».Letnik i.
Maribor, sobota 5. julija iiJim.
Štev. 150«
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5‘bO mesečno, j četrtletno K 16-50.
Ce si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5'—. — Inserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik po 4. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon št. 242.
VABILO
na
zbor zaupnikov
Jugoslovanske demokratske stranke
ki se vrši
v nedeljo, dne 6. julija t. 1. v Ljubljani v Narodnem domu.
Začetek zborovanju ob pol 9. dopoldne Nadaljevanje ob 15. popoldne.
Po zboru zaupnikov se vrši v nedeljo popoldne seja izvrševalnega odbora.
Ljubljana, 15. junija 1919.
Načelstvo JDS.
SPORED:
1. Nagovor strankinega predsednika dr. Ivau Tavčarja in odposlancev »Demokratskega kluba«.
2. Poročilo o delovanju »Narodnega predstavništva«.
3. Poročilo strankinega zastopstva v centralni vladi (minister dr. A. Kramer).
4. Porodilo strankinega zastopstva v ljubljanski vladi (podpredsednik deželne vlade dr. Gregor Žerjav).
5. Poročilo izvrševalnega odbora.
6. Izpolnitev strankinega programa in sprememba organizacijskega reda
7. Poročilo o volitvah v izvrševalui odbor.
8. Slučajnosti.
■' Pred zborom zaupnikov se vrši v soboto 05. julija zaupno posvetovanje delegatov.
'■'Na tem posvetovanju, ki se prične ob 16. po-poidne v Narodnem domu I. nadstropje, se bo razpravljalo v odsekih:
• ) o strankini organizaciji,
2-) o strankinem gospodarskem delu,
.3.) o strankinem kulturnem delu.
Ljubljanska drama v Mariboru.
Predvčeranjem so vprizorili igralci narodnega gledališča v Ljubljani v tuk. mestnem gledališču Ibsenovo družinsko dramo v treh -dejanjih „Strahovi."
Drama se odigrava ob velikem zalivu za-padne Norveške v hiši stotnikove in komorni-kove vdove gospe Alvingove, katera je bila poročena z lahkoživcem Alvingom, kojega sta Strast in neizmernost privedla- v blaznost in naposled v smrt. Slikar-umetnik Osvald, njegov zakonski sin, po svoji materi dober in plemenit, ni poznal slabe strani očetove in mati ga je is strahu, da bi tega ne izvedel, vedno imela v tujini. Osvald je vendar moral postati žrtev očetove razbrzdanosti, ker je že z rojstvom ■podedoval njegovo bolezen.
V onem kraju je živel pijar ec, mizar ;Engstrand, ki je poročil nekdaj prejšnjo služkinjo gospe Alvingove, ki je porodila v zakonu ■dete Regino, katera je bila v istini nezakonska hči Alvingova. Gospa Alvingova, je vzela deklico k sebi, da bi poravnala moževo krivico in det« dobro vzgojila. Regina je postala služkinja ge Alvingove. Nesrečni umetnik Osvald •Alving se vrne iz tujine, utrnjen in bolan Že čuti prve pojave svoje blaznosti. Brez moči
Dr. Ljudevit Pivko.
Sokolstvo v Novem Sadu, Subotici in Beogradu.
Na Vidov dan so se sešli zastopniki slovenskega, -hrvatskega in srbskega Sokolstva v Novem Sadu, da do-vrše zjedinjenje Sokol^ in sestavijo načrt organizacije.
Mariborsko Sokolsko Župo je zastopalo 27 delegatov in telovadcev. Zastopana so bila vsa župna društva razen Sokola v Središču in v Slovenski Bistrici.
V posebnem sokolskem vlaku se je odpeljalo slovensko Sokolstvo dne
26.	junija opoldne iz Ljubljane. Med-potoma se je pridruževalo hrvatsko in srbsko Sokolstvo, zlasti na večjih postajah, v Zagrebu, Sisku, Sunji, Sla-vohskem Brodu, Vinkovcih in Mitroviči. Kljub zelo neugodnemu vremenu je pričakovalo občinstvo v mnogih mestih sokolski vlak ter ga navdušeno pozdravljalo. Ganljiv sprejem je pripravila šolska mladina v Sidu našemu Sokol-
ustvarjanja, hrepeni le po življenju in sojncu v večnem stiahu pred svojo usod ». V Regini najde ono življenje in zato jo vljubi. Mati, ki mu je hotela večkrat od.oiti očetove grehe, pa se vedno'boji povedati resnico, ker je sinu vedno slikala očeta kot uzor moža. Sin, ki je vprašal o svoji bolezni zdravnika specijalista, se zdaj prične udajati obupu in vedno hujši melanholiji, češ, da mu je stari cinik rekel, da je njegova neozdravljiva bolehen greh očeta in ker ga je sam prepričal, da je imel poštenega o 'eta, mu je isti rekel, da je to sad njegovega preveseljaškega, nezmernega življenja, v katerem pa ni bil udan pohoti, temveč je le pre-voseljačil s tovariši cele noči. Iz obupa prične tudi zdaj pijančevati.
Mati Alvingova sklene, ko opazi, da Osvald zalezuje Regino, sinu razodeti očetove grehe, čeprav ji to brani hišni prijatelj, pastor Manders, katerega je vzljubila takoj po poroki,, ko je spoznala slabo stran svojega moža in j ušla k njemu, ki jo je pa takoj prisilil, da sel je vrnila. Ko enkrat zaloti sina pijočega v sosednji sobi in čuje glas Regine, naj ji da mir, začuti ona poseben strah in sinu ter Regini |vse razodene.
Regina odide. Nesrečni Osvald pove svoji materi, da je odločil Regino v ta namen, da
stvu: v dolgem špalirju je stala na postaji in nas pozdravila z narodno himno. Z nepreglednih bogatih slavonskih poljan je mahalo tisoč in tisoč marljivih rok pozdrave.
Ko je sopel sokolski vlak iz Petro-varadina čez Donavo v Novi Sad dne
27.	junija ob 5. uri popoldne, je krožil nad njim vojni letalec.
O krasnem sprejemu sokolskega vlaka v Novem Sadu je poročal »Mariborski Delavec« že obširno v sredo 2. julija. Vse hiše tega izredno lepega in bogatega mesta so bile okrašene z zelenjem in zastavami, zlasti pa poslopje Srbske Matice in Mestne hiše, kjer je porivala saborska pisarna. Od postaje do' Glavnega trga in še dalje do pristanišča je stalo tisoče ljudstva v gostem špalirju, meščanstva, vojaštva in naroda iz Bačke in Srema. Ploha, ki se je spustila z nemilega neba po Sokolstvu, korakajočem v pristanišče, da pozdravi regentovega zastopnika vojvodo Mišiča in ostalo gospodo iz Beograda, ta kruta ploha ni mogla razgnati navdušenega naroda.
»Mariborski Delavec« je poročal dne 3. julija o svečani proslavi Vidovega dne, o slavnostni seji Sokolstva,
mu da tedaj, ko se mu popolnoma omrači, strup, kateiega je on vedno nosil pri sebi. Zdaj zahteva to od svoje matere, ki mu po kratki borbi, v kateri narašča njegova blaznost, obljubi to storiti. Sin kmalu dobi napad blaznosti in mati ga v velikem duševnem boju zastrupi.
Gospo Alvingovo je podala ga. Bukšekova z njej lastno silo žene, ki se zna zatajevati in boriti sama s seboj in je vendir šibka proti svojemu otroku, ki ga ljubi ih zanj trpi.
Alvinga je igral g. Nučič. Mnogokrat sem videl tega umetnika in se čudil njegovi duševni sili; toda včeraj tni je še posebno ugajal. Takoj pri nastopu je bistro opazevalčevo oko lahko zaznalo komaj vidno kal Aivingove blaznosti, ki je naraščala do polnega duševnega poraza. Tega začetka pač ni vsakdo umeval, Čeprav je bil zelo plastično izražen. Gradacija Nučičevega Alvinga je bila tako umetna, vsaka kretnja tako naravna, da ni bilo treba nikakega prisiljenja in se je vsak količkaj duševno razvit človek lahko poglobil v tajno globokost umetnikove duše. S svojo mimiko, besedo in z vsem je pritegnil gledalca, da je šel nehote za njim in ga zasledoval, čeprav ga popolnoma sa-zumeti ni mogel, kajti le do gotove točke se zasleduje umetnika, višje poglobljenje je pa
Mariborski delavec.  *____________________
Matibui, *ne 5. julija 1919
  	. —»J—
o banketu »n o javni telovadbi v Novem Sadu. Treba je dopolniti to poročilo v nekaterih točkah.
Prestolonaslednik Sokolstvu.
V slavnostni seji 28. junija dopoldne je odgovoril vojvoda Mišič na pozdrav Sokolstva, da prinaša v imenu vrhovnega komandanta vojne sile, regenta Aleksandra (Živio!) njegov pozdrav Sokolskemu Saboru. Pravi, da gleda z zaupanjem v bodočnost, ko mladi Sokoli širijo svoja krila. V naših vojakih lahko najdejo Sokoli najlepši primer moralnih vrlin in viteštva. Prepričan je, da bodo Sokoli dostojni te nepremagljive vojske, ki bo skupno z njimi tvorila nepobiten jez proti vsem sovražnikom. V tej nadi in v imenu kr-Vis. prestolonaslednika Aleksandra jih pozdravlja in kliče: Živeli naši ujedin-jeni Sokoli! (Burno odobravanje.)
Govor ministra Davidoviča.
Minister prosvete Ljuba Davidovič zahvaljuje na pozdravu Sokolstva kraljevski vladi in sporoča v njenem imenu Sokolom pozdrav. Naglaša, da pojmuje, koliko je Sokolstvo v zvezi z narodno prosveto in obljublja, da hoče v tej smeri vedno izpolnjevati vse zahteve Sokolstva, kakor je že tudi začel.
* On hoče Sokolom in njihovemu delu za povzdigo in čuva. ^e narodnega zdravja biti najboljši pomočnik, kajti to delovanje se mora vršiti skupno s poukom v šolah.
(Dalje prih).
r ^	jr	^
►j Političen pregled. K
StaliSže Clemenceaua je neomajano.
Pariz, 30. junija. Vaš korespondent je imel piiliko, da se raztovarja z odličnim državnikom o poziciji, ki jo zavzema Clemenceau v francoski javnosti. Mase francoskega naroda, je iiagiašal dotični državnik, naravnost obožujejo Clemenceaua. Nobeden drug državnik
njegova umetnost, ki jo pozna le globa umetnike /a duša.
»’astor Manders je bil g. Bratina. Starček s svojimi manirami, pobožen, dober, včasih celo odločen, ni m' gel prekriti svoje otroške, nepokvarjene duše. G. Bratina je sploh mojster v ustvarjenju takih značajev.
Mizar Engstrand, g Prek, sicer ni bil dobro razpoložen, toda vse je kazalo v njem pravega igralca, ki je dal vlogi pijančka, Ki prikriva svojo slabo stran z dobrimi željami po poboljšanju, popolnoma samosvoj značaj. Mnogo si napredoval prijatelj Prek, le tako naprej!
Regina Engstrardova je bila g Potonica Juvanova. V svoji vlogi je bniljirala in še med odmorom sem cul vpraševanje, kdo je ta ljubka Regina, t.tko je puhiiki ug;tjaia Živahna, polna življenja in bistroumnosti, je'znala naravno pokazati mržnjo do starega Engstranda.
Čl; d n o ni, da je igra tako izpadla. Režija je bila Nučičeva, moči izbrane iz vsega osobja, ki ga premori' dobra ljubljanska drama.
Občinstvu je drama . izredno ugajala, le Sme!) in kašelj v prvem dejanju sta m. spominjala na radeljsko, popoldansko publiko -Ljubljani. Se r se pa v tem majhnem toda akustičnem h^mu Talije »se tako dobro sliši, da je treba j osebno pa,-iti na mir.— G. Strniša«
ne združuje v sebi na tako eklatanten način vse velike sposobnosti francoskega naroda, kakor Clemenceau. Clemenceaua ne more nihče strmoglaviti, on sam i bo izbral dan, ko položi vajeti vlade v roke svojega naslednika. Toda splošno se sodi, da je ta dan še zelo oddaljen. Vse vesti, da se pojavlja velika opozicija proti njemu v parlamentu in da so nasale v zbornici velike težkoče, so samo nemške spletke. Pozicija Clemenceaua je neomajana. Da bi vedeli kakšne ovacije je prirejalo ljudstvo Clemenceau-u, ko je prisostvoval veliki dirki na Longehampsu. Navdušenje je bilo podobno ^e splošnemu deli' i j u
Spomenica v Rusiji nastalih novih držav. Pariz, 30 lunija Pooblaščeni delegati drtav, ki so nastale na ozemlju bivšega tus‘r. ega carstva, t. j. republike Azerboidžan, Estonska, Georgija, Litva, Kavkaška, Belorusija in Ukrajina, izjavljajo z ozirom na priznanje. Kolčakove vlade v Omsku s strani zaveznikov:
1 Republike, Ki so nastale na teritoriju bivše ruske d<žav<\ so se ustanovile in obstoje na temelju svobodne volje dotičnih narodov. U-.tava teh držav in medsebojni odnošaji so bili določeni po ustavotvornih skupščinah, ki so bile izvoljene na temelju splošne volilne pravice. Določbe glede vladavine v Rusiji se torej ne morejo nanašati na te suverene države. Odnošaji med temi državami in Rusijo se ne morejo drugače urediti, kakor potom medsebojne pogodbe med vsemi temi enakopravnimi državami. 2. Vse gori omenjene republike zahtevajo, da mirovna konferenca in zavezniki brez odlaganja priznajo njihovo politično neoViMiosr. To deklaracijo so delegati omenjenih držav* danes dopoldne do-poMali mirovni konferenci.
Bodoče delo Sveta petorice. LDU. Lyon, 1. julija. (Brezžično). Svet petorice ministrov za zunanje stvari, kjer so zastopane velesile Amerika, Anglija, Francija, Italija in laponska, je imel v torek popoldne sejo, da določi program svojega dosedanjega delovanja. V prvi vrsti bo naloga sveta petorice, izdelati mirovne pogoje za Nem. Avstrijo, Madžarsko, Turčijo in Bolgarijo. Pričakovati je, da bodo finančne in gospodarske klavzule mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo, katerih besedilo je pravkar izdelal redakcijski odsek, izročene dr. Rennerju v Saint Germainu že koncem tega tedna. Takoj na to pride na vrsto razprava o določitvi mej ob Jadranu. Rešitev turškega problema so odgodili na nedoločen čas. Dela za določitev mirov, pogojev z Madžarsko in Bolgarijo so šele v začetnem štadiju.
Ogrski boljševiki se pripravljajo na beg. LDU. Dunaj, 1. julija. (ČTU). »Telegraph« poroča: Ogrski ljudski komisar Kunft se na svojem begu mudi na Dunaju. Tudi Bela Kun, čigar rodbina se nahaja v Švici in je preskrbljena s potrebnimi milijoni bankovcev v modrem tisku, izdanih po boljševiški vladi (Blaugeld) se pripravlja na morebitno naglo odpotovati iz sovjetske Ogrske.
Laški parlament. — Kimški pakt. Milan, 1. julija. Laški parlament se sestane že 9. t. m. Poslanec Torre nadaljuje svoja razkritja v »Giornale d’ Italia« o rimskem paktu. Glasom njegovih razkritij je Orlando rimski pakt antuzijastično pozdravil. Poslanec očita vladi, da ni že takrat o pravem času uredila teri-torijalnih vprašanj z Jugoslavijo. Torre omenja, da so hotele zavezniške države začetkom 1. 1918 vzdržati Avstrijo nedotaknjeno ter dovoliti le avtonomijo. Italija pa je podpirala avstrijske narodnosti ter pomenja rimski pakt krono te politike.	________
ODGOVOR .
govoru o priliki prve slovenske predstave v mariborskem mestnem gledališču, ki bi se naj dal, a se ni dal, a bi se dati moral, če bi našim kričavim rodoljubom padlo v glavo govoriti.
Slavni umetntki, dragi nam gostjel
Ne zamerite predgovorniku, to je prvo, kar Vas prosim, še predno si Vas upam pozdraviti. Ne zamerite mu, saj gotovo ni vsega
premislil. Nikar ne mislite, da sede pred Vami barbari, ki jim je treba šele razlagati, kaj je gledališče. Rotim Vas, ne mislite tega, ker sicer, vem, nočete z Ibsenovim Strahovi niti pričeti.
Pa še nekaj mu odpustite, česar žal ne morem več popraviti sedaj, ko se besede 2e govore. Vem, da Ibsenovi Strahovi ne prenesejo epilogov, kajti v njih se občuti in spozna umetnost samo takrat, če more vplivati res umetnost sama po sebi brez tuje primesi. Če bo sedaj občinstvo za pravo umetnost manj razpoloženo, ne pišite tega na rovaš Dramatičnemu društvu, ki tega ni hotelo zakriviti. Verjemite mi, da ni merodajnim rodoljubom padlo v glavo zakriviti ta zločin na umetnosti. Tudi ob prevzetja nemškega gledališča v Ljubljani, se ni govorila uvertura.
Zavedamo se, da je slovensko gledališče v Mariboru nujno potrebno, zato ga želimo ustanoviti brž ko mogoče; zidati ga želimo Pri tleh, na trdnih temeljih, pri drami, ki je alfa in omega dramatske umetnosti, da bo mogoče kronati našo Talijo tudi z opero.
Nikdar tudi nismo tajili, da je ta dom naš dom. da so v njem gostovali do danes tujci; zato smo danes prevzeli le našo posest in našo pravico brez vsake kričavosti. V naš dom je prišla danes res prava umetnost z Vami, dragi vam gostje, slavni umetniki naši. Da bi pri nas ostala na veke, Vap kličemo, oozdravljeni I	S.	C.
		
	Dnevne novice.	H
Konec koalicijske vlade za Slovenijo.
Načelstvo JDS je na svoji včerajšnji seji po poročilu svojih zaupnikov v dežtlni vladi sprejelo predlog na demisijo celokupne deželne vlade. Ta sklep je utemeljen v dejstvu, da so socijalni demokrati, ki so tvorili del koalicije, iss vlade izstopili, in v tem. da se „Ljudska stranka" ne drži dogovora radi medsebojne strpnosti strank ter onemogofuje nadaljno sodelovanje v vladi.
Andrej Munih umrl. 2. julija je umrl v Mogojmci pri Celju po dolgi mučili bolezni časnikar Andrej Munih. Pokojnik je Oil več let urednik „Edinosti" v Trstu. Pred vojno leta 1914 je pričel v Trstu izdajati „ Jugoslavijo." Ko se je pričela vojna, je postal Munih obč. tajnik v Dolini pri Trstu, kjer se je nekega večera izrazil, da simpatizira s Rusi. Vsled tega je bil obsojen v štiri in polletno ječo. Ko. se je po amnestiji vrnil iz ječe, je bil tajnik SKZ v Mariboru, na kar je pred Božičem lanskega leta prevzel uredništvo »Jugoslavije." Bolezen si je nakopal v ječi. Naj v miru počival
Slovenski napisi v Mariboru. Skoro vsi trgovci in obrtniki v Mariboru so izpreme-nili svoje nemške napise v slovenske. Maribor je dobil slovensko lice, kar zelo blagodejno vpliva na tujca, ki pride v naše mesto. Nekaj pa kazi to slovensko lice našega mesta. Na vseh vogalih oo vseii cestah, v vseh gostilnah, po vseh trgovinah vidiš prave čifutske nemške lepake „mestnega", reete kazinotskega kinematografa. Menda imamo vendar še kakšnega Slovenca, ki naj bi vodil to podjetje, vsaj so kinematografi vendar, kakor nam je zuano, monopolizirani
Nov denar. Iz Beograda poročajo: Tehnična deia tiskanja novih dinarskih bankovcev dobro napredujejo Veliko število bankovcev je v Parizu že zgotovljenih. Popolnoma končano bo delo koncem avgusta. Istočasno bodo dogotovljeni 20 dinarski bankovci v Zagrebu in lOdinarski v Pragi. Tehnična ureditev valute se bo izvršila v drugi polovici avgusta oziroma začetku septembra. Novi dinarski denar ne bo izročen prometu kot državni papirji, ampak banko,ci nove narodne banke, katere kapital bo znašal 50 milijonov dinarjev v zlatu. Se v letošnjem letu se bo otvorilo devet po-družn;c narodne banke.
Slovensko učiteljstvo, ki biva v območju mestnega šolskega sveta v Mariboru, ki ima ali samo maturo ali pa tudi že izpit usposobljenosti za pouk v slovenskem in S* kakem drugem jeziku, a ki sedaj nima službe«
naj nemudoma poroča obseg izpitov (pred katero komisijo) in po možnosti priloži kvalifikacijske listine ter takoj naznani svoje sedanje bivališče mestnemu šolskemu svetu v Mariboru.
Cena žemljam. Peki bodo prodajali žemlje do 31, julija t. I. po 40 vin. od 1. avgusta t. 1 naprej po 30 vin. komad. Gostilničarji ne smejo gostom za žemlje do 31. t. m. računati več iiakor 46 vin. od 1. avgusta t. I. naprej ne več ko 36 vm. za komad Prestopke se bode kaznovalo po določilih obrtnega reda.
Preskrba z petrolejem, h Amerike je prišla večja množina petroleja, ker ni upati, da bi prišel še letos petrolej, pozivljejo se stem kmetje, da si prisnrbe potrebne množine že sedaj, da ne bo po zimi zopet takšno pomanjkanje razsvetjave kakor lansko zimo. Petrolej stane 5 40 Iv liter. Vsi trgovci v političnem okraju mariborskem, ki žele dobit razprodajo petroleja naj se takoj javijo na okrajnem glavarstvu soba štev. 15/1. da dobijo potrebne nakaznice. Prodaja petroieja tihotapcem je strogo prepovedani in bi se proti trgovcem, ki skušajo spraviti petrolej v Nemško Avstrijo ali na Ogrsko najstrožje postopalo.
V našo vojsko so prevzeti ti-le častniki bivše Avstro-Ogiske: V činu pehotnih ma jorjev: Mariin Kolarič, Anton Lukane, Josip Klobučar, Franjo Globočnik in Milan Grebenc; v činu kapitanov 1. razreda: Pavel Stritar, Lovro Šuštaršič, Slavomir Verhunc, Rudolf Cvetko, Josip Ravter, Ferdo Plaskan Jaroslav K -ser, Rudolf Fabiani, Josip Skala, Ivan Rojnik, Mijo Kolar, Alojzij Barle, Ivo Lušin, Julij Cesar, Zvonimir Žitnik, Viktor Bine, Rudolf Ferenčas, Mirko Rajh i Anton Kolšek. V činu kapitanov 11. raz reda,: Žiga Gandini, Stanko Dekleva, Ciril Rakuša, Joško Rosina. Vladimir Maurin, Pavel Razlag in Milan Prešeren; v činu poročnikov: Jakob Hočevar, Josip Hočevar, Otmar Križ, Cvetko Habian, Julij Guštin, Edvard Povalej in Franc Pajk; v činu podporočnikov : Evgen Badiura, Rih. Kokalj, Josip Šribar, Milan Zaklan, Silvester Kleč, Ivan Merčun, Srečko Šitnik in Anton Šproc; v činu konjeniških podpolkovnikov: Josip Peklar in Etbin Ravnihar; v činu konjeniških kapitanov I. razreda: Pavel Glančnik in Ivo Ahjančič in v činu konjeniškega poročnika Tonči Kokalj.
Zdravniško pregledovanje invalidov. Ker so nekateri invalidi letnikov 1890—1899, ki so bili pri nadprcgledu (superarbit.aciji) začasno na dopust odpuščeni, mnenja, da niso obvezani se odzvati orožni vaji, oziroma dejanski službi, ako istim poteče dopust po terminu, s katerim je bil predpisan dohod k orpžni vaji ali dejanski službi, se poživljajo s tem vsi invalidi, da se takoj po preteku dopusta javijo pri najbhžnem vojno-dopolnilnemu poveljstvu, kjer bodo glede sposobnosti vnovič zdravniško preiskani. Mestni magistrat, vojaški oddelek, izda takim invalidom poverilnice, da odhajajo k orožni vaji ali dejanski službi. Ta poverilnica daje tem invalidom pravico do brezplačne vožnje po železnicah.
Zaplenjeni konji. Zopet so v Mariboru zaplenili veliko število konj. V pondeljek so namreč na tukajšnjem tovornem glavnem kolodvoru ustavil transport konj, ki je štel 344 konj in ki je bil namenjen s Hrvaškega v Nemš o Avstrijo. Vojaška oblast je zaplenila okoli 200 konj. Upamo, da jih bodo naši okoliški kmetje Več dobili nego pri zadnji razdelitvi.
Mariborska podružnica ZJŽ priredi v nedeljo dne 6. julija ob 10. uri v Vuzenici v gostilni g. Mravljaka društveni shod s sledečim vsporedom: l. Položaj društva; 2. Slučajnosti. Tovariši udeležite se polnoštevilno.
Odbor.
Konfiskacije krčmarske obrti in
nemškutarji. Glavarstvo zaprlo je krčmo Karla Aubla pri Sv. Lenartu. To je za njega očividno dobia reklama. Zdaj pač toči v kuhinji. Urek, ki bi davno že spadal čez mejo, ker nima tukaj nič več iskati, in še par drugih, katere nočemo sedaj imenovati, vasujejo okoli ogla Aubia, kakor hitro postaja bolj mračno, da smuknejo v kuhinjo. Na Vidov dau pa Hanzek rii mogel več zdržati do mraka v ku-
hinji, mudilo se mu je najbrže na kres, zato prilezel je še za svetla iz brloga in plačal gospodinji kar na cesti svoj „firte!ček."
Koruza se deli za občino Lajtersberg v soboto dne 5. julija v trgovini Perko v Lajtersbergu. Cena 2’15 K.
r i
d.
Izpred sodišča.
|	Iz porotne dvorane.
V torek, dne 1. julija.
Tatvine v velikem obsegu.
Jakob Krajnc, rojen leta 1898 v Gradišču pri Sv. Andražu v Leskovcu, je silno nevaren tat, ki se ga v bližnji in daljni okolici vse boji in pred katerim ni nič varnega. Obsojen je bil že meseca novembra lanskega leta od okrožnega sodišča v Mariboru zavoljo tatvine na 5 mesecev težke ječe, je kazen takoj nastopil, a je že črez 14 dni pobegnil iz kazenskega zapora. Od tistega časa do začetka maja letošnjega leta se je klatil po ptujskem in rogaškem okraju, dela in posla ni iskal, pač pa se je preživljal s tem, da je kradel.
Dne 13. decembra 1. 1. je prišel k posestniku Mercu v Strmcu, pri čegar umrli materi je pred par leti služil za hlapca in pri katerem so mu bile razmere dobro znane. Pri tej priliki mu je ukradel suknjo, telovnik in 500 K v gotovini. Začetkom januarja je iz nezaklenjene hiše Blaža Emeršiča v Sko-rišnjaku, ko se je opoldne gospodar mudil zunaj, odnesel dve uri, verižico, črevlje in 90 K denarja. Istega dne popoldne je ukradel Jožefu Krajncu v Velikem Okiču razno žensko perilo, v naslednji noči pa Mihaelu Zupaniču na Hajdinu 13 kokoši. Dne 16. januarja je vlomil v hišo Neže Cafuta v Gruš-kovju in ji odnesel razno perilo.
Potem se je podal Krajnc v rogaški sodni okraj in je začel tam krasti »v velikem«. Dne 10. marca je vlomil kar v štiri hiše v Kočicah in odnesel različne obleke, perila, živil in denarja za blizu 6000 kron. Te reči je naslednje dni kot krošnjar prodajal po okoliških vaseh. 17. marca ga je posestnik Krivec iz Sv. Florjana prijel in izročil orožnikom, ki so ga izročili okrajnemu sodišču v Rogatcu, a že drugi dan je pobegnil iz zapora in se vrnil nazaj v ptujski okraj in je naprej kradel.
Tako našteva obtožnica Jakobu Krajncu edenajst tatvin. Največjo je izvršil v noči od 13. na 14. marca, ko je Antonu Zavecu v Mali Varnici iz zaklenjenega hleva ukradel sedem let staro brejo kravo, katero je takoj prodal na Hrvaško. Prodal je kravo za 820 K, dasiravno je bila vredna okrog 6000 K. Razen tega je sumljiv še cele vrste drugih tatvin, ki jih Krajnc taji, in ki se mu ne morejo z gotovostjo dokazati in zaradi katerih niti obtožen ni. V obtožnici navedene reči pa so vredne nad 15.000 K.
Krajnc je pri razpravi skoraj vse te tatvine priznal z nekaterimi malenkostnimi izjemami, kar pa ni imelo na obsodbo nobenega vpliva. Obsojen je bil na šest let težke ječe, primerno poostrene s trdim ležiščem, postom in temnico. Tudi se je izreklo, da se naj odda po prestani kazni v prisilno delavnico.
S to razpravo je končajo letošnje poletno zasedanje porote, ki je trajalo polne tri tedne. Porotniki vseh stanov tudi iz oddaljenih krajev so z vzgledno požrtvovalnostjo vstra-jali do konca.
Škandal v rodbini U/indischgratz. Otto U/indischgratz se hoče ločiti.
Pred dunajskim deželnim sodiščem za civilne stvari pride v kratkem na vrsto tožba, ki jo je naperil bivši knez Oton VVindischgratz proti svoji soprogi Elizabeti, unukinji umrlega Cesarja Franca Jožefa, hčerke umrlega prestolonaslednika Rudo fa, ua ločitev zakona.
V tožlii trdi soprog, da so že po rojstvu prvega otroka, torej po komaj dveletnem zakonu, nastala velika nesporazumljenja. Od leta 1913 je imela Elizabeta ljubavno razmerje z
ladijskim poročnikom Egonom Lerchom. „To je šlo tako daleč", pravi v tožbi Windischgrdtz, da je dva- do trikrat na teden prenočil v spalnici moje žene. Lerch je prihajal par dni zaporedoma, včasih vsak drugi dan. Ob pol 9. uri ga je moja žena navidezno odslovila, vendar je pa okoli 12. ure ponoči zopet prišel v njeno spalnico ter odšel proti 5. uri zjutraj ali pa okoli 9. ure dopolne. Od mesca januvarja do julija 1915 je imela moja žena, ko sem bil jaz na fronti, večkrat sestanke na Dunaju. Med tem časom je potovala z Lerchom z Dunaju v R. na Češkem k neki prijateljici. Tam ga je gospodinja, brezdvomno Sporazumno z mojo ženo, predstavila služinčadi za mene. Mesca aprila 1915 se je odpeljala moja soproga z Lerchom v Budimpešto, kjer je bila tri dni v hotelu „Hungaria.“ Nato se je peljala čez Schbnau v Gradec. Ob desetih ponoči sta prišla v hotel „Daniel". Strast, ki je vezala mojo ženo na Lercha, je bila tako velika, da ni poznala nobenega ozira več. V pozni jeseni 1916 sem moral sam poslušati, kako je moj drugi sin Ernst zvečer molil za umrlega Lercha. Kakor mnogo drugih mlad h mož je skušala moja žena zapeljati tudi vzgojitelja mojih starejših otrdk, teologa Tiborja pl. Kerekesa. Ko sem jo svaril, naj tudi tega moža ne spravi v svoje mreže, je rekla, da bi bil špas, če bi ga znorela. Značilno je, da je tajnik Rudolf Feltrini, ki mu je moja žena že dolgo popolnoma zaupala, mojo ženo večkrat označeval napram ostalemu osobju kot »Kanaille«, »Luder« itd. Svojemu čevljarju je rekla: »Kar se mene tiče, more vojna še sto let trajati. Meni je vseeno!« Ko so jo opozorili, naj pazi, je rekla: »Das ist mir Wurscht, vvenig-stens kommt der Fiirst nicht nach Hause«.
Elizabeta Windischgraetz, ki je bila 2. septembra 1883. v Laxenburgu rojena, bo torej 36 let stara. Njen soprog je 45 let star. Poročila Sta se mesca januarija 1. 1902 na Dunaju. Imela sta štiri otroke, tri dečke in eno deklico, ki je zdaj deset let stara. Ona je tudi tožila na ločitev. Svojemu soprogu očita prelom zakonske zvestobe in zapravljivost Zdaj je s svojimi otroci v Schonauu pri Dunaju.	i.
K
Zadnje vesti.
(.Posebna telefonska In brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu").
Konflikt med Italijo in Francijo.
S a inf-Germa in, 2. julija 1919. Rimski poročevalec »Journala« pošilja svojemu listu zelo pesimističen članek o razpoloženju Italije proti Franciji, v katerem pravi, da so Italijani vseh slojev in strank v Franciji zelo nezadovoljni s Francijo. Splošno je to, da ima Francija še par tednov Časa, da se premisli ter obžaluje, sicer bode prepozno in ločitev bo izvršena. Tittoni se je peljal v Pariz, da še enkrat poskusi, vpostaviti najožjo zvezo. Če Francija izda latinsko unijo v prid Anglo-saksov ter prične simpatizirati z malimi vzhodnimi narodi, tedaj si pridržuje Italija, kakor pravi dopisnik, tudi izdajstvo.
Romunija priznala Jugoslavijo.
Bukarešta, 2. julija 1919. Romunska vlada je priznala kralje tvo Srbov, Hrvatov in Slovencev kot neodvisno in suvereno vlado.
Sokolski vestnik.
Mariborskega „Sokola“ pešizlet v Pesnico je uspel nad vse pričakovanje dobro. Na dvorišču in v vesti-bulu Narodnega doma je kar mrgolelo naših malčkov, skoraj polnoštevilen je bil zastopan dijaški naraščaj, udeležba Sokolic in Sokolov je bila častna, pri čem je vpoštevati, da je bilo mnogo telovadcev odsotnih na jugoslovanskem sokolskem zletu v Novem Sadu. Vzlic temu je bilo izletnikov okoli 200. Sprevod se je pomikal pod vodstvom bratov Franjo Majerja in dra. Irgoliča po krasni poti mimo »Treh ribnikov* preko hribov v Pesnico. Razgled na solnčne Slovenske gorice in milo Pesniško dolino na eni strani, med tem ko je pozdravljal od juga mogočni temni masiv našega Pohorja, nam je z nova razodel neskončno lepoto domače slovenske zemlje, sveži gozdni zrak nam je širil prsa, v veselih pesmih smo dali duška našemu razpoloženju. Na cesti onstran Pesnice smo se zopet vrstili v četverostope in smo prikorakali, malčki s‘ zastavicami na čelu, v Pesnico, odkoder nas sta pozdravljale že od daleč dve tro-
Stran 4
bojnici. V Hojnikovi gostilni je bilo izvrstno priskrbljeno za staro in mlado, mladini se je nudil malinovec — dar brata Šoštariča in kava s mlekom, ki jo je priskrbelo društvo. A Sokol tudi pri zabavi ne zanemarja resnega sokolskega dela: pod vodstvom brata dr. Irgoliča je nastopil dijaški naraščaj in vzorno izvajal Zagrebške proste vaje. Na to se je brat starosta dr. S e r n e c poslavljal od mladine, ki odhaja na počitnice, ji polagal na srce, da širi doma in v zadnji vasici sokolsko narodno misel in jo pozval, da se jeseni z istim navdušenjem in isto vstrajnostjo vrne k resnemu delu v telovadnico. Omenjal je, da se snuje ravno sedaj jedinstvo jugoslovanskega Sokola v Novem Sadu in naglašal, da čeka Sokola v bodoče še drugo domovinsko delo, domovini izvež-bati kolikor mogoče zanesljivih in utrjenih vojakov, in ko bo zablisnila sablja generala Maistra, našega ljubljenca, in nas bo pozvala bodisi v. obrambo naše bližnje severne meje, bodisi na osvobojenje naših južnih bratov, mu bomo sledili vsi! Nepopisno navdušenje je sledilo tem besedam. Dr. Voglar, član Narodnega predstavništva v Beogradu, nam je v kratkem, jedrnatem govoru obrazložil pomen Vidove slavnosti, neskončno vstrajnost in junaštvo bratskega srbskega naroda, da se osvobodi verig, opisal kako jih je zdrobil eno za drugo, a niso še padle vse, še so neodrešeni brati, in še le takrat, ko slavi ta dan zadnji Srb, Hrvat in Slovenec osvobojen z nami, takrat bo še le slavnost popolna. Opisal je zasluge kraljevskega roda, kralja in kraljeviča Aleksandra za osvobojenje naroda. Burni »Živio!« in »Nazdar!« klici kralju so pričali navzočim srbskim vojakom, da je i tukaj na severu njihov narod in njihova domovina. Mariborski pevci so nas razveselili « svojim dovršenim petjem, a kmalu nas je pozvala tromba na odhod. Odkorakali smo med burnimi »Živio!« klici v vrstah v dolgem sprevodu, zastavice na čelu, ves pot prepevajoči narodne, pred vsem sokolske koračnice, skozi Lajteršperk, Tegetthoffovo cesto, Gosposko ulico in Glavni trg pred Narodni dom. Po-vsodi so okna bila polna gledalcev, na cesti je vse obstalo, pogosto nas je narodno občinstvo navdušeno pozdravilo. S petjem naših treh narodnih himn in navdušenimi »Na zdar!« klici smo se poslovili in razšli. Mariborskemu Sokolu bo ta v vsakem oziru posrečeni izlet pridobil le novih prijateljev in članov.
U---
Mariborski dci.-tvci.
'ru tiuoi, duc 5 julija i SiI
A. Vertnik
trgovina z mešanim blagom in premogom
Sotinijska ulica 17
UHT priporoča se občinstvu.
R MALA OZNANILA. ~ R
ttrnianiclsa z dvo,etno prakso, slovenščine in dll UJcpijku nemščine zmožna, išče službo. Gre tudi v drugo mesto. Naslov pove uprava.
Učenca
»prejme trgovina s špecerijo in deželnimi pridelki ] o-sip Šerec, Maribor, Tegetthoffova cesta 57.	3-	3
RAZPIS.
Pri novo ustanavljajočem se »Jugoslovanskem generalnem komisarijatu za promet in turistiko za Slovenijo" v Ljubljani, se razpisuje 1 ali tudi 2 pogodbeni službeni mesti začasnih tajnikov generalnega komisa-rijata z mesečno plačo 1200 in 1000 K.
Prosilci morajo poleg primerne splošne izobrazbe dokazati obsežno strokovno usposobljenost glede prometa tujcev in turistike, v kateri namen je prošnjam priložiti izčrpen curiculum vitae in morebitne reference. Vsled važnosti generalnega komisarijata se bodo upoštevali samo prvovrstni prosilci.
Primerno opremljene in kolekovane prošnje je predložiti
do inkluzivno 16. julija t. 1. pri poverjeništvu za javna dela v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 1. julija 1919.
Vodja poverjeništva za javna dela:
Ing. Klinar 1. r.
'ŠT
Prvovrstno slivovko Vinsko žganje Vino, novo in staro
razpošilja vsako množino
Avg. Štelcer, restavrater
»Narodni dom“, Maribor.
li& :...............................-JS
H Drago Vam piačam
■■ransBani
lepo, suho
lipovo cvetje
Zbirajte ga in javite, kojo množino ga imate! Vreče Vam pošljem in prevzamem blago proti povzetju!	6—4
Vinko Vabič, Žalec pri Celju.
PoiA Irgovcev prosim le z navedbo coni ,
Agitirajte za „Mariborskega Delavca" in med prijatelji našega tiska za „Tis kovno zadrugo” v Mariboru.
Me pozabite na naročnino!
»Mariborski delavec*4
se prodaja v Mariboru v sledečih trgovinah in tobakarnah:
Weixl Vilko, Glavni trg Glavna trafika, Glavni trg Ortner Jožef, Schmidov trg 2 Mahalka J., Gosposka ulica Czadnik L., Stolna ulica Specijalna trafika, Grajska ulica Handl Karolina, Tegetthoffova cesta Pristernik Mar.,	„	M
Schifko Terezija	„	„
Schon, Tegetthoffova cesta Schifko Marija, Melje Pichler Ana, „ jjurko Marija, Koroška cesta Laekner J., Vitrinjska ulica Kos A., Marijna ulica (pri sodniji) Scheidbach H., Magdalenski trg Nerath F., tTlagdalena, Franc Jož. ul. Kresnik Ana, „	„	„
Majer J., Pobrežje, Brezka cesta 21 Jarc Jožefa, Glavni kolodvor Leber F., Koroški kolodvor
■IG;
hranilnica ljubljanska
n
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3,
je imela koncem leta 191S vlog........................K	80,000.000
in rezervnega zaklada................................  2,500.000
Sf Sprejema vloge vsak delavnik. ^
Za varčevanje ima veljavne lične domače hranilnike.
Hranilnica je pupilarno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in ob-» ligatornemu odplačevanju dolga.	,,
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
Vojaške čepice
za častnike v srbske rosete
bojne čepice (sajkače), epolete zlate in srebrne, baržun v prepisanih barvah, kokarde državni barvi SHS in kokarde za moštvo SHS, (zvezde), različne borte po predpisih razpošilja modna trgovina
Zaloga perila za dame, steznikov in moderčkov.
Zaloga svile za obleke in Uzorci na razpolago.
bluze.
M. BIDOUC, Maribor, Tegetthoffova cesta št. 28
Vtkovnv srJrug*
Odgovorui »rcdpik ' Fr, Voglar.
Tl*kwp* Kgrl Rabit# ek v M*rltw»,