Ameriška Domovina NO. AM€!UCAN IN SPIRIT fOR€l*N IN LANOUAOfi ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 30, 1964 SLOVCNIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LXII — VOL. LXH VOLITEV PREDSEDNIKA Srebrni drobiž bodo RAZKRILA POLITIČNO NEZRELOST V ITALIJI CLEVELAND, O. — Do take ugotovitve nas silijo skopa poročila o poteku volitev novega predsednika republike, ki naj bi bil naslednik invalidnega Segnija. Glasovanja so sledila drugo za drugim kot na tekočem traku, šele pri 21. je dobil večino predsednik najmanjše italijanske socijalistične stranke Saragat. Pri tem pa je bilo vseh volivnih mož samo 963. Potek volitev je jasno pokazal, da niso samo stranke postavljale svojih partijskih interesov nad narodne, ampak da so isto politiko uganjale tudi struje v posameznih strankah. Edino izjemo je delala komunistična stranka, toda njeno novo vodstvo tudi ni bilo brez težav, da drži poslance “na liniji”. Najmanj so se struje uveljavile v Nennijevi stranki, kar je razumljivo. Stranka se je pred kratkim razcepila v dva dela, za nove struje ni ostalo dosti prostora. Kar je bilo v teh strankah premalo struj, so jih nadomestile struje v krščanski demokratski stranki. Tekom volitev jih je prišlo na dan kar pet! Stranka ima sicer 299 poslancev v spodnjem domu, toda toliko frakcij je vendarle malo preveč. Na čelu vsake frakcije stoji am-bicijozen politik, ki bi rad prišel na vrh, seveda na račun svojih tekmecev. Tako so se tekom volitev zaostrila trenja med posameznimi frankcijami in rodila to, kar rodi vsako pomanjkanje sloge: predsednik republike bi moral po pameti postati njen pristaš, pa hi. To je naj večja politična klofuta, ki so jo doživeli italijanski krščanski demokratje. Kako jo bodo preboleli, ne ve nihče. Posledice razkola se bodo pa kmalu čutile. Prvi bo čutil te posledice sedanji ministrski predsednik Moro. Ako je vodil stranko tako, da je postala pri volitvah predsednika politična sila drugega razreda, ne spada na mesto ministrskega predsednika. Kot odločilen politik se ne bo mogel več dolgo držati. Le spori med njegovimi tekmeci bodo lahko zavlekli njegov odhod. Morda je pa bila med njegovimi tekmeci celo skrita želja, da pogori pri predsedniških volitvah. O tem bodo govorila verjetno podrobna poročila, ki pa trenutno še manjkajo. Razsulo v krščansko-demokratskih Vrstah se bo seveda čutilo v vsej italijanski politiki. Zato bo že poskrbel novi predsednik Giuseppe Saragat, ki bo ostal gotovo aktiven, kolikor mu le dovoljuje ustava. Da je prišla ob kredit vsa italijanska svobodna demokracija, o tem si je javnost v svobodnem svetu na čistem. Komentarji časopisja trdijo vsi le eno: italijanski smisel za funkcijoniranje svobodne demokracije je strašno majhen. Dobro bi bilo, ako bi si to vzele k srcu italijanske politične stranke, drugače bo komunistični vpliv postal še močnejši kot je že. umaknili iz prometa Cena srebra raste, ko se iz leta v leto veča njegova poraba in vrednost dolarja postopno pada. CLEVELAND, O. — Pomanjkanje drobiža v zadnjih mesecih je sprožilo med poklicanimi strokovnjaki živahno debato, ali ni že potrebno, da sedanji srebrni drobiž zamenjamo z novim, ki bo vseboval manj srebra, kot ga ima sedaj. Dva sta razloga vprid stališču, da je treba zamenjati sedanji drobiž: Cena srebru stalno raste. Srebro je končno tudi le blago, ki mu ceno odreja borza. Kot vsako blago, stoji tudi srebro pod vplivom inflacije, cena mu raste. Ni morda daleč čas, da bo srebro, recimo, v “kvodru” več vredno kot 25 centov. Takrat bo seveda nastal lov za takim drobižem. Kdor ga bo zbiral, ga bo lahko dražje prodal. Kaj takega ne bo novost. Zgodovina pozna že celo vrsto podobnih slučajev. Na drugi strani se zaloge srebra, ki jih ima federalna administracija, hitro topijo. V par letih bodo izčrpane. Obenem bo tudi izginila potreba, da naša federacija drži ceno za srebro na stalni višini. To je bilo svoj čas potrebno, ko so srebrni rudni- Johnson soglasen z znižanjem trošarin za štiri in pol bilijonov? WASHINGTON, D.C. — Washington Post od 27. januarja prinaša na vidnem mestu novico, da se je predsednik Johnson vendarle odločil za znižanje trošarin v znesku $4.5 bilijonov. Od drugih strani pa ta novica še ni | Velika družba" ne bo pQ 3 DNEH HUDIH BOJEV MESTO ZOPET SVOBODNO nasfala kar preko noči Predsednik razlaga časnikarjem načrte svoje administracije in njene poglede na stanje dežele. JOHNSON C'TY, Tex. — potrjena. Johnsonova okolica ^re^se<^n'^ Johnson je časnikar- baje trdi, da je znižanje upravičeno z gospodarskih vidikov. Federalni dohodki namreč rastejo zelo hitro in tako bi izpad dohodkov od trošarin ne pomenil velike zgube za federalni proračun. Na drugi strani pa nekateri ekonomisti napovedujejo gospodarski zastoj za drugo polovico 1965, tega pa seveda Johnsonova administracija noče dopustiti. Predlog o znižanju bi prišel pred Kongres šele po 1. juniju in bi debata o njem trajala le par tednov, da ne bi povzročila prevelikega zastoja v gospodarstvu. Tekom debate bi se namreč potrošniki vzdržali vseh nakupov, ker je menda industrija že izjavila, da bo za toliko znižala svoje cene, kolikor bo znašal popust na trošarinah. Dolgotrajna suša grozi Somaliji z lakoto MOGADISCO, Somal. — Predsednik vlade Abdirizak Hagi ki igrali pri nas isto politično Husejin je izjavil v začetku ted-vlogo, kot jo imajo sedaj far- na, da grozi lakota okoli 700,000 marji. Kot federacija danes pod- ljudem v deželi, skoraj polovici pira farmarje, tako podpira tu- vsega njenega prebivalstva, če di srebrne rudnike že desetletja, ne bo naglo prišla pomoč iz tu- RAfN Večinoma oblačno in rosenje dežja. Naj višja temperatura 58L Podpiranje bo ugasnilo samo po-sebi, kadar bodo srebrni rudniki lahko prodajali srebro dražje na svobodnem trgu, kot bi ga jim plačevala federacija. Pričakujejo, da bo morala federalna administracija že tekom 1. 1965 predložiti Kongresu potrebne zakonske predloge, da dobi pravico do kovanja novega drobiža, kadar bo po njenem mnenju prišel ugoden trenutek. Novi drobiž seveda ne bo imel nobenega vpliva na cene. Vreden bo ravno toliko kot sedanji. Vkljub temu pa ne bo malo tistih, ki bodo nabirali stari drobiž. To se dogaja pri vsaki podobni zamenjavi kjerkoli na svetu. Zamenjave drobiža se torej ne bo treba bati. Bo samo dokaz za to, kar vsi vemo in čutimo: da kupna moč dolarja pa- jine. Pomanjkanje živeža je povzročila po izjavi predsednika vlade dolgotrajna suša. Ta je sicer v tem napol puščavskem svetu nekaj vsakdanjega. Olajšanje potovanja med Kusijo in lurcijo ANKARA, Tur. — Sovjetska zveza in Turčija sta odpravili medsebojno plačilo za izdajo viz. Dogovor sitopi v veljavo s 15. januarjem 1965. Po uradni objavi bo prišla 4. januarja parlamentarna delegacija iz Sovjetske zveze na o-bisk. Vodil jo bo član prezidija Centrajlnega komiteta Nikolaj Podgorny. jem dejal, da ne ] ričakuje, da se bo “velika družba” razvila kar preko noči, tudi nc v času enega zasedanja Kongresa. Potrebna bo precej dolga doba let in načrtnega dela. Predsednik je napovedal, da bo v tem pogledu postopal preudarno in po pri-mišljenem načrtu. Kljub temu da predsednik in nj/egova okolica govorita o “veliki družbi” že od srede leta, javnost o njej še vedno nima nobene prave podobe. Po vsem sodeč jo ne bo dobila niti iz predsednikovega poročila o stanju Unije, ki ga bo podal prihodnji ponedeljek ob devetih zvečer Kongresu in narodu. Predsednik je izrazil upanje, da bo jeklarska industrija vpo-števala koristi javnosti in ne bo z zvišanjem cen vseh svojih produktov sprožila novega vala inflacije. Po njegovem je narodno gospodarstvo zdravo in se deželi še ni treba bati nobenega večjega gospodarskega zastoja. Za slučaj, če bi kljub temu do njega le prišlo, je naročil posebni skupini strokovnjakov, naj prouči možnosti, kako bi bilo v takem slučaju mogoče zopet pognati gospodarstvo v poln tek. Jeklarske družbe so v zadnjih dneh povišale cene nekaterih svojih izdelkov in nihče ne ve, če ne bodo postopno povišale cene vseh. Unija jeklarskega de-lastva je izjavila k tem zvišanjem cen, da bodo jeklarnam o-lajšale izpolnitev zahtev jeklarskega delavstva pri razgovorih za novo kolektivno pogodbo, ki se bodo začeli po novem letu. Dolgo potovanje NEW YORK, N.Y. — Prvi priseljenci v Ameriko so potovali preko Atlantika po več tednov in celo mesecev. Povprečna jadrnica je v 17. stoletju pora-da in da je novi drobiž ne bo bila od 7 do 12 tednov za pot iz zaustavil. j Evrope v Ameriko. Po treh dneh krvavih bojev so vladne čete danes pognale iz Binh Ghia, kakih 40 milj vzhodno od Sajgona, komunistične čete. V mestu je kakih 6,000 katoliških beguncev iz Severnega Vietnama. — Spor med domačim vojaštvom in Amerikanci popušča. SAJGON, J. Viet. — Rdeči so pred tremi tedni strli vladno vojaštvo v okrožnem glavnem mestu Binh Ghia, kakih 40 milj vzhodno od tu. V mestu je okoli 6,000 katoli-članov, ki so se umaknili pred komunisti iz Severnega Vietnama leta 1954. Dve vladni Četi sta skušali mesto osvoboditi, pa sta bili z izgubami pognani nazaj. Včeraj je skušal mesto zavzeti okrepljeni bataljon vladnih čet s podporo he-lj kop te rje v in lovskih letal, ki so obstreljevala rdeče položaje. Tudi ta ni opravi! dosti. Po precejšnjih izgubah se je moral umakniti in mesto je ostalo v rdečih rokah. Danes so vladne čele nastopile znova, tokrat z močnejšo podporo letalstva in težkega orožja. Po krvavem boju, ki se ga je na vsaki strani udeleževalo po okoli 1,200 mož, so vladne čete zavzele rdeče položaje in mesto osvobodile. Izgube so bile le^ke na obeh straneh. Med drugim sta bila dva ameriška vojaka ujeta, 6 pa ranjenih. Uničeni so bili vsaj trije helikopterji, več pa zadetih. ——------=---——;--------- deči so pri zavzetju Binh in nato pri njegovi obram-oteli nemara pokazati vlad-| četam, da so sposobni nafti proti njim tudi v odprtem boju, ne le v kratkih gverilskih spopadih. Pri napadu je sodelovalo več rdečih bataljonov, če ne kar cel polk. Tudi vlada je morala poslati v boj več bataljonov, predno se je posrečilo rdeče pognati iz zavzetega mesta. Mrtvih in ranjenih je bilo tekom treh dni bojev na obeh straneh več sto borcev. Uporni generali popuščajo Vietnamski generali, ki so pred 10 dnevi razgnali Visoki narodni svet, so začeli popuščati. Tudi ameriški poslanik M. Taylor in njegovi sodelavci kažejo več razumevanja za stališča vietnamskih generalov. Tako izgle da, da se pripravlja kompromisna rešitev. Predsednik republike in predsednik vlade sta včeraj v posebni izjavi do neke mere podprla ameriško stališče v sporu z gen. Khanhom in njegovimi tovariši, ko sta priznala, da je njun položaj oslabljen, ker so nezadovoljni generali razpustili Visoki narodni svet, ki ju je na njuna sedanja položaja postavil. Ameriški poslanik je zahteval Moskva se še kar naprej igra z bodočnostjo ZN CLEVELAND, O. — Še pre-igim besedilom resolucije, pa so teklo sredo je kazalo, da bo ge- se goljufali. Preteklo sredo zve- neralna skupščina ZN sprejela resolucijo svojega predsednika, ganskega diplomata Quaison-Sackeya, ki obstoja iz dveh delov. V prvem delu poziva resolucija vse članice ZN, naj prispevajo prostovoljno čim več v “rešilni fond” ZN, da bodo po tej poti prišli ZN do denarja in se izkopali iz finančne krize. Drugi del resolucije (predvideva sklep, naj se skupščina ZN sestaja do 15. januarja 'brez vsakega glasovanja. Takrat pa naj generalni tajnik ZN Tant pove, ali je prostovoljnih prispevkov toliko, da bi bila denarna kriza ZN končana in da se sedanje ZN zasedanje lahko nadaljuje tudi z uporabo glasovanja. Resolucija pomeni ponovno veliko popuščanje z ameriške strani in velik poklon stališču moskovske diplomacije, kajti ne govori prav nič o zaostankih, ki jih mora Moskva plačati ZN, da ne bi izgubila glasovalne pravice. Vsi so bili prepričani, da se bodo Rusi strinjali s tako hla- čer je Moskva resolucijo odbila, odnosno stavila1 nove pogoje. Odbila je gladko drugi del resolucije in tako uničila vsaiko, tudi simbolično zvezo med rešilnim fondom in prispevki, ki jih noče plačati. Ako bi obveljalo moskovsko stališče, bi generalna skupščina ZN sprejela prvi del resolucije in potem prešla na redno delo, ki bi bilo vanj vključeno tudi redno glasovanje. Amerika bi potem morala čakati na rusko dobro voljo, kdaj in koliko bo Moška plačala v rešilni fond, kar bi seveda pomenilo, da bi se finančna kriza v ZN zavlekla v nedogled. Naša delegacija je dodatne ruske predloge odbila in tako so se ZN vrnili na isti položaj, kot je bil ob začetku zasedanja, to je 1. decembra. Položaj je torej tragičen za ZN, obenem mu je pa usoda prav te dni primešala še nekaj smešnosti. Maroko ima sedaj delegata v Varnostnem svetu. Njegov mandat poteče v petek. Izbrati je treba do petka naslednika, kajti Varnostni svet more zasedati samo takrat, ako so v njem vsa mesta zasedena glasom pravil. Za izpraznjeno mesto se potegujeta delegaciji iz afriške republike Mali in iz Jordana. Generalna skupščina bi torej morala glasovati do 1. januarja, česar pa ne more, da ne sproži posledic, ki bi nastale za Moskvo: Moskva bi izgubila glasovalno pravico. Delegacija iz Malija je zahtevala glasovanje, ni hotela pristati na noben kompromis, delegatje so pa stikali glave in iskali izhod iz slepe ulice. Pa so ga tudi našli: recimo “glasovanje pred vrati”. Generalni tajnik ZN Tant bo u-radno zaslišal vse delegacije in jih prosil, naj mu povedo, za koga so, ali za Jordan ali za Mali. Tako bo ugotovil, kdo od obeh ima večino in ta večina bo odločila, kdo pride na izpraznjeno maroško mesto v Varnostnem svetu. Kompromis o “gl asovanju pred vrati” pa včeraj zjutraj še ni bil potrjen od vseh strani. Verjetno pa bo obveljal, ker pač drugega izhoda ni in novo leto je pred vrati. Tako smo poleg mutastega glasovanja, ki se izraža v tem, da noben delegat noče glasovati, ampak vsi samo z molkom sprejemajo sklepe, dobili še glasovanje pred vrati! Vsi ti smešni kompromisi seveda hudo škodujejo ugledu ZN. Zato so se začeli oglašati diplo-matje iz večjih držav in trditi, da je takih kompromisov dosti in da je treba iti na redno glasovanje z vsemi posledicami za Rusijo in ostale države, ki niso plačale zapadlih prispevkov. V to tovarišijo ne spadata namreč poleg Rusije in njenih satelitov le Francija in Čangkajškova Kitajska, ampak tudi nekaj afriških držav. Ako bi pri prvem glasovanju zmagalo rusko stališče, ker bi ga podprle države afriško-azijskega bloka, potem bi se finančni krizi ZN pridružila še politična, kar bi spravilo ZN v položaj, ki bi bil zelo podoben položaju predvojnega Društva narodov, ko so iz njega odšli ali bili izključeni razni takratni direktorji. Takratni položaj Društva narodov je tako obupen, zato pa pravi odsev takratne stvarnosti, kar je bilo tudi nekaj vredno. cd upornih domačih generalov, da dajo prijetim članom Visokega sveta svobodo in Svetu vrnejo pravice, ki jih je imel. Iz-gleda, da bo prišlo do obnove Visokega narodnega sveta, toda v drugačni sestavi, vlada Huon-ga pa bo nemara nekoliko reorganizirana v smislu zahtev budističnih vodnikov. Zadnje vesti CLEVELAND, O. — Preiskava o umoru 16 let stare Beverly Jarosz se nadaljuje, vendar oblasti doslej še nimajo nič trdnega v roki. Dobile so vrsto prstnih odtisov in nekaj drugih stvari, ki lahko služijo pri zasledovanju morilca. Cleveland Press je razpisal nagrado $5,000 za odkritje morilca. NEW DELHI, Ind. — Vlada predsednika Šastrija je dala zapreti vrsto komunistov in komunističnih agentov po vsej deželi, češ da so to dejansko peta kolena, ki služi sovražnikom dežele. LEOPOLDVILLE, Kongo. — Vladne čete so rešile v mestecu Wamba, jugovzhodno od Paulisa v severovzhod. Kongu iz rok upornikov 121 belcev, medtem ko naj bi jih ti 25 do 30 poklali. Pc neki vesti so uporniki za božič 10 belcev zaklali in jih pojedli. Še vedno pogrešajo blizu sto belcev, ki naj bi jih uporniki držali v okolici Wambe. SAN FRANCISCO, Cal. — Sneg je včeraj še vedno onemogočal pošiljatev pomoči kakim 500 ljudem v Siskiyou gorah, ki jih je zadnja povodenj popolnoma ločila od zvez s svetom. SINKO USTRELIL MATER CLEVELAND, O. — Štiri leta stari Edgardo je včeraj ustrelil z revolverjem svojega strica, ki ga je našel skritega v hiši, svojo 33 let staro mater Carmen Morales na 13611 Bennington Ave., S. W. Fantič je mislil, da je vse skupaj le šala, toda mati je bila skrajno nevarno zadeta v vrat. V Fairview Park bolnišnici so jo operirali, pa še niso čisto gotovi, da ne bo zaradi poškodovane hrbtenice ostala v spodnjem delu telesa hroma. Za smeh Gospod vpraša gospo, ki stopa s sedmimi otroci v avtobus: Ali so to vaši otroci, ali ste na poti na piknik? Iz Clevelanda in okolice Sl L VESTROVAN J A— Baragov dom na 6304 St. Clair Ave. vabi na silvestrovanje v četrtek zvečer ob 8.30 v svoje prostore. Večerja, ples in domača zabava. Slovenski dom in društvo Lilija vabita na silvestrovanje v Slovenskem domu na 15810 Holmes Ave. Za ples bo igral Ha-batov orkester. Začetek ob devetih. Slovenski društveni dom na Kecher Ave. vabi na Silvestrov večer na zabavo s plesom. Slovenski narodni dom, 5040 Stanley Ave., Maple Hts., O., vabi na Silvestrov večer na zabavo v svoje prostore. Gospodinjski klub in direkto-rij priredi Silvestrov večer v Slovenski delavski dvorani na 10814 Prince Ave. Slovenski dom na 4583 W. 130 St. priredi silvestrovanje. Igrali bodo “Veseli mornarji.” V bolnišnici— Martin Smerke s 14205 Hale Avenue je v Euclid Glenville bolnišnici. Obiski so dovoljeni. Iz bolnišnice— Mrs. Molly Nousek s 17621 Shenley Avenue se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Zadušnica— V petek ob desetih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Louisa in pok. Heleno Bavec ob 22. obletnici smrti. Nov odbor— Slovenski smučarski klub si je izbral za 1. 1965 sledeči od-Dor: predsed. Frank Kogovšek, <19 E. 157 St., tel. 541-5848, pod-predsed. Frank Rihtar, taj. Anica Cigale, blagaj. Lojzka Rus, šport. ref. Marjan Ovsenik, odborniki: Jože Košir, Pavla Košir, Marinka Lah, Tone Mrva, Stane Rus in Jože Tomc. Klub upokojencev v Newburgu ima za leto 1965 sledeči odbor: predsed. Anton Pelko, podpred-sed. Anton Gorenc, taj. in blag. Antonija Stokar, 6611 Chesnut Road, independence, Ohio, LA 4-7724, zapis. Jennie Pugely, nadzor. Andy Eržen, Jennie Zupančič, Mary Filipovič, zastop. za Klub Jože Kolih. Seje so vsako 4. sredo v mesecu ob dveh popoldne. Korotan spet poje— Vodstvo pevskega zbora Korotan je sprejel g. France Zupan. Prva pevska vaja za mešani zbor bo v nedeljo 10. januarja ob 1.30 popoldne v Baragovem domu. Odbor želi, da se jo vsi člani udeleže. Urad bo zaprt— Od jutri, četrtka, opoldne pa do ponedeljka ob osmih zjutraj bo urad AD zaradi Novega leta zaprt. Kdor bi imel kako sporočilo ali novico, naj jo napiše, se podpiše in navede svoj naslov ter spusti listek v poštno režo poleg vrat v urad. Avtomobilska nesreča— Dva Clevelandčana sta bila mrtva, ko je njun avto včeraj popoldne treščil v avtomobil dveh Elirčanov, ki sta vozila po napačni strani v bližini križišča U.S. Rt. 20 in Ohio Rt. 10. Mrtva sta 50 let stari E. Athey s 4055 W. 222 St. in G. Letzner, star 67 let, s 16814 Laverne Ave. Gospa: Vsi so moji otroci, toda to prav za gotovo ni nikak. piknik! 1 * AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 30, 1964 Ameriška pomoviiva • ■n’mJL fra ------------. . . ' mdSS&m a U 7~ St. Čiair Ave. — HZnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44108 National and International Circulation Vnblished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Julv Manager and Editor: Mary A. Debevec NAROCNINAi- ita Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece to Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto ‘ SUBSCRIPTION RATES: United States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year ^Second Class postage paid at Cleveland, Ohio LttjvBS No~ 252 Wed., Dec. 30, 1964 Boj med demokratskimi kongresniki V novem predstavniškem domu bo vsega skupaj 295 'demokratskih kongresnikov, med njimi kakih 20 novih prišlekov. Demokratska čreda je torej dosti velika, pokojni Rayburn bi celo rekel, da je prevelika, da se ne bi po stari navadi med seboj prepirala. Skupin med njimi je dosti, toda glavna ločnica med njimi je še zmeraj jug-sever. To se pravi, kar je južnih demokratskih kongresnikov, so vsi konservativni, nekateri bolj, nekateri manj, toda med njimi vlada sloga. Okoli 90 jih je že desetletja v predstavniškem domu in tako drže v rokah vsa odločilna mesta, k temu jim pomaga načelo senijoritete in pa tudi sreča. Le malo je v predstavniškem domu mest, ki kaj pomenijo in ki niso v rokah konservativnih južnjakov, kadar namreč zmaga njihova stranka pri volitvah. Kakih 20 juž-ujakov je samo na pol konservativnih. Navadno potegnejo .s svojimi južnimi tovariši, kadarkoli je treba nastopiti za interese južnih držav, drugače pa glasujejo po svoji uvidevnosti. Voditelji južnjakov ne računajo nanje, bolj se zanašajo na republikansko pomoč, kajti republikanski kongresniki so med seboj zelo složni, ako jih primerjamo z demokratskimi. Akoravno je sedaj republikanskih kongresnikov samo 140, ima tradicijonalna konservativna koalicija (140 republikancev in 90 južnih demokratov) tudi v novem predstavniškem domu večino, toda večina je majhna in nezanesljiva. Liberalni kongresniki in par liberalnih republikancev )'o lahko vsak čas potolčejo pri glasovanjih. Na to zidajo liberalni demokratski kongresniki. Naj-prvo si domišljujejo, da je vse, kar ni z juga, na njihovi strani, da je torej kakih 180-190 demokratskih kongresnikov liberalno usmerjenih. To se pravi; pri bojnih glasovanjih v predstavniškem domu med liberalnimi in konservativnimi kongresniki je treba naprednim demokratom samo 23-40 liberalnih republikancev, pa je zmaga na njihovi strani. Seveda morajo najpreje prešteti število res zanesljivih naprednih republikanskih in demokratskih kongresnikov. Republikanske napredne kongresnike bodo mogli prešteti šele po otvoritvi Kongresa, kajti klub republikanskih kongresnikov se bo notranje opredelil šele po 4. januarju. Drugačen je položaj na demokratski strani. Klub demokratskih kongresnikov bo zasedal 2. januarja, torej še ta teden. Na njem se bo zbralo 295 kongresnikov, ako bodo vsi prišli, kar je verjetno, kajti na seji se bodo delila prazna mesta v posameznih odborih in komisijah, Vam pa hoče vsak kongresnik pristaviti svoj lonček. Voditelji liberalnih demokratskih kongresnikov bodo porabili to sejo za priliko, da doženejo, kdo je z njimi in kdo ni. V ta namen bodo stavili nekaj predlogov, kjer bo moral vsak demokratski kongresnik pokazati hočeš-nočeš svojo barvo. Na pobudo liberalnih kongresnikov bodo namreč na seji prišla vsaj do obravnavanja, ako ne do glasovanja sledeča vprašanja, ki se v njih konservativci ločijo od liberalcev. Liberalni demokratje hočejo najpreje priščipniti oblast 'Smithovega odbora za pravila, hočejo torej omejiti oblastnost konservativnega kongresnika Smitha. Zanj se bodo seveda potegnili vsi južni demokratski kongresniki in morda tudi nekaj s severa. Ostali bodo nastopili proti njemu. Pri tej točki bodo uživali tiho podporo predsednika Johnsona. Drugi demokratski predlog bo šel za tem, da se v odborih vpošteva dejansko razmerje med obema strankama m ne dosedanja relacija 3:2, to je trije demokratje na dva republikanca. Ključ 3:2 je postal tradicija, ki se ne ozira na izid volitev v predstavniški dom, je pa obenem med stebri, ki na njih počiva konservativna večina v odborih predstavniškega doma. Na vsakih pet kongresnikov (trije demokratje in dva republikanca) pridejo namreč najmanj trije konservativci, včasih celo štirje, proti enemu ali dvema liberalnima kongresnikoma. Tako imata na primer dva važna odbora: za pota in sredstva in za nakazila, stalno konservativno večino ne glede na vsakokraten izid volitev. Liberalni demokratje pravijo, da je treba prelomiti s to tradicijo in vpeljati ključ, ki odgovarja volivnemu rezultatu, sedaj na primer 2:1. Ključ 2:1 bi seveda pomedel s konservativno večino v odborih. Proti temu predlogu bodo vsi konservativni demokratje; pokazalo se bo, koliko jih je. Liberalni demokratje imajo še par drugih predlogov, ki so pa zelo kočljivi: radi bi spremenili načelo senijoritete pri volitvah načelnikov odborov in komisij. Tu najbrže ne bodo zmagali. Na nekaterih važnih mestih sedijo namreč izjemoma tudi liberalni, ali vsaj zmerni demokratski kongresniki, tako na primer McCormack v predsedstvu predstavniškega doma. Ti bodo proti predlogu, akoravno niso drugače na strani konservativnih kongresnikov. Z njimi bodo potegnili tudi njihovi prijatelji, posebno tisti, ki bi radi prišli na razna mesta v odborih in komisijah. Za predlog ni menda tudi vnet sam predsednik Johnson. Še manj ima upanja na zmago zadnji predlog liberalnih demokratov, da bi namreč iz demokratskega kluba izključili dva južna demokratska kongresnika, ki sta očitno agitirala in glasovala za Goldwaterja. Izključitev se zdi na prvi pogled prirodna in upravičena, toda bi tako razklala obe demokratski krili, da bi to škodovalo vsej demokratski politiki. Južni demokratski konservativci ne bi namreč tega mogli nikoli pozabiti večini in bili verjetno proti njej tudi takrat, kadar bi bilo to v splošno korist demokratske stranke. Poleg tega je predsednik Johnson po svoji preteklosti osebno navezan na južnjake in se jim ne bi rad zameril do smrti. Ne vemo seveda, kako bo sobotna seja potekala, toda pokazalo bo, ali je res, da je demokratski del predstavniškega doma postal bolj liberalen, kot je bil. Ako se bo to pokazalo kot resnično, bo vsa kongresna zakonodaja lahko za-krenila veliko bolj v napredno smer. V tem pa tudi tiči pomen sobotnega sestanka demokratskih kongresnikov. BESEDA IZ NARODA V v ec w. O* X>; * ,C< >>.,»«>< WKJ Pismo Vrhenškep $|||| Tineta Waukegan, 111. — Odbor nad-zorniške komisije (supervisors) je pred nedolgim odobril proračun stroškov za leto 1964-1965 za naš okraj Lake. Redni proračun zahteva nekako $13,216,885, toda izredne zahteve zahtevajo še kakih $3,759,585, da bodo vsaj predvideni stroški kriti. Vsako leto so višji stroški z upravljanjem vseh raznih javnih stro-njem vseh raznih javnih uradov. Posebno še šolstvo zahteva vsako leto več in več. Davkoplačevalci se hudujemo pa rabijo to vodo pri obratih, kjer se pa voda umaže, osmrdi in oskruni, da ni več dobra za uporabo. Vsa taka oskrunjena voda pa se potem izliva tu in tam nazaj v rečne kanale in ker je več in več tega oskrunjeva-nja, postaja nevarnost za zdravje ljudi in živali, kjer tako vodo uporabljajo. Oskrunjena, smrdljiva voda tudi zrak okužuje in oskrunja s smradom, po nekaterih takih krajih kar neznosno. Tako je, na svetu imamo vedno sitnosti, take in take. * O ZADNJIH VOLITVAH ŠE VEDNO govorimo in razpravljamo. Pri nas so bili republikanci v teh volitvah kar močni. To, kar se tiče našega Lake o-kraja. Johnson je bil seveda izmed vseh demokratov najmočnejši. Kot predsedniški kandidat je dobil v našem okraju 62,785 Neka stara ljubljanska gospa je vzrojila v gledališču nad nekim Ižancem, ki je poleg njenega sedeža premikal noge zdaj na eno, zdaj na drugo stran: “Ej, vi! Vsa kurja očesa mi boste pohodili! Dajte no, sedite pri miru!” Ižanec ji pa odgovori: “No, potem pa kar veseli bodite. Kamor jaz stopim, nikjer več nič ne raste.” — Iz starih časov v Ljubljani. — Policist je naletel na nekega Ljubljančana, ki se je okrog 2. ure zjutraj vračal iz “Figa”-birtove gostilne ter je skušal odpreti vrata svojega stanovanja, a na noben način ni mogel najti in pogoditi luknje od klju-| čavnice, da bi odklenil vrata. Pa ga nagovori policist: “Ej, vi stric, saj ne morete najti sami ključavnice. Dajte meni ključ, da vam odprem.” Pijani Ljubjančan pa odgovori: “Ni treba, ni treba, samo hišo držite, da se ne bo gugala.” Pa še drugič katero. Vsem zdravo in srečno novo leto! Vrhenšk Tine TJr’ca zamujena ne vrne se nobena. Če damo še kaj na našo slovensko skupnost in na povezavo med nami, potem moramo tudi nekaj žrtvovati. Tudi za veselje in družabnost je treba nekaj doprinesti. Na veselo svidenje! . Fr. Sfiligoj nad vedno višjimi in višjimi glasov. Goldwater pa 58,840 gla-davki. Ugovarjanja bi bila upra-'sov. Za guvernerja pa je dobil vičena, če bi mi zahtevali toliko manj postrežb za vse razne slučaje, če bi ne bilo treba med nami policajev, ognjegascev, učiteljev in drugih takih postrežb, bi po vsej pravici lahko rekli: čemu toliko izdati za vse to? Pa je križ in pokora! Naš in ves o-stali svet je tak, da brez čuvarjev javnega reda (policistov), potem brez ognjegascev, brez učiteljev, ne more shajati. Ne vprašujte zakaj, ampak kar vsak sam presodi zakaj ne? Po več krajih so na stavki tudi učitelji. Mnogi izmed učiteljev gredo rajši v druge službe, v katerih več zaslužijo. Posebno po manjših mestih in krajih je učiteljstvo slabše plačano, kakor pa so mnogi navadni delavci. Izurjeni električarji in razni strojniki zaslužijo skoro tretjino več, kakor pa učitelji na višjih šolah. Ker pa so učitelji upravičeni do primernih plač svojemu stanu, zahtevajo več in več in to pomeni za občine, mesta, okraje in države, da bo treba zviša-vati še in še davke, ali pa bo šolstvo začelo pešati, kar pa se ne sme dovoliti. Prav to pa nam katoličanom, ki vzdržujemo lastne farne o-snovne in po mnogih krajih tu di višje šole, pove, da v tem oziru nosimo dvojno breme. Davke plačujemo tudi za vzdržavanje publičnih šol, zraven pa vzdržujemo svoje lastne farne šole. Pravično bi bilo, da bi tisti del davkov, kolikor jih pride za šolstvo od takih, ki sami vzdržu jejo farne šole, bil kreditiran in odbit pri davkih — kar pa ni. Katoličani v tem oziru nosimo lastno breme in drugih. * SKRBI RADI PITNE VODE tarejo marsikje zdravstvene u-rade in napovedujejo, če ta problem ne bo kmalu rešen, da znamo trpeti na pomanjkanju zdrave pitne vode. Polucija vode po naših rekah, potokih in drugih vodnih tokih tako narašča, da je bkuževanje vode postala nevarnost in jo morajo po v našem okraju republikanec Percy več, kakor guverner Ker-ner. Percy je dobil 67,505 glasov. Kerner le 52,275. Seveda po drugih delih države, posebno v Cook okraju, v katerem je Veliki Chicago, tam so pa demokrati pobedli z veliko večino. Gold water si nekako ni znal osvojiti src delavskih slojev. Njegovega konservatizma so se bali. Johnson jih je znal bolj gladiti. Tukajšnji lokalni dnevnik WNS omenja L. B. Johnsona (to je Johnsonovo kampanjo za p r e d s edništvo) “Johnsonism” in pod tem naslovom na uredniškem mestu pravi: “Domač preprost način Johnsonove kampanje je napotil nekatere opazovalce, da so začeli zbirati razne slučaje njegove kamp anje in to imenujejo “Johnsonism”. Dva taka slučaja navaja: Ko je na kampanjski turi v Minnesoti nagovoril poslušalce, je zapazil, da sta dva minnesot čana, to je poljedelski tajnik Orville Freeman in pa ekonomski svetovalec Walter Heller z njim navzoča. In predsednik je v po-vdarkom dejal: “Ta dva sta dve moji najmočnejši roki!” Ob drugi priliki je govoril gospodarskih številkah v deželi in glasno povdaril: “Povprečen zaslužek (plače) v Z.D. je dose gel rekordno višino, to prvikrat v zgodovini.” Predsednik Johnson je poznan kot spreten politik. Ve, kdaj je treba komu na dušo pihati in v zadnji kampanji je on to dobro znal. O takih spretnih politikih pravi rek: da čez “dilco” vidijo. In nekateri imajo res to sposobnost. Tisti, ki pa čez “dilce” ne znajo gledati, pa navadno ta kratko vlečejo ob volitvah in šele po volitvah spoznajo, kako bi morali gledati, da bi bili videli čez “dilce”. V resnici pa je bilo predsednikova služba vedno polna težav in jih je še sedaj vedno bolj mnogih krajih s kemičnimi pri- polna, kolikor večji smo in ko-pomočki naprej in naprej raz- likor več odgovornosti imamo kuževati. Posebna komisija oko-{doma in po svetu. Njegova služ-li Velikih jezer na osprednjem ha ni lahka, pač pa težka in na zapadu, ki to preiskuje, navaja,' katerega pleča pade, mora ime-da je tekom zadnjih petdeset ti dober hrbet, da ga težave ne let nastalo toliko tovaren vseh'podero in ne pokopljejo, razfiih strok ob jezerih in rekah, I * PAR ZABAVNIH OCVIR-ker jim te nudijo ugodnosti za KOV: prevoze izdelkov in blaga, vse1 — Pojasnilo na pritožbo. — Veselo silvestrovanje Cleveland, O. — Zvest svoji stari tradiciji priredi Baragov dom tudi letos silvestrovanje z večerjo in plesom. Ples so bo začel ob 8.30 zvečer. Za ples bo igral orkester “Al Tipul”, ki je znan po svojem dobrem igranju. Razen večerje se bodo dobili tudi čevapčiči, ki jih bo pekel hotelski izvedenec iz Celja. Poleg tega bodo na razpolago tudi sendviči. Da bo poskrbljeno za dobro vinske kapljico raznih vrst in letnikov, ste lahko prepričani. Zato vabimo vse, ki so med letom pridno delali in garali, da ob zaključku leta privoščijo sebi in svojim zvestim ženicam prijeten večer med znanci in da dajo svojim boljšim polovicam priložnost, da si menjajo vse novice in zanimivosti, ki jih premore naša slovenska skupnost. Pravijo, da je nujno potrebno za vse delovne ljudi — čim bolj so zaposleni, tem bolj so potrebni — da od časa do časa odlože vsakodnevne skrbi in težave in da se podajo v družbe, da se razgovore in raztresejo, zraven pa kaj novega zvedo in si tako naberejo potrebnih informacij, razširijo svoje obzorje, dopolnijo svoje znanje in narede nova poznanstva in veze. Profesor matematike na trgovski fakulteti je nekoč rekel: “Ali veste, kje se naredijo ponavadi dobre kupčije?” “Na borzi,” so odgovorili študentje.” “Tudi,” je odgovoril profesor, “ampak še največ po kavarnah.” “In kje se dobe dobre in boljše službe?” je nadaljeval profesor, “te potom poznanstva in poznanstva spet v družbi.” Človek je družabno bitje in rabi za dušo in telo poleg dela tudi počitek in razvedrilo vse lepo harmonično povezano. Zakaj je danes toliko ljudi že v mladosti nervoznih? Radi preveč monotonega in napetega dela po raznih poklicih. Vsakemu delu mora slediti tudi oddih in pametno razvedrilo. Če se od časa do časa pravilno sprostiš, čutiš se bolj pomirjenega, uravnovešenega in za nadaljne delo bolje pripravljenega. Ne odteguj se družbi, sicer postaneš enostransko samovoljen čudak in kazen ti ne izostane. Poglejte tiste, ki nikamor ne gredo! Zaprti so vase in čim so starejši, tem težji so za pogovor. Nazadnje začno zanemarjati svojo zunanjost. Preje so se oni izogibali družbe, sedaj se družba njih izogiba. Zato naredi takoj svoj sklep, letos se nočem tudi jaz v veseli družbi posloviti od starega leta. Najprej se zahvali Bogu za vse, kar si tekom leta prejel, pokliči svoje ožje prijatelje in znance, pripravi si v naprej družbo in pridi skupno z njo v Baragov dom. Silvestrovanje je lepa prilika, ki je samo enkrat na leto in bilo bi jo škoda zamuditi. IZ NAŠIH VRST Dayton, O. — Draga Mrs. Debevec! Sedaj, ko sem postal redni bralec Ameriške Domovine, šele cenim čudovito delo, ki ga opravljate. Vaš list je v mnogih ozirih res prava zvezda vodnica za nas, ki smo slovenskega porekla. Naj Bog bogato blagoslovi Vaše delo, posebno sedaj v božičnem času, in naj luč, s katero nas oskrbujete, še močneje sveti v novem letu. Z vdanimi pozdravi! Gabriel J. Rus S.M. * St. Boniface, Man. — Spoštovano uredništvo! Zopet bo potekla moja naročnina. Priloženo Vam pošiljam naročnino za prihodnje leto. Želim Vam prav vesele božične praznike in srečno novo leto. Vas naj lepše pozdravljam! Anton Fonda West Medway, Mass. — Cenjeno uredništvo! Oprostite, prosim, ker sem se malo zakasnila z naročnino za moj tako priljubljeni list Ameriška Domovina. Res je, da sem skoraj pozabilo, pa tudi do pošte imam precej daleč, pot je slaba, jaz pa sem stara. Moja soseda me pelje, kadar ima čas, pa to tudi ni vedno, ker ima majhne otroke, jaz sama pa nimam avtomobila. Iz srca Vam želim zdrave in vesele božične praznike in srečno novo leto 1965, katerega bomo v kratkem nastopili. Bog ve, kaj nam bo prineslo novo leto? Upajmo in prosimo, da le najboljše za dušo in telo. Snega imamo pri nas dovolj, kako pa je pri Vas? Z rojaškim pozdravom Vam, Mrs. Debevec, in vsem bralcem tega slovenskega lista. Mrs. Margaret Mayer « Hamilton, Ont. — Cenjeno u-redništvo A.D.! Tukaj Vam pošiljam naročnino za nadaljno leto. Zelo sem Vam hvaležna za redno pošiljanje in zavedam se, da je Ameriška Domovina edini katoliški dnevnik, ki nam prinaša novice iz Slovenije in širnega sveta. Po mojem ne bi smela biti brez tega lista nobena slovenska hiša. Kolikega pomena je list za nas starejše rojake. Kolikega pomena bi bil lahko za našo slovensko mladino, ki včasih žal noče nič slišati o slovenskem jeziku. Oh, kako me to boli! Zelo se čudim, da hočejo biti tukaj vsi visoko izobraženi in znati le angleščino. V Evropi je bilo pa drugače. Že v drugem razredu gimnazije so se morali učiti po dva ali tri jezike, tukaj pa velja le eden. Večkrat sem že dobila odgovor, saj smo v Ameriki ali Kanadi, kaj bi govorili slovensko. Res, veliko zavisi od staršev, ki so prvi dolžni vliti svojim otrokom ljubezen do materinega jezika. Kako lepo smo včasih pozdravljali v rodni domovini: Hvaljen Jezus, dobro jutro, dober dan! Tu pa je samo Hallo ali Hi. Torej še enkrat naj lepša hvala za vse. Želim vsem skupaj vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1965. Obenem vse lepo pozdrav Ijam, posebno Mrs. Mary Debevec. Barbara Sobočan * Uredništvo in uprava Ameriške Domovine se najlepše zahvaljuje za vsa prejeta božična in novoletna voščila, tudi za tista, ki zaradi pomanjkanja prostora niso mogla biti objavljena. Na silvestrovanje k USarijl Vnebovzeti Cleveland, O. — P.T.U. fare Marije Vnebovzete vabi na veselo silvestrovanje z večerjo in plesom v četrtek zvečer ob devetih v cerkveni dvorani. Igral bo Frankie Urankar in njegov orkester. Pridite in pozdravite Novo leto z vašimi prijatelji pri Mariji Vnebovzeti! Vstopnina je $5 za osebo. Za nadaljne podrobnosti in vstopnice, prosim, kličite Mrs. Stanley Uranlkar, KE 1-2522, ali pa Mrs. John Planinšek, MU 1-5048. Vesele praznike in prav srečno novo leto vsem skupaj! Mrs. Milan Dular Na Silvestrova vabijo tudi v SIMI v Euclidu Euclid, O. — Vse prijatelje Slovenskega društvenega doma na Recher Avenue prav prijazno vabijo direktorij, Gospodinjski odsek in Klub društev na silvestrovanje, jutri, 31. decembra, zvečer, v domove prostore. Kot prejšnja leta bo tudi letos postreženo z okusnimi okrepčili, na razpolago bodo dume nagrade in okraski, ki si jih bomo nadeli ob jemanju slovesa od starega in ob vstopu v novo leto. Igral bo Grabnarjev orkester. Kdorkoli bo prišel, mu ne bo žal, ker pri nas je res slovenska domačnost doma. Vsem lastnikom certifikatov in prijateljem želim srečno novo leto in mnogo zdravja in zadovoljstva! Na svidenje na Silvestrovo! Joseph Trebeč, preds. Btaumstioo svarilo Vojna do končne zmage med komunizmom in kapitalizmom je neizbežna. Danes seveda mi še nismo dovolj močni za napad. Naš čas bo prišel v 20 do 30 letih. Za zmago bomo morali uporabiti iznenadenje. Buržuazijo bomo morali uspavati. Tako bomo začeli najbolj bučno mirovno gibanje vseh časov. Ubirali bomo prav posebna pota in nudili nezaslišane koncesije. Kapitalistične dežele, neumne in na poti v zaton, bodo naglo uporabile novo priložnost za prijateljstvo. — Kakor hitro bodo pozabile na svoje straže, jih bomo zdrobili z našo stisnjeno pestjo! D. Z. Manuilsky Leninova šola za politično bojevanj« v Moskvi 1930 Proti sv. Miklavžu demonstrirajo v Srednji afriški republiki BANGUI, Sred. afr. repub. —• Afrika se tako hitro amerikani-zira, da je sv. Miklavž že vdrl v mesto Bangui, ki se nahaja sredi črne Afrike v državi z imenom Srednja afriška republika. še pred sv. Miklavžem je pa tja prišla radijska postaja in ta je pozvala otrclke, naj povedo sv. Miklavžu, kaj vse pričakujejo od njega. Otroci so to smatrali za več kot resnico. So mislili, da je sv. Miklavž že obložen z darovi, samo deliti jih še hoče. Zato se jih je nabralo kakih 500, ki so šli demonstrirat pred radijsko postajo. Kot so se naučili od starejših demonstrantov, so to priliko porabili, da dajo duška svoji nezadovoljnosti s tem, da so polomili božično drevo in razbili vhodna vrata v poslopje. Morala je priti mestna policija, da je obvarovala svetnika in radijsko postajo pred novimi izbruhi otroške jeze. Otroci so seveda morali iti domov brez vsakih darov. — Zemeljsko zgodovino obravnavamo v milijonih let. Ena človeška doba pri tem ne pomeni veliko. AMJERI5KA DOMOVINA, UPORNIKI POVEST Spisal Ivan Lah “Sicer me pa to jako malo briga,” je rekel z zopernim, prepirljivim glasom. “Če ste vi neumni, ni treba, da bi bil neumen tudi jaz. Vzeti beraško kmetovo hčer za ženo, to mi ne odide. Za šalo pa si marsikdo lahko kaj privošči, kdor sme.” Mladenič je hotel jezditi svojo pot dalje in se ni niti ozrl na oskrbnika. “Stojte!” je rekel oskrbnik, “rekel sem, da se tudi meni dopade, in to ni vse eno.” “Rekel sem vam, da ji dajte mir — njej in meni, ker to nikogar nič ne skrbi; če ste vi nesramni, ni treba, da bi bil tudi jaz.” Ustavil je konja in gledal z jeznimi pogledi na oskrbnika. Rdečica mu je zalila obraz. “Izrekli ste besedo, za katero vas lahko prekoljem s sabljo,” je rekel oskrbnik. “Morda to ni kar nekaj navadnega. Sicer je pa vse eno. Ne bojim se vas nič. Grehov imate zadosti na vesti; ako bi jih hotel jaz izrabiti, dal bi se iz vas narediti hitro drugačen človek. A jaz nisem podel. Ne opravljam in ne izdajam. A dvoje lahko brezpogojno zahtevam: da pustite pri miru mene in da se ne spotikate ob moja pota; drugič, da se ne dotaknete niti z besedo, niti kako drugače nje. Igra, ki se je godila zadnjič na Sapu, je bila vaša zvijača, a meni jako malo po volji. In če mislite, da se boste z njo poigrali—. Nikdar! Sicer more smrt odločiti med nama.” “Ha, ha,” se je zasmejal oskrbnik, ‘fante, kaj misliš, da imaš otroka pred seboj. Ta roka se je bila zoper samega Napoleona . . .” Govoril je ponosno izzivajoče. “To meni malo mar. Svojo zadnjo besedo sem izrekel; sicer ima kmet tudi svoje pravice. M oj namen je: skoraj zapustiti Čušperk in si postaviti doma svoje ognjišče, da ne bom gledal, kaj počenjate tu na račun drugih.” “če vam dolgovi dopuste In golobica tudi še ni ujeta— zato: kakor se meni zljubi.” “Samo poskusite!” je rekel mladenič in odjahal dalje. Izpodbodel je konja, da bi se čim prej ločil od tega zlobnega človeka. “Ha, ha, le leti!” je govoril za njim oskrbnik. “Otrok je otrok. Brez pameti si, pa se prepiraš z dobrim svetom. Sicer je pa hči upornika: starega zapremo, njo pa tudi, pa boš imel. Ampak — dobro si izbral, a tudi mi imamo oči, ki razločujejo lepo in grdo.” Sunil je konja z ostrogami, da je stopil hitreje, sam pa je iskal okoli po zraku plena za svojo puško. Ko je prijezdil naš mladi znanec v grajsko dvorišče, so mu skočili hlapci naproti. Vsi so ga ljubili. “Glejte, Vitko gre,” so rekli ter mu hiteli odpeljat konja. Ime mu je bilo Vid, ljudje pa so mu rekali: “Gospod Vitko.” “Pripravite mi drugega konja,” je rekel Vitko hlapcem in odlšel v svojo sobo. Rev. Vinico Zaletel: Z obiska slovenskih misijonarjev v Aziji in mednarodnem evharističnem kongresu v Bombayu Noč je bila lepa, jesenska. Daleč okoli je bilo vse tiho; iz doline so se čule fantovske pesmi in tu pa tam se je oglasil pes, naj je že lajal na vzhajajoči mesec, ali pa je čutil blizu kakega nedomačega človeka. Mrzla burja se je oglašala okoli gozdov, črez polje je hitel mlad jezdec, gavit v črno haljo. Bil je gos- pod Vitko. Visoki konj je v velikih skokih tekel po cesti in s ceste dalje črez polje, zdaj po potih in stezah, zdaj zopet naravnost po njivah. Ko se je približal Sapu, je stopil jezdec s konja in ga peljal za uzdo. Privezal ga je med grmovje za drevo, pogladil spehano, vročo žival po vratu v znamenje pohvale in odšel v vas. Tiho je spala uporniška vas; žive duše ni ailo čutiti. .. Oglasil se ni niti pes. Sence dreves so se stezale po belih stenah in Vitko je strahoma pogledal v temno senčnato grmovje ob poti. Počasi je stopal od hiše do hiše s samokresom v roki. Vrhovi dreves so šumeli mogočno pesem, kot pesem uspavanko spavajoči vasi . . . Prišel je do Jeromove hiše in se ustavil. Ozrl se je oprezno okoli sebe in potrkal na okno. Okno se je odprlo, on se je vzpel na skladovnico butar, ki je stala pod oknom in začel se je tih pogovor. S početka se je Vitko še ozrl kdaj okoli sebe, potem pa je popolnoma pozabil na nevarnost, da vasuje v vasi upornikov. V tem se je priplazila temna oseba, ki je prej ležala v listju poleg Pisikove hiše, na vogal Jeromove koče. Nekaj časa je človek poslušal šepetanje pri oknu, potem pa se je priplazil Vitku zu hrbet, črez trenutek se je slišal močen udarec in Vitko je omahnil vznak na tla ter bolestno zaječal. Konj je rezgetal pri drevesu in čakal gospodarja. Ura je šla črez polnoč; mesec se je nagnil na pot proti zapadu in obseval nezavestnega Vitka. črez nekaj časa je prišla truma fantov. Obstali so ob brezzavestnem telesu in se smejali. V tem sta dva pripeljala konja. Vzdignili so Vitka, ki je polglasno prosil vode. Dvignili so ga na konja in ga privezali s srobrotom. Noge so mu zvezali pod trebuhom, roke pa nategnili na 'konjske prsi. Velik smeh se je začul. Eden izmed njih je udaril z vso močjo po konju in preplašena žival je planila po cesti, za njo pa se je čul nov smeh. Mesec je svetil na cesto, po kateri je bežal visok konj, nevedoč, kam bi se obrnil. Po vasi pa se je začula fantovska pesem. “Kam si ga, Marko?” je vprašal eden njih visokega fanta, ki je stal med njimi. ‘Pod kolena, da hoditi ne bo mogel,” je odgovoril ta in se je veselil svojega maščevanja. Drugi pa so zapeli tisto lepo pesem: Moj fantič je prijezdil konjička bela dva, na okno je potrkal: Oj dekle si doma? XI. “Naprezi mi sirca,” je ukazal v nedeljo popoldne Andrej ko svojemu hlapcu. Postal je na pragu in se ozrl pred se po vasi. “Treba bo, treba,” je mrmral sam pri sebi in odšel v hišo. Zunaj je hlapec naprezal konja, si žvižgal za kratek čas in ugibal, kam bo šel gospodar. Andrejko je oblekel, kami-žolo, obšito s kožuhovino, in del polhovko na glavo. Žena je pokrila voz s kocem in nanj so takoj sedli trije otroci. Starejši deček je prijel za bič in hotel poganjati konja. (Dalje prihodnjič) Od Zuericha do Hongkonga pripeljali tja, je začelo sonce Najprej tistim, ki me obrekujejo, da vedno po svetu letam. Ni res! Res pa je, da sem bil sedaj že tri leta samo doma, pridno na župniji, pravzaprav celo na dveh župnijah. Torej že zaslužim, da grem spet malo po svetu. V ponedeljek, na Vernih duš dan, sem še doma maševal (Vogrče v Podjuni na Koroškem. Op. ur.). Danes, v sredo, sem pa že v Hongkongu na Kitajskem. Odločil sem se, da poletim s švicarsko “Swissair” letalsko družbo, in sicer že zato, ker sta pri tej družbi v Zuerichu 'nastavljena tudi dva Slovenca, pa se da laže urediti vse potrebno za pot. Pomagal je še neki drugi uradnik družbe “Swissair”, ki je nastavljen samo zato, da pomaga duhovnikom urejati, in ta me je z avtom zapeljal še malo po Zuerichu in nato na letališče Kloten. Iz Zuericha smo najprej odleteli z velikanskim jet-letalom, ki vozi v Tokio na Japonsko, po boljšo gospodo v Ženevo. Od tam pa preko Milana, Firence, Brindisija, otoka Krfa, Grčije in Cipra v Beirut v Libanonu. V dveh in pol urah smo bili že pri sosedi Svete dežele. Vse dežele do Cipra je pokrivala gosta megla; mi pa smo se vozili 10,000 metrov visoko nad oblaki. Kot fotografa barvnih slik so- me zanimale nebesne barve, ki so se proti večeru neprestano spreminjale, da sem videl vse barve v vseh mogočih odtenkih in finesah. Povem vam,, da je to užitek prav posebne vrste. Pločevinasta krila, ki so se prej bleščala v soncu, so tudi menjala barvo do pošastne črnine v temnomodrem, z zvezdami okrašenem nebesu. Takoj ko stopiš v letalo, ti že začno ponujati vse mogoče do-arote in te pitati kot vogrska cuharica pita petelinčke. Vsakega malo, pa je bilo zame preveč. Potem pa še na vsaki postaji izstopimo in gremo v letališko restavracijo, kjer si lahko izbere vsak po mili volji pijačo. Ampak tista prekvata kava ta- vzhajati. Moja ura je kazala dve, v Bombayu pa je bila ura že šest. Tako nas je mati Zemlja, ki se tako čudno vrti, ogoljufala za noč, mene pa povrhu še kava. Potujem pravzprav zaradi evharističnega kongresa, ki bo v Bombayu od 28. nov. do 6. dec. 1.1. Pa Bombay še kar lepo počakaj, se bova že še videla, če bom vse srečno prepotoval. Čaka me še enkrat tako dolga pot, kot je od Zuericha do Bombaya. Ob sončnem vzhodu je bila v Bombayu temperatura 24° Celzija. Torej kar precej gorko. U-pam, da ga bo do kongresa prihajajoča zima že nekoliko ohladila; malo pa se bom moral navaditi vročine, ko bom hodil po teh vročih krajih. Prevozili smo vso Indijo, a razen okolice Bombaya, kjer so velika riževa polja, je vsa dežela zelo pusta; visoka nerodovitna planota. Mora biti drugod že bolje, ker sicer Indija ne bi imela toliko prebivalcev. Potem ko smo preleteli Bengalski zaliv in Burmo, smo se ustavili v Bangkoku v Siamu. Tu sem se ločil od “Swissair”, ker danes ne pelje v Hongkong. Tudi z Bangkokom se bova lahko bolje seznanila, ko bom nazaj lete ostal nekaj dni tam. Vendar me je tukaj nekaj živo zaskrbelo, kako bom mogel tu shajati, ker je takšna vročina. Kmalu je namreč vse teklo od mene, kot tedaj, ko sem doma v Vižmarjih cepil najbolj trde grče. Seveda sem bil “po naše” oblečen; tukaj pa nisem videl nobenega moškega oblečenega drugače, kakor samo v beli srajci. Sicer sem pa tukaj tudi izkusil, da smo v Aziji, da je to čisto neki drugi svet. Že ko sem v Bombayu hotel slikati naše letalo, ko ga je prav lepo ožarilo jutranje sonce, je hitro pristopil k meni nek domačin, rekoč: “Prohibited!” Saj je to vendar| naše letalo in drugod po svetuj ni težav, sem si mislil; saj sej navadno mnogi ob odletu slika-j jo! Ko sem mu vse to skušal dopovedati, je on kar naprej hitel: li” moje potne papirje. S samim potnim listom po A-ziji danes nikamor ne moreš. Nujno moraš imeti še nek drugi potni list, namreč izkaznico, da si bil cepljen proti kozam in proti koleri. Obojno to cepljenje sem opravil že doma v Celovcu. Pri koleri je kar precej huda! V Aziji pa je vsakemu še nekaj potrebno: vsaj malo moraš znati po angleško. Angleščina je tukaj edini skupni jezik; vsaj za uradne in zlasti tudi za trgovske zadeve. Vendar navadni ljudje tukaj ne znajo angleščine. V Aziji govore danes najmanj sto različnih jezikov. — Ne vem, ali je tisti natakar v restavraciji na letališču v Beirut u res tako slabo znal angleško, da mi je, ko sem ga vprašal za stranišče, prinesel kozarec vode na krožniku! Revež potem še napitnine ni dobil! Iz Bangkoka v Siamu naprej proti Hongkongu se peljem z letalom “Air-India”, se pravi z letalom indijske družbe. Naše letalo je prav tako veliko jet-letalo, kot je bilo eno od “Swissair”, znotraj morda še nekoliko lepše in okusne j e o-premljeno. Medtem ko so po drugih deželah strežnice na letalih (stewardesses) opravljene v moderno, pa vendar značilno obleko s svojimi znanimi pokrivali (kapicami), pa so indijske strežnice v letalih oblečene v svoj “šari”, to je domačo indijsko narodno nošo. — Indijke so že same po sebi lepe, za stewardesse pa izbero še prav posebno lepe! Sedež v letalu sem imel vedno pri oknu, tako da sem lahko gledal na kraje, nad katerimi smo leteli. V Siamu sem videl, kako je bila vsa pokrajina posejana z rižem; večina sveta je bilo poplavljenega. Južni Vietnam in naprej vse dežele do Hongkonga pa so bile pokrite s težko meglo. (Dalje sledi) |bo sam kos krizi, ki zvija njego- veliko pakistanskih izobražen- čev, ki so vsi do zadnjega proti sedanji diktaturi. Seveda jih ni toliko, da bi lahko preglasovali podeželske volivne može (plemenske poglavarje, veleposestnike in bogataše). Od tega, kako bodo izpadle volitve, bo odvisno, ali bodo voliv-ni možje tudi lahko volili enkrat pozneje poslance v pokrajinske skupščine. Ako bo Ayoubova zmaga pičla, bo diktator skušal volitve odložiti, kajti lahko bi se mu pripetilo, da bo v precejšnjem številu pokrajinskih zborov zmagala opozicija. Pakistanska policija je v polni pripravljenosti, da 'kroti spopade med pristaši “Rože” (znak za Ayouba in njegovo stranko) in pristaši “petrolejske svetilke”, ki je znak za opozicijo, ki jo vodi Miss Jinnah. Čombeja v Kongu silijo v koalicijsko vlado vo domovino. Pokazalo se je pa, da ni. Njegova vlada postaja zmeraj bolj podobna vietnamski. Ima oblast samo nad presto-lico, nad važnejšimi prometnimi žilami in nad večjimi mesti in industrijskimi središči. Nekaj več oblasti ima samo še v provinci Katanga. Drugače vlada v vsej deželi kaos. V vsakem kraju se menja gospodar od slučaja do slučaja. Včasih vladajo stari plemenski poglavarji, včasih “moderni” u-porniki, ki pa je zanje velikokrat izraz roparji pravo ime. Danes se je razpad oblasti v Kongu že tako globoko zajedel, da ni oblasti na svetu, ki bi mogla v kratkem času napraviti na primer toliko reda in miru, kot ga je bilo pod belgijsko okupacijo. Zato se domačini tudi velikokrat sprašujejo med seboj: “Kdaj bo vendar konec te neodvisnosti?” Čombe je dobil sledeče nasvete: Naj vzame v svoj kabinet kongoške politike, ki niso tako osovraženi v Afriki, kot je on sam; jemati pa mu ni treba takih politikov, ki so prelivali kri v sedanjih uporniških akcijah. Gizenga bi bil na primer kvalificiran za koalicijsko vlado, Gbenya pa ne. Čombe naj proglasi splošno amnestijo, ki bi veljala za vse, samo ne za navadne zločince. Naj dalje zajamči svobodo političnega udejstvovanja, kar bi omogočilo vsem strankam, da se pripravijo na prihodnje parlamentarne volitve. Določene afriške države naj pošljejo svoje opazovalce na dan volitev, da se bodo prepričale, da potekajo v svobodi. Določene a-friške države naj bodo tudi pozvane, naj dajo svoje čete na razpolago kongoškim varnostnim organom. Vprašanje je seveda, ali bo Čombe sprejel te pogoje. Bojijo se, da bo Čombe postal zopet “separatist”, ko bo videl, da je postal zanj položaj v Leopold-villu negomoč. To se pravi, u-maknil se bo v Katango in tam organiziral svojo državo, če treba s pomočjo Portugala, Južne Afrike in Južne Rodezije. Skoraj vse glave na desno “Pretresljivo” ugotovitev je objavil neki londonski dnevnik: 95% ljudi poljublja tako, da rahlo zasučejo in malce nagnejo glavo na desno. Onih v nasprotno smer je torej tako malo, da so pravzaprav izjema, ki potrjuje pravilo. ---------------o----;— — Prvi tiskani oglas v barvah je bil za preproge. Zenske dobijo delo ličemo kuharico Naslov se dobi v uredništvu Ameriške Domovine. (mwfx) Iščemo pomočnico Iščemo Slovenko za splošno čiščenje in likanje. Mora znati lepo likati. En dan, v tednu. Mora razumeti angleško. Kličite YE 2-6857. (23,30 dec) MALI OGLAS! ŠIVILJA na domu. Novo in popravljanje oblek. MILKA MARN 15626 Holmes Ave. (255) ko diši, da se ji ne moreš odpo- “It is prohibited!” Zakaj vendar pritegnitvijo predstavnikov drugih političnih skupin in plemen naj bi razširil osnovo vlade in jo napravil sprejemljivejšo afriškim državam. LEOPOLDVILLE, Kongo. — V Pakistanu zavladalo napeto razpoloženje KARAČI, Pak. — V Pakistanu bo ta teden okoli 80,000 vo-livnih mož, eden na 1,300 prebivalcev, volilo novega predsednika. Volivcev ni torej veliko vedati, zato pa potem vso noč nisem zatisnil oči, ko smo leteli iz Beiruta preko arabske puščave, Perzijskega zaliva in Arabskega morja v Karachi v Pakistanu. Naša tretja postaja je bila že Bombay v Indiji. (Prva je bila Ženeva, druga Beirut v Libano le? — In tukaj v Bangkoku: Z bojišč proti upornikom ni za 110 milijonov prebivalcev, drugod si na letališču na med-! razburljivih novic, zato pa je v narodnem tlu in za prestop na kongoški prestolici politično živ-drugo letalo ni nobenih sitnosti. Ijenje zelo živahno. Evropski in Tukaj pa sem moral izpolniti ameriški prijatelji sedanjega mi-dvakrat neki obrazec in moj nistrskega predsednika Čombe-potni list je šel skozi roke vsaj ja vidijo politično rešitev Konga kakih 20 uradnikov! Seveda rav-jv koalicijski vladi. O tem so bili no tako tudi moji kovčki. In ne že preje prepričani, toda niso si- nu. Op. ur.). Prav ko smo se.vem kolikokrat so “preštemplja-dili v Čombeja, ker so upali, da pa vendar je dežela pokoncu in napeto pričakuje, kakšen bo rezultat volitev. Vsi sicer pričakujejo’, da bo zmagal diktator A-youb Khan, toda njegova večina utegne biti tako majhna, da jo bo javnost smatrala kot diktatorjev moralni poraz. Med vo-livnimi možmi je namreč zelo V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Sornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214._________________ (x) Iščem stanovanje ali hišo Iščem 5 ali 6-sobno stanovanje ali 5-6 sobno enodružinsko hišo v slovenski okolici. Kličite EN 1-5335. (252) V najem Želim sprejeti v najem mirno odraslo družino. 5 sob, drugo nadstropje, zadostno zemlje za poletni pridelek. Rent po dogovoru! Stari urar John Prostor 881 Babbitt Rd., Euclid, Ohio Tel.: RE 1-4022 (30 dec. 6. jan) V najem 4 sobno stanovanje s kopalnico, v bližini sv. Vida, se poceni odda. Vprašajte na 5516 Carry Ave., zadaj. — (3) DRESSMAKER At home. New or repair clothes. MILKA MARN 15626 Holmes Ave. (255) IMAMO NA PRODAJI ~ vsakovrstne hiše, lote in farme na lepih krajih Clevelanda in v njegovi okolici.—Razen tega pa dajemo vso potrebno in zanesljivo postrežbo ljudem, ki gredo začasno ali stalno ven iz Clevelanda, pa imajo tukaj še naprej svoja posestva! KNIFIC REALTY 820 East 185. Str. IV 1-9980 (W-x) NI PADEL V VODO — Frankie Dees, 13 let stari jant v Cypress Gardena, Fla., je mladinski prvak Združenih držav v vodnem smučanju. Na sliki ga vidimo, ko je na eni sami smuči ostro zavil. Voda je brizgnila visoko v zrak, Frankie se je skoraj vlegel vanjo, vendar je srečno zvozil, ne da bi telebnil v vodo. V najem 2 sobi, spredaj, se odda v najem na 1177 Norwood Rd. Telefon UT 1-4219. (253) AMERIŠKA DOMOVINA, oooo<)oooooo()<:z>o j'e že klek> kmai» ^ požene Josip Jurčič: DESETI BRAT ROMAN ooooooo