3 nč.
41. številka.
» za torek 7. aprila 1897
(t Trota, t torek zjutraj dne 5 aprila 1897.)
Tečaj XXII.
„BDIlVOBTM
libaja p« trikrat na teden ▼ ieatih i»-danjib ob torkih, A«Mklh I a ■nhntiftli ■ Zjutranje ladanje izhaja ob A. uri zjutraj, Tečemo pa ob 7. ari vefler, — Obojno liđuje stane: ca Jaci ah mflBeo . t. 1.—, izven Avstrit* f. 1.50 •a tri neeec. . , 3.— . » . 4.Š0 fa. pol leta , . . 6.— . > . a— s« th leto . . . 12.— , , . 1».-NareAala« Je plačevati aaprej ■& uredbe hrtz priložene naročnine te aprava ie ezira.
Poaamične številke ae dobivajo v pio-dajalnloab tobaku Tratu po S nvć. iavon Trata po 4 nvč.
EDINOST
Oglaai ae račune po tarifa t petita; »» naslove s debelimi ftrkanai ae pl&5up prostor, kolikor obsega navadnih vrati '.
Poslana, osmrtnice ln javne zahvale, domači oglaai itd. ae raftunajo po pogodbi
Tai dopiai naj ae pošiljajo uredništvu ulica Caaernaa it. iS. Vsako piano mora biti frankovano, ker nefrankov*n* te nt anrejcmajo. Rokopial ne vrafcaja.
NariJaino, reklamacijo 'b ogi«> apio-jciKE ttprnvniitvo ulica JAolino pic* oolo hšt. 3, II. nadet. Naroftnino in oglas? jejplaievati loco Trat. Odprt<j reklu.«« oije ao/prosto poAtuiua.
Slaailo alovenakaga političnega druitvi za Primorsko«
, t ««hmN J• mM
Do 7. aprila še
se vsprejemajo prijave o nezakonitostih, hi »o so godile povodom državnozborekih volitev. Komur je kaj znanega, naj ae ogiaai v ,Del. podp. društvu" (Via Molin Piccolo št. 1) od 10—1. in rd 4-7.
I giovani preti italiani.
Ljubljanski „Slovenec* je priobči! članek, do-poslan mu iz Primorske pod gorenjitn naslovom. Mi smo radi ponatisnili ta članek, ker je simpto-matičen in značilen za preobrat, ki se je izvršil v nazorih med neitalijansko duhovščin« na Primorskem o — postopanju tovariiev italijanskega mišljenja.
Želeli bi, da ta članek pazno prečitajo gospodje, ki pokladajo svojo — strast v „Ricreazione*, „Amieo', in pa tudi oni na velečastitem ordinni jatu. Članek se glasi:
»Zdaj, ko so se nekoliko polegli burni vnlovi volilnega gibanja na Primorskem in osobito v Trsta in okolici, je čas, da razmotrnjemo nekatere strani našega javnega življenja. Zbrali so se že državni poslanci na Dunaja in razvidi se, da je skoraj polovica novoizvoljenih. Stara močna združena nemška levica žaluje skrčena in brez pomena — sic transit gloria — ji doni na uho od vseh strani. Temeljito so se izpremenile tudi razmere na Primorskem, oziroma v Trstu, odkar se je progressova stranka odločila, z vsemi, tudi nedovoljenimi sredstvi poseči v volilno borbo in vse prevreči. V mestni zbor je poslala 48 Čistih rudečkarjev; takozvana konservativna laška stranka jo izginila kakor kafra, saj sebistveno tudi ni ločila od liberalna italijanske stranke. Na Dunaj jo poslala sam« čiste iredeatovce; celo Nabergoj je propadel.
Če se govori o konservativcih, se misli uaj-poprej na duhovski stan; in ti naši italijanski duhovniki so pa tudi redke prikazni. Ti so ni ustvarili bL' Amico" in se zbrali okolu njega, pa so popolnem istih nazorov gl?dć narodnosti, kakor i t a i i-janski liberalci. Ta list Biplje istotako svoje
70
PODLISTEK
Fromont mlajši & Risler starši.
roman.
— Francoski apiaal Alphonse Daudet, preložil Al. B. —
Da bi kupili .selski dvorec? Zato še ni bilo sredstev.
Ros, daje imela .ljubimca, ki bi bil željno ustregel tej novi zahtevi, a selski dvorec ns ne da sk: iti kakor zapestnica ali kašmirski šal. Soprog je mo-ral sam vsprejeti darilo. To je bilo težavno, a pri Bislerju se lahko posknsi.
Da ai najprej ugladi pota, je govorila neprestano o majhnem, ne predragem letovišču blizu Pariza. Risler je poslušal smehljaje se. Mislil je na visoko travo, na sadne vrte polne lepega sadja: morila ga je že potreba posestva, ki nastane z i-metjem vred. A, ker je bil previden, je odgovoril:
„Bodemo videl;... bodemo videli... Čakajmo konec letau.
Konec leta, to je bilanca.
Bilanca 1
To je tiata čarobna beseda ! V .s« leto se dela ingdela v vrtincu opravil. Denar prihaja, odhaja, se taklja, muoži, racpršuje in tvrdke imetje se širi
psovke na naše slovenske voditelje kakor „P i c-c o lo".
Višji škofje in škofje avstrijski so vernikom svojim izdali pastirski list, ki pravi med drugim: „Za srečen razvoj narodov našega cesarstva potrebujemo narodnega in socijalnega miru. Vsaki narod ima natorno in zgodovinsko pravico do tega, da goji in razbija svojo narodno življenje ; nobeden narod pa ne sme nikdar segati v zahtevah tako daleč, da bi žalil pravice druge narodnosti, ki živi zraven njega in ž njim, in da bi vsled tega trpele velike in splošne koristi celega cesarstva M.
Dalje pravi pastirski list: „Ljubezen do lastne narodnosti bode torej vedno združena b pravičnostjo nasproti diugim narodom, združena s tesnim oklepanjem cesarstva, z nespremenljivo ljubeznijo in zvestobo do našega vladarja, kateremu je mirni razvoj edina skrb, edina sreča. Ako Be pa ljubezen do lastnega naroda sprevrača v narodno sebičnost, »ko se stavijo tirjatve, ki žalijo jednakopravne narode v njihovih pravicah; ako se oznanjujejo načela, ki spravljajo v nevarnost edinost in moč države ter žalijo zvestobo do vzvišene vladarske hiše: tedaj pač ni mogoče napraviti toplo zaželjenega miru med avstrijskimi narodi; tedaj bo kazal državni zbor svetu žalostni prizor strastnih narodnostnih bojev. Vaši škofje žele pregoreče, da se ta nesrečni boj že vendar enkrat konča; zakaj valed viharjev narodnih strasti mora trpeti tudi versko življenje in krščanska čednost, ljubezen do cerkve in spoštovanje vsake oblasti.
Ta pastirski list je podpisal tudi tržaško-ko-perski škof in čitali so ga tako italijanski duhovnki in verniki v svojem materinem jeziku.
Vedenje nekaterih italijanskih duhovnikov pa popolno nasprotuje tem zlatim naukom, katere mora priznati vsaki trezni državljan. V prvi vrsti bi bili poklicani duhovniki, da širijo Kristusov nauk, da smo pred Bogom vsi jednaki. Nekateri italijanski duhovniki, posebno pa mlajši, pa nirsajo niti pojma o tem lepem krščanskem nauku. Že pred tisoč leti sta se sv. Ciril in Metod na svojem potu
v Rim 887. leta morala v Benetkah prepirati s tedanjim vladikom, ki je trdil, da se krščanska vera sme o/panjati samo v treh jezikih : v latinskem, grškem' in hebrejskem.
Slovanska apostola sta trdila odločno, da je tudi slovanski jezik sposoben za to. Nestrpnost italijanskih duhovnikov do slovenskega naroda in jezika pa je vskipela tukaj na Primorskem tako daleč, da je pred par leti — ne spominjam se, da bi bil Vaš cenjeni list takrat omenil ta senzacijo« nalni dogodek — da je ob pogrebu slovenskega kateheta pri izprevodu alnžbujoč mlad duhovnik, zaslišavši glasove slovenske pesmi v veži, iz vrste svojih duhovnih tovarišev skočil in pridivjal v vežo prepovedovat slovensko nagrobnico. Morda se še v vaej Avstriji ni pripetil tak slučaj narodne nestrpnosti odstrani kakega duhovna do d r n e narodnosti.	(Zvršetek pride).
oži, raste iu gine z neprestano gibčnostjo kakor svetla, neprijemljiva kača, tako, da se človek sam ne spozna ptfd določenim premorom. Še le o bilanci se izve, kako so stvari, je-li leto, ki dobro kaže, v istini tako.
Bilanca se napravlja navadno proti koncu decembra, o božiču ali o novem letu. Ker je treba dodati za to več delavnih ur, delati se more večkrat pozno v noč. Vsa hiša je na nogah. Zdi se, kakor bi se svetilnice, ki gorš še dolgo po zatvor-jenju pisarn, udeleževale prazničnega sijaja, ki ta zadnji teden leta viada v rodbinskem naročju. Vsakdo, doli do poslednjega služabnika, se zanima za izid bilance. Sij so vendar od te pomenljive številke zavisne doklade in darila I Zato tisti ča«, ko se vrše računi z ogromnimi svotami bogate tvornice, žene, otroci in stariši nameščencev, stanujoči v petem nadstropju ali v malih bivališčih zunaj nasipov, ne govorš o drugem kakor o bi-lanci, ker bodo čutili njen izid tudi oni, in sicer vsled šiloma podvojene štedljivosti, ali pa vslod dolgo odlašanega nakupa kakove gospodarske stvari, katerega je slednjič omogočilo darilo.
Pri Frcmontu mlajšem & Rislerju staršem je ta čas Žiga Plauus hišni bog in mala pregraja
Politiike
s ti.
V TRSTU, dne 8. aprila 1897.
Kriza je rešena 1 Kriza je rešena! Badeni ostane in žnjim tudi ves kabinet 1 Vse kaže, da je sreča še vedno na strani grofa Badenija 1 Bodoča večina bode taka, kakoršne si je želel mini-sterski predsednik: liberalni veleposestniki is Češke io vstopili v novo večino. VeČina bode torej sestavljena: iz Mladočehov, Poljakov, Slovanske krščanske narodne zveze, lib. veleposestva češkega, konservativnega plemstva, Romunov in Srbov. Katoliška ljudska stranka torej ni došla v kombinacijo, kakor se je mislilo še včeraj. Sicer pa bode ta skupina gojila dobre odnoiaje do vlade, kakor je gotovo, da bodo češki in poljski socijalisti tor pristaši Stojalowskega podpirali vlado ob vprašanjih narodne jednakopravnosti, — Poročevalec „Mat-tina* uvršča tudi Italijane v večino, toda uredništvo je bilo toliko previdno, da je postavilo poleg pomemben „?". — Zadoščenjem pa moramo pozdraviti dejstvo, da je definitivno pogažena in potisnjena v opozicijo nemško liberalna stranka, ta zli duh naše države.
njegovo svetile, v katerem stoje na strani vsi ko-miji. V tihoti počivajoče tvornice šumć pri obračanju težki listi velikih knjig, ako na glas zakli-cano ime provzroči iskanje v drugih imenikih. Peresa škripljejo. Stari blagajnik je videti sredi svojega štaba grozen, dela mu je čez glavo. Tam pa tam ustopi Fromont mlajši, z rokavicami, smotko v zobeh, baš pripravljen, da sede v voz. Počasi se približa po prstih ter se nagne preko pregraje :
„No... kako je P1
Žiga mrmr& nekaj in mladi šef odhaja zopet, ne da bi se npal še kaj vprašati. Z blagajnikovoga obraza je uganil, da ne izve nič dobrega.
In res od časov revolucije, ko so se ljudje bili po tvorniških dvoriščih, še nikdar ni bilo pri Fromontovib take slaba bilance. Dohodki in stroški so bili jednaki. Trgovski izdatki so požrli ves zaslužek, vrhu tega pa je bil Fromont mlajši blagajnici dolžan še znatne svote. Le videti je treba potrti obraz starega Planusa, ko je dne 31. decembra stopal gori k Georgesu, da mu predloži sklep računov.
Georges se ni zmenil dosti za to, češ, sčasoma bode Že boljše.
(Pride še.)
rAuf <lein Boden der Verfassung'. Nekaj let je že tega, odkar je neki poslanec — č-3 se ne motimo, bil je te neki člen velepoxes;va iioravskega — hotel v državnem zboru avenij skem podati neko velevažuo izjavo. Mož je hotel latrdit'. da je zvest avstrijski ustavi. In tako je začel hvo j o izjavo: Aut dem Boden der Verfas-
sun? steheud (itojeći im podlagi ustave).......
naprej ni šlo, ker ga je menda nekaj tiščalo v grlu. Iti p» kratkem odmoru zopet: Auf dem Bo« den der Vet fas^ung stchend.... in zopet ni slo. A njunačil se je v tretjič: Auf dem Boden der Verf a- un i stchend .... gorje : tudi sedaj ni mogel povedati, kaj lio^e mož prav za prav storiti na podlag svoje ,Verfassungett! Obneuiogel pod ogromno naiogo, ki si jo je nadel mož — je na svoj stol; n^ki dunajski list pa je pripomnil zlobno: nnd er setzte sich nieder auf dem Boden derselben Verfassuug.
Ta dogodba nam je prišla ▼ spomin, ko smo Čuli zatrdilo naših italijanskih poslancev, da so se po dolgem križanju in blodenju med raznimi „ide-Jali* srečno postavili na podlago avstrijske ustave. A godi se jim, kakor se je godilo tistemu vele-posesm ku i-; Moravske. Kakor ni vedel on, kaj naj bi storil s to ustavo, tako ne vedo tudi naši Italijhni, iaj prav za prav zahteva avstrijska ustava: jednakost vseh državljanov! Ti možje bi se morda cel6 navduševali za avstrijsko ustavo in za temeljne zakone avstrijske, toda z malmi pridržkom, da naj bi se ista ne izvajala lam, kjer hočejo vladati oni. Naša gospoda so skromni in ponižni od sile in tudi pravični, toda vedno le
—	s pridržki.
Moravski poslanec je sel na podlago ustave, naši mogočneži pa najbrže kar ležejo nanjo kakor so dolgi in široki, da ne bi bilo videti niti roba od nje, ako bi primorski Slovani hoteli biti toli drzni, da bi zahtevali, naj se ta ustava res izvršuje tudi zanje 1 Gospoda se delajo tako, kakor da so se sprijaznili z avstrijsko ustavo, le zato, da bi, metaje s tem pesek v oči merodavnim činiteljem, tem laglje odrekali svojim rojakom slovanske krvi
—	ustavne pravice. Oni hote z Belcebubom izganjati hudiča, z ustavo pobijali ustavo. Klin s klinom, si mislijo gospoda. Vprašanje je seveda drugo, kako dolgo si ohrani efekt ta večna — komedija? Sicer pa je divna stvar ta laska piavičnont — s pridržki 1
Za zjedinjenje hrvatskih in slovenskih poslancev potegnil se je nastopno tudi goriški „Primorski ] st* :
.Jugoslovanov je 29,16 Slovencev, 11 Hrvatov in 2 Srba. Kaj je bolj naravnega, nego, da se združijo v en klub ? Ako izvzemamo tri slovenske liberalce na Kranj kem in dva Šiba i Dalmacije, so vsi katoliški možje, ne samo po besedah nego tudi po prepričanju. Srba sta pravoslavna. Pustimo jima njiju versko naziranje. Gledš cerkve in šoio nam ne bosta nasprotovala, kakor tudi mi nj:ma ne, v narodnih prašanjih s ru o p a j e -din j. Zato ne najdemo razloga, zakaj bi se ne združili v jeden jugoslovanski klub! Po pravici pravi .Edinost", da z Laginjem sedi lehko vsakedo. Mi pa pravimo, da tudi z dičnim Biankinijem, pravaše* , bi ne bilo sramotno sedeti pri isti mizi.
Gledć slovenskih poslancev smo jedini, — razun, kakur rečeno, tieh liberalcev na Kranjskem, To pa ne sme biti drugim ovira združenju. Manjšina se mera vklouiti večini, in ne nasprotno. Slišimo, da heče biti Šuklje voditelj. To pa ne a ore biti. Voditelj ali prvoinestnik kluba mora kazati tudi na zunaj mišljenje klubovo. Će je ogromna večina katoliška, kako naj bode voditelj liberalec? V najskrajnejši sili, bi zamogel biti Šuklje le drugi podpredsednik. Vrhu tega pa mora biti temeljni pogoj za obstoj kluba: .edinost v verskih, šolskih in narodnih vprašanjih, oziroma manjšina se mora v teh treh točkah pokoriti večini." Drugače bi bil klub mrtvorojeno dete. Zato vi narodovi izvoljenci iz vseh pokrajin uaše mile lepe katoliške domoviue, zjedinite se na podlagi : V s e z a vero, dom, oesarj a."
Ta izjava in pa članek, ki ga prioboajemo danes na prvem mestu in ki je bil doposlau .Slovencu" prav gotovo iz duhovenskih krugov primorskih, pričata, da so se v Primorski jeli bistriti pojmi, da so naši konservativni krogi jeli razumevati
razloge, radi kateiih smo bili mi prisiljeni, da smo trdno vztrajali v takozvani in toli razupiti „ra-t dikalni" struji.
Položaj na Kreti. Kakor poročajo z Dunaja, so tamošnji politiški krogi prepričani, da je treba smatrati položaj ni Vstoku ze!6 zamotanim iu to mora vzbujati resnobnih skrbij. Politiški
(krogi se namreč bojć, da bi v isiem trenotku, v katerem bi Grška z orožjem nastopila zoper Tur-\ čijo, niti Bolgarska in Srbija ns ostali mirni ter ' ja nihče ne bi mogel zadržati, da zasedeti one j dele turškega ozemlja, kjer bivajo Bolgari, ozi-i roma Srbi.
Poveljniki eskader so dovolili upornikom, da j smejo ostaviti utrdbo A^rotiri. Komaj pa so bili j uporniki kakih 2000 metrov izven utrdbe, kar jih | je napadlo streljanjem kakih 2000 turških baši I boziikov (»erednih domobrancev), ki so bili prej-| šuji večer zapustili Kanejo in se namenili v Selin. j V bitki je padlo 50 baši-boziikov. Evropski vojaki, j odposlaui, da razorožijo obe stranki, došle so na ! lice mesta, ko je bil boj dovršen. Baši-kozfiki so j ubogali povelju zapovednikov evropskih čet ter takoj oddali svoje orožje in streljivo.
Pariška .Agence Havas" poroča o istem dogodku iz Kaneje: Gledć na dogodke pri Akroti-< riju, treba je povdariti, da »o evropski vojaki : nastopili zaradi ega, da stor6 kouec bitki. Bližali bo se kraju ijitke s par topovi. S pomočjo Tešid-! paše posrečiio se jim je razorožiti baši-bazdke in \ jih zavrniti.
Tako govore včerajšnja poročila, današnja pa j so veleresnega značaja in bati se je, da smo na i pragu velikih, usodnih dogodkov, katerim posledic j niti ni možno preračunih danng. Vse vlasti so . naročile svojim admiralom naj pričnejo z blo -kado Pireja, pristanišča blizo glavnega mesta Atene. Odgovor na ta kornk vlasti utegne biti ta, da Grška napove vojno Turčiji! V isti hip morajo odstopiti vlasti od bloka le Pireja in Krete ; j kajti, ako bi po napovedbi vojne še vedno ovirale i prevažauje vojakov, bi značilo to, da se zaveznice i Turčije. Vojna med Turčijo in Grško sama na sebi ne bi delala skrbi Evropi, ampak nevarnost je v tem, da gotovo pade iskra tudi v Makedonijo. V slučaju vojne je ustaja v Makedoniji gotova stvar. Pripravljenim n*ru je torej biti na jako resne dogodke.
Balkanska zveza. ,81. Peterburškija Včlo-mosti" javlja, da bode velesilam v kratkem predložena pogodba, ki so jo med seboj sklenile Bolji garska, Srbija in Čruagora. St. Peteburako „Isku-, stvo" pa trdi, da se sedaj vr.$6 pogajanja, da bi j tudi Grška iu Romunska pristopili v bolgarsko-j srbsko- črnogorsko zvezo. Namen tej zvezi da je i defenziven in miroljuben.
Različna \r-esa-fci,
0 prvi blamaži italijanskega kluba 1 Popolnoma v istem ziuislu, kakor smo to storili mi, piše I tudi ,Reichswehrtt v svoji številki od miu. petka, ■ kako grozno so se osmešili italijanski poslanci, ko | so zahtevali od ministerskega predsednika česa, j kar jim grof Baueni v prvo ni hotel in v drugo » tudi ni mogel dati. Siromaki so menili, da je tudi ministarski svet ie društvo progressovcev, in da je s tudi Dunaj Trut, kjer delajo progressovci — kar ; hočejo 1 Kaj si mora vendar misliti danes to tr-š žaSko ljudstvo? To so kričali ob volitvah, da je | moral misliti svet, da bodo ti novi poslanci kar t gore prenašali gori na Dunaju in da so junaki, ki | bodo orjaško roko vihteli svoje kopje ne le nad j Slovani, ampak tudi nad vlado. Iu glej prvo oro-i žje, ki so je vzeli v roko, ti junaki, je bila — beračk i palica l Prva pot jim je bila pred — mi-| msterska vrata! Ako so progtessovska srca le ko-j ličkaj pristopna Čutu srama, torej mora oblivati rudečica srama vse njih vrste. Ali pa imamo ekla-tanteu dokaz o resničnosti naše trditve, da naši Italijani ne znajo stati na svojih lastnih nogah, da 80 iatotako brez veljave kakor ničla, ako ne stoji pred njimi eoojka — vladni aparat. To so sami priznali. Radi par borih člančičev so že leteli tožit in beračit. To je že pravi škandal!
,Reich»wehr" od minole sobote je nastopno krenila po prstih to do skrajnosti smešno italijansko gospodo:
„V dodatku k našemu današnjemu zjutranjemu izdanju smo sporočili, da je došla k ministerskema predsedniku, grofu Badeniju, deputacija iz držav-nozborskega kluba italijanskega, da se britko pri-
toži proti zlobni, zlobni „ReichsW(ihr". De^ak ,Reichs\vehr" je bil zopet enkrat poreden in nespodoben in rali tega naj bi dobil ukor od svojega umelja — mislili so si Italijani. Tega na vemo, k ij jim je odgovoril miniaterski predsednik, toda to jedno vemo : Ako Italijani žele česa, bi storili dobro, da se obrnejo do nas. Ako jim ja kilo dal kak drug uaslov za pritožbe, poučil jih ja krivo. Za vsa zlodejstva, ki fuo jih storili, smo le mi sam; prva, druga iu tretja instanca. Ali pa je bilo Italijanom le do tega, da bi se kazali .velike" pred Trstom in okolico in njiju — zapovednikom? Slutimo nanvm, a to nas ne ozlovolja. Sic r pa bi svetovali gospodi od progress.i, da pomitlijo še jedno. Ako vedo tako natančno, kaj se nam spo* dobi, zakaj pa nimajo nikakega zmisla za brez-taktnosii, ki jih dela sleheni dan, po jedenkrat in tudi i>o dvakrat, iredentovsko novinstvo na Pri« morskem ? Najprej naj brzdajo svoje novinarske vročekrvneže in naj jim nad uredniške mize obesijo avstrijske stenske karte, predno se ogorčajo na našem orgorčenju.
Isti list, v številki od minole nedelje, pa prinaša nastopno izjavo nekega člena .Slovanske krščansko-narodne zveze* : „Veliko veselost ja vzbudilo v naših krogih, ko smo izvedeli, kako so šli naši Italijani na — beračenje. Čudno je res, kako tenkočutni iu senzitivni so ti gospodje, kadar so na Dunaju. Pri nas na Primorskem niso tako občutljivi — vsaj tedaj ne, kadar morejo za-sramovati nas Slovane. Naravnost nemogoče je, da bi op sali vse, kar se dogaja v nas. Odličen člen našega kluba bi mogel zapeti pesem o tem. Povodom njegove izvolitve so hodile po mestu go-j riškem cele tolpe dvoumnih življev, vsklikaje j „abbasso" izvoljencu. Fanatizem po italijanskih agi-: tato« jili lajhujskaue množice je tolik, da starisi vspod-j bnjajocelo 4—61etne otroke, da naj kriče Slovanom i .abbasso*. V uas je, kakor rečeno, vzbudilo ve-j selost, da se žalijo Italijaui iu da zatajujo ulogo, i ki jo igrajajo doma. Na Primorskem jim je stvar : povsem drugačna. Seveda, tam so gotovi svoje ! stvari, ker tam občujejo žnjimi v gla<je-rokovicah. : Na oblastih pa je, da se v resnici cesarju zvesti : slovanski življi čuvajo pred terorizmom i t a-| i a n i s s i m o v*.
Morali smo zabeležiti ti izjavi o prvi — r blamaži italijanskega kluba. Sedaj pa smo rado-! vedni, kako ukrene naša .Triesterica" gori na : visokem sodnem stolu svojem. Glede druge izjava j amo sicer na jasnem tudi mi, d:* je naš nemški ! list v popolnem pravu, ako jo prezira ponosno, j Saj kar govore Slovani, ni — avstrijsko. Drugačna s pa je s prvo izjavo. Menimo namreč, da bi za-; htevala že časnikarska dolžuost, da to izjavo po-j natisne tudi „Triesterica", potem ko je toli slastno i ponatisuila poročilo iz iste ,Reichswehr" o avdi-jenciji italijanske deputacije pri grofu Badenijn. Ako jej je toli izborno ugajalo poročilo o prvem „velikem* činu italijanskega kluba, more nje čitatelje zanimati tudi komentar, ki ga je napisal dunajski listi Ako je ,Reichswehr" veljala v petek za avtoriteto, ne smemo jej tudi v soboto odrekati te avtoritete l
Da vidimo torej, kako jo ukrene .Triester Zeitung" v svoji vzvifieni modrosti!
Na adreso „Triester Zeitung". V svoji številki od minole sobote c tamo, da nam je silno zamerila „Triester Zeitung', ker smo se po svoji dolžnosti uprli neplemenitemu namenu spoštovanega nemškega lista, idočemu za tem, da opere Itali-jaue vsake krivde na sedanjih izgredih v okolici in po Istri. — Opravičuje se, da ona niti ni mislila j na izgrede po okolici, ampak le na one v okraju p o res kem. Dobro, ostauimo v okraja p o r e š k e m ! S par besedami je povedano vse, kar se je dogodilo v okraju poreškem. Dne 10. ncarca je bila volitev za V. kurijo. Tega dne je poreška sodrga napadla hrvatske volilne može. Ker pa ja tega dne zmagala italijanska stranka, ni možno teh napadov niti opravičevati z ogorčenjem ali .žalostjo" Italijanov radi nesreče na volišču, ampak ti napadi so se izvršili le iz objestnosti in sovražtva do Hrvatov. Dne 16. marca se je vršila volitev za IV. kurijo. Tega dne pa so imeli Slovani večino, katera okolnost gotovo ni blažilno vplivala na čutstvovauje Porečanov. Kmetje ao menili, da imajo razloga se bati, da se napadi ponove ie v veči meri. Skrb torej za osebno varnoit, ob enem pa tudi, iu menda še
v veči >r,eri, skrb, dakakoršnikoli dogodki ne preprečijo izvolitve d r a. Laginje, je bila Hrvatom povod, da so v ve i-kem številu došli pred Poreč spremljat in čuvat svoje volilne može. O tem, kar seje dogodilo pred Po-rečem, nočerm govoriti, ker nočemo prejuducirati preisk. sodniku, da si smo precej dobro obveščeni o vsem. Le toliko labko rečemo, — in to nam gotovo verjame, kdor je imel kedaj posla z našimi nasprotniki, — da Italijani niso držalikrižem svojih r o k. Pa saj zadošča že to rečeno za po « bo, da-li ao Italijani res tako nedolžni na izgredih kakor bi hotela uveriti svet ljuba „Triesterica". — Toliko o izgredih samih. Kar se pa dostaje lekcij, ki nam jih daj') „Triesterica" o „objektivnosti", o naši „strankarski zbesneluti" in o „avstrijgtvn", moramo izjaviti odkritosrčno - kakor nam je sicer žal to — da ne moremo vsprejeti teh lekcij in jih odklanjamo najuljudn<vje, pa tudi najodločneje. In če ne prej, je „Triesterica* se svojim postopanjem v zadnjih dneh zgubila vso pravico do predavanja o teh predmetih.
Kar se dostaje naše zbesnelosti, bi lahko na-vedli izjav jako odličnih uradnih oseb, ki so izrekle sodbo o našem listu, dijam<mtalno nasprotno sodbo „Triesterice".
Obrnio o se malce do samohvale „Triesteričine* o svoji objektivnosti. Ako bi bila objektivna, bi morala povedati, kako mi zahtevamo vedno in vedno, da tudi Italijanom bodi vsa pravica in da od istih ne zahtevamo drugega, nego da tudi oni pri-poznajo naša p r a v a! Potem bi povedala tudi, da Italijani železno doslednostjo zanikujejo tržaškim Slovencem pravico do političke in narodne ekzi-«tence. „Triesterica« bi morala grajati one, ki ne umejo biti pravični. Mesto tega pa je te dni še hvalila ravno i«to gospodo in je izrekla svojo popolno zadovoljnost ž njimi. Sedaj pa nam pove .Triesterica" prav odkrito, kako bi govorila o nas, ak* bi dobivali čestitke iz Rusije, kakor so jih dobivali progressovci iz Italije ?l Ali bi hvalila tudi nas, kakor je hvalila progressovce ? ! In dejstvo, da-se je izjavila popolnoma zadovoljno z izvolitvami, jej že celo ne daje pravice, da daje nam lekcije o „avstrijstvu". „Triesterica" pravi, da nje naloga ni, da bi propovedovala sovražtvo do kateresibodi narodnosti, iu vendar je postala tesna zaveznica onim, ki prepovedujejo najstrupeneje sovražtvo proti Slovanom.
Mesto da se je po volitvah klanjala do tal pred onimi, katere je pobijala malo popred, bila je njena dolžnost, da spregovori svarilno besedo do zmagovalcev, m voi^žiluo do ouih, ki so oili poraženi. To bi bilo ne le avstrijsko, ampak tudi krščansko ; tega pa ni storila „Triesterica", ampak se je raje vrgla na vrat zmagovalcem od danes, ki so bili nje z a s r a iu o v a t e 1 j i še včeraj. To poslednje pa tudi možko ni bilo! Ne, slabo bi bilo z avstrijsko idejo na Primorskem, ako bi se opirala le na „Triesterico" z njenimi 300 naročniki. Z Bogom !
Pra l uzrok ministarske krize. Pišejo nam: Strašno ste najivni in kratkovidni, gospod urednik! Ugibljete in ugibljete in na/ajate ne vemo koliko uzrokov krizi ministerski, ki je prišla nad nas tako nenadoma, kakor strela iz jasnega. Tavate daleč na okolo, le tega ne vidite, kar Vam je prav pred uosom. Kaj naj bi bi! storil siromak Badeni, in kako naj bi ne bil odstopil, ko aa je njemu in državni misli avstrijski podrl najuoveji in gotovo tudi uajmočneji steber ? ! Saj ste vendar videli in čuli, kako mu je stavila ultimatum ter napovedala vojno silna četa — tržaških vitezov rudeče barve. Kaj je mogel storiti, ko j« pretrgala diplomatično zvezo žnjim toli mogočna "velesila ? 1 Ali je imel drugo pot pred seboj, nego umakniti se pred takim sovražnikom ? 1 Moral se je umakniti revež ministerski predsednik, ko so mu tako temeljito zaprli eapol Zaprli so mu ventil — to je njegovo glasilo „Reichswehr\
Sedaj pa obrnimo pogled v bodočnost, na sestavo novega ministerstva! Umevno je menda samo ob sebi, da sedaj, ko se je moral umakniti grešnik, dobe naši vitezi rudeče barve prvo besedo o vprašauju, kdo bodi naslednik grofu Badeniju ? Mi mislimo vsaj, da je, jedno glavnih vprašanj, kaj ■mejo in česa ne smejo pisati oficijozna glasila ? Za to vprašanje, so pa v prvi vrsti kompetentni naši italijanski diplomatje (?) in poklicani interpreti državne misli avstrijske! Lahko rečemo torej, da
se vstrijska kriza vrti sedaj le okolo naših vse-moinib.
Kaj pravite, a, gospod urednik ? Ali smo jo pogruntali! Vi pa gospod urednik, in z Vami vsi diugi, pa se le smejajte, ako se Vam vidi to umestno v tem resnem postnem času !
P. S. Z Dunaja poročajo, da so se parlamentarni krogi kar čudili, da ni grofa Badenija mrtvoud zadel v onem usodnem trenotku, ko so mu naši vitezi vrgli rokovico pod noge in ko mu je rožljala na ušesa njihova — beraška palica.
Nur heiter in ernster Zeitl
Imenovanje. Ministerstvo pravosodja je imenovalo pristava okrajnega sodišča v Buzetu Ju-lijana Covaza (Kova 5), okrajnim sodnikom ^Bujali avskultanta Matija Fabijana pa pristavom okrajnega sodišča v Ajdovščini.
Za družine radi volilnih izgredov zaprtih okoličanov darovali so nadalje :
Porenta Martin......... 1 gl. — nč.
Kersovani Mihajl........ 1 gl. — nč.
Dvorzak............— 50nč.
Premru Ivan.......... a gjt_
Valenčič Pran......... 2 gl. 50 nč.
Fleučkajnerji, praznujoči osmino patra
Delikatuaa.......... 4 gl._nč.
N. N. po Gjuri......... 5 gl. —-nč.
Nov tamburaški zbor pri sv. M. M.
spodnji .......... . 3 gl, —nč.
Skupaj ... 19 gl. — nč. Prej izkazanih......... 94 gl. 93 nč.
Skupaj . . . 113 gl. 92 nč.
Danes smo izročili 30 gl. Ivani Škabar, Mariji Vidmar in Jožefi Vidmar, soprogam še vedno zaprtih Sv. Ivančanov ter smo pooblaščeni v njih imenu izreči zahvalo blagim darovateljem. Ker pa je v zaporu še vedno okolo 40 okoličanov, sprejemamo drage volje nadaljnje darove, katere takoj razdelimo mej potrebne družine.
Za rodbine zaprtih Barkovljanov so nabrali Barkovljaui do sedaj 105 kron, kateri znesek se pa ne izroči upravništvu „Edinosti", ampak ga tamošnji prvaki sami razdele med potrebne družine zaprtih. — Tako so Barkovljani podali lep izged bratoljubja in krščanskega usmiljenja. Nesrečnim so storili dobroto, sebi pa — čast!
V obrambo. Prejeli smo in objavljamo: Vas dopisnik iz Materije trdi v vesti „V obrambo nedolžnih", da sem jaz v družbi z g. drom. Krstićem došel v Materijo, agitirat za italijansko stranko in da sem izstopil pri g. Kastelcu. Jaz sem res došel v Materijo, a niti besedice nisem govoril o volitvah, in nikdo mi ne more reči, da bi bil temu ali onemu priporočal tega ali onega kandidata.
Dopisnik trdi sam, da je hudo človeku, ako je po krivici napadano njegovo poštenje. Kakor je hudo njemu, tako je hudo meni. To pa ni lepo, da, hotć prati sebe, črni mene po nedolžnem.
Obrov, dne 3. aprila 1897.
Fran Marotti. Slovenski delavski stanovi v Trstu — pozor! Dne 30. marca 1893. potrdilo je visoko namestni-štvo pravila: „Občnega izobraževalnega, prava valujočega in podpornega društva za vse Primorsko" se sedežem v Trstu.
Namen društvu je, potegovati se za moralne in gospodarske interese delavskih stanov, to pa: s podukom, s pravnim varstvom v slučaju prepira in s podporo.
Izobraževalno društvo ima zelo obširen delokrog in glavna točka v njegovem programu je: pouk. Društvo ima tedenske večerne poučne pogovore in mesečne javne shode.
Od leta 1893. je izobraževalno društvo prebilo mnogo težav, bilo je v raznih rokah, ki so skrbela, da ni razpadlo. Sreča je še, da se je društvo prekopalo iz prejšnjih neprilik iu da je dočakalo leto 1897. leto, v katerem so delavci v prvo pokusili sladkosti (?) volilne pravice.
Če je društvo kedaj imelo vzrok obstanka, ga ima danes. Danes je delavsko, in socijalno ali gospodarsko vprašanje sploh in v prvi vrsti — zasedlo že svoje mesto med svetovnimi vprašanji. To vidimo tudi v Avstriji. Cesar sam je čital o odprtju državnega zbora prestolni govor, o katerem se lehko reče, da je obsegal skoro sama gospodar-sko-socijalna vprašanja: — delavski program.
Velika veČina slovenskega ljudstva v Trstu in okolici pripada delavskim stanovom, zato bi
bilo le želeti, da .-e združimo tesiu-je vsi in da vstopimo v izobraževalno društvo. Ako se . tanovi vzbudijo iu organizirajo na zdravi socijalni p diagi, ne bodo naši nasprotniki delali z nami k ikoi z živino. — Čez nekaj dni bode letni občni zbor; na tem se bode razpravljalo, kako ima društvo postopati, da res doseže svoj namen.
Delavski prijatelj.
S Koroškega nam pišejo dne 2. aprila : Vse koroške rodoljube nas je neizmerno presenetil dopis predvčerajšnjega „Slovenca", v katerem se ja na nečuven način napadel naš obče spoštovani, po vsem slovenskem Korotauu slavnoznani in preza-služni prvoborit.lj, g. V. Legat. Iskreno obžalujemo, da so gospodje pri „Slovencu" le na podlagi neutemeljene slutnje, da je namreč Legat pisal neki članek v „Slovenski narod", tako strastno napadli tega zaslužnega moža, katerega neumornemu delovanju in brezmejni požrtvovalnosti je pripisovati vsaj polovica zasluge na naši zmagi, ki je prav za prav še le iz zaspanosti zdramil naš Korotan ter vzbudil pri nas slovensko samozavest. Vse te neizmerne zasluge naj bi se mu plačale sedaj s tem, „da bi se mu za vedno sapa zaprla", da bi se mu odvzel „bratovščini kruh" in se s tem ugonobil ou sam in uzorna družina.
Zaslug tega moža nam ni treba naštevati, ker jih pozna sleherni zavedni koroški Slovenec. Obžalujemo, da se je mož napal ravno od strani „Slovenca" le radi „greha", ker je „nekdaj" dopisoval v „Narod".
„Slovenec« bi bil bolje storil, ako bi bil stvarno pobijal, kar se je poročalo „Narodu", mesto da je napal osebo. To postopauje je užalilo vse koroške rodoljube, iu izjavljamo tu dičnema podpredsedniku našega političnega društva, d a napad v „Slovencu" nikar ni zmanjšal ljube z u i, ki jo gojimo do njega!
Izpred porotnega sodišča. Kakor smo že zadnjič objavili, je bila minolo soboto razprava zoper 281etno neomoženo deklo Katerino Ujčič iz Velikega Brda pri Jelšanah, obtoženo detomora. Tu ponovimo razpravo v nje glavnih potezah.
Javni tožitelj je predložil, da bodi razprava nejavna, dokler bode trajalo izpraševanje obtoženke. Ta predlog je vsprejelo sodišče. Obtoženka ne govori in ne razume nego slovensko, zatorej je bilo treba — zapriseženega tolmača. Obtožba pravi, da je obtoženka dnč 19. decembra 1896. v Velikem Brdu v hlevu porodila moško živo dete, katero je pozneje zakopala v gozdu, takoj po porodu pa da je je povila popolnoma tako, da se je otrok vsled tega zadušil. Obtoženka je skesano priznala svoj greh, samo to je trdila, da na novorojencu ni opazila nikakoršnega znaka življenja. To izjavo je v svojem obrambenom govoru jako spretno in temeljito izkoristil branitelj obtoženke, odvetnik dr. Padovan. Sodišče je stavilo porotnikom tri vprašanja: prvo, tičoče so detomora, storjenega namenoma, drugo tičoče se opuščenja potrebne pomoči novorojencu, vsled česar je nastopila smrt in tretje, eventuvelno, tičoče se jednostavno opuščenja prijave poroda dotičnim oblastim. — Porotniki so odgovorili na prvo vprašanje z 12 „ne", na drugo pa z 11 „da" in 1 „ne". Sodišče je na to obsodilo obtoženko, kakor znano, na tri leta težke ječe.
Tedenska statistika tržaška. V tednu od 21 do 27. min. m. sta se porodila v področju tržaške občine 102 otroka (52 možkih, 50 ženskih) ; v isti dSbi je umrlo 73 oseb (37 možkih in 3« ženskih). — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 14 slučajev jetike, 9 si. vnetja sopnih organov, 1 k6zic, 1 si. ćšpic, 1 si. škrlatice, 1 si. dćvice, 1 si. k&pi itd.
Kužne bolezni v tržaški občini. V tednu od 27. min. do 3, t. m. je bilo prijavljenih v tržaški občini 25 slučajev d&vice (piejšnji teden je bilo 16 slučajaev), 3 si. kdzic, 1 si. 6špic, 3 si. škrlatice in 3 si. legaijevo mrzlice. Umrli sti v isti do&i 2 osebi za škrlatico in 2 za d&vico.
Princeza Ana Črnogorska zaročena. Službena brzojavka javlja, da se je princesa Ana Črnogorska zaročila s princem Battemberškim.
(Princ Fran Josip Battemberg, rojen 24. septembra 1861., je 4. sin pokojnega princa Aleksandra Hesenskega, avstrijskega generala konjištva in je mlajši brat pokojnega knega Aleksandra bolgarskega ter pok. angleškega polkovnika Henrika
Battenberga, zeta angleške kraljice, ki je padel T bitki zoper Črnce Ašanti. Princ Fran Josip Battenberg je za časa vladanja svojega brata služil v bolgarski vojski ter bode tndi sedaj dodeljen ,6 la suite- prverna bolgarskemu pefpoika, ki nosi ime kieza Aleksandra.
Nevesta, princesi oja Ana, je peta hči kneza črnogorskega. Rodila se je dnć 17. avgusta 1874. Uredn.)
Službeni „Glas Crnogorca" veseljem pozdravlja zaroko princese Ane s princem Battembergom. Zaroka se proglasi službeno, čim se knez Nikola vrne na Črno Goro. Poroka bode bržkone v Pe-terburgu že prihedajega maja meseca. Princeza Ana ostane v pravoslavni cerkvi.
Promociji doktorice zdravilstva. V petek opo-Indne je bila na Dunajskem vseučilišča v prisotnosti mnogoštevilnega odličnega občinstva promovirana doktorico splošnega zdravilstva gospodična baronica Gabrijela Possaner pl. Ebrenthal. Ta gospodičina je bila sicer že promovirana v Curigu, toda da ji bode doktorska diploma veljavna v Avstriji, morala se je tu še jedenkrat podvreči vsem 9trogim izpitom.
Izseljevanje iz Italije Ista 1896. Službeni list italijanske vlade „Gazzetta ufficiale" objavlja te-le Številke gledć na izseljence, ki ostavljajo solnčnato svojo domovino. Lani se je izselilo iz Italije za
▼eđn<>..... 182.295 oseb (leta 1895 : 169.513),
začasno pa 123.798 oseb (leta 1895.: 123.668). Skupno se je torej lani izselilo iz Italije 306.093 oseb (Inta 1895. pa 293.181). Izmed vseh dežel Evrope se seli iz Italije največe število ljudij. To velja posebno o južni Italiji in o otokih. To je pač ze!6 jasen dokaz o tem, kako propali morajo biti ti kraji v gospodarskem pogledu!
Drzna tatvina. MinoJi petek sta se utihotapila tatoTi v prodajalnico tvrdke Tevini na borznem trgu (klobučar) terukradla 426 gld. v bankovcih in 20 gld. v srebru. Tatova sta bila sporazum-ljena s Tevinijevim težakom d' Angelijem, ki jima je odprl delavnico. Ta dva tatova sta Jurij Kobol
in bivši Tevinijev po močnik, Ivan Oussot. Cussot se j«
urnem, kaj hoče povedati: Ona je trpela, a ni jokala — za njim, ki ravno v tem treaotkn svojo roko podaja dragi.
V6-Ii oo zato t — Morda ima ta deklica starejše, morebiti tudi veče pravice do ženina, nego Amalija ? Torej premeteni Amalijin oče vendar ni zvedel vsega o svojem zeta f I
Tesno mi je postajalo. Obialovala sem nesrečno, dobro Amalijo, da dobi takega nevredneža za soproga. Moja vzburjena domišljavost mi je slikala v teh trenotkih le žalostno bodočnost neveste.
In mislila sem dalje:
Stopi-li deklica po poroki morda k poročen-cema ter pove ženina krivico v pričo navzočih? Ali pa bo pisala anonimno pisemoe Amaliji ? — Bode-li čakala, da se nesrečni par vrns s potovanja, ter pride potem in spodi Amalijo iz njenega raja?--
Kar sem čitala takih stvarij do tedaj, prišle so mi na misli, in mej temi je bila najžalostnejša ravno ta knjiga, katere nisem mogla danes preči-tati do konca.
Deklica v nasprotni klopi se mi je jela smi-iti. Videla sem naraščajoči nemir v njenih potezah, velike sive oči postale sosohnate, videla sem, kako si je skrivaj brisala grenke solze iz njih. Zdelo pa se mi je, da je jtfko pogumna ter da lahko stori kaj obupnega.
Mene sta obhajala tedaj mraz in zopet vročina. Rada bi govorila ž njo, jo potolažila, prosila jo, naj bode velikodušna in naj odpusti krivico, katero jej je provzročil on, nezvesti — ljubimec... Morda bi me bila uslišala; in vendar nisem storila tega. Bala sem se je sama.
Ravno sta menjala poročna prstana ženin in nevesta. Postala sem še nemirniša. Istotako tudi moja debela soseda; iskala je nekaj po žepu, vstala ter šla k deklici. Potegnila jo je za rokav, nagnila se k nji in jej povedala nekaj tiho na uho. Razumeti pa nisem mogla niti besedice. Videla sem le znamenje, ki je je naredila gospa, ko je skri vaj pokazala na zaročene«. Deklica je zmajala z glavo in odki-
8*15 , od 82 kil. for.	—, Je," m. - SMO—81—.
proso 5-6ft- — 6" 10.
Plenica: Srednja ponudbe, omejeno povpraševanje. Trg kolje, posebno za fiae vrati. Prodaja 25.000 mt. at. Vreme] dei.
Prsna. Nerafinirani sladkor tov. 11.82 do 11-85. Novi po f. 11.85. mirno.
Praga. Centrifuga! nori, postavljoa v Trat a
carino rrod odpošiljater preooj f, 31 50 —*— Conoaiae 8350 34'—^tvorni 33 75'—V glavah aolih 36- —
Harro. Kara Santo« good »ter«.* ■ april J51"75 «r avgust 52.75 jako mlačno.
Rarabur^. Jaotos «00J	maj 42'42. 7.9 juni-
42.75, za september 43.50 za december 43.75 silno mlačno.
Dnnnjakn boraa II. applla 1 >07.
Držami dolg v papirju ;
., „ v srebrn . Avstrijska rer.ta 7 zlaln
t » v kronah Kreditne ukcija , . , .
Napoleoni . 20 m ar It
100 Hali. lir
dant^n	prodv?eraj
. 100.80	100.75
. 100 80	100.70
. 122.70	122.25
. 100 60	100.30
. 345.45	347.40
	119 55
	9.51
. 11.72	11.72—
. 45.10	45.-
je z delavnice iz I. nadstropja skozi pod spustil i mala z žalostnim izrazom v obličjr. Še par za-me v pritličje v prodajalnico, odprl blagajno in pobral j dolgih trenotkov, in poroka je bila pri kraji.
denar. 20 a;U. je izročil v I. nadstropju v delavnici nahajajočemu se Kobolu. Ko je le-ta imel denar, popustil je tovariša na cedilu in skočil skozi okno. Cussot je. bil v pa<ti: ni mogel iz prodajalnice. Ko so zistraj odprli delavnico, hotel se je izmuzniti, toda prijeli so ga. Sn oda s<> našli pri njem še VBeh 426 gld. Sedaj so vsi trije ptiči pod ključem.
Koledar. Danes (6.); Sikst, papež; Celestin, j papež. — Jutri (7.): Herman J., spozn.; Eberhard, pušnavnik. — Mlaj. — Soleče izide ob 5, uri 40 j min., zatoni ob 6. uri 27 min. —Toplota včeraj: -ob 7. ur? zjutraj 9*5 stop., ob 2 pop. 14 stop. C. j
Loterijske Itevilke, izžrebane dne 3. t. m.: ;
Dunaj	83. 25, 27, 33, 1.
Gradec	9, 36, 53, 69, 23.
Inomost	89, 86, 61, 3, 35.
Opozarjamo naše čitatelje na današnji inserat »Mejnarodni panorama" na četrti strani — serija jako zanimiva.
Poroka.
Prevel Hinko.
(Dalje.)
Pa jaz, jaz vendar nisem vzrok te nemirnosti 1 $aj me še ne poz ia. In tudi ko bi me, saj m« ni mogel videti, ker uie popolnoma zakri vala senca bližnjeg* stabra.
Na koga torej merijo ti nemirno iskajoči pogledi ? Teiaj setu iHa opazovati ljudi, posebno dekiice okolu seoe. Poleg uiene je sedela debela gospa h reje ti; mi lici in s klobukom, odičenim različnimi rožami in trakovi. Malo proč pa je sedelo mlado deklć lepega obraza in izredno čedne postave. Po njeni uuanjosti pa sem sklepala, da je šivilja v nedeljski opravi. Klop, v kateri je sedela, je stala ravno pravokotno k moji, tako, da sem lahko opazovala njeno ljubeznjivo lice, njene velike, sive, z dolgimi obrvi prikrite oči, — kajti ona je gledala v enomer le na poročenca 11
Ali morda na ženina ?
In tudi on na njo ?
To mi je sinilo v glavo nehote in uisem se mogla unebiti več te misli.
Nakrat sem opazila, kako je bleda. Na lepem obrazu čitala se je žalost in zdelo se mi je, da
(Zvršetek pride.)
Najnovejše vesti*
Trat 5. „Triester Zeitung" javlja, daje Njegovo Veličanstvo potrdilo izvolitev dra. Dompierija županom tržaškim.
Rim 5. Danes se je otvoril parlament. V svojem prestolnem govoru pravi kralj, da vlada podpira evropski koncert v prizadevanju za vzdržanje evropskega miru.
Carigrad 3. Bojazen ni turčhi strani pred izzivanji in sovražtvi Grkov je povod vsakdanjim posvetovanjem vojnega sveta. Poveljnik Edhem paša je dobil nalog, naj bode dne 6. t. m. pripravljen na obrambo. Vojaštvo ob meji se pomnoži z 40 bataljoni redfov.
, Neapelj 4. V gledališču S. Carlo je bil shod v prilog Kreti. Na govorih raznih poslancev, med istimi Imbrijanija, se je zahvalil grški generalni konzul.
Tvtfovinaka brzojavk« ln v sati.
Budlmpti- PSonioa zajoseu 6 98 6 99 Pšenica za ■pomlad 1S97 7.57 do 7 58 Oves za spomlad 5.62—5,65. R j za »pomlad 6.ia—rt.15. Koruza z« maj-juni 18»?. 3.44'3.46
Pftenn a iiovii ad kil. f. 7'9o 7 95 od 79 kilo.
8---8 05 od 80 kil. f. 8.05—S-10, od Hi. ki1., f. H-10
&-
Borzni trg št. 14. Sedanja razstava: Palestina, svela
dežela. Pogled na Betlehem, Jeruzalem, Židovo hišo, zlata
vrata itd. Jako zanimivo.
Ustopnina 20 nove. otroci 10 novfi.
Zobobol olajšujejo
zobne kapljice lefcarja Piccolija v Ljubljani
(Dunajaka ceBta) katere so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. in k Vis prejasne gospe prostolonaslednico-udovo nadvojvodmje UIT Štefan 1J e "M
Steklenica velja 20 kr*
živo apno
Fran Košuta iz sv. Križa hšt.24 pri Trstu prodaja najboljše živo apno lastnega izdelka po 60 nvč. sto t (cent.) Oddajalo se bode le do sobote dne 10. t. m.
Na prodaj
imam hišo na jedno nadstropje se štirimi prostori, klet, goveji hlev, se skednjem, lopa, čebeljnjak. vodnjak izvirne vode, perilnik ter čez 4000 m. zemljišča pri hiši, deloma vrt deloma njiva. Cene po dogovoru.
Martin Šahar post, sv. Ivan-Trat 664.
Goriška tiskarna" A. Gabršcek
V Gorci, G< spodsko. ulica št 9.
ima v zalogi vse tiskovine za županstva, šole, sodišča, cerkve itd. — Izdaje časopise:
„Soča", tednik, cena gld. 4.40. — .Primorec" vsakih 14 dnij, cena 80 nvč. — „Slovanska knjiA-nloa", v mesečnih snopičih po 18 nvč., naročnina za jedno leto gld. 1.80. Doslej iz&lo 66 snopičev. — „Knjižnica ia mladino", v trdo vezanih mesečnih snopičih po 25 nč., za naročnike 20 nč. Doslej iz&lo 23 snop. — „Materino delo za Boga in domovino", 70 nvč. — roman „Bele noči". 25 nvč. — „Venecs siovan-akih poveatij" 55 nvč. — „Rntarjeve črtice o
pokn. grofiji OoriSki in GradiSki", 55 nvč. V Trstu prodaja prve tri tobakarnar M. Lavrenčič, nasproti veliki vojašnici in tudi tobakarna Pipan v sprehodu Ponte della Fabra, na kar opozarjamo Slovenco v Trstu in okolici.
--v'^
J)
Na najviše povelje Njegovega ces. in fc ajott Veličanstva
državna loterija
za civilne dobrodelne namene. 7816 dobitkov v gotovini, razdeljeno v 148 dobitkov 3834 pvedobitki in 3834 znrtobitki v »kopnem znesku od 165 000 zlatih kron in 100 950 gld. uvstr. veljave in sicer:
dobitek z 150.000 Kron v zlatu	.
„	„	15.000	„	„	„	.
„	„	5.000	„	„	„	.
„	„	4.000	„	,	.	.
n	t,	3.000	„	,	„	,
„	„	2.000	„	„	„	.
„	m	1.000	„	,	„	.
„	„	1.000	,	„	w	.
,	B	1.000	„	„	„	.
„	.	1.000	„	B	„	.
,	B	500	n	„	n	.
.	n	SOO	,	,	„	.
.	-	200	„	n	.	.
150.000	8
15.000	14
5.000	18
4.000	28
3.01)0	52
2.000	96
1.800	50
1.600	182
1.800	584
3.000	350
2.000	1.350
1.200	«60
800	4.400
dobitkov po	17fi goldinarjev
».	150	„	.
»100	„	.
n n	n	•
„	«0	,	.
»	ao	„	.
v n	25	H	•
n	20	„	.
n n	H	*
n n	13	n •
n	10	„	.
« n	7	„
n H	6	n	•
1	400 2.100 1 600 2.100 2.600
2	880 1.250 3 640 8.760 4.200
13.500 4.620 26.400

.Žrebanje nepreklicno dne lO junija 1807.
Jedna arečka stane 2 gld. avstr. veljave.
Srečko dobivajo se pri oddelku za državne loterijo na Dunaju, I. Riemergasse 7, v loterijskih kolekturah, tohakarnah, pri davčnib, poštnih in telografičnih uradih, menjalnicah, itd. Igralni načrt za prodajalce urečk gratis.
Srečke •e jioH^tijo puitine prosto.
Od C. k. loterijske dohodninske direkcije (oddelek za drž. loteiijc.)
LasU:ik kenaercij lista ,Edinost'". Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Goduik. — Tiskar,.; ; »leuc i Trst«.