SVOBODNA SLOVENIJA Dr. rojen v Dr. Fran Kulovec 1941 6.VI. 1951 Kulovec je bil pristen Dolenjec, Gor. Sušicah pri Toplicah. Meh¬ ka Dolenjska je vtisnila v njegov zna¬ čaj značilnosti, ki so ga spremljale sko¬ zi celo življenje. Njegova življenska pot je bila pot dinamičnega slovenskega duhovnika, ki je izšel iz Krekove šole. Po končanem doktoratu na Dunaju, ga je škof Jeglič poslal leta 1911 v za¬ vod sv. Stanislava, kjer pa je kot vzgo¬ jitelj in profesor preživel le tri leta. Le¬ ta 1914 je bil prvi dan vojske poklican v vojaško službo in je skozi štiri leta spremljal polk kranjskih Janezov po Galiciji, ob Soči in po tirolskih gorah. Kot polkovni in pozneje kot divizijski župnik je storil slovenskim fantom ne¬ šteto dobrot in užival velik ugled in za¬ upanje. Živeč med slovgnskimi vojaki, je imel priliko dodobra spoznati zlasti slovensko kmečko dušo, pa tudi mate- rijalne in duhovne potrebe svojega ljudstva. — Po končani vojni je hotel na župnijo, a božja Previdnost je ukrenila drugače. Oslabljena in razdvojena Slov- ljudska stranka je potrebovala človeka, ki ji bo z nesebičnim delom dal staro moč in veljavo. Prevzel je mesto stran¬ kinega tajnika v najtežjih okoliščinah podivjane povojne dobe. Na tem odgovor¬ nem mestu je storil več kot svojo dolž¬ nost. Kmalu ga je novomeški okraj iz¬ volil za svojega poslanca. Od takrat dalje je bil ta okraj “njegov”. Pri nobe¬ nih volitvah se mu ni bilo treba bati za zmago. V Beogradu je kmalu postal mi¬ nister. Bil je poleg dr. Korošca najugled¬ nejši naš politik, čigar ostri nastopi so vzbujali strah v krogu nekaterih korup- tnih centralistov. Aleksandrova diktatura je zadela tu¬ di njega. Skupno z dr. Korošcem, dr. Natlačenom in dr. Ogrizkom je moral v konfinacijo. V bosanski Foči in nato v Sarajevu je čakal, da se je nesrečni dik¬ tatorski poskus razsul v nič. Ko se je zopet začelo normalizirati naše politično življenje, je dr. Kulovec stal na čelu strankinega organizacijskega aparata. Skozi njegovo pisarno na Miklošičevi ce¬ sti so šle nepregledne vrste ljudi, vseh slojev in strank, proseč pomoči in na¬ svetov v neštetih težavah. In vsem je pomagal, kolikor je le mogel. Imenova¬ li so ga za 'senatorja, kljub temu pa je kandidiral leta 1938 v svojem okraju in dosegel najboljši volilni uspeh v celi Slo¬ veniji. Po nenadni dr. Koroščevi smrti je za.upniški zbor stranke poveril vod¬ stvo stranke dr. Kulovcu. S težkim bre¬ menom odgovornosti je odšel novi pred¬ sednik stranke v Beograd, ki je že tre¬ petal v strahu pred dnevi, ki so se neiz¬ bežno bližali, Komaj tri mesece mu je bilo dano biti na tem mestu. Kot mini¬ ster je vse storil, da bi bilo državi in na¬ šemu narodu prihranjemo vojno gorje. Ni uspel, a storil je svojo dolžnost. Tra¬ gičnega jutra, 6. aprila, ga je razmesa¬ rila nemška bomba, na poti v zaklonišče. Nekaj zbeganih in prestrašenih Sloven¬ cev mu je izkazalo poslednjo čast: po¬ brali so njegove zemske ostanke in jih dostojno pokopali. Dr. Kulovčevo življenje in delo zaslu¬ ži, da ga kdo obširneje opiše: v zahvalo za njegovo veliko delo in za zgled onim, ki prihajajo za njim. Ob tej priliki ho¬ čemo omeniti le nekaj značilnih potez iz njegovega dela in življenja: Dr. Kulovec je bil duhovnik. Pravi, ljudski duhovnik, ki mu je bila dušna in telesna sreča naroda prva in edina skrb. Bil je preprosto, iskreno pobožen. Rad nam je pravil, da je od njegovega sta¬ novanja do lazaristov, kjer je maševal, za en roženkranc daleč”. Vsako jutro je to pot premolil. Brevir je prenašal kot dragoceno breme po vseh svojih poteh. Svoje duhovske tovariše je imel rad. Poznal je menda vsa župnišča naše deže¬ le. Kot duhovnik se je veliko trudil, da je dal trdno gospodarsko osnovo “Du- hovskemu podpornemu društvu, “ki je (melo ramen oskrbeti materiialno pomoč bolnim in ostarelim duhovnikom, Bil je najagilnejši član in odbornik Kat. tir ^kovnega društva in predsednik konzor¬ cija “Slovenca”, “Slovenskega doma’’ in “Domoljuba”, čijih delo je z vso lju¬ beznijo spremljal in se za njihovo uve¬ ljavljenje boril. Nekaj časa je bil tudi glavni urednik “Slovenca”. Kot ljudski človek je postavil temelje slovenski kmečko — stanovski organi¬ zaciji: Kmečki zvezi, ki je zajela ka.r ves kmečki živelj. Mnogo se je trudil, da bi rešil težav naše centralne gospo¬ darske organizacije, zlasti Gospodarsko zvezo. Pod rijegovhp vodstvom se je za¬ čel v Ljubljani dvigati mogočni osrednji prosvetni dom, ustanovil je Centralno mlekarno itd. Skratka, povsod, kjer je bilo treba pobude, da se stori kaj dobre¬ ga za narod, so lahko računali z besedo in dejansko pomočjo dr. Kulovca. Kot človek je bil dr. Kulovec dobriči¬ na, pravi odraz mehke dolenjske duše. Ta mehkoba mu je marsikdaj hodila na¬ pak. Saj jo je skušal zakriti. Marsikdaj je zabrundal in se razkačil, da so tisti, ki ga niso dobro poznali, mislili, da bo vse drobno okrog njega, tisti pa, ki so ga poznali, so vedeli, da bo nevihta hi¬ tro minila Dr. Kulovcu je bilo lažje izva¬ biti solzo iz oči kot pa da bi rekel trdo besedo. In to njegovo dobroto so znali pokvarjenci izrabljati, kar je dr. Kulov¬ cu pripravilo marsikako razočaranje in grenko uro, zlasti v političnem življe¬ nju. Naj mi bo dovoljen primer: Dr. Korošec je bil v politiki kot stroj, ki funkcionira z vso točnostjo: vse je pred¬ videno, vse se vrti v redu; dr. Kulovec pa je bil kakor hudournik, ki prevrača skale in buta ob bregove, dokler se sled¬ njič ne umiri in spremeni v reko, ki no¬ si blagoslov travnikom in polju. V živ¬ ljenju naroda so potrebni precizni stro¬ ji, pa tudi hudourniki. Enkrat eni, en¬ krat drugi. Za sklep še eno, morda nejlepšo pote¬ zo v značaju dr. Kulovca. Oboževal je svojo mater. Nobena žrtev se mu ni zdela prevelika, da bi svoji materi ne dal vse¬ ga. kar zgarana kmečka ženica v pozni starosti potrebuje. Gotovo je prav iz spoštovanja do svoje lastne matere vedno govoril s svetim spoštovanjem o vsaki slovenski materi, zlasti delavski in kmečki. Razpoke v železnem zastoru LA MARINA MERCANTE ARGENTINA ES LA TERCERA EN EL MUNDO La Comision Maritima de Estados Unidos en Washington puhlico el informe de los medios de transporte en el mundo. Al ocuparse en el capitulo correspon- diente a la Argentina, sehala que la flota mercante de ese pais es en la actua- lidad diez veces mayor de la que poseia antes de la guerra. Agrega que, con las nuevas adquisiciones y los buques en construccion que se eneuentran en los asti- lleros, el tercer lugar entre las flotas del mundo lo ocupa la Argentina. Destaca- se por los comentarios que el adelanto registrado por la Argentina es notable, recordando para ello que, en 1936, los datos del Lloyd’s Register of Shipping bri- tanico computaban para la marina mercante argentina el segundo lugar en America Latina y el vigesimoprimero en el mundo: es decir, que no solo no marchaba a la cabeza de Sudamerica, sino que otras veinte naciones le aventaja- ban en poseer mayor numero de barcos, no obstante tratarse de un pais de am- plisimo litoral maritimo, con 4.000 kilometros de costas. Despues de la guerra y muy especialmente debido a la preocupacion del actual gobierno, la Argentina ha desarrollado una politica naviera de empuje formidable, adecuada a las nue¬ vas circunstancias de su industrializacion y al aporte inmigratorio que recibe. El informe de la Comision Maritima de Estados Unidos respeeto al creci- miento de la marina mercante Argentina ha suscitado generales comentarios sobre el progreso economico de la Argentina. V Evropi se bliža pomlad; mnogi so si za to pomlad napovedovali celo vrsto dogodkov, najbolj glasni pa so Titovi propagandisti, ki razlagajo na, vse stra¬ ni, da bodo sovjeti svoje satelite vsak hip poslali v napad na Jugoslavijo. Vsa¬ kemu takemu valu klicev na pomoč iz Beograda pa sledi navadno kaj hitro tu¬ di že novica, da je bilo Titu naklonje¬ nih toliko in toliko miljonov podpore ali pa kredita. Središče vseh novic o pripravah za železnim zastorom za bliž¬ nji napad je v Beogradu, zanimivo pa je, da spremljajo najbolj pozorno vse dogodke ob železnem zastoru zlasti do¬ pisniki ameriških listov in amer. ob- veščevanih služb. Dočim oni v Beogra¬ du rdečega sovražnika slikajo v silno temni luči, in pravijo, da je že pred vratmi, iščejo ameriški opazovalci tiste točke, ki bi moč sovjetskih postojank v Evropi slabile ali jo pa kazale v neu¬ godni luči. Tako so prve take novice začele pri¬ hajati iz Bukarešte. Na čelu romunske vlade je Petre Groza, ki je tudi vodja romunske ljudske fronte. Toda že tri mesece Groze nihče ni videl in Groza ni ves čas podal nobene izjave in ni nikjer javno nastopil. Groza je prevzel oblast v Romuniji 6. jan. 1945; vsako leto so poslej slavili ta dan kot narodni praznik in je na glavni prireditvi 'imel vedno glavni govor Groza sam. Letos 6. jan. niso slavili in v romunskih listih so ti¬ sti dan objavili samo sliko Ane Pauker, voditeljice kom. stranke, ki je v rom. vladi zunanji minister. Za Ano Pauker je bil glavna oseba v romunski notranji politiki Kišinev, ki je pred vojno živel v Moskvi in je veljal v Romuniji za za¬ upnika Moskve. Sedaj je izginil in kma¬ lu nato je moralo odstopiti iz vlade če¬ tvero njenih članov — ministrov podtaj¬ nikov. Vsi so bili tesno povezani s Ki- šinevom. — V Bolgariji se razvija z vso paro čiščenje v kom. stranki; čiščenje opravlja skupina nad 1000 bolgarskih komunistov, ki so med pivo in drugo vojno živeli v Rusiji in so se šele pred nekaj meseci vrnili v Bolgarijo. — V Albaniji je notranji položaj najbolj na¬ pet. V gorah so se začele pojavljati skupine guerilcev, ki so jih z letali pri¬ peljali nad Albanijo, kjer so jih odvrgli s padali. Ti padalci delajo za tisto al¬ bansko emigrantsko skupino, ki ima svoj sedež v Italiji in jo vodita Džafer Deva in Ismael Vrlancija. Poleg padal¬ cev in orožja prinašajo letala iz Italije nad Albanijo tudi letake, s katerimi preplavljajo zlasti mesta in večje nasel¬ bine. V ameriški zoni Nemčije deluje tik ob železnem zastoru radijska postaja, ki si je nadela ime “Svobodna Rusija”. Ta radijska postaja ves dan prenaša pro¬ pagando za sovjetske vojake v Nemčiji in v Avstriji. Odkar so ameriške oblasti objavile sklep, da bodo iz beguncev iz evropskega vzhoda sestavili in izvež- bali posebne oborožene oddelke v okvi¬ ru ameriške vojske, poziva ta radijska postaja pripadnike sovjetske vojske, da naj dezertirajo proti zahodu. Voditelji tega gibanja so prepričani, da se bo ze¬ lo povečal beg iz sovjetske vojske, ako bodo izvedeli, da je na zahodu začela nastopati posebna ruska vojna edinica v sestavu ameriške vojske, ki se hoče bo¬ riti za osvoboditev Rusije izpod komu¬ nizma. S tem v zvezi je zanimivo omeniti prve korake sovjetskih oz. kom. oblasti o teh pripravah za mobilizacijo begun¬ cev, ki so zbežali iz kom. držela. Reagi¬ rala sta sovjeska komanda na Dunaju in pa Aleš Bebler, Titov zastopnik pri UNO v Newyorku. Pristaši radijske po¬ staje “Svobodna Rusija” so Dunaj in od sovjetov zasedeni del Avstrije preplavili z letaki, v katerih pozivajo sovjetske vojake na upor proti svojim poveljni¬ kom. Aleš Bebler pa je v svoji izjavi v Newyorku povdaril, da bi bila medna¬ rodna vojska prostovoljcev (pri tem je mislil na vojsko UNO, dejansko pa na mednarodne oddelke beguncev v ameri¬ ški oboroženi sili) le malo vredna, ker ARGENTINSKA TRGOVSKA MORNARICA JE TRETJA NA SVETU Pomorska komisija USA v Washingtonu je objavila poročilo o razvoju pre¬ voznih sredstev v svetu. V poglavju, ki govori o Argentini, omenjeno poročilo na¬ vaja, da je argentinska trgovska mornarica danes desetkrat večja, kakor je pa bila pred vojno. Ko bo Argentina dobila še ladje, ki jih zanjo grade razne ladje¬ delnice, bo Argentinska trgovska mornarica zavzela tretje mesto na svetu. Ko¬ mentatorji naglašajo, da je v tem pogledu Argentina dosegla izreden napredek- Upoštevati je namreč treba dejstvo, da je Argentina po podakih “Lloyd’s Register of Shipping zavzemala s svojo trgovsko mornarico leta 1936 drugo mesto v La¬ tinski Ameriki in 21. mesto v svetu s 4.000 km svoje morske obale. Po vojni je pa, in to predvsem po zaslugi sedanje argentinske vlade, začela izvajati svojo no¬ vo pomorsko politiko, s katero je sedaj dosegla te izredne uspehe. Njena trgovska mornarica danes popolnoma odgovarja sedanjemu gospodarskemu stanju v Ar¬ gentini, ki ga označuje silen gospodarski razmah. K temu pa v veliki meri poma¬ gajo tudi novi naseljenci, ki še vedno prihajajo v Argentino. Poročilo severnoameriške Pomorske komisije o silnem razvoju argentinske trgovske mornarice je povsod vzbudilo splošne komentarje. bi bila po svoji sestavi nezanesljiva. Na Dunaju so sovjetski poveljniki ostro na¬ padli dunajsko vlado, ki da baje ne ma¬ ra preprečiti take propagande z letaki, v Newyorkif pa se Bebler že vnaprej roga koristnosti protikomunističnih od¬ delkov v ameriški vojski. Dočim se ču¬ tijo sovjetski poveljniki prizadeti, ker se na zahodu zbira vojska za osvobodi¬ tev Rusije, to je za osvoboditev Rusije izpod komunizma, se Bebler trudi očrni¬ ti isto vojsko, ki se bo borila predvsem proti komunizmu. Ako bi ta vojska do¬ segla učinkovit uspeh proti komunizmu v Rusiji, ne more ostati taka sila nev¬ tralna ali brezbrižna proti komunizmu na desnem krilu, to je v Srednji Evro¬ pi ali na Balkanu Pri prvi.h razpokah v železnem za¬ storu je Bebler že na strani Stalinovih sovjetskih poveljnikov, ki te razpoke mašijo. AMERIŠKA POMOČ JUGOSLAVIJI ^ o* L 0 . “Z BOGOM NAJ SE NA NOVO RODI SVOBODA SVETU” Abraham Lincoln "llllfl Nadaljevanje in zaključek razprave v am. senatu o pomoči Jugoslaviji. “PREGLED”. National Committee for a free Europe. Research and Informa¬ tion Center. Odgovorni urednik dr. Miha Krek. Senator 0’CONNOR Senator O.Connor je izvajal: “Komunist je pač komunist, pa naj izvaja svojo katastrofalno veroizpoved v Rusiji, na Kitajskem ali v Jugoslaviji. Njegov končni cilj je, uničiti naš način življenja, ki je še edina ovira, ki je osta¬ la ,da ni mogel komunizem zagospodo¬ vati po svem svetu. Mislim na čudno teorijo Državnega tajnika, ki pravi, da nam bo Tito pomagal, kadar nas napade Rusija, ako mu sedaj pomagamo, da ga ne prekucnejo z njegovega prestola. To¬ da vedno bolj postajam razočaran nad medlimi uspehi poskusov, da kdaj pri¬ dobimo kakšnega javno znanega komu¬ nista na našo stran, žareč dokaz komu¬ nistične vesoljne vzajemnosti je Koreja. Domišljevali smo si, da bomo z ljubez¬ nivostmi in dolarji mogli ločiti kitajske komuniste od Rusije. Oborožili in opre¬ mili, smo jih za vojsko — proti samim sebi. Ali nej sedaj napravimo isto ne¬ umnost pri Titu s tem, da ga podpremo ravno v trenutku, ko mu vsi nakopičeni zločini, ki jih je zagrešila njegova pek¬ Sveti Oče se zahvaljuje za Koledar Svobodne Slovenije za 1951 šn pošilja Slovencem v Argentini svoj blagoslov G. Dr. Robič v Rimu je na prošnjo urednikov Svobodne Sloveni¬ je izročil en izvod Koledarja Svobodne Slovenije za leto 1951, vezan v belo platno, Sv. Očetu kot dar slovenskih emigrantov v Argentini. Pred dnevi je g. dr. Robič prejel iz Državnega tajništva nasled¬ nji edogovor, ki v prevodu glasi; “Častiti gospod! Z veseljem Ti sporočam, da je sv. Oče z velikim zadovoljstvom prejel knjigo z naslovom “Koledar Svobodna Slovenija 1951”, ki si Mu ga izročil v imenu Slovencev - beguncev, ki žive v republiki Ar¬ gentini. Njegova Svetost se Tebi in njim zahvaljuje za darilo, ki jasno priča o njihovi zvestobi in veri in Vam podeljuje Apostolski blagoslov. Z vsem spoštovanjem vdani J. B. MONT INI , M. p., Substitut lenska vlada, grozijo, da se poderejo na njegovo glavo?’’ “Kdaj pa je Tito dokazal svoje prija- telstvo do Amerike? Ali bo še kdo spri¬ čo znane moskovske dvolične politike svetohlinstva, laži in prevare verjel, da so Titove izjave proti Sovjetom iskre¬ ne in ne zgolj zlonamerna prevara, ki je za Moskvo vsakdanji posel? Jugoslavi¬ ja je pod Titom neštetokrat kršila vsa osnovna načela pravičnosti in človečan- stva. Kdor se je drznil dvomiti pod Ti¬ tom v upravičenost najbolj umazanih, zločinskih dejanj, se je igral s smrtjo ali s pregnanstvom. Kdor se je samo vzdrževal odobravanja raznih nasilij pro¬ ti posameznikom ali proti narodnostnim In verskim skupinam se je igral z živ¬ ljenjem ali pa vsaj s svojo svobodo...” “Tito je pokazal svoje sovraštvo do Amerike pri mnogih prilikah. On in nje¬ govi pajdaši so le redkokdaj zamudili kakšno priložnost, da ne bi izrazili svo¬ jega gnusa do vsega, kar mi Amerikan- ci spoštujemo, bodisi, da so to pokazali v postopanju z ameriškimi državljani ali pa v uradnih notah, ki so jih pošiljali na¬ ši vladi...” “Kaj naj vam govorim o zločinstvih Titove diktature in o tisočih in tisočih vernikov raznih veroizpovedi: pravoslav¬ nih, protestantskih, katoliških, židov¬ skih in drugih, katerih preganjanje je pretreslo svet. Kulturnemu svetu je za¬ stal dih, ko je cul smešni proces proti nadškofu Stepincu, katerega junaški od¬ por najprej proti divjanju nacistov, po¬ tem pa proti Titovim surovostim ni po¬ znal ne plemenskih in ne verskih meja. Toda on je samo eden med 1.500 jugo- (Nadaljevanje na 3. strani) Strem 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 5. IV. 1951 ♦ “■ I IZ TEDNA. V TEDEN I Iz svobodnega sveta Dr. Anton Novačan Delo akad. kip. Ahčina. Ves ta teden po Veliki noči živim tu v pampi pod težkim udarcem Novača- nove smrti. Medtem, ko so v naši cerkvi peli evangelij, so slov. pesnika “zapete¬ ga” evangelija polagali v grob tam ne¬ kje v Misijonih.. Njega, Ahasvera, go¬ sta evropskih držav in predvojne Rusi¬ je prednje Azije in severne Afrike, je vzela vase zemlja na tropski meji Ar¬ gentine, tam, kjer jo je sam obdeloval, zopet kmet in težak, kot je bil takrat, ko je nastopal svojo življensko pot. Kakšna je bila in kaj pomeni za Slo¬ vence ? V glavnem je naslednja: Rojen je bil 9. jul. 1887 v Zadobrovi pri Celju. V hiši je bilo 10 otrok. Anton je obisko¬ val. osn. šolo v Celju. Ker je v 4. raz¬ redu padel iz grščine, so ga določili za tovarno. Iz strahu pred njo je pobegnil v Zagreb in tam ponavljal 4. razr. Pre¬ življal se je z nočnim, delom v neki pe¬ karni. V listu ‘‘Naša snaga” je objavil svojo prvo pesem s podpisom Samo II. Iz Zagreba je hotel pobegniti v Mandžu¬ rijo. Prišel je do Beograda, kjer so ga pa vrnili čez mejo. Izključen iz šole je nato dokončal gimnazijo kot privatist v Zagrebu, Karlovcu in Varaždinu. Pravo je študiral v Pragi, kjer je 1. 1915 pro¬ moviral. Med tem časom je bil tudi v Parizu, Monakovem in Moskvi. Ob iz¬ bruhu I. svet. vojne je bil nekaj časa zaprt, nato je pa služil pri vojakih v Sarajevu in Zagrebu. 'L. 1919 je bil ata¬ še pri posl. v Pragi, odšel v Beograd, od tu pa na konzulat v Trst. Nekaj ča¬ sa je služboval tudi v kmet. min., se zve¬ zal s srb. zemljoradniki in v Celju usta¬ novil list “Naša vas”. Kmalu je srbske zemljoradnike pustil in napravil zvezo z Radičem. Tedaj je izdajal list “R e " publikanec”. Po volitvah 1923 je bil No¬ vačan pri kralju in je bil takoj nato ime¬ novan za tisk. atašeja v Varšavi, kjer so ga pa maja 1925 odslovili. Po vrnit¬ vi domov je odprl odvet. pisarno, 1. 1932 pa je postal odpravnik poslov jug. posl. v Kairo, 1934 konzul v Celovcu. Od tu ga je vodila pot v Brailo in nazadnje zo¬ pet v Kairo. Del vojne je preživel v Beogradu, na¬ to pobegnil v Turčijo in živel v Kairu kjer* ga je zateklo leto 1945. Ni se vrnil domov, (čeprav so ga vabili Župančič, Vidmar, Gruden) temveč čakal na uredi¬ tev razmer v Rimu, nato v Trstu, kamor je prihitela za njim njegova gospa so¬ proga in se z njo vred preselil 1. 1949 v Buenos Aires, odtod pa v L. N. Alem v pokrajini Misiones. Tam si je kupil I posestvo, kjer je kot kmet obdeloval j zemljo in domačo kulturo. Tu ga je na postaji Posadas, vračajočega se za praz¬ nike iz Buenos Airesa domov zajela smrt. Takšna je bila približno življenska pot dr. Novačana, človeka ogromne postave, borbene energije, “samosilnika”, kakor si je sam skoval oznako za človeka nad¬ povprečne vitalnosti: strasti in gospodo- valnosti. In ta njegova osebna lastnost je vtelešena v polnosti tudi v njegovem literarnem delu. Dr. Novačan je bil najstarejši in naj¬ bolj priznani slovenski književnik v se¬ danji protikomunistični emigraciji, ka¬ teri se je pridružil iz protifašistično- nacistične emigracije 1. 1941. Spada v vrsto pisateljske generacije leta “1914” kot "Zvonovec”, kateremu je ostal zvest do zadnjega. Kot pisatelj je za¬ čenjal s pesmimi, ki pa niso našle večje¬ ga odmeva v literarnem življenju. V tem se je uveljavil šele z dvema knjigama kmečkih novel pod naslovom “Naša vas”, s katerima se je uvrstil med nove naturaliste, še pomnim, kako sem kot mlad dijak z rdečico na licih prebiral te nebrzdane seksualne zgodbe iz kmeč¬ kega življenja, v katerih je bilo veliko zolajevsko nabreklega in časnikarsko c- pisanega, nekakšna zmes poznejšega Kozaka in ted. Puglja. Dares ne morem S( diti o teh črticah in novelicah, ker se USA: Ameriški zunanji ministri so v Washingtonu v ponedeljek sprejeli prve važne sklepe o sodelovanju ameriških držav v borbi proti svetovnemu komu¬ nizmu. Odobrili so “Washingtonsko de¬ klaracijo”, v kateri poudarjajo sklep, da bodo “vse ameriške republike ostale du¬ hovno in materijalno enotne v sedanjem kritičnem času in tudi pozneje proti kakršni koli napadalnosti ali grožnji proti njim.” V resoluciji ponovno pou¬ darjajo “tesno sodelovanje za cilje ZN.” Na isti seji so ministri sprejeli drugi dve resoluciji o notranji varnosti posa¬ meznih republik in 0 sodelovanju repu¬ blik pri preprečevanju sabotaž, špijona- že in prevratnih akcij svetovnega ko¬ munizma. Ameriški delegat pri ZN Austin je izjavil, da je postalo jasno, da “ZSSR poskuša razdeliti svet in ga potem za¬ vzeti, istočasno, ko širi mirovno propa¬ gando.” ZSSR po njegovih izvajanjih skuša prikazati sedanjo napetost v sve¬ tu kot posledico nesporazumov samo med ZSSR in USA, v resnici pa ta spor obstoja med njo in vsemi svobodnimi narodi. Bivši ameriški veleposlanik v Moskvi, Bedeli Smith, sedanji šef ameriške voj- j ne špijonaže, je izjavil, da bo “osvobo -1 ditev sovjetskih narodov dolgo trajala, če ne bo prišlo do vojne, ki bi jo izzva¬ li sovjeti.” Sovjetski sistem bo po nje¬ govem mnenju preživel tudi Stalinovo smrt. Pred ameriškim senatom se nahaja predlog o oborožitvi vseh protikomuni¬ stičnih narodov za borbo proti ZSSR, med njimi Španijo in zahodno Nemčijo in predlog o dovolitvi uporabe Cangkaj- škovih čet na Koreji in oborožitvi kitaj¬ ske gverile na celini. PRIPRAVE ZA NOVE BOJE NA KOREJI Komunistični umik na Koreji čez 38. vzporednik je povzročil na vsem boji¬ šču zastoj v borbi. Ameriške čete skoro nikjer ne morejo priti v večji borbeni stik s komunisti ter previdno tipajo čez vzporednik proti sveeru. Nekaj ameriš¬ kih tankovskih enot je prodrlo čez 38. vzporednik severno od Vijongbu-a, niso pa naletele na odbor. Še pred nekaj dnevi so prišla poroči¬ la, da Kitajci zbirajo ok. 90.000 mož se¬ verno od vzporednika za pomladansko ofenzivo, pozneje pa so ameriški letalci ugotovili, da 30 se te sile pomaknile da¬ lje proti severu. Glavni stan v Tokiju je objavi:, da komunisti preurejajo 63 divizij, ok. 500.000 mož, in da se sile ZN pripravlja jo na uničevalne akcije s temi silami, če se bodo spustile v borbo. Vprašanje prekoračenja 38 vzporednika je ostalo še nadalje vprašanje političnega pome¬ na, vendar pa MacArthur razpolaga z možnostmi taktičnih operacij tudi sever¬ no od meje, če smatra to za potrebno. Kitajska vlada je odbila MacArthur- jevo ponudbo o pogajanjih na bojnem polju za prenehanje sovražnosti na Ko¬ reji. Ameriško letalstvo ima v gradnji le- j talo, ki bo doseglo višino 100 km in bo letelo do 3600 km na uro. Letalo bo av¬ tomatično z oznako X-3. Podobno leta¬ lo X-2 je že uspelo in je doseglo do 70 km in hitrost 2250 km na uro. IRO ima v taboriščih po zadnjih po¬ datkih še 243.000 beguncev. V prihod¬ njih. dneh jih bo iz Italije ter Avstrije in Nemčije pričela nabirati brazilska komisija, ki jih namerava preseliti vsaj 5000 Truman bo predlagal v kongresu odo¬ britev podaljšanja Marshallovega plana še za daljšo dobo po 1. 1952, “da se bo¬ do evropske države hitreje in uspešneje oborožile proti nevarnosti komunizma.” Predsednik francoske republike Auriol je ob obisku v USA imel več govor ta¬ ko pred zun. min. amer. držav ob njih zasedanju v Washingtonu ter pred amer. zbornico in senatom. Obljubil je vso pomoč Francije v boju proti ZSSR, ako do njega pride, ter prikazal s po¬ datki, koliko se je Francija že dvignila v teh zadnjih letih. Zavzel se je za so¬ delovanje med USA in Francijo, poseb¬ no pa med vsemi evropskimi državami, katerim na čelo se je sedaj postavila Francija v borbi za ustvaritev Združe¬ nih evropskih držav. Zavzel se je tudi za vključenje Nemcev v družino zah. narodov. NORVEŠKA: Med Norveško in Nizo¬ zemsko je bil sklenjen dogovor o skup¬ nem delu pri sestavitvi atomske bate¬ rije. AGLIJA: Zun. min. Morrison je imel prvi javni govor, v katerem je med dru¬ gim dejal, da je pri vodstvu zun. pol. treba upoštevati težnje vseh narodov, in da vodi pot do sreče in miru samo v resničnem sodelovanju vseh narodov; tako upa, da je sedaj tudi najpriprav- nejši trenutek za sklenitev miru na Ko¬ reji, kajti kor. ljudstvo bo samo sčaso¬ ma uvidelo, da se v resnem sodelovanju da doseči mnogo več kot s silo. Za september je bila sklicana v Lon¬ donu konferenca narodnih predstavnikov narodov za železno zaveso in so bili po¬ vabljeni zastopniki Poljske, Baltskih dr¬ žav, Češko-Slovaške, Rumunije, Bolgari¬ je, Madžarske in Albanije . FRANCIJA: Eisenhower je ob urad¬ nem nastopu poveljniškega položaja vseh čet držav Atlantskega pakta spre¬ jel novinarje in kot prvo misel pouda¬ ril, da bodo morale vse države sodelo¬ vati in vse, kar je v njih močeh, storiti za obrambo. On sam pa ni prišel v Ev¬ ropo, da bi se nato spet umaknil v Brest. Ničesar pa ni odgovoril na vprašanje, kdo bo komandant v Južni Evropi (Sre¬ dozemlje); pripomnil je samo, da je treba upoštevati številčnost različnih narodnosti; vsekakor pa smatra to pod¬ ročje za silno važno, kajti izguba kak¬ šnih večjih ozemelj na tem prostoru predstavlja težak udarec učinkovitosti obrambe v Zah. Evropi. SREDOZEMLJE: Amer. mornarica je poslala 17 bojnih ladij v okrepitev svo¬ je pomorske posadke v Sredozemlju. Med okrepitvami je tudi 45.000 t letalo¬ nosilka ter dve križarki, vsaka po 17.000 t. NEMČIJA: Schumacher je izdal od¬ ločen poziv svojim članom, prebivalstvu in poslancem soc. stranke, naj store vse, da ne pride do uresničenja Schu- manovega načrta, ki je “antidemokrat- ska in tehnokratska diktatura”. Po nje¬ govem predstavlja izvedba načrta zma¬ njšanje produkcije v Porurju, utrditev tuje moči v Porurju ter vsaj 50 letno obremenitev Nemcev z ogromnimi daja¬ tvami. ITALIJA: Socialisti Saragatove in Romitine skupine so podpisali dogovor o združenju vseh soc. sil (nekomunistič¬ nih) Italije. Romita je Saragatu ob pod¬ pisu stavil pogoj, da mora zapustiti De Gasperijevo vlado. Za železno zaveso TITOVA JUGOSLAVIJA: V Zagrebu so bili v velikem vohunskem procesu obsojeni bivši kap. JA Rada Mrdjenovič na smrt, Ante Kopic in Stojan Nežic, oba oficirja Titove vojske, pa na 20 odn. 15 let zapora. Mrdjenovič je pred leti ušel na Ogrsko, a se od tamkaj kot Kominformski agent vrnil in bil zajet. Do cestnega pretepa je v Beogradu prišlo med odpravnikom poslov madž. poslaništva ter nekim uradnikom bolg. poslaništva na eni ter civilisti — Jugo¬ slovani na drugi strani. Red je naredi¬ la OZNA; Madžari očitajo Titovcem, da so hoteli odpravnika poslov ugrabiti, vlada pa uradnega poročila še ni obja¬ vila. ČEŠKO-SLOVAŠKA: Škofa Picho iz Kraljevega gradca ter škofa Trochita iz Litomeric so komunisti tako mučili, hoteč ju prisiliti k podpisu vdanostne izjave vladi in prisegi, da sta obadva težje obolela. Slovenski tisk v Argentini DUHOVNO ŽIVLJENJE, april 1951. Vsebina: Dr. Gnidovec “Duhovnik veko¬ maj”, L. L. “Njih pot do poklica”, Kremžar “Duhovnik Slovencem”, L. L. “Naša skupna zadeva”, Gerzinič “Du¬ hovnik in laik”, dr. Odar “Vstajenje Cerkve”, škof dr. Rožman “Aleluja”, ter “Marija tudi v begunstvu”, dr. Ah¬ čin “Predhodniki Rerum novarum”, dr. Hanželič “Kazen kot sredstvo vzgoje” in “Dvojno materinstvo”. Redna zaglav- ja pa obsegajo Fantom in dekletom, Po katoliškem svetu, Med izseljenci, Prozo so prispevali Klan, Radoš in N. Zemlak, pesmi pa Budnik, Riko, Riko in Igor. Kot priloga so natisnjeni Katoliški mi¬ sijoni ter Božje stezice. ★ SLOVENSKA BESEDA, II. letnik, štev. 1.-2. za jan. in febr. 1951. Vsebi¬ na: dr. L. M. “Jasnost”, dr. W. D. “Po svetu”, Šepčev “Snubači”, “Bosna in Hercegovina”; prozo so napisali Ivo Za- leski, Andrej Nikolajev, Lojze Novak, France Selešnik, pesmi so Kolaričeve, Kunčičeve, Geratičeve, Joštove; ostala vsebina je “Kaj je atom?” (Se), Kul¬ turni pregled, Gospodarstvo, t Slov. gosp. podjetja, Šport, Šah, Zdravstvo in Iz uredništva, Za mladino. 1 jih v podrobnostih ne spominjam, pač pa je bila že v njih vsa tista značilnost Novačanova, ki je dala pozneje drami “Veleja” in “Hermana Celjskega” ter zbirko novel “Samosilnik”, tri njegove najznačilnejše stvaritve. Drama “Vele¬ ja” (prevedena v češčino kot tudi “Naša vas”) je imela uspeh tudi v češkem Narodnem gledališča v Pragi (ne samo v Ljubljani) ter je izrazito naturalistič¬ na drama seksualno nadpovprečno čut¬ no kmečke ženske in borbe za njo, kar vodi v zločin. “Herman Celjski” pa je tragedija nadpovprečne gospodovalno- sti, sli po oblasti, ena najboljših in naj- reprezentativnejših slovenskih dram sploh, zgodba celjskih grofov na njih višku. Po tej najboljši svoji umetnini je Novačan tudi dobil svojo oznako med prijatelji “celjski grof”, ki mu je po¬ polnoma ustrezala, prav tako tudi “sa¬ mosilnik”, kakor je naslovil svoje pred¬ vojne novelice, obravnavajoče prav ta¬ ko problem oblasti močnega, silnega člo¬ veka nad okolico in nad usodo majhnih in slabih. Toda ne v drami o celjskem grofu, ne v novelicah ni več tistega sek¬ sualnega naturalizma, kakor je bij svoj¬ ski v ‘‘Naši vasi” in “Veleji”, temveč že monumentalnejši realizem, ki ga je odlikcvala velika plastičnost, ostro ri¬ sanje značajev, kar je bila velika odlika Novačanovega peresa. To so bila glavna njegova predvojna dela, katerim s« pridružuje še politično satirična deloma v verzih pisana dra¬ ma v zadnjih letnikih “Zvona” (naslova se ne spominjam), ki je vzbujala pozor¬ nost po krepkih besedah in duhovitih oznakah. Istočasno pa se je uveljavljal v “Zvonu” kot pesnik dolgih in original¬ nih “Nilskih pesmi”, pisanih pod egipt- skim soncem. Z njimi je spet prišel v poezijo. V medvojni in povojni dobi se je v nje¬ govem ustvarjanju izvršila velika spre¬ memba. V sveti deželi je neposredno do¬ življal kraje, kjer je hodil Kristus. Na njegovem grobu je molil za našo svobo¬ do (pesem, objavljena v Koledarju Svo¬ bodne Slovenije za leto 1949). Iz teh jeruzalemskih, opazovanj je nastala nje¬ gova pesniška velezasnova: “Peti evan¬ gelij”, ki naj v sonetih “poje” Kristu¬ sovo življenje, kakor ga je seveda on doživljal. Prva knjiga s par sto soneti je izšla v Trstu in je bila napisana v Ri¬ mu (prav v isti hiši, kjer je Jeremija Kalin nadstropje niže prav tedaj začen¬ jal svojo "Črno mašo”). V tem delu se je Novačan, stari naturalist in hegemo- nist, lotil tvegane naloge, opisati življe¬ nje Boga v realnem okolju svete deže¬ le. Izpovedal je v njem svojo vero v Kristusa Boga, toda gleda ga zavestno kot človeka z vsemi otroškimi slabostmi (tlološko pogrešeno) in navadami. Oce¬ na tega dela z estetske, kakor tudi te¬ ološke strani je naravnost nujna in kar kliče po obdelavi v “Vrednotah”. Na¬ daljevanje o “Judežu” je prinesla “A- meriška Domovina”. “Peti evangelj” po¬ meni glavno pesniško delo, napisano iz¬ ven mej domovine po 1. 1941. V slov. izrazito emigrantsko literatu¬ ro pa se je uvrstil s svojimi tržaškimi feljtoni v “Demokraciji” ter svojimi pesniškimi satirami na “Rdeči Panteon”, na ofarske -pesnike, v kateri je motiv s Kipanom naravnost monumentalen. V našo argentinsko motivnost pa je pose¬ gel z dvema pesmima “Balada o Matil' di”, in “Pismo”, ki sta nazorni aškersko plastični sliki našega tuk. življenja. Tako je Novačan v tujini postajal iz¬ razito “naš”, to je emigracijski in pro¬ tikomunistični pesnik (Evangelij!) ter se je pripravljal na nov vzpon v svo¬ jem mojstrstvu — v drami, kajti v svo¬ jem miru v Misiones je začel z nadalje¬ vanjem svoje najzrelejše zasnove trilo¬ gije o celjskih grofih. Ob pisanju dra¬ me “Friderik celjski” se je ustavilo to krepko pisateljsko pero, najmočnejše izven domovine. . . Njegova pot v' slov. kulturni zgodovi¬ ni je močno začrtana, emigraciji pa se je podrl eden ‘‘stebrov slovenstva stare¬ ga”. Naša kulturna emigracija ima se daj v daljnih Misijonih svoj prvi — veli¬ ki grob.. . Ali bodo kdaj nad njegovimi zemski- mi ostanki zasijale svetle in svobodne celjske zvezde? Dr. Tine Debeljak. ARGENTINA Predsednik gral Peron je sprejel večjo skupino ameriških gospodar¬ stvenikov, ki so bili dalj časa na o- bisku v Argentini. Za njihove po¬ zdrave se je najprej zahvalil, nato jim je pa prikazal sedanje gospodar¬ sko stanje v republiki in delavnost svoje vlade ter socialne ustanove Eva Peron. Za slednjo je dejal, da je v petih letih svojega obstoja zgradi¬ la v republiki 85 velikih zavodov za socialno skrbstvo in zavarovanje. Je ta ustanova privatna ustanova in tre¬ nutno razpolaga s kapitalom dveh mi¬ lijonov pesov. Glede kulturnega stanja v republi¬ ki je general Peron dejal, da so v pe¬ tih letih pod njegovo vlado zgradili v republiki že več kot 4.000 šolskih poslopij. Nepismenost načrtno pobi¬ jajo in med mladino nepismenih sploh rit več, med odraslimi pa samo še 8—10%. Pa tudi ti bodo še to le¬ to znali pisati in brati, ker vlada iz¬ vaja široko akcijo za pobijanje ne¬ pismenosti. Pouk na vseh državnih šolah, od ljudskih do univerz, je brezplačen. Gospodarsko stanje države se je v zadnjih letih zelo dvignilo. V repu¬ bliki je v zadnjih letih začelo obra¬ tovati nad 30.000 večjih in manjših industrijskih obratov. V zadnjih pe¬ tih letih je vlada izvršila nad 8.000 javnih del. Med temi je 14 velikih jezov in modernih namakalnih na¬ prav. Pregled stanja argent. živino- rejstva pa nudi nasledujo sliko: Ar¬ gentina ima trenutno okoli 70 mili¬ jonov krav, 300 milijonov ovac in 10 milijonov konj. To število se bo pa še povečalo. Poljedeljska proizvodnja je v stalnem porastu radi mehaniza¬ cije obdelovanja polj. Proizvodnjo bo pa treba dvigniti še na 50%, za kar bo dobrodošla pomoč USA. življen- ski položaj delovih slojev se je v tem času potrojil. V Argentini se je 2. aprila začelo novo šolsko leto. Ob tej priliki je profesorjem in šolski mladini govoril gral. Peron. O njegovem govoru bo¬ mo še poročali. Vlada je odobrila prometnemu mi¬ nistrstvu kredit 500 milijonov pesov za pokritje primankljaja državnih prometnih ustanov za leti 1950 in 1951. Uprava železnice FCNGB je pa za kritje svojih izdatkov istočasno dobila kredit 100 milijonov pesov. Reka Parana in vsi njeni pritoki so v zgornjem teku zaradi zadnjega močnega deževja močno narasli. V provinci Santa Fe se je veletok raz¬ lil in poplavil obširna področja ob¬ delane zemlje in pašnike. Ogroženim krajem je prihitelo na pomoč vojaš¬ tvo ter je iz njih izselilo ljudi in ži¬ vino. Škoda, ki jo je povzročila po¬ plava, je velika. Vlada je zaradi splošnega zun. po¬ ložaja razveljavila dosed. določila za prihajanje potnikov iz Uruguaya v Argentino. Nova določila so strožja in bodo stopila v veljavo 11. aprila. Po teh določilih bo moral imeti pot¬ nik iz Uruguaya, če je državljan te države in uživa državljanske pravice že najmanj pet let, za potovanje v Argentino potni list in nravstveno spričevalo polic, oblasti, ki pa ne , sme biti starejše od 6 mesecev. V Argentino bodo taki potniki lahko potovali brez viziranega potnega li¬ sta. Argentinski državljani bodo mo¬ rali predložiti vselitvenim oblastem redni potni list. Vsi ostali potniki iz UrugTiaya pa bodo lahko potovali v Argentino samo z rednim potnim li¬ stom, ki pja bo moral imeti turistično vizo argent. konzulata. Buenos Aires in vse province v dr¬ žavi je od prejšnje sobote zajel zo¬ pet mrzel val. Temperatura je v ju- trajnih urah padla tudi na 5 stopinj nad ničlo. V večini provinc je v zad¬ njih dneh tudi močno deževalo. Duhovnik Virgilio Filipo, poslanec Peronistične stranke, je predložil po¬ slanski zbornici spomenico, naj bi sc ta zbornica na vseh merodajnih me¬ stih zavzela za to, da bi predsednik general Peron dobil Nobelovo nagra¬ do za mir. Mestna občina v Buenos Airesu bo v kotu, ki ga napravita Avda. Gral. Paz in Riachuelo do oktobra t. 1. zgradila velik autodrom na površini 130 hektarjev. Na tribunah bo pro¬ stora za 150.000 gledalcev, ob dirkal¬ nih cestah bo pa avtomobilske dirke lahko opazovalo 250.000 ljudi. Stroš¬ ki za autodrom so preračunani na 8 milijonov pesov. Buenos Aires, 5. IV. 1951 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice iz Simonije^ Podelitev Prešernovih nagrad. Min. za znanost in kulturo v Ljubljani je po¬ delilo Prešernove nagrade za leto 1950 naslednjim znanstvenikom in umetni¬ kom. Za literaturo: Francetu S. Finžgarju, za njegovo življenjsko delo, nagrado 60.000 din; Miletu Klopčiču, za prevod Puškinovih pesmi, nagrado 30.000 din. Za znanost: dr. Francetu Koblarju, za dosedanje delo na področju gledališke kulture, literarne zgodovine in kritike, nagrado 50.000 din; prof. dr. Antonu MELIKU, za razpravo “Planine v Ju¬ lijskih Alpah” nagrado 30.000 prof. dr. Pavlu PUNAČKU, za knji¬ go “Porodniška operacija’’, nagra¬ do 30.000 din. prof. dr. Cirilu RE¬ KARJU, za organizacijsko in znanstve¬ no delo v metalurškem institutu, nagra¬ do 30.000 din; prof. dr. Romanu PONI ŽU, za strokovno in organizacijsko delo pri “Elektrotehničnem vestniku”, nagra¬ do 30.000 din. Za glasbo: Juliju BETETTU, za ‘do¬ sedanje umetniško in pedagoško delo, nagrado 50.000 din; Mirko POLIČU, za umetniško in organizacijsko življenjsko delo na področju glasbe, nagrado 50.000 din; Demetriju ŽEBRETU, za umetni¬ ško vodstvo mariborske Opere in mari¬ borske filharmonije v letu 1950, nagrado 30.000 din; Frideriku LUPŠA, za vlogo Don Kihota v istoimenski operi, nagra¬ do 30.000 din. Za dramsko umetnost: Mariji VERI, za pedagoško delo na Akademiji za i- gralsko umetnost in za vlogo Bernarde Albe, nagrado 30.000 din. Za plesno umetnost: Pinu in Pii MLA¬ KAR, za izvirne koreografije v letu 1950, nagrado 40.000 din. Za upodabljajočo umetnost: Francetu PAVLOVCU, za delo, pokazano na re- tropektivni razstavi leta 1950, nagrado 30.000 din. Slovenska Matica v Ljubljani bo ob¬ novila svoje delovanje. V kratkem bo izdala Goethejevo "Ifigenijo” v prevodu (Nadaljevanje s 1. strani) slovanskimi duhovniki vseh ver, ki so bi¬ li od Titovega režima ali ubiti ali vrže¬ ni v zapore...” “Tukaj imam pismo, ki ga je ameriš¬ ki državljan prejel od svojega starega strica in tete v Jugoslaviji. Pišeta mu, da sta na stara leta morala presedeti 30 dni v zaporu, ker nista mogla oddati vsega žita, kolikor bi ga morala po od¬ redbi. Titovi valpti niso Itoteli slišati o kakšni suši, ki je tema dvema starce¬ ma pobrala pridelek. To se je zgodilo prav v istem času ,ko so drugi Titovi a- genti hodili okrog po Washingtonu, prosjačili za pomoč in navajali za vzrok prav isto sušo, ki je ta dva starčka pri¬ peljala v ječo, namesto da bi jima iz¬ prosila usmiljenja pri režimu...” “Radi tega po svoji vesti ne morem glasovati za to, da se vlačijo iz žepov ameriških davkoplačevalcev dolarji za državo, ki se je predala komunizmu, to se pravi načrtu, da se uniči vsaka svo¬ boščina na vsem svetu.” DOPOLNILO IN SPREJEM V SENATU Predno je prišlo do končnega glaso- van ja, je bilo predloženih mnogo spre- minjevalnih predlogov, s katerimi so se¬ natorji poskušali izboljšati zakon s tem, da bi vezali pomoč na razne pogoje. Nekateri so hoteli sprejem zakona sploh preprečiti. Taki so bili: McCarranov predlog, naj se pomoč Jugoslaviji da iz fondov Marshallovega plana, Magnusov spreminjevalni predlog, da naj polovico živeža v Jugoslavijo prevažajo ameriš¬ ke ladje, McMahonov predlog, da mora vlada senatu vsake tri mesece podrobno poročati o razdeljevanju živeža, Know- landov predlog, naj se istočasno odobri tudi pcmoč za nacionalistično Kitajsko ' znesku 75 milijonov dolarjev. Vorysov predlog, naj se pomoč Jugoslaviji da ra- • ,e v obliki posojila kot v obliki darila. Sprejet je bil skupni McMahon-Connal- ,y '? V .P redlo S, ki se glasi: Ničesar od tega, kar se nahaja v tem zakonu, se ne sme razlagati kakor da smo odobrili ukrepe sedanje jugoslo¬ vanske vlade, ki teptajo ali popolnoma uničujejo versko, politično in gospodar¬ sko svobodo. .Jugoslovanski vladi se bo tc sporočilo, ko ji bo izročena pomoč, dovoljena po tem zakonu.” Senat je zakonski osnutek sprejel z večino: 60 proti 21 glasovom. (V prihodnji štev. bomo začeli objav¬ ljati debato o am. pomoči Titu v par¬ lamentu). Frana Albrehta in z obsežno študijo dr. Franceta Koblarja. Slov. matica bo v bodoče izdajala dela, ki stoje po svo¬ jem značaju in pomenu nekako sredi med navadno založbo in Akademijo. Iz pesništva, dramatike in pripovedne pro¬ ze bo zalagala samo klasike, iz poučne književnosti pa monumentalna dela in take znanstvene knjige, ki presegajo laven navadnih ljudskih izdaj in ven¬ dar niso ne strokovno znanstvena dela in ne učbeniki. Naslednja knjiga, ki jo namerava matica založiti bo izbor iz po¬ ezije hrvatskega pesnika S. Kranjčevi¬ ča. Njegove pesmi je prevedel Alojz Gradnik. S prevodom bo pa natisnjeno tudi njegovo izvirno besedilo. Uvod za to knjigo je napisal docent za hr- vatsko in srbsko slovstvo na ljb. uni¬ verzi dr. Emil Štampar. V tisku je tu¬ di že nov zvezek Dr. Izidorja Cankarja “Zgodovina likovne umetnosti. SM pri¬ pravlja tudi izbor esejskega dela pok. dr. Ivana Prijatelja. Izšel bo v dveh knjigah. Pripravlja jih dr. Anton Slod¬ njak. V pivi knjigi bodo objavljeni Pri¬ jateljevi eseji, ki se nanašajo na slov. slovstveno kulturo, v drugi knjigi pa njegovi eseji o slovanskih literaturah. Za tisk so pripravljeni tudi že Spomini devetdesetletnika dr. Matija Murka. Po izvirnem tipkopisu je knjigo priredil za tisk avtorjev sin prof. dr. Vladimir Murko. Pesnik France Vodnik prevaja za SM iz poljščine spis. M. Jastruma o Mickiewiczu. To je program SM za pr¬ vi letnik. Nadalnji načrti SM so pa na¬ slednji: Dr. Mirko Rupel pripravlja obsežnejši zbornik v počastitev 400 let¬ nice slovenske knjige. Dr. Izidor Cankar ureja verjetno zadnji zvezek svoje “Zgo¬ dovine likovne umetnosti”. Predsednik SJov. Matice dr. Anton Melik bo nadalje¬ val svojo veliko monografijo “Sloveni¬ ja”, katere prva dva zvezka sta izšla pred vojno. Razen tega je SM dala vzpodbudo za izdajo nove na široko za¬ snovane Zgodovine slovenskega slov¬ stva. Skrb za izdanje takega dela je prevzel dr. Slodnjak. Pripravlja se na- dalnje knjižna izdaja Debevčevega pre¬ voda Dantejeve Božanske komedije, v načrtu pa ima matica tudi izdanje knji¬ ge dr. Milka Kosa Zgodovina Slovencev in izbor spisov pok. biologa dr. Pavla Grošlja. V republiški volilni komisiji za “volitve ljudskih poslancev” dne 18. marca so bili: predsednik: Dr. Teodor Tominšek, predsednik Vrhovnega sodi¬ šča, Ljubljana; namestnik: Matej Dolni¬ čar, podpredsednik Vrhovnega sodišča LRS, Ljubljana; tajnik: dr. Jože Gro- bevnik, načilnik oddelka pri Svetu vla¬ de LRS za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti, Ljubljana" namestnik: Tone Bučer, sekretar Sveta vlade LRS za zakonodajo in izgradnjo ljudske ob¬ lasti, Ljubljana; člani: Srečko Dimeč, inštruktor pri IOOF, Ljubljana, namest¬ nik: Ludvik Jezeršek, sodnik okrožne¬ ga sodišča, Ljubljana; Nika Arko, ured¬ nica “Naše žene” Ljubljana, namestnik: Franc Venturini, predsednik okrožnega bevnik, načelnik oddelka pri Svetu vla- G lavnega odbora Zveze sindikatov za Slovenijo, Ljubljana; namestnik: Boris Sartori, predsednik okrožnega sodišča, Nova Gorica; Martin Jerebič, zidar pri Splošnem stavbnem podjetju, Ljubljana, namestnik: Marjanca Kalin, delavka v Bombažnih tkalnicah, Vižmarje; Avgust Flegar, načelnik oddelka pri Izvršilnem odboru Mestnega ljudskega odbora, Ljubljana, namestnik: Henrik Kužnik, pomočnik oblastnega javnega tožilca, Ljubljana. Titovci so v Trstu ustavili svoj "Ljud¬ ski tednik” in razpustili tudi svojo no¬ vinarsko agencijo. Zaradi tega je izgu¬ bilo službo 30 titovskih propagandistov. Kot razlog navajajo ljudje v Trstu, da titovcem primanjkuje deviz in da mora jo radi tega “varčevati”. Titovci, ki so imeli dosedaj službe v Trstu se v veli¬ ki večini ne marajo vrniti domov in si iščejo v Trstu novih zaposlitev. Miha Marinko se je po poročilih, ki so prišla iz Ljubljane v Trst,, lotil tudi študiranja, in je že kar mimogrede polo¬ žil gimnazijsko maturo — z odliko. Rektor ljubljanske univerze je že peto leto dr. Anton Melik. Poročila iz Ljublja¬ ne pravijo, da nihče drugi tega mesta noče sprejeti, ker bi radi stalnega pri¬ tiskanja komunistov na univerzo prišel kmalu z njimi v spore. Melik je pa boječ in jim raje vse ugodi. Umrli so: Marjana Pristavec v Pre¬ serju, Uršula Pečar v Ljb., Mihael Vel¬ kavrh, biv. trgovec in gost. v Preddvo¬ ru, Josipina Tomič, roj. Kraker v Ljb.. Marija Mehle, uradnica biv. Pok. zavoda v Ljb., Ivana Koman v Ljb., Simon Bez¬ jak pri Sv. Tomažu, Andrej Leskovic v Ljb., Martin Gosak, rud, nadzornik v p. v Trbovljah Jakob Pogačar, miz. mojster v Radovljici, Bohanec Julijana, roj. Ža- govec v Mariboru, Janez Vodnik v Po¬ dutiku Alojzij Sivec v Grosuplju. Leo- poldina Asič v Zagorju ob Savi, Ljud¬ mila Jaklič, biv. uslužb tvrdke Suttner v Ljb., Janez Plaveč v Ljb., Marija Pirc v Ljb., Franc Šajn v Ljb., Franc Ragu- za čevlj. mojster v Ljb. Fanči Pintar, roj. Nahtigal v Ljb., Terezija Komljanec v Škocjanu pri Novem mestu, Franjo Vidic v Pobrežju pri Maribora in Va¬ lentin Povšič. V Planici so imeli letos izredno veliko snega. Meteorološka postaja ga je za¬ znamovala 8 metrov vso zimo. Na polju ga je še nedavno ležalo 2.50 metrov, tako, da ljudje dolgo niso mogli na de¬ le na polje, še manj pa v gozdove. Veli¬ ka teža snega je porušila več streh in zlasti kozolcev. Sneg je povzročil veliko škodo tudi po gozdovih. Po poročilih z doma pa je ta snežni val zajel samo Savsko, dolino. V Ratečah je nedavno umrla nad de¬ vetdeset let stara Podlipnikova mama, mati deseterih otrok. Slovenci v Argentini NE ZAMUDITE IZREDNE PRILIKE! Upravi Svobodne Slovenije je bi¬ la ponovno izražena želja, da bi da¬ la v prodajo Koledarje Svobodne Slovenije za 1. 1949, 1950 in 1951 po znižanih cenah. To želijo zlasti oni, ki si teh lepih knjig niso mogli na¬ baviti v 1. 1949 in 1950, ali jih pa želijo pokloniti kot darilo. Uprava Svobodne Slovenije cene Koledarju za 1. 1951 zaradi visokih tiskarniških stroškov ne more zniža¬ ti. Da pa ustreže želji, bo dala v prodajo omejeno število izvodov Koledarjev za 1. 1949 in 1950, kate¬ ra bosta stala skupno s Koledarjem za 1. 1951 samo 50 pesov. Tri knji¬ ge, ki obsegajo skupno 800 strani naj zanimivejšega branja in okrog 600 slik bodo stale torej le 50 pesov. Ker je število koledar; e v po tej ceni omejeno, naj vsakdo pohiti z nakupom knjig v pisarni Društva Slovencev, Victor Martinez 50, ali v Santeriji Santa Julia, Victor Mar¬ tinez 39. Kdor pa želi knjige preje¬ ti po pošti, naj po pošti nakaže na Upravo Svobodne Slovenije, Victor Martinez 50, Buenos Aires, 50 pesov za vse tri knjige in 4 pese za last¬ nino in ovojnino. .Posamezne izvode Koledarja pa je mogoče dobiti po isti ceni kot doslej. KONCERT SLOVENSKIH NARODNIH PESMI “Gor ez izaro, gor čez gmajnico”. .. nas bo popeljal Slovenski pevski zbor “Gallus”, ko nam bo na svojem koncer¬ tu slov. narodnih pesmi zapel obsežen venec slov. narodnih pesmi in nas za dobri dve uri zazibal v sen domačih lo¬ gov in poljan, nam oživil spomin na do¬ movino, ki se zdaj odeva v novo cvetje in zelenje. Slišali bomo petje domačih ptic, kukavice, ki oznanja novo pomlad, morda že znanilko tiste pomladi, ki si jo vsi tako želimo. Slišali bomo petje slov. ratarja in ženjic, ki se vesele zo¬ renja božjega dara, prekipevajočega ve¬ selja šaljivih svatov, pesem zagorskih zvonov, ki tako milo pojo, ljubavno pe¬ sem fantov na vasi in pesem tožbe osa¬ melega dekleta. Pesem prešernega vese¬ lja in grenke žalosti, vriskajoče radosti V. V. OB DESETLETNICI RAZPADA JUGOSLAVIJE (Nadaljevanje in konec) Še bolj jasen je v svoji obsodbi sve- tovnoznani vojaški kritik Lidell Hart, ki smatra beograjski prevrat za edinstve¬ ni samomorilni akt Jugoslavije, ki je največ škodil njej sami, posebno, ko so ga še potencirali z brezglavo gverilsko vojno raznih struj, potem ko je bilo že vse izgubljeno. Posebno škodljiv pa je bil tudi Angliji, ki je tedaj zmagosla¬ vno prodirala v Afriki proti Tripolisu, potem ko je razbila italijansko vojsko, po beograjskem puču pa se je dala za¬ peljati, da se je v Afriki ustavila in je del svojih čet premestila na Balkan (v Grčijo). Šef nemškega generalnega šta¬ ba general Haider dokazuje zopet, da jugoslovanska epizoda sploh ni vplivala na določitev začetka vojne proti Rusiji, ker se je nepričakovano hitro zaključi¬ la. Res je bil predviden začetek vojne proti Rusiji za 25. maj, toda zaradi sla¬ bega vremena, ki ni dovoljevalo upo¬ rabo tankov na mehkih in premočenih tleh. so ga večkrat odlagali vse do 22. junija, medtem, ko so se vojaške ope¬ racije v Jugoslaviji zaključile že 20. a- prila. Najhujše so pa obtožbe generalov Si- moviča in Iliča v uradnih izdanjih o po¬ teku druge svetovne vojne, kjer je jas¬ no povedano, da nista znala izkoristiti izvedenega prevrata in takoj organizi¬ rati “urejene gverilske vojne”, ki bi go¬ tovo — tudi kljub odpadu Hrvatov — dala odlične rezultate že s samim orož¬ jem in opremo, s kakršno je razpola¬ gala tedanja Jugoslavija. S takim po¬ stopkom bi se verjetno res odložila ali ce lo preprečila nemška ofenziva proti Ru¬ siji, ker bi se nemške divizije izčrpava¬ le po neprehodnih balkanskih planinah. Tako pa je nova vlada brez glave po¬ begnila iz države brez vsakih navodil vojski in je tako Jugoslavija čez noč izgubila svoj sloves kot zdrava, silovi¬ ta in pomembra vojaška sila, ki je mar¬ sikateremu sosedu vzbujala strah in spo¬ štovanje. S svoje strani pa lahko damo še to pripombo, da bi Jugoslavija lahko celo v slučaju, če bi vztrajala gotov čas v zanjo tako odvratnem Trojnem paktu, odigrala častno, pomembno in celo odlo¬ čilno vlogo v korist zahodnjakov in za poraz Nemčije. Prva velika prilika bi se ponudila že v jeseni istega leta (1941), ko je nemška vojska obtičala pred Moskvo v ogromnih snežnih zame¬ tih in viharjih in ni razpolagala z no¬ beno rezervo več, tako, da je sam Hit¬ ler priznal, da je bil tedaj splošen polo¬ žaj že okupen in brezupen, živa, složna in spretno potuhnjena Jugoslavija bi ta¬ ko lahko že po 7 mesecih brez nevarno¬ sti odpadla in bi po prej pripravljenih načrtih s pomočjo Anglije v redu mobi¬ lizirala in ustvarila za Nemčijo no¬ vo kritično situacijo ki bi ta¬ krat res odločilno podprla Rusijo. Ne- bomo naštevali ostalih sličnih in verjet¬ no še ugodnejših prilik, bi so se v poz¬ nejših letih kar vrstile (1942 do 1945). Toda prvi predpogoj za vsako akcijo je, da je človek živ, da si ohrani iniciativo in kontrolo nad samim seboj. Posebno važno je pa to še za narod, da je edin, in da ima slepo zaupanje v vodilne dr¬ žavnike, kakor so nam zato dale najlep¬ še primere Švica, Švedska in Turčija. Tako se pa danes ne moremo otresti tež¬ kih očitkov, da smo kot Jugoslovani v odločilnem trenutku, ko bi morali zna¬ ti vladati nad samim seboj, popolno¬ ma odpovedali in izvršili neodpustljivi in sramotni čin državnega in narodnega samomora, ki nas je končno spravil ob našo zemljo in naše družine ter nas po¬ gnal v tujino. Slovenci smo najmanj sodelovali v tej grozni zmoti, razen nekaj nacionali¬ stov in političnih diletantov v Beogra¬ du. Vendar nam mora biti danes nepri¬ jetno ob spominu, da so uspeli puč pro¬ slavljali tudi v Ljubljani z obhodi, z ra¬ zvijanjem zastav in ob zvokih vojaških koračnic, ne da bi pri tem slutili, da smo si pripravljali prej “ pogrebni spre¬ vod”. Toda nas ni mogoče obsojati to¬ liko, ker nismo vodili svoje lastne zu¬ nanje politike ter so to vlogo vršili dru¬ gi za nas — v našo škodo. Tako se tu¬ di nismo mogli zavedati, da državne in zunanje politike ne določajo čustva in etika, smpak je samo plod računa in ra¬ zuma, kar nam najlepše potrjuje največ¬ ji državnik druge svetovne vojne Chur¬ chill s svojim znanim izrekom: “Samo lastni interesi in lastne koristi služijo kot merilo politične morale.. . “Slično se je izrazil tudi znani kritik Churchil¬ lovih uspehov, ki je trdil, da je Chur¬ chill postal velik samo zato, ker je znal za ohranitev samo enega Angleža žrtvo¬ vati tudi cele narode in države! To pove vse! Po vsem tem mi kot Slovenci in bivši Jugoslovani te obletnice državnega u- dara in stopanja v vojno ne moremo ni¬ kakor proslaviti s ponosom in navduše¬ njem. Bodimo odkriti, da smo prezir in obtožbe, ki nas danes spremljajo sko¬ zi to fazo vojne zgodovine, popolnoma zaslužili zaradi svoje kratkovidnosti, po¬ litične nezrelosti, lahkoumnosti in ne¬ opravičene domišljavosti poleg drugih napak, ki so pa bile posledica našega notranjega političnega razsula in po- Pristava v Moronu Vse one, ki so vpisali deleže, ob¬ veščamo, da morejo plačati drugi in nadaljni obrok kar onemu od¬ borniku, kateremu so plačali prvi obrok, vse odbornike, ki so spreje¬ mali vpis deležev, pa istočasno pro¬ simo, da sprejemajo tudi nadaljna plačila, da se bo deležnikom olaj¬ šalo plačevanje. Vnovič prosimo vse dosedanje deležnike in nove vpisnike, da po možnosti vplačajo celotne deleže naenkrat, da se vsa stvar čim bolj poenostavi tako v korist podpisni¬ ka, kakor tudi v skupnem intere¬ su. Kdor pa celotnega deleža ne zmore naenkrat, ga pa seveda lah¬ ko plačuje v določenih štirih, ozi¬ roma osmih obrokih. Na občo željo sporočamo, da bo polovica deležev v kratkem podpi¬ sana. Naša narodna zavest in dolž¬ nost pa zahtevata, da bo stavljena naloga izvršena stoodstotno! Odbornike, ki sprejemajo vpis in plačila deležev, prosimo, da zbrani denar izroče pisarni Dru¬ štva Slovencev najkasneje do četrtka 12. aprila. in tihe bolečine, srčnega hrepenenja in trpke resignacije, razočaranja, ki pa v ljubezni vendarle odpušča. Pesem slo¬ venskega življenja! Čas in kraj koncer¬ ta bomo objavili prihodnjič. OSEBNE NOVICE Slovenske poroke, v soboto, 31. mar¬ ca, smo imeli v prestolnici kar dve slo¬ venski poroki, ena je pa bila v baziliki Lujanske Matere božje. V župni cerkvi sv. Julije v Buenos Airesu sta istega dne ob šestih popoldne sklenila zakon¬ sko zvezo g. Franc Flisar in gdč. Mari¬ ja Dobničeva. Ob pol devetih zvečer sta v isti cerkvi stopila pred oltar g. Sla- vimir Batagelj in gdč. Marjana Kova* * črva, oba odlična delavca v raznih kat. organizacijah in ustanovah. G. Batagelj je vsa begunska leta vneto sodeloval, najprej v begunskem taborišču v Ser- viglianu, pozneje pa v Senigalliji, pri begunskem dnevniku “Zedinjena Slove¬ nija”, po prihodu v Argentino pa v u- pravi “Svobodne Slovenije”, njegova nevesta se je pa udejstvovala predvsem v dekliških 1 organizacijah. V Lujanu sta se pa isto soboto poročila g. Jože Mari¬ nič in gdč. Anica Peternelj. V nedeljo 1. aprila je pa v Ramos Mejia g. Aloj¬ zij Oblak popeljal pred oltar svojo ne¬ vesto gdč. Francko Božnarjevo. Mladim parom ob vstopu v novo življenje želi¬ mo vso srečo in obilo božjega blagoslo¬ va! Družinska sreča. V družini g. Ivana Stariča in njegove ge Ane, roj. Kopač, so dobili hčerko, čestitamo! manjkanja državnega čuta. Našo obsod¬ bo pa zaslužijo oni beograjski krogi, ki so zasnovali, pripravili in izvedli usode- polni marčni državni udar s sledečim vpadom nemških krvniških tolp. Popol¬ noma je verjetno, da ni bil njihov na¬ men uničiti Jugoslavije, toda ravno nji¬ hova neumnost, neinteligentnost, nepoz¬ navanje trenutnega svetovnega položa¬ ja, narodnostni šovinizem, vezan s strastjo po maščevanju in neomejeni ob¬ lasti, so bili oni činitelji, ki so končno privedli do pol drugega milijona svežih grobov. S to obtožbo beograjske-srbske klike pa nikakor na smeno zajeti srbske¬ ga naroda, ki je zaradi tega zločinskega dejanja trpel ravno toliko kot mi. če še ne več. Danes nam lahko služi za primer srbska emigracija, ki odkrito prizna ta veliki greh (glej “Iskra”, štev. 15, 16 in 17, Miinchen, potem “Otažbina” in “Srbski glas”) in želi, da srbski narod opere to sramoto. S to samoobtožbo in priznanjem lastnih napak v preteklosti se pa, kar naj bo posebno poudarjeno, nikakor ne zmanjšuje ali ublažuje brez- primerno zločinsko dejanje nemškega naroda, ki je svojo podivjano oboroženo druhal, po zgledu hunskih tolp, pognal v pokolj in iztrebitev malih jugoslovan¬ skih narodov! Druga svetovna vojna se je komaj končala in že se pripravlja tretja, zara¬ di česar, po vsem sodeč, ni več na me¬ stu pogrevanje zločinov, zmot in žrtev pretekle vojne. Toda mi še nismo kon¬ čali s svojo Golgoto, niti doma, niti v tujini in ravno nas še čakajo nove, tež¬ ke preizkušnje. Daj Bog, da bi takrat gledali, nastopali in delali z odprtimi očmi po vzgledu drugih narodov, razum¬ no in praračunjeno, složno in predvsem brez — predsodkov. Naš izkrvaveli na¬ rod nam ne dovoljuje več novih posku¬ sov in eksperimentov, če želimo, da c- stane še pri življenju! Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 5. IV. 1951 Na Veliki četrtek dne 22. marca 1951 je v mestu Posadas v Misiončs preminul član Društva Slovencev, gospod Or. ANTON NOVAČAN, slovenski pesnik in pisatelj. Velikega pokojnika, ki je tudi v tujini z vso svojo ljubeznijo negoval in oblikoval slovenski jezik in slovensko pesem, bomo ohranili v trajnem spominu. Buenos Aires, dne 5. marca 1951. DRUŠTVO SLOVENCEV prekajena slanina 2 kg, “pomoka con dextrosa” 1/2 kg, loj 2 kg, prekajeno meso 10 kg, vrtna semena (50 g). 2.) Predmeti, ki se lahko pošiljajo brez prošnje: medenjaki, piškoti, fini bonboni, ka¬ ramele, fine slaščice (izvzemši iz man¬ deljnov in lešnikov), marmelade, para¬ dižnikov ekstrakt, testenine, suho in konservirano sadje, prepečenec, moka iz sočivja in zelenjave, konservirana ze¬ lenjava, mleko v prahu, med, ribe v kakršnem koli stanju, fižol (triguitos, bolitas y tapes), “mate” čaj. II. PREPOVEDAN IZVOZ A. ZDRAVILA: streptomicin, alkohol, zdravila z ma¬ mili. B. TEKSTILIJE IN RAZNO: predmeti iz umetne svile, platna ali svile, sukanec za šivanje, volna za ple¬ tenje, cigaretni papir, bombažaste ple¬ tenine, volneno blago, platno, tkanine iz umetne svile. C. ŽIVILA: grašica, riž, sladkor, kakao, kava, čo¬ kolada, dišave, grah, bele fige in rozine brez pečk, jajčni prah, pralno milo, kon¬ denzirano mleko, maslo, majoneza, ore¬ hi, mandeljni in lešniki, fižol (de man- teca, alubias y caballeros, čaj. OPOMBA. Prošnje za paketna dovo¬ ljenja morajo biti vložene po proslcu osebno. Rešene prošnje bodo izro¬ čene le proti predložitvi dokumentov o identiteti odpošiljatelja. Vrednost paketa ne sme presegati mSn. 227,27. 8. III. 1951. MJG. 6000. OPOZORILO. Shranite dobro tjc in prejšnjo številko! Seznam za izvoz do¬ voljenih predmetov je v glavnem vsak mesec isti, zato bomo v naslednjih me¬ secih objavljali samo s p r e m e m b c tega seznama. SIO je začel sezono V nedeljo smo šli spet v Ciudadelo, dvakrat radovedni: kakšna bo letošnja prva predstava SlOdra in kaj bo pove¬ dal naznanjeni gledališki list, ki je do¬ bil ime “Oder”. Ta “Oder” smo dobili v roke prej, preden je zavesa odprla pogled na oder, prebrali smo Lipahovo kramljanje o odru in Novakovo vsebino pričakovane igre, zaman pa smo iskali programa letošnje sezone. Niso ga hote ii objaviti, ker pridejo pozneje rade za¬ preke, ki eno ali 1 drugo uprizoritev one¬ mogočijo. Pa menda ne bom indiskreten, če povem, da mislijo pri SlOdru na Schillerjevo Kovarstvo in ljubezen, na Todorjevo Maturo, na Laverryjevo Prvo elegijo in na še kaj, pa da bo g. Špeh režiral Rostandovo Vest, ki so jo lani igrali Slovenci, letos jo pa bodo v ka- steljanščini z argentinskimi igralci. Nič ne bo zamere, če bo kaj izpadlo, saj za¬ preke radi priznamo. Klabundov “Praznik cvetočih češenj” je prirejen v nemščini za razmere za- padnega sveta iz japonske igre (Nasa- kija?). Slovencem je to snov prikazala najprej ljubljanska opera v Weinber- gerjevi “Vaški šoli”, pozneje pa je šla Klabundova priredba iz ljubljanske drame v vsa provincialna gledališča in na amaterske odre. Koliko pristnega ja¬ ponskega duha je Klabund ohranil, bi mogel povedati primerjajoči veroslovec. Čeprav je Klabund menda po poreklu Žid, ne more poslušale« uiti, kar je prev- vzel iz zapadnoevropskega, torej krščan¬ skega duhovnega sveta, v svojo prired-' bo, še manj številne fraze iz vsakdanje zapadnjaške interesne sfere. Vse to je povezal v odersko delo tiste smeri, ki nosi precej neprimerno oznako “simboli¬ zem” in je reakcija na naturalistično “dušeslovno” dramo; marsikaj je psiho¬ loško neresničnega v Prazniku, vse pa zelo dramatično resnično in zato Cveto¬ če češnje vedno gledalca zagrabijo. Ek¬ sotično prizorišče in obleke seveda tudi svoje prispevajo. Klabund je spisal še poljudno Zgodovino svetovne literature, v kateri ni pozabil pravično oceniti tu¬ di slovenskega slovstva, za kar so se mu Slovenci s prevodoma in populariza¬ cijo “Praznika” ter “Kroga s kredo” za¬ dostno oddolžili. Predstava se je vršila v dvorani pod cerkvijo sv. Device Orleanske, ki je na božji klic žrtvovala vse svoje življenje z mučeniškim koncem za domovino in njenega legitimnega vladarja. Če se u- tegne kdo zamisliti ob Ivanini žrtvi in jo primerjati s to japonsko “inačico”, mu ne bo težko spoznati neprimerno več¬ je herojstvo katoliške svetnice. Vkljub temu je prav, da so nam dali SlOvci to igro. Sceno je tokrat naslikal g. Hotimir Gorazd, lepo ,čeprav m»a je nepriprav- nost nizkega odra gotovo ovirala raz¬ mah. Režiser g. Špeh je s svojimi igral¬ ci, za katere menda nima zadrege, na¬ pravil skoraj vse, kar je mogel. Če pra¬ vim “skoraj”, mislim samo na to, da jih ob molčanja ni vselej dovolj zaposlil. V posebno zaslugo mu je šteti . smotrno razporeditev oseb, kar na majhnem od¬ ru ni majhna stvar, zlasti pa pažnjo, ki jo je posvetil jeziku. Slišali smo prav lepo slovenščino; želeti bi bilo le, da bi mlajši igralci svoje glasove še tehnič¬ no urili. Kot igralec je vodil Urh, ne le, ker je imel najdaljšo vlogo, ampak tudi, ker jo je najbolj izpilil. Mož raste od vloge do vloge. Fink in Špeh sta pač že stara, rutinirana gada’ Špehu štejem zaslugo, da je Matsua po svoje izoblikoval, bolj človeško in manj teatralično, kot ga pc navadi igrajo. Ljubimca, če smemo ta dva otroka tako imenovati, nista ime¬ la lahkega dela; mista samo otroka, am¬ pak tudi že zrela junaka. “Grumova je igrala z veliko korajžo, Košnik premi¬ šljeno. Brandsteterjeva ima že svojo do¬ bro tradicijo, Adamičeva je bila poniž¬ na, kot se za učiteljico — ženo spo¬ dobi. Med starci je bil prvi, Kastrevc najboljši, med učenci smo pa takoj spo¬ znali tistega parkelna iz Vombcrgarje- vega Rebeljona. Dvorana je bila polna, galerija ne¬ mirna. M. M. Prispevajte v tiskovni sklad Florida Slovenska nova maša. Slovenska e- migrantska družina floridske fare je pod vodstvom svojega neumornega kaplana g. Albina Avguština povabila letošnje ga novomašnika g. Alojzija Zupančiča, da v Floridi daruje svojo prvo daritev Bogu. V nedeljo 1. aprila se je k novo- mašnim slavnostim zbralo silno lepo število slov. vernikov, med katerimi smo z velikim veseljem opazili mnogo sta¬ rejših naseljencev; manjkalo seveda tu¬ di ni domačinov, za katere je bil ta dan prav tako veselja dan kot za nas.. V r.ovomašnem sprevod« so g. novomašni¬ ka spremljali domači g. župnik Pbro. Antonio Roman, g. Avguštin, slavnostni govornik g, Košmerlj Alojzij ter Čuk Julij. Posebno lepo in resnično našo po¬ dobo so sprevodu dale narodne noše; tako so se slavnosti v zastopstvu deklet udeležile Zavrl Vera, Petek Pavla in Anica, Hribovšek Pavla, Markež Majda, Triler Francka, Lavrič Tinka, Strah Francka, Oman Jožica in Zupanc Ani¬ ca, v imenu fantov pa Kokalj Janez, Homan Pavle, Šturm Francelj in Jereb Janez. Med beleoblečenimi dekleti so bi¬ le Berštnar Tilka, Šparovec Anica, Ko¬ privc Angela in Borštnar Filipina, ki je tudi novomašniku izročila šopek belih rož; križ mu je dala Francka Triler, pred vrati cerkve pa sta ga kot zastop¬ nika staršev pozdravila g. upravitelj Ignacij Petje in njegova gospa Helena. Pri vseh slovesnostih je lepo pel šmar- tinski pevski zbor pod vodstvom g. Pav- šerja Borisa. Društveni Oglasnik NEPOSREDNO POŠILJANJE PAKE¬ TOV IZ ARGENTINE (Nadaljevanje) V prejšnji številki smo objavili pod A in B/l seznam zdravil ter tekstilnih in drugih predmetov, ki se morejo po¬ slati z dovoljenjem, in pod B/2 seznam tekstilnih in drugih predmetov, ki se lahko pošiljajo brez dovoljenja. Danes pa priobčujemo pod D/l seznam živil, za katere je potrebno pri pošiljanju do¬ voljenje, in pod D/2 seznam živil, ki se morejo pošiljati brez dovoljenja. D. ŽIVILA 1.) (Na prošnjo do označenih količin): DARILA ŽIVILA, TEKSTILNO BLAGO, ZDRAVILA. ZA VSE DRŽAVE. Iz Buenos Airesa pošiljamo 5 kg tež¬ ke pakete v Jugoslavijo, Avstrijo, Nemčijo, Čehoslovaško in druge dr¬ žave: Posteljnino, srajce, blago, čev¬ lje, usnje, rabljeno obleko: mast, slanino, šunko, med, salame in čokolado. P AN ET H y Cia. DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810 T. E. 30-7352 Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires Iz tehničnih vzrokov nadaljevanja podlistka v tej številki nismo mogli ob¬ javiti. Prosimo, da nam to c. naročniki oproste. CERKVENI OGLASNIK Po«ak verouka! se bo začel v nedeljo 8. aprila in sicer za mesto na Ramon Fal- conu ob dveh popoldne, v Ramos Mejia ob tri četrt na tri, v San Martinu, ka¬ kor doslej, ob treh, v Floridi pa šele na¬ slednjo nedeljo. Želim prodati lot v Cordobi v pro¬ metnem kraju ,krasna lega! Na raz¬ polago lepo ležeče zemljišče v Caste- larju, blizu postaje. Ugodni pogoji! Izredna prilika za nakup in varče¬ vanje! Naslov iz prijaznosti v upravi Svo¬ bodne Slovenije. Uradno in privatno prevajanje do¬ kumentov; sodnijske zadeve: držav¬ ljanstvo, poprava ali sprememba ime¬ na in ostalih osebnih podatkov, po¬ stopek za nabavo potnega lista za tujce (pasaporte no-argentino), itd.; razne informacije, zlasti o dovoljenju za vselitev ali izselitev; vožnje (pa¬ sa jes) v druge države; sestavljanje prošenj v španščini in podobno. Simon Slojev Na razpolago po slovenski sv. maši na Belgrano, ob delavnikih (razen ob sobotah) na ulici 25 de Mayo 541 (telefon: 31-1265) od 8. do 12. in od 14. do 19. ure. Pismeno ali pa v nuj¬ nih primerih na domu (zvečer okrog 8. ure) na ulici Monteverde 3545 Dto 1, Olivos (Av. Maipu 3400; že¬ lezniška postaja B. Mitre). Frizerski salon "Vena" PRVI SLOVENSKI V BS. AIRESU se vljudno priporoča vsem gospem in gospodičnam za cenjeni obisk. Trajna in vodna ondulacija, kakor tudi druga dela po Vaši želji in oku¬ su. Cene solidne. Obiščite nas v Calle ERCILLA 6120 Iz Liniersa pridete s colectivom štev. 15 v petih minutah VILI-VENA POTOČNIK POMOČ DRUŽINAM V SLOVENIJI Rogata izbira paketov z vsemi potrebnimi živili in.ostalimi koristnimi predmeti Zahtevajte cenike! — EUROPLATA POZOS 129 - I. nadstropje BUENOS AIRES ? Ali veste, da imamo tudi za vas PISEMSKI PAPIR vseh vrst in oblik, PERESA, ČRNILO, svinčnike, veliko izbiro BIROME in nova NALIVNA PERESA svetovnih znamk, ŠOLSKE potrebščine, ŠOLSKE zvezke, ŠOLSKE TORBICE, vse PISARNIŠKE POTREBŠČINE za doma in v pisarni, lepe in praktične AKTOVKE ter TORBICE, za voščila in pozdrave lepe RAZGLEDNICE, beležke in. NOTESE vseh vrst, ALBUME in vogličke, SPOMINSKE KNJIGE, PODOBE, svetinjice, ROŽNE VEN¬ CE, ^podobice in KRIŽE, nabožne KIPE, mašne knjižice in latinske ter španske MISALE, pa še marsikaj drugega? PRIDITE in POGLEJTE! GOTOVO BOSTE' ZADOVOLJNI! Santeria y Papeleria Victor Martinez 39 "SANTA J U L I A " ČASA B 0 Y U OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 1/2 kvadre Cabildo 2300 Nudimo veliko izbiro ur vodilnih švicarskih znamk, avtomatične in an- timagnetične, najmodernejših oblik in vse z garancijo. Nakit najmodernejše izdelave — svetinjice zlate 18 krt po izredno ugodnih cenah. POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESLJIVO. Našim strankam nudimo tudi možnost odplačevanja na obroke. (Odprto vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 20. ure. Sicer se pa lahko zglasite tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši OLAZABAL 2338, 1. nadstr. dto. 5.) 66 CANGALLO 439, Of teina 602 E URADNE URE: OD 9 . DO Ta ceni No. 1.$ 40.— No. 2,25 kg riža 2,25 kg sladkorja No. 2.$ 40.— 4,5 kg riža No. 3.$ 40.— No. 4.5 kg sladkorja No. 7.$ 49.— 4 kg mila za pranje 300 g toaletnega mila No - 8 .$ 55.— N 2 kg svinjskege masti 3 konserve govejega mesa 1 steklenica mesnega izvlečka 1 konserva paradižnikove mezge No. No. 10.$ 58 — 1 kg surove kave Santos 2 kg sladkorja No. 1.5 kg riža No. 12.$ 58.— 2 kg riža No. 1 kg govedine (pecho de vaca) 2 konservi z govedino No. 1 steklenica mesnega izvlečka 9 TRANŠITO'' HCOMIENDA! I HTERH A C10 N k LIJ T. E. 34-9185 ZA MONTEVIDEO: CALLE ANDES 1202 18. NAROČNIKI, KI NAROČAJO PAKETE PO POŠTI, NAJ POŠILJAJO LE GIRO POSTAL k razveljavlja vse dosedanje cenike. 13 . 1 kg prekajene slanine 1 kg svinjske masti 2 kg čebelnega medu 14 . 1 kg Santos kave v zrnju 3 kg neto čebelnega medu 15 .. 10 konserv govejega mesa 16 . 2 kg neto svinjske masti 2 kg prekajene slanine 17 . 1 kg Santos kave v zrnju 3 kg neto svinjske masti 18 . 4,5 kg riža 4,5 kg sladkorja 19 . 9 kg riža 20 . kg sladkorja $ 65.— $ 65.— $ 65,— $ 67.— S 70.— $ 72,— $ 72.— $ 72.— No. 22.$ 90.— 2 kg Santos kave v zrnju 1,5 kg sladkorja 1 kg riža No. 23.$ 95.— 3 kg moke 3 kg sladkorja 2 kg čebelnega medu 400 g dišav No. 26.S 105.— 1 kg Santos kave v zrnju 2 kg sladkorja 2 kg svinjske masti 2 kg riža 1 kg govedine (pecho de vaca) % kg marmelade No. 27.$ 115.— 1 konserva z govejim jezikom 1140 g) 1 kg slanine 2 kg svinjske masti 1 kg riža 1 kg čebelnega medu 1 kg sladkorja % kg kakaa No. 30. /...-$ 180. 1 kg Santos kave v zrnju 1 kg sladkorja 1 kg marmelade 1 kg čistega čebelnega medu 1 kg svinjske masti 1 kg prekajene slanine 1,14 kg govejega jezika 1 steklenica (100 g) mesnega izvlečka 1-manjša konserva s svinino 250 g angleškega kakaa 200 g Ceylon čaja 400 g izbranih dišav 1 kg surove kave 1 kg kakaa % kg čaja