo javnosti dati naslednje pojasnilo. Nihče se ni niti z ministrom niti z uslužbenci njegovega kabineta pogovarjal o
Cigani streljajo, “civili” se skrivajo
NOVO MESTO - Krajani novomeške KS Bučna vas imajo zaradi soseščine^ romskih naselij Brezje in Zabjak stalne težave. Na običajne ciganskih neprijetnosti so se po sili razmer nekako navadili in se z njimi že skoraj sprijaznili, v zadnjih letih pa jih vse bolj agresivni Romi dobesedno življenjsko ogrožajo. Romi so dobro oboroženi in založeni s strelivom. Po vojni na Hrvaškem je njihova oborožitev na zavidljivi ravni, saj je orožje na črno dosegljivo tako rekoč vsakemu pobalinu, ki premore nekaj sto mark. Teh pa očitno Romom ne manjka oziroma jim jih ni težko odšteti, kadar gre za orožje. Pa ne gre samo za kakšne strašilne pištole, ne, romski arsenal obsega vse od revolverjev preko pušk do avtomatov in celo do mitraljezov! Seveda ne gre pozabiti na ročne bombe in podobno nevarno pokališko šaro.
Streljanje z orožjem je tako rekoč vsakdanja zabava v romskih naseljih (Brezje je celo ulica v KS Bučna vas). Tako "civili”dobro vejo, kdaj njihovi romski sokrajanipraznujejo kakšen svoj praznik, krst ali poroko. “To, kar se je dogajalo ob praznovanju zadnjega novega leta, pa presega vse in tega ne bomo več prenašali!" so ogorčneni ljudje. Bili so namreč izpostavljeni večurni nočni kanonadi. Pokalo je kot na fronti. Pa ne samo pokalo. Med deseto uro zvečer na starega leta in eno uro zjutraj na novega leta se ljudje iz naselij Gor. Kamence, Hudo ter ulic v nekdanjih naseljih Muhaber, Potočna vas in Dol. Kamence niso upali iz svojih hiš, saj so bila ta naselja dobesedno obstreljevana in krogle, tudi svetleče, so žvižgale okoli hiš in nad strehami. “Ne samo da se nismo upali iz hiš, še v hišah smo se gibali predvsem v prostorih, ki na romsko stran nimajo oken in vrat. Tako je bila ta najdaljša noč v letu za nas še daljša, predvsem
pa nevarna!”
Krajani KS Bučna vas so že večkrat protestirali zaradi streljanja v bližnjih romskih naseljih in zaradi nevarnosti, ki jim zaradi tega preti. Ob zadnjem nevarnem incidentu so na novomeško občino naslovili protest zaradi ogrožanja njihovih življenj in premoženja ter zahtevo po zaščiti, ki jo je podpisalo 155 ljudi. “Država, katere davkoplačevalci smo, nam je dolžna zagotoviti zaščito, za to ima zakonske možnosti in sredstva!" so odločni podpisniki. “Ali si moramo varnost zagotoviti sami kot na ameriškem Divjem zahodu pred stoletjem?" končujejo.
A. BARTEU
• Kolikor bolj neumna je kakšna stvar, toliko več možnosti za uspeh ima. (Clemenceau)
PAVAO TESAR V BREŽICAH
BREŽICE - V tukajšnji kavarni Amacord so 7. februarja odprli razstavo slovaškega akademskega slikarja Pavla Tesarja. O umetniku je spregovoril umetnostni zgodovinar Mirko Juteršek. Tako so obiskovalci izvedeli, da je slikar študiral tudi zgodovino in da zato upodablja predvsem motive iz zgodovine, posebej slovaške. Obdeluje tudi motive iz zgodovine Slovencev. Dela bodo na ogled do konca meseca.
B. H. •
• Slon se pusti božati, bolha nikoli. (De Lautreamonl)
NAVDUŠILA KREFLOVA DOMAČIJA
ŠENTJANŽ - Drugo februarsko nedeljo bodo Šent-janci pomnili kot dan, ko so tudi sami prispevali pomemben delež k letošnjemu slovenskemu kulturnemu prazniku. Dramska sekcija Šentjanž je namreč pred nabito polno kulturno dvorano pred domačim občinstvom premierno uprizorila Potrčevo dramo Kreflova domačija (na posnetku). Kot je povedala režiserka, so dramo postavili na oderpo 121 urah vaj. Navkljub približno poltretjo uro dolgi predstavi se ni bati, da ne bi bilo ob prvi reprizi v Šentjanžu v soboto ob 19. uri v dvorani spet polno zadovoljnih obrazov, kajti številne obiskovalce so morali tokrat preprosto odsloviti. Šentjanci si lahko le želijo, da bi bil tak obisk še na gostovanjih v nedeljo, 15. februarja, ob 15. uri na Blanci, 28. februarja ob 18. uri v Sevnici in 8. marca v Veliki Loki.
DRUGI PLES OSILNIČANOV
JASNICA - V soboto, 7. februarja, so se na Jasnici pri Kočevju že drugič zapored zbrali Osilničani in prijatelji Osilniške doline. Večer, na katerem seje zbralo okoli sto udeležencev, med njjmi je bil tudi župan občine Cabar, ni bil namenjen le druženju in plesu, imel je tudi dobrodelni namen. Na dražbi, ki sojo pripravili člani Civilnega gibanja za Osilniško dolino skupaj z vodstvom občine, so prodali devet likovnih del, ki so jihvpodarili umetniki: Janez Černač, Stane Jarm, Zdenko Huzjan, Brane Praznik, Smilijan Rozman in Marjan Zaletel-Janč. Z izkupičkom prodanih del in vstopnino so ta večer zbrali okoli 10.000 DEM, ki jih bodo skupaj z zbranim denarjem prvega plesa namenili za gradnjo likovne galerije v Osilnici. Civilno gibanje za Osilniško dolino je bilo ustanovljeno pred dobrimi tremi leti. Združuje prebivalce te najmanjše občine v Sloveniji, tiste, ki so se že pred desetletji odselili iz doline, ter prijatelje Osilnice. Njihov glavni cilj je vrniti življenje v prelepe, vendar odročne kraje ob Kolpi.
•	V Črni gori ne sme pasti niti kaplja znoja, kaj šele kaplja krvi. (Bulatovič)
•	Demokracija je politična oblika, v kateri od kmeta zahtevajo, da gleda na svet kot meščan. (Spengler)
OHRANJAJO IZVIRNOST - Dvorana kulturnega doma vAdlešičihje bila skoraj premajhna za številne obiskovalce prela. Kmečke ženske, ki so ob prikazu starih običajev zapele veliko ljudskih pesmi, so obljubile, da bodo letos pripravile več prireditev, na katerih bodo pokazala pridelavo in predelavo lanu. (Foto: M. B.-J.)
Adlešiči, ne pa Amerika
Nemška raziskovalca ljudske ustvarjalnosti na prelu Belokranjce spomnila, da morajo ohranjati svojo izvirnost
ADLEŠIČI - V času računalništva marsikdo pozablja na kulturo, ki so jo gojili naši predniki. Zato je toliko bolj pohvalna odločitev Društva kmečkih žena Adlešiči, da v sodelovanju s črnomaljsko Kmetijsko svetovalno službo znova obudijo prelo, brez katerega si nekdaj v Adlešičih in okoliških vaseh niso znali predstavljati dolgih zimskih večerov.
Adlešičani so začeli s prelom, ko so bili pospravljeni pridelki, pripravljena drva in posejana ozimna žita. Zvečer so se ženske zbirale zdaj v eni, zdaj v drugi hiši, da jim ni bilo dolg čas in da so prihranile pri svečavi. Te skupne večere so imenovale prelo, ker so
Drevesa - zeleni Jurij
________________________ di pletle. kvačkale, pisale pisanice, vez-
KAREL ZELENKO RAZSTAVLJA V GALERIJI TIVOLI
LJUBLJANA - Prejšnji četrtek je Mednarodni grafični likovni center odprl v Galeriji Tivoli pregledno razstavo sto grafik akademskega slikarja Karla Zelenka, ki zajema umetnikovo ustvarjanje v letih 1955-1995. Zelenka, ki ima nezamenljiv rokopis in dosledno čisto risbo v vseh svojih jedkanicah, smo prvič srečali na osebni razstavi v Galeriji Krka 1989, nato pa na vseh dosedanjih Bienalih slovenske grafike v Novem mestu ter leta 1996 na skupinski razstavi družine Zelenko na osnovni šoli Grm. Z jasno in prepričljivo slikarsko doslednostjo govori umetnik v čmo-beli tehniki o življenju, vendar vedno z ostro satiro na račun vseh zmot in stranpoti sodobne civilizacije. Razstava bo odprta do 22. marca.
T. GOSNIK
le, delale izdelke iz ličkanja in še kaj. Radi so se jim pridružili tudi moški, ki so stopah proso, pletli košare, opletali steklenice, a tudi kartali, rihtarili in ponagajali ženskam.
Gosta prela, ki je bilo letos že drugič, sta bila raziskovalca ljudske ustvarjalnosti iz nemškega Regensburga Erika in dr. Adolf J. Eichenseer, ki sta izdala več knjig in drugega gradiva o starih običajih in narečjih. Predstavila sta drobec bavarske tradicije, v kateri so Adlešičani ugotovili veliko podobnosti. Povedala sta, da so bili običaji, ki so jih prikazali na prelu, pri njih živi pred 50 ali 100 leti, danes pa jih lahko vidijo le še v knjigah. Dr. Adolf, ki že 40 let prihaja v Slovenijo, poltretje leto je predsednik bavarsko-sloven-skega društva v Nemčiji, je Belokranjcem položil na srce, da ne smejo izgubiti svoje samobitnosti in izvirnosti. Z besedami, da v Evropi potrebujemo še veliko Adlešičev in ne Amerike, pa je povabil na skupno razstavo ročnih del Belokranjcev in Bavarcev, ki bo jeseni v Metliki.
M. BEZEK-JAKŠE
PRENOVLJENA
PRODAJALNA
ZADRUGE
TREBNJE - Trebanjski župan Lojze Metelko je ob petkovi otvoritvi prenovljene tehnične prodajalne trebanjske kmetijske zadruge na Starem trgu v svojem nagovoru čestital kolektivu za približno milijon mark vlaganj v trgovino, kar je velika pridobitev za občino in občane. Po besedah direktorja zadruge Ludvika Jermana je bila ta naložba nujna, da pa je bila potrebna, je potrdila množica ljudi, ki so prišli že v petek, ko sta direktor inž. Jerman in poslovodja Stane Hribar prerezala trak.
Prokrust drevesnih krošenj
Prokrust je antični mitološki cestni razbojnik. Vsakogar, ki mu je prišel v roke, je spravil v tisto razsežnost, ki jo je hotel. Popotnike visoke postave je položil na majhno posteljo in jim odsekal noge, ki so gledale čeznjo. Tiste z majhno postavo je položil na veliko posteljo in jih raztegnil, da so bili enako dolgi.
Gledam novomeške drevesne amputirance. Kjer bi se v višino in širino morale poganjati krošnje, se belijo nebogljeni krni. Prokrust počne, kar v teh razmerah edino zna: seka, kar sega čez njegovo miselno obzorje, večati pač ne zna. Čeprav se človek z naravo igra na najbolj groteskne načine, mu vendarle še ni uspelo poseči v temeljni fizikalni količini, čas in razsežnost prostora. Pri večini dreves se desetletja ali stoletja časa nakopičijo v mogočni razsežnosti debla in krošnje. Ni je prevare, s katero bi lahko sadiko na hitro vzgojili v sto ali dvesto let staro drevo. Drevesa, ki živijo tisoč in več let, se nam ob kratkosti naših življenj zdijo skoraj nesmrtna. To je treba spoštovati.
Da bi se v Novem mestu še kdaj lahko ozirali v stara nedotaknjena drevesa, ni upati. Krošnje padajo, ostajajo štrclji. Glede na splošnost tega pojava in na nič koliko grdo začesnjenih vej, ni mogoče govoriti o drevesni kirurgiji, ki naj bi z rezjo iz ostarelih debel priklicala še zadnja znamenja vitalnosti. O svojevrstni mesariji, da. (Tako kot humana je tudi drevesna kirurgija rahločuten posel, ki se k ampiutaciji zateče šele, ko rešuje življenje samo.) Naši rastlinski amputi-ranci so drevesa v najboljših letih, ki naj bi v betonsko in asfaltno sivino mestnega bivalnega okolja prinašala sporočilo narave od tam zunaj: Še sem, še se neponovljiva obnavljam.
Vsako drevo ima svojstven videz, fiziognomijo: obliko in velikost krošnje, listje, cvetove, semena, lubje, deblo. Vse to prispeva k pestrosti in lepoti krajine. Posebej pa bi morali neiznakaže-
ni obraz drevesa ceniti v mestih, ker je kot prvina naravnega oko-
lja protiutež grajenemu. Zobža-govanjem grobo posežemo v videz in življenje drevesa. Vsak rez je rana v živo telo, ki se prej ali slej okuži, v onesnaženem mestnem zraku še veliko prej in huje kot v naravnem okolju. Različne drevesne vrste take posege zelo različno prenašajo. Mnoge začnejo hitro propadati. Ni vseeno, ali drevo živi petdeset ali sto let. Z obrezovanjem krošnje mu vzamemo njegovo najvidnejšo značilnost in mu za vrsto let nataknemo enako suknjo kot vsem drugim. Kdor kritiku iznakaževa-nja dreves svetuje, naj jih ne gleda po obžagovanju, ampak šele, ko so v rasti, slabo razume naravo. Mar to pomeni, naj jeseni, zgodaj spomladi in pozimi mimo takega drevesa hodimo z zaprtimi očmi? (Svetovalcev, ki nas nagovarjajo, naj pred njihovimi neumnostmi mižimo, nam res manjka!)
Drevo ima vse štiri letne čase kaj pokazati. Če ga brutalno ne obžagaš. Nekoč razvejeni javorji z gosto poletno senco nad mestnim asfaltom so zdaj sredi naj-bujnejše rasti kvečjemu zelene butarice na nesomemo debelih deblih. Obžagovalci, ki svoje delo občudujejo, ko je drevo v rasti, bi se kvečjemu smeli veseliti, da jim ga ni uspelo zatreti.
OSTALI LE ŠTRCLJI - Novodobna novomeška razglednica
Skoraj do debla oskubeno drevo ne zgubi le svoje značilne naravne silhuete in vloge prostranega poletnega senčnika: vsak otrok ve, kako je s površino listja in ogljikovim dvokisom ter kisikom. Če še kje kot v Novem mestu pomlajujejo mlada drevesa, pa v prestolnici najbolj gozdnate države v Evropi, Helsinkih, staro mestno drevo z mogočno krošnjo vrednotijo drugače. Tam si največja banka ne bi mogla privoščiti, da bi ga odkupila in ga podrla, kaj šele da bi to lahko storili urejevalci mestnih zelenic. Saj ne gre za denar, gre za temeljno razumevanje, kaj je mogočno drevo, v katerem se kopičijo leta in stoletja in ki s svojim zelenim baldahinom prezračuje mesto. Tako drevo je za mesto tudi zelo gospodarna naložba. Površina listja zrelega krošnjatega drevesa je neredko tako velika kot površina listja nekaj sto mladih dreves, ki bi zavzela veliko več mestnega prostora.
V mestnem jedru in novomeških soseskah, ki so jim začela presedati normalno rastoča drevesa, se potrjuje skoraj pol tisočletja stara Shakespearova misel, da je ves svet oder in da smo vsi možje in ženske le igralci. A na popolnoma nerazumljen in sprevržen način. Nekateri mislijo, da je moč polnokrvno igro nadomestiti z igračkanjem, zrežiranim v mrzlično pehanje za vedno novimi senzacijami. Režiser pač ne bi smel biti kdorkoli.
Modeliranje novomeških dreves z verižno žago je nerazumno poigra vanje z naravnim; spreminjanje z dobrega na slabše. Svoje nakazno cefranje mestnega drevja je eden od veščakov označil z besedama strokovnost in pripadnost. Da, lahko bi temu rekli strokovno lupljenje davkoplačevalcev, ki hočeš nočeš moraš to vivisekcijo plačujemo. Pripadnost? Da, etičnemu in intelektualnemu samodrfitvu, ki ga simbolizira Prokrust.
Ker je to delo javno in ker trajno spreminja podobo mesta, drevesa pa se glasno ne znajo braniti, zanje protestiram jaz.
JANEZ PENCA
VABLJENI
USTVARJALCI
IVANČNA GORICA - Jutri, v petek, 13. februarja, v okviru ZKD Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica KD Ivančna Gorica vabi na prvo srečanje vse, ki radi pojejo, plešejo, slikajo, kiparijo, literarno ustvarjajo. Na sestanku, ki bo ob 17. uri v tamkajšnjem kulturnem domu, se bodo lahko o vseh možnostih podrobneje pogovorili.
LITERARNO GLASBENI VEČER
GLOBODOL - Za Valentinovo bo v soboto, 14. februarja, ob 18. uri v Domu glasbene dediščine literar-no-glasbeni večer, na katerem bosta nastopila pesnica Meta Kušar in kitarist Andrej Grafenauer. Kušar-jeva bo predstavila svojo najnovejšo pesniško zbirko Svila in lan, Grafenauer pa glasbeno zgoščenko Anima romantica.
O LJUDEH ZELEZNE DOBE
NOVO MESTO - V predavalnici Dolenjskega muzeja bo v danes, 12. februarja, ob 18. uri predstojnik arheološkega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v Ljubljani dr. Janez Dular predaval o ljudeh v starejši železni dobi na sončni strani Alp.
Diana Žagar
Merhaba - pozdravljena Ibrčija!
Strahovita vročina je zlasti v visokem Poletju, torej julija in avgusta, zato so ugodnejši meseci za letovanje maj, junij in september. Sredi septembra dosežejo dnevne temperature poprečno 30° C, kakšen dan se povzpnejo celo na 40° C, vendar jih zaradi suhega zraka in stalnega rahlega vetriča presneto dobro preneseš. Za ta predel TUrčije so značilna zelo dolga in vroča Poletja ter mile zime. Dežja skorajda ni, največ ga pade spomladi in v pozni jeseni; 40 do 50 dni v letu dežuje ali je oblačnih, Preostalih 300 dni pa sije sonce, tako da je kopanje v morju možno najmanj devet mesecev v letu. Sliši se neverjetno, a je res: medtem ko se v Kemerju lahko namakaš v toplem morju, samo 40 kilometrov stran zimski navdušenci uživajo na več kot 2.000 metrov visokem zimsko-športncm središču Saklikent.
Tisti z globokimi žepi bodo tu lahko uživali neizmerno razkošje luksuznih hotelov, med katerimi so še posebej priljubljeni novejši “ali inclusive” hoteli, v katerih je baje letovanje tako prijetno, da mnogi ves teden sploh ne zapustijo njihovih obzidij. Za en teden bivanja v glavni poletni sezoni plačaš približno 1.500 nemških mark vključno z letalsko karto in uživaš pravo fazkošje. Kdor bi rad veliko videl in doživel ■n ne želi zapravljati denarja za hotelsko udobje, lahko biva v ličnih, majhnih, a izredno prijetnih in čistih penzionih, ki imajo Ponavadi tudi manjši bazen. Enajst dni takih počitnic stane skupaj z letalsko karto ob najugodnejši ponudbi okrog 850 nemških mark.
Nakupi nekoliko drugače
Nakupovanje v TUrčiji je prav zabavno. Kot predstavnica ženskega spola sem bila navdušena nad številnimi trgovinami. Tbli-ko zlata in usnja na kupu! Oči si lahko napaseš na čudovitih zlatih verižicah, diamantnih prstanih, od katerih je vsak drugačen od drugega. Če te prej ne odlepi fant od izložbe, kmalu postaneš žrtev vsiljivega trgovca. Nevedna in komaj prišla turista se nisva znala upreti njegovim besedam, tako da sva kaj kmalu pristala v njegovi trgovini, kjer sva čajčkala do onemoglosti, medtem ko nama je on razkazoval svoje artikle. Če pokažeš vsaj malo zanimanja za določeno stvar, ta spretnež to takoj izkoristi in začne se prava
Pri izdelavi orientalske preproge.
“pogajalska vojna” za ceno. Zadnje dni sva kot dobro izkušena turista nakupovalca v barantanju prav uživala. Poznala sva tako rekoč vse trgovske zvijače, upala sva si reči “ne” in tako marsikaj poceni kupila. Prva cena je za turiste pogosto pretirano navita. Trgovci ne čakajo kupcev v prodajalni kot pri nas. Stojijo na ulici in si ogledujejo mimoidoče. Še predno se mu približaš, te premeri od nog do glave in kdor je že na prvi pogled premožen, tisti je ne bo poceni odnesel. Trgovci namreč spretno prilagajajo cene, ki so drugačne za domačine in prav posebne za turiste. Pri pogajanju se izplača na dolgo in široko razkladati, kako reven študent si, da se tvoje dopustovanje izteka in z njim tudi denar... Nikakor pa ne smeš takoj na začetku pokazati zanimanja za predmet, ki te mika, sicer bo prodajalec nepopustljiv. Zaigraj presenečenje, osuplost in nezanimanje in nikar ne kupuj željenega predmeta ze v prvi trgovini. V prvih dneh so naju trgovci tako kaj nekajkrat pretentali.
Pogostokrat so naju prisilili k prehitri odločitvi. Ko so naju povabili na čaj, sva njihovo prijaznost in pozornost vzela za preveč obvezujočo in na koncu tudi kaj kupila. Seveda sva se kasneje nejevoljno tolkla po glavi, ker bi lahko ob spretnem barantanju veliko manj plačala. Za petminutno jahanje na kameli (ki pa ni bilo nič kaj udobno) sva plačala cele štiri milijone turških lir oz. štiri
tisoč tolarjev! Če bi si takrat upala reči, da toliko ne bova plačala, bi si lahko sama postavila ceno, vendar, vljudna in neizkušena kot sva bila, sva samo skomignila z rameni in tako z dobrim zaslužkom razveselila še enega Tbrka. Tega si ne bom nikoli odpustila.
Hej, Slovenija!
Toliko o nakupovanju v TUrčiji, ki zahteva čas, humor in dobro taktiko. Če imaš z barantanjem že kakšne izkušnje, postane nakupovanje izvrstna zabava, pa še hačajč-kaš še lahko zastonj. Če znaš dobro barantati, lahko ugodno kupiš usnjene jakne, torbice in denarnice dobre kvalitete, zlat in srebrn nakit ter celo torbo tekstilnih izdelkov, ki so praviloma etiketirani z znamkami svetovno znanih proizvajalcev. Letos so bili v modi napisi Joop in Calvin Klein. Kdor pomisli na originalnost teh izdelkov, je res naiven. “TUrška kvaliteta,” se smehljajo najbolj pošteni trgovci. Ko hodiš po ulici, se lahko za vse življenje naklepetaš s trgovci in domačini. “Where are you from?" Še vedno slišim to tipično prvo vprašanje, ki ti ga najprej zastavijo. Največkrat so naju zamenjevali za Rusa, Nemca ali Čeha. Ko sva povedala, da sva iz Slovenije, so prikimavali in na žalost spet mislili, da je to nekje v Rusiji ali na Češkem. In nato sva razložila, da prihajava iz bivše Jugoslavije... O, da, da, takoj je bilo jasno. Bila sva zelo vesela, da je kljub vsemu kar nekaj TUrkov vedelo za našo državo: Primož Peterka, Marko Milič pa Union Olimpija. Nek prodajalec je izpod pulta privlekel turški košarkarski časopis in nama povedal, da je tisti teden Union Olimpija izgubila s Cibono. Ko se takole teden dni sprehajaš po eni in isti ulici, te počasi spozna veliko trgovcev. In ves ponosen si, ko ti nato že od daleč mahajo in ti kličejo: “Hej, Slovenija!”
Kebap, pide in raki
Če potujete v TUrčijo, pozabite na kislo zelje in kranjske klobase. Greh je tudi, če ob tako odlični turški kuhinji hodite v restavracije na hamburgerje, pomfrit ali pice. Turška hrana je zelo pestra in pravi raj za sladokusce. Od mesa, se v glavnem uporabljajo jagnjetina in ribe, ki so odlične predvsem na žaru. Zjutraj se j, več, preko dneva manj, zamujeno pa se nadoknadi zvečer. Za zajtrk Turki ponudijo čaj, bel kruh, maslo, med, marmelado, olive, paradižnik in ovčji sir. Za večerjo si ponavadi vzamejo veliko več časa. Če bi rad preizkusil tradicionalno turško hrano, se lahko napotiš v številne turške lokante ali kebapdzinice, kjer ti ponudijo svoje tradicionalne jedi. Poskusite slavni sis kebap - ražnjič, pečen nad ogljem, ali pa doner kebap in pide - turško pico, kije prav slastna. Turška nacionalna pijača je čaj, ki ga ponujajo na vsakem vogalu v majhnih steklenih skodelicah in te prav čudežno ohladi v vročem dnevu. Zelo dobri so tudi sadni čaji, zlasti jabolčni. Drugače se pije ob hrani preprosto samo voda ali osvežilni ayran, z vodo razredčen slan jogurt. Ob večerih pa se prileže tudi kaj alkoholnega, recimo lahko pivo ali slovita žgana pijača raki. Pa še droben nasvet: v lokalu, polnem domačinov, je hrana prav gotovo izvrstna in poceni.
Toliko bodi o prijetnih in malo manj prijetnih počitniških izkušnjah v Turčiji, kamor hodijo letovat tudi slavne osebnosti, kot so Elton John, Bon Jovi, princ Charles, Čarobne Monaška in številni drugi, med katerimi ne manjka tudi znanih Slovencev. Septembra so bili tu veslač Sadik Mujkič in Helena Blagne z možem, ki nama je prijazno dovolila, da sva se za spomin slikala z njo. Še danes se važim s to fotografijo pred prijatelji.
Konec
DOLENJSKI LIST
GOZDNE TATVINE NA BOHORJU
Kam je izginilo 2.800 kubikov lesa?
Bohor, 20 kilometrov dolgo pogorje med Savo, Sotlo in Savinjo, ki je znano kot eno najbolj mogočnih rastišč v Evropi s pestrimi in bogatimi gozdovi in s prirastki tudi do 90 kubikov na hektar, je že od nekdaj privlačno za lesne tatove. Zadnje čase so tatvine lesa postale vse bolj drzne. Samo v zadnjih sedmih letih je v približno 160 tatvinah izginilo okoli 2.800 kubikov lesa.
Danes so tatvine skoncentrirane le na okoli 300 do 400 hektarjih površin, ki so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, največ okrog koče na Bohorju in ob prometnicah, saj tatovi nimajo časa beliti si glave s tem, kako les spraviti iz gozda, pa tudi opremljeni in organizirani so tako, da jih policisti, gozdarji ali kdo drug težko odkrijejo. Imajo potrebno mehanizacijo, njihovi opazovalci pa mobilne telefone in amaterske radijske postaje, s pomočjo katerih s stražarskih mest kolege na delu hitro obvestijo o grozeči nevarnosti iz doline.
Nepridipravi se ne zadovoljujejo več z drevesi slabše kakovosti. Sekajo kapitalna drevesa, da je škoda še večja, na posečiščih puščajo veje in debelejšo vrhovi-no, tako da je odpadek pri njih v primerjavi z gozdarji dvojen. Iz enega drevesa tako v povprečju dobijo le 2 kubična metra lesa.
Tatovi se zavedajo, da se morajo čimprej umakniti iz gozda in les spraviti v dolino, največ v krško občino in naprej, tudi v tujino, za že znane kupce, pa naj gre za les divje češnje, jelke, smreke ali najpogostejšo drevesno vrsto na Bohorju - bukev.
“Tatvine so postale obsežnejše in drznejše po spremembi zakonodaje, kije prinesla liberalizacijo v promet z lesom,” pravi dipl. inž. gozdarstva Tibor Palfy, vodja krajevne enote Zavoda za gozdove na Senovem. Pred to spremembo so les pristojni lahko takoj zasegli, če ni bil žigosan in ni imel papirjev o izvoru, ki so ga lahko izdali le gozdarji. “Pred letom 1991 je bil odkup lesa možen le preko gozdnih gospodarstev. Tudi to ni bilo najbolj prav zaradi monopola, a sedanja anarhija je mnogo slabša,” praavi Palfy.
A kdo bi moral skrbeti za državne gozdove? Predstavniki last-
nika, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov se bolj redko podajo v ta del Slovenije. Je torej nadzor v rokah gozdarjev? Ne, a ti ne morejo zgolj gledati, kako bohorski gozdovi izginjajo. Mnogokrat se prav zaradi suma tatvine odpravijo na Bohor, a kaj, ko je storilce težko dobiti pri delu. Tudi prijave o škodi pišejo samoiniciativno, čeprav bi morala prijava priti od lastnika.
In policija? Tudi ta je večinoma nemočna. Kot pravi načelnik kriminalistične službe UNZ Krško Sašo Jejčič, prijavo ponavadi dobijo zadnji, običajno vsaj nekaj dni po črni sečnji. Takrat dokazov ni več, dejanje pa lahko storilcu dokažejo le, če ga dobijo pri delu, medtem ko je izvor skoraj nemogoče dokazati, čeprav obstaja sum, da je les ukraden. “Večkrat smo postavili tudi zasede, a zaman. Težava je v sami zakonodaji, ki je sprostila trgovino z lesom, tako da prevoznikom lesa ni potrebno imeti pri sebi nobene dokumentacije o količini, vrsti in izvoru lesa, hkrati pa zakonodaja daje inšpektorjem premajhna pooblastila,” pravi Jejčič. Gozdarski inšpektor še v Posavje vozi dvakrat tedensko iz Novega mesta.
Nadzor in odkrivanje nepridipravov nekoliko otežuje tudi dejstvo, da Bohor sega v tri občine
in s tem različne policijske postaje. Tudi zato se evidence policistov in gozdarjev o tovrstnih kaznivih dejanjih razlikujejo.
A nekaj je očitno: raziskanost tatvin je iz leta v leto slabša. Tako so na UNZ Krško kljub vse večjim naporom v zadnjih letih - lani je bila v ta namen ustanovljena tudi posebna skupina - v zadnjih štirih letih od skupaj 42 tatvin raziskali le 6, pred tem pa več kot polovi-
Tibor Palfy
BOHORSKA DREVESA - Koliko jih bo še padlo?
co. In če so policisti iz UNZ Krško v sedmih letih na Bohorju obravnavali 88 tatvin lesa, je slika s tremi tatvinami v istem času na Gorjancih povsem drugačna in kaže na posebnosti Bohorja.
Količine ukradenega lesa so iz leta v leto večje. Do leta 1990 so bile tatvine majhne. V letu 1989, na primer, je v 15 črnih sečnjah izginilo skupaj 60 kubikov lesa, dve leti kasneje se je količina že podvojila, število tatin pa je ostalo nespremenjeno. A količine ukradenega lesa še naraščajo. Leta 1996 je bilo v 12 tatvinah (škode je bilo za 6 milijonov tolarjev!) odpeljanih 456 kubikov lesa, naenkrat je bilo posekano celo 200 kubičnih metrov lesa. Gozdarji so letos odkrili že 4 gozdne tativne, v katerih je bilo povzročeno za čez milijon tolarjev škode. Gozdarji opažajo, da se tatovi zadnji dve leti pomikajo vse globlje v gozd, ker so površine ob prometnicah že izropane.
Tako policiji ostaja le dejstvo, da piše prijave in ovadbe zoper neznane storilce, gozdarji pišejo odškodninske zahtevke, inšpektorji ostajajo nemočni, medtem ko je sodstvo poglavje zase.Ob dejstvu, da so tatovi lesa že leta 1993 na študijski ploskvi Biotehniške fakultete na Bohorju posekali celo s ploščicami označena drevesa, ki so organe pregona pripeljale do cele verige ljudi, vpeletenih v trgovino z lesom, zadeva na sodišču pa še vedno ni zaključena, si ne moremo kaj, da ne ponovimo večkrat izrečeno dejstvo, kako počasni so sodni mlini. In dokler ti ne bodo mleli hitreje, tudi tatovom dreves na enem zadnjih panonskih otokov ob visokih zaslužkih ne bo hudega.
TANJA GAZVODA
Prgišče misli
•	Ljudje so toliko hvaležni, koliko so maščevalni. (Pope)
•	Jutri je navadno najnapornejši dan v tednu. (Španski pregovor)
•	Narod, ki pozablja svojo preteklost, je obsojen, da jo bo ponovno preživel.
•	Pustite prastrah pred Srbi, oni niso naši sovražniki. (Jelinčič)
MODA V TKANINAH
Nad mraz zdaj s tanjšimi oblačili
Konkurenca na trgu in vse večja informiranost potrošnikov, ki sledijo modi, zahtevajo lepoto, kakovost in vse bolj tudi udobnost. To terja od snovalcev in proizvajalcev tkanin, da budno spremljajo svetovna modna dogajanja in najnovejše trende. V hladnem svetu elektronike si želimo udobja in sprostitve doma in na delu. Vse to nam danes omogočajo tudi oblačila iz najsodobnejših volnenih tkanin, saj volna že dolgo ni več le volna. Uporaba vse finejših česancev je privedla do novih tipov volnenih tkanin.
Tk*i pomembne novosti
Tako danes zima ne pomeni, da moramo nositi težka, debela in okorna oblačila. V razvojnem oddelku novomeške Novoteks Tkanine so se še posebej temeljito pripravili na sejem mode, ki poteka ravno te dni v Ljubljani. Potrošnikom in konfekcionarjem predstavljajo kolekcijo tkanin za prihodnjo jesen in zimo. Da bi se prilagodili kupcem, modnim trendom in razvoju tehnologije, so razvili več novosti. Proizvodni program volnenih tkanin iz enojnih prej daje finejše in lažje materiale, ki imajo drugačen otip in padec ter, kar je tudi pomembno, nov videz!
Druga novost so lahke tkanine za zimska oblačila, ki omogočajo modno večplastno oblačenje. Do takih tkanin se dokopljejo z uporabo izredno finih česancev in visoko vitih prej. Po angleški klasifikaciji in oznaki mikronaže teh česancev so dobile trgovsko ime 100 S tkanine.Še vedno so mehke,
voluminozne, nežne in gladke na otip.
Ena pomembnejših novosti na področju volnenih tkanin je tudi mešanica volne in lycre, ki jo dobijo tako, da volneno prejo obogatijo z lycro. In rezultat? Za stare čase nepojmljivo udobna in praktična tkanina, ki se ne mečka in je elastična ter tako veliko bolj uporabna kot klasične tkanine. Kljub temu pa tudi te mešanice ohranjajo značilnosti volne -toploto, voluminoznost, mehkobo, zračnost in naravnost. Nove tkanine so nastale kot odgovor na
Tkanine se oblikujejo v razvoju in izdelajo v proizvodnji, toda pravo potrditev dobijo šele v prodaji. Na fotografiji: prodaja tkanin v bršljin-ski prodajalni Krojač. (Foto: B. D. G.)
zahteve konfekcionarjev po precizno krojenih oblačilih, ki pa so kljub morebitni oprijetosti udobna. To je gotovo razlog, zaradi katerega se tako konfekcionarji kot tudi potrošniki novim mešanicam ne bodo mogli kmalu odpovedati. Tisti, ki se na modo spoznajo, tako ne trdijo zaman, da mešanica volna-lycra še zdaleč ni le modna muha, ampak že postaja klasika.
Kakšne tkanine za prihodnjo zimo?
Kot pravita Boža Avguštin in Smiljana Anžiček iz razvojnega oddelka Novoteksa Tkanine, modne smernice sestavlja nekaj tematskih skupin, zaokroženih celot, ki narekujejo barve, materiale, vzorce, obdelave, otipe in izglede. Skupine tokrat namenoma združujejo žensko in moško modo, saj tkanine niso več tako strogo deljene med spoloma. Danes lahko brez škode ali zgražanja izdelamo ženska oblačila iz moškega žanra tkanin. Za kolekcijo jesen-zima 1998-1999 so v No-voteksu Tkanini pripravili šest tematskih skupin, ki nam dajejo osnovne usmeritve za modne tkanine, vzorce in barve v prihodnji jeseni in zimi.
Mehurčki, led in drobci
Skupino lahkih volnenih tkanin za zahtevno krojenje, voluminoznih luksuznih tkanin za plašče, flanel za vsakdanja oblačila, klasičnih gabardenov in nežnih, mehkih pletenin so poimenovali
“Penasti mehurčki”. Obarvane so z nežnimi barvnimi toni, ki nadaljujejo pomladno kolekcijo, spominjajo pa najbolj na barvo kože, ovseno moko, kamele, koruzo in kunjo dlako. Oblikovalce je k takim tkaninam napeljal vonj vanilije, mehkoba masla, nežnost kože, toplota volne in misel na penečo kopel.
Drugo tematsko skupino so poimenovali “Ledena palača”, morda zaradi zimske romantike, nekega naključnega ugodja vonjav, čudovitih snežnih pastelov, prosojnih snežink ali preprosto -ledenih rož na oknih. V tej skupini so lahki žoržeti, tkanine iz luksuznih mešanic pa take z gru-dastim izgledom, z videzom grobega raševinastega platna, s karo vzorci in mehke flanele. Uporabili so barvno lestvico vseh pastelov, ki delujejo ledeno. V tkaninah za vrhnja oblačila iz volne in njenih mešanic zasledimo blede tone rožnate, bež in sive barve, barvi vijolice in maline pa kot barvni dodatek obojestranskim tkaninam.
“Drobci” so tretja tematska skupina tkanin, nedvomno zato, ker spominjajo na strukture kamnov, organska tla, razjede skrilavcev, mahovnata tla ali celo na drevesne lišaje. Gre za tkanine iz česane volne, tradicionalne angleške tvide, volnene tkanine z lycro in še vedno rustikalnim izgledom, tkanine s popačeno geometrijo, elegantne tkanine v mikro strukturah in rafinirane zrnčaste tkanine. In barve “Drobcev”? Zasnovali so jih v lestvici organskih
Novomeščanka na Oprah show
NOVO MESTO - Številne | ženske po svetu, ki z navdušenjem gledajo oddaje največje I ameriške televizijske zvezde : Oprah Winfrey, si želijo, da bi bile lahko kdaj gostje v njeni i oddaji. Večini se ta želja ne bo j nikoli uresničila, ker jih je pre-! prosto preveč. Njene oddaje gleda 20 milijonov ljudi, med njimi največ žensk. Med tistimi redkimi, ki jim bo uspelo priti v njen studio, pa bo tudi Novomeščanka Tanja Filipovič. V nedavni oddaji Lepota telesa televizije Kanal A je bila potem, ko je že sodelovala kot ena izmed žensk, ki so ji v studiu uredili njen videz, izžrebana še za prisostvovanje na snemanju Oprah showa v Chicagu.
Tanja, ki stanuje v blokovskem naselju v Ulici Slavka Gruma, je bila nad žrebom zelo presenečena, saj. kaj takega ni pričakovala. Pravi, da ne igra iger na srečo pa tudi v nagradnih igrah ne sodeluje. Dopisnico za sodelovanje v oddaji Lepota telesa je poslala slučajno. “Za sodelovanje sem se odločila, ker sem si želela spremembe zunanjosti,” pove Tanja. So-
Tanja Filipovič
delovala je v drugi oddaji in takrat so ji tudi skrajšali lase.
Ker Tanja še ni prejela nobene pošte v zvezi s tem, kot izžrebanka je bila objavljena le na televiziji, si ne želi ustvarjati velikih pričakovanj, ker se boji, da ne bi na koncu vsa stvar padla v vodo. “Po drugi strani pa me skrbi, kako si bom za čas odsotnosti organizirala vse, od službe do življenja doma,” pravi kot mati dveh deklic. Tanja, kije zaposlena na novomeški Agenciji za plačilni promet, naj bi v Chicago odpotovala v aprilu, to pa bo zanjo tudi prvo potovanje tako daleč od doma.
J. D.
ZDRAVNIŠKA RAZLAGA
prim. mag. dr. TATJANA GAZVODA
Kako pozdravimo gripo?
Do danes žal še niso odkrili zdravila, ki bi uspešno delovalo na virus influence. Zaradi nevarnosti komplikacij je potrebno pri gripi ležanje v postelji, znojenje, užiti velike količine vitamina C, sadne sokove za potešitev žeje in lahko hrano, bogato z vitamini, da se organizem po nepotrebnem ne obremenjuje s presnovo. Če se pojavijo motnje v delovanju srca in krvnega obtoka, bo zdravnik pomagal z zdravili za znižanje temperature, po potrebi pa tudi z antibiotiki. Kdor kljub zdravnikovim navodilom prehitro vstane iz postelje, je ogrožen zaradi ponovitve bolezni ali zaradi komplikacij.
Preventiva je še vedno najboljša zaščita pred gripo! V zimskih dneh se izogibajmo oseb, ki kašljajo, kajti pri vsakem izkašljevanju se v okolico
izloči na milijone klic. Izogibajmo se prenatrpanih, zadušljivih in neprezračenih prostorov. Uživajmo veliko sadja in zelenjave. Priporočamo masažo za boljšo prekrvavitev kože ali izmenične kopeli s toplo in hladno vodo. V zimskih mesecih moramo skrbeti za primerno obleko in obutev.
Zaščitno cepljenje proti gripi priporočamo zlasti starejšim osebam, bolnikom z motnjami v delovanju srca in krvnega obtoka, sladkornim bolnikom pa bolnikom s kroničnimi okvarami pljučnih funkcij oziroma bolnikom z revmatskiml obolenji.
Čepljenje opravimo vsako leto!
Neugodni stranski učinki cepljenja proti gripi so možni le pri osebah, ki so preobčutljive za beljakovine.
V komaj znosnem ropotu strojev se tkejo modni materiali, od katerih je večina namenjena izvozu. (Foto: B. D. G.)
barv v srednjih in temnih tonih. Odtenki mahu, rje in šote so povezani z barvo črnila, temno rjavo in svetlo modro ter tvorijo drobne vzorce, ki spominjajo na razjede v kamnih.
S tkanino na Daljni vzhod
Tisti, ki imajo radi Daljni vzhod. bodo posegli po tkaninah iz skupine “Dih Orienta” v skrivnostni lestvici toplih srednjih in temnih barvnih tonov, ki spominjajo na orientalsko okrasje. Barva zemlje ter odtenki suhih sliv, fig in temnega grozdja so osnova tkanin, v katerih se vedno in povsod pojavljajo igre turkiznih, zlatih in lakasto rdečih črt.
Peta skupina tkanin združuje preteklost s prihodnostjo. “Metali” - so jo poimenovali. Združuje tkanine, v katerih se kovinsko siva barva, barva nerjavečega jekla ali barva oglja prepletajo z bakreno rdečo, kobaltovo modro, zeleno in temno vijolično. Tu so močno konstruirani krepi, materiali z odsevnimi površinami, rebraste
tkanine v barvah jekla in tkanine z videzom žičnatih struktur. Ko jih vidite, pomislite na hladno kovino, viteški oklep, morda na delovno uniformo ali pa celo na avtomobilsko industrijo in visoko tehnologijo.
Prava meniška preprostost, stroga enostavnost pa morda še pridih neke stare obrti, ročnega dela in prvobitnosti oblačenja -vse to je navdihnilo oblikovalce, da so za prihodnjo jesen in zimo pripravili tudi zaprte spolstene volnene tkanine, enostavne lahke tkanine, posodbljene rustikalne tkanine, kakovostne tkanine z reliefnim ali na drugi strani papirnato ravnim izgledom. “Vedno in povsod melanži,” pripomnijo ob tematski skupini “Polst”. Pri mehkih flanelah in polsteh se držijo vijolične barve vladarjev, olivno zelene, temno rjave, škrlatne in mornarsko modre, medtem ko ob reliefnih in gladkih tkaninah ne pozabijo na sive in rjave melanže.
BREDA DUŠ1Č GORNIK
fr MERKU

I

aluminijasta lestev, ALPOS M 31 04, prostostoječa, višina 89 cm
>
'URJEVEV»
OČECEHf
-* ;
/:	V __
1/1


■ :

MU‘ IS


	
A

S
-±V__~a: ..
Poceni rešitev za vsak problem!
j

Z"
J A
I

<?T"
mešalnik-set, BOSCH, MFG1961, moč 300 W, prostornina posode 1,51

električna verižna žaga, ALPINA, Elettra 160, moč 1550 W, dolžina meča 35 cm, samodejno mazanje verige, varnostna sklopka za verigo, pokazatelj nivoja olja, teža 3,9 kg
visokotlačni vodni čistilec, AL KO,
PC 160 R, moč 2000 W, 2850 vrt/min, delovni pritisk do 120 barov, regulacija pritiska od 35 do 120 barov (160 barov EWE), poraba vode 7,5 l/min, vhodna temperatura vodedo60°C, teža 17 kg


enoročajna sanitarna baterija za korito,
UNITAS, A 00117, Elegance
... in še 33 izdelkov za vaš dom po izjemno vročih cenah:
hladilnik, IBERNA, IMP 245 cvrtnik, TEFAL, Univerzalis 1250	53.890.00 27.990.00	5delna garnitura za kompresor vijačnik, BLACK & DECKER, KC 9019	5.990.00 7.900.00	garnitura orodja za elektrikarje, VETO, 7515	1.490,00	priključna cev za grelnik vode, BRŽAN, Brinox, 500/550	690,00
sekljalnik, GORENJE, S 302 Elektronic	26.990,00	stabilna krožna žaga, BLACK & DECKER, KS 810	32.990,00	žaga lisičji rep, SANDVIK, 297 aluminijasta lestev, ALPOS, M 38 -12	1.690,00 39.990,00	kopalniški blok, Menorka, 70 cm	48.990,00 enoročajna sanitarna baterija za umivalnik,	
3-delni komplet plastičnih posod, BEKAFORM, 3/1	790,00	vrtalni stroj, BLACK & DECKER, KD350RE	9.890,00	raztegljivi sušilec za perilo, TOPORŠ, Teleskop 650	3.490,00	UNITAS, Elegance, A 00027 enoročajna sanitarna baterija za kad,	13.990,00
sesalnik, SIEMENS, VS 73 A 00	29.390,00	krožna žaga, ISKRA ERO, KZ 55 D	12.490,00	sedež za kopalno kad, KUHAR, 3500	5.990,00	UNITAS, Elegance, A 00305	12.290,00
oljna peč, VVAMSLER, OS 4 kalorifer, C0R0NA, Maestral 101	37.690.00 6.590.00	Oblič, BLACK & DECKER, KVV750 škarje za visoko obrezovanje drevja,	18.990,00	električni grelnik vode, TIKI, TEG 10/N aliTEG 10/P, 101	11.490,00	10delna garnitura žarnic, PHILIPS, E 27	590,00
videorekorder, PHILIPS, VR171 televizor, SONY, 25R1K	37.490,00 109.990,00	BANDO, BD617-2T, BD627-2T, BD 617 - 2TS ali BD 627 - 2TS	1.550,00	električni grelnik vode, TIKI, TG-50,501	15.690,00	sobna TV-antena z ojačevalcem, ISKRA ANTENE, G 223503	3.990,00
radiokasetofon, SONY, CFS-W 338 L	16.790,00	škarje za obrezovanje drevja, BANDO, BD333-2	850,00	priključna cev za grelnik vode, BRŽAN, Brinox, 300/350	580,00	prenosna svetilka, BRENNENSTUHL TL	1.590,00
	
MERKURJEVI POPUSTI IN PLAČILA NA OBROKE
ŠE 4% DO 10% POPUSTA
•	4% ceneje pri vsakem takojšnjem plačilu s kartico DINERSMERKUR
•	4% do 10% ceneje pri takojšnjem plačilu nad 5.000 SIT z MERKURJEVO KARTICO ZAUPANJA
DO 5 OBROKOV BREZ OBRESTI
•	pri nakupu na 5 čekov z odloženim plačilom
•	na Merkurjevo posojilo do 5 obrokov
•	pri obročnem nakupu z DINERSMERKUR (s lem da prlračunamo obresti (2-2%. 3-2% 4-3% 5-4%), obenem pa upoštevamo tudi 4% popust na kartico)
Merkur

•c*;-
***
tSSSb


TUDI NA 12 OBROKOV
•	možnost nakupa na 12 čekov z odloženim plačilom
•	na posojilo do 12 obrokov
•	na največ 6 obrokov s kartico DINERS MERKUR
Minimalni znesek oz. obrok le 5.000 Sil pri nakupu nad 5 obrokov prlračunamo obresti,in sicer 6-1% 7-2% 8-3% 9-4% 10-5% tt-6% 12-7% Pri obtočnem nakupu z DINERSMERKUR pa velja 6-5*. s lem da obenem upoštevamo tudi 4% popust na kartico.


Jtem py mč& e&jja?
mprkurj^spletnestran^
fflU.MERRUR.Sl
V PRODAJALNE NOVOTEHNE GRADAC: Novotehna, * 068 69 222 KOSTANJEVICA NA KRKI: Novotehna, « 0608 87 468 KRŠKO: Novotehna, ® 0608 21 218 NOVO MESTO: Novotehna - Glavni trg, » 068 323 080
Novotehna - Tehnični center, » 068 324 007 Novotehna - Gradbeni center, » 068 321 434 TREBNJE: Novotehna, « 068 44 013
IN V MERKURJEVE FRANŠIZNE PRODAJALNE GROSUPLJE: Vimont, o 061 764 068 NOVO MESTO: Kovinar, » 068 323 836 ŠENTVI0 PRI STIČNI: Agrograd, » 061 778 039
SLOVENSKA VAS PRI ŠENTRUPERTU: Kovinoprodaja, •* 068 47 713 TREBNJE: PC Kovinoprodaja, » 068 44 249
PETJE IN RAZSTAVA ZA PRAZNIK
MOKRONOG - Prikupen pevski večer, vodila ga je Darja Zupančič, so na predvečer kulturnega praznika Mokronožanom pripravili otroški zbor domače osnovne šole pod taktirko Olgice Bartol in ob klavirski spremljavi Duške Peček, moški zbor Emil Adamič iz Mokronoga in ženski zbor Svoboda z Mirne, oba vodi Stane Peček. Večerje bil tudi priložnost za čestitke najbolj vztrajnim pevkam in pevcem. V imenu ZKD je Gallusove značke podelil IgorTeršar. Bronaste so pripeli: Marjeta Vtič, Rotija Peterle, Peter Cam-loh, Janez Repovž, Jože Se-banc in Tone Sebanc; srebrne Jelka Kramar, Breda Repinc, Jože Peterle in Stane Sebanc; zlate pa Rozi Drnovšek, Štefka Gregorčič, Duška Peček, Nada Turk, Silvo Gregorčič in Ciril Tratar. Obiskovalci, kar razveseljivo število jih je bilo, so bili veseli tudi priložnostne razstave likovnih del mokronoških osnovnošolcev.
S. P.
Alfonz Grišin
Januarja letos je preminil Alfonz Grišin, rojen 1923 leta v Verdunu, kjer je tudi preživljal svojo mladost. V prvih dnevih okupacije je pričel delovati kot mladinec na terenu in bil tudi v partizanskih enotah. Bil je borec 2. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Matije Gubca, pozneje borec v Levstikovi in prekomorski brigadi. V času NOB je bil ranjen. Za svoja hrabra dejanja je prejel več odlikovanj. V Kočevje je prišel pred 50 leti in se vključil v obnovo porušenega mesta. Vse svoje življenje je, kljub temu da je bil invalid, neutrudno delal, skrbel za svojo družino in vsesplošen napredek. Pokopali so ga na mestnem pokopališču v Kočevju.
V. D.
•	Iz časopisov izrezujem slike naših politikov in jih obešam na stene. Všeč mi je, če visijo. (Jurič)
•	Še tako močna številka potrebuje podporo ničel. (Petan)
Julijana Kuk
V hladnih januarskih dneh nas je močno prizadelo sporočilo, da je v naše vrste ponovno segla smrt. Tokrat nam je iztrgala še ne 54-let-no sodelavko Julijano Kuk. S smrtjo izginja vse, razen spomina, ki ostaja v živih ljudeh. Zato v takih trenutkih nastajajo nekrologi.
Julijana se je rodila 16. februarja 1944 v Mislinji v kar številni družini. Odrovim se je rodilo šest otrok. Ugibamo lahko, daje bila odločitev, da bo Julijana študirala, povezana z odrekanjem in požrtvovalnostjo njenih staršev. Končala je pedagoško akademijo v Mariboru in postala predmetna učiteljica matematike.
Zaposlila se je najprej v Krmelju leta 1968, po enem letu pa je prišla na našo šolo. Bila je vedno elegantna in zadržana. Red in disciplino je zahtevala tudi od učencev, prav zato sojo spoštovali in jo imeli radi. Vendar je te cilje dosegla vedno z last-
nim zgledom in prepričevanjem, kar je odlika izjemnih pedagogov. Cenili so jo tudi starši učencev in še na zadnjem srečanju so izrekli pohvalo o njej. Med kolegije bila priljubljena zaradi prijaznosti, delavnosti in pripravljenosti za spravljiv dialog. Nikoli ni zaostrovala stvari ali komurkoli oteževala dela. Poučevala je tudi v bližnjem Boštanju in v šoli za odrasle, saj je učiteljev matematike vedno manjkalo.
V Sevnici je našla svoj drugi dom. Ustvarila si je družino in z možem sta zgradila hišo. Žal je v temelje zakopala prve solze kot plod spoznanja, da je zbolela za neozdravljivo boleznijo. Začelo se je 13-let-no zdravljenje, vendar se je po vsakem vedno znova vračala v razred, polna optimizma in delovne vneme. Le neme stene doma vedo za neprespane noči, za dneve, polne bolečin ter nenehnega boja med obupom in voljo: živeti! Ko smo jo obiskovali, nas je vedno sprejemala odprtih rok, s polno mizo dobrot, ki jih je sama pripravljala. Ure prostega časa si je zapolnjevala s pletenjem in v čudovite pletenine oblačila vso družino.
Pred dnevi seje Julijana upokojila. Veselili smo se, da bo prišla med nas in se bomo poslovili od njene aktivne dobe. Ni mogla priti. V petek je s sončniom zahodom za vedno zaspala. Pokopali smo jo v Sevnici. Nemalokrat se bo ob njenem grobu ustavil njen učenec, kolega, prijatelj, znanec in ji namenil lepo misel na nekdanje dni.
ANICA PIPAN, ravnateljica OŠ Savo Kladnik Sevnica
KNJIGA ZA VSAKOGAR
O možganski kapi
Kako preventivno zmanjšati dejavnike tveganja
Možganska kap je nenadno prenehanje delovanja dela možganov zaradi prekinjene oskrbe s krvjo, ki prinaša možganskim celicam hrano, to je kisik in sladkor. Spada med cerebrovaskulame bolezni, to je med najpogostejše bolezni med vsemi nevrološkimi obolenji odraslega človeka. Medtem ko v ZDA in drugem razvitem svetu, kjer so se načrtno in množično lotili preventive, število obolenj upada približno za 5 odstotkov na leto, se pri nas ne zmanjšuje. To je spodbudilo slovensko Društvo bolnikov s cerebrova-skulamo boleznijo, da je izdalo in prejšnji teden predstavilo javnosti knjigo Vse o možganski kapi, ki naj bi pripomogla k osveščanju prebivalstva in zavestnemu zmanjševanju tako imenovanih dejavnikov tveganja.
Ker je zdravljenje možganske kapi še vedno malo uspešno, saj ni zdravil, ki bi lahko preprečile smrt možganskega tkiva ali ga oživila, je preventiva pri tej bolezni toliko pomembnejša. Dejavniki tveganja za možgansko kap so: visok krvni tlak, bolezni srca, povišana vsebnost holesterola, povišana količina krvnega sladkorja in kajenje. Vse, kar temu nasprotuje (zmanjšanje telesne teže, omejitev uživanja alkohola, redna telesna vadba, prenehanje kajenja, dieta, jemanje predpisanih zdravil itd.), zmanjšuje nevarnost za nastop možganske kapi. Tveganje seveda povečujeta tudi staranje in družinsko (genetsko) nagnjenje do te bolezni.
Knjiga Vse o možganski kapi vsebuje poleg opisov bolezni in zdravljenje bolnikov samih tudi nazorne prikaze fizioterapije in drugih oblik nege bolnikov, ki je običajno dolgotrajna in težavna, če ne celo mučna, vendar z upanjem, da je tudi po preboleli možganski kapi še mogoče živeti polno in ustvarjalno, četudi v omejenem obsegu.

::p
l (
gospodar!
A	r
Dober Gospodar Ve, Da Lahko Denar, vKi Ga Je Prislužil Z Dobro Letino, Še Oplemeniti. Izbrati Mora Le Pravo Obliko Varčevanja.
V Novi KBM d.d. se lahko odloča za:
varčevalno knjiŽco z odpovednim rokom kratkoročne vezave v tolarjih, v tolarjih z valutno klavzulo ali v tuji valuti dolgoročne vezave v tolarjih ali tuji valuti ali pa izbere rentno varčevanje
^^.Nova KBM
PodruZrica BREŽICE
O pestri ponudbi varčevanj povprašajte v enoti Nove KBM d.d. ekspozituri Brežice, Maistrova 2. Naša telefonska številka 0608 62 031.
Z veseljem vam bomo pojasnili vse, k3r vas bo o varčevanju zanimalo.
POKLIČITE S? 068/323-610
MARK — GSM
E T I N G DL 0 4 1 / 6 2 3 - 1 1 6 USPEH ZAGOTOVLJEN!
n
NOVOTEHNA
TELESA
SESALNIKI
ZA UTRUJENE, BOLEČE IN MRZLE NOGE
APARAT ZA VODNO MASAŽO NOG 2 ZRAČNIMI MEHURČKI
CENA
8.993 SIT
ZELO PRIMERNO DARILO
WIGO WHIRL FM 4760
PRIHRANITE Sl POT K FRIZERJU IN DENAR
KO KVALITETI SLEDI CENA (5 x filtracija zraka)
CENA
18.988 SIT
SESALNIK
NAJBOUŠE MOKRO IN SUHO
GLOBINSKO ČIŠČENJE
Možnost dokupa električne krtače za suho globinsko čiščenje
CENA
62.307 SIT
SESALNIK LAVAMATIC ED ELECTRONIC
EIO morphy richards PREMIER 1200
ENERGETSKO UČINKOVIT (olajšava pri odmeri dohodnine)
PREDSTAVITEV SESALNIKOV:
WIGO HC 04
STRIŽNI APARAT
CENA
9.321 SIT
VSI NASTAVKI VKLJUČENI V CENO
NOVOTEHNA GLAVNI TRG, NOVOTEHNA TEHNIČNI CENTER, NOVOTEHNA TREBNJE, NOVOTEHNA KRŠKO, NOVOTEHNA KOSTANJEVICA,
ponedeljek, 16. 2.1998 od 9.00 - 12.00 ponedeljek, 2. 3. od 15.00 - 18.00 ponedeljek, 16. 2. 1998 od 15.00 - 18.00 ponedeljek, 2. 3. od 9.00 - 12.00 sreda, 18. 2. 1998 od 15.30 - 18.30 sreda, 4. 3. od 15.30 - 18.30 sreda, 18. 2. 1998 od 12.00 - 14.00 sreda, 4. 3. od 9.00 - 11.00 sreda, 18. 2. 1998 od 9.00 do 11.00 sreda, 4. 3. od 12.00 - 14.00
MOŽNOST NAKUPA NA 12 OBROKOV 4-10% popust pri nakupu z Merkurjevo kartico zaupanja
Uidi Revozov cenik v markah
Poslej cene avtomobilov v “nacionalni valuti”
Krajane Občine Šentjernej in vse zainteresirane vabimo na
JAVNO OBRAVNAVO
NOVO MESTO - V začetku meseca je novomeški Revoz objavi! nov cenik za Renaultove avtomobile, za razliko od prejšnjih tokrat v nemških markah. Seveda kupci še naprej plačujejo v tolarjih, za izračun cene pa velja srednji tečaj Banke Slovenije na dan plačila.
Revoz je eden zadnjih uvoznikov velike avtomobilske znamke, ki je pri pripravi cenikov vodil tako politiko, kot je običajna v urejenih in stabilnih državah, se pravi, da so cene blaga in storitev v uradni denarni enoti države, v kateri je blago naprodaj. Izvajanje take politike je imelo svojo ceno, ki jo je poravnaval predvsem Revoz. Zaradi valutnih sprememb so morali pogosteje kot večina tekmecev spreminjati svoje tolarske cene, kar je dajalo napačen vtis, da Revoz pogosteje draži avtomobile. Poleg tega so bili avtomobili iz Revozove ponudbe s tolarskimi cenami osamljen primer in take cene težje primerljive s cenami tekmecev, ki so že dolgo v markah. V vse ostrejši konkurenci na odprtem slovenskem avtomobilskem trgu je bil to še dodaten argument za uvedbo cen v (stabilni) nemški valuti. Kmalu bodo v markah izdali tudi cenik za avtomobile Volvo. Pravijo pa, da bodo cene z veseljem spet navajali v slovenskih tolarjih, ko bo v to zakonodaja prisilila tudi ostale uvoznike in trgovce.
Nekaj cen Renaultovih modelov v markah: tvvingo 14.540, clio RL l,2/3v 14.320, clio confort l,4/5v
20.050,	cangoo RN 1,2 19.420, kangoo RN 1,9 D 22.750, megane RL l,4e 21.480, megane RN l,6e 23.730, megane classic RT l,6e 27.450, megane scenic RN l,6e 27.490, laguna RT 1,8 32.400, saf-rane 2,5 54.390, espace RTE 2,0
50.050,	spider PB 82.220.
NAGRADNI VPRAŠANJI RADIA LOGATEC
LOGATEC - Notranjski radio Logatec ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Katera svetnica ie zavetnica Velike Planine? (nagrada kosilo v gostišču Šimnovec) in Kako se je imenovala frizura, ki jo je nosila Marija Antoinetta v 18. stoletju? (nagrada frizerske storitve v vrednosti šest tisoč tolarjev v salonu Jana na Vrhniki). Odgovore je treba do sobote, 14. februarja, pošljite na naslov: Daša Košir - za NTR Logatec, TVžaška 12/b, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle.” Nagrajenca prejšnjega tedna sta: Vinko Košmerl iz Loškega Potoka in Helena Murgelj z Otočca.
iriTEMim
INTERALTA, d.o.o.
podjetje za proizvodnjo PVC-oken in vrat
vabi k sodelovanju
kooperante za prodajo in montažo oken in vrat na območju Dolenjske.
Od kandidatov pričakujemo izkušnje z montažo stavbnega pohištva.
Pisne prijave sprejemamo na naslov:
Interalta, d.o.o., Stegne 21 c, 1000 Ljubljana, oddelek za kooperacije.
OSNUTKA
SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA POMEMBNEJŠA LOKALNA SREDIŠČA OBČINE NOVO MESTO ZA NASELJE ŠENTJERNEJ
(za ureditveno območje I. historično jedro naselja Šentjernej, kjer se na podlagi pridobljenih natečajnih rešitev določajo merila in pogoji za posege v ožji morfološki enoti 284 l/A del - del ožjega območja historičnega jedra)
ki bo
v torek. 17. februarja 1998. ob 18. uri
v prostorih Občine Šentjernej, Trubarjeva cesta 5 (sejna soba).
Vabljeni!
Občina Šentjernej
OBJAVA
Vzgojno-varstvena organizacija Novo mesto od 2. marca 1998 ponuja nov program:
OBČASNO VAROVANJE OTROK NA DOMU
Program občasnega varovanja otrok, starejših od 1 leta, na domu bo prilagojen
občasnim potrebam staršev na območju občine Novo mesto vse dni v tednu, od 5.30 do 24. ure.
Opravljali pa ga bodo strokovni delavci vrtca in zunanji izvajalci, ki so končali štiriletni izobraževalni program ali imajo najmanj 5 let izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu.
ČE POTREBUJETE NAVEDENO OBLIKO OBČASNEGA VAROVANJA OTROK, nas seznanite vsai 24 ur prei
na telefon: 37183-13 ali 37183-14 (od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro, ga. Irena ČAMPA).
(KRKkZDRAVI UŠČK
HOTELI OTOČEC
AL

TENIŠKI CENTER OTOČEC
NOVOLES, lesna industrija, Straža, d.d.
Na žago 6, 8351 Straža
JAVNA OBJAVA ZBIRANJA PONUDB
za najem menze in nudenje prehranskih storitev med delom
NOVOLES, lesna industrija, Straža, d.d., skupaj z odvisnimi družbami, ki delujejo znotraj Poslovnega sistema Novoles, zaposluje 871 delavcev na lokacijah v Straži, Soteski, Trebnjem in Krškem.
Z najugodnejšim ponudnikom želimo skleniti pogodbo o organiziranju, pripravi in razdeljevanju toplega obroka zaposlenim, kot tudi pogodbo o najemu menze s koristno površino 480 m2 in pripadajoče opreme.
Od ponudnikov pričakujemo, da nam bodo v svoji ponudbi posredovali:
•	predstavitev podjetja in dejavnosti
•	predstavitev možnih jedilnikov (kvalitetna in količinska predstavitev)
•	ceno obroka
•	plačilne pogoje
•	pogoje, pod katerimi so pripravljeni skleniti najemno razmerje.
Interesenti naj oddajo ponudbo v 8 dneh po objavi na naslov:
NOVOLES, lesna industrija, Straža, d.d., Kadrovsko-pravni sektor, Na žago 6, 8351 Straža.
Izbiro najugodnejšega ponudnika bomo opravili v nadaljnjih 30 dneh ter o izbiri obvestili vse prijavljene ponudnike.
Šolski center Novo mesto Šegova ulica 112 8000 Novo mesto
razpisuje delovno mesto
• 1 učitelja strojnih strokovnih predmetov, dipl. inž. strojništva
Prosto delovno mesto razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom od 1. marca 1998 dalje.
Prijave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v petnajstih dneh po preteku roka za prijavo.
KREKOVA BANKA
ZA
VAS
NA SVOJI LADJI STE VI KAPnAN!
Toda z dobrim krmarjem boste lažje in varneje pluli po morju vsakodnevnih obveznosti.
VAŠ TEKOČI RAČUN PRI KREKOVI BANKI
ZANESLJIVO UPRAVLJANJE,
ZAGOTOVLJENA DISKRETNOST IN VSE UGODNOSTI,
kijih lahko pričakujete od dobre banke:
čeki, plačilne kartice, kartice za bankomat, trajni nalogi, i/re d na p re koračite v...
KREKOVA BANKA
(J?. Or.t /■£*'.?./ y jhlOi čfavtp'.-.
ZAKAJ NE BI LETOS VAŠE POČITNICE TRAJALE KAK DAN
DLJE?
Z ugodnim posojilom Nove KBM si lahko privoščite počitnice, kakršne si želite.
Fiksna obrestna mera že od TOM + 5,5% letno. Rok vračila od 3 - 12 mesecev.
Denar dobite takoj.
Informacije po telefonu 062 229 29 50.
I	Nova KBM
TELEVIZIJSKI SPOREDI
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 1*. II.
SLOVENIJA 1
8.10-0.45 TELETEKST
9.00	ODDAJA ZA OTROKE ŽIVALSKE PRAVLJICE, 6/13
9.15	OUASIMODOVE ČAROBNE DOGODIVŠČINE, ris. naniz., 6/26
9.45	GRACE NA UDARU, amer. na-niz., 22/25
10.20	TEDENSKI IZBOR
NASH BRIDGES, amer. naniz., 6/14
11.00	DOGODIVŠČINE Z DIVJEGA ZAHODA, serija, 11/16
11.30	GLASBENA ODDAJA
13.00	POROČILA
13.10	VREMENSKA PANORAMA
14.50	TEDENSKI IZBOR 30 LET FS EMONA
15.10	ANSAMBEL PERUANSKE GLASBE
15.20	UMIRAJOČI LABOD
15.50	OSMI DAN
16.20	SLOVENSKI UTRINKI
17.00	OBZORNIK
17.30	JASNO IN GLASNO, kont. oddaja
18.20	ZENIT
18.50	SLEDI
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	NAGANO 98
20.35	VRTINEC ROŽ, franc, nadalj., 3/14
21.40	TEDNIK
22.00	ODMEVI, KULTURA, ŠPORT
23.10	SEJEM-MODA
23.15	OBLIKOVALKE, amer. naniz., 1/21
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama - 9.00 Pepa in Pepe, Špan. naniz., 23/26 - 9.30 Trdno v sedlu, naniz., 24/ 65 - 10.00 Doktor Sylveslre, franc., naniz., 5/12 -
10.50	Lov za zakladom, franc, kviz., 6/10 -1130 Stoletje ljudstva, serija, 4/10 -17.00 ZOI Nagano 98-18.30 Gremo plesat -19.00 Kolo sreče - 20.00 Šport - 22.15 Sestre, amer. naniz., 9/22 - 23.15 Schicsalspiel, nem. film -1.10 ZIO Nagano 98
KANALA
9.00	Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 MacGyver, ponov. -12.00 Oprah show, ponov. -13.00 Odklop, ponov. -14.00 Vitez za volanom -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Princ z Bel Aira, naniz. -
17.30	Sončni zaliv, nadalj. -18.00 Dobri časi, slabi časi, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00 Špiclji, film - 22.00 Psi faktor
-	23.00 MacGyver, naniz. - 0.00 Cannon, naniz.
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani -17.00 Najspot -18.00 Iz produkcije Združenja LTV -18.30 Avtogaleri-ja -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Video-boom 40 - 21.00 Novice - 21.30 Litijski mozaik
HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Živinorejec (serija) -13.15 The City (serija, 1/352) - 14.00 Živa resnica • 14.30 Poslovni klub -15.05 Program za mlade -17.00 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Besede, besede, besede -19.05 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Odprto
-	2030 Kubanska trgovina, dok, film - 21.30 Pol ure kulture - 22.05 Opazovalnica - 22.35 Čas zarote (dok. serija) - 23.00 Poročila
HTV S
14.35	TV spored -14.50 Filmska noč z Jamesom Woodsom -16.25 Program za mlade -18.35 Hugo (tv igrica) -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz -
20.25	Dosjeji X (serija) - 21.30 Ceremonija, franc, film - 23.20 Osumljen, film
PETER, 13. II.
SLOVENIJA 1
8.10-1.25 TELETEKST
9.00	KU-KU, lutkovna igrica
9.15	NARAVA OD BLIZU, nem. dok. naniz., 2/6
9.45	TEDENSKI IZBOR ZENIT
10.15	SLEDI
10.35	OBLIKOVALKE, amer. naniz., 1/21
11.10	VRTINEC ROŽ, fran. nadalj., 3/14
12.00	SLOVENSKI UTRINKI
12.30	UUDJE IN ZEMLJA
13.00	POROČILA
15.50	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
16.20	MOSTOVI
17.00	OBZORNIK
17.10	PO SLOVENIJI
17.30	ODDAJA ZA OTROKE
18.20	NOVI RAZISKOVALEC, amer. dok. serija, 6/13
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	NAGANO 98
20.35	GOODFIGHT, amer. film
22.10	ODMEVI, KULTURA, ŠPORT
22.55	NEWYORŠKA VROČICA, amer. naniz., 16/22
23.30	ZVEZDE RUSKEGA BALETA
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama - 9.00 Pepa in Pepe, Špan. naniz., 24/26 - 9.30 Pasje življenje, amer.
naniz., 6/22 - 10.00 Ženska gre svojo pot, nem. naniz., 13/14 -10.50 Moja draga Klementina, amer. film -15.40 ZOI Nagano -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Koncert - 21.35 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja, angl. dok. serija -
22.00	Mala prodajalna groze, amer. film - 23.20 Profit, amer. nadalj., 6/8 -1.50 ZOI Nagano
KANALA
9.00	Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 MacGyver, ponov. -12.00 Oprah show -13.00 Psi faktor, ponov. -14.00 Vitez za volanom, naniz. -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -
16.00	Nora hiša, naniz. - 16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Princ z Bel Aira -17.30 Sončni zaliv, nadalj. -18.00 Dobri časi, slabi časi, nadalj. -18.25 Bravo, maestro -18.40 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Opfah show - 20.00 Film po vaši izbiri - 23.30 Cannon, naniz. - 0.30 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani -17.00 Glasbena oddaja -
18.00	Kmetijski razgledi -18.25 Dajmo naši! -
19.00	Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 21.00 Novice - 21.30 Glasbena oddaja
HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -
10.05	Zimski izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Živinorejec (serija) -13.15 The City (serija, 2/352) - 14.00 Sinovi Nevihte -15.05 Program za mlade -18.00 Kolo sreče -18.35 Govorimo o zdravju -19.05 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Sedem vrhov (potopis, serija) - 20.50 Lepa naša - 22.10 Opazovalnica - 22.45 Tednik - 23.45 Poročila -
23.50	Nočna straža: Oddelek za umore (serija); 0.40 Poljub pred smrtjo (amer. film); 2.10 Sedmi elemnet; 2.25 Koncert; 5.30 Knez vojne (film)
HTV I
14.50	Tv koledar -15.00 Osumljen (film) -16.25 Program za mlade -17.05 Živinorejec (serija) -
17.55	Skrivnosti -18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport -
20.15	Stranka (serija) - 21.20 Cosby show (hum. serija) - 21.50 Bojni znak (amer. film) - 23.30 Ugrabljen (kan.-amer. film)
SOBOTA, 14. II.
SLOVENIJA 1
8.05	- 1.55 TELETEKST
8.50	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
9.10	TABORNIKI IN SKAVTI
9.25	POD KLOBUKOM
10.10	JASNO IN GLASNO
10.55	BEG Z JUPITRA, avstral. nadalj., 12/13
11.20	HITOVE MUZE
12.00	TEDNIK
13.00	POROČILA
13.15	TEDENSKI IZBOR ZGODBE IZ ŠKOLJKE
13.45	LAHKIH NOG NAOKROG
14.30	ZVEZDE RUSKEGA BALETA
15.30	ANTON THE FLYER, dan. film
17.00	OBZORNIK
17.15	NAŠA PESEM
17.50	NA VRTU
18.15	OZARE
18.20	KULTI V GANI, dok. oddaja, 2/2
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
19.55	UTRIP
20.10	NAGANO 98
20.40	TURISTIČNA ODDAJA
22.00	NAJ NAJ NAJ..., angl. dok. serija, 5/6
22.30	POROČILA, VREME, ŠPORT
23.05	BATTON ROUGE, Špan. film
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama - 10.00 Koncert -
12.30	Košarka -13.00 ZOI Nagano 98 - 20.00 Superman II, amer. film - 22.10 V vrtincu - 22.50 Sobotna noč
KANALA
8.30	Kaličopko, ponov. - 9.30 Risanka -10.00 Mork in Mindy, naniz. -10.30 Divji divji zahod, naniz. -11.30Srečni časi, naniz. -12.00 Sveta Helena -13.30 Dobri časi, slabi časi, ponov. -15.30 Sončni zaliv, ponov. -17.30 Oprah shov, ponov. -18.30 Atlan-tis, ponov. -19.30 Miza za pet, naniz. - 20.30 Bon-nie in Clyde, film - 22.30 Petek trinajstega, naniz. -
23.30	Atlantis, ponov. - 0.30 Cannon, naniz.
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani -17.00 Videoboom -18.00 Mala klinika cinizma -18.30 Majhni smo... -
18.15	Tedenski pregled -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije Združenja LTV -
21.00	Novice - 21.15 Od sobote do sobote -
21.30	Glasbena oddaja
HTV 1
8.20	Tv koledar - 8.30 Poročila - 8.35 Risanka -
9.00	Dobro jutro -11.00 Program za mlade -12.00 Poročila • 12.25 Neobičajna pestunja (franc, film)
-14.00 Poročila -14.10 Zverinjak v Bronsu (serija) -15.05 Briljanten -15.50 Televizija o televiziji -16.30 Dr. Quinn - žena vrač III (serija) -17.20 Turbo Limach Show -19.03 V začetku je bila beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Opri se name (amer. film) - 22.05 Opazovalnica - 22.35 Forum - 23.20 Nočna premiera: The Stand; 2.15 Psi faktor (serija); 3.00 Dok. film; 3.45 Skrila kamera;
4.15	Koncert; 5.15 Uspeh v hrvaškem športu
HTV*
10.35	Tv koledar-10.45 Dosjeji X (serija) -11.30 Črno bclov barvi -16,30 Morje -17.00 Žnanstve-
na oddaja -18.00 Dok. oddaja -18.40 Zlati gong -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Triler - 21.20 Dok. serija - 22.15 Daksa - 23.05 Oprah Show
NEDELJA, 15. II.
SLOVENIJA 1
7.45-1.10 TELETEKST
8.30	OZARE
8.35	FERDI, ris. serija
9.00	TELERIME
9.05	ZVEZDICA, lut. igrica
9.30	ČAROBNI ŠOLSKI AVTOBUS, risana naniz., 7/39
9.55	NEDELJSKA MAŠA
11.00	DOGODIVŠČINE Z DIVJEGA ZAHODA, amer. serija, 12/16
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	UUDJE IN ZEMUA
12.30	4x4
13.00	POROČILA
14.30	OKSANA BAIUL STORY, amer. film
15.20	PRAVI BIZNIS
17.00	OBZORNIK
17.15	PO DOMAČE
18.50	SPOZNVANJE NARAVEriN DRUŽBE
19.10	RISANKA
19.20	LOTO
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
19.55	ZRCALO TEDNA
20.10	NAGANO 98
20.40	ZOOM
22.10	OČETJE IN SINOVI
23.05	POROČILA, VREME, ŠPORT
23.25	PREDSTAVA, amer. film
SLOVENIJA S
8.00	Vremenska panorama - 9.55 El principle encontado, Špan. film -10.50 Pomp -11.50 V vrtincu -12.30 Teniški magazin -13.00 ZOI Nagano -16.40 Rokomet -18.00 ZOI - 20.00 Strici so mi povedali, tv nadalj., 2/7 - 21.10 Stoletje ljudstva - 22.00 Slovenski magazin - 22.30 V New Orleansu, amer. naniz., 6/22
KANALA
8.30	Kaličopko - 9.30 Risanka -10.00 Mork in Mindy, naniz. -10.30 V zadnjem hipu, 2. del mlad. filma -
11.30	Atlantis, ponov. -12.30 Moški, ženska in banka, film -14.00 Drzni in lepi, ponov. -15.45 Bravo mestro, ponov. -16.00 Oče Dowiing, naniz. -17.00 Lepotica in zver, naniz. -18.00 Strašilo in gospa King, naniz. -19.00 Kung Fu, naniz. - 20.00 Enota Delta 2, film - 22.00 Odklop, ponov. - 23.00 Mac-Gyver, naniz. - 0.00 Cannon, naniz.
VAŠ KANAL
13.00	Videostrani -16.30 Med polko in valčkom -17.00 Šport -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Mala klinika cinizma -
20.25	Dajmo naši! - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi
PONEDELJEK, 16. II.
SLOVENIJA 1
7.40-1.10 TELETEKST
8.30	POČITNIŠKI PROGRAM RISANKA
9.00	TELERIME
9.05	AMERIŠKA PRAVUICA
9.50	BRIŠI PIŠI
10.00	URŠINE UUBEZNI, mlad. film
10.30	TEDENSKI IZBOR „
NOVI RAZISKOVALEC, amer. dok. serija, 6/13
11.20	NA VRTU
11.45	KULTI V GANI, nem. dok. oddaja
12.35	UTRIP
12.50	ZRCALO TEDNA
13.00	POROČILA
13.40	TURISTIČNA ODDAJA
14.00	OČETJE IN SINOVI
14.50	ZOOM
16.20	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	OBZORNIK
17.10	PO SLOVENIJI
17.30	ODDAJA ZA OTROKE
18.20	RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVUENJE
19.10	RISANKA
19.15	ŽREBANJE3x3PLUS6
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.00	NAGANO 98
NAGRADI V NOVO MESTO IN NA SENOVO
Žreb je izmed reševalcev 4. nagradne križanke izbral Jožeta Šepca iz Novega mesta in Janeza Planinca s Senovega. Šepcu je pripadla denarna nagrada, Planinc pa bo za nagrado prejel knjigo. Nagrajencema čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 23. februarja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 6". Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 4. KRIŽANKE
Pravilna rešitev4. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: STRATUS, TEORIJA, NA SMUČEH, T, OLT, BEDA, ETAPA, FAKIR, KARAKAL, NI, BALTSA, TAN, SEM, IGMAN, PRESTA, RABI, INJE, REALEC, SAAR, DAKOTA.
20.35	SAVANNAH, amer. nadalj., 7/34
21.20	UUDJE IN GORE
22.15	ODMEVI, UNIVERZITETNI RAZGLEDI, KULTURA, VREME, ŠPORT
23.00	OPUS
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama - 9.00 Indaba, franc, naniz., 7/25 - 9.25 Frasier, franc, naniz., 7/25 -
9.25	Peter Strohni, 6. del -10.35 ZOI Nagano -
19.00	Lingo, tv igrica -19.30 Videoring - 20.00 Studio City - 21.00 Pomp - 22.00 Tok noč tok -
23.00	Brane Rončel izza odra
KANALA
9.00	Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 Mac-Gyver, ponov. -12.00 Oprah show, ponov. -13.00 Dannyjeve zvezde - 14.00 Vitez za volanom, naniz. -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -
16.30	Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Princ z Bel Aira, naniz. -17.30 Sončni zaliv, nadalj. -
18.00	Dobri časi, slabi časi, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00 Vojaka po sili, film - 21.30 Sam svoj mojster, naniz. -
22.00	Policijska kamera - 22.30 Macgyve, naniz.
-	23.30 Cannon, naniz. - 0.30 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani -17.00 Šport -19.00 Novice
-	19.30 24 ur - 20.00 Med polko in valčkom -
20.30	Šport - 21.00 Novice - 21.30 Iz produkcije Združenja LTV
TOREK, 17. II.
SLOVENIJA 1
7.40-1.00 TELETEKST
8.30	POČITNIŠKI PROGRAM
RISANKA
9.00	TELERIME
9.05	SKRIVNOSTI KAPITANOVEGA
DNEVNIKA
9.50	BRIŠI PIŠI
10.00	TAJNO DRUŠTVO PGC, mlad. film
11.00	TEDENSKI IZBOR
RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVUENJE
11.45	NEWYJORŠKA VROČICA, amer. naniz., 16/22
12.15	SAVANNAH, amer. nadalj., 7/36
13.00	POROČILA
13.10	VREMENSKA PANORAMA
13.25	GORE IN UUDJE
14.20	OPUS
14.50	MALOMEŠČANSKA SVATBA, SNG Ljubljana
16.20	EVROPSKI ŽENSKI MAGAZIN
17.00	OBZORNIK
17.10	PO SLOVENIJI
17.30	BEG IZ JUPITRA, 13/13
17.55	MEJNIKI NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE
18.20	BESEDE
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.00	NAGANO 98
20.30	GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstral. nadalj., 7/26
21.20	TV TRIBINA
22.15	ODMEVI, KULTURA ŠPORT
23.00	KDO JE GLAVNI, amer. naniz., 12/22
23.25	OMIZJE O KULTURI 0.25 SVET POROČA
SLOVENIJA I
8.00	Vremenska panorama - 9.00 Pepa in Pepe, Špan. naniz., 25/26 - 9.25 Frasier, 7. del - 9.45 Peter Strohm, 7. del -11.40 Slovenski magazin -
12.10	Tok noč tok -13.00 Za dobro stvar, amer. film -15.00 ZIO Nagano -19.00 Kolo sreče -
19.30	Videoring - 20.00 Hipnotičnisvet P. Mc.
Kenne - 20.50 Vprašanje zakonitosti, angl. naniz., 7/7-21.15 Sestre II, amer. naniz., 10/22 -
22.00	Dangerous offender, kan. drama - 23.40 Novice iz sveta razvedrila -1.05 ZOI Nagano 98
KANALA
9.00	Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 MacGyver, ponov. -12.00 Oprah show, ponov. -13.00 Atlantis, ponov. -14.00 Vitez za volanom, naniz. -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. 16.30 Cooperjeva druščina -17.00 Princ z Bel Ara -17.30 Sončni zaliv, nadalj. -18.00 Dobri časi, slabi časi, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00 Odklop-21.00 Zaznamovani, naniz. - 22.00 Drew Carey, naniz. - 22.30 Pravdarji, naniz. - 23.00 MacGyver, naniz. - 0.00 Cannon, naniz.
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani -17.00 Mini 5 -17.25 Majhni smo... -17.30 Šport -18.00 Oddaja o kulturi -
18.30	Avtogalerija -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Usodna odprava, amer. film - 21.40 Novice - 21.50 Rezerviran čas
SREDA, 18. II.
SLOVENIJA 1
7.40-	1.20 TELETEKST
8.00	POČITNIŠKI PROGRAM RISANKE
8.35	TELERIME
8.40	MESTNA PRAVUICA
9.20	BRIŠI PIŠI
9.30	UGRABITE ME, PROSIM, madž. film
10.30	BESEDE
11.25	TEDENSKI IZBOR
KDO JE GLAVNI, amer. naniz., 12/22
11.50	GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstral. nadalj., 7/26
12.30	NAJ NAJ NAJ
13.00	POROČILA
13.10	VREMENSKA PANORAMA
14.05	TEDENSKI IZBOR
SVET POROČA
14.35	OMIZJE O KULTURI
15.25	TV TRIBUNA
16.20	OBZORJA DUHA
17.00	OBZORNIK
17.10	PO SLOVENIJI
17.30	MALE SIVE CELICE
18.20	ZAROČENCA, nadalj., 7/10
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.00	NAGANO 98
20.30	NASH BRIDGES, amer. naniz., 7/14
21.20	OSMI DAN
21.50	PODOBA PODOBE
22.20	ODMEVI, KULTURA, ŠPORT
23.15	GRACE NA UDARU, amer. naniz., 23/25
23.40	OPERA
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama - 8.50 Pepa in Pepe, naniz., 26/26 - 9.20 Frasier, 8. del - 9.45 Peter Strohm, 8. del -10.30 ZOI Nagano -13.40 Oksa-na Baiul Story, amer. film -15.40 ZOI Nagano 98 - 19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Odbojka - 22.05 Sestre, amer. naniz., 11/22 - 22.55 Lov za zakladom, franc, kviz, 7/10 -1.05 ZOI
KANALA
9.00	Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 MacGyver, ponov. - 12.00 Oprah shovv, ponov. -13.00 Dannyjeve zvezde -14.00 Vitez za volanom, naniz. -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Princz Bel Aira -17.30 Sončni zaliv, nadalj. -18.00 Dobri časi, slabi časi, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -
19.00	Oprah show - 20.00 Prepovedani spomini, film - 21.30 Ellen, naniz. - 22.00 Filmske čarovnije - 23.00 MacGyver, naniz. - 0.00 Cannon, naniz. -
1.00	S kolesom po Ameriki, dok. oddaja
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani -16.45 Usodna odprava, film -18.30 Mini 5-19.00 Novice -19.30 24 ur- 20.00 Prifarski muzikanti -21.00 Novice - 21.30 Mala klinika cinizma
vSSfe' DESET
DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Sonji Mervar iz Glavne ceste 52 na Mirni. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek ob 16.30, je ta teden takšna:
1.	(2) Če bo šlo po sreči - ansambel Zasavci
2.	(1) Lunco bom vprašal - Igor in Zlati zvoki
3.	(4) Pod sivim očakom - Franc Flere in Stiški kvartet
4.	(5) Prva ljubezen - ansambel Akord
5.	(8) Slamica in sod - ansambel Vasovalci
6.	(3) Nazdravimo novemu letu - ansambel Korenine
7.	(6) Žena ali harmonika - ansambel Labirint
8.	(-) Kovač še kuje - Štirje kovači
9.	(7) Slovenski bogataš - ansambel Ivana Puglja
10.	(9) Nočna vila - ansambel Poljub
Predlog za prihodnji teden: Pridi deklica - Matija Slak s Starimi znanci
KUPON ŠT. 6 Glasujem za: Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
	NAGRADNA KRIŽANKA 6											
				mm			DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST	ZRNA IZ SEMEN KAVOVCA	BREZBAR VEN PLIN OSTREGA VONJA (NHJ	GLAGOLSKI NAČIN (TRPNIK)	VRSTA AZIJSKE PALME	SL PEVEC ZABAVNE GLASBE (MIRAN)
												
							ZAJEDAL SKA ŽUŽELKA, KI SESA RASTLINSKE SOKOVE					
	msmk				lil Kr		IND.PESNIK (9.ST.N.ŠT) NEOBDELAN PORASEL SVET					
												
							>					
												
-	AVTOR JOŽE 1 UDIR	JUŽNOAFR LEPOTNA POSODOVKA Z MODRIMI CVETOVI	MIŠICA VRTILKA, OBRAČAL KA	SORTA VINSKE TRTE IZ BURGUN DIJE (BELO VINO)	LETNICA PRJ LESU DOMAČA PERNATA ŽIVAL	V						
	FR KNJIŽEV NIK NADRE ALIST (LOUIS, 1897-1982)							PISATELJ CANKAR KRAJ PRI NOVEM MESTU				
	SAMICA GOLOBA									INDIGO, MODRI LO	TRINOG	ZNAN CHATEAU BRIAN DOV ROMAN
	GR. MITOLO LJUBLJENEC BOGINJE REE					IME SOVJET POLITIKA HRUŠČOVA IND ŽENSKO OBLAČILO						
	VEČJI JADRANSKI OTOK				RIBIŠKA MREŽA SLOV MIT DUŠA UMRLEGA				SUKANEC POSODA ZA VINO			
	ENOZLOŽNE BESEDE BREZ NAGLASA						VRTNA RASTLINA Z RAZNO BARVNIMI CVETOVI					
	SESTAVLJA LEC URADNIH LISTIN						SAMO GLASNIK					
	ZNANI RIMSKI VODNJAK						INDUST MESTO V JV TURČIJI					
POPRAVEK
Pri zahvali JANEZA KO-
RAČINA iz Kočevarjeve 6, Novo mesto, je prišlo do pomote pri ge. Ivanetičevi. Pisalo je zahvala g. Ivanetiču namesto ge. Ivanetičevi. Za neljubo napako se opravičujemo!
PODEŽELSKA MLADINA VABI
METLIKA - V Društvu podeželske mladine želijo, da bi imeli čim več članov, zato vabijo vse, ki se radi izobražujejo, hodijo na strokovne izlete in na kmečke prireditve, da se v soboto, 14. februarja, ob 19. uri udeležijo v menzi metliške Vinske kleti občnega zbora društva. Po zboru bo družabno srečanje.
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, stara mama, sestra in teta
FRANČIŠKA
UMEK
iz Malega Cerovca 7
Zahvaljujemo se sosedom, prijateljem in znancam za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo pokojne na zadnji poti. Lepa hvala kolektivu Dolenjskega muzeja, Pogrebnemu zavodu Oklešen in Travmatološkemu oddelku bolnišnice za lajšanje bolečin. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata, tast in stric
AVGUŠTIN
UDVANC
iz Bele Cerkve 10
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in drugim za ustne in pisne izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter izkazano spoštovanje ob zadnjem slovesu. Hvala njegovim nekdanjim sodelavcem in upokojencem Krke, tovarne zdravil, Novo mesto, Revozu- oddelek uvoz-izvoz -transport, govorniku g. Slavku Gregorčiču za poslovilne besede, GD Bela Cerkev, g. župniku za lepo opravljen obred in Pogrebni službi Oklešen za spoštljivo opravljeno slovo. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 95. letu starosti je za vedno zaspal naš dragi mož, oče, stari oče, stric in vujc
ALOJZ
RAMUTA
iz Kloštra 8
V SPOMIN
V tišini tvojega večnega miru naj ti sledijo naše misli in molitve.
Z ljubeznijo in spoštovanjem čuvamo spomin nate.
16. februarja mineva žalostno leto, odkar nas je prezgodaj za vedno zapustila
ZLATA
RAIČEVIČ
z Lutrškega sela pri Otočcu
Žalujoči: vsi njeni
V SPOMIN
Te dni minevajo tri leta, odkar nam je kruta usoda iztrgala iz naše sredine dragega
JANEZA
DURINIJA
Vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče, prisrčna hvala!
V SPOMIN
V naših srcih ti živiš, zato nas pot vodi tja, kjer mimo spiš.
Tam lučka ljubezni gori in tvoj nasmeh med nami živi.
12. februarja mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata
KAREL UMEK
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Delo, skromnost in poštenje -tvoje je bilo življenje.
Tvoj dom ovila je črnina, v srcih naših ostala je praznina.
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti. Prisrčna hvala sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih, govornikoma za poslovilne besede, sodelavcem Iskre Semič, organizaciji Zveze borcev, Društvu invalidov, Društvu upokojencev, dr. Vukoviču in sestri Veri iz ZD Metlika, gospodu župniku za lepo opravljen obred ter gospodu Kukarju iz Semiča za pogrebne storitve.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Celo življenje si garala, vse za dom, družino dala,
trpljenje
bito tvoje je življenje.
Pošle so ti moči I in zatisnila trudne si oči.
Ostala je praznina, a v srcih naših huda bolečina.
V 77. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama
V 74. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, sestra, teta in prababica
ANTONIJA
CVETKOVIČ
ROZALIJA RUS
Nad mlini 56, Novo mesto
rojena Potočar
iz Meniške vasi 32
Ob boleči izgubi naše drage mame se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, ki ste nam stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. Jazbecu za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, Pogrebni službi Oklešen ter g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Polje, kdo bo tebe ljubil...
V 71. letu je sklenil svojo življenjsko pot naš dragi
FRANC LINDIČ
s Sel pri Beli Cerkvi
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob nenadni in boleči izgubi kakorkoli pomagali in izrazili sožalje, pokojnemu pa darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Vida, hčerki Vida in Zdenka z družinama
Iskrena hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pisno ali ustno izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Počasi prihaja pomlad, tvoj vinograd, v katerega si tako rada zahajala, te pričakuje, vendar kruta usoda je pretrgala tvoje načrte.
Po hudi in kratki bolezni nas je v 69. letu starosti zapustila draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta
NEŽKA KRALJ
iz Semiča 4
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem za pisne in ustne izraze sožalja, za darovano cvetje in sveče ter številno udeležbo na pogrebu. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom iz Semiča in Dolenje vasi, Dergančevim, sodelavcem Dolenjke, d.d., uprave in M. Čardak, Pljučnemu oddelku bolnice Novo mesto, dr. Bostiču, govorniku Malnariču za poslovilne besede, g. župniku, pevkam iz Doblič, izvajalcu Tišine in Kukarjevim za organizacijo pogreba. Vsem skupaj še enkrat hvala!
Žalujoči: hči Danica z družino in ostalo sorodstvo
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 71. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric
iz Bele Cerkve
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, delavcem Avtohiše in vsem znancem za podarjeno cvetje, sveče, darovane maše, za izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Bela Cerkev, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem in Albinu Bobiču za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi
JOŽE KAPLAN
V SPOMIN
Vse mine in se spremeni, le spomin nate, dragi brat, ne zbledi.
Te dni mineva en mesec, odkar nas je zapustil dragi brat
JOŽE REŠETIČ
1932 -1998
Doma je bil z Malega Slatnika in stanoval v Ždinji vasi
Hvala za vsako lepo misel nanj!
Žalujoči: bratje Martin, Franci, Tone in Ivan, sestri Slavka in Marija z družinami
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je zapustila naša draga
ROZALIJA
LUZAR
roj. Barbo
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znacem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo pokojnice na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni osebju Doma starejših občanov Novo mesto za vso pomoč in nego, GG Novo mesto- Vrtnarstvo za podarjeno cvetje, Pogrebni službi Oklešen, gospodu proštu Jožefu Lapu za lepo opravljen obred, šmihelskim pevcem in Martinu Luzarju za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
TA TilDli MS IAN1
M	TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -
lr-A	POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
r
t
tedenski koledar
Četrtek, 12. februarja - Damijan Petek, 13. februatja - Katarina Sobota, 14. februarja - Valentin Nedelja, IS. februarja - Jurka Ponedeljek, 16. februatja - Julijana Torek, 17. februarja - Sivlin Sreda, 18. februatja - Simeon
kino
BREŽICE: Od 12. do 15.2. (ob 18. uri) grozljivi film Ponovno vstajenje. Od 12.2. do 16.2. (ob 20. uri) pustolovski film Sedem let v Tibetu. 18.2. (ob 20. uri) komedija Naga resnica.
ČRNOMELJ: 13.2. (ob 20. uri) in 14.2. (ob 18. uri in 20.15) kriminalni film Mirovnik. 15.2. (ob 20. uri) akcijski film Hitrost 2.
DOBREPOLJE: 13.2. (ob 19.30) ameriški kriminalni film L.A. zaupno. 15.2. (ob 15. uri in 19.30) komedija Sam doma 3.
GROSUPLJE: 13.2. (ob 19. uri) ameriška komedija Sam doma 3.14.2. (ob 19. uri) ameriški kriminalni film L.A. zaupno.
KOSTANJEVICA: 14.2. (ob 20. uri) akcijski film Jutri nikoli ne umre.
KRŠKO: 13.2. (ob 20. uri) in 15.2. (ob 18. uri) akcijski film L.A. zaupno. 17.2. (ob 18. in 20. uri) komedija Očkov dan.
METLIKA: 13.2. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Hitrost 2.15.2. (ob 18. uri in 20.15) kriminalni film Mirovnik.
NOVO MESTO: Od 12.2. do 18.2. (ob 16.30) risani film Anastazija. Od 12. do 18.2. (ob 18. uri in 20.15) kriminalni film Zbogom dekleta.
RIBNICA: 14.2. (ob 21. uri) ameriška komedija Sam doma 3. 15.2. (ob 16. uri) ameriški kriminalni film LA. zaupno.
ŠENTJERNEJ: 13.2. (ob 20. uri) akcijski film Jutri nikoli ne umre.
• POUVB ZA LAHKO HOČ, akcija (The Long Kiss Good-nigth, 1996, ZDA, 120 minut, režija: Renny Harlin)
Saj se spomnite Geene Davis! V Thelmi in Louise je bila av-šasta in servilna gospodinja na begu v svobodo pred “zaru-kanim ” možem, v Naključnem popotniku pa zaščitniška mati in dreserka psov, ki je iz čustvene otopelosti spravila že itak depresivnega Williama Hurta. Se spomnite filma, v katerem je Davisova igrala zelo ambiciozno in cinično novinarko, ki v skrbi za svoj rating pozabi preveriti nekaj podatkov in se, da bo smola še hujša, fatalno zaljubi v lažnivca? Recimo, da so to njene najboljše vloge.
Poljub je te njene karekterne vloge sintetiziral in dodal le še eno, čisto fizično odliko - pošteno dozo akrobatsko atletične živahnosti. Če pomislimo, da je
zadevo režiral njen bivši mož, potem si lahko zadovoljno po-manemo roke in sklenemo, da je Poljub pravzaprav družinski album. Harlin je namreč režiser akcij, tudi tistih večjih in dražjih, kot sta na primer Umri pokončno 2 in Plezalec. Geena pa tu upodablja zadovoljno in inteligentno belo mater iz srednjega razreda, podeželsko učiteljico s hčerko in tipom za poroko, ki se že osem let ne more spomniti, da je bila pred amnezijo, iz katere se je zbudila noseča, zelo natrenira-na in učinkovita morilka za potrebe ZDA. Postopoma pridobiva stare reflekse, se bori z nekdanjimi kolegi, ki so zdaj prijatelji zločincev, za kar je z zmanjševanjem proračuna za CIO in FBI kriv IVashington, in poskuša pozabiti hčerko in kičasto družinsko idilo. Toda osem let materinstva omehča še tako hladnokrvno in trdosrčno morilko.
Seriji akcijskih klišejev ni konca, toda hujše je to, da so nekateri nedodelani. Na primer tisti, ko tovornjaku z bombo, otrokom in njo za volanom na lepem brez vzroka odpovejo zavore.
TOMAŽ BRATOŽ
BELA TEHNIKA
ELEKTRIČNI oblič Black & Decker kupim za 10.000 SIT. (Mizar iz Šmarjete, javite se! * (068)28-250.
NOV ŠTEDILNIK na drva prodam. V (068)25-148.	563
KMETIJSKI STROJI
ELEKTRONIKA
TELEVIZOR Samsung prodam. « (068)89-619.	630
RAČUNALNIK Schneider, zelen monitor, 2 joysticka in nekaj kaset, dobro ohranjen, prodam za simbolično ceno. IT (068)42-135.
552
ŽITNI KOMBAJN Zmaj 133, dobro ohranjen, prodam, tt (069)41-862.	541
NAKLADALKO SIP, sadilec krompirja, plug Posavec, 12 col, izruvač krompirja, brane ježek, trosilec umetnega gnoja, 3 sončne ko-lektorje IMP in bojler, 300-litrski, prodam, « (068)49-327.	561
TRAKTOR Univerzal 445 DTC, 300 delovnih ur, lepo ohranjen, in Fiat Štore 402, letnik 1983,1100 delovnih ur, prodam, » (068)324-579.	577
KUPIM
DELNICE TELEKOMA, Žita, Save, S-Hra-ma, Arkade in ostale odkupimo za gotovino. 0(041)669-221.	70
SVETLO sobno omaro kupim. O (068)60-052.	585
SAMONAKLADALKO Sip 19, vrtavkaste brane in prašiče (102 kg) prodam. O (068)21-143.	556
MOTORNA VOZILA
DELNICE Telekoma in ostale ugodno odkupim. V (068)324-297.	i
2 TRAMOVA kmečkega poda, višina 2.5 m ali več, kupim. O (068)47-522.	609
JEDILNI KROMPIR kupim. « (068)66-665.
604
IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše,Joiica Domii, Breda Dušič Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob (etnkih. Cena posamezne številke 200 tolarjev; naročnina za 1. polletje 5.070 tolarjev, za upokojence 4.563 tolarjev; letna naročnina 10.400 tolarjev, za upokojence 9.360 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 20.800 tolarjev; za tujino letno 130 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu.
OGLASI: lem v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za I cm v stolpcu.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d, Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si
Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odsl. prometni davek.
Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana.
TREBNJE: 13.2. (ob 20. uri) komedija Moder v obraz. 15.2. (ob 17. uri) komedija
Domov na počitnice.
VELIKE LAŠČE: 14.2. (ob 19. uri) ameriška komedija Sam doma 3. 15.2. (ob 19. uri) ameriški kriminalni film L.A. zaupno.
rzm
I AVTOSERVIS {MURN, s.p.
Resslova 4,8000 Novo mesto tel./fax: 068/24-791
CENTER
prodaja vozil
rezer. deli in dodatna oprema servis
kleparske in ličarske storitve ugodni krediti 7 + 6%
DOBER NAKUP MODELOV '98
ALT0 1,0 GL 30	12.990
ALT01.0GL3D MM 13.99C
BALEN0 WAG0N 1,3 GLX
JtSM 23.990 BALEN0 1,6 GLX WAG0N 4x4
JIM 29.990
POSEST
FRIZERSKI SALON
v Novem mestu oddamo v najem.
® 068/22-361
VEČJO PARCELO, sončna lega, zazidljivo, v okolici Grosuplja, prodam. » (061)12-72-619.	603
ZARADI STAROSTI prodam vinograd na Bizeljskem in stroj za sveče, » (063)483-863.
614
Dvorano (150 m2) v gasilskem domu Brusnice oddamo v najem. Inf.: 068/85-819 (Zvone).
V BLIŽINI Metlike prodam parcelo, 1 ha 27 a, primerno za sadovnjak ali vinograd. It (068)60-124.	581
VINOGRAD s starejšo zidanico na Ljubnu prodam, » (068)27-677.	626
KIA MOTORS
Tk
PRIDE, SEPHIA, CLARUS, SPORTAGE, PREGIO
KIA PRIDE 1,3 i že od 11.990 DEM
Dodatni popusti! Odkup vaših vozil!
AK TRADE, Podbevškova 9, Novo mesto S 068/342-444, 21-400
KREDIT T + 5%
GOLF JXD, letnik 1988, reg. do 8/98, prodam ali menjam za Zastavo. « (068) 75-334 ali 041/697-963.
GOLF JX D, letnik 1985, lepo ohranjen, prodam.tr (0609)627-537.	579
CLIO 1.2 RN, rdeč, 5V, letnik 1993, registriran do 5/98,72.000 km, redno servisiran, prvi lastnik, prodam. » (068)66-676.	605
R 5 D, letnik 12/88, registriran do 12/98, prodam. tT (068)87-871.	607
PASSAT1.8 GL karavan, letnik 1992,98.000 km, registriran do 1/99, prodam, tt (068)41-155.	615
V SEMIČU, pod železniško postajo prodam vinograd z zidanico, 18 a, ob asfaltni cesti.
Voda in elektrika ob parceli. B (068)67-218.
537
DOMAČIJO na Mali Strmici damo v najem, prodamo pa kozolec, 10x 6. IT (068)81-231.
576
STAREJŠO ZIDANICO z vinogradom, cca 300 trt, prodam. tT (068)49-270.	373
PREKLICI
FORD ESCORT 1.6 GHIA 16 V, karavan, letnik 1993, odlično ohranjen, vsa oprema, servisna knjiga, prodam, tl (068)24-791, dopoldan, (068)325-455, popoldan. 436
JUGO 55, letnik 1990, registriran do 7/98, prodam. *T (068)75-311.	551
126 P prodam. »(068)73-382.	558
VW VENTO TD, letnik 1992/93, ohranjen, ni uvoz, prodam. »(068)75-521.	621
ROVER 214 Sl, letnik 1994, prodam. » (0608)87-543.	580
GOLF II CL 1600, letnik 1992, rdeč, 5V, odlično ohranjen, prodam. » (068)59-121, popoldan.	608
JUGO KORAL 45, dobro ohranjen, letnik 1989, registriran do 11/98, prodam.»(068) 49-711.	612
TEA SULIČ KRSNIK, s.p„ ROD-restavra-torstvo, oblikovanje, dekor, umetnost, Nad mlini 38, Novo mesto, z 9.5.1998 preneham z dejavnostjo.	597
ALOJZ TURK, Hrušica 51, prepovedujem Jožetu Udovču, Hrušica 7, pašo njegovih kokoši po mojem dvorišču in zemlji. Za posledice odgovarja sam!	534
PRODAM
SKUTER TYPHOON s čelado prodam za
300.000	SIT. »(068)20-378.	575
JUGO KORAL 55, letnik 1990, prodam.» (068)89-247.	540
KROMPIR, lanski uvoz, več sort, za sajenje, prodam. »(061)785-097.	470
POHORSKI KAMEN Skrilavec, različnih barv, prodajamo. Možna dostava! » (063) 762-433.	527
126 P, letnik 1987, neregistriran, vozen, prodam. »(068)75-313.	583
800 LITROV dobrega cvička in skrinjo, 300-litrsko, novo, prodam po polovični ceni. W (0608)75-177.	532
OPUŠČENO hribovsko kmetijo na samem, odprta lega, do 5 ha v enem kosu, voda, elektrika, kupim za ovčerejo.»(061)126-17-20, zvečer.	554
VIKEND na sončni legi, 96 m,, z garažo, 18 m', na parceli 938 m!, lokacija Zg. Laknice pri Mokronogu,prodam.»(061)322-170.	598
TRGOVSKO-GOSTINSKI lokal, 18.30 x
7.30	m, novogradnja, v Črnomlju, prodam. V dveh prostorih z novo opremo posluje fast food, v enem pa trgovina. Na podstrešju je možna ureditev večjega stanovanja. B (068)51-888.	536
BELO VINO, mešano Sardone -rizling, metliško črnino, iz okolice Maverlena pri Črnomlju prodam. »(068)52-272.	627
LEPA bukova drva prodam. Po potrebi razžagam in dostavim. B (068)65-140.	593
STROJENO rjavo-belo kravjo kožo, velikosti 4 m:, prodam za 35.000 SIT.»(068)65-796.
618
VINO, odlično belokranjsko belo in beli pinot, ugodno prodam.»(068)59-424, zvečer.
531
KOSTANJEVO KOLJE, dolžina po želji kupca, prodam.»(068)78-086.	610
FANTOVSKO obhajilno obleko, čevlje št. 37 in 38 ter domače ocvirke prodam.»(068)79-623.	564
ŽIČNO OGRAJO z betonskimi stebrički, višine 2 m, prodam.»(0609)617-129.	574
SUHA brezova drva, kostanjevo kolje in kome za beton prodam. Možna dostava. » (068)26-484.	566
SUHO kostanjevo kolje prodam.»(068)83-579.	565
1.5	HA košnje sena in otave prodam. » (068)84-220.	562
4 M3suhega javorja, 32 mm in 4 m150 mm, 109 m3 parketa prodam ali menjam za bukovo hlodovino, traktor IMT 560 s hidravličnim vitlom, 5 t, žago Brenta fi 140, z vso opremo, prodam. Izvajamo pa tudi posek lesa in spravilo iz gozda, les pa odkupujemo! »(068)81-558, zvečer.	535
KOZOLEC, enojni, tri okna, ugodno prodam. »(068)76-671.	623
NOVE električne škarje za striženje ovac prodam. Mirko Verbič, K Roku 50, Novo mesto.	543
RAZNO
MAŠKARADNE originalne kostime za otroke in odrasle lahko naročite na » ■ (061)142-41-33.	331
POZOR! Če imate težave z izpadanjem las in podobno, naročite BREZIOLIN-PLUS, ki bo rešil vse.«(063)763-346.	590
V CENTRU Novega mesta vzamem v najem prostor za gostinski obrat v velikosti 150 m!. Samo resne ponudbe na »(041)680-972 ali (0609)629-652.	594
Mesarstvo Kocjan Mihovica 16, Šentjernej
V novoodprti mesariji na Mihovici vam v diskontni prodaji in prodaji na drobno nudimo:
■ dnevno sveže domače meso
•	suhomesnate izdelke
*	ugodne cene
Prodaja svežega mesa na drobno ob petkih in sobotah od 8. do 18. ure!
Tel 068/81-188
LOKAL, primeren za pralnico, avtomehal ko ali podobno, oddam v najem.»(068)32 364 ali 22-373.	fl
NARAVNI KAMEN pohorski lomljenec za oblaganje zidov prodam.»(0608)56-091.
539
TRAČNI ŽAGI za razrez hlodovine in železa prodam. Bojan Grum, Plešivica 9, Grosuplje.	546
KOSTANJEVO KOUE prodam. »(068)73-075.	547
TRAČNO ŽAGO za razrez hlodovine in 2 pnevmatski pištoli Atro za zabij anje sponk, 25 do 50 mm, prodam.»(061)14-20-748. 548
PRODAM ali naredim po naročilu vrtno hišico (uto).»(0608)75-097, zvečer. 569 NEONSKE LUČI ugodno prodam.»(068) 85-983.	573
OPAŽ, ladijski pod, brune, smrekov, suh, prve ali druge kvalitete, vse z dostavo, prodam. B (063)451-082.	600
ŠIVALNI STROJ, skrinjo, 310-litrsko, in kavč prodam. »(068)20-343.	601
SEMENSKI KROMPIR dezire, jerla, maris-part, navan in sante prodam. Dostava na dom. Eržen, »(064)312-056.	613
SOBO, 6 x 4 m, ogrevano s CK, oddamo! poslovni prostor šivilji ali krojaču.»(068)8 283.	9
SLUŽBO DOBI
ZA DELO v bistroju zaposlimo dekle za rd no ali pripravniško delo.»(0609)617-700/ (068)22-979.	51
DELAVCA za delo na mizarskih stroji zaposlimo. »(068)83-133.	51
SAMOSTOJNO do zaslužka na vašem doni Brezplačne informacije na naslovu: Romal Rolih, Petelinjek 55, Novo mesto. 55
DEKLE za delo v gostinskem lokalu zaposli mo. B (068)85-623.	51
DELAVCA za delo v avtopralnici zaposliti* »(068)26-145.	5*
V KAVA BARU zaposlim natakarico. 1 (068)85-629, od 21. do 22. ure.	59
Vrhunski dodatni zaslužki!
400 DEM tedensko!
Za trženje parfumskih oz. kozmetičnih izdelkov iz naše zares bogate ponudbe, ob strokovni podpori, iščemo 5 oseb na področju Novega mesta ter Krškega, ki si želijo dodatno zaslužiti. Ste zainteresirani? Vaše cenjene ponudbe pričakujemo na telefaks: 061/125-17-94.
Po prejemu Vaše ponudbe se bomo dogovorili za individualni pogovor z Vami!
KUHARJA ali kuharico z izkušnjami zaposli mo v gostilni v Novem mestu. Delo je izmen sko, nedelje proste. B (041)637-352.	60!
MOŽNOST honorarnega zaslužka na Dole njskem in v Beli krajini! tt (0609)649-321 Tomaž.	62
SLIKOPLESKARSTVO ŽIBERT redni zaposli pleskarja pripravnika ali delavca. 1 (068)322-209 ali (0609)637-456.	631
=e
STANOVANJA
TRISOBNO STANOVANJE na Seidlovi, 71 m!, telefon, KATV, prodam.»(068)325-138
581
ENOSOBNO STANOVANJE, 35 m!, ni Mestnih njivah, prodam.»(068)28-667. 581
TRISOBNO STANOVANJE v Novem mestu CK, telefon, kuhinja, oddam. » (068)341-008.	595
KONFORTNO DVOSOBNO STANOVANJE, popolnoma opremljeno, v centru Novega mesta, oddamo s polletnim predplačilom' Atena, »(068)324-622 ali (0609)654-438.
635
ŽIVALI
OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1989, lepo ohranjen, prodam.»(068)68-722.	568
MAZDO 626 2.0 16 V, letnik 1993, zelo lepo ohranjeno, prodam. Tel. 0609/628-851.
JUGO 55, letnik 1990, registriran do 2/99, prodam. «(068)87-991.	578
CLIO 1.2 RN, letnik 1993, piva lastnica, lahko na kredit, in svinjsko mast prodam. « (068)41 -080, dopoldan, (0608)87-839, popoldan.	557
R 4 GTL, letnik 1987, prodam. »(068)81-024.	619
GOLF D, letnik 1983, registriran do 12/98, odličen motor, prodam. »(068)76-118. 622
TOVORNO VOZILO Z 50.8 prodam ali menjam za traktor.»(0608)43-024.	616
CITROEN ZX 1.4 i, letnik 1993, registriran do 1/99, prodam. «(068)65-036.	633
Z50.8, letnik 1988, s komoro in lermokingom, vozno z B kategorijo, prodam.»(068)81-188.
550
POHIŠTVO
NOVO kotno sedežno garnituro (trosed, kot in dvosed), ugodno prodam.«(068)89-234.
596
KAVČ in otroško posteljico ugodno prodam. »(068)42-189.	545
POSEBNI POPUSTI
PRI NAKUPU KURILNEGA OLJA
V mesecu februarju je cena kurilnega olja nižja za 1,50 SIT na liter.
• GOTOVINSKO PLAČILO ALI PLAČILO S KARTICO MAGNA pri nakupu nad 1000 litrov	42,20 SIT/liter
pri nakupu nad 2000 litrov	41,70 SIT/liter
brezplačen prevoz brezplačen prevoz
• OBROČNO ODPLAČILO PRI NAKUPU NAD 1000 LITROV v 3 obrokih	43,00 SIT/liter
v 5 obrokih	44,00 SIT/liter
brezplačen prevoz brezplačen prevoz
•	MOŽNOST TELEFONSKEGA NAROČILA IN PLAČILA OB DOSTAVI
•	TOČNA DOBAVA NAROČENIH KOLIČIN
•	PRAKTIČNO DARILO ZA VSAK NAKUP NAD 2000 LITROV
Podrobnejše informacije dobite na najbližjih Petrolovih skladiščih in bencinskih servisih.
PETROL
SOBO s kopalnico ali stanovanje v Novem mestu išče mlajši par. W (041)697-772.	560
ŽENITNE PONUDBE
MLADIM IN STAREJŠIM ljudem, neizo: braženim in intelektualcem po vsej Sloveniji posreduje ženitna posredovalnica Afrodita, « (064)324-258. Dekletom posredujemo brezplačno! Obenem vabljeni na plese v Tran-sturist Škofja Loka in Ilirija Ljubljana! 530 POSREDOVALNICA Mali princ, p.p.2, Novo mesto, daje ženskam brezplačne, moškim pa neomejeno število ponudb, tt (068)341-623.	553
MALI PRINC- Naši člani, starosti 30 do 48 let želijo spoznati dekleta ali žene, ki so pripravljene priti k njim. Otroci zaželjeni!« (068)341-623.	628
SPREJEMAMO NAROČILA za bele piščance, rjave in grahaste jarkice. Metelko, Hudo Brezje 16, »(0608)89-038.	148
03 i
oi?-« iv \ s s« •-S--5? e s
TANIN SEVNICA obvešča svoje cenjene dobavitelje lesa, da še vedno odkupuje les pravega kostanja. Za vse potrebne informacije pokličite na telefonsko številko 0608/41-044 ali 41-349!
v
Se to: če sami lesa ne morete posekati, vam to napravijo oni.
107.5 MHz UKV
Rožna ulica 39.1330 Kočevje, tel /fax: 061 855666
Jasnovidka Amalija vam pomaga iz stiske in razočaranj — vse na osnovi lastnega videnja.
090 - 40 36
| Bikca frizijca,starega tri tedne, prodam, i kupim pa rabljen mešalec za beton in traktorsko jermenico. * (068) 85-880.
BELE PIŠČANCE, kilogramske, rjave in gra-' haste (samo jarkice) naročamo. Kuhelj, Šmar-1 je 9, Šentjernej, B (068)42-524.	254
OBVEŠČAMO stalne stranke, da valimo in 1 vzrejamo vse vrste piščancev. Naročila sprejemamo na B (0608)71-375.	526
KUŽKA pekinezarja in malo rabljen klarinet prodam. TI (068)322-387.	533
BELE PIŠČANCE Jata, enomesečne, ter rjave jarkice pred nesnostjo, cepljene, ugodno prodam. Ramovš, Šentrupert, B (068)40-189.	549
KRAVO za zakol ali samo polovico prodam. »(068)78-441.	555
KRAVO SIMENTALKO, staro 3 leta, za zakol, menjam za visoko brejo telico, čmo-belo. »(0608)43-155.	571
KRAVO, brejo 7 mesecev, prodam. B (068) 78-236, zvečer.	572
PRAŠIČA, 150 kg, krmljenega z domačo hrano. prodamo. B (068)73-690.	588
TELICO SIMENTALKO, težko cca 600 kg, prodam. B (0609)650-524.	606
KOBILO, staro 10 let, prodam. B (068)321-933, zvečer.	624
MLADE OVCE JSR, z rodovnikom, prodam. »(041)705-940.	570
VEČ TELIČK, starih 7 do 10 dni, prodam, kupim pa vrč za molžo s pulzatorjem. B (068)47-389.	625
PRAŠIČE, težke 110 do 120 kg, prodam. B (068)78-353.	611
OVCE z mladiči in ovna prodam. B (068) 325-308.	632
MLADE NESNICE, jarkice, hisex, rjave, tik Pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, Prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, B (068)52-806, Gostišče Krulc, Mostec, Dobova, B (0608)67-587, Vera Což, Slepšek 22, Mokronog, B (068)49-711.	125
KRAVO s teličkom ali brez njega prodam. B (0608)75-471.	620
PUJSKE, težke 30 do 35 kg, primerne za nadaljnjo rejo, po 400 SIT/kg in kravo s prvim Metom prodam. B (0608)75-376.	589
ODOJKE in prašiče, 120 kg, prodam. B (068)42-532.	617
KRAVE po izbiri prodam. B (068)42-598.
582
NEMŠKO OVČARKO, staro 2 meseca, Prodam. B (068)66-512.	542
KRAVO SIMENTALKOs teličkom prodam. »(068)89-053.	544
I DOLENJSKI LIST I
RESISTEC, d.o.o., & Co.k.d.
Cesta dveh cesarjev 403 1000 LJUBLJANA
išče za proizvodno enoto v Kostanjevici na Krki sodelavce za opravljanje naslednjih del:
1.	PROCESNEGA KONTROLORJA
Pogoji: - V. stopnja izobrazbe elektro ali strojne smeri
-	zaželjene delovne izkušnje na enakih ali podobnih delih
2.	SKLADIŠČNEGA DELAVCA
Pogoji: - dokončana osnovna šola
-	vozniško dovoljenje B-kategorije
-	zaželjene delovne izkušnje in vozniško dovoljenje C-kategorije ter izpit za viličarista
3.	IZDELOVALKE ŽIČNIH UPOROV
Pogoji: - dokončana osnovna šola
-	zaželjene delovne izkušnje
Delo je za določen čas, z možnostjo kasnejše redne zaposlitve. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi na sedežu enote v Kostanjevici na Krki, Krška c. 8.
Dodatne informacije dobite na telefonski številki (0608/87-258).
AVTOKLINIKA
® 068/ 323-035
Poleg mehaničnih popravil na vseh tipih vozil je AVTOKLINIKA tudi uradni zastopnik za športne vzmeti
in amortizerje/^ONROE
^MONROEF
amortizerji
VEČJA VARNOST NA CESTI.. . .
TRGOVINA NOVOTEKS, d.o.o.
Foersterjeva 6 8000 NOVO MESTO
Objavljamo prosti delovni mesti
SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA in POSLOVODJE V TRGOVINI.
Delo se bo opravljalo v Novem mestu. Zaposlitev je za nedoločen čas, s štirimesečnim poskusnim delom. Od kandidatov pričakujemo VI. oz. V. stopnjo strokovne usposobljenosti ekonomske smeri ali poslovodsko šolo. Zaželene 4-letne delovne izkušnje. Ostali pogoji:
-	poznavanje tekstilnega blaga in izdelkov iz tekstila,
-	pasivno znanje vsaj enega tujega jezika (angleščina, nemščina ali italijanščina).
VI NAM - MI VAM
oglas na kratko s pošto	odmevno objavo v
po rt 068/323-610 ali 041/623-116	DOLENJSKEM LISTU
GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 V 068/321-751	ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo.
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE APROS, d.o.o., Novo mesto	3-dnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WIND0WS, W0RD, EXCEL in INTERNET popoldne na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na rt 068/321-926, g. Zdenko Potočar.
POSEBNA PONUDBA HOTELSKO NASELJE SIMONOV ZALIV	Do 30. maja vam pri bivanju najmanj 5 dni priznamo 10% popusta, UPOKOJENCEM pa 20% POPUSTA. Kopanje v bazenu z morsko vodo, izleti, sprehodi! Rezervacije: rt 066/463-100
Teden mobilne telefonije v Kovinotehni!

GSM aparat SPARK PHILIPS
94.990sit
Dovolj močan da boste dosegljivi na vseh koncih sveta, omogoča glasovno izbiranje številk.
GSM aparat DIGA PHILIPS
39.990sit
Najmanjši in najlažji telefon v svojem razredu, osem tipk za takojšenj dostop do željene številke.
GSM aparat MOTOROLA D160
44.990sit
Enostavna uporaba in velika zmogljivost, deluje tudi na navadne, alkalne baterije.
Nemogoče je mogoče
V vseh prodajnih enotah
KOVINOTEHNA
Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Aškerčeva 6 1000 LJUBLJANA
OBJAVLJA
razpis za vpis v program za nadaljevanje izobraževanja za pridobitev visoke strokovne izobrazbe strojništva v š. 1.1998/99 z vpisom v 3. letnik (6. semester) - izredni študij.
Vpisni ooaoji:
V program se lahko vpiše:
•	kdor je končal višješolsko izobraževanje na eni izmed fakultet v RS Sloveniji in si pridobil strokovni naslov inženir strojništva.
Poaoii za organizacijo študija:
Študij bo organiziran na naslednjih smereh: Energetsko in procesno strojništvo, Konstruiranje in vzdrževanje strojev, Proizvodno strojništvo ter Letalstvo. Predavanja bodo organizirana, če se bo za posamezno smer oziroma izbirni predmet vpisalo dovolj kandidatov.
Traianie študija:
•	1 semester po predmetniku, prilagojenem študijski smeri (5 predmetov in projektni seminar) ter šestmesečno praktično usposabljanje, ki se lahko nadomesti z dokazljivo enoletno zaposlitvijo na delovnem mestu z inženirskimi nalogami.
Poaoii za dokončanje študija:
•	uspešno opravljene obveznosti pri predpisanih predmetih in seminarjih,
•	potrjeno 6-mesečno praktično usposabljanje,
•	uspešen zagovor pozitivno ocenjene aplikativno usmerjene diplomske naloge.
Strokovni naslov bo podeljen v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih.
Šolnina: predvidoma 235.000 SIT - za samoplačnike je možno obročno odplačevanje.
Rok In naslov za oddaio prijave:
Prijavo za vpis (obr. 1,71/4) z dokazilom o izpolnjevanju pogojev za vpis (fotokopijo diplome) pošljite do 6. marca 1998 na naslov:
UL Fakulteta za strojništvo, Študentski referat, Aškerčeva 6, 1000 Ljubljana.
Informativni dan bo 14.2.1998 ob 10. uri na sedežu fakultete.
Dodatne informacije na tel. 061/17-71-145 ali 17-71-146 (Marija Kocijan).
Vi uganete - mi nagradimo!
Tokrat začenjamo z novo, sila preprosto nagradno igro.
Vsak teden vam bomo, spoštovani bralci, zastavili eno samcato vprašanje - in kdor bo pravilen odgovor na nagradnem kuponu, prilepljenem na dopisnici, poslal na naslov uredništva v Novem mestu, Glavni trg 24, p.p. 212, do torka pred izidom naslednje številke, bo lahko izžreban za nagrado:
darilni bon Kovinotehne, in sicer za 5.000 tolarjev.
Prve odgovore torej pričakujemo do torka, 17. februarja (na ta dan bo minilo 48 let od izida prve številke Dolenjskega lista), ko bomo izžrebali dobitnika prvega darilnega bona.
Pa še tole: na nagradni izlet vas bomo spet peljali, spoštovani naročniki! Kajpak ne vseh, v izletniškem avtobusu pa bo junija letos morda sedež tudi za vas, če boste imeli srečo pri žrebu -še prej pa plačano naročnino za 1. polletje. Prve tri izletnike bomo izžrebali že v torek, 17. februarja.
DOLENJSKI LIST
|jg_______________
NAGRADNI KUPON št. 1
Vprašanje: Katerega leta je začel izhajati Dolenjski list?
Odgovor:
Moj naslov:
§€--H
—
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
&€-------------------------------------------------------------§*
Naročilnica za DOLENJSKI LIST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
Ime in priimek:________________________________________________________Upokojenec:	da	ne
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):_____________________________________________________________
_______________________________________________________Pošta:_______________________________
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	1998
Krsy:	Datum:	Podpis:
PORTRET TECjA TEdlNA
Matjaž Bajc
Ne da bi to vedel, je Matjaž Bajc, dotedanji kapetan novomeške Krke, pred novim letom odigral svojo zadnjo košarkarsko tekmo. Ko se je po praznikih njegovo moštvo vrnilo iz Rusije, kamor Matjaž zaradi službenih obveznosti ni mogel, se je za mnoge nepričakovano in prehitro odločil, da ima vsega dovolj. Razen enega leta, ko je z ljubljanskim Slovanom nastopal v tedanji jugoslovanski 1. B-ligi, je igral ves čas za domače moštvo.
Odraščal je v športni družini: njegov pokojni oče je bil plavalec, mati pa je sabljala in plesala. S košarkarsko žogo se je srečal v petem razredu osnovne šole, neverjeten občutek za met pa si je izostril na babičinem dvorišču, kjer mu je pravi koš nadomestil železni obroč od stare kante. Atletsko grajenega fanta, za glavo večjega od vrstnikov, sta hitro opazila tudi njegova prva trenerja Marjan Kopač in Slavko Kovačevič. Napredoval je tako hitro, da je iz pionirske vrste tako rekoč čez noč preskočil med člane, saj je za prvo novomeško moštvo prvič nastopil že s petnajstimi leti, ko je na kvalifikacijskem srečanju za nastop v slovenski ligi proti mariborskemu Zlatorogu dosegel šest točk. Postal je stalni član slovenske kadetske in mladinske reprezentance, z novomeškim vrstniki pa je leta 1981 v Sarajevu osvojil osmo mesto na mladinskem državnem prvenstvu. Srečanje s kasnejšim zmagoval-
cem domačo Bosno so izgubili le za točko, Bosna pa je v finalu premagala Šibenko z Draženom Petrovičem na čelu za 33 točk. V četrtstoletni košarkarski karieri je odigral nešteto tekem, največkrat pa je prav on prispeval levji delež k uspehu moštva, v katerem je igral.
Tudi če je nekajkrat zgrešil, ga to ni motilo, da ne bi vedno znova poskušal, dokler mu ni steklo, in po koncu tekme je bilo ob njegovem priimku pogosto zapisanih tudi več kot 40 točk. Novomeški ljubitelji košarke ga ne poznajo le kot izjemnega strelca, v spomin so se jim vtisnila tudi njegova številna prerekanja s sodniki ob sporni odločitvah. Tudi nasprotnike ni spravljal v obup le z nezgrešljivimi meti, pogosto jih je spravil ob živce z drobnimi predrznostmi, ki jih ponavadi sodniki ne opazijo. Kljub vsemu se je vedno znal pravočasno umiriti, za stavo pa eno celo sezono ni dobil niti ene tehnične napake.
Bil je zadnji gimnazijec v moštvu novomeške Krke. Študija mu sicer ni uspelo končati, a ne zaradi košarke. V četrtem letniku veterine ga je premamil posel. Čeprav sam ni kadil, je začel delati za tobačno multinacionalko Philip Moris, kasneje pa se je preusmeril na prodajo posebne medicinske opreme. Do lani je delal za avstrijsko podjetje, lani pa je šel na svoje. Kljub številnim službenim obveznostim se je skoraj vsako popoldne iz Ljubljane tudi v najhujšem dežju in snegu vračal v Novo mesto na treninge.
Svojo bogato športno pot je končal nekoliko drugače in hitreje, kot si je predstavljal. Leta 1992 je bil med tistimi zanesenjaki, ki so ustanovili nov klub, da bi novomeško košarko znova postavili na noge in ji vrnili nekdanji ugled. Kot igralec ima zagotovo največ zaslug, da Krka danes igra v prvi ligi, zato mu prav gotovo ni bilo vseeno, ko mu je trener, s katerim se že od vsega začetka nista najbolje razumela, odvzel vlogo kapetana moštva, ki ponavadi pripada igralcu z največ izkušnjami in največjo avtoriteto. To je bila le kaplja čez rob in Matjaž ni niti za trenutek pomišljal: košarkarski dres je slekel za vedno...
IGOR VIDMAR
f	>
Izlet naročnikov Dolenjskega lista
Tokrat na Koroško
Na prvi letošnji izlet vas bomo peljali na Koroško. Odhod bo v soboto, 7. marca, ob 7. uri z novomeške avtobusne postaje. Ker v tem koncu Slovenije še nismo bili, nikar ne oklevajte in se čimprej prijavite.
Najprej si bomo v Slovenj Gradcu ogledali mestne zanimivosti, nato pa kostnico in vas Libeliče, znano po plebiscitnih dogodkih iz leta 1921. Pot bomo nadaljevali v Kotlje, kjer bo ogled rojstnega kraja Prežihovega Voran-ca in Prežihovine. V Mežiški dolini se bomo seznanili z zbirko mineralov in rudarjenjem, v Črni in Peci pa bo ogled Matjaževe jame in kipa kralja Matjaža. Izlet bomo zaključili v turistični vasi Šentanel, kjer bomo imeli v kmečkem turizmu pozno kosilo.
Cena za naročnike Dolenjskega lista je 4.000 tolarjev, za druge pa 4.800 tolarjev.
Prijave zbiramo do ponedeljka, 2. marca, na telefonskih številkah:
068/321-115 in 342-136
Na izlet vas vabita
DOLENJSKI UST
V4AN/£
tutiitlčna. agencija
v______________________
V ČRNOMLJU ZAKLONIŠČE PREPEVA
ČRNOMELJ - Vsem, ki še vedno jočejo zaradi ukinitve štafete mladosti, razpada jugoslovanske košarkarske reprezentance in odpovedi ljubljanskega koncerta Riblje čorbe, bodo člani novogoriške skupine Zaklonišče prepeva pomagali brisati solze v črnomaljskem Mladinskem kulturnem klubu v soboto, 14. februarja, pričetek ob 22. uri. Asistenti: vrhniško-ljubljanska zasedba Ahilova 6 A.
D. J.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Igračkanje, ki si ga je privoščil pripornik, davkoplačevalce drago stane - Zaračunali obresti, čeprav plačala pred rokom - Pohvala Pavlinu in delavki Komunale
Najprej je poklical paznik zaporov, ki se je zamislil ob prispevku Niti pojedene vilice ga niso rešile. “Potrebno se je vprašati, koliko davkoplačevalce stane takšno ’gun-canje afen\ Pripornik namreč ni pojedel le enih vilic, pač pa troje in še ročaj žlice, zaradi česar so bile potrebne preiskave, operacija, večdnevna oskrba v bolnišnici s 24-urnim varovanjem dveh paznikov in še kaj,”je pripovedoval paznik, kije izračunal, da takšno pripornikovo igračkanje davkoplačevalce v enem tednu stane 1,5 do 2 milijona tolarjev.
Alojz Murn, predsednik krajevne organizacije zveze borcev Podgrad se v imenu zveze zahvaljuje vsem sorodnikom borcev, padlih in žrtev fašističnega terorja ter drugim državljanom, ki so prispevali denar za obnovo spomenika.
T. J. iz Dolenjskih Toplic je pohvalil prizadevanja in vztrajnost Janeza Pavlina, ki v njihovem kraju vodi tabor mladih, čeprav so nekateri krajani v strahu, da jim bo otroški krik vzel dolgotrajen topliški
r	>
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telef onirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam ho pozorno prisluhnil.
v	v
sen.
“Račun za telefonske storitve sem na pošti plačala dva dni pred rokom, a mi je Telekom kljub temu naslednjič trgal zamudne obresti. Sicer je znesek majhen, vendar to ni prav,” pravi Danica Radolovič iz Podgore. Da je to možno, so nam potrdili tudi na Telekomu, saj tam upoštevajo dan, ko denar od pošte - zamuda lahko nastane tudi pri nakazilu iz banke - prispe na njihov žiro račun, k roku plačila pa pri-štejejo še tri dni. Vse je torej odvisno od pošte, kako hitro Telekomu dostavi dokumentacijo plačila. Sicer pa je najbolje, da plačate na okencu Telekoma, ki je v Novem mestu, in se tako izognete plačilu provizije, ki vam jo zaračunata pošta in banka. Kar pa je tudi pomembno, čeprav ne najbolj logično - najbolje, da račun plačate kak dan pred rokom, da se izognete obrestim.
Bralec iz Črnomlja je opozoril, da zabojnikov za ločeno pobiranje odpadkov niso odstranili le v Novem mestu, pač pa tudi v Deli krajini. Kot je pojasnil direktor Komunale Črnomelj Bojan Košir, so bili zabojniki Dinosovi, ta pa jih je namestil v dogovoru z občino. Sicer pa je Komunala občini že večkrat predložila program ločenega zbiranja odpadkov na izvoru, a očitno zadeva še ni zrela za uresničitev v praksi.
Mirko Čadonič iz Črnomlja izreka pohvalo direktorici Veletekstila, ki jo je pred dnevi opozoril na napako, napisano na tabli pred trgovino. Napaka je bila v kratkem popravljena, to pa je vredno pohvale, saj bi se marsikdo ob takšnem opozorilu le namrdnil. Mirko opozarja tudi na most v Kanižarici, kjer otroci pogosto lovijo ribe, a je v takšnem stanju, da kar kliče po nesreči. O tem problemu smo pisali že lansko poletje, ko so pristojni na občini obljubili, da bodo most popravili do zime. Da jih je zima prehitela, se ne bodo mogli zgovarjati.
Franceta iz Novega mesta moti s smetmi nastlana brežina pod in-
terno bolnico. Direktor novomeške bolnišnice dr. Anton Starc je pojasnil, da delavci bolnišnice brežino, ki je sicer težko dostopna, pot ob brežini pa je namenjena za tehnični del bolnišnične dejavnosti, čistijo približno na 14 dni, bodo pa sedaj še bolj pozorni na čistočo. Je pa zanimivo, da tam ni tako opazna obnovljena čolnarna!
Precej upokojenih bralcev je klicalo, ker pri naročnini še niso uveljavili 10-odstotnega popusta za upokojence. O tem smo sicer že nekajkrat pisali, preberete pa lahko tudi v vsaki številki Dolenjskega lista v kolofonu, kjer lahko ugotovite, da imajo upokojenci za 507 tolarjev nižjo polletno naročnino, seveda če nas s svojim statusom seznanijo. Zato lahko upokojenci, ki te možnosti še niste izkoristili, na uredništvo pošljete novejši odrezek od pokojnine, da bomo lahko popust upoštevali pri vašem naslednjem plačilu, ali pa se z odrezkom oglasite v naši naročniški službi.
Martina Š. iz okolice Šentjerneja je bila pred dnevi presenečena, ker je dobila setveni koledar, ne ve pa, zakaj. V Dolenjskem listu je lahko prebrala, da smo med naročnike, ki so do konca januarja plačali naročnino za prvo polletje, koledarje razdelili z žrebom. Poklicala nas je tudi 65-letna Marija iz okolice Novega mesta in dejala, da se kljub zelo nizki kmečki pokojnini, s katero si ne more privoščiti niti kisle vode, Dolenjskemu ne bo nikoli odpovedala.
l.eopold Piletič s Šfravbcrka je
bil presenečen, ker je bil med tistimi srečneži, ki so dobili eno od 14 nagrad ob nedavnem žrebanju, poklical pa je tudi zato, ker je bil presenečen nad poštenostjo Mateje Brulc iz Brusnic, ki za Komunalo pobira parkirnino na Glavnem trgu. “Izgubil sem namreč denarnico, Mateja jo je našla, me poklicala in mi vse vrnila,” je povedal Leopold.
T. G.
Obetaven rod mladih glasbenikov
Prvo regijsko tekmovanje osmih glasbenih šol širše Dolenjske v Novem mestu -Podeljenih dvajset zlatih priznanj - Zaključni nastop najboljših tekmovalcev
NOVO MESTO - Na širšem Dolenjskem raste obetaven in številen rod mladih glasbenikov, bi lahko zapisali kot piko na i ob uspešno zaključenem prvem regijskem tekmovanju učencev glasbenih šol, ki je prejšnji teden tri dni potekalo v organizaciji glasbene šole Marjana Kozine v Novem mestu in je del regijskih tekmovanj, s katerimi Svet za glasbeno izobraževanje Republike Slovenije v sodelovanju z Zvezo slovenskih glasbenih šol in Akademijo za glasbo odkriva izrazito nadarjene učence, jih usmerja v nadaljnje šolanje ter jim omogoča udeležbo na državnem in mednarodnih tekmovanjih.
Na dolenjskem regijskem tekmovanju je blizu sedemdeset učencev iz glasbenih šol Brežice,
Črnomelj, Kočevje, Krško, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje tekmovalo v znanju klavirja, kljunaste flavte in flavte, oboe, klarineta, saksofona in fagota ter petja. Nekaj najboljših mladih glasbenikov seje tudi predstavilo javnosti na polno obiskanem zaključnem nastopu v sredo, 4. februarja, zvečer v veliki dvorani glasbene šole. Izbrani izvajalci so z izvajanjem zahtevnih skladb dokazali, da dolenjske glasbene šole vzgajajo dobre in obetavne mlade glasbenike. Po končanem nastopu sta predsednik organizacijskega odbora in ravnatelj novomeške glasbene šole Zdravko Hribar ter novomeški sekretar za kulturo in šport Robert Judež izročila tekmovalcem zlata priznanja in še posebne nagrade za
PODELITEV ZLATIH PRIZNAN) t - Na zaključnem nastopu je zaigral '■ j tudi klarinetist Borut Turk iz Glas- \ bene šole Marjana Kozine Novo r mesto, ki je v svoji skupini dosegel š najvišje število točk in zlato priznanje. Izročil mu ga je ravnatelj Zdravko Hribar. (Foto: MiM)
\
najboljše dosežke v posameznih j tekmovalnih skupinah.
Žirije so v treh dneh tekmovanj 1 ocenjevale tehnično pripravlje- ' nost, muzikalnost, korektnost iz- ! vedbe in celotni vtis nastopa po- i sameznega tekmovalca ter na osnovi zbira vseh točk podelile 20 zlatih, 27 srebrnih in 10 bronastih priznanj. Največ, 6 zlatih priznanj, je osvojila glasbeno šola Krško, 5 Brežice, po 2 Novo mesto, Ribnica in Trebnje, po eno pa Črnomelj in Sevnica.
Dobitniki zlatih priznanj se bodo lahko udeležili državnega tekmovanja mladih glasbenikov, ki bo konec marca v Ljubljani.
M. MARKELJ
JANKO, METKA IN PAVLIHA
TREBNJE - Drevi, 12. februarja bo ob 17. uri v trebanjskme kulturnem domu peta predstava v okviru otroškega abonmaja Zveze kulturnih društev Trebnje. Na sporedu bo igra Janko, Metka in Pavliha v izvedbi Pavlihovega gledališča v Ljubljani.
KONCERT
NOVOZELANDSKEGA
DUA
SEVNICA - Društvo zaveznikov mehkega pristanka iz Krškega priredi v soboto, 14. februarja, ob 22. uri v Galeriji Klub Sevnica koncert skupine Trust Only This Face iz Nove Zelandije. Nastopil bo zanimiv duo: Greg Malcolm - kitara, ; glas in Jenny Ward - ropotija, glas. ;
PROSLAVA NA KRKI
KRKA - Med kraje, kjer so slovesno obeležili Prešernov dan, spada tudi Krka. Tamkajšnje kulturno društvo je skupaj s podružnično osnovno šolo v nedeljo, 8. februarja, pripravilo proslavo, na kateri je domača gledališka skupina uprizorila tudi polurno igro.
O REIKI TEHNIKI
NOVO MESTO - Danes, 12. februarja, bo ob 18. uri Bernarda Pavko predavala o rciki tehniki in posredovala praktične napotke o dihanju, čakrah in energijah. Predavanje bo v veliki čitalnici Knjižnice Mirana Jarca.
Vsak teden ena
Iz zbirke anekdot Slavka Klančičarja
S katero roko se pije?
Na poti v pragozd Pečke v Rogu se je na gozdni upravi v Podturnu oglasil simpatični profesor gozdarstva iz Krakova na Poljskem. Med razgovorom smo natočili kozarce in pili na zdravje.
"Kaj, pri vas pijete z desno roko?" se je začudil. "Pri nas držijo gozdarji kozarce vedno z levico. “
“Najbrž zato, ker je od srca, ” sem skušal uganiti.
"Ne, ne. Zato, du z desno roko lahko objemajo kakšno lepo žensko. ”
NAGRAJENCA DOLENJSKEGA LISTA - V nagradni igri Dolenjskega lista za stare in nove naročnike sta imela največ sreče med starimi Tone Šterk iz belokranjskih Gribelj (z brado), med novimi pa Franc Tomšič iz Gruče pri Šentjerneju (prvi z leve). V ponedeljek sta srečna izžrebanca v novomeški Termotehniki prevzela nagrade: Šterk pralni stroj, Tomšič pa hladilnik. (Foto: A. B.)
y?~i*
"*« • «7 ,
,AV •* * *
Sanja Cerjak
Sanja je talentka leta
Za nagrado snemanje - Nastop v oddaji Stojana Auerja - S skupino Zarja in sonce bo pela papežu
NOVO MESTO - Dvanajstletna Sanja Cerjak si je delila prvo mesto v akciji Talent leta, ki jo je lani začel pevec Marijan Smode. Naziv je pridobila s pesmijo Ti so moj, za nagrado pa bo posnela polovico lastne kasete (ker si nagrado deli).
“Zahvaljujem se vsem, ki so glasovali zame s kuponi v tedniku Kaj. Zmaga v akciji je velika vzpodbuda za moje bodoče pevske korake,” pravi zgovorna Novomeščanka. To pomlad bo dan uzrla tudi kompaktna plošča Marijanov žur, na kateri bo tudi Sanjina zmagovalna pesem.
Novomeščani smo jo lahko poslušali na novoletnih prireditvah občinske ZPM, kjer je
* Še v tem mesecu bo Sanja Cerjak gostja v oddaji Super pop, ki jo na POP TV vodi Stojan Auer, med zimskimi počitnicami pa odide skupaj s skupino Zarja in sonce na nekajdnevno turnejo po Italiji. Novomeščani bodo prepevali v več mestih, najbolj pa se veselijo, da bodo lahko zapeli tudi pri papežu v Rimu!
pela in plesala v družbi skupine Dream girls, ki jo poleg nje sestavljajo še Klavdija, Nika in Eva. Dekleta so skupaj posnela pesem Ti se bojiš in nastopajo tudi drugod po Sloveniji.
Med drugim so nastopile kot gostje prireditve Naj mini 1997, kjer je pela tudi Sanja in se na finalni prireditvi uvrstila med najboljše. Sanja je hvaležna kolegicama iz plesnega društva Terpsihora, ki jo kot plesalki spremljata na večjih nastopih.
Prvo pesem Nagajivi bratec je mlada pevka posnela pred
dvema letoma na kaseto Otroška karavana. Solo (Mamin jok) ie zapela tudi na kompaktni plošči in kaseti Hvala, prijatelj, ki jo je posnela instru-mentalno-vokalna skupina Zarja in sonce iz Šmihela. Nastopa na prireditvah in tekmovanjih agencije Birni in Marjana Smodeta pa še marsikje, kamor jo povabijo. Pred kratkim je pela v diskoteki Pacific, kamor sta jo povabila Spidi in Gogi.
Sanja se bo odzvala povabilu in bo sodelovala na natečaju za otroški del festivala Melodije morja in sonca. Glasbo in besedilo za Sanjino festivalsko pesem pripravljata Bojan Ze-me in Vera Šolinc. Tudi sicer družino čaka veliko dela, saj nameravajo kmalu posneti Sanjino kaseto, zato pa morajo zbrati kar nekaj denarja in sponzorjev. Še to. Sanjo oblači trgovina Sara z novomeškega Novega trga, za njen izgled pa skrbi Modni atelje Branke Pleško.
B. D. G.
t
ARS RAMOVŠ
te
cn.^ešlivaf CH režice
18.7.-1.8.
Visoko umetnost boste našli tudi v Metropolitanki, Veroni ali Salzburgu in glamur tudi v Parizu ali na Dunaju... Z manj miljami pa je bolj prijazno...
V Brežicah bo lepše.
(061) 125 33 66