0D 20 Iefislct ltalftanshega fašizma V proslavo 20 letnice italijanskega fašizma je padla 25. marca tudi dveletnica, odkar je bila podpisana jugoslovanskoitalijanska prijateljska zveza v Beogradu. Za dveletiiico sporazuma sta si uradno častitala naš zunanji minister dr. CincarMarkovič in italijanski grof Ciano, ki je bil sam pri sklepanju te zveze. Naš zunanji minister je priredil v proslavo dveletnice v Beogradu slovesno kosilo, katerega so se udeležili med drugimi: predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, italijanski poslanik na našem dvoru Indelli, predsednik senata dr. Anton Korošec, vojni minister NediČ in razne druge pomembne osebnosti. Ob tej priliki je bilo v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu več kulturnih prireditev s sodelovanjem italijanskih umetnikov. Ta dogodek so slavile s posebnimi oddajami naše in italijanske radio postaje. — Proslave za 20 letnico ustanovitve fašističnih bojnih oddelkov, katerih so se udeleževali zadnje dni stotisoči fašistov iz vse Italije, so dosegle 26. marca svoj vi- šek z govorom, katerega je imel Mussolini pred ogromno množico v\novem marmornatem stadionu v Rtmu. Za Mussolinijev govor je vladalo največje zanimanje po vsem svetu, ker je Mussolini v nedeljo povedal, kakšne so italijanske zahteve do Francije. Italij? hoče, da se začneta ;talijanska in francoska vlada razgovarjati o: Tunisu (v ševerni Afriki), Džibutiju (francosko pristanišče v francoski Somaliji in pride v poštev glede italijanske Abesinije) in o Sueškem prekopu, katerega se poslužujejo Italijani radi zveze z Abesinijo. Ako bi Francija odbila razpravo o teh vprašanjih, ne bo imela vzroka za pritožbo, ako jarek, ki zdaj teče med obema državama, postane tako globok, da bo treba mnogo naporov, da se ta jarek zasuje, v kolikor bo to sploh mogoče. — Ob priliki nedeljske proslave italijanskega fašizma je častital Mussoliniju brzojavnc Hitler in je prejel tudi Mussolinijevo zahvalo. — Francoski listi so radi Mussolinijevega govora precej razburjeni.