Štev. 138.
V Ljubljani, torek, 21. junija 1921.
šffaCjMia v gotovini.
Leto I,
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144*— *a pol leta K 72*—
m
Uredništvo in upraviilštvo • Ko« pttarjsvi ulici itev. 6 — Talesu uredništva Ste«, 50 ~ Telaf^n «** opravnlitva It«. 323 «=
CENE PO POŠTI:
aa četrt leta K 36'— za en mesec K 12*—
V OPRAVI STANE MESEČNO K10’- DELAVSKI UST
POSAMEZNA ŠTEVILKA 30 VIN
ProgliSenie absolutizma.
pni diktaturo bapit&lisfuv in csnfralistfiu.
©riavSIa^s&a svofeoda saBcSsiIens.
_ Belgrad, 21. junija. (Izvirno) Na včerajšnji seji ministr ;ga sveta sta zastopnik ministra notrc	t del, Svetozar Pribi-
csvic in minister avde predložila načrt
0 »radu i spošto\. ju državne oblasti«, s katerim se odpravljajo vse dosedanje državljanske pravice. S to naredbo se uvaja kolektivna odgovornost za prestopke in zločine poedincev, za katere odgovarja vse sorodstvo do 4. kolena navzgor in navzdol. Uredba je tako elastična, da se lahko uporablja proti vsem, ki so proti sedanjemu centralistično - kapitalističnemu režimu. Predvsem pa je naperjena proti protivladna in avtonomističnim krogom v Sloveli in Hrvatski.
T« zakon glasi: »Sledeči zločini kaz-i^M° se z zaporom do 10 let in globo od 1000 do 100.000 dinarjev in konfiskacijo ttikriminiranih predmetov. Sem spadajo:
I.	a) Vsaka pismena ali ustmena propaganda ali prepričevanje, ki ima za cilj, da se nasilnim potom spremeni stanje, ustanovljeno z ustavo.
b) Vsaka teroristična propaganda ali poekus kake akcije ter vse, kar ogroža l#vni mir in red.
c) Vsako propagiranje anarhističnih
idej.
d) Vsako populariziranje sovjetske *li kmečke republike.
e) Vsako pripadanje k organizacijam * gornjimi cilji.
. t) Vsaka manifestacija proti državo-**tavotvornim organom.
. .8) Vsaka antimilitaristična propagan-
V8a naPer^ena Prot* narodni
. h) Vsako publiciranje in tiskanje akta	postopanja	o	gornjih zločinih in
®l?v obsojencev, ako so iste sestavljene v agitacijske svrhe.
1) Izdavanje stanovanja v gornje ^■he, če ga lastnik uporablja, pa tega ni Pravočasno prijavil oblastem.
j) Vsaka uporaba orožja proti državnim organom.
#	II. Manifestacije, ki so prirejene v Spri navedenem smislu, se imajo razgnati, kolovodje pa se kaznjujejo z zaporom (najbržje neomejenim! Ur.) in globo do 50.000 din. Udeleženci pa z zaporom od
1 leta in globo 3000 din.
, Nošenje orožja se kaznuje z zaporom °d 1 leta in globo do 10.000 din. Istctako ®e kaznuje vsako trgovanje z eksplozivni-lQi snovmi.
Prepovedujejo se štrajki v vseh državah in samoupravnih napravah. Nadalje v Privilegiranih bankah, rudnikih, tramvajskih podjetjih in obratih, ki se pečajo z Proizvajanjem svetlobe, vodovodih in obratih z življenjskimi potrebščinami.
V	slučaju štrajka se kaznujejo kolovodje z zaporom in globo do 50.000 dinar* wr. Oviranje pri svobodi dela se kaznuje s poostreno kaznijo.
Sindikalne delavske organizacije, ki Prekoračijo meje svojih pravil ali delajo Proti njim, se imajo takoj razpustiti. Razpu-
stitev odredi krajevna politična oblast. Organizacija ima pravico, da se tekom 3 dni pritoži. Če sodišče razpustitev potrdi, je ista končnoveljavna. Ako pa jo razveljavi, potem (!) se organizacija lahko pritoži (to je višek modrosti. Ur.) še na kasacijsko sodišče, ki odloča končno-veljavno,
III, V vaseh, kjer se pojavijo odmetni-ki (razbojniki) ima okrožni načelnik pravico odrediti, da se prebivalci nastanijo skupno v grupah ne manjših od 10 hiš (Internacija! Ur.).
Teh odredb ni treba (toda se smejo) uporabljati, ako je vas izročila odmetnika.
Dalje se družina odmetnika lahko razseli (razdruži in razžene na vse vetrove. Ur,), kakor tudi vsi njegovi prijatelji in pomočniki. Lahko pa se razdelijo tudi cele vasi in se razrušijo.
Pri tem postopanju civilne oblasti lahko uporabljajo vojništvo, ki ga morajo prehranjevati prebivalci.
S tem se ukinjajo vsi blažji paragrafi, kakor tudi § 58 srb, zakonika ▼ tisku.
Pozivi se ne tiskajo več v »Slpžb. No-vinah«, temveč se prilepijo'na hišd odmetnika.
Sodišča sodijo po lastnem prepričanju in pa nujno.
* * *
Ta vladna naredba javno kaže znake diktature, ki jo hočejo centralisti uvesti pri nas ne le proti razbojnikom, kj jih pri nas ni, marveč v prvi vrsti proti delavstvu in pa proti vsem, ki hočejo avtonomijo ljudstva in njegovo gospodarsko in politično svobodo. Ta naredba je tako gorostasna, rda smo bili prvi hip pripravljeni misliti, da je le šala. Vendar so nas o žalostni istini potrdila poročila iz Belgrada, ki vele, da bo vlada uvedla diktaturo, če se ji ne posreči izvesti ustavo, in poročila, ki so že pred dnevi naznanjala to novo obznano. Medtem ko je prva obznana bila naperjena le proti komunistom, se je ta obrnila proti srb. komunistom in razbojnikom ter proti slovenskemu in lirvatskemu ljudstvu v celoti. Od te obznane bodo izvzeti le pristaši vladnih strank, ki tvorijo med Slovenci in Hrvati danes komaj 1 odstotek prebivalcev.
S to obznano je vlada napela strune do skrajnosti. Za njo delamo odgovorne slovenske demokrate, ki ž njo ščitijo privilegije svojih bank in kapitalov ter slovenske samostojneže, ki se ž njo hočejo vzdržati na vladi.
In s to vlado se socialdemokracija — še vedno pod vodstvom Antona Kristana
—	še sploh dogovarja za vstop v vlado.
Ustave Jugoslaviji ni več treba. Paši-čeva demokratsko-radikalna vlada je dejansko uvedla neomejeni absolutizem. Dve leti po osvobojenju so se ukinile vse državljanske svoboščine, se zaduši svobodna beseda, se ljudska volja popolnoma izloči iz državnega življenja, Jugoslavija je postala despotija ene same klike. In to sredi naj-opasnejšega zunanje-političnega položaja v Evropi in Aziji, Toda tisti, ki so sejali veter, bod želi vihar!
Vladni utmri načrt o nevarnosti.
Belgrad, 20. junija. Danes se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je pokazalo, da se izpodmikajo vladnemu ustavnemu načrtu tik pred sklepom tla. Muslimanska ministra sta na seji podala izjavo, da naj se takoj izpolnijo vse dogovorjene točke muslimanskih zahtev, ali pa bodo muslimanski poslanci še pred glasovanjem za ustavo izstopili iz konstituante, Ministrski svet se je posvetoval nato o izpre-membi dotičnih členov agrarne reforme v zmislu muslimanskih zahtev, toda ker minister za agrarno reformo Uzunovič ni bil navzoč, so odložili rešitev tega vprašanja na danes.
Malo verjetno je, da bi si upala vlada spričo mišljenja srbskega naroda v Bosni in iz raznih drugih umevnih razlogov takoj in v celem obsegu ugoditi muslimanskim zahtevam. Potemtakem je usoda vladnega ustavnega načrta v konštituanti postala docela negotova. Razbila so se tudi poga-
Mam |e mi denar?
VekUm eksplozija o rntinlkn.
Nad 300 rudarjev zasutih.
LDU KERNE, 20. jun. (Wolff) V rovu »Mont Ceniš« se je danes popoldne pripetila velika nesreča, ki je bila povzročen* po eksploziji treskavih plinov. Do ure so ugotovili 22 mrtvih in veliko težko ranjenih izmed onih, kar so jjh mogli prepeljati iz jam. Eksplozija se je dogodila v petem nadstropju in je bila tako n>°čna, da je zasula tudi tretje in četrto
OenunstracSie ftrezpe-ssMM.
t LDU BERLIN, 20. jun. (Dun. KU) Vče-•1 dopoldne so se zbrali tisoči brezdelnih Marianenplatzu, odikoder so opoldne Lt.	v	katerem so nosili rdeče za-
Poslopje strokovnih or-"Gissacu, kjor so vdrli v prostore in prete-
/
nadstropje, kjer je bilo med eksplozijo zaposlenih nad 3C0 rudarjev, od katerih so jih mogli doslej rešiti šele 120. Rešilna dela so silno otežkočena vsled tega, ker je dovodni rov zasut.
Hcrne, 20. junija. Uradno poročilo, izdano ob 19. uri javlja: Odpeljali so 28 mrtvih in veliko število večinoma lahko ranjenih, 14 mož š« pogrešajo.
pli predsednika strokovne zveze večinskega socialista Sabatha, ki je hotel začeti z brezdelnimi pogajanja. Brezposelni zahtevajo med drugim od obratnega kongresa, ki je imel danes v hiši strokovnih organizacij svojo prvo sejo, tudi to, da se pri nastavitvi brezposelnih ne ozira P« to ali je delavec organiziran ali ne.
Belgrad, 19. junija. Z ozirom na to, da ima te dni likvidirati direkcija plena, ustanovljena za zbiranj« in vnovčevanje vojnega plena, je posl. Mihajlo Stojič stavil na ministrskega predsednika Nikolo Pašiča ustno vprašanje, v katerem pravi, da je mnenja, da ne bi smelo poslovanje dirckcije plena ostati taino v državi. Ker ni o tem poslovanju nobenih poročil, zahteva od ministrskega predsednika, pod čigar neposrednim nadzorstvom stoji direkcija plena, naj odgovori na nastopno: 1. Kolika je skupna vrednost zbranega plena? 2. Kolika je vrednost izdanega plena na reverz, na kak način se je to vršilo, komu se je plen dal in iz kakih razlogov? 3. Kolika je skupna vsota, dobljena iz prodaje? 4- Koliki so skupni stroški za vzdrževanje te ustanove in kolika vsota je bila na ta način izdana? 5. AU so osnovane ustanove te vrste tudi izven naše države, koliko so veljale našo državo in kak uspeh so imele? 6. Kolik je čisti iznos od te prodaje, kako je denar uporabljen in ali se misli ta denar nakazati fondu za izplačilo vojne odškod-ne našemu narodu?
Tako sprašuje Pašiča zemljoradnik Stojič, Kar se tiče vojnega plena iz Slovenije, bi znani polkovnik Vašič radovednemu Stojiču brez dvoma znal bolje odgovoriti ko stari Pašič, Zakaj se Stojič neki ni obrnil na Varit1" Ta bi mu rad pokazal vse svoje račune za uiugor države in naroda. Naj poskusi, če od Pašiča ne bo nič izvedel.
V ŠLEZIJI ŠE NI MIRNO.
Opolc, 20. junija. Nemške varnostne odredbe na gorenje-šlezijski meji so popolnoma nezadostne. Varstveni redarski oddelki ne preprečajo niti dovoza orožja niti dohajanje ljudi, zlasti ne iz severnega dela. Objavilo se je, da je na kolodvoru v Namyslovu (Nemslau) odelek 230 mož in da je na cesti v Stanislavov več tovornih avtomobilov. Ugotovili so, da se blizu Mledikova (Moldau) nahajajo vlaki s smodnikom iz Franklurta ob Odri. General Hofer razpolaga baje s 40.000 možmi.
USTAJA V UKRAJINI.
Dunaj, 19. junija. Radi neprestanih uporov je sovjetska vlada v Harkovu proglasila obsedno stanje po vsej Ukrajini. Straže ob sovjetsko-polj-ski meji so bile, ojačene z novodošlimi oddelki.
REŠITEV KRIZE V AVSTRIJI.
Dunaj, 20. junija. Kakor poroča »Korres-pondenz Austria« o rešitvi kabinetne krize, se je med krščansko - socialno zvezo in velenemško ljudsko stranko dosegel sporazum, po katerem bo nova vlada izvedla akcijo za sanacijo, obljubljeno od finančne komisije zveze narodov, in podpirala vladne stranke primemo obveznostim, katero so prevzele napram delegatom zveze narodov, s pogojem, da se določi kreditna pomoč najkasneje jeseni. Stranke jamčijo za ustavitev nadaljnjih akcij za priklopitev, dokler velja omenjeni sporazum. Ako štajerski deželni zbor ukine svoj sklop za uvedbo priklopitvenega glasovanja, ostanejo prej omenjeni dogovori po tem nedotaknjeni.
politični dogodki
+ Lažisrbija in njeni podrepniki. Bel-grajsko obrtniško glasilo »Pokret« je priobčilo oster članek proti sedanjim srbskim oblastnikom, ki ne predstavljajo pravega srbskega duha, ampak le Lažipijemont srbskih grabežev in njih preeanskih podrepnikov. List piše med drugim: »Treba je enkrat povedati vsem našim šovinistom, da ta in taka Srbija, ki podpira špekulanta in onemogočuje vsako boljšo sposobnost, ne more in ne treba igrati prve vloge, vloge voditelja v novi državi... Kriza naše državo je ravno zato tako velika, ker hočejo v Srbiji nevredni priti naprej na račun tistih, ki tvorijo jedro dežele in predstavljajo njeno sposobnost za civilizacijo. .. Ako ne bi bili mi sami porinili naprej vseh tistih, ki so nevredni, ki jim neko škorpijonstvo plemena in ozračje v
janja s socialnimi demokrati za vstop v vladno večino. Anton Kristan, ki se je veliko prizadeval, da bi socialne demokrate spravil v vlado, je imel pričakovati nagrado na veleposestvu nadvojvode Friderika. Vendar se zasedaj soc, demokratj* niso odločili za vlado.
Spričo tega položaja je ministrski predsednik Pašič v ministrskem svetu izjavil, da je najboljše, da se glasovanje o ustavi odgodi do jeseni; dotlej bi se morda dalo priti do kakega sporazuma med strankami.
Za tem Pašičevim načrtom pa se krije še druga namera: ni izključeno, da poseže vlada po skrajnem sredstvu in ustavo eno-stavr -ktroira, o čemer bi se oprla na vojsku Vendar gotovemu delu v vladnem taboru ta izhod ne bi bil ljub, zato povzročajo sedanje nove ovire v vladnih krogih veliko pobitost.
katerem žive, ne da priti do duševnega razmaha — ta država ne bi imela toliko svojih nesramnih rušilcev... Na duh prave Srbije pada senca tistih, katerim se jo posrečilo premamiti njene mase in se nezasluženo polastiti mest, s katerih morejo kakor znorel mesar razmetavati kapital, ki ga je drug zbral. In zato so povprečni srbijanski duhovi sklenili zvezo s povprečnimi duhovi iz cele dežele... da združeni delajq fraze o državi in narodu in pretvarjajo te fraze v gotov denar.« Taka je Lažisrbija, ki je danes v naši državi na krmilu in ki ji naši »demokratk in »samostojni« brezpogozno in z navdušenjem tlačanijo. Toda prava Srbija z vedno večjo nevoljo gleda sedanje mogotce in ni daleč čas, ko bo vstala in jih vrgla s prestola. Kam bodo takrat pobegnili oprode?
+ Glede politike v Orientu je lord Curzon konferiral z Briandom v Parizu. Listi ugibajo sem in tje, kaj se je sklenilo, toda pozitivnega se ne ve dozdaj še ničesar, Baje misli Anglija podpirati Grke in Arabce proti kemalistom, Francija pa išče sporazuma s Turki. Drugi pa poročajo ravno narobe, češ da je Anglija za sporazum s kemalisti. Fakt pa je, da nobeden nič ne ve in da sc angleško in francoske stališče ne ujemata.
-f- Med Japonsko in Zedinjenimi drža« vami se vrše važna pogajanja. Kakor izvejo pariški listi, se je dosegel sporazum ali se vsaj bo. Japonska privoli v to, da se kabel na tihomorskem otoku Yap internacionalizira, zato pa Amerika pod izvestnimi pogoji zopet dovoli japonsko naseljevanje v Kaliforniji. Zdi se tudi, da se Amerika spoprijazni z začasno okupacijo Sahalina, Poamurja ter Vladivostoka od strani Japonske pod pogojem, da se prizna v tihomorskih pristaniščih politika »odprtih vrat«. Šanton pa bi morala Japonsk avrniti Kitajski.
^Dnevni dogodki.
—	Železničarji v občinskih zastopih. Pri
zadnjih volitvah je bilo izvoljenih od raznih strank več železničarjev v občinske zastope. To je popolnoma pravilno, ker ima železničar-stvo kot velik in važen stan veliko interesa na občinski upravi. Sedaj pa je ravnateljstvo južne železnice izdalo okrožnico na vse podrejene urade, da se uslužbencem in delavcem južne železnice ne sme dovoliti noben dopust za čas obč. seje ali kake komisije. To stališče južne železnice nam je nerazumljivo. Če smejo sodelovati v obč. zastopih državni železničarji, zakaj ne bi smeli isto iužni železničarji, Zakaj južna železnica svojim uslužbencem to prepoveduje? Nič drugega kakor prepoved sodelovanja v obč. upravi je namreč prepoved dopusta v ta namen. Vsak ve, da se obč. seje vrše redko, da tudi drage seje niso pogoste in da bi vsak izvoljeni železničar izgubil na teden komaj 2 uri službe ali pa še ne. Po naiem mnenju bi južna železnica napram svojim uslužbencem in delavcem pokazala veliko dobrohotnost, ko bi se ta okrožnica preklicala. Zakaj je ni ravnateljstvo izdalo že prej? Zakaj je ni izdalo tedaj, ko se ie že vedelo, kateri železničarji bodo kandidirali? S tem odlokom posega ravnateljstvo južne železnice v že konstituirane obč, odbore in cdseke ter. moti njih redno delovanje, ko svojim uslužbencem in delavcem zabranjuje nadaljnje sodelovanje. Iz tega bo nastalo razburjenje, ki ne bo nikomur v korist. Zato smo mnenia, naj se ta okrožnica prekliče oz. omili. Uslužbenci in delavci, ki prihajajo v poštev, tega gotovo ne bodo izrabljali v škodo južne železnice. Po našem mnenju ima ravnateljstvo celo več intere. sa na tera, da uslužbenci in delavci iužne železnice sodelujejo v obč. odborih kakor da ne sodelujejo. Sedai pričakujemo odgovora!
Stran 2.
»Novi Čas«, dne 21, junija 1921,
  Smrtna nesreča železničarja. Na zagrebškem kolodvoru je pri izvrševanju službe prišel med odbijače pomožni zavirač Zatezalo. Smrtno poškodovanega so odnesli v bolnišnico,
kier ie po par urah umrl.	,	,	.
— Nesreče in nezgodo. Goslar Ivan, lSIetm
pin kleparskega mojstra v Novem Vodmatu št. 6, je v Mostah padel z drevesa ter si zlomil levo roko y zapestju. — Bizjaka Franceta, hlapca na Dobrovi, je pri delu vol sunil v prsi. — Spruka Janez, posestnik v Prapretnem selu sta 10. junija zvečer v Županjih njivah napadla Franc in Anton Balantič ter ga težko poskovovala na levi roki. Hrvata Antona, 17 letnega rudarja iz Velikega Vrha, je v Jtarmelskem rudniku- pri srečanju vspenjač v šahtu stisnila šala. Zadobil je težke poškodbe. — Joško Tavčar, šolski učenec, sin prodajalke slaščic, je dne 14. junija popoldan dobil nekje smodnik, katerega je zažgal, nakar mu je isti puhnil v obraz ter ga poškodoval. Dobil je v glavo zelo težke bolečine. — Vsi navedeni so bili pripeljani v deželno bolnico.
— Tatvina bakrene žice. V mesecu maju in id 1. do 15. junija 1920 je bilo na električni progi med Savo in Javornikom v škodo kranjske industrijske družbe' na Savi ukradenih 84 tračnih vezi Sz bakrene žiee v debelosti 8, 6 in 5 mm in dolgih 60—70 cm. Škoda znaša okrog 5000 kron. Ni izključeno, da bi bil storilec ukradene vezi prodal v kako tovarno ali kakemu kovinarju v Ljubljani.
— Kr. italijanski koniulat v Zagrebu obve-iea sonarodnjake, da na temelju člena 249 st. ger-Biainske mirovne pogodbe poteče dne 16. julija t l. rok, do katerega se imajo avstrijski vladi predložiti zahteve za povratek imovine, ki so bile predmet razlastitve v področju bivšega avstrijskega cesarstva in ki še danes obstajajo.
— Otvoritev privatnega brzojavnega ^n telefonskega prometa na evakuiranem ozemlju Dalmacije, Na evakuiranem ozemlju Dalmacije se je otvoril privatni brzojavili promet še pri teh uradih: Rogoznica, Ti-jesno, Skradin, Šibenik, Primošten, Žirje, Zlarin, Betina, Benkovac, Zlosela, Vodice, Šeputine, Krapanj, Murter in Stankovac, ter telefonski promet z Bankovcem in Šibenikom.
£jubljanski dogodki.
Bol 2® Ecazifto«
Bivše nemško kazinsko društvo, ki ima okreg-to 10 milijonov premoženja, je po prevratu prešlo v narodne roke: za vladnega upravitelja je bil imenovan g. Bitenc. O končni usodi društva naj bi sklepal občni zbor. Demokratski krogi so upali, da *e bodo mogli natihoma polastiti lepega kazinskega premoženja. Sporazumeli so se z upraviteljem Bitencem, ki je brez šuma razpisal občni zbor in sprejel v društvo veliko število novih demokratskih Elanov; ko je pa vest o občnem zboru vendar-le prišla tudi v nasprotne kroge in tam vzbudila pozornost, se je g. Bitene par dni pred občnim zbo-’
rom skril, da društvu niso mogli pristopiti novi člani. Kljub temu je ua sinočnji občni zbor v Narodnem domu prišlo toliko nedemokratov, da so imeli znatno večino. Zato demokrati najprej niso hoteli otvoriti občnega zbora, a ko jih je opozicija v to prisilila, je vladni upravitelj Bitenc izjavil, da bodo smeli glasovati le tisti, ki imajo drutšveno izkaznico. Opozicija je viharno protestirala. Začela so se pogajanja in opozicija je končno predlagala, naj se kazinsko društvo razide, premoženje pa naj pripade občinskim revežem ali pa Jugoslovanski matici. Liberalci so tudi ta predlog odbili! Na vsak način hočejo imeti 10 milijonsko premoženje bivše kazine za svoje strankarsko-politične namene. Opozicija jim tega plena ne namerava pustiti in izvolila je deputacijo petih mož (Pesek, dr. Perič, Juvan, Kocijan in Ogrin), ki pojde k vladnemu predsedniku Baltiču, da reši milijone za splošno koristne namene.
li Francoski znanstvenik v Ljubljani, Danes je dospel v Ljubljano odlični francoski publicist in znanstvenik grof Begouen, ki je že pred 25 leti prepotoval naše dežele in napovedoval naše osvobojenje.. Grof Begouen potuje v znanstvene svrhe in bo imel na naši univerzi več predavanj.
Ij Dvajsetletnico smrti Murna-Aleksandro-ya je tekom pretekle nedelje praznovala Ljubljana brez zunanjega sijaja, tiho in skromno kot pristoja ubogemu poetu polja in škrjančkov. Spominski govor ob prenovljenem grobu, ki je skušal odkriti bistvo njegove mladostnotihe poezije je malobrojno občinstvo, med katerim je bil tudi še edini zastopnik slovenske moderne O. Župančič, zadovoljil. Dijaštvo mu je poklonilo svež šopek in dva venca, med katerima se v rdečem napisu blešči: Murnu-Ale-ksandrovu—Razoraši,
lj Kolo ukradeno je bilo 17. t, m. zidarskemu mojtru Francetu Živec iz hiše mestne komande. Kolo je tvrdke »Styria«, črno pleskano in vredno 2000 K,
E. Bulwer:
103
Poslednji dneoi ® Pompejih.
Arbak jo je nekoliko časa opazoval, predno se je približal. Tudi ona je povzdignila svoje oči in ko Je videla, kdo je prišlec, jih je z bolestnim izrazom zopet zaprla, vendar se ni ganila.
»Oh k je rekel Arbak z nizkim in resnim glasom, ko je spoštljivo, da, ponižno stopil bližje in se vsedel v majhni oddalji od mize — »oh! Ako bi zamogla moja smrt odstraniti tvoje sovraštvo, potem bi z veseljem umrl! Krivico mi delaš, Jona, vendar hočem to krivico brez mrmranja
prenašati, samo dovoli, da te včasih vidim. Psuj me, očitaj mi, zaničuj me, ako hočeš
—	naučil se bodem prenašati vse to. In ali ni meni tudi tvoj najosornejši glas slajši kakor godba najbolj umetne lutne? Ako si tiho, se zdi, kakor da cel svet miruje — da žile zemlje zastajajo — ni zemlje, ni življenja brez svita tvojega obraza in melodije tvojega glasu.«
>Vrni mi mojega brata in mojega zaročenca,« je rekla Jona z mirnim prosečim glasom in nekoliko debelih solz se je potočilo po njenih licih.
>0, da bi ti mogel vrniti enega in rešiti drugega!« je odvrnil Arbak vidno ganjen. >Da; da bi te osrečil, bi se z veseljem odpovedal svoji nesrečni ljubezni in z veseljem združil tvojo roko z Atenčevo. Morebiti se vrne od sodišča, ne da bi se mu kaj žalega zgodilo (Arbak je storil vse, da ne bi mogla izvedeti, da se je sodna obravnava že končala); in ako se to zgodi, potem ti je na prosto dano, da ga sama obsodiš ali osvobodiš. In ne misli, Jona, da ti bom še dalje sledil in te prosil ljubezni. Vem, da je zaman. Dovoli samo, da plakam — da žalujem s teboj. Odpusti nasilje, ki sem ga globoko obžaloval in katerega ne bom več zagrešil. Dovoli samo, da bom zopet to, kar sem bil nekdaj — prijatelj, oče, zaščitnik. Oh, Jona, prizanesi in odpusti mi!«
»Odpuščam ti. Samo reši Glavka in jaz se mu odpovem. O, mogočni Arbak! Velika je tvoja moč v dobrem ali slabem; reši Atenca, in uboga Jona ga ne bo več hotela videti.« Pri teh besedah je vstala, četudi je bila slaba in se je tresla po vsem životu, padla pred njega na tla in objela njegova kolena. >Oh! Ako me v resnici ljubiš — ako imaš srce — spomni se pepela mojega očeta, spomni se moje mladosti, spomni se vseh srečnih ur, ki smo jih preživeli skupaj, in reši mojega Glavkak
Čudno in krčevito se je stresla Egipčanova postava; na njegovem obrazu je bilo opaziti strašno razburjenost — obrnil se je v stran in rekel z zamolklim glasom: >Ako bi ga hotel rešiti celo sedaj, bi ga lahko; toda rimska postava je stroga in ostra. Vendar ako bi se mi posrečilo — ako bi ga mogel rešiti in osvoboditi — ali bi ti postala moja — moja nevesta?«
>Tvoja?« je ponavljala Jona in vstala, »tvoja! — Tvoja nevesta? Kri mojega brata še ni maščevana; kdo ga je ubil? O Ne-
mezis, ali morem prodati tvojo svečano zastavo za življenje Glavka? Arbak — tvoja?
—	Nikdar!«
»Jona! Jona!« je zavpil Arbak strastno, »čemu te skrivnostne besede? — Zakaj združuješ moje ime z mislijo na smrl svojega brata?«
»Moje sanje ga združujejo — in sanje prihajajo od bogov!«
»Prazne domišljije! Ali hočeš samo radi sanj storiti krivico nedolžnemu in postavljati v nevarnost edino možnost, da rešiš življenje svojega dragega? €
»Čuj me!« je rekia Jona in govorila s krepkim, premišljenim in svečanim glasom. »Ako bode Giavk rešen od tebe, ne pridem nikdar v njegovo hišo kot njegova nevesta. Toda jaz ne morem premagati groze pred drugimi obredi: jaz se ne morem poročiti s teboj. Ne segaj mi v besedo? temveč poslušaj me, Arbak!«
JCaša društva.
d Pevska zveza. Seja se vrši vsled nujnosti že jutri v sredo ob 5. in ne v petek, kakor je bilo sporočeno po vabilih. Predmet: Prireditev Zveze v Kamniku, (k)
Odgovorni urednik Anton Marinček.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«. ?■.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v LjublfaaL
le prvovrsten delavec za izdelovanje slamnikov za gospode, klobučevinastih in kašl-ranih klobukov z . dame se išče za Bukarest. -Ponuobe v nemščini z referencami in zahtevo plače na tovarno klobukov
FEATSI GOLDSTEIN
Calea Vacaresti 3, Bukarest.
Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani
Po(l-"*^’cc; Dfakovo, Maribor, Scmbor, Split. Ekspozitura: Bled.
MfcllUl II 1'nTliT,-r-i |-Ti'inT~MTfT¥nr~r~Ti
——n 'taafia >-.	v:
• 1
Vsled sklepa občnega zbora, da se zviša delniška glavnica
od 8,000.000 na 24,000.000 kron z izdajo novih delnic v nominalni vrednosti 16,000.000 kron
se daje na javno subskripcijo
40.000 (štiridesettisoč) delnic po 400 kron nominalne vrednosti
pod nastopnimi pogoji:
1. Kurz nove emisije je K 620’— tel quel za optirane in neoptirane delnice.
2. Dosedanji delničarji imajo predpravico, da prevzamejo vse delnice tretje emisije in zato se jim nudi to zs rro doloico prve ali druge emisije dve delnici tretje emisije po kurzu K 520— tel quel.
3. Ev. neoptirane delnice bo razdelil upravni svet med one podpisovalce, ki nimajo pravice opcije.
4. Subskripcijska mesta so:
Zadrožna gospodarska banka d. d. v Ljubljani, Dunajska cesta 38.
Podružnice Zadružne gospodarske banke v Djakovem, Mariboru, Somboru in Splitu ter ekspozitura na Bledu. Sveopča zanatltjska banka d. d. v Zagrebu in njena podružnica v Karlovcu.
o. Subskripcija traja od 1- junija do incl. 30. junija 1921.
6. Subskribent mora izkupilo za podpisane delnice pri prijavi polno v gotovini vplačati, sicer njegova prijava ne bi prihajala v ozir.
7. Dosedanji delničarji, ki hočejo uveljaviti svojo opcijsko pravico, morajo predložiti pri prijavi ali originalne delnice ali začasna potrdila o dodelitvi delnic 1. oz. 2. emisije.
•	v 8. Dodelitev delnic po končani subskripciji si popolnoma pridržuje upravni svet.
9. Nove delnice so deležne dividende od 1. julija 1921 in opremljene s kuponom za pol leta od 1. julija do 31. decembra 1921. .	10.	Vsakemu subskribentu bo izdala Zadružna gospodarska banka potrdilo o številu subskribiranih delnic in o celokupnem
vplačanem znesku. Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil originalne delnice ali začasna potrdila o številu dodeljenih delnic. Začasna potrdila se kasneje zamenjajo za originalne delnice.
11. Subskribentom, katerim se niso mogle dodeliti delnice ali ne v subskribirani višini, se vrne tozadevni znesek, oz. prebitek 15. julija 1921.
12. Kolikor znaša izkupilo za novo izdane delnice več kakor njihova nominalna vrednost, pripade v smislu § 7 pravil po odbitku emisijskih stroškov rezervnemu zakladu.
V	Ljubljani, meseca maja 1921.
KTV \
*• ‘*v’	'	/j	*v.	{1*
m
m