50. številka. V Trstu, v soboto 22. junija 1889. Tečaj XIV. „EDINOST" flH^^B fll^H^^. ■■ hm MM ^^^^^ . i s ^^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^^ mora mi ■ H M H H ^B* ^H ^H ^H HI ^H ^H ^H oznanila «« po « rae leto izvnn (f'-'^- ^^H ^^H ^^H ^^H ^^^^ v za polu leta „ J*—; ^^^^fl ^^H ^^B ^^H ^^H ^^H i« kolikor ga pro- H M ^m M H^HH M ^B M H J™ zahvale, tobaka t Tr.tc Po H M H H ^^B H ^B H V H p" f in t Ajdovščini ^^^^ ^^^^B ^H^^B ^^^^B ^^^^B HB naročiš« Isrei priložena naročnine te ^^B v upravniitvo HHHHi HHI^ HIB HV ^^^^^^ Odprto reklamacije ko proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V »lll.OHt j* inoe«, Volilci Istre! Dne 25. t. m. imate oddati svoje glasove za one osebo, katere želite, da Vas zastopajo v porečkem zboru. Zaupni možje kmetskih občin bodete izbrali dva zastopnika v vsakem sedežu okrajnega glavarstva. Vi vsi, kateri ne pripadate italijanskej stranki, niti Vas zadnja ni izbrala, treba da se junaški obnesetc na dan volitve ter da glasujete za one zastopnike, ki Vam jih niže priporočamo. Ni strahovanje, ni pomilovanje, niti darovi, niti pretnjo od protivne stranke ne smejo nikogar i/med^Vas toliko splašiti in ohladiti, da bi na dan volitve ostal doma, kajti glas, ki ga imate na določeni dan oddati, ni samo Vaš, ampak vseh onih, ki so Vas izbrali, da govorite v njihovem imenu, kajti: »Prošteno je svima svima, samo nije izdajici!«. Osebe, katere Vam priporočamo za zastopnike, so pripravne z vsemi močmi, večkrat celo na svojo lastno škodo, potegnoti se za blaginjo naše Istre. Njih program je nastopni: 1. Ker biva v Istri večina stanovnikov hrvatskega ali slovenskega rodu, poleg italijanske manjšine, nastojati hočejo v to, da Istra vdobi čim prej slovanski značaj. Mi nočemo vzeti Lahom ničesa njihovega, ali tudi oni ne smejo imeti nič našega. 2. Premeniti volilni red za zbor tako, da bode večina prebivalstva imela tudi večino zastopnikov. 3. Gledati na to, da se uredi občinske, šolske in upravne stvari tako, da bolje odgovarjajo našim starodavnim običajem. 4. Gledati, da se uredi prašanje ezonera. Ezoner je marsikakemu kmetu tako oblatil zemljiščne knjige, da ne more nikdo več pomagati. Ako ga nikakor ne moremo urediti, brišimo in brišimo ga za vselej in ne mirujmo, dokler nesmo tega težkega prašanja odpravili z vrata isterskemu kmetu. 5. Dobaviti hrvatskemu ali slovenskemu jeziku jednako pravico z italijanskim jezikom v deželnem zboru, odboru in v vseh deželnih uradih. V šestih prihodnjih letih bode hrvatsko in slovensko ljudstvo zopet pozvano, da zasve-doči svojo neminljivo vernost naravnemu Gospodarju vsega našega naroda. Ali uže sedaj imamo za tedaj samo jedno gasio; Krv in živenje za obrambo naše slovanske narodnosti in starodavne vladarske hiše! Urrah Habsburg! To so glavna načala naše stranke. Ta načela bodo zagovarjali zastopniki, katere Vam priporočamo in za katere glasujte vsi kakor jeden. Ti so: I. Za kmetske občine Lošinjskoga okraja (volišče v Krku): Dr. FRANE VOLARIĆ Dr. MATE TRIIH JSTIĆ KANONIK V KRKU. SEDAJ V TRSTU, II. Za kmetske občine Pazinskega okraja: Dr. MATKO LAGINJA Dr. ANTUN 1UKIG SEDAJ V TRSTU. ODVETNIK V PAZINU, III. Za kmetske občine Koperskega okraja: VJEKOSLAV SPINGIG FRANE F L E 6 O C, KR. PROFESOR V GORICI. NAČELNIK V BUZETU, IV. Za kmetske občine Voloskega okraja: SLAVOJ JENKO MATE MANDIG NAČELNIK V PODGRADU, UREDNIK V TRSTU, TRST, 19- junija 1880. runi 11:1111 mu/ivu Politično družtvo „Edinost". Kmetskim izbornikom Voloskoga kotara. Evo s^ navršuje Šesta godina odkada ste svi kao jedan glasovali mene za Vašega poslanika na istarskom saboru u Poreču. Sada, kad se po zakonu sabor obnavlja, bilo bi se htjelo, da Vas, ondašnje i sadanje fiducijare, pozovem na sastanak, pak da prvim dajem ra-fiun o djelovanju, a drugim, da pri-kažem, kako se reče, program, to jest razpored mislih, kako se meni čini, da se bude vladati u dojdućem saboru. Nego, nešto radi male nemoći, koja me od više vremena nastoji, a nešto radi drugih prilikah, sastanak sa svimi Vami nije moguć. Opeta možda nije toliko ni potrebit, jer ste imali prilike čitati i čuti, kako se je radilo u našem sab >ru ovo šest go-dinah ; a jesam li ja izpunio svoju dužnost, to ostaje prosuditi Vami i bez mene. Ja upravljam eto ovo pismo na Vas, ne da Vam se za unapred preporučim, nego da Vam se žarkimi besjedami zahvalim na uzdanju, koje ste dosada imali u me. Vi ćete uzag. Slavoja Jenka ovaj put mjesto mojega imena, glasovali drugo ime. Naše političko družtvo, naši prvaci preporučaju Vara mjesto mene gospo-! dina MATA M ANDI Ć A,' urednika U Trstu, Vašega domorodca, izkuŠanoga rodoljuba, čovjeka, k oj je za svoje misli nešto već pretrpio, te je doba, da ga podignete na najvišu Čast, koju mu narod može dati. Vi ste poluga Istre ; na Vas sve su oči uprte. Premda sam osvjdočen, da biste mene i ovoga puta glasovali svi do jednoga, vendar valja da odstupim. Zašto ? — Zato jer sam naučan pokoriti se bezuvjetno volji stranke. A volja stranke zove so ona očitovana misao, koja se izkreše iz razmišljanja, iz razprave, iz dogovora naših prvih ljudi, naših najboljih mislitelja. Takovi ljudi, videć da bi p a-z i n s k i fiducijari rado glasovali za me, odlučili su, da se pokorim bez VaSe uvrede želji puka i njihovoj. I Oni su računali, da u Vas neima 1 natruhe tudjinstva, te ćete Vi za' volju sloge 1 jedinstva narodnoga! sliediti moj primjer i pokoriti se redu! stranke, pak mjesto mene glasovati | za drugoga i to samo preporučenoga gospodina M a n d i ć a. A Vi svi i ja ostajemo svejedno dobri prijatelji, i kao dosad ja ću, dok mi Bog posudi zdravlje i život, uvjek u srcu nositi Vaše želje i Vaše potrebe, i raditi za Vaš napredak. D^šlo je vrieme, valja vojevati i viditi tko je zašto. Ja moram stati na biljegu u Pa-zinskom kotaru, da se vidi jakost naše pučke stranke. I onamo je moje starine. U Žminjskoj obćini ima mojih imenjakah, a dobra moja starica majka rodjena je u Bilijunu pazinskoga kotara ; 1 tamo sam ja proboravio liepih danah prve svoje mladosti. Dakle i tamo idem k svojim. Starina mila tamo me zove ! Eto razloga radi kojega ćete Vi radostno pročitati ovu poslanicu. Ničim neka se srca Vaša neuzmute, nego činite kako rekoh, ovrŠite svoju dužnost i ostajte mi na dalje dobro nakloni. Tim Vam Šaljem poljubac mira 1 neka je s Vami blagoslov božji! U Trstu dne 18. junija 1889. Vaš dosadanji zastupnik: Dr. M. Laginja. Politični pregled. Notranje dežel«. Mladočeška stranka je imela 16. t. m. shod v Pragi. „Narodni Listy* poročajo o tem shodu jako obširno ter mu pripisujejo veliko važnost. Mladočeško glasilo prispodablja shod svoje stranke francozki narodni zbornici pred sto leti. Vbo nezgode češkega naroda stavijo MladoČehi na rovaš staročeške stranke, katera se pokorava nekaterim svojim avtoritetam ter si prizadeva natančno izpolnjevati želje plemstva. Staročehi bo bili spoznali, da so izgubili zaupanje v narodu, zato so bili nedavno sklicali shod „notablov", ki se je pa popolnoma ponesrečil. Mladočeška stranka stopa z jasnim programom pred narod. „Liberalna stranka" pišejo „N. L." je prepričana, da si morrjo Čehi, ako se hočejo ohraniti, kot zgodovinski narod in ne samo kot narodnost, priboriti zopet svojo državo, katero so izgubili po nesrečni bitki na Beli gori. Mladočeška stranka se ve da ne ( teži za propalo staro plemitaško državo, saj bi v devetnajstem stoletji ne bila mogoča, ona hoče novodobno državo osnovano na ravnopravnosti vseh državljanov ( in politični svobodi. Le v samoupravnem, Češkem zarnoro vspevati češki narodi. To so glavne ideje Gregrovega govora. „Narodni Listy" pravijo, da mora biti čeških politikov glavna skrb, da se izpolnijo ob- j ljube prestolnega govora 1879. 1. Ako Čehi to energično zahtevajo, morajo tudi to doseči, saj so sedaj Avstriji bolj potrebni nego nikdar pred. Na shodu je govoril tudi dr. Herold ter nekako branil plemstvo in izrekel željo, da bi se dogovorili ž njim ter vzajemno delali v prid domovine. Staročeška glasila se norčujejo z Mladočehi in rogajo njih shodu, kateri je baje dokazal, da niso edini in tudi ne tako i močni, kakor se je dozdevalo. G a I i i k i Rusi so se začeli tudi gibati ter brigati se za deželnozborske volitve. V Stanislavu proglasila je poljska stranka na volilnem Bhodu svoje kandidate. Tu vstane ruski kmet Huryk ter v jedernatem govoru razloži vse krivice, ki se gode Rusom. Ruskega prebivalstva je v deželi veČina, vender imajo tako tnalo zastopnikov v deželnem zboru, da so predani na milost in nemilost Poljakom, ki po svojej glavi in volji gospodarijo v deželi. Šolska bremena zavalili so sbora vsa vbogim kmetom na pleča, plemenitašem prizanašajo. Večina v deželnem zboru sklepa zakone, ki so kmetskemu stanu naravnost škodljivi, tako n. pr. glasoviti cestni zakon ; poljska večina daje podpore jezuvitom, ki se trudijo odnaroditi rusko mladino, ruskemu prosvetnemu družtvu „Kačkovski" pa ne daje ni groša; poljska večina ne dovoljava, da bi se pomnožilo število ruskih sol in Rusi imajo še dan-' danes eno samo popolno gimnazijo v deželi. Hurykov govor je napravil na vo-lilce velik utis. Rusi postavijo svoje kandidate. j O g e r s k i m državni zbor je izvolil j svoje odseke in zastopnike za delegacije. Zborovanje je za sedaj pretrgano. Zbor- | niča se snide zopet oktobra meseca. Tako tudi gosposka zbornica. Vnanje dežele. Rusija si je nakopala v zadnje dni povrhu vsega sovraštva še eno na glavo. Ta strašen sovražnik je Italija. Gospodu Crispiju je ruski poslanik v Rimu, baron Rosen jako nepovoljen, zato bi ga rad spravil proč. Italijanska vlada storila je potrebne korake ter tožila barona Rosena v Peterburgu, da so mož tako vede, da ga vsa rimska družba sovraži. Baron Rosen je moral na to domov se opravičit. Baron Rosen so je opravičil in car mesto, da bi ga po Crispijevej volji kaznoval in prestavil, pohvalil ga je in odlikoval ter poslal zopet na svoje mesto v Rim. Italijanski vladi je bilo to dovolj, napela se je — in da se nad Rusijo maščuje, ni povabila ruskoga poslanika k velikim vo- jaškim vajam. Ta majhna neprilika daje povod vsem listom, da se pečajo z obema državama t. j. da Italijo hvalijo, Rusijo pR grajajo, kar ni pa za nas, ki Žide poznamo prav nič novega. Srbija je za novinarske žide masten zalogaj. Vsak dan je na dnevnem redu. Kar koli se na Srbskem zgodi, vse pride v Budimpešti in na Dunaj i na dnevni red. Nedavno je bil nek srbski liberalec izbleknil, da mora Srbija pridobiti Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in južno Ogersko ter vse te dežele sjediniti pod svojim žezlom. Komaj so bile izražene te privatne misli neznanega moža. uže je bil ves Izrael po konci. Vse je kričalo in hujskalo proti Srbiji, kakor bi od nje strani uže res pretila „madjarski državi" smrtna nevarnost. To je dalo Tiszi povod, da ogerskim Srbom zabrani prirejati kosovsko slavnosti, ter naložil vsem političnim uradom strogo paziti na nje. Tudi Rumuuce so deli Mad-jari vsled tega pod policijsko nadzorstvo. Garašanin se je naposled vender odločil' popihati iz Srbije ter poiskati si drugod -mesta, kjer bode vžival sad njegovega ministrovanja. Mož, ki je z revolverjem streljal na ljudi je dovolj nesramen, da trdi, da na Srbskem ni več osebne var-1 nosti! In ako bi to bilo res, kedo stavi DOPISI. Iz Goriške okolice, 20. junija. List „Edinost", ju priobčil uže več dopisov o volitvah za dež. zbor Goriški za kar so mu rodoljubi jako hvaležni. Vendar je še potreba mnogo pojasnil, potem kakšen je revni položaj Goriških Slovencev od zadnjih 6 let, ali še bolje rečeno od dveh zadnjih deželnozborskih dob. Narodno pro-bujenje ne napreduje kakor bi lehko in kakor bi bilo potrebno, da bi se vsaj bližalo ravnotežju z drugim deželnim življem. Da je temu tako so najbolj krivi raznoteri voditelji onih vstanov in druž-tev, kateri so zato poklicani, da bi čuvali, da bi se ne godile krivice Slovencem v narodnem obziru in kateri bi imeli dolžnost, težati na to, da bi se dejanski izvrševal član 19. drž. osnovanih zak., ki priznava jednakopravnost vsem narodom in po katerem edinem je mogoče priti v državi do potrebnega miru, do duševnega razvoja in v obče do vsestranskega blagostanja. — V to so v prvej vrsti poklicani deželni poslanci, ki bi imeli sami vzlasti po dež. odbornikih skrbeti za dejansko izvršbo člena 19. drš. osnovnih zak. A ravno ta vajvažnejši člen avstrijske ustave so dež. poslanci in še bolj dež. odborniki slovenske u . j ,. strani na Goriškem osobito zadnjih 6 let osebo v nevarnost, menda v prvi vrsti oni, .. J ki strelja na druge. i 8,,no "nen""j*» « neodpustljivo prezirali. Francoski vojni minister Krantz V d?Ž?lnej V Gorici Je namrefi 8,°" je izjavil, da bode terjal 50 do 60 miljo- Ve"8k,h uradn,ko* iako nov izrednega kredita v pomorske svrhe. Uradniki neznftj<> <»to nič slovenski; oni pa V pomorskem ministerstvu je skleneno Vendftr Žlve od naših trdo P^^enih obnoviti mnogo vojnih ladij, ker so uže n°V?eV' ,D tak° 96 g°di' da ml PIa*ujen,° prestare ter no odgovarjajo sedanjim raz- »radn,ke; kateri pomagajo, da se italijan- meram. Francija hoče ostati druga po- f'T tudl potT deže,ne od morska sila ter pomnožiti število svojih k°der bl n,0"h P"«ako*ati najPreJ ladij tako, da jih bode imela toliko, ko- "'T*™ e0 dopisih na slovensko kme- e in , ... x ', tijsko šolo celo podpis slovenskega dežel- sija hočejo nekako omejiti prava Švice,1 da sme dati vsacemu političnemu hudodelcu zavetje, ker se te države boje soci-jalistov. Švica upa, da jo bode Anglija podpirala ter jej obvarovala tudi za naprej to pravico. nega odbornika in ako drugi slovenski odbornik zahteva, naj se pritužujejo občine ako jim dopisuje od deželni odbor laški nameato slovenski, ako je isti odbornik zanemarjal seje deželnega šolskega j sveta; ako ne skrbita za naraščaj iz ka-V belgijski zbornici je uže začel. to 8e naf}tftv]jajo deželni uradnikj| da bi bili sposobni za tak posel. Kako sta hud boj mej klerikalci in liberalci. ralec Janson, ki je bil pred nekolikimi j dnevi izvoljen je ostro napadel klerikalno vlado, zaradi glasovite pravde proti socijalistom v Moiibu. Očital je ministarskemu predsedniku, da se je posluževat izziva-jočih agentov in vBeh gadnih sredstev, da bi dosegel svojo svrho. Minister se ni srečno zagovarjal. Rekel je, da ima ve- i čino za sabo in da ne odstopi. Liberalci so klicali, da njegova stranka ni vredna, da bi vladala. Navstal je hud ropot in sejo je bilo treba pretrgati. Kakor so kaže, morali bodo klerikalci skoro odstopiti. skrbela ta dva odbornika za blagostanje dežele, pokazala sta s tem, da sta b prvega onemogočila interpelacijo dra. Rojca o bolnišnici in norišnici vsmiljenih bratov, in da sta jo pri drugem predlogu zdatno ovirala, če ravno meri edino na zboljšanje našega žalostnega gmotnega stanja in v tem ko je dr. Rojic predlagal samo postavno popravlanja navedene bolnišnice, sta slovenska odbornika delala uprav nasprotno s tem, da sta stavila vzajemno z laškima deželnima odbornikoma predlog za zidanje nove in sicer deželne bolnišnico in norišnice, kateri, ako Be bosta zidali v resnici, bosta stali vsaj osem sto tisoč goldinarjev. Take in jednake nemarnosti in na-pake deželnih poslancev posebno pa slovenskih deželnih odbornikov nas volilcev Goriške okolice nikakor ne more spodbujati, da bi takšne može zopet volili za naše deželne zastopnike. Zato smo se posvetovali in zjedinili, da poslanca Goriške okolice bosta rodoljuba, katera poznamo po njih delu, vedenju in niišlenju in v katera imamo sploh popolno zaupanje. Ta dva gospoda katera hočemo voliti dne 25. junija sta : Dr. Alekslj Rojic in profesor Ivan Berbuč. Kolikor dosedaj vemo je glede na ta dva rodoljuba popolno soglasje med vo-lilci. Bog ja živi! Na sviđanje na volišči. Več volilcev. naj pride na volilno mesto s obširneji program. Vsekako Občni zbor Podružnice sv. Cirila in Metoda na Greti. (Dalje). Rodoljubi bili so edini v tem, da se napravi podružnica na Greti, da s tem iz-podbijemo italijansko rovanjo v tem okraju, v katerem se je ugnezdila „Pro Patria" ! Dne 2. februvarja t. 1. sklicali so domači rodoljubi ustanovni shod v gostilni gosp. Ferluge na Greti. Zbora se je vdeleŽilo lepo število rodoljubov iz okolice in mnogo naše gospode iz mesta. (O tem več v taj* nikovem poročilu.) — Govor predsednika vsprejme se z odobravanjem. Tajnik g. Ante Škabar poroča nato v svojem primerno dolgem poročilu o druž-tvenem delovanju. Koj na ustanovnem shodu se je vpisalo blizo 60 udov v novo podružnico, med temi 3 ustanovniki. V začasni odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje: Predsednikom g. Drag. Martelanc zapisnikarjem g. Anton Škabar; blagajnikom gosp. Jakob Ferluga. — Poročevalec omenja o delovanju družtva „Pro Patria", katero družtvo skuša pogoltniti naše otro-ČiČe. Da gospodje „Pro Patrije", nekatere nevedne naše okoličane lažje premote, obljubljajo njih otrokom razne obleke, obutala itd., Ie da jih vpišejo v njih la-honski otroški vrt. Barkovljanski rodoljubi vedeli so pač v tem obziru „Pro Patriji" dobro pokazati! Vstanovil se je odbor, kateri je nabiral milodare v 401etnico Nj. Velič. cesarja, da se nakupi obleke domačim otrokom, obiskujočim slovenske razrede barkovljanske ljudske Sole. Dotični odbor nabral jo do 400 gold. v svoje namene, kar je pač lepa svota! Z onimi novci nakupilo se je mnogo obutala — nogovicin kapic, rut ter blizo 150 molitvenih knjižic. Darove se je razdelilo v starem Šolskem poslopju v Barkovljah, katero je bilo v ta namen lepo okrašeno. Bil je to za Bar-kovljane pravi patrijotični narodni praznik. Zares! bolje se ne bi moglo praznovati 40letnice Nj. Veličanstva. Prišli so k tej slovesnosti vsi Barkovljanski veljaki, kot pravi avstrijski patrijotje! (Ni bilo pa vaškega načelnika — Capoville iz Bar-kovelj, — kateri seje pa pozneje vdeležil občnega zbora „Pro Patrie" v Trstu! Op. pis.) Udje dotičnega odbora spoznali so, da treba uspešnejše delovati in sklenili so, da se ustanovi podružnica sv. Cirila in Metoda na Greti — o katerej sejedanos poročalo. Poročilo tajnikovo vsprejme se z odobravanjem. (Konec prih.) Domače vesti. Slovanskim zaupnim možem ali fldu-ducijarom v Istri vroče priporočamo, da pridejo vsi glasovati dne 25. t. m. na dotična volilna meBta za ono narodne može, ki jim jih priporoča družtvo „E d i-nostu na prvem mestu v denaš-n j e j številki našega lista soglasno znarodnostranko. Vsak fiduci jar s v oj o p o z i v n i c o ali legitimacijo. Enako priporočamo tudi našim rodoljubom, da pazijo na naše protivnike ter jim ne pustfe bratiti se ali upljivati na zaupne može. Posebno v Koparščini treba gledati na to, da g. F r a n z a, katerega prepo-roča glasoviti Dekanski tajnik, po zmoti ne dobi naših glasov. F r a n z a ni naš, volilni možje, glasujte za naše kandidate! pravem avstrijskem smislu. Slovanskim poslancem ni vendar treba pridigati avstrij-stva niti jih učiti domoljubja, zato so Istrani pravih Avstrijcev ne boje, ampak si jih nam se je zdelo potrebno slavno občinstvo na to veselico upozoriti, ker je program izbran in lep, namen pa hvalevreden, ker skrbi za naše otroke. Sinočna „tetka" izjavlja glede okr. glavarja pl. Conti, da ni nikakor kandidat hrvatske stranke ter da ne bode na nikak način tiral strogo strankarske politike temveč odločno se upiral vsakej pretiranej 8trankarskej težnji ter se sploh vedel v Procesija sv. Reš. Telesa se je vršila jako sijajno in impozantno. Večjidel so se vdeležili procesije naši pobožni okoličani in vrle okolicanke, mnogo izmed njih v'žele! — krasnih svojih narodnih nošah. Izmed me-1 Nov namestnik. Nekateri italijanski stnega prebivalstva so bili zastopani edino j listi donašajo vest, da se bodo v rumenej otroci, stare babice in stare device zapi- hiši godile v kratkem premeinbe v osebi namestnikovej. Mi zabilježujemo to vest ne da bi bili o njej preverjeni. — Quod sane v eno ali drugo pobožno bratovščino. Sploh je bil prizor impozanten in mesto še precej odičeno z raznovrstnimi ogrinjali1 non videmus, non credimus _ in zabavami. Kakor navadno prodajali soj mestni Lahoni zijala jezno skeleč na narodne odičene okoličanke in pomigajoč svojim šibkim mestijankam. De sem ter tja je bilo videti „srčnejšega" Lahončka, ki je z k!ubukom na glavi „nebojazljivo" zrl v pobožen obred dokler ni bil primoran „lanče* sneti po kakem redarju ali bližnjemu. Procesijo je vodil Monsignor dr. Šust z asistenco večine mestnih duhovnikov; vdeležilo se je cerkvenega obreda tudi mnogo višjih mestnih dostojanstvenikov. Edino kar moramo s6 obžalovanjem zabilježiti, to je, da so letos vsi slovenski pevski zbori iz okolice peli izkljućljivo latinski v tem ko so se prejšnja leta razlegale po mestnih ulicah P « , j * .u.ln.un...! /i , ... i Nemška iredenta, slovenske pesni. Čemu pač silimo latinščino celo tam, kjer ne čutimo do nje nikake potrebe P Moramo li večje praznike peti nerazumno? Ali je to nova višja naredba k la Mahnič? Vsakakor obžalujemo vpeljatev. — Od desnega brega Soče bc nam po- Za družbo sv. Cirila in Metoda darovalo je pogrebno družtvo v Rocolu 10 gold. — Na trž. poŠti se bodo vršile nekatere novotarije odkar je poštno vodstvo sprejel c. kr. poštni ravnatelj g. Pokorny. Urad za pošiljatve novcev po pošti in poštnih hranilnic bode neki ostal, začenši z denašnim dnem, vedno odprt od jutra do 6. ure zvečer. Tudi v druzih poštnih uradih so bodo izvršile nekatere spremembe. Tatvina na poŠti. Kakor poroča nek tukajšnji list zaprli so v Genovi necega Rotaroviča, asistenta pri poštnem uradu v Trstu, ki je iz službe ubežal pet dni predno se je tatvina izvršila ter se ni več Triester Zeitung" je ponatisnila na prvem mestu Članek iz necega dunajskega tednika, v kojem se pred vsem govori o protiavstrijskih prizorih tržaške irredente na to pa osvetuje nemški nacijonalni tabor v Avstriji. Imenovani članek omenja mišljenje in delo-roča: Dne 12. t. m. je imelo družUe I Velikonemcev, ki se na vse kriplje „Slovenski jez" svoj občni zbor pri kojem se je sklenilo priporočiti „Slogi" kot kandidate v goriškej okolici: dra. R o j c a in profesora Berbu č-a, vitez T o n k 1 i naj bi pa sprejel kandidaturo mesto od-stopivsega gosp. Jonke. Ipavska stran bi menda vsa bila za gosp. prof. BerbuČa in tudi drugod. Volilcem na Goriškem zopet na srce polagamo naj složno in skupno vole može, ki smo jih mi po naših dopisnikih iz Goriških pokrajin priporočali; pri tem pa prosimo naj ne cepijo glasov niti se volitev zdrže. Nezadovoljnost, ki je po nekod nastala proti „Sloginem" odboru in vršbenikih gotovo se poleže in narod pomiri. Volite tedaj jednoglasno može, ki Vam jih priporoča „Slovenski jez". Prisega. Nas rojak g. dr. Josip De-facis, predsednik prizivnega sodišča v Trstu, je dne 17. t. m. prisegel Nj. Veličanstvu cesarju v pričujočnosti mnogih višjih dostojanstvenikov kot tajni svćtnik. Nov umotvor. Velecenjeni hrvatski kipar g. I. Rendič izvčl je zopet majhno ali vrlo krasno umetniško delo. Naredil je namreč svojemu kumu g. J. Vučkoviču na dar poprsje iz sadre krasnega mu sinka Fedora, ki je letos umrl v dobi pod enim letom. Delo je krasno in natačno, nov umotvor slavnega kiparja; hvali se v obče. I mi presično čestitamo ! Velika VS8elica. Vsporazumljenju vseh trudijo in mučijo, da bi Bvojo domovino Avstrijo onečastili tur omajali zaupnost in zvestobo nemških podanikov i vodnim kazanjem na „čestito kraljevstvo" vseh Nemcev obožavajoč Binmarka in nemškega cesarja. Iste krivo misli si prizadevajo zasaditi tudi v srca neizkušene mladine ter uničiti njeno zvestobo. Ljudski voditelji govore o Nemškej nekako v dvojnem pomenu opisujoč jo kot občno domovino in pri avstrijskih slavnostih se poje „die AVacht am Ilhein". To nemško-narodno gibanje je za Avstrijo bolj nevarno nego gibanje „Italije irredente" in vsak pravi domoljub gotovo želi, da se zajezi ta nevarni tok. Kateri so pač najzvestejši podaniki staro-slavae Avstrije, ki bi želeli njeno proslavo in zmago P Ponosno kažemo na naše sobrate — avstrijske Slovane, katerih zvestoba ne bode nikdar minila, koje pa dunajska vlada še vedno potiska v kot. Iz Barkovelj nam pišejo: V četrtek 20. t. m. po končanej procesiji sv. R. Telesa so se zbrali vrli Rojanski pevci v gostilni „Alla citla di Vienna" v mestu. Peli so izvrstno nekaj krasnih zborov — a peli so tudi „italijanske zbore*! To italijansko petjo ni bilo enako onomu, kakor so žalibog poje sploh po okolici. Rojanski pevci učili so se ital. petja v svojej pev-skej šoli in mora se reči, da so peli par zborov res izvrstno. Enakega petja ne bilo bi pričakovati od pokvečenili in šibkih udov „Ginnastike", enako petje donf le iz zdra-slovanskih družtev Trsta, vršila se bode vjvih in krepkih okoličanskih prs. Toda soboto 6. julija t. I. zvečer v vrtu „Mondo bratje Rojančani! Pomislite vendar, da se nuovo" velika veselica v korist družbe sv. i z ital. pesmo Širi italijanstvo v okolici; Cirila in Metoda. Pri tej veselici sodelujejo italijansko petje navdušuje za italijansko pevci in pevkinje delalskega podpornega ideje! Rojanski pevci nemajo gotovo sla-družtva, pevsko družtvo „Adrija" iz Bar- bega namena z ital. pesmami — ali bratje ! kovelj in drugi pcvci ; telovadci in dra-.Kaj li bodete Vi dočakali, da so bo ka-matični odsek „Tržaškega Sokola"; dekla- tero ital. družtvo slovenskih pesni učilo P movalke in godba. Med nekaterimi točkami „Pro Patria", magistrat in njegovi agenti palili se bodo umeteljui ognji. V krat-'ter ital. razredi v okolici delajo vsi za po-kem razpošlje posebni veselični odsek po- italijančevanje okolice — ne daj Bog za-vabila na to veselico, potem pa priobčimo toraj, da bi se poitalijaneevanje širilo še od strani nažih pevskih zborov! Dakle Rojaveani: Opustite italijansko perje in štejte si v čast, da ste sinovi rodu slovanskega, kateri broji le v nasej avstro-ogerskej državi do 21 milijonov duš ! Kakšni so domoljubi v Italiji. Minolo nedeljo se je vršilo v Milanu v gledališču Commenda ljudsko zborovanje na katerem je govoril tudi znani poslanec I m-b r i a n i t. j. on sam je sklical zborovanje in sam tudi govoril na tako surov način, z onimi neumnimi frazami, kakor je njegova navada govoriti v parlamentu. Predmet njegovega govora je bil „nesrečni" Tri-dent in no manj „nesrečni* Trst, Pred vsem je govoril o zgodovinsko slavnih možeh, ki so se odlikovali na vednostnem, političnem ali bojnem polju; omenjal Maz-zinija, Garibaldija, Cezarja itd. itd. ter sklenil svoj govor z poveličanjem vseh kraljevih morilcev. Na to je prešel na Avstrijo ; Radetzky mu je „star tolovaj"; drugo, kar je rekel o Avstriji ne moremo doslovno poročati; napadal je tudi italijanski parlament in Crispija oštel „kakor mu je šlo" ter končal z globokim zdihlja-jem nad „strašno usodo Tridenta in Trsta" in s klicem : Abbasso i pontefici, eimonarchi! — Nekov Peder-! z o 1 1 i (najbrže kak avstrijski vojaški j begun) se je na to zahvalil slavnemu pa-jtrijotu v imonu Tridenta in Trsta kakor ! tudi v imenu tod bivajočih „pregnancev*. I Vse je bilo presunljivo, da bi se človek kar milo razjokal! Slednjič jo zopet prijel besedo za rep uže imenovani I ra-b r i a n i začenši zopet oštevati Crispija in končavši z ustanovljenjem Rima ter i konečno vendar mej groznim ropotom in klici ustavil svoj nori govor na kar so se navzoči razšli. Ako bi gledališče Commenda ne imelo trdnih zidov, gotovo bi se bilo podrlo pod upljivom neumne zgovornosti g. Imbrianija. Mi dostavljamo staro pri-slovico :Quosdeus perde revolt — dementat! Laški demagogi so istinito uže znoreli. — i j Železnica Trst-Poreč. Kakor se poroča iz Dunaja predložila sta grof Wal-derstein in tvrdka Scenderog iz Herolina trgovinskemu ministerstvu nu Dunaju splošni načrt železnične proge Trst (sv. Sava)-Poreč. I Nesreče V Sežani. Kmetski sin Josip Kreber, 221eten je sledil s samokresom v roki steklega psa; ali k nesreči se mu izpodtakno in pade na obraz ; samokres se mu sproži ter ga smrtno rani v doljni trebuh. Prevedenemu v trž. bolnico, izdrl je dr. Usiglio svinčenke ter ga tako rešil gotove smrti. i Novotarije v ces. kr. mornarici. Iz Pulja so poroča : „V smislu poročil iz Beča, c. kr. vojno ministerstvo proučuje način kako bi se mornarične čete dale uporabiti zajedno kot zemeljska pehota tako. da bi v nekaterih slučajih i mornarica se lehko vdeležila bojev proti pt-šcem. Možtvo vojnih ladij, bode oboroženo z Manlicherjevo puško in bo nosilo telečnjak in drugo stvari. Pred vsem so bodo storil poskus in morda še v tem letu bode vsa mornarica enako oborožena". Menda še nemamo zadosti dolgov; evropski jež ni še zadosti preskrbljen z — bodali. Izpiti iz gozdarstva. V smislu ukaza c, kr. ministerstva za poljedelstvo se vabijo vsi kandidati, Rtanujoči na Primorskem, kateri imajo namen se to loto podvreči skušnji za borštne agente (Forat-\varte) ali za pomožno osobje za gozdarsko varstvo ali tehnično, da predložć dotične prošnje najdaljše do lil. julija t. I. na tukajšnjo namestništvo. Nove goldinarje dobimo v kratkem. Isti so nekoliko manjši od dosedanjih; slikarije na obeh straneh so različne, imajo zelenkasto-plavo podlago in na papirju v ta uamen pripravljenem tako, da jih je nemožno ponarediti. — Dobri bodo, a reveži jih pri vsem tem malo dobe v pest! Izselitev. Zadnje dni se je preselilo okolo 300 delalcev večinoma Primorcev iz okolice Sarajeva v Carigrad kder so bili najeti od francoskega železniškega druž-tva Vitak A Ci., koje je sedaj prevzelo zgradbo neke 400 km. dolge železnice v Malej Aziji. Celo najnižjim delalcem se je obljubila plača, od 7 frankov na dan. Pri vsem tem pa „boljše doma, kdor ga ima !* — Iz poročila banke „Slavije" leta 1888 — katerega smo kratko uže omenjali — posnemamo tele Številke: Vseh členov itela je banka 205.090, ki so imeli zavarovan kapital 195,660.783 gld. 64 kr. in so zato uplačali 1^508.637 gld. 74 kr. zavarovalnine ter 70.848 gld. 54 kr. pristojbin. Rezervni in poroštveni fondi na-rastli so na 6,737.435 gld. 88 kr. in so, kakor je razvidno iz pregledno sestavljenega izkaza, naloženi vseskozi varno in v vrednostnih papirjih, v posojilih na zemljišča in v posojilih na lastne police. Čistega dobička imela je banka 98.884 gld. 52 kr., od katerega se bode 24.485 gld. 68 kr. razdelilo členom odd. I. in II., ostalo pa dodalo rezervnim in poroštvenim fondom. Uradniški pokojninski fond naraste! je na 155.610 gld. 30 kr., dosegel je tedaj Številko, s kakeršno se zamore izkazati redkokatera zavarovalnica. Uradniki „Slavije" zamorejo zatorej zaupno gledati v bodočnost. Kar se tiče bilancije banke „Slavije11, moramo priznati, da je sestavljena jako pregledno in lahko umevno. Človeku, ki jo pregleda, leži jasno pred očmi vse denarno gospodarstvo zavoda. Inventarja, organizacijskih stroškov, tiskovin in akvizicijskih predplačil — kar vse navaja večina zavarovalnic mej aktivi — ne nahajamo v bilanciji banke „Slavije" ; dokaz da je njena uprava vseskozi previdna in poštena. Letos preteklo je dvajset let, odkar so češki rodoljubi ustanovili banke „Slavijo". V teh dvajsetih letih izplačala je svojim članom 14,225.165 gld. 22 kr. — Te številke menimo, govore dovolj jasno. Poslano. Kivizde fluid proti kostobolu, staro, izkušeno domače sredstvo proti kostobolu in revmatizmu. Cena av. vr. K»ld. 1.— Pristen le z zgornjo varnostno znamko. Dobiva se po vseli lekarnah; po&ilja po posti vsak dan glavno ttkladirii-e : Kreisapotlieke Korneubiig Dolnja Avstrija. (1) Poltaovks r redne velikosti n 35.- 36. — velike..... n 34 — 35.- Sladkor centrifug, v vrečah n certifik. . . . 100 K. 4L50 _• „ Paiol ........... m 9.50 — Mandoloni..... n 850 _ »vetlorude^i .... — .-■ temnorudeči .... ti — .— * 10.25 —._ n 9.- 9.25 l>eli, veliki .... n 10.25 fcluni, dolgi .... n 8.25 — __ , okrogli . . . « —. - —.— nuMani, štajernki . . k 7.25 —._ Maslo . ........ * 90.- 92- Dunajska boraa 'JI junija. Edina, velikanska zaloga papirja zatapetarje in velika zaloga ŠPANJSKIH STEN 22-104 pri G. ĐERTIN-U Via Caterina št. 2. Na zahtevanje cenike zastonj in franko. Kuotni drž. dolg v bankovcih — — gld . 83.70 w v »rebru — -- • »3.90 j Zlata renta— — — — — — -- * 109.20 5% avstrijska renta — — — — — n 99.45 Delnice narodne banke-- — — n 905.- Kreditne delnice — —-- — — n 30450 I London 10 lir uterlin--— -- n 119 05 ' Francoski napoleondori — — -- a 9.46«/» C. kr. cekini — — — — — -- * 5.64 | Kemike marke — — — — — W 58 20 i f. Javna zahvala. Podpirani izrekajo presrčno zahvalo vsem prijateljem in znancem, ki ho se mnogoitevilno udeležili pogreba nepozabljivega na&ego soproga, oziroma brata Ivtn-S Turk-a, posebno pa pevskemu družtvu „Hajdrih" za prekrasno petje Prosek, 20. junija 1889. Franc Turk, Tereza Turk, brat. soproga. Čudo obrti. Samo for. 3.50 stane nova srebroniklena ciliudrova ura za gospode, gospe in dečke; ne razloči se od pravega arebra. 1'loŠnato kristalno steklo, elegantne, fine oblike, krasno rezbana, točen stroj, ki jo natančno urejen inskuSen. Jamči se, da točno gre. Fino pozlačena, elegantna verižica samo 40 nč. Pošilja proti gotovem denarju ali povzetji „Ver*andt>Dep6t L. M U 1 1 e r, Dunaj, Wilhring Scliulgasse 10, 14—52 1.50 Čudovat je f. 1.50 samobrivec najnovejši siroj za brijeuj", * katerim »a more britl vsakdo sam in or^-z NE TRGA, NE REŽE, ampak enostaven je in le h a k. Mnogo d o n a r*j a prihrani •Samobrivf.-. t r* nobena stvar ne JaplaČa rako, kak<>r ta. Cena I« for. 1.50. Pošilja proti gotovem denariu ali povzi-tji. •Vrrsandr. D»-p6t L. Mtil'.er, lnmaj, Wfthrii,g Schulgaase lu». 14-52 Kwizda-ja c. k- izklj. priv. Tržno poročilo. Cene se razumo, kakor se prodaje na debela blago za gotov denar). Cen* od Tor. do for. Sava Mocca.......100 K. 137,— 138.— Rio biser jako lina . „ ——.— Java „ „ „ • „ —.— —.— Santoslina..... „ 105.- 106.— „ srednja ... „ 99,- 101.- Ouatemala..... „ 107,— 108.- Portoricco..... w 119.- 120.- San Jago de Cuba . „ 128.— 1:0. Ceylon plant. tina . . „ l'J2.— l'?5.— Java Malang. zelena . „ 1 Jl>. — 111.- Canipinas..... „ —.- Rio oprana .... „ liti — 117.- » tina...... „ 105,- 106,- „ srednja .... B 99,- 100.— Cuaia-lignaa v zabojih . . „ HI,50 32.— HaciBOv cvet...... , 4f>0.~ 400.— Ingter Bengal..............19— 20.— Papar Singapore..... „ 79.— 80 - Penang...... „ 04.— 05.- Batavia...... „ 77,— 78.— Piment .lamaika..... „ 39.- Petrolej ruski v sodih . . 11)0 K. 7.50 — .- „ v zabojih . „ 8.50 —. Ulje bombažno amerik. . . „ HW,— 40.— Lecce jedilno j. f. gar. „ 37.— 38- dalmat. s certifikat. . „ 38. - 39.— numizno M.S.A.j.f. gar, „ 00.- 52.- Aix Vierge .... „ tJ3.— 64. fino..... * tO- lil.- Božiči puljeski ..... * 7.50 8. dalmat. s cert. . . „ — Smokve puljeSke v sodih . „ —.— _.— „ v vencih . „ 16.— 16.5! i Limoni Mesina......zaboj 7.50 8.5U Pomeranče sicilijansko . . „ 6.— ti u. Mandlji Hari l.a.....luo k. 83.- 84.- dalm l.a, s cert. n 84 — H5.~ Plgnolli....................7*',— 74.- Bil italij. najtinoji ■ • • • „ 19.50 20.- „ srednji..........18.75 19- liangoon oxtra .... „ 15.75 1«.— „ I.a............14.- 14.25 Il.a .... „ 12 50 12."5 Sultaniae dobre vrsti . . „ 23.— 21.— Suho grozdje (opaia) ... „ 13,— 14,- Cibebe....................18— 14, Slaniki Ynrmouth I.a . . . sod —.— — .— 500 goldinarjev 3 dobi vsak. kdor z Klekner-Jevo patentno unl- Čj verzalno vodo, no pobeli platno, volnino, Q svilenino, slamnike, les, kosti, vseh vrst pereaa Q itd. brez vsake škod>j in je naredi kakor nove. Q 500 goldinarjev 2 dobi vsak. koji dokaže, da Klekner-jeva pa- B tentna univerzalna voda 2 črnilom, sadjem, vi- Q nom itd. pomazanega blaga brez Škode popol- JJ nonin ne očisti J» 500 goldinarjev C dobi vsak, koji dokaže, da se z Klekner-jevo C patentno univerzalno vodo ne ohrani ln očisti C sodov, kupio, steklenio, vrčkov in druge po- Q sode bolje, kakor z parom in vsakim drugim j* sredstvom. jj 5tO goldinarjev B dobi vsak, koji dokaže, da Klekner-jeva pa- B tentna univerzalna voda ni izvrstno sredstvo £ za ozdruvlienj* vsakovrstnih bolezni, za 6iS6e- g nje perila bolnikov, zabrani nalezljive bolezni. Q 500 goldinarjev & dobi vsak, kdor z rabo Klekner-jeve patentne & univerzalne vode ne ozdravi vse bolezni kože; C ker podpolno garantiram, da ta vse nečisto- Q sti kože, pege, žul]e itd. prežene in z umiva- JJ njem roke mehke in bele narodi. Zategadel n je postibnn gospem priporočena in je tudi n bolje kakor druga kosinetn-ka sredstva. Lepa, }j gladka in mehka roka povišuje ljubeznjivost J{ g vsake gospe. H - 3 C K 500 goldinarjev K dobi vsnk. čegHr zobovje z porabo Klekner-Cj jeve patentne univerzalne vode ne postane lepo K ui belo kakor tudi tisti, kojega bi po rabi še (J{ zobe boleli »li imel neprijeten duh iz ust. K 500 goldinarjev dobi vsak, kdor dokaže, da z Klekner-jevo patentno univerzalno vodo najflemej&i lasje v kratkem času lupo plavi ne postanejo Cena izvrstne te vodu ie radi tega, da si jo inore vnuk omisliti, male steklenice na poskušajo samo 50 kr. in se dobiva edino-le pri Luist* Tranqiii!lini, Wien, VI. Marialiilfer-atrasHe 25, II. Stiege, Th. Nr, 15. •E5£52525E5e5Z52525125252S252!rZ5£525 Z5f iSftc: restitucionalni fluid (voda za pranje konj). Služi vsled mnogoletnih izkušenj za jaže-neje pred in po velikem trudu in po delu daje konju posebno vztrajnost o dirkah itd. 1 steklenica tfld. 1.40. K W I Z D E kornebursk zivinoredilni prašek za k»n)e, govejoživino in ovce. Ako se daje živini redno 2ivlnore]n prašek, je vsled mnogoletne izkušnje izvrstno sredstvo proti elabemu teku, mol-ženji krvi in za izboljšanje mleka. Cena mali škatljici 35 kr., veliki 70 kr. Kwizde krepčajoča krma za konje in govedo za brzo pomoč onemoglo živine in pospeševanje reje. — V zabojih po 6 in 3 gld. in omotih po 30 kr. Kwir/de Vaselina za konjska kopita proti suhim in lomečim se kopitomi Lonček f. 1.25. Kwizde 16p za kopita (umeteljni rog). 1 drožič 80 kr. Kwizde c. kr. priv. praSek za des- infekcijo hlevov, gnojnic, ob enem izvrstno Biedstvo za vezanje gnojne soli. — 1 omot po >/» kg. 15 kr.; >/s zaboja gld. 1.40, 1 zaboj gld. 2.40. Kwizde svinjski prašek za pospeševanje reje in brzo pomoč onemogle živine. — 1 veliki omot gld. 1.26, mali 63 kr. Kwizde milo za pranje domače živali, kositrova škatlja po 100 gramov SO kr.. kositrova škatlja po 300 gramov gld. 1.60. 4—2 (T-) Pristno se dobi po vseh lekarnah in pro-dajalnicah mirodij avstr.-og. monarhije. Da so varuje pomot, prosimo p. n. občinstvo, da zahteva o kupovanji teh sredstev vedno Kvvizde preparate in da «e pazi na gorenjo varnostno znamko. Po&ilja se po poŠti proti povzetji vsaki dan po centralnem skladišči: Kreisapotheke Komeaburg Fran/. Joh. Kwi/.da, i. kr. avst. kr. rumunski dvomi dobavitelj za živinozdravnrtk* preparate Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo! najnoveje konstrukcijo v raznih velikostih. Olivne stiskalnice in olivni mlini Vinske in sadne stihkalnice Grozdni mlini in sadni mlini Mlatil niče, čistilnice, sepli, robkalnice za turšico, sejalnike, pluge itd. 20—9 Priprave za sušenje sadja in zelenjave. Hczilnioe /.a krmo v največji izberi, izvrstno narejene, po najnižji tovarniški ceni. Ig. Heller, Wien, Praterstrasse 78 Katalogi in vsakeršna pojasnila na zahtevanje zastonj in franko. Prikupcem najugodnejši pogoji. — Sposobni zastopniki se iščejo in dobro plačajo. TVRDKA Bernhard Ticho Briinn, Krautmarkt 18, (v lastnej hiši. 20-15 pošilja proti povzetji: Tkana ovčja volna dvostroke širokosti, trpi-Snn. 'ela oblek;*, 10 met for O dO Indijski Foula volne, dvoatroko Iirnk, ecla obleka. __10 met., f. K______ Novosti za ableke za aospe po n»jnov.'jS*j Šegi progasto BLigo v vseh barvah, dvontroko. 10 met. f. » Crni Terno H»knon«kl izvod, dvostrokn girok i-i c^lo bt-ko. 10 m*>t.rov f. 4.KO Progasto blago za obleke 60 ct.m Široko, nain'iv.>j$j vjs.ifki. _ 10 m»t f. 2.50 Volnati ryps v vs«h barvnh. 6.0 R'r* SI" »k, 10 metrov f 9.MO Dreirirath Trožičje) najb. 1j5k vrsta, «0 C'm. Široko, ___10 metrov f. 2.SO Aquard blago 60 ctm. Široko najnovejši vzorci, 10 metrov f. S SO. Francoski Voal 10 imtrov, elegantna obleka, ki »a daje _____prati, for 3.— Košulja za gosnorie. lastno delo bel« ali ha-vane 1 kos I a f. I AO. ______11^* t. 1 tO ___ Ženske kolulie Iz iifona in platna, ftnn pletenu, 3 kom , ____tor. * SO Ženske kolulie is moSnega platna N^inkaml 6 komadov f. .1.2R Dom Se platno 1 komad, 30 vatlnv *lt for: 4.SO _ 1 ' ».»O Kiug-Webe bcliŠH »• u o platna 1 komai f 4 Širok. 30 v«r| ,v f. O - Sifon 1 komad, 30 vatlov, I k f. 5.KO, n u j bolj S h vrste f 6.KO Kannafas t kom. 30 vatlov, lila f. -t SO 1 • M • rnd«8 • S SO Kanavas Iz niti 1 kom. :j0 viitljev, lila In rude?- f «.- Oksford mor* nr ti, dobn vrs»n, 1 kos 30 va' lov f. 4 SO Angl Oksforf najboljši, jako prtpon iMjiv, 1 k^inad, 30 vatlov f. « so Garnitura Iz rip a seetoječs it 2 pnstelj-iih prep-injal in tiiimiziiepa prta svilnatimi f^-nzaint for^ 4 - Ga*-nitura Iz jut" 2 p s'eljnih i offrinjal in umizn^Ka prta * franr.nmi f 9.SO Jute zastor jurSUi vsorek; poilpolni _ for I SO Holandske dolge preproge (ostanki) 10—12 metrov 1 ostar»n' k 3 10 m trnv /a po lpolno mo2ao i.blcUn f . it 1& Mnderno sukno 3 10 met., jako fino kompl. moiko opravo, for » - Poletno češ jano sukno oatail«k za konip možko i-p'avo, moru prati, ti -10 m. dolgo. f. S.- - Brnsko moderno hlago 0»t:H'fk za podp Ino inožk > 'Odnko 3.10 metrov »tolpo for S 50 Priložnost za kupovanje! B r n s k i ostanki 8 u k n a. 1 ostanek za 1 kompl. iiioSko obleko 8.10 niot. for 4 SO Blago za površnje suknje najfinejše vrat«, za <'clo snknj t- Vzorki brezplačno in franco. Za dob o blago in točno poŠiljatev se Jan či Elegantno izvedena zbirka ueoreov r. 400 znamkami krojačem nefrankovano. Lantnik pol. drnžtvo „Edinost", Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu.