PESMI Zbirka pesmi avtorice Marje Brajer Tratnik ustvarjene med leti 1990 in 2006 Copyright Copyright © 2006 Miha Brajer• Vse pravice pridržane. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=292509952 ISBN 978-961-288-075-0 (epub) ISBN 978-961-288-076-7 (pdf) ISBN 978-961-288-077-4 (mobi) ISBN 978-961-288-078-1 (azw) ASIN: B076SJC1KS 1. Ko duh zapustil bo telo Ko duh zapustil bo telo, ko dokončano bo življenje, ko vse kar dal si in prejel kot na ekranu videl boš pred sabo in ko v vesolju plaval boš kot majhen prah, pa vendar nosil pečat boš večnosti ker sam v sebi boš nekdo. In izbrušena ti bo usoda in iz nič izniknil boš v življenje. 2. Ko umre narava Narava je najlepši del našega življenja. Drugi del je ljubezen, to je srce, ki je vir življenja. In ko umre narava in preneha biti srce je konec našega življenja. 3. Sedaj si tu Prihajala si in tvoj korak je bil kot pomladanski veter kot, da lebdela bi v zraku, prihajala si mi naproti. Bila si kot privid, ki dolgo sem si ga želel in čakal Te in hrepenel. Sedaj si tu. Podaj mi tvojo zdaj roko. Ne hodi proč. Ostani tu. 4. Domovina In ko sonce svetu daje nove nade, ko noč prehaja v svetel dan, ko žalost tone v pozabo in žarek upanja se spet rodi a ne pozabi krutosti, ki je minila, pustila večen je pečat, tako zdaj naša domovina ostal največji bo zaklad. 5. Izlij si dušo Ko se dan v noč preveša zalij cvetice, saj je voda vir življenja. In ko pesem v dan hiti izpod peresa, izlij si dušo polno hrepenenja. 6. Kaj je resnica Nič to kar misliš. (ne reci nič) Da te skrivnost obdaja je res. Brez misli bodi in dognanja. Naj fantazija in sproščenost zadošča ti, da se dokoplješ do spoznanja, da si in da obstajaš in da si nič in, da se iz niča sam dokoplješ do resnice. 7. Kaj pa ljubezen Eno tako bi rad, ki bi kuhat znala, vse pospravlja in še po vrtu pobrkljala, zraven vedno se smehljala in še sebe meni dala. Da bi le takšna se rodila in se k meni preselila zgrabil bi jo, če bi utegnil, da mi ta fenomen ne bi pobegnil. Tako obupal sem in nehal iskati to čudežno žensko in šel vasovat. 8. Kako sem osvojil svojo ženo (Za vedno moja) Ti, ki si mi dala cvet mladosti, kot pod jablano cvetočo si mi pobegnila, ko divjal za tabo sem v norosti, a ti si se smejala, me vabila. Kako sem ves prevzet bil od čara Tvojega početja, tvojih lahkotnih gibanj, izraza v modrih ti očeh. Držeč te v rokah, stopila si na moje prsi bosa in začutil sem bogastvo svojega ponosa. Tako ostala moja si za vedno. 9. Narava Čudovita je narava. Iz vsake bilke se življenje zbiva. Ljudje so kruti sreča je umrljiva. Preveč visim na življenja niti, ki vsak trenutek se lahko utrga. Le vera v težki tej minuti pomaga premostiti te težave, da breizhodnost iz obupa pripelje spet Te v objem narave. 10. Ne sreča Sreča je v ničevosti v brezosebnosti v odrekanju v občutku brez potreb v darovanju v potovanju v neskončnost v pričakovanju v nesreči in ko ničesar nimaš in vendar si srečen. 11. Pozna ljubezen Ljubiti nekoga ni prepozno. Že mali dotik bežen pogled pripelje te v kraljstvo sanj, v naravo s šopkom rdečih rož, s poljubom bežnim v dnu srca poraja se ljubezen sveta, čeprav že jutri kot lahkoten dih odšla od tebe bo še neizpeta. 12. Pridi Pridi, vzemi, kar nudim Ti v trenutku, ko srce to veleva, ne čakaj, da mi um prevlada in noč prižge mi svetel dan, da ne zapusti me zadnja nada, ko skušam biti ves predan. Ko kazal sem se v drugi luči v vetru bežnem brez srca, ko vse sem čutil v svoji duši zaprla pot si mi in nisi mi verjela, ko je ljubezen moja v soncu vsa žarela. Tvoj hlad prelil je ves moj žar, ohladil je ljubezen vročo. Kako naj vrne se nazaj, vse kar mi duša je želela. Kako popravim minuli dan ob koncu dneva. Pusti mi čas, da rane vse zaceli, ko rože listi oveneli spet dvignejo Življenja žar. Narava spet začne dehteti in z njo ljubezen oživi da spet začnem Te rad imeti in vse bo kot minule dni. 13. Prižgi si luč Zapri si dušo, da ne krvavi ob zori, ko dan zasvita. Vsa Tvoja nada dolge je noči ostala sama neizpeta. Pusti ves up, ki v Tebi se razjeda, prižgi si luč, ko tema javlja se ob koncu dneva. Ne pusti, da oblak zakrije Ti srce, ki up ti kaže in nazaj ne ve. Da spet prižge se žarek dneva posije sonce ti in čut razjasni. Da ves prevzet od čara tega in spet zadihaš v mir zavesti. 14. Razočaranje Po cesti stopam v duši mrak. Na ustih čustim Tvoj poljub, ki bil boleč je znak slovesa ob mračnem jutru v bolečini besede tople si želim. Naj pride kdo, naj mi jo da, da vse prenesel bom kar mi je dano in spet začnem živet na novo, da vse to hudo bo za mano! 15. Roke Po rokah spoznaš človeka, roke izdajajo skrivnost, roke dajejo in sprejemajo, z rokami si gradiš življenje, roke daješ človeku brez besed, z rokami pokažeš pot, roke božajo, roke tepejo, z rokami lahko govoriš, z rokami pozdravljaš, z rokami kradeš, (če nisi pošten) z rokami prejemaš dar, z rokami daruješ, z rokami prisegaš, roke skleneš pri molitvi, z rokami delaš čudovite reči, slikaš, kuhaš, se braniš, napadaš in še tu že uporabljaš roke, ki so nema govorica. 16. Skrivnost Ko rečeš da in misliš ne in rečeš ne in misliš da, to je orožje, ki ti ga nihče ne more vzeti. To je bogastvo misli, nekaj osebnega, največja skrivnost. Če misli razkrivaš, se razgališ. Če misli ohraniš zase, imaš najsigurnejše zavarovanje. Ohranjaj svoje misli. Misli ti nihče ne more iztrgati. 17. Skrivnost življenja Pogled, dotik, poljub, drugačen svet, sovraštvo, smrt. Da je nekje življenje, ki ukrotilo bi trpljenje. Ves up in znanost zavita v temo je skrivnosti, in čutiš jo v dnu srca in kot lahkoten dih, privid lebdi v zraku, prihaja ti nasproti. Nič več ni stvarnosti, nič več resnice. Vse le skrivnost je in vse zavito je v soj tenčice. 18. Sprehajam se Sprehajam se, živim, rahel je moj korak in ta dotik spomina in vonj, pripelje me nazaj, nazaj. Narava, trava in drevo, poljub, objem slovo! 19. Svoboda Kot ptič se dvignil bi v nebo, razpel peroti svoje v svobodi in brez bojazni, da kdo preprečil bi polete moje. Kje zdaj prostost je in svoboda, ki dana je naravi? Letite ptice, nihče vas ne moti, da v svojem letu, letite svobodi naproti. 20. Upanje Naredi vse kar srce ti veleva prižgi si luč, ko tema javlja se ob koncu dneva. Ne čakaj, da srce začenja ti trohneti, narava vsa zelena želi pomagati in te objeti. V naravi išči si miru, v širnem svetu zelenja in razcveta naj ti srce spet upa in obeta, da vse kar bilo je nezmerno in zlagano v tvoji moči, da spet prinese upanje in srečo, ki si zaman iskal jo v življenja temni noči. 21. Vojna na hrvaškem Meglen je dan. Na pragu noč. Oditi odtod ne vem še kam me žene ta motor. Podrte hiše, snop teles. Brez duše svet. Kje sem če veš? Zakaj je to tako strašno? Poglej, ozri se gor v nebo! Tisoče zvezd tisoče mrtvih tu in tam. Zaman, zaman rešitve čakaš. O avtorju O avtorju Marja Tratnik se je rodila v Bijah pri Novi Gorici leta 1913, kot mlajša izmed dveh hčera, očetu Franu Tratniku, akademskemu slikarju, Prešernovem nagrajencu in Frančiški Tratnik roj. Medič. Po očetu je podedovala svojo nadarjenost za likovno ustvarjanje. Po moževi smrti, pa se je začela poleg slikanja ukvarjati še s pisanjem pesmi. Umrla je v Ljubljani v 95 letu starosti. Pričujoča zbirka pesmi je nastala med leti 1990 in 2006. AVTORICA IN SODELAVCI Avtorica: Marja Brajer Lektorica: Vanja Pohar Ilustracije: Marja Brajer Risba na strani 59: Melita Vovk Fotografije: Miha Brajer Grafična podoba in Prelom: Miha Brajer Naslovnica: Miha Brajer Založnik: Miha Brajer (v samozaložbi) Spletna lokacija publikacije: https://itunes.apple.com/us/book/pesmi/id1299792252?ls=1&mt=11 https://www.amazon.com/dp/B076SJC1KS Ljubljana 2017