poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti intolerance monitor report 02 naslovna stran / cover Muslimani v Sloveniji brez mošeje. Praznovanje bajrama v Hali Tivoli / Moslems in Slovenia without a mosque. Celebration of bairam in Hala Tivoli fotografija / photography: Tomi Lombar, Delo vsebina contents i ntroduction O n h o w o n e should not make judgment >6 studies TONÈI A. KUZMANIÆ Xenophobia in u v o d n i k Kako ni mogoèe razsojati študije Povzetek > 12 T O N È I A . K U Z M A N I Æ Ksenofobija v nekdanji SFR Jugoslaviji in v postso- former Yugoslavia and cialistièni post-socialist Slovenia >15 SREÈO Sloveniji cidal tribe under the >3 5 BRANKICA BRANKICA PETKOVIÆ R O M A N K U H A R »Fuj, PETKOVIÆ R o m a i n Slovenia for ever – foreigners >55 >14 >34 Romi v Sloveniji – tujci za vedno? > 5 4 prašièi nemarni buzerantski!« > 7 6 S R E È O D R A G O Š Islam in suicidalno podalpsko pleme DRAGOŠ Islam and a suiAlps >6 ROMAN KUHAR » U g h , f i l t h y f a g - G O R A Z D K O V A È I È Zagovorniki Nata i n ekstremna govorica skupnosti, izkljuèevanja in protiliberalizma > 108 eralism of NATO sup- > 128 M O J C A P A J N I K »Natakar, Ukrajinko prosim!« > 14 4 M A J A O L U P Vzlet in padec Sokola > 16 0 >109 p r a v o B L A Þ K O V A È I È Vladavina prava ali prava vladavina gots!« >77 KOVAÈIÈ E x t r e m i s m , clusion porters and S I M O N A Z A V R A T N I K Z I M I C Þongliranje z »vojno« GORAZD ex- anti-libSIMONA ZAVRATNIK ZIMIC War juggling >12 9 MOJCA PAJ- NIK “Waiter, one Ukrainian, please” >14 5 >161 >204 etniènost> 2 0 8 s l o v a r Etniènost >206 Jezik, rasa in d o k u m e n t i J O Þ E K O P O R E C ( S N D ) Nacionalizem v slovenskem MAJA OLUP A Sidebar law BLAÞ KOVAÈIÈ The Rule Humor in etniènost > 19 0 prostoru >210 of Law or the Law of the Strongest >1 9 1 skupina za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor vodja skupine / group leader tonèi a. kuzmaniæ koordinatorja skupine / group coordinators tomaþ trplan, roman kuhar poroèilo št. 02 / report No. 02 urednika / editors roman kuhar, tomaþ trplan lektor / proof reader jaka þuraj prevod / translation olga vukoviè design id studio izdajatelj / published by mirovni inštitut metelkova 6, si–1000 ljubljana e: info@mirovni-institut.si zbirka / edition mediawatch izid knjige je omogoèil / the publishing of this book was made possible by open society institute tisk / print peklaj stane s.p. © 2003 mirovni inštitut ISSN 1580-7371 02 9 77158 737006 6 uvodnik Introduction KAKO NI MOGOÈE RAZSOJATI ON HOW ONE SHOULD NOT MAKE JUDGMENT This is the second issue of the Intolerance Monitor Report by the Intolerance Monitoring Group. The concept of our research project was described in the first issue, which appeared one year ago. Now it seems that the time has come to make a short review of responses to our first report. Since comprehensive media analysis is ruled out owing to the constraints of space, we will only touch upon certain critical points, which is also in harmony with the subject-based approach of our project. We will focus on responses from the two print media analyzed in the first issue – Mag and Slovenske novice. In structuring their argumentation aimed at refuting our conclusions and even discrediting our analysts, both newspapers took as their points of departure precisely those assumptions that were challenged by our analysis. Their editorial policies have not changed a bit since the publication of our report. Moreover, they integrated our report, or rather the entire Peace Institute, with their system of a long-established practice of stereotype production and persistent drawing of the demarcation line between good/correct/ours and bad/incorrect/theirs. In so doing they only confirmed that we were in the right, that we selected the right subject for our research study, and that we should not quit. But they also took the load off me – the subject of Mag’s bitter criticism following publication of the report – because apparently I have no other choice but to recount and supplement the analysis of one year ago.1 On January 11th, 2002, Slovenske novice featured an interview with the director of the Peace Institute2, Vlasta Jalušiè, and accompanied it with the editor’s comment3. The questions in this interview along with the captions to the photos and the editor’s apology pointed to their attempt to justify extreme discourses by resorting to freedom of speech and pluralism, i.e. relativism of opinions. In finding excuses for the editorial policy of their news- Kovaèiè, Gorazd, The totality of anti-communism: An analysis of intolerance in Mag magazine, Intolerance Monitor Report, No. 1, Peace Institute, Ljubljana: 2001. 2 Novinarji doloèajo celo •rtve, pogovor z dr. Vlasto Jalušiè (Journalists Even Define Victims, An interview with dr. Vlasta Jalušiè), Slovenske novice, January 11, 2002. GORAZD KOVAÈIÈ Po letu dni je luè sveta zagledala nova številka Poroèila skupine za spremljanje nestrpnosti. Programska izhodišèa našega raziskovalnega angaþiranja smo podali þe v prvi številki, zdaj pa je nemara èas za revizijo odzivov na naš nastop. Na tem mestu ni mogoèe izdelati popolnega medijskega pregleda, zato se bom - spet v skladu s topiènim prijemom - dotaknil le nekaterih kritiènih toèk. Gre za negativni odziv dveh v prvi številki analiziranih tiskanih medijev, Maga in Slovenskih novic. Argumentacija, s katero sta se èasopisa skušala oprati ugotovitev analize ali celo diskvalificirati analitike, je strukturirana s taistimi predpostavkami, ki smo jih þe enkrat razgalili. Uredniška politika omenjenih èasopisov se po našem prvem Poroèilu ni prav niè spremenila, še veè: v svojo þe uteèeno logiko produkcije stereotipov in nenehnega vzpostavljanja reza med dobrim/pravšnjim/našim in slabim/nepravšnjim/tujim so umestili tudi samo Poroèilo oz. Mirovni inštitut. To pa potrjuje, da smo imeli prav, da je bil predmet preuèevanja pravilno izbran in da še ne smemo odnehati. Hkrati je razbremenjujoèe tudi zame kot tarèo ostrih napadov Maga po izidu Poroèila in obenem avtorja tega uvodnika. Osebno se laþe izvzamem zato, ker mi ne kaþe drugega kot obnoviti in dopolniti analizo izpred leta dni.1 Slovenske novice so 11. 1. 2002 objavile pogovor z direktorico Mirovnega inštituta,2 na sosednji strani pa še urednikov komentar iste teme.3 Na podlagi zastavljenih vprašanj, podpisov k fotografijam in urednikove apologije je moè 1 1 2 3 Kovaèiè, Gorazd, Totalnost antikomunizma: Analiza nestrpnosti v reviji Mag, Poroèilo Skupine za spremljanje nestrpnosti, št. 1, Mirovni inštitut, Ljubljana: 2001. Novinarji doloèajo celo þrtve, pogovor z dr. Vlasto Jalušiè, Slovenske novice, 11. 1. 2002. Budja, Bojan, Glas ljudstva, Slovenske novice, 11. 1. 2002. 7 opaziti upravièevanje ekstremne govorice v imenu svobode govora in pluralizma oz. relativizma mnenj. Uredniška politika medija, ki proizvaja izkljuèevalne stereortipe, se v svoj zagovor sklicuje na liberalizem: pravni (vsak sme govoriti, kar se mu zahoèe) in trþni (trg bralcev kot razsodnik). Svoboda govora naj bi bila edini regulativni okvir javnih diskurzov. Med sprejemljive diskurze naj bi spadal vsak, tudi ekstremistièni diskurz, èe le dopušèa soobstoj drugih diskurzov. Èe pa ima ekstremistièni diskurz še mnoþièno legitimnost, naj bi bilo še toliko bolje. Slovenske novice so namreè v brk dekonstrukciji t. i. »glasu ljudstva« iz prve številke Poroèila v svoj zagovor poudarile, da govorijo le tisto in na tak naèin, kar je všeè ljudstvu. Zunaj dovoljenega okvira relativiziranih diskurzov je uredniško stališèe Slovenskih novic izkljuèilo samo manifestno nestrpnost. Seksistièni, ksenofobièni in podobni þargoni Slovenskih novic so prikriti, medtem ko je na drugi strani objavljena analiza sovraþnega govora transparentna. Slovenske novice zato postavljajo z iznajdbo obrazca »Nestrpnost do domnevne ‘nestrpnosti’ je oèitna nestrpnost« samo Poroèilo o nestrpnosti zunaj liberalnega okvira sprejemljivih relativiziranih diskurzov. Pri tem pa poskušajo zaigrati še zamenjavo vlog: namesto marginaliziranih skupin postanejo þrtev zagovorniki »glasu ljudstva« in samo ljudstvo, krivci pa da so levièarski deþurni moralisti in drþava, ki jih financira, namesto da bi reševala t. i. »prave« probleme. To pa je natanko isti þrtveni obrazec, v katerega so v zaèetku leta 2001 Slovenske novice z drugimi akterji vred zavile ksenofobijo proti prebeþnikom.4 S tem ko si samozvani »glas ljudstva« nadene þrtveno identiteto, se vnaprej otrese vsakršne odgovornosti za svoja dejanja. In ni sluèaj, da uredniška apologija Slovenskih no- paper characterized by exclusivist stereotypes, they fall back on liberalism – legal liberalism (anybody can say whatever he/she wants) and market liberalism (the audience as judge). Freedom of speech is here seen as the sole regulative framework of public discourses. Within this logic, any discourse including an extremist one, is acceptable as long as it allows the co-existence of other discourses. And if such an extremist discourse has been given legitimacy by the masses, then so much better. Slovenske novice also stressed that the content they carry is simply what people like and is presented in a manner they like. For the editorial board of Slovenske novice, only express intolerance lies outside the area of acceptable relativized discourses. However, the sexist, xenophobic and similar jargons in Slovenske novice are camouflaged, while our analysis of hate-speech was transparent. This enabled Slovenske novice to come up with the formula that “intolerance towards presumed intolerance is obvious intolerance” and to place our report outside the liberal framework of relativized discourses. In so doing they even attempted to swap roles: it is not marginalized groups who are the victims; the victims are people themselves and those who listen to the “voice of the people”, while the culprits are leftist moralizers on standby along with the state which funds their projects rather than tackles “real problems.” This is precisely the same victimization formula on which rested the xenophobic attitude towards immigrants at the beginning of 2001.4 By assuming the victim’s identity, this self-proclaimed “vox populi” washes its hands of all responsibility for its deeds. And, it is not by accident that the editorial apology in Slovenske novice overlooked the other side of modern democracies: the protection of the minority against the dictate of the majority, including majority opinion. Democracy (literally: government by the people) understood as “the voice of the people” that is not accountable to anyone, cannot evolve into anything but an exclusive community under the cloak of a liberalist social code which Joerg Haider (closely following Toenneis’s 3 4 Prim.: Jalušiè, Vlasta, Ksenofobija ali samozašèita?: O vzpostavljanju nove slovenske drþavljanske identitete, Poroèilo Skupine za spremljanje nestrpnosti, št. 1, Mirovni inštitut, Ljubljana: 2001. Kuhar, Roman, Zgrabiti in izgnati, Vzorec ksenofobiènega diskurza v Slovenskih novicah, Poroèilo Skupine za spremljanje nestrpnosti, št. 1, Mirovni inštitut, Ljubljana: 2001. Budja, Bojan, Glas ljudstva (The Voice if the People), Slovenske novice, January 11, 2002. 4 Cf.: Jalušiè, Vlasta, Xenophobia or self-protection? On the development of new citizen identity in Slovenia: Intolerance Monitor Report, No. 1, Peace Institute, Ljubljana: 2001. Roman, Kuhar, Seized and Expelled, Intolerance Monitor Report, No. 1, Peace Institute, Ljubljana: 2001. 8 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 theory of the community as a voluntary association) named “die demokratische Gemeinschaft.” 5 Figure 1 illustrates how Slovenske novice sees the public space of discourses. By denying that judgment and responsibility have any reference values, it is possible to extend the relativity of opinion to a discourse analyzing hate-speech (Figure 2). Hatespeech and its critique are equated in value and both become matters of personal choice. The criterion of acceptability disappears or becomes shifted to the aesthetic level: only novel, striking, or different topics are of interest. The sensationalistic approach is even prioritized over an analytical method. Accordingly, it is no wonder that a public protest against excluding practices can be shrugged off as if saying “standby moralizers are nagging again (as in this second issue of the Intolerance Monitor Report); one has to understand them; such is their wretched profession; but since they should not be taken seriously the incident can be overlooked.” (such was the editorial policy of Delo at the publication of the first issue of the report). Mag’s reaction to the first Intolerance Monitor Report was much more turbulent. Between November 14th 2001 and December 12th 2001 it featured 4 extensive articles6, 5 columns,7 3 rejoinders, and 5 readers’ letters (the last was published on December 23rd, 2001) in response. The tone of all the articles was expressly aggressive, at times even insulting and agitating. The subjects of those attacks were not only the conclusions contained in the report, but also individual authors and the Peace Institute as an institution. The argumentative structure corresponded in part to the relativizing, self-victimizing vic molèi o drugi kljuèni plati sodobnih demokracij: varstvu manjšine pred diktatom veèine - tudi mnenjske. Demokracija (dobesedno: vladavina ljudstva), razumljena kot samoumevni in nikomur odgovorni »glas ljudstva«, se ne more izteèi v drugega kot v izkljuèevalno skupnost, odeto v plašè liberalne formalnosti, kar je Jörg Haider (natanèno sledeè Tönniesovi teoriji skupnosti kot zdruþbi naravne volje) poimenoval »die demokratische Gemeinschaft«.5 Ob skici številka 1, ki ponazarja predstavo Slovenskih novic o javnem diskurzivnem prostoru, je treba poudariti, da od tod do cinizma tipa Boris Jeþ ni daleè. Zanikujoè vsakršno referenènost razsojanja in odgovornosti je mogoèe razširiti relativnost mnenj tudi na tisti diskurz, ki analizira sovraþni govor (skica številka 2). Sovraþni govor in njegova kritika postaneta vrednostno izenaèena in stvar osebne izbire. Kriterij sprejemljivosti izgine ali pa se premakne na estetsko raven: zanima nas samo še tisto, kar je inovativno, krièeèe, drugaèno. Senzacionalistièni prijem dobi celo prednost pred analitiènim seciranjem. Tako se zlahka pripeti, da odziv na javni protest proti izkljuèevalnim praksam zamahne z roko, èeš deþurni moralisti spet nergajo (npr. v prièujoèi drugi številki Poroèila); moramo jih razumeti, to je paè njihov bedni poklic; ne gre pa jih jemati resno in dogodek lahko mirno prezremo. (Takšna je bila tudi dejanska uredniška politika Dela po izidu prve številke Poroèila.) skica 1 / figure 1 This syntagm is a part of the signature of the broadcast Zrcalo tedna (Weekly Mirror) on TV Slovenija. 6 Puc, Ivan, Poroèilo nestrpnosti (Intolerance Monitor Report), Mag, November 14, 2001. Kovaè, Stanislav, Nevarni mirovniki (Dangerous Pacifists), Mag, November 21, 2001. Šurla, Sivester, Milijonarji iz Metelkove (Millionaires from Metelekova), Mag, November 28, 2001. Markeš, Janez, Okupatorji ljubijo •age (Occupiers Love Saws), Mag, December 5, 2001. 7 Markeš, Janez, Kovaèièev algoritem (Kovaèiè’s Algorithm), Mag, November, 14, 2001. Kršinar, Igor, Na vrbe!, Mag, November 21, 2001. Markeš, Janez, •aga (A Saw), Mag, 21. 11. 2001. Markeš, Janez, Novinarjem dihajo za ovratnik (Journalists under Close Watch), Mag, November 28, 2001. Slivnik, Danilo, Nevarni strici (in neèaki) (Dangerous Uncles (and nephews)), Mag, December 5, 2001. skica 2 / figure 2 5 A SG A SG meja sprejemljivega / meja sprejemljivega / the limit of the accetable the limit of the accetable sg - sovraþni govor / hate-speech a - analiza sovraþnega govora (»nestrpnost« do »nestrpnosti«) / hate-speech analysis (intolerance towards intolerance) 5 Sintagmo je moè slišati v avizu oddaje Zrcalo tedna na TV Slovenija. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 Odziv Maga na prvo številko Poroèila skupine za spremljanje nestrpnosti je bil mnogo bolj buren. Med 14. 11. in 12. 12. 2001 je odgovoril kar s 4 obseþnejšimi èlanki,6 5 kolumnami7 in 3 bodicami, zraven pa je objavil še 5 pisem bralcev (do 23. 12. 2001). Ton vseh prispevkov je bil izrazito napadalen, mestoma celo þaljiv in hujskaški. Predmet napada niso bile le ugotovitve Poroèila, paè pa tudi njegovi avtorji kot posamezniki in sam Mirovni inštitut. Argumentacijska struktura se je deloma prekrivala z relativizirajoèe þrtvenim samoupravièevanjem Slovenskih novic, poleg tega pa je imela še veè dodatnih linij, ki so se zrašèale v jasno prepoznavno osrednjo idejo: pri vsem skupaj smo þrtve mi, in to þrtve velike zarote t. i. »komunistiène kontinuitete«. Gre za strukturo, zelo podobno tisti, ki smo jo analizirali þe v prvi številki Poroèila.8 Poleg sklicevanja na svobodo govora in sintagme »nestrpnost do ‘nestrpnosti’«, ki smo ju þe razèlenili, zem ali druge »sovraþnike«, da utemeljuje svoj obstoj. Puc, Ivan, Poroèilo nestrpnosti, Mag, 14. 11. 2001. Kovaè, Stanislav, Nevarni mirovniki, Mag, 21. 11. 2001. Šurla, Silvester, Milijonarji iz Metelkove, Mag, 28. 11. 2001. Markeš, Janez, Okupatorji ljubijo þage, Mag, 5. 12. 2001. Markeš, Janez, Kovaèièev algoritem, Mag, 14. 11. 2001. Kršinar, Igor, Na vrbe!, Mag, 21. 11. 2001. Markeš, Janez, Þaga, Mag, 21. 11. 2001. Markeš, Janez, Novinarjem dihajo za ovratnik, Mag, 28. 11. 2001. Slivnik, Danilo, Nevarni strici (in neèaki), Mag, 5. 12. 2001. Kovaèiè, Gorazd, Totalnost antikomunizma: Analiza nestrpnosti v reviji Mag, Poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti, št. 1, Mirovni inštitut, Ljubljana: 2001. 8 Kovaèiè, Gorazd, The totality of anti-communism: An analysis of intolerance in Mag magazine, Intolerance Monitor Report, No. 1, Peace Institute, Ljubljana: 2001. mirovništvo je þivljenjsko odvisno od obstoja vojne (èe ne gre drugaèe, si sovraþnike izmisli, saj so razlog za njegov obstoj); b. Mirovni inštitut je deleþen sumljivega financiranja (zarota »komunistiène kontinuitete«); c. Poroèilo je sporno z znanstveno-metodološkega vidika; d. avtorje Poroèila motivirajo antipatriotska in do desnice sovraþna èustva. Ad a Izhodišèno agendo je zakolièil Stanislav Kovaè v navedenem èlanku. »Mirovništvo« ali bolje reèeno levièarstvo da je relacijska drþa, þivljenjsko odvisna od svojega objekta nasprotovanja. Potrebuje vojno, kapitali- 6 7 8 excuses of Slovenske novice, but was enriched with other lines of reasoning, all of which converged towards a distinctive conclusion which can be summarized as follows: “we are the victims of a massive conspiracy by the forces of “communist continuation””. This structure is very similar to the one analyzed in the previous issue of the Intolerance Monitor Report.8 In addition to falling back on freedom of speech and on the syntagm “intolerance towards intolerance”, which we have already mentioned, Mag’s journalists put forward the following basic thesis: a) pacifist activism is existentially dependent on the presence of war (in the absence of other solutions, it invents enemies, who are a prerequisite for its existence); b) the report is scientifically and methodologically flawed; c) the authors are motivated by anti-patriotic feelings and are hostile to the right-wing. Comments (a). The fundamental agenda was delineated by Stanislav Kovaè in the cited article and it is as follows. “Pacifism,” or rather, leftist attitude, is a relational attitude that is existentially dependent on its subject of opposition. It needs war, capitalism or other “enemies” to justify its existence. Moreover, it fabricates enemies. It does not resolve real problems but calms its mind by resolving apparent problems while simultaneously deepening social contrasts. The hyper-productive institute that is the publisher of the Intolerance Monitor Report carries out mainly useless studies and is primarily motivated by financial reasons. The side effect of this practice is the “phantom of the right-wing” (but also of xenophobia, anti-Semitism, sexism and so on) that serves as a kind of a scapegoat used by the left to justify their social usefulness. Comments (b). In contrast to “honest” journalists, who earn their bread in a bitter market struggle, the authors of the Intolerance Monitor Report alleg- so novinarji Maga razvili še tele temeljne teze: a. 9 10 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 edly live at others’ expense; they are funded by the speculator George Soros and the government i.e., from the taxpayers’ money. Cooperation with Soros allegedly confirms the hypocrisy of the left who reportedly oppose globalization. Stress is placed on government funding, which serves to support the thesis about the Peace Institute’s lack of autonomy in terms of content. The ruling “nomenclature” (these are, of course, “communist forces”) monopolizes civil society to create apparent opposition which then executes the projects commissioned by this “nomenclature” whose aim is the discrediting of true opposition. Comments (c). Mag’s journalists repeated several times that the Intolerance Monitor Report was methodologically flawed, but without attempting to elaborate on this supposition, meaning that they did not rise above the level for which they blamed the opposite side (calumny). Among other things they criticized groundless generalizations, stereotyping and stigmatization, and through this once again assumed the role of the victim. Similar conclusions were derived from the thesis under d). Regardless of which argumentative path we choose to follow, it inevitably brings us to one shared point: we (Mag) are the “honest”, “critical”, “anti-Communist” subject of truth, which is the victim of a web conspiracy. While the argumentative structure of Slovenske novice sees the demarcation line between acceptable and unacceptable discourses as the main problem (rather than the enemy), Mag’s approach is narcissistic: the entire structure of the presumed vices of the “left ideological terrorists, “mercenaries”, “nomenclature of conspiracy” and the like constitutes the central subject of truth surrounded by the network of enemies that take on different forms. The central subject has, depending on the level of consciousness, several cores: viewed from a wider perspective, it comprises all “honest small people”, “true Slovenes”, “our Še veè: sovraþnike celo proizvaja. Pravih problemov ne rešuje, paè pa si èisti vest ob navideznih, obenem pa poglablja druþbena nasprotja. Inštitut, ki je izdal Poroèilo, da je hiperproduciral preteþno nekoristne raziskave, in to predvsem iz finanènih motivov. Stranski produkt te dejavnosti je »fantom desnice« (pa tudi ksenofobije, antisemitizma, seksizma itd.) kot grešni kozel, s katerim »levièarji« upravièujejo svojo druþbeno koristnost. Ad b V nasprotju s »poštenimi« novinarji, ki si sluþijo kruh v trdi trþni borbi, avtorji Poroèila þivijo na tuj raèun: financirata jih borzni spekulant George Soros in vlada z davkoplaèevalskim denarjem. Sodelovanje s prvim potrjuje hipokrizijo levièarjev, ki na drugi strani baje nasprotujejo globalizaciji. Bistveno veèji poudarek je dan vladnemu financiranju raziskav inštituta, iz èesar novinarji Maga sklepajo na vsebinsko odvisnost. Vladajoèa »nomenklatura« (komunistièna kajpak) da si s takšno monopolizacijo civilne druþbe ustvarja navidezno opozicijo, ta pa izvaja »naroèila« »nomenklature« za diskreditacijo »prave« opozicije. Ad c Novinarji Maga so veèkrat ponovili tezo, da je Poroèilo metodološko sporno - vendar niso poskušali priti dlje od hipoteze in so tako ostali na ravni tistega, kar so oèitali nasprotni strani (obrekovanje). Med drugim so avtorjem Poroèila oèitali neutemeljeno posploševanje, stereotipizacijo in stigmatizacijo, s tem pa so sami sebe ponovno postavili v vlogo þrtve. Podobne sklepe so novinarji Maga izpeljali tudi iz drugih izhodišènih tez (ad d.). Po katerem koli argumentacijskem nizu se spustimo, vedno pridemo do skupnega vozlišèa: to je »pošteni«, »kritièni«, »antikomunistièni« subjekt resnice, ki je þrtev zarotniškega spleta. Medtem ko je za obrambno argumentacijsko strukturo Slovenskih novic glavni problem (niti ne sovraþnik) rez, ki loèuje sprejemljive diskurze od nesprejemljivih, je magovski pogled narcisistièen: celotna struktura domnevnih pregreh »levièarskih ideoloških teroristov«, »plaèancev«, »nomenklaturne zarote« itd. konstituira središèni subjekt resnice, od vseh strani obdan z mreþo sovraþnikov v raznih podobah. Središèni subjekt ima glede na stopnjo zavesti veè jeder: širše gledano gre vanj umestiti vse »poštene male ljudi«, »prave Slovence«, »naše 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 demokrate« itd., v sami srèiki samoovedenja pa da je gotovo tudi novinarska ekipa Maga. Edini poskus teoretskega preseþka v tej basni o krokodilih je oèitek Janeza Markeša, da so si avtorji Poroèila sa9 movoljno prisvojili »Arhimedovo toèko«, s katere monopolno razsojajo o vseh politiènih vprašanjih Slovenije in sveta.10 Tovrsten »boþji pogled« bi lahko bil sporen po epistemološki plati, obenem pa da vzpostavlja nedopusten rez v pluralno mnoštvo moralno enakih stališè (prim. skico št. 1). S tem smo se vrnili k nemara osrednjemu vprašanju, ki ga naèenjajo obrambni (þrtveno-napadalni) odzivi na prvo številko Poroèila in ki je obenem kljuèno tudi za samo tematizacijo sovraþnega govora. To je razsojanje, ki je tista temeljna èloveška sposobnost, s katero je mogoèe uskladiti na videz nasprotujoèi si naèeli pluralnosti in odgovornosti. Janezu Markešu je treba priznati, da je odkril kljuèno toèko razprave o sovraþnem govoru - vendar je o njej napaèno sklepal. Naše analize sovraþnega govora si nikakor na lastijo monopola nad razsojanjem, ne nad akademskim, ne nad drþavljanskim. Toda na drugi strani ravno naèin, kako sta se na prvo številko Poroèila odzvala Mag in Slovenske novice, kaþe, kako paè ni mogoèe stopiti v pluralizem odgovornega razsojanja: ne z relativiziranjem ne z þrtveno identiteto! Še najmanj s takšno, ki se samoutemeljuje s splošno teorijo zarote in zato nastopa kot subjekt edine resnice. V takšnih okolišèinah dialog najbrþ ni mogoè - kaj šele odgovornost. Avtorji teze o »nestrpnosti raziskovalcev ‘nestrpnosti’« so se s tem sami postavili na laþ. Pokazali so, da je demokratièni pluralizem zanje le priloþnostni obrambni šèit 11 democrats” and so on, while Mag’s journalists definitely occupy the heart of this universe. The sole theoretical attempt to exceed the described argumentative level in this fable about crocodiles9 was furnished by Janez Markeš, who reproached the authors of the report that they arbitrarily appropriated the “Archimedes’ point” from which they issue monopolizing views about all political issues in Slovenia and elsewhere. 10 This kind of divine viewpoint could be controversial epistemologically, while at the same time it allegedly makes an unacceptable incision into the plural multitude of morally equal viewpoints (cf. Figure 1). This takes us back to the first question raised by the defensive (but also aggressive and self-victimizing) responses to the first issue of our report. This question is also crucial for the thematization of hatespeech. The question is one of judgment seen as a basic human ability that can be used to harmonize apparently opposing principles of plurality and accountability. We must concede that Janez Markeš has discovered the crucial point of the hate-speech debate, but his conclusions were wrong. In analyzing hatespeech we by no means appropriated a monopoly over making judgments, either academic or civil. On the other hand, the manner of Slovenske novice’s and Mag’s responses point to the wrong way of sharing in plural responsible judgments. Both the relativization and the assuming of a victim identity are wrong, particularly if this identity exploits a general theory of conspiracy to justify itself and to pose as the subject of the exclusive truth. Such conditions make dialog impossible, not to speak of responsibility. The authors of the thesis about “intolerance by researchers of intolerance” have thus refuted themselves. They have demonstrated that for them democratic pluralism is just an occasional shield – a means not a goal. This is the reason why the Intolerance Monitoring Group cannot but persist. - sredstvo, ne pa cilj. Zato Skupini za spremljanje nestrpnosti ne preostane drugega kot vztrajati. 9 10 Magova percepcija resnice in sovraþnika je bila nazorno vizualizirana na oglasu, na katerem je na sredini odgovorni urednik Danilo Slivnik za pisalnim strojem (medij resnice), okrog njega pa radialno preþijo krokodili. Prim.: Markeš, Janez, Okupatorji ljubijo þage, in: Markeš, Janez, Po meri novega nacionalizma, Ampak, št. 12, Nova revija, december 2001. 9 Mag’s perception of the truth and enemy was clearly visualized in an advertisement which showed the editor in chief Danilo Slivnik in the center sitting at a typewriter, (a medium of truth) surrounded by lurking crocodiles. 10 Cf.: Markeš, Janez, Okupatorji ljubijo •age (Occupiers Love Saws), and: Markeš, Janez, Po meri novega nacionalizma (Custom-Made for New Nationalism), Ampak, No. 12, Nova revija, December 2001. študije 12 POVZETEK T O N È I A . K U Z M A N I Æ piše v prispevku Ksenofobija v nekdanji SFR Jugoslaviji in v postsocialistièni Sloveniji o spremembah, ki so zajele Slovenijo v zadnjem desetletju, o tem, kako se je »potencial, ki so ga v sebi nosile spremembe reþima, izèrpal na toèki tehnoloških inovacij in institucionalizacije politike, èlovekovo politièno delovanje (kreacija/ inovacija) pa je postalo odveèno, nezaþeleno in na nek naèin celo prepovedano«. Vzvod za vzpon nestrpnostnih fenomenov je poleg ekonomske in socialne recesije, razslojevanja in prestrukturiranja nekdanje bolj egalitarne ureditve prav zaton politiènega delovanja. S R E È O D R A G O Š je analiziral veèje tiskane medije glede odnosa do muslimanske skupnosti v Sloveniji, prav tako pa politiko mesta Ljubljane do izgradnje muslimanskega kulturnega centra s predvideno dþamijo. V prispevku Islam in suicidalno podalpsko pleme ugotavlja, da »ugotovitve v zvezi z mediji nikakor niso dramatiène«, so pa prispevki, ki izraþajo nestrpnost do muslimanske skupnosti navkljub kolièinski omejenosti opazni. Veèjo skrb zbujajo rezultati mestne politike oziroma odnosa predstavnikov mestne oblasti do izgradnje muslimanskega verskega objekta. Kljub 30-letnim prizadevanjem lokacijo še vedno išèejo, pri tem pa je argumentacija podobna znaèilni strukturi argumentacije rasizma/ov ali etnicizma/ov. B R A N K I C A P E T K O V I Æ postavlja svojo analizo Romi v Sloveniji tujci za vedno? (Boj med politiko vkljuèevanja in zavraèanja Romov) v kontekst novele zakono o lokalni samoupravi, ki je dvajsetim obèinam v Sloveniji predpisala, da morajo Romom zagotoviti pravico do predstav- nika v obèinskem svetu. Ugotavlja, da je omenjeno pravno in politièno vprašanje (ponovno) generiralo in aktualiziralo sovraþno govorico do Romov. Razpravi v parlamentu je sledila medijska ofenziva, ki v najveèjem številu medijskih objav daje glas ravno obèinskim svetnikom in þupanom obèin, ki zavraèajo omenjeno zakonsko ureditev in Romom odrekajo pravico do svetnika, uporabljajo vedno priroène rasistiène argumente o posebnem, drugorazrednem kulturnem vzorcu in (prirojeni) socialni inferiornosti. Kljub vsemu je bilo v medijih moè slišati tudi glas samih Romov, kar je pozitivna in nova plat medijskih reprezentacij Romov v Sloveniji. Romi so opozarjali, da morajo pogosto zatajiti svojo etnièno identiteto in spremeniti priimek, èe se hoèejo dejavno vkljuèiti v druþbo, dobiti zaposlitev ali študirati. Prepad med (pozitivno) politiko drþave in lokalnimi razmerami ilustrira avtorica s primerom romske druþine Horvat, ki je s selitvijo v Prosenjakovce zbudila zavraèanje vašèanov in zahteve po izselitvi. V prispevku Fuj, prašièi nemarni buzerantski (Homofobièni diskurz o »nedefiniranih èloveških izrodkih«) R O M A N K U H A R analizira homofobijo, ki se je vehementno izrazila ob izboru slovenskega predstavnika za nastop na evrovizijski popevki. Osredotoèa se na sporoèila na raznih internetnih forumih, ki so se pojavili po izboru za popevko Evrovizije, in poskuša prikazati, na kakšen naèin sta se v primeru Sester v slovenskem prostoru pojavili tako homofobija kot ksenofobija, prva naperjena proti izvajalkam pesmi Samo ljubezen, druga pa proti avtorju Robertu Pešutu oziroma Magnificu, ker po rodu ni Slovenec. Obenem avtor problematizira še sovraþni govor na internetu in regulacijo le-tega. 13 G O R A Z D K O V A È I È opozarja v prispevku Zagovorniki Nata in ekstremna govorica skupnosti, izkljuèevanja in protiliberalizma na to, da so v javno razpravo o vkljuèevanju Slovenije v zvezo NATO integrirani elementi izkljuèevalnega diskurza. Pri tem ugotavlja, da gre za tri tematske sklope, in sicer za »razumevanje politiènega prostora kot tönniesovske skupnosti, za katero je za razliko od pluralizma racionalnih volj bistvena enotnost naravne volje«, ki omogoèa naslednji sklop, izkljuèevanje drugaènih (po vesti, stališèih, izvoru ...), tretji sklop pa je politièni in pravni vidik prvih dveh: gre za nasprotovanje liberalno-demokratiènim naèelom politike in drþave. Pri razumevanju nestrpnosti v primeru poroèanja medijev o Piranskem zalivu, ribiških incidentih, aretaciji Joška Jorasa, doloèanju meje in arbitraþi sta kljuèni dve dimenziji, pozicija brambovstva (to je »obrambe meje« oziroma »boja za mejo«) in potenciranje napetosti. V prispevku Þongliranje z »vojno« S I M O N A Z A V R A T N I K Z I M I C tako predstavlja sociološke znaèilnosti procesov vzpostavljanja nove meje in posledièno razlikovanj ter analizira nekaj znaèilnih primerov prikritega, pa tudi neprikritega diskurza nestrpnosti. V prispevku Natakar, Ukrajinko prosim! (Medijska reprezentacija prostitucije) analizira M O J C A P A J N I K , kako mediji doloèajo pomenski okvir, v katerem se ustvarjajo interpretacije prostitucije in vsega, kar je z njo mogoèe povezati. Takšen okvir lahko deluje tudi kot sredstvo za legitimacijo predsodkov in diskriminacijo predstavnic marginalizirane skupine. To, kar je vredno kritiènega razmisleka, niso samo naèini pisanja o prostituciji, s katerimi mediji reproducirajo stereotipne predstave in širijo nestrpnost, ampak tudi dejstvo, da v èasu analize ni bilo alternativnih naèinov poroèanja. M A J A O L U P piše v prispevku Vzlet in padec Sokola (Geneza in delovanje politiène stranke Slovenska nacionalna desnica) o politièni stranki, ki je v slovenskem politiènem prostoru poskušala strniti radikalno desnièarsko opcijo, ustaljeno politièno delovanje pa je dopolnjevala z nekaterimi potezami, ki spodbijajo demokratièno ureditev (npr. poskus vzpostavitve paramilitaristiène organizacije Slovenski Sokol). Stranka je mobilizacijo snovala na konstrukciji sovraštva do tujcev, ki jih v tem kontekstu ne gre razumeti kot tujce nasploh, ampak predvsem ljudi z ozemlja bivše Jugoslavije. Avtorica predstavlja kontekst, ki je stranki omogoèil razvoj, obenem pa ta fenomen postavlja v širši okvir razvoja radikalne desnice v Evropi. Prispevek B L A Þ A K O V A È I È A Vladavina prava ali prava vladavina: Zmanjševanje pravic osumljencev v kazenskih postopkih po 11. septembru 2001 ni analiza nestrpnega medijskega diskurza, ampak analiza sprememb, ki jih kazensko pravo doþivlja ali še utegne doþiveti kot posledico pritiskov, ki so nastali po dogodkih 11. septembra v ZDA in so se prenesli tudi v Evropo. Predvsem gre za veèja pooblastila drþave pri nadzoru in zmanjševanja pravic osumljenih: »Pridobljenim pravicam se je namreè zelo lahko odpovedati, veliko teþe pa jih je nato ponovno vzpostaviti, saj gre pri tem tudi za vzpostavljanje mentalitete o enakopravni vlogi posameznika nasproti drþavi, to pa zahteva veè èasa kot podpis dekreta o uvedbi izrednih razmer.« študije 14 TONÈI A. KUZMANIÆ studies The author holds a doctorate in the sociology of politics. He is a researcher at the Peace Institute in Ljubljana, and a lecturer at the Faculty of Social Sciences in Ljubljana, the Management School in Koper and Institutum Studiorum Humantitatis, Ljubljana Graduate School of the Humanities. His research fields include anti-politics, political extremism, modern and post-modern political ideologies, post-socialism and new social movements. Avtor prispevka je doktor sociologije politike, raziskovalec na Mirovnem inštitutu, predavatelj na Fakulteti za druþbene vede v Ljubljani, Šoli za management v Kopru in Fakulteti za podiplomski humanistièni študij Institutum Studiorum Humanitatis. Podroèja njegovega raziskovanja so antipolitika, politièni ekstremizem, moderne in postmoderne politiène ideologije, postsocializem in nova druþbena gibanja. e: tonci.kuzmanic@guest.arnes.si. XENOPHOBIA IN FORMER YUGOSLAVIA AND POSTSOCIALIST SLOVENIA After one decade of post-socialist transition, it is obvious that political progress (pluralization of political party life, normal functioning of parliamentary institutions, regular elec- KSENOFOBIJA V NEKDANJI SFR JUGO SLAVIJI IN V POSTS OCIALISTIÈNI 1 SLOVENIJI I. NOVI KONTEKST: POSTSOCIALIZEM Naj zaènem na sami površini. V nasprotju z zaèetki je po dobrih desetih letih samorazvoja postsocializmov moè vendarle pribliþno reèi, s èim imamo opraviti. Preštevilni upi, ki so bili povezani z njihovim pojavom, so v minimalnih odmerkih bolj ali manj tudi uresnièeni. To še posebno velja za pluralizacijo strankarskega þivljenja, za dokaj normalno funkcioniranje parlamentarnih institucij, za redno organiziranje volilnih tekem ... Skratka, za vse to, èemur lah- ko reèemo politièna tehnologija, kar pa ni isto kot politika, kaj šele politièno delovanje. Lahko bi rekli, da so bile postsocialistiène revolucije predvsem inovacije v vpeljavi politiène tehnologije t. i. normalnosti, ki naj »omogoèa demokracijo«. Postsocializem je torej v 1 Tekst je bil predstavljen na mednarodni konferenci o rasizmu in ksenofobiji, ki ga je poleti 2002 organizirala Srednjeevropska univerza v Budimpešti. 15 16 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 tions and the like) is more or less restricted to political technology. The potential that toppled the previous regime has become exhausted with technological innovations and institutionalization, while political action (creation/innovation) has become redundant, even prohibited in certain respects. Political action has been institutionally disabled, primarily by the moral majority within public opinion, and by direct discrediting of all those striving for changes. Rather than relying on political action, postsocialism bets on the paralyzed social being. Accordingly, in addition to the political stagnation that is manifested through the reduction of democracy to its technological and institutional dimensions, post-socialist regimes have also reached a stage of unique economic and social recession, or at least stagnation. The evolution of the former socialist-egalitarian social order towards liberal organization produced, within the period of just a few years, serious political, social, economic, and even class divisions previously alien to these societies. And it is precisely the phenomenon of inequality which provides fertile soil for the emergence of intolerance and radical exclusion of “others” and those who are different. Post-socialist countries favor globalization, which they see as a solution to the predicaments in which they have found themselves. In so doing they rely on the motto that all good things come from the West. In the 1990s the “West” became a kind of a buzzword among post-socialist countries denoting an array of concepts including western Europe, NATO and Globalization. The emancipatory political movements of the 1980s dissolved primarily because they overwhelmingly tied their objectives to nation-states. These factors together led to the emergence of a new phenomenon that is by no means exclusively “west- tem smislu predvsem izrazito tehnološka (ne pa toliko politièna) inovacija in se kot tehnološka inovacija tudi udejanja oz. tako tudi funkcionira. Predvsem negativno pa preseneèa, da so se ravno pri tem »tehnološkem inoviranju« procesi postsocialistiènega spreminjanja tudi ustavili. Danes lahko s precejšnjo gotovostjo reèemo, da se je tako rekoè vsa potencialnost postsocializmov izèrpala z vpeljavo te tehnološke spremembe. Pri tem pa je jasno vsaj nekaj daljnoseþnega, kar je pravzaprav ena temeljnih in skupnih hib tako (novih) postsocializmov kakor (starih) kapitalizmov (da o socializmih niti ne govorimo): da namreè demokracijo bolj ali manj izenaèujejo s politièno tehnologijo. Še oþje in natanèneje povedano, demokracijo izenaèujejo s »stvarjo institucij«2, z neèim, kar je institucionalizirano, dobesedno »v institucije spravljeno« in kar kot shranjeno bodisi ni veè þivo ali pa je imobilizirano, kot þiva potenca torej »ukroèeno«. S tem je kajpada tudi v postsocializmu celotno podroèje èlovekovega politiènega delovanja (nove politiène kreacije, politiène inovacije …) postalo ne samo »odveèno«, paè pa na sprevrnjen naèin nezaþeleno in celo prepovedano. Zgodilo se je, skratka, nekaj samo na prvi pogled paradoksalnega, ko lahko zapišemo: pri socializmih smo vedeli, s èim imamo opraviti (prepoved politiènega delovanja …), v postsocializmih pa se nam dogaja dvoje. Po eni plati vemo, da je zadeva pravzaprav takšna, kot je bila v socializmih, po drugi pa ravnamo (se sprenevedamo), kakor da tega »še-vedno-ne-bi-vedeli«. Natanèneje, vemo, da je institucionalno onemogoèano politièno delovanje, in sicer bodisi z novo moral majority javnega mišljenja ali pa z direktnimi diskvalifikacijami vseh, ki bi radi kar koli spremenili. Argument je vedno isti: Kaj zdaj teþite, kaj zdaj pravzaprav hoèete, saj smo še vèeraj imeli revolucijo in spremembe! Problem pri tem pa je daljnoseþen: s politiènim delovanjem v postsocializmu postane odveèen in nezaþelen tudi èlovek kot edino bitje, ki je politiènega delovanja sploh zmoþno in ki se po tem res loèi od drugih kreatur narave. Namesto na èloveka politiènega delovanja, na politièno þival stavi postsocializem – kakor teologija pred njim in kakor pozneje kapitalizem in tudi socializem – na omrtvièeno druþbeno bitje. Kaj utegne ta obnovljeni in ne toliko »izvirni« postsocialistièni greh pomeniti v zelo konfliktnih okolišèinah, pa bomo šele videli. Po drugi strani pa ni veè nobenega dvoma, da so postsocializmi (tudi slovenski, èeprav ta primerljivo manj od drugih) ekonomsko, še bolj pa socialno v svojevrstni recesiji ali, v najboljšem primeru, v stagnaciji. Številni kvantitativni kazalci opozarjajo, da je bila tako za to zadnjo, postsocialistièno spremembo kakor za prejšnje (t. i. 2 Prim. kritiko tega postsocialistiènega kompleksa v Kuzmaniæ (2000). 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 komunistiène) »revolucionarne« spremembe v tem delu sveta (vsaj zaèasno?) znaèilna ekonomska in socialna stagnacija. To bi bilo treba prišteti (dejansko pa bi bilo treba na to gledati kot na »potenciranje«) prej omenjeni »politièni stagnaciji«, ki smo jo nakazali pri ustavitvi postsocialistiènih sprememb na toèki njene zgolj tehnološkosti oz. zvajanja demokracije zgolj na njeno tehnološko –institucionalno plat razumevanja in funkcioniranja. II. PREZGODNJI IZTEK POSTSOCIALISTIÈNE LEGITIMNOSTI Te najsplošnejše razvojne silnice spremljajo v ozadju tudi številni negativni trendi v »medèloveških odnosih« v najširšem pomenu besede. Eden od njih so spremembe nekdanje socialno (ne pa politièno, kajti v teh radikalno socialnih zdruþbah je bila politika prepovedana) egalitarne (samo ime »socialistièna« izhaja prav iz te radikalne socialne egalitarnosti) druþbene ureditve v smeri liberalne organiziranosti in to je v nekaj letih pripeljalo do moène politiène, socialne, ekonomske in tudi razredne razslojenosti, ki je te druþbe poprej niso poznale. Razmere na tem podroèju kaþejo, da je ni postsocialistiène drþave, ki se dobro desetletje po revolucionarni spremembi ne bi ubadala s problemi revšèine in z izjemno veliko brezposelnostjo ... Da o delni zaposlenosti, s katero se na veliko baha postsocialistièni establishment, niti ne govorim. Prav v teh fenomenih neenakosti, se pravi v hudi politièni, socialni, ekonomski in tudi razredni razslojenosti in še zlasti v brezposelnosti in revšèini pa tudi v – zgolj poslediènih pojavih – moèno poudarjenem nacionalizmu, šovinizmu, ksenofobiji 3 in rasizmu4… kaþe iskati tudi plodna tla za nestrpnost in celo radikalno izkljuèevanje drugih in drugaènih. To se dogaja v vseh postsocialistiènih drþavah brez izjeme! Gre za pojave, ki so se od prvih še »nenasilnih« protestov zoper tujce in drugaène þe vsaj od srede devetdesetih stopnjevali v radikalno delovanje in celo rasistièno obdelovanje tujcev in drugaènih tudi s smrtnimi izidi5. Še veè, zdi se, da so iz retradicionalizacije (kajti postsocializmi so v svoji bistveni potezi retradicionalizmi) postsocialistiènega þivljenja izhajajoèa moèna ksenofobièna nagnjenja (predvsem zoper Rome, Jude, tujce – sosede in tujegovo- 3 4 5 Ko reèem ksenofobija, imam v tem tekstu v mislih »nekoliko neprecizen psihološki koncept opisovanja posameznikovega nagnjenja k strahu (ali gnusu) pred drugimi osebami ali skupinami, ki so razumljeni kot outsiderji« (Cashmore, 1988: 314). Veè v Kuzmaniæ (1999). To se ne dogaja zgolj v Vzhodni Nemèiji (npr. Hockenos, 1994), paè pa tudi drugod, denimo v Srbiji, Romuniji … 17 ern”. Viewed from the perspective of an international context, the new phenomenon was induced by several facts 1) the recognition that the postsocialist state of things is not what people fought for; 2) the refusal of the new political generation to be satisfied with mere promises dating from the 1980s; 3) the alarming incidence in post-socialist countries of exclusion of “others” and those who are different, and 4) the unwillingness of the new political generation to recognize Europe, NATO or Globalization as solutions to the problem. Another component that deserves attention is a strong, well equipped and trained police force that was constituted along with the new countries. When studying the scope of various forms of extreme discourses and practices in Slovenia, one can make three comparisons – one with the developed world, another with other countries of Central and Eastern Europe, and finally, a comparison with the previous situation in Slovenia. The first comparison will show that the situation in Slovenia has undergone a process of normalization and that the country has followed the usual course of development. It has become as extremist as neighboring Austria or Italy, or any other country in the West. Also the attitude towards “others” and those who are “different” is comparable to that in Central and Eastern Europe. If compared to other ex-Yugoslav republics, the situation is “not as bad.” This can be attributed to various reasons, particularly to the fact that Slovenia has not experienced serious military intervention, let alone war. One can find isolated examples of post-Fascist elements, for example, in certain media and with certain party leaders, heads of both parliamentary and non-parliamentary parties. However, how should one understand the fact that in the 1980s, and even in the 1970s, Slovenia was less nationalist, less 18 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 chauvinist, xenophobic or exclusive than it is today? Perhaps the main factor that could elucidate the emergence of racist extremism in Slovenia is a concept that was shaped at the turn of the 1990s. The moment Slovenia became a sovereign state, the ostensibly “new” (although, in reality, very old) concept of “citizenship” became formed. In fact, its main features are domesticity and patriotism, based on “ethnos,” or rather, blood and homeland. A new concept of what is “foreign” has also been formed, so all those that were not “Slovenes by blood or land, ancestors, language and culture” became foreigners. In this context the definition of a “foreigner” and “foreign” is more or less directly related to the presence of “those from the South” and “those from the East,” that is to say, those coming from a specific micro territory of former Yugoslavia. In other words, the definition indirectly denotes poverty and allegiance to “other” (non-Catholic) religions, and can be said to issue from the fundamental relation between Slovenes and non-Slovenes within former Yugoslavia. The functioning of intolerance is dependent on the constitution of the majority, whereby the discourse of patriotism in Slovenia takes place along five axes of exclusion: 1) gender (male); 2) sexual orientation (heterosexual); 3) religion (Catholic); 4) nationality (Slovene), 5) geo-politics (western). These five dominant determiners that delimit the relation between the domestic and the foreign and between the majority and the minority, can help us determine the depth and width of the phenomenon of extremism in Slovenia, since this decision discloses the range of targets and exclusions (women, non-heterosexuals, non-Catholic, the non-religious, and the non-western). reèe nasploh ...) po desetletjih socialistiène potlaèitve ponovno prišla na površje z vso svojo eruptivnostjo. Tokrat, kajpada, z rušilnostjo, potencirano z manipulativnimi zmoþnostmi, ki jih ponuja totalizirajoèe medijsko okolje. Poleg tega bi se postsocialistiène drþave kar po vrsti rade tudi globalizirale. Pravzaprav ravno v globalizaciji išèejo izhod iz zagate, v kateri so se znašle. V upanju, seveda, da jim bo globalizacija, kot èarobna kreacija, uredila probleme, s katerimi se sreèujejo. Deviza »sreèa je na zahodu« je vsa devetdeseta funkcionirala kot nekakšna stalnica postsocializmov. Podobno kot v prejšnjih dveh stoletjih, pa naj bo danes za nas zahod Evropa, Nato ali globalizacija6. Tretja lastnost (tokrat gledano s stališèa »subjekta« samega) je, da so emancipatorièna politièna gibanja7 osemdesetih (»civilna druþba«, »nova druþbena gibanja«, stavke …) izginila predvsem zato, ker so svoje cilje pretesno povezovala z drþavami nacijami (dejansko druþbami), ki so nastale v devetdesetih8. Vse to je povzroèilo povsem nov fenomen, ki ni samo »zahodnjaški«: na zaèetku XXI. stoletja je ponovno razvidno, da tudi na »Vzhodu« nastaja nekaj (tudi internacionalno gledano) novega, in sicer iz veè razlogov: prviè zato, ker je po desetih letih vendarle postalo jasno, da postsocializmi le niso to, za kar so se »ljudje borili«9. Drugaèe povedano, po dobrih desetih letih lahko povsem nedvoumno ugotovimo, da je to, kar je nastalo in kar se razglaša za postsocializem, vse prej kot tisto, za kar s(m)o se borili v osemdesetih, ko nam socializem ni veè zadostoval za dobro þivljenje. Drugiè zato, ker je vmes zrasla nova politièna generacija, ki išèe svoj prostor pod politiènim in siceršnjim soncem. Tega pa ni od nikoder. Le postsocialistièna tema in mraz, ki ju narekuje nori tek za denarjem, pravzaprav za golim preþivetjem milijonov postsocialistiènih podanikov. Ta nova politièna generacija se nikakor ne more zadovoljiti z obljubami osemdesetih, kaj šele z »doseþki« devetdesetih. Nasprotno, oboje je lahko predvsem tarèa njenega politiènega in èedalje radikalnejšega anti6 7 8 9 Prim. Kuzmaniæ (2002). Pravim jim politièna, a v osemdesetih so se napaèno (zavoljo strahu, ki je izhajal iz eksplicitne prepovedi politiènega delovanja v socializmu) imela najprej za »kulturna«, nato pa za »druþbena«. Prim. Kuzmaniæ (2001). To je ena od druþbenih mistifikacij, po poti katere se zlahka pride do »naroda« in pri kateri lahko ljudje, mnoþica nekaj (»druþbo«, seveda), spremenijo. Sprememba leta 1989 - tudi v Sloveniji - je bila politièna revolucija, v kateri so sodelovali izkljuèno (!!!) politièni individui in njih zdruþbe, ne pa podruþbljene mnoþice, saj je osnovna doloèitev druþbenih bitij ravno to, da se - zelo poenostavljeno povedano - bodisi bojijo politiènega delovanja bodisi se jim to ne zdi »pomembno« in »pametno«. Bila je revolucija in bila je nenasilna, bila je politièna. Tam, kjer ni bilo politiène revolucije (denimo v Srbiji) je zmagalo nasilje druþbenega. Veè v Kuzmaniæ, 2002. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti druþbenega delovanja. Tretjiè zato, ker je izkljuèevanje drugih in drugaènih v postsocializmih postalo zares skrb zbujajoèe. Prvi na udaru izkljuèevanja – in to je tisto, èesar se premalo ali pa celo sploh ne zavedamo – postsocialistiène druþbenosti pa so ravno tisti, ki sem jih imenoval »nova generacija« in ki sestojijo iz raznih marginalnih in marginaliziranih skupin in posameznikov (visoko izobraþeni, brez ustrezne zaposlitve, z drugaènim naèinom in slogom þivljenja, z drugaènim okusom, kot je druþbeni main stream). Èetrtiè zato, ker se novi politièni generaciji zdi vse prej kot samoumevno, da je mogoèe nastale probleme odpravljati z ustvarjanjem še veèjih problemov – kar se zdi, da postsocializmi poèno. Ravno v tej luèi se tako evropeizacija10 kot natoizacija in tudi globalizacija11 kaþejo kot tisto dvomljivo in skrb zbujajoèe tem novim prišlekom v politiène arene postsocialistiène javnosti. Pri vsem tem pa je treba vsaj omeniti še dodaten element, ki izhaja iz konstitucije novo nastalih nacionalnih drþav v postsocializmih. Vse so ustvarile izjemno moèno, dobro opremljeno in dobro izveþbano policijo, kar se vse preveè rado pozablja pri analizah postsocialistiènih druþb na akademskem podroèju izrazitega nerazumevanja sodobnosti. Navsezadnje, narava postsocialistiène postrevolucionarne vladavine je – podobno kakor v socialistiènih – izrazito antipolitièna. Trenutno je še vedno sicer bolj ali manj liberalna (lahko je tudi drugaèna, kot je bila, recimo, na Hrvaškem, Slovaškem, v Srbiji …12), pravzaprav izrazito tehnokratska. Kot taka se predvsem boji politiènega delovanja lastnih drþavljanov, otepa se èlovekovih pravic in, kaj ji drugega sploh še preostane, temelji le še na treh elementih: na notranji implicitni in kajpada zahrbtni, a nenehni, prisili trga in dela (šepajoèi mehanizem postkeynesijanske zaposlenosti/brezposelnosti), na legalistiènem demokratiènem procesu (predpostavka o nedvomljivi tehnologiji vladanja) in na vrhunsko izveþbani in opremljeni policiji. III. NEKDANJA SFR JUGOSLAVIJA IN DANAŠNJA REPUBLIKA SLOVENIJA Ko se zaènem(o) s kom pogovarjati o ksenofobiji, rasizmu in podobnih èednostih na podroèju nekdanje Jugoslavije in ko omenim, da þivim v Sloveniji, dobim praviloma tole vprašanje, na katero je vse prej kot preprosto odgovoriti: Kako pa je s tem v Sloveniji v primerjavi z drugimi deli nekdanje Jugoslavije oz. glede na to, kako je bilo prej v stari drþavi? 10 11 12 Prim. Kuzmaniæ, 2001a. Prim. Kuzmaniæ, 2002. Prim. v Judah, 1997. 19 20 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti Vsaj tri so (in ne zgolj ena) moþne primerjave, ko gre za mero in razširjenost raznih oblik ekstremnih diskurzov (šovinistiènega, maèistiènega, ksenofobnega, rasistiènega …) in praks na Slovenskem13. Ustrezen odgovor na zgornje vprašanje terja vse tri moþne primerjave, in sicer: 1. primerjava s t. i. razvitim svetom; 2. primerjava z drugimi srednje- in vzhodnoevropskimi drþavami (v skupnosti z drþavami nekdanje Jugoslavije); 3. primerjava glede na preteklost Slovenije v prejšnjem desetletju in tudi prej (torej Slovenija glede na Slovenijo samo). Ad. 1. Prva primerjava pravi, da se Slovenija normalno razvija, se pravi, da se »normalizira«. To pomeni, da postaja Slovenija pribliþno ravno tako ekstremistièna (nacionalistièna, šovinistièna, ksenofobna, rasistièna, izkljuèujoèa do drugih in drugaènih …), kakor so sosednja Avstrija, Italija, Švica … ali pa katera koli druga razvita drþava na t. i. Zahodu. Za Slovenijo v tem kontekstu veljajo tudi bolj ali manj vse podobne oznake kot, denimo, za postsocialistièno Madþarsko, Èeško, Poljsko … Osrednji problem pri t. i. »normalizaciji« in primerjavi s prejšnjo Slovenijo iz osemdesetih ali pa s tisto iz sedemdesetih je predvsem, da je bila prejšnja, torej »nenormalna« Slovenija bistveno manj nacionalistièna, šovinistièna, ksenofobna, rasistièna, izkljuèujoèa do drugih in drugaènih. To lahko empirièno ugotovim sam ali kdor koli drug, zdravorazumsko, na prvi pogled ali pa z uporabo bolj ali manj sofisticiranih preiskovalnih metod in podatkov, ki so v Sloveniji na voljo.14 Ad. 2. Na tej najbolj splošni ravni bi nekaj podobnega lahko trdili tudi v primerjavi s t. i. srednjo in vzhodno Evropo. Podobno kot na Èeškem ali v Romuniji in drugod je tudi na Slovenskem, denimo, bolj ali manj (obèasno tudi izjemno) odklonilen odnos do Romov. Vendar pa za zdaj še ni bilo primera (kakor denimo na Èeškem), da bi v kakšni vasi ali manjšem mestu »domaèi ljudje« zgradili nov »berlinski zid« okoli romskega naselja. Rome na Slovenskem namreè raje sploh ne spustijo v naselje. Ustrezne lokalne oblasti jim – èe paè ne gre drugaèe – zgradijo loèeno naselje zunaj »civiliziranih naselij«, v katerih þivijo »do13 14 Z nekaj izjemami je Slovenija v glavnem v »fazi diskurza«, medtem ko je prakticiranje fiziènega nasilja do drugih in drugaènih bistveno manj izraþeno kot v nekaterih drugih, tudi primerljivih, okoljih. Slovenija ima od poznih šestdesetih naprej visoko reprezentanèno in dobro obdelano javnomnenjsko datoteko zelo razliènih podatkov, kakršnih nima nobena druga srednje- in vzhodnoevropska drþava. Primerjaj razne izdaje, predstavitve, obdelave in interpretacije Slovenskega javnega mnenja, praviloma v izdaji Fakultete za druþbene vede (nekdanja FSPN) v Ljubljani. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti maèini« (segregacija). Hkrati lahko reèemo, da tudi v postsocializmu še vedno obstajajo (iz èasov socializma) koncepti in prakse nekakšne solidarnosti pa tudi institucije (»stare«, denimo centri za socialno delo, »nove« nevladne15 organizacije, denimo) in silno redki posamezniki, ki vsaj v nekem oziru skrbijo za razne oblike pomoèi Romom ali romskim druþinam (zdravstvo, socialna pomoè, šolanje otrok …). Ad. 3. V primerjavi z drþavami nekdanje Jugoslavije pa je situacija na tem podroèju v Sloveniji dokaj drugaèna. Najpogosteje je namreè »manj slaba«. To je treba pripisati raznim faktorjem, naprej pa dejstvu, da v Sloveniji v devetdesetih ni bilo veèjih vojaških operacij, kaj šele vojne oz. celo vrste vojn (izjema so deset dni trajajoèi sporadièni spopadi med JLA in slovenskimi teritorialci, policijo in lokalnimi prostovoljci). Konkretneje, v primerjavi z Hrvaško, kjer se je za generala Tuðmana razvil celo svojevrsten postfašizem16 – funkcioniral je torej kot sistem in institucija – èesa takega na Slovenskem ni. So kveèjemu posamezni in obèasni otoèki neèesa, kar bi bilo le teþko poimenovati postfašistiènost, ki le od daleè spominja na refašizacijo in postfašizacijo nekdanje Hrvaške. Nekaj podobnega bi lahko tudi rekli, èe primerjamo Slovenijo in Srbijo. Srbija17 (v delni skupnosti s Èrno goro), ki šele dela elementarne tranzicijske korake, je med vojnami zoper Hrvaško, Bosno in Hercegovino, na zaèetku tudi Slovenijo, pozneje Kosovu …18, razvila izjemno ekstremne potenciale svojega tako ruralnega kot urbanega podzemlja: tako politiènega in antipolitiènega kot tudi apolitiènega ekstremizma. Tudi in predvsem na podroèju ksenofobije in rasizma. Tako izrazitih fenomenov v Sloveniji za zdaj ni. V primerjavi z Bosno in Hercegovino, ki je tako rekoè unièena drþava, je Slovenija cvetoèa deþela razvitosti in liberalnega napredka … 15 16 17 18 Nevladne organizacije desne in ekstremno desne provenience so èedalje moènejše na Slovenskem v obdobju zadnjih štirih, petih let. V nasprotju z »levo orientiranimi«, ki se vrtijo okoli vprašanj enakosti (politiène, socialne, ekonomske, verske, etniène, etiène …), ki se ukvarjajo z problemi èlovekovih in siceršnjih pravic in ki uporabljajo govorico pravic, se »desne« nevladne organizacije vrtijo predvsem okoli lastnine (skrb za denacionalizacijo, denimo), teh ali onih privilegijev oz. izgube privilegijev, namesto enakosti pa poudarjajo predvsem svobodo in svobošèine in govorice tradicionalno »konservativnejših strok«: denimo medicine (medicinska etika) in tudi teologije. Podobno velja za Srbijo in Èrno Goro za èasa Slobodana Miloševiæa. Prim. odlièno insidersko študijo v Gordy 1999. Med boljšo literaturo za razumevanje »kosovskega problema« sodita Maliqi (1998) in Clark (2000). 21 22 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti Toda poleg vsega ravnokar skiciranega je Slovenija hkrati tudi del tega nekdanjega in sedanjega konteksta bivše drþave (SFRJ) in kot takšna pozna marsikateri splošnejši pojav, kot so ksenofobija, rasizem, šovinizem, maèizem … èeravno v nekoliko blaþjih pojavnih oblikah. Tako lahko – èeprav praviloma v manjših odmerkih – tudi v Sloveniji najdemo razvite postfašistiène elemente, denimo v nekaterih medijih (v reviji Mag ali obèasno v posameznih tekstih širšega kroga javnomedijske ponudbe19), pri nekaterih strankarskih (zunajparlamentarnih in parlamentarnih) voditeljih in nastopih. Navsezadnje bi bilo moè v marsièem primerjati tudi ekstremistièna stališèa slovenske katoliške cerkve s sorodno institucijo, denimo, na Hrvaškem v vojnih devetdesetih20. Èeprav v Sloveniji ni bilo podobne vojne vihre kot na Hrvaškem, pa lahko celo v letu 2001 in 2002 vidimo ekstremne cerkvene pozicije kot nekoè na Hrvaškem, v Srbiji …21 Skratka, ta ali oni pojav, ki je znaèilen za širše okolje, sicer lahko najdemo tudi tukaj, vendar je slovenski kontekst (razvitost, relativna urejenost, funkcioniranje sistema in številnih podsistemov, relativna blaginja …) drugaèen kot, denimo, v Romuniji, na Poljskem, na Kosovu ali kje drugje. Kot reèeno, nikakor namreè ne smemo spregledati, da Slovenija ni prestala vojne, da je bistveno bolj razvita drþava kot številne druge drþave iz tega dela sveta in da se ravno v tej optiki »splošne« primerjalne razvitosti tudi vsi ekstremni pojavi nastavljajo v bistveno drugaèni kontekstualnosti ter da, navsezadnje, tudi drugaèe funkcionirajo. Še drugaèe povedano, èe, denimo, v kaki manj razviti drþavi skorajda ni slišati glasov, ki govorijo zoper ta ali oni »ekstremizem«, je v Sloveniji moè zlahka najti vsaj enega posameznika ali posameznico, ki se s tovrstno problematiko ukvarja vsaj obèasno, èe þe ne kontinuirano. Kakor þe reèeno, osrednji problem s paradigmo t. i. »normalizacije« in primerjavo današnje Slovenije s prejšnjo, se pravi tisto iz osemdesetih ali pa celo tisto iz sedemdesetih, je predvsem ta, da je bila prejšnja, torej »nenormalna« (socialistièna) Slovenija bistveno manj nacionalistièna, šovinistièna, ksenofobna, rasistièna, izkljuèujoèa do drugih in drugaènih. Kako to pojasniti, kako to razumeti? IV. ELEMENTI ZGODOVINSKEGA OZADJA Slovenija je bila najbolj razviti del relativno razvite SFR Jugoslavije, ki je – sodeè tako po ustavi in zakonih in tudi po praksah, 19 20 21 Prim. Poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti št. 1 (2001) O situaciji v medijih na Hrvaškem prim. Brunner, Gredelj, Hodþiæ, Krištofiæ (ur.) (2000). Prim. Dragoš (2001). 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti posebno v poznih sedemdesetih in osemdesetih – sebe dojemala kot drþavo odpravljanja razlik in ekstremov. Tudi tistih politiènih, ekonomskih (solidarnost razvitih delov drþave, npr. Slovenije, z nerazvitimi, npr. Kosovo)22. Hkrati je bila to drþava, ki je iz druge svetovne vojne izšla – podobno kakor velja za današnjo Bosno in Hercegovino ali nekdanjo Nemèijo, Poljsko … – neusmiljeno porušena. Bila je – v celoti gledano – nerazvita, kmeèka drþava z zgolj nekaj industrializiranimi otoèki (v glavnem v Sloveniji, na Hrvaškem in manj v Bosni23). Partizanska generacija se je zavzemala za koncept »modernizacije«, vzpostavitev materialne infrastrukture (energetika, ceste, þelezniške proge, tovarne …). Seveda, vse to v upanju, da bo nerazvita drþava nekoè postala razvita, da bo iz kmeèke samozadostnosti preskoèila v industrijsko modernost in – kot je bilo to posledièno razumljeno v partizanski (tudi »marksistièni«) generaciji – da bo tovrsten razvoj avtomatièno (tu je poudarek!) potegnil za seboj tudi vse druge vrste »izhoda iz temaène balkanske nerazvitosti«. Politièno gledano, je bila to drþava, ki se je poskušala izviti iz unitarnosti srbske kraljevske hiše. Glede na sestavo prebivalstva je bila drþava, ki je poskušala biti multietnièna skupnost. Vse to kajpada z moènim poudarkom na dveh hegemonih, ki sta bila vse prej kot v sozvoèju z demokratièno in republikansko tradicijo. Poudarek v tej drþavi je bil na delavskem razredu in pa na J. B. Titu, kot svojevrstnem socialistiènem monarhu24. Skratka, bila je þe izhodišèno navznoter konfliktno zastavljena drþava, ki je v nekaterih elementih 22 23 24 Ni nakljuèje, da so prvi resnejši zaèetki konfliktne in ekstremne retorike v osemdesetih na podroèju bivše drþave najprej napadli ravno toèko solidarnosti. Denimo slovenski, hrvaški in tudi srbski šovinisti so argumentirali v smeri »eksploatacije«. Kljub temu da so to pozneje bili najveèji antikomunisti in antimarksisti, je bila njihova takratna argumentacija »eksploatacije« izreèena v izrazito marksistiènih kategorijah. Na zaèetku so najpogosteje govorili o tem, da jih »izkorišèajo nerazviti« (denimo Albanci izkorišèajo Slovence ali Hrvate). V drugi fazi konfliktov (po letu 1988) pa se je tovrstni diskurz nadaljeval z procesi medsebojnega obtoþevanja, npr. Slovencev in Srbov. Eni so drugim oèitali (redki med takratnimi akterji so bili ekonomisti: s tem ekstremnim športom oèitanja so se takrat ukvarjali predvsem specialisti za poezijo in prozo, se pravi literati), da jih oni drugi »izkorišèajo« in da je treba »narediti konec temu izkorišèanju«. Hkrati so bila to tudi okolja, v katerih je nastala socialna demokracija, iz katere so se pozneje (po prvi svetovni vojni) razvili komunisti. Zanimivo je omeniti - vsaj kot reminiscenco -, da so se tudi v današnji Sloveniji skorajda vse politièno ekstremne pozicije v devetdesetih razvile iz Socialdemokratske stranke. Ne tiste, ki je izšla iz nekdanjih komunistov in danes prakticira nekakšno levo »tretjo pot«, paè pa iz desnièarske Socialdemokratske stranke, ki jo vodi Janez Janša, pred njim pa jo je vodil sociolog dr. Joþe Puènik. Tokrat to niso (bili) ekstremizmi, ki gredo v levo, kakor so šli na zaèetku XX. stoletja, paè pa ekstremizmi, ki gredo v radikalno desno smer. O zgodnjih socialnih demokracijah v tem delu sveta prim. Strugar (1963). Prvi je J. B. Tita opredelil kot »zadnjega Habsburþana« in potemtakem kot monarha britanski zgodovinar A. J. P. Taylor. Prim. še vedno klasièno Taylor (1956). 23 24 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti gradila izjemno egalitarne (socialne, ekonomske …) in tudi demokratiène nastavke, v drugih pa je gojila naravnost protidemokratiène25. Ena osrednjih skrbi partizanske generacije, ki je po letu 1945 vzpostavila nedotakljivo komunistièno oblast, je bila nacionalna uravnovešenost drþave. Vendar moramo biti pazljivi: ta ni bila razumljena na naèin egalité, liberté, fraternité, torej na osnovah (bolj ali manj liberalnega) kapitalistiènega gospodarstva, paè pa kot bratstvo in enotnost na osnovah socialistiènega samoupravljanja. Kljub visokim gospodarskim razvojnim stopnjam (v šestdesetih nekaj èasa celo najvišje na svetu26) in zavidljivim rezultatom na podroèju socialne enakosti je bila nekdanja Jugoslavija vendarle drþava politiène neenakosti oz. drþava, v kateri sta bila politiènost in politika celo prepovedani (dovoljeno je bilo delovanje samo komunistièni partiji, pozneje zvezi komunistov). Bila je tudi drþava problemov, ki so se kazali v odnosih med narodi in nacionalnostmi (manjšinami)27. Vendar pa so ti konflikti (podobno kakor stavke)28 razmeroma redko izbruhnili z vso silovitostjo. Prviè se je to zgodilo v zaèetku sedemdesetih, nato v zaèetku osemdesetih in navsezadnje tudi na koncu osemdesetih, ko je drþava razpadala. Nekoliko poenostavljeno povedano, problemi, ki jih je imela drþava na tem podroèju, so bili predvsem »problemi z Albanci na Kosovu«29, kajti bila je preozko opredeljena kot slovanska drþava (Jugoslavija etimološko pomeni drþava juþnih Slovanov), Albanci pa niso Slovani ... Nekoliko paradoksalno bi bilo mogoèe reèi, da ekstremnosti v »obièajnem« pomenu besede v samoupravni Jugoslaviji nismo poznali. S pomembno izjemo same ekskluzivnosti in ekstremnosti komunistov, ki pa so se po definiciji nanašali relacijsko kot tudi samoupravièevali glede na ekstremnosti fašistov, ustašev, èetnikov … Vsega tistega, skratka, kar smo – kako ironièno – kot farsièno ponovitev druge svetovne vojne spet videli v vojaških dogodkih v devetdesetih letih XX. stoletja30. Za razumevanje postsocialistiène ekstremnosti v drþavah, ki so izšle iz nekdanje Jugoslavije, je treba omeniti tudi to, da je bila samoupravna Jugoslavija del gibanja neuvršèenosti, se pravi da je vsaj na oficialni (medijsko dokaj poudarjeni v poznih šestdesetih in sedemdesetih) ravni (»zunanja politika«) gojila naèeloma enakostne odnose do vseh ljudi, drþav in tudi ureditev … Gledano s stališèa 25 26 27 28 29 30 Kako je to - gledano v dokaj nevtralni, liberalni optiki - videti in kako je funkcioniralo v tridesetih, štiridesetih in petdesetih v Sloveniji prim. v Sirc (1992). Prim. denimo Sekelj 1990. Prim. denimo v Ramet (2002). Prim. Kuzmaniæ, 1987. Najboljše o tem prim. v Maliqi, 1990. Prim. Kuzmaniæ, 1993. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti sodobnega, postsocialistiènega rasizma je bila neuvršèenost kot svojevrsten uvod v enakost s pripadniki »drugih barv« izjemno koristen faktor, in sicer predvsem kot element potencialne (ne vedno tudi dejanske) tolerantnosti: vsaj v nekaterih obdobjih in v nekaterih segmentih populacije.31 V . N O T R A N J E ( E K O N O M S K E 32) M I G R A C I J E Veè problemov z ekstremnostjo nasploh in še zlasti s ksenofobijo je v nekdanji Jugoslaviji nastalo v kontekstu notranjih migracij. Delovna sila iz Makedonije, Kosova, Bosne in Hercegovine se je – paè glede na kapital – selila na zahod in sever. Trk in sooèenje, denimo Albancev in Bosancev (oboji so, èe so verni, veèidel islamske veroizpovedi) s Slovenci v Sloveniji (zaèetek v šestdesetih in sedemdesetih) lahko imamo ne le za zaèetke sodobnejše ekstremnosti, paè pa tudi za poglavitno toèko osredotoèanja (kar ni isto, kot so viri) sodobne ekstremnosti na Slovenskem33. Z vojnami na podroèju bivše Jugoslavije je bila namreè samo radikalizirana oz. je samo pridobivala pomen v povojnem obdobju druge polovice devetdesetih ter je ostala aktualna vse do danes. Le da se na podlagi, ki je nastala v šestdesetih in sedemdesetih, nabirajo in grmadijo novi in dodatni problemi: begunci, socialno, ekonomsko in siceršnje razslojevanje, pojav revšèine (po nekaterih ocenah od 11 do 13 odstotkov prebivalstva) v devetdesetih … Nemara je ena kljuènih stvari pri razumevanju rasistiènega ekstremizma v Sloveniji nastala na prehodu iz osemdesetih v devetdeseta leta. V trenutku, ko je nastala nova drþava Slovenija, je nastal namreè tudi »novi« (dejansko prastari) koncept »drþavljanstva« (pravzaprav domaènosti in domoljubnosti), utemeljen na »etnosu«. Pravzaprav kar na zemlji in krvi. Negativno in bolj natanèno reèeno, nastal je novi koncept »tujosti« in »tujstva« 34, ki je vse, ki niso »Slo31 32 33 34 Ne zdi se mi pretirano reèi, da je pogosto sreèevanje jugoslovanskih partijskih voditeljev z voditelji iz Azije in Afrike, ki je bilo ustrezno medijsko (televizijsko) podprto, bistveno prispevalo k relativno tolerantnemu odnosu tukajšnjih domaèinov do ljudi drugaène barve koþe v generacijah, ki so se politièno socializirale v šestdesetih, sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih. Veèmilijonske migracije delovne sile iz SFR Jugoslavije (smer: Avstrija, ZR Nemèija, Švica, Švedska …) so bile v šestdesetih veèji del ekonomske narave. Do politiènih je prišlo v zaèetku sedemdesetih, in sicer predvsem v povezavah z nacionalistiènim gibanjem na Hrvaškem (smer: poleg ZR Nemèije, ZDA, Kanada, Avstralija …). Gibanjem èez meje SFRJ je treba dodati tudi velike ekonomske premike delovne sile znotraj Jugoslavije, praviloma od manj razvitega juga in vzhoda proti razvitejšemu severu in zahodu, torej predvsem proti Sloveniji. Prim, Meþnariæ 1985. Širši študijsko-analitièni kontekst prim. v Lenkova (ed.) 1998. Med najboljšo analitièno literaruro na tem podroèju še vedno sodi Miglio, 1992. 25 26 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti venci po krvi in zemlji, po prednikih, jeziku in kulturi…« razglasil za tujce. Vendar pa je tukaj treba biti natanèen: tujci v tem kontekstu niso tudi vsi severnjaki in zahodnjaki (Nemci, Švedi, Angleþi … podobno velja tudi za Èehe ali Poljake35). Opredelitev tujca in tujstva se v tem kontekstu bolj ali manj neposredno izpeljuje iz zgolj fiziènega (pozneje matematièno preseþnega: kvantiteta) obstoja/navzoènosti t. i. »juþnjakov« in »vzhodnjakov« z mikro (ne pa makro!) podroèja nekdanje Jugoslavije. Drugaèe povedano, opredelitev je posredno povezana tudi z revšèino, s pripadnostjo drugim (nekatoliškim) religijam, izpeljiva pa je šele iz osnovnega znotrajjugoslovanskega odnosa med Slovenci in Neslovenci, pri èemer so Neslovenci predvsem tisti Neslovenci s podroèja bivše Jugoslavije. Naj kot zanimivost omenim, da gre pri tem v enem delu definicije tujstva tudi za ideološko antikomunistièno opredelitev pripadnikov nekaterih narodov, o katerih se domneva, da so nekakšni »biološki« (torej naravni!) »nosilci deviacij«, da so nekakšni »genski komunisti« (Rusi, Srbi …)36. V tem kontekstu je treba loèiti vsaj dve ravni problema tujstva v povezavi z drþavljanstvom na Slovenskem, drþavljanstva kot tiste simptomatiène toèke, na kateri vedno znova prihaja do izbruhov ekstremnosti. Prva je opredelitev slovenskega drþavljanstva na pravni ravni. Tukaj so – v glavnem, ne pa povsem – kot sestavni del osamosvojitvenih procesov v Sloveniji obveljali obljube in številna zagotovila (postali so del pozitivne zakonodaje), da bodo tisti, ki so þe pred osamosvojitvijo legalno þiveli v Sloveniji, imeli priloþnost dobiti tudi novo, se pravi slovensko drþavljanstvo. Veèji del pripadnikov »narodov in narodnosti« (oz. »nacionalnih manjšin«, kot se je temu pozneje reklo) nekdanjih republik bivše Jugoslavije, je na tej podlagi tudi pridobil drþavljanske listine Republike Slovenije37. Na drugi, predvsem politièno-tehnološki ravni, ki so jo inavgurirali in 35 36 37 Veè v Kuzmaniæ, 1999. Nemogoèo opredelitev »genski komunisti« boste teþko našli zapisano, vendar pa je ravno to tisto, kar pogosto funkcionira kot skriti oznaèevalec v ozadju številnih diskriminatornih motorik, ki producirajo ekstremnost v Sloveniji, tudi rasistièno. Del (ne celoto) tega kompleksnega oznaèevalca ima religiozne in ne zgolj ideološke korenine, ki izhajajo iz razmerja med katolièani (npr. Slovenci, Hrvati …) in pravoslavci (Srbi, Rusi …). Etnièno gledano je pribliþno deset odstotkov prebivalstva Slovenije Neslovencev (Toène številke bodo verjetno na voljo èez kako leto, ko bodo prišli v javnost podatki zadnjega popisa prebivalstva, ki je bil aprila 2002). Velika veèina teh pa je s podroèja bivše Jugoslavije. Pri tem je treba omeniti še eno posebnost: obstaja tudi nekaj ljudi v Sloveniji iz bivše Jugoslavije (veèidel Srbov), ki kljub temu da so vedeli in vedo, kakšne so posledice takega ravnanja v realnosti - sploh niso hoteli zaprositi za slovensko drþavljanstvo. Zdi se, da se jim je zdela sama gesta »prositi« nove oblasti poniþujoèe dejanje, ki zadeva v njihovo najbolj notranjo dignitete oz. ponos. Nemara ta detalj še najbolj ponazarja številne intimne zagate in siceršnje teþave, s kakršnimi so se ljudje iz tega dela Evrope sreèevali v zadnjih dvanajstih letih krvavega razpadanja nekdanje drþave. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti vodili domoljubni, nacionalistièni, šovinistièni in tudi ekstremno rasistiène stranke, grupacije in posamezniki, pa je bolj ali manj obveljalo, da so pravi Slovenci samo tisti Slovenci s pravim (Blut und Boden) pedigrejem. Ravno ta razcep med pravno drþavo in politièno tehnologijo velja do današnjega dne in je glavni vir ksenofobije in rasistiènega ekstremizma na Slovenskem. Gledano iz drugega zornega kota, denimo tistega, ki meri na politièno tehnologijo vladanja, bi na tej toèki lahko pogojno rekli, da gre hkrati za razcep med politièno levico in desnico, med liberalnejšimi in konservativnejšimi prijemi v domaèijski slovenski politièni tehnologiji. Dodati je treba tudi delovanje slovenske katoliške cerkve, ki je tradicionalno politièno aktivna in tudi nezmotljivo povezana s tukajšnjo politièno desnico, kakor je bila tudi v vsej preteklosti. Vendar pa tega faktorja nikakor ne bi smeli premoèno poudarjati. Saj je za ustrezno razumevanje poloþaja na postsocialistiènem Slovenskem silno pomembno, da razumemo, da je poleg diskontinuitete med vladavino liberalnih in konservativnih vlad nujno poudariti ravno kontinuiteto med obema. Saj so podroèja, situacije in dogodki, ki jih obe vrsti oblasti (konservativna in liberalna) kratko malo spregledata in so kot take slepe pege oblasti ne glede na politièno barvo te ali one vlade. Lahko bi rekli, èim bolj se oddaljujemo od osemdesetih, ki so bile silno obèutljive za probleme krivic, za èlovekove pravice, za pravno drþavo, za socialno enakost …, za èloveka nasploh, tem manj je moè prièakovati, kaj šele videti in slišati, da bi se katera koli vlada (liberalna ali konservativna) potegnila za kaj takega, kar je tradicionalna moèna agenda alternativnih gibanj za èlovekove pravice in siceršnje pravice drþavljanov in drþavljank. Slovenija je (podobno kot številne druge »normalne« postsocialistiène drþave) zapadla v nevarno brezskrbnost (»slepa pega postsocialistiène oblasti« nasploh) glede varstva posameznika, skupine ali manjšine v odnosu do oblasti. VI. KAKO NASTANE IZKLJUÈEVALNA VEÈINA Eden osrednjih problemov, ki bi ga tukaj kazalo vsaj še omeniti, je, kako nastaja to, kar v Sloveniji funkcionira kot veèina, ki (naj) izkljuèuje »manjšino«. Oglejmo si v nadaljevanju pet osrednjih opredelitev, ki odloèilno vplivajo na opredelitev »veèine«, ali pet osi, okoli katerih se oblikujejo in tudi vrtijo diskurzi slovenskega domaèijskega izkljuèevanja. Ravno z opredelitvijo manjšin, se mi zdi, da se bomo najhitreje in najpreprosteje prebili do razumevanja procesualnosti znaèilnega ksenofobnega izkljuèevanja na podlagi produkcije stigem »tujosti«. Definicijo pa dobimo, brþ ko ugotovimo takšno ali drugaè- 27 28 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti no »odstopanje« od veèine, kar je le drugo ime za nasprotje tujosti, se pravi za takšno ali drugaèno »domaènost«. To, kar tukaj in zdaj funkcionira kot »veèina« (domaènost), je praviloma opredeljeno s temi petimi podroènimi opredelitvami: a) spolno: moška, b) spolno orientacijsko: heteroseksualna, c) versko: katoliška, d) nacionalno: slovenska, e) geopolitièna: zahodna. Èe obrnemo teh pet dominantnih oznaèevalcev, ki opredeljujejo razmerje domaènost/tujost, veèina/manjšina (odpravljajo torej enakost) in iz njega izhajajoèo ekstremnost, lahko brez veèjih teþav doloèimo tako globino kakor širino fenomena (tudi ksenofobnega, rasistiènega in siceršnjega) ekstremizma na Slovenskem v zaèetku 21. stoletja. Po tej poti lahko dobimo tudi ustrezno paleto tarè in izkljuèevanj38, od katerih ekstremizmi þivijo oz. so þivljenjsko odvisni. Oglejmo si jih na kratko. Ad. A. Slovenija je tipièno postsocialistièno (to velja seveda tudi širše) okolje, v katerem biti þenska pomeni biti nekaj manj pomembnega in per definitionem manj vrednega. Þenske teþe dobijo zaposlitev in jo laþe izgubijo. Èetudi so zaposlene na enakih delovnih mestih kot moški in so zanje enakovredno izobraþene in kvalificirane, pa so po uradnih podatkih (o njihovi metodologiji bi kazalo vsaj malo podvomiti) za okoli trinajst odstotkov slabše plaèane. Þenske ne delajo le v sluþbi39, paè pa je vsaj 80 odstotkov vseh gospodinjskih, se pravi neplaèanih delovno intenzivnih opravil pravzaprav še vedno takšnih, da jih opravljajo izkljuèno one. Govoriti o patriarhalnosti v takem okolju ne pomeni uporabljati zgodnje feministiène floskule, paè pa meriti na samo bistvo postsocialistiènega problema, ki je bistveno povezan s poskusi retradicionalizacije »vloge þenske« v postsocializmu v primerjavi s socializmom40. Ad. B. Biti homoseksualec, biseksualec, transseksualec, transvestit, travestit … v takem okolju je kljub izjemno moènim egalitar38 39 40 V primeru analitike problemov begunstva na Slovenskem prim. tovrstna poimenovanja v Kuzmaniæ 2001. Stopnja zaposlenosti med þenskami na Slovenskem þe tradicionalno gledano sodi med višje na svetu. Navsezadnje tudi zaradi vpliva socializma, ki je hotel »emancipirati þenske skozi delo«, je bil deleþ zaposlenih þensk v osemdesetih letih pribliþno štirideset odstotkov vse zaposlene populacije. Gledano zgolj na þensko populacijo (ta je po koncu socializma najprej izgubila sluþbo) pa je še danes, ko so razpušèene veèji del vse delovno intenzivne panoge (tekstilna, èevljarska … tradicionalno þenske panoge) okoli 60 odstotkov. Prim. Jalušiè, 1999. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti 29 nim in liberalnim sunkom osemdesetih »dovoljeno« kveèjemu v posameznih getih41. Javni mediji, javni prostori nasploh, še najmanj pa tisti mainstreamovski (televizija, denimo), so se še danes pripravljeni organizirano lotiti takšnega ali drugaènega linèa, èe se le ponudi priloþnost. Dve izstopajoèi priloþnosti sta bili v zadnjih desetih mesecih: referendum (!)42, na katerem je heteroseksualna veèina z lahkoto prepovedala umetno oplojevanje samskih þensk. Druga je javni linè tranvestitske pevske skupine Sestre, ki je zmagala za pesem Evrovizije. Zato paè ker niso »prave þenske«, bolje, pravzaprav zato ker niso »pravi moški«. »Biti Slovenec (podobno je z »Biti Hrvat« ali pa »Biti Amerièan« v èasu Busha) pomeni namreè biti »pokonèen«, to pa je bojda lahko le »pravi moški«.43 Ad. C Verjetno je v tem okolju najsplošnejši oznaèevalec pri produkciji lastne in kolektivne identitete44 (s tem tudi za veliko raznih podvrst izkljuèevanj)45 ravno katolicizem. Ne kaþe pozabiti, da je Slovenija okolje, v katerem je protireformacija krvavo zmagala in vzpostavila izjemno natanèno vladavino fundamentalnega katolicizma: tisto kapilarno, se pravi totalizirajoèo in izkljuèujoèo »od spodaj«46. V zadnjih petdesetih letih, ko je z istimi metodami to »krivo Drino« poskušal »popraviti« komu41 42 43 44 45 46 V še vedno ne tako zelo urbani Sloveniji so takšni geti mogoèi predvsem v Ljubljani (Metelkova-Mesto), Maribor (Pekarna) in na še nekaterih lokacijah. Referendum so organizacijsko in mišljenjsko podprle: SDS (Janez Janša), NSi (Andrej Bajuk), slovenska katoliška cerkev (nadškof Rode) in medicinska stroka, zbrana okoli raznih »etiènih komisij« in t. i. »strokovnih argumentacij«. SDS tukaj pomeni Socialdemokratska stranka Slovenije. Slovenija je edina drþava na svetu, ki ima socialdemokratsko stranko, ki je ne samo desnièarska, paè pa obenem tudi vodilna (tudi ekstremno) desnièarska politièna stranka politiènega spektra. Stranka Janeza Janše, nekdanjega obrambnega ministra in mojstra prikrite šovinistiène govorice, je bila vsakiè dosedaj na volitvah tudi izbrana v slovenski parlament in je trenutno vodilna opozicijska sila vladajoèi LDS. SDS nenehno funkcionira kot main stream stranka (njeno glasilo je Demokracija), moèan vpliv ima tudi na nacionalno TV Slovenija, (posebno na I. informativni program), trenutno pa se - glede na razne meritve - njen volilni rezultat vrti med 11% in 16% volilnih glasov. Èe kdo hoèe meriti ekstremnost na Slovenskem v smislu ekstremnih glasov volivcev, kot je to navada v empirièni sociologiji in politologiji, potem bi moral temu številu prišteti vsaj še toliko glasov, ki so razdeljeni med nekatere druge parlamentarne stranke na Slovenskem, kot so: Nova Slovenija dr. Andreja Bajuka (vsaj 5-6%), Slovenska nacionalna stranka Zmaga Jelinèièa (med 2 in 4 %) in še številne druge manjše, predvsem neparlamentarne stranke. Hkrati pa bi pri tovrstnem raèunu moral vsaj pogojno upoštevati tudi omembe vredni del glasov (vsaj 5-8%), ki jih dobi Slovenska ljudska stranka, ki je - glede na izkušnje zadnjih deset let - bolj ali manj politièno nepredvidljiva. Zadnjih nekaj let se namreè uvršèa in tudi medijsko dojema kot bolj ali manj stranka politiènega centra, vendar pa so bila znana tudi bolj desna obdobja njenega ravnanja, zato jih kot analitièno moþnost ne bi kazalo apriorno izkljuèevati. V pribliþno dveh mesecih od zaèetka pisanja tega teksta so se stvari na tem podroèju spremenile. Javni mediji so zadnje èase zaèeli neprièakovano dobro sprejemati transvetitsko skupino Sestre in jo celo promocijsko podpirati. Ko reèem »identitete«, to tukaj pomeni procese proizvajanja domaènosti/tujosti, veèinskosti/manjšinskosti, notranjosti/zunanjosti, skratka vkljuèevanja/izkljuèevanja. Ideologem identitete je eden kljuènih postsocialistiènih ideoloških aparatov izkljuèevanja nasploh (ne samo v Sloveniji), s katerimi se vzpostavljajo kulturna, nacionalna, rasna in siceršnja homogenizacija okolja. Identiteta se doloèa predvsem tako, kakor to naddoloèa logika identitete po sebi, torej per negationem. Se pravi tako, da je vse, kar »ne sodi« v domnevno realno, dejansko pa zaþeleno in sproti vzpostavljajoèo se identiteto (npr. v glasbi, prehranjevanju, imageu, okusu nasploh, kulturi, posamezniku, njegovi estetski in etièni posebnosti ali etièni drþi …) naravnost izkljuèeno. Èe ne zlepa (s »strokovnimi« ipd. prijemi), paè zgrda (tudi z uporabo nasilja). Nekatere raziskave kaþejo, da so bili ti zgodovinski procesi plodni tudi s stališèa funkcioniranja komunistiènega »totalitarizma od spodaj« (Mastnak). 30 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti nistièni protiudar, pa sta nastala dodatno sovraštvo in »obèutek krivde«. Po padcu socializma þivimo v situaciji, ko je »poprava krivic cerkvi« (pri tem se vedno in izkljuèno misli »rimskokatoliški cerkvi« postala ena osrednjih postsocialistiènih tem. Mimo tega sploh ne morete ne v èasopisju ne na tv oz. radiu. Postsocialistièni podloþnik vèasih dobi obèutek – to je zelo signifikantno, denimo, tudi na Hrvaškem ali Poljskem pa tudi drugod v postsocializmu – da je glavni postsocialistièni problem pravzaprav cerkveni, se pravi katoliški oz. ogroþenost katolièanov, katolicizma in RKC47. Pa na ravni »realne realnosti«48 sploh ni tako, razen kajpada v medijih, se pravi na ravni virtualne realnosti. V tem kontekstu je treba vsaj kot simptom omeniti tri »verske« problematike v oþjem pomenu besede, ki bodo potencialno gojišèe konfliktov in ekstremizmov tudi prihodnosti. Prviè, tako rekoè obèe nasprotje med slovensko RKC in drþavo, natanèneje, vsakokratno »levo« vlado ali pa vlado, ki prihaja iz takšnega ali drugaènega politiènega centra.49 Drugiè, ravno tako skorajda obèe nasprotje med slovensko katoliško cerkvijo in vsemi drugimi cerkvami na Slovenskem. Slovenska RKC zahteva zase poseben (javnopravni) poloþaj, kakršnega nima nobena druga cerkev. In tretjiè, gledano v kontekstu zadnjih dogodkov po 11. septembru, je tukaj potencialno moèno nasprotje med RKC in islamsko skupnostjo, ki se kot simbolno zelo 47 48 49 »Ogroþenost katolièanov« (tudi »diskriminacija cerkve«, »manjvrednost katolièanov«, »katolièani/kristjani kot drþavljani drugega reda« …) niso tukaj analitiène metafore paè pa dobesedno povzetja bistva v diskurzu vodilnih katoliške cerkve. Slovenski nadškof in metropolit Rode je eden kljuènih nosilcev tega diskurza, ki poskuša dokazovati in argumentirati v tej smeri. Glede na naèin strukturiranosti katoliške cekrve pa je samoumevno, da lahko niþji na hierarhiènih lestvicah, kot je nadškof, le ponavljajo njegovo dikcijo. Problem v tem kontekstu je, da se je lepo število tukajšnjih mnoþiènih medijev, to še zlasti velja za nacionalno televizijo in posameznike (denimo slovenski premier dr. Drnovšek) nekritièno ujelo v to zvrst govorice. Samo del te situacije lahko pojasnimo z dejstvom »komunistiènega zatiranja«, kajti razen komunistov samih na najvišjih poloþajih partijske hierarhije, sta bila vsaj še dva milijona ljudi v Sloveniji v podobnem, identiènem ali celo še slabšem (ker nista imela nikakršne institucionalne/organizacijske zašèite) poloþaju, kakor katoliško cerkva in njeni usluþbenci, pa o »krivicah« in »ogroþenosti« za èasa komunizma v glavnem ni moè slišati nobene besedice. Nasprotno, cerkev bi si rada poplaèala muke preteklosti, in sicer v trdni valuti: zemljišèa, gozdovi, stavbe … Veliko nestrpnosti in ekstremnosti v postsocialistièni Sloveniji je ravno okoli katoliške cerkve, predvsem pa njenih usluþbencev. Èe bi þe zgolj podatka, da je cca 11,5% (uradni podatki) slovenskih drþavljank in drþavljanov brezposelnih in da ima po ocenah nekaterih raziskovalcev cca 20%25% prebivalstva probleme odvisnosti (bolj alkohol kot droge …), resno upoštevali, bi zlahka doumeli, da so »realni problemi« okolja strukturirani nekoliko drugaèe kot pa tisti, ki jim mediji (denimo v osrednjih poroèilih) dajejo preseþno pozornost. Brþ ko je na oblasti desna vlada, tega »problema« tako rekoè ni moè zaznati oz. ga ni. To je izjemno znaèilno in temu bi kazalo posvetiti bolj natanène analize. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti potentno (potentno v smislu moþne produkcije ekstremov) nakazuje v slovenskih debatah o graditvi dþamije v Ljubljani 50, ki trajajo þe veè kot eno desetletje. Kakor koli þe, precejšnji del ekstremnosti in ksenofobije v postsocialistièni Sloveniji nastaja okoli vprašanj in odgovorov, ki so povezani s katoliško cerkvijo, predvsem pa z njenimi usluþbenci. Drugaèe reèeno, katoliška cerkev je eno pomembnih vozlišè, okoli katerih ali v zvezi s katerim nastajajo tukajšnji ekstremni diskurzi, besedni, ideološki, politièni in siceršnji spopadi. Slovenska katoliška cerkev torej ni zunaj ekstremov in ekstremnih diskurzov, paè pa je v samem osrèju le-teh: bodisi kot objekt ali pa kot subjekt. Odvisno paè od trenutka in razmerja sil. Ad. D. Nacionalno gledano nastajajo ekstremni, tudi rasistièni diskurzi praviloma na podroèju, kjer se vzpostavlja radikalna slovenskost (podobno ali celo enako utegne biti s hrvatstvom, madþarstvom, srbstvom …), saj gre za relacijski koncept in ideologem, ki se po definiciji nanaša na druge oz. na Drugega. Ta drugi je seveda Sovraþnik, in sicer Sovraþnik v smislu, kot ga poznamo v delih Carla Schmitta51. Šele èe opredelimo »nacionalno drugega« kot (eksistencialnega) sovraga, nam je dostopen tudi koncept takšne ali drugaène nacionalne/etniène èistosti, ki jo potem lahko polnimo z vsemi mogoènimi in tudi nemogoèimi vsebinami. Tako paè, kakor se nam zljubi, se pravi povsem arbitrarno. Ad. E. Eno kljuènih toèk, ki omogoèa razumevanje in analiziranje rasistiène in siceršnje ekstremnosti v postsocializmu, morda še zlasti v slovenskem prostoru, je lega Slovenije kot geografsko gledano »najbolj zahodne« pokrajine nekdanjega vzhoda (socializma…) ali celo slovanstva. Slovenci funkcionirajo na geopolitièno silno pomembni (tudi simbolno pomembni) toèki: so najbolj zahodni vzhodnjaki in najbolj vzhodni zahodnjaki. So skratka na tisti obèutljivi toèki, kjer nikoli ne vemo, kaj bomo rekli: ali gre za nekaj, kar je napol polno ali pa je napol prazno! In ravno ta vmesna lega in neulovljivost dajeta tukajšnjem poloþaju Slovencev in/ali slovenstva (šele to je prava kategorija, èe hoèemo razumeti tukajšnje ekstremne diskurze) zanimivo dimenzijo. 50 51 V Ljubljani stoji pravoslavna cerkev (dedišèina skupne drþave iz obdobja med dvema svetovnima vojnama) kot tudi razni znaki nekdanjega obstoja Judov, ki pa so bili bolj ali manj v prejšnjem stoletju oz. še prej bodisi pregnani ali pa kako drugaèe in manj èedno, odstranjeni. Kljub temu pa lahko reèemo, da imamo še zmeraj opraviti s ‘svojevrstnim antisemitizmom brez Judov’, èeprav ni zelo moèan. Dþamije, v kateri bi molili muslimani, pa Slovenija še ne premore. Prim. denimo Schmitt (1994). 31 32 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti LITERATURA Brunner, S. K. , Gredeljl S., Hodþiæ, A. , Krištofiæ, B. (eds.) (2000): Media & War (ur.) (2000), Centre for transition and civil society research – Zagreb, Agency Argument – Belgrade. Cashmore, E. E. (1988): Dictionary of Race and Ethnic Relation, II. izd. Routledge, London. Clark, H. (2000): Civil Resistance in Kosovo, Pluto Press, London, Sterling, Virginia. Dragoš, S. (2001): Vera in volitve, v Mit o zmagi levice, Mediji in politika med volitvami 2000 v Sloveniji, Mirovni institut, Ljubljana, The Victory of Imaginary Left, The Relationship of the Media and Politics in the 2000 Parliamentary Elections in Slovenia (bilingual). Gordy, E. D. (1999): The Culture of Power in Serbia, Nationalism and the Destruction of Alternatives, The Pennsylvania State University Press. Pri tem je treba povedati vsaj tole: spregledati ne smemo, da je moral slovenski ekstremni diskurz, ko je hotel dokazati svojo »naravno zahodnjaškost« ali pa – tukaj je poudarek – svojo »zahodno naravo«, na samem izhodišèu negirati lastno slovanskost/vzhodnost. Èe je hotel »stopiti v zahodnost«, je moral »stopiti iz vzhodnosti«. Drugaèe povedano, èe se komu zdi, da je naravno, da sta »slovenstvo« in »slovenskost« nekaj »naravnega« v smislu, da sta »slovanska«, se zelo moti. Podlaga za razumevanje »slovenstva«, kot najnovejšega ideološkega, torej postsocialistiènega konstrukta, ki šele omogoèa postsocialistièno ekstremnost, tudi ksenofobnost v tem delu sveta, ni »konstrukt slovanstva«, paè pa narobe, nekaj temu nasprotnega. Treba je bilo dobesedno stopiti iz mitologije slovanstva (ta je namreè po definiciji »vzhodnjaška«) in se preseliti v drugo. To pa je tisto, kar je omogoèil konstrukt »venetstva«, ki tukaj zaseda vlogo »tradicionalnega«, vsekakor pa predmodernega »zahodnjaštva«. Po tej, recimo ji naravnost, venetski mitologiji, o kateri so v osemdesetih pisali knjige, so Slovenci (pravzaprav slovenstvo) dedièi Venetov, se pravi predslovanskega ljudstva, ki je tukaj bilo od vekomaj in ki (to je silno pomembna toèka) posledièno niso »prišleki«. Podobno je bilo in je med Albanci (tam je obvladala teorija Ilirov), Hrvatih (ti so odkrili, da so pravzaprav »Iranci«), Dalmatincih (tam se sanja o Dalmatih) … Hockenos, P. (1994): Free to Hate, Routledge, New York, London. VII. POSTSOCIALIZEM, IN … Jalušiè, V. (1999): Women in PostSocialist Slovenia: Socially Adapated, Politically ZOOLOGIJA, BOTANIKA Marginalized, v Ramet, pp. 109–130. Judah, T. (1997): The Serbs, History, Myth & Destruction of Yugoslavia, Yale University Press. Kaldor, M. & Vejvoda, I. (eds.) (2002): Democratization in Central and Eastern Europe, Continuum, London, New York, II. izd. Paperback. Kuzmaniæ, T. (1988): Labinski štrajk, Paradigma zaèetka konca, krt, Ljubljana. Kuzmaniæ, T. & Truger, A. (eds.) (1993): Yugoslavia, War…, Austrian Study Centre for Peace and Conflict Resolution, Schlaining, Peace Institute, Ljubljana, II. izd. Kuzmaniæ, T. (1999): Bitja s pol strešice/Hate Speech in Slovenia, osi, Ljubljana. Skratka, bistvo argumenta pri ekstremnosti (tudi tej slovenski) je tisto (travmatièno) mesto, kjer se dokazuje, da nekdo pravzaprav sploh »ni prišlek«, ampak da je »domaèin«. Še veè, da je »domaèin od vekomaj«. Drugaèe reèeno, da se nikoli ni (pri)selil, da je tako rekoè nekakšna nepremiènina, pravzaprav rastlina, ki ima »svoje korenine« (ta rastlinskost mesta ekstremnega izjavljanja je silno pomembna za razumevanje fenomena ksenofobije) od »vekomaj tukaj«. To pa je kajpada drugaèno ime za nekoga/nekaj, ki da je »avtohton«52 (»avtohtone vrste«, denimo v biologiji) ali »izvirno od tukaj« oz. še bolj religiozno (kajti ravno ta izvirnost, ki gre do rastlinskosti, je v svoji »konènosti« pravzaprav pristno religiozni konstrukt), ki je izvir sam. Šele ko se to »predmesto« (dejansko nemesto, torej »utopièni Utopos«) skonstruira in utrdi, lahko diskurz ekstremnosti zaène svojo nemalokrat tudi krvavo pot. Kuzmaniæ, T. (2001): Ekstremnost centra, The Extremism of the Centre, v Mit o zmagi levice, The Victory of Imaginary Left, The Relationship of the Media and Politics in the 2000 Parlia- 52 Po slovensko bi se temu reklo tudi izvirni, pravšnji, kleni ipd. A najbolj zanimivo je, da poznamo ravno iz tega reda preseþnikov, muhastih in nenavadnih in bojda »naravnih« reèi, celo v slovenski ustavi dve kategoriji. To sta dva »avtohtona naroda«, Madþari in Italijani. Prim. tudi v Kuzmaniæ 2002a. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti V nasprotju s postsocializmi (tudi slovenskim) socializem èesa takega ni poznal in tudi ni mogel poznati. Bil je namreè izdelan iz drugaènega, »posebnega testa«, èe naj reèemo s Stalinom. V primerjavi z retradicionalizacijo, ki smo ji prièa v postsocializmih, je (bil) socializem bistveno bolj moderna ideologija, ki je stavila na koncept »spreminjanja obstojeèega«. Socializem namreè ni poskušal vzpostaviti nekakšnega »prvotnega stanja«, ni mu šlo za izvirnost, kaj šele za nekakšen raj, ki da je nekoè þe obstajal in o katerem pogosto sanjajo nacionalna, šovinistièna, rasistièna in podobna »retrogibanja« – tudi v postsocializmih. Socializem se je poskušal »razviti« (razsvetljenski ideologem napredka, modernizacije, razvoja …) èez obstojeèe meje, ki jih postavljata ne le preteklost paè pa tudi vsakokratna sedanjost. Èe je za socializme veljalo, da smo pri njih vedno imeli obèutek, da »naskakujejo nebo«, da poskušajo »priti na Luno«, ali pa da vsaj poskušajo »dohiteti in prehiteti ZDA« (Hrušèov), pa se pri postsocializmih najpogosteje zdi, da »naskakujejo preteklost«, da ponovno »osvajajo zgodovino« … (od tod retradicionalizacija). Da, vulgarno reèeno, poskušajo tako ali drugaèe »ujeti boga za jajca«. Problem ni ta, da postsocializmom to ne uspeva, paè pa da so pri teh procesih izjemno uèinkoviti. Le da se iz »boþjih jajc« ne cedita med in mleko, paè pa nekaj drugega. Med drugim tudi ksenofobija. 33 mentary Elections in Slovenia (bilingual) mw, Mediawatch, Mirovni inštitut, Ljubljana, str. 26–51. Kuzmaniæ, T. (2001a): Globalizacija in evropska idolatrija, v Obrazi naše Evrope, Drolc & Pajnik (ur.) (2001), Mirovni inštitut, Ljubljana, eu Monitor. Kuzmaniæ, T. (2002): Policija, mediji, uzi in wtc (Antiglobalizem in terorizem), Mirovni inštitut, Ljubljana, Svete krave. Kuzmaniæ, T. (2002a): Slovenia, From Yugoslavia to the Middle of Nowhere?, v Kaldor & Vejvoda (eds.), 2002, pp. 121–134. Lenkova, M. (ed.) (1998): Hate Speech in the Balkans, etepe, Atene. Maliqi, S. (1990): Nya e Kosoves, As Vllasi as Millosheviqi, krt, Ljubljana. Maliqi, S. (1998): Kosova, Separate Worlds, Reflections and Analyses 1989–1998, Dukagjini ph, mm Priština. Meþnariæ, S. (1985): Bosanci, krt, Ljubljana. Miglio, G. (ur.) (1992): Amicus (Inimicus) Hostis, Le radici concettuali della conflittualita »privata« e della conflittualita »politica«, Giuffre, Milano. Poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti št. 1 (2001), Mirovni inštitut, Ljubljana.. Ramet, S. P. (1999): Gender Politics in the Western Balkans, Women and Society in Yugoslavia and the Yugoslav Successor States, The Pennsylvania State University Press. Ramet, S. P. (2002): Balkan Barbel, The Disintegration of Yugoslavia from the Death of Tito to the Fall of Miloševiæ, Westview Press, Cambridge. Schmitt, C. (1994): Tri razprave, Krt, Ljubljana. Sekelj, L. (1990): Jugoslavija, Struktura raspadanja, Rad, biblioteka dijalog, Beograd. Sirc, L. (1992): Med Hitlerjem in Titom, dzs, Ljubljana. Strugar, V. (1963): Jugoslavenske socijaldemokratske stranke, 1914–1918, jazu, Zagreb. Taylor, A. J. P. (1956): Habsburška monarhija, 1809–1918, Zgodovina avstrijskega cesarstva in Avstro-Ogrske, dzs, Ljubljana. študije 34 studies 35 ISLAM IN SUICIDALNO PODALPSKO PLEME SREÈO DRAGOŠ Avtor prispevka je doktor socioloških znanosti in predavatelj obèe sociologije na Visoki šoli za socialno delo. Njegovo znanstveno in strokovno delo se usmerja predvsem na dve podroèji, na sociologijo religije in na socialno delo. V zadnjih objavah se ukvarja z druþbenimi neenakostmi in socialnim kapitalom. The author holds a PhD in sociological science and is a lecturer of sociology at the School for Social Work in Ljubljana. His scientific and expert work is focused on two fields, sociology of religion and social work. In the recent publsihed work he has primarily written about the question of social inequality and social capital. e: sreco.dragos@uni-lj.si UVOD Pisatelj Drago Janèar je slovenski narod oznaèil s sintagmo »suicidalno podalpsko pleme«. Izraz je sociološko luciden. Janèarjeva sintagma opozarja na tri slovenske posebnosti: zgodovinsko, socialno in vedenjsko. Najprej gre za pomembnost našega poselitvenega ozemlja, ki je bilo v zgodovini obravnavano kot plen za vsakogar, ki je prišel mimo. Socialni atribut v sintagmi se nanaša na tradicionalno slovensko imobilnost, ki je v tem, da zaradi malega števila ljudi na majhnem prostoru neizbeþno vsi poznamo vse, da nihèe ne more drugemu pobegniti nikamor (ne da bi trajno emigriral), da si inventivno zmišljujemo še dodatne ovire za gibljivost, npr. pomanjkanje in cenovna nedostopnost novih stanovanj, obstojeèe preobilje veèdruþinskih hiš, zgrajenih z namenom, da bi otroci stanovali pri starših še v odrasli dobi z lastno druþino, nepripravljenost voziti se v sluþbo zunaj kraja bivanja, neobièajno visoko in brezpogojno vrednotenje druþinskih vezi, nadpovpreèna abstinenca do aktivne participacije v raznih volonterskih organizacijah (= indikator civilne imobilnosti), pri èemer zelo zaostajamo za ZDA, èeprav prav te veljajo za center egistiènega kapitalizma, itd. Vse to so tipièni predmodernizacijski oz. plemenski atributi, empirièno dokazljivi z javnomnenjskimi meritvami. Hkrati pa po drugih pokazateljih – ekonomskih, simbolnih, vedenjskih – þivimo povsem v skladu z zahodnimi vzorci najrazvitejših druþb. Naše aspiracije, bodisi v vsakdanjem þivljenju ali pa v visoki drþavni politiki, so þe nekaj èasa tipièno zahodnjaške in so takšne èedalje bolj. Vprašanje pa je, kako gre vse to skupaj, namreè, da so naši þivljenjski slogi zahodnjaško individualizirani, medtem ko hkrati þivimo v razmerah zelo nizke prostorske in socialne mobilnosti, kar je znaèilnost predindustrijskih ruralnih vzorcev? Marsikaj, kar je v stabilnih okolišèinah znosno in nemoteèe, lahko v nestabilnih razmerah deluje katastrofalno. Na primer, èe nam spodleti pri realizaciji zastavljenih ciljev, postane individualizacija þivljenjskih slogov usodna ravno v kombinaciji s potrošniškimi aspiracijami, saj povzroèa izrazite frustracije, ker smo zdaj za neuspeh odgovorni mi sami; hkrati pa se zaradi tradicionalne nemobilnosti ne moremo izogniti socialnim mreþam, v katere smo vpeti, ne more- ISLAM AND A SUICIDAL TRIBE UNDER THE ALPS mo zaèeti znova v drugem okolju, kjer bi svojo biografijo nadaljevali z drugaènih, novih, neobremenjenih, anonimnih izhodišè. Prepletanje individualizacije þivljenjskih priloþnosti in odgovornosti s predmodernimi nemobilnostnimi vzorci ustvarja rizièno skupnost. V rizièni skupnosti velja, da ti je takrat, ko drugi spoznajo, da ti je spodletelo, spodletelo dokonèno, saj ostaneš dokonèno v istih socialnih mreþah. Oziroma, povedano v policijskem þargonu isti ljudje ti dihajo za ovratnik in temu ni in ni konca. Èe pa mreþam ne moreš pobegniti navzven, jim lahko le navznoter, npr. v alkoholizem in samomor. Takšna opozorila sociologov so pri nas þe stara (prvi jih je v zvezi s samomori podal Kerševan), a literati so bolj odmevni, ker imajo soènejši jezik. Zato je treba Janèarjevo definicijo slovenstva vzeti resno: suicidalnost je svetovno izstopajoèa behavioristièna lastnost slovenstva kot visoko individualizirane skupnosti, vzdrþevane na predmodernih socialnih mreþah. Dokler so tradicionalno zaprte skupnosti umešèene v nespremenljivem in predvidljivem kontekstu (okoljskih druþb), so neproblematiène kljub temu, da so tesno povezane navznoter in izolirane navzven. Moderniziranje je proces razpadanja takšnih segmentiranih skupnosti, ko se zaènejo usmerjati k nasprotnemu ekstremu, fragmentaciji. Posamezniki in skupine se vse bolj navezujejo navzven, to pa relativizira skupnostne bariere in tradicionalne identitete ali pa jih celo odpravlja. Sociološko opozorilo, da gre najverjetneje za ireverzibilen proces, ni mišljeno kot tolaþba. Take spremembe so najbolj problematiène ravno v okolišèinah, ko se ustaljene in nespremenjene socialne mreþe nemudoma znajdejo pred izjemno spremenljivimi in nepredvidljivimi izzivi (modernizacije). Takrat postanejo takšne skupnosti nevarne sebi in drugim. Predmoderna socialna omreþja – dobro vzdrþevana, po obsegu celovita, s tradicijo upravièevana in z reciproènostjo negovana – se pred vdorom zunanje kompleksnosti branijo s trebljenjem. To je mreþni refleks delovanja po naèelu »še veè istega«. Trebljenje je nekakšen socialnoimunski odziv na krizne razmere, pri katerem se omreþja »èistijo« s potenciranjem ravno tistih lastnosti v obstojeèih vezeh, ki so tudi sicer þe najbolj In this essay the author Sreèo Dragoš concentrates on the attitude towards the Muslim community in Slovenia and the policies of the Ljubljana town authorities regarding the construction of a Muslim cultural center (including a mosque that would be the first such building in the country). The analysis included the major Slovenian media. His conclusions regarding media reporting are by no means dramatic. Compared to the entire corpus of texts that were in some way or other related to Islam, the problematic or unacceptable articles have been few in number even after September 11, 2001. How- 36 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 ever, these rare examples are nevertheless conspicuous, so their insignificant number does not make them harmless. In fact, such articles could have an important influence on the attitude of the public and consequently affect official policies (also discussed in this essay), hence the subject should be approached with all seriousness. The articles analyzed incite intolerance in three ways: 1. through humor 2. through stigmatization 3. through dichotomization In the majority of cases, intolerance is expressed using one of the above methods or a combination of two methods, and only rarely using all three methods. The choice of method determines the structure of the text. The author also points out that the said methods are not harmful as such (as techniques). They incite intolerance only when they appear in a specific social context. Social context therefore plays a key role, and it is determined by four factors: > the intention underlying the text; > the social distance maintained by the author towards the groups against which his/her article is directed; > sensitivity of the public to that specific type of message; > the political framework in which they appear. The effect of intolerance is achieved by means of humor in such a way that content with a negative value is presented as funny. The analysis has shown that a humorous effect is most often achieved through interference, inversion and repetition. The second technique, stigmatization, relies on one and the same basic structure in all constructs of this type. Its two mainstays are the process of group identification, which is psycho-social, and inter-group relations that are socially determined. pogoste, ki so tipiène, s katerimi si njihovi èlani krepijo kolektivno samopodobo, in s tem lastnosti, ki jih imajo mreþni akterji obilo þe od prej. Na primer, kjer so sosedje solidarni, si v krizi še bolj pomagajo; kjer so nezaupljivi do tujcev, so v krizi še bolj nezaupljivi; vloga grešnega kozla, ki jo delegira skupina, je sorazmerna s krizo skupinske identitete, itd. Hrbtna stran dodajanja »še veè istega« pa je izloèanje drugaènega. Hkratno dodajanje in izloèanje sta dve strani iste medalje (trebljenja). Zato pomeni krepitev socialnih mreþ na tradicionalnih osnovah v kriznih razmerah izkljuèevanje drugih in drugaènih iz psihiènih in socialnih razlogov. Iz psihiènih zato, ker drugaènost vselej pomeni veèjo verjetnost nepredvidljivih reakcij in je kot taka sprejemljiva za veèino le v stabilnih razmerah, medtem ko postane v nestabilnih groþnja. V socialnem smislu pa gre za omejevanje dostopa do kljuènih virov (bogastva, moèi, ugleda), kar se v kriznih razmerah regulira z bolj rigoroznim statusnim zapiranjem pred tistimi, ki ne spadajo v »naš krog« ali pa vanj ne spadajo povsem. Zato so v nenadnih in korenitih spremembah okolja vedno na udaru najprej notranje manjšinske kategorije, jezikovne, verske, kulturne, etniène. Pri tem so seveda med manjšinami najbolj ogroþene tiste, ki so hkratne nosilke veè manjšinskih statusov. Zato je v Sloveniji laþe biti npr. deklariran kristjan kot deklariran ateist ali pa agnostik, saj je prvih okrog 70 %, ateistov je od 5 do 17 % (odvisno od ostrine merila), agnostikov pa ne veè kot 7% (SJM ’02/2). Še teþe je biti musliman. Pripadnikov muslimanstva oz. islamske verske skupnosti je le okrog 1 odstotek prebivalstva in ti povrh govorijo še drugaèen materni jezik, imajo drugaène kulturne navade, izhajajo iz drugaènega etniènega porekla, ne jedo kranjskih klobas in zagotovo bi se še kaj našlo. Muslimanom na Slovenskem ne pomaga niti bog, èeprav je isti kot pri 70 odstotkih Slovencev. Muslimani so nosilci raznih atributov manjšinskosti, zato so drugaèni; zapostavljeni pa so, ker se vrednotenje te drugaènosti dogaja v specifiènem, t. j. v slovenskem kontekstu (ki ga dobro povzema Janèarjeva sintagma). Prav posebnost slovenskih razmer je glavni vzrok zapostavljanja muslimanske drugaènosti pri nas (niso pa vzrok npr. mednarodne okolišèine, teroristièni dogodki, ameriška politika bushizma, teokratskost islama, konfliktnost civilizacij, globalizacija, izkorišèanje, itd.) – in to hipotezo bomo v naslednjem razdelku preverili na primeru tiskanih medijev. V zadnjem razdelku pa na primeru uradne politike. Analiza tiskanih medijev se omejuje na èasopise Mladina, Mag, Druþina, Primorske novice in Dnevnik ter zajema obdobje od 11. septembra 2001 do februarja 2002. Analiza uradne politike do obravnavane teme pa je omejena na najbolj indikativen dogodek v zvezi z interesi muslimanske manjšine pri nas, ki se je zgodil v lanskem letu. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 Besedilo nalašè podajam tako, da pozornost usmerjam od precej nedolþnih in obrobnih stvari preko resnejših pa vse do najbolj dramatiènih. Pri tem stopnjevanju lahko èlovek, ki nima èasa, brez škode preskoèi naslednje poglavje in se takoj loti zadnjega, saj je prav v njem izvor celotnega problema. TISKANI MEDIJI Splošna ugotovitev nikakor ni dramatièna. Po kriteriju frekvence nesprejemljivih vsebin (na raèun muslimanskih atributov) je podoba tiskanih medijev precej dobra, pozitivna, profesionalna. Problematièni in nesprejemljivi zapisi, ki jih navajam v tem razdelku, so tudi po lanskem 11. septembru zelo redki, èe jih primerjamo s celotno kolièino besedil, ki so kakor koli povezana z muslimanstvom. So pa opazni!1 Zato kljub kolièinski nepomembnosti niso nedolþni in jih je treba jemati resno, saj lahko pomembno oblikujejo javnomnenjsko nestrpnost, še zlasti v povezavi s politiko, ki je obravnavana v zadnjem razdelku. Analizirana besedila, ki posredno ali neposredno zbujajo nestrpnost do muslimanstva, dosegajo nameravani uèinek na tri naèine: 1. s humoriziranjem 2. s stigmatiziranjem 3. z diptihoniziranjem. Najpogosteje se nestrpnost izraþa z uporabo enega ali dveh naèinov, redkeje s kombinacijo vseh treh. Navedeni naèini so pomembni zato, ker je od njihove izbire odvisna tudi struktura besedila, naravnanega v þeleno smer, ki jo doloèi avtor(ica). Pri tem seveda velja, da naèini humoriziranja, stigmatiziranja in diptihoniziranja niso nevarni þe sami po sebi (kot tehnike). Nestrpnost povzroèajo šele v socialnem kontekstu, v katerem se preigravajo. Kljuèen je torej socialni kontekst, ki je doloèen s štirimi okolišèinami: > s pripisanim namenom, ki ga besedila vsebujejo, > s socialno distanco avtorja do skupin, proti katerim je njegov izdelek usmerjen, 1 Dejstvo, da je veèina negativnih primerov iz enega èasopisa (Mag), izhaja iz same strukture empiriènih podatkov, ne pa iz uporabljene metode. Metoda je kvalitativna in sestavljena iz treh glavnih (zaporednih) postopkov: 1. evidentiranje vsega gradiva, ki je kakor koli povezano (vsaj) z enim od treh atributov, s teroristiènimi dogodki dne 11. septembra, z islamsko religijo ali pa z muslimansko kulturo oz. skupnostjo v naši drþavi ali zunaj nje; 2. klasificiranje evidentiranega gradiva po kriteriju kakršne koli nenaklonjenosti do omenjenih atributov, ki so v èasopisnih tekstih izraþeni v kakršni koli obliki in ostrini; 3. interpretacija in kvalifikacija kategorij z najvišjo stopnjo nestrpnosti. 37 Various designations along with the direction of the stigma are subsequently attached to such a construct. Dichotomization, the third technique, shares certain features with stigmatization, stereotyping and black-andwhite simplifications, but it is not identical to those and should be differentiated. The technique of stigmatization places stress on attitude. In other words, it functions in such a way that the stigma attached to a target group is aimed at destroying the social values of that group. But one significant characteristic of such a construct is that coherence of the content (assertions) and the logic of presenting ideas are either pushed to the background or absent. In contrast, the technique of dichotomization employs the opposite approach: analysis and interpretation of reality are at the forefront, but these are carried out in such a way that the selection of facts is biased, enabling the author to conjure the desired image of reality which serves specific interests. In this case the concern for coherence and logic is present because it determines the degree to which the method will be convincing, in contrast to stigmatization, which relies on an emotional note. If dichotomization is coupled with social power (which enables the enforcement of such constructs on others), then we speak about ideology. In the case of dichotomization it is not necessary that its agent have access to the source of power; it suffices that he/she is motivated by an interest in presenting biased interpretations. Even though all three techniques of intolerance structuring are obviously present in the print media, it is still possible to assert that their rate of appearance is not dramatic. In addition, they are virtually entirely limited to the weekly Mag, a magazine that straddles the border between a political magazine and a tabloid. More alarming are the results of the analysis of urban policies, that is 38 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 to say, the attitude of urban authorities towards the construction of a mosque. The initiative for a mosque is now ten years old. Throughout this time the members of the Muslim community have displayed an incredible amount of patience, tolerance and cultural dialogue, but the process has not progressed an inch, so the location for the mosque is still “being sought”. According to the latest public opinion surveys, the public is polarized on this issue. Certain representatives of the town authorities disapprove emphatically of the idea. There were a number of discussions held about every conceivable argument why the construction of a mosque would be harmful for the Slovene national character. These arguments can be divided into five main types summarized below, and representing the structural characteristics of all kinds of ethnicism and racism. > The argument of the zero total implies that cultural, social and physical spaces as well as other main assets available to a specific society – ranging from material to symbolic – are limited; this means that the greater the amount of assets possessed by non-Slovenes, the less will be accessible to Slovenes, and vice versa. > The sanitary-environmental argument sees the cultural landscape as a complex of specific and distinguishable physical, social and cultural interrelations in a specific region. In Slovenia, this landscape is conspicuously Slovene in character. Since Slovene national traits must be preserved, and since nonSlovene elements (like a mosque and a minaret) would ruin the Slovene character of this landscape, they do not belong there. > According to the assimilation argument, harmonious co-existence of various cultures is impossible without assimilation in the long > > z dojemljivostjo publike za to vrsto sporoèil, s politièno regulacijo, v kateri se vse to dogaja. Kljub temu da na socialni kontekst opozarjam le v uvodu, ne smemo pozabiti, da prav socialni kontekst naredi pisne izdelke škodljive. V nadaljevanju se osredotoèam na humoriziranje, stigmatiziranje in diptihoniziranje kot naèine pisave, ki jih lahko za tukajšnjo rabo preprosto definiramo kot izrazne vešèine oz. besedilne tehnike uèinkovanja na bralce. Poglejmo si jih po vrsti. 1. Humoriziranje Uèinek nestrpnosti se z uporabo humoriziranja doseþe tako, da se negativno vrednotene vsebine poskušajo prikazati kot smešne. Humoriziranje torej sestavljata dva splošna postopka, vrednotenje in (o)smešenje. Iz tega izhaja prva ugotovitev: pri obeh postopkih, ki proizvedeta vrednost in smešnost, ne gre za lastnosti, niti stvari, niti ljudi, ampak za razmerje med njimi. Vrednotenje je opremljanje pomenov s predznaki zaþelenosti in nezaþelenosti, to pomeni, da smo vselej mi tisti, ki pripisujemo s plusi in minusi opremljene pomene ljudem in stvarem. Kava je grenka zato, ker na obseþni lestvici obèutij vselej jaz doloèim konkreten okus kot grenek, kar naredim zato, da se pri kvalifikaciji (ne/okusnosti) – ki je odloèilna za sprejem ali zavrnitev – ne spopadam z neskonèno paleto moþnih odtenkov. Torej bi pravilneje moral reèi: kava mi je grenka, saj je grenka zame, jaz sem jo naredil takšno. Enako je z rasizmom, z ljubeznijo ali pa s tehnikami smešenja. Zato lahko za smešno naredimo kar koli, resnièno ali namišljeno lastnost, vrlino ali slabost, dogodek, osebo, skupino ali kategorijo ljudi. V tem razdelku so predmet zanimanja samo tisti naèini, pri katerih je funkcija humoriziranja uporabljena za zniþevanje socialne vrednosti predmeta osmešenja oz. ugleda, ko gre za ljudi. Humoriziranje neèesa ali nekoga se dosega s tremi tehnikami: z interferenco (a), z inverzijo (b) in z repeticijo (c). a) Z interferenco proizvedena humornost se kaþe v zelo razliènih oblikah, katerih skupna lastnost je, najkrajše reèeno, da primerjamo neprimerljivo. To se obièajno dela z opozarjanjem na kakšno skrajno nepomembno, drobno, obrobno, sluèajno, a lahko tudi pogosto, trajno in splošno – vsekakor pa nebistveno podobnost med neprimerljivimi situacijami, lastnostmi, osebami oz. stvarmi, med katerimi sicer ni nobene zveze. Primer vica iz te kategorije na raèun oseb v slovenskem parlamentu je iz Maga: »Po teroristiènih napadih na ZDA so v slovenskem parlamentu poslancem in poslankam strogo prepovedali prdenje. Spodrsljaj se po novem imenuje ‘spustiti bin Ladna’« (podè. Mag). To je tipièni primer politiènega 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 vica, ki poskuša delovati humorno z uporabo interference, ki je v tem, da se dve povsem razlièni in neprimerljivi vrsti dejanj prikaþeta kot podobni ali celo enaki na podlagi nezaþelenosti kot njune edine skupne lastnosti. Dogodka – terorizem in prdenje v parlamentu – nista zaþelena za veèino ljudi, zato poskuša avtor z namigom o njuni povezavi doseèi humorni uèinek, ki je naperjen proti osebam, podèrtanim v citatu. Zdi se, da je citirani »vic« tako nedolþen, da bolj ne more biti, in da bi mu mogoèe lahko oèitali zgolj pomanjkanje tega, kar je razlog za njegovo objavo: smešnost. A ni nujno, da take vrste šal ostanejo v vseh primerih povsem nedolþne. Povezovati bin Ladna s poslanci in poslankami lahko kljub abotnosti povezave vodi v ustvarjanje stigmatiziranja prek asociacije s terorizmom, ki ga pooseblja bin Laden. To ime zbuja tudi asociacijo na islamski fundamentalizem, zato bi lahko v drugaènem kontekstu, npr. etnièno zaostrenih odnosov, dobil isti »vic« precej resnejšo konotacijo. Skratka, iste šale imajo v spremenjenih okolišèinah spremenjene uèinke, in na to moramo misliti, þe ko jih delamo. Ni vseeno, èe si vice npr. o »Mujotu« in »Hasotu« pripovedujemo v nekonfliktnih razmerah ali pa, denimo, sredi etniènega èišèenja. Z isto besedilno tehniko lahko v drugaènem kontekstu drugaèe uèinkujemo na bralce in enako velja tudi za šale o terorizmu, muslimanih ali bin Ladnu. Zato so imele enake šale, ki so jih na temo dogodkov 11. septembra objavljali tako v tedniku Mladini kot v Magu, povsem razlièen uèinek. V Mladini so bile uporabljene na raèun bushizma z namenom odklanjanja militaristièno nevarne in intelektualno plitve politike ameriške vlade, medtem ko so enake vice v Magu uporabljali za obraèunavanje z domaèimi politiènimi nasprotniki. Oboje je seveda dopustno, nedolþno in kratkoèasno. A ni nujno, da tako tudi ostane, èe se okolišèine spremenijo. Samostojni smo le pri kreaciji šal, ne pa okolišèin in uèinkov. Tudi druge primere iz te kategorije najdemo v Magu, ki je sproduciral nekaj šal z uporabo muslimanskih atributov na interferenèen naèin, npr. s trditvijo, da se proti akcijam »islamskega fundamentalizma ne da boriti drugaèe, kot da drþavo napadalko bombardiraš s svinjskimi kraèami in alkoholom«; ali pa duhovièenje o usmrtitvi muslimanskih morilcev z »vbrizgavanjem alkohola in svinjske krvi v þile«. Poskus avtorja je, da bi z ujemanjem oz. kriþanjem dveh neprimerljivih stvari (þivilskih izdelkov na eni strani in nasilnih dejanj na drugi) dosegel humorni uèinek zato, ker kljub neprimerljivosti alkohola in kraè z bombardiranjem in usmrtitvami velja, da po 11. septembru vsi navedeni pojmi asociirajo na muslimanstvo. 39 run, so assimilation is realizable, self-explanatory and nothing beside assimilation is acceptable. Needless to say, it presupposes that the minority should adapt to the majority, and immigrants to native inhabitants, rather than the other way round. > The anti-colonization argument maintains that immigrants coming from a specific ethnic or cultural region tend to settle in ethnically closely knit areas with the objective of spreading their own culture. Since tolerance for this process is inversely proportional to the success of assimilation, Slovenes should oppose it if they want to protect the Slovene national character. > The paternalistic argument says that in every society the majority has the responsibility to take care of the minority, and it is no different in the case of Slovenia. To paraphrase the attitude of town authorities, “we” (town authorities) know best what are the interests of the Muslims. If “we” think that the selected location is not suitable for the mosque, even though the Muslim community thinks that it is, then that location is not suitable. If “we” deem that Slovenes could feel threatened because of the presence of a mosque, then it is our duty to protect them and prevent the construction of the mosque. The conclusions can be summarized as follows: 1. The attitude towards Islam is a politically delicate subject (in the sense explained at the beginning of this summary). 2. An intolerant attitude towards the Muslim community is obvious in Slovenia. 3. Intolerance towards Islam is not the result of the September 11th events, but existed prior to it. 4. Intolerance is not produced only 40 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 through harmful events but also through the absence of events (e.g. non-construction of the mosque). 5. Intolerance is generated through politics and reproduced through the media. 6. In Slovenia, the opposition of the Catholic church to Islam is greater than the opposition of Islam to the Catholic Church (see Dragoš 2001a). 7. Since responsibility always goes hand in hand with authority, those most responsible for the emergence of intolerance are the largest and most influential political parties that form the government coalition and have had the reins of power in their hands for the longest period of time. As regards the religious community, those most responsible are the representatives of the majority religion. b) c) Kdor misli, da se je avtorju humor posreèil, si lahko zamisli podoben »vic«, denimo, na raèun katolikov. Recimo, da bi kdo posnemal magovski humor z nasvetom, da si naj katoliki, èe hoèejo zares obèutiti Kristusa, svoje hostije vtaknejo v vse telesne odprtine, èeš saj gre v obeh primerih za uporabo »telesa«. Je to smešno, je to nesramno ali pa kaznivo zaradi þalitve verskih èustev, ki bi jo bilo mogoèe sodno preganjati? Kako bi na to vprašanje odgovorilo uredništvo Maga? Poanta: isto vprašanje si je treba postavljati tudi pri šalah na raèun muslimanov. Inverzija je ustvarjanje humornega uèinka z neprièakovanim obratom v poloþajih, vlogah ali asociacijah. Oziroma, kot je opazil þe Henri Bergson (1977: 61) »zamislite si nekaj oseb v doloèenem poloþaju: èe naredite, da se poloþaj preobrne in da se vloge zamenjajo, dobite smešen prizor«. Teroriste, ki so na letalih napadli WTC, so v Magu imenovali za »tapetnike«, ker so imeli v rokah tapetne noþe. Inverzija je v tem, da se zaradi te okolišèine teroristi poimenujejo z oznako za delavce, ki polagajo tapete in ki seveda s terorizmom nimajo zveze (enak postopek inverzne tehnike je uporabljan v tretji kategoriji, le da tam ne gre veè za humor). Z inverznim uèinkom raèuna tudi oznaka, ki jo je uredništvo Maga pripisalo muftiju islamske skupnosti v Sloveniji, v kateri je reèeno, da »Osman Ðogiæ ni najbolj sreèen zaradi predstave o muslimanih kot krvoloèni teroristih«. Zakaj trditi, da imenovani ni »najbolj sreèen«, namesto da bi se reklo, da je npr. razoèaran, jezen ali zgroþen? Oèitno zaradi nameravanega smešenja razmer, na katere je opozoril Ðogiæ – èeprav so v resnici zelo resne – ko se ogorèenje nad krivièno, nesreèno, neresnièno in resno trditvijo (o enaèenju vseh muslimanov s teroristi) preobrne v sreèo kot povsem nasprotno obèutje od ogorèenja, in sicer z namenom, da bi se humorni uèinek dosegel z inverzijo enega èustvenega stanja v drugo (ogorèenje – sreèa). Namen te slaboumne šale je nedvoumen: s smešenjem minimalizirati teþo protesta, ki ga je izrekel Ðogiæ. Repeticija proizvaja humornost s ponavljanjem iste fraze, refrena, prošnje ali poloþaja, ki se dogajajo nespremenjeni veèkrat zaporedoma, npr. na odru, v filmu ali v pripovedi. Primerov te vrste v tisku ni bilo, razen èe npr. ne mislimo, da je pogosto oznaèevanje politiènih nasprotnikov s »teroristi« (po 11. septembru) humorno. Dejstvo je, da ima pogosto ponavljanje istih zmerljivk na isti naèin proti istim nasprotnikom inflatorne uèinke, ki delujejo humorno prav zato, ker je avtorjev namen diametralno nasproten. To je glavni razlog, da bivših politiènih stigem, kot sta npr. »udbomafija« ali »nomenklatura«, ni veè v 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti današnjem politiènem besednjaku; v nasprotju z obdobjem pred nekaj leti, ko so bili ti izrazi tako zelo aktualni, da so celo na ministrstvu zaposlili posebnega eksperta za udbomafijo (E. Ravnikar). Vendar pa se je treba zavedati, da je meja med smešenjem nasprotnika in (samo)osmešenjem avtorja zelo nejasna. Zaradi te okolišèine velja, da slabih vicev ni. Smešnice so lahko samo dobre ali pa sploh niso smešne, zato bomo primere ponavljajoèih se stigmatizacij – kljub morebitnim humornim konotacijam – obravnavali pod kategorijo 3. 2. Stigmatiziranje V nasprotju s prejšnjo kategorijo, pri kateri je šlo za poskuse smešenja, imajo postopki proizvajanja stigem resnejše posledice. Dogodki 11. septembra lani so bili tudi pri nas veèkrat uporabljani za diskvalifikacijo politiènih ali verskih nasprotnikov na domaèih tleh. Trije razlogi so, da vkljuèimo v to analizo tudi tiste primere, ko neposredna tarèa stigmatiziranja ni muslimanska skupnost ali islam: > Ker je stigmatiziranje z uporabo atributov teroristiènih dejanj na ameriški WTC lahko usmerjeno proti muslimanski skupnosti tudi v primerih, ko je stigma narejena in namenjena za koga drugega in muslimani niso njena neposredna tarèa. Stigmatizacijski konstrukti na temo islamskih teroristov lahko kadar koli spremenijo svojo tarèo, ne da bi bilo treba spreminjati samo vsebino konstrukta. Pri stigmah sprememba ciljne skupine ni pogojena niti s funkcionalno niti s strukturno spremembo konstrukta. > Ker je stigmatiziranje nevarno zaradi trojnega uèinka: najprej zaradi neposrednega namena socialne diskvalifikacije, drugiè zaradi zamegljevanja dejstev, ki so v stigmatizacijskih konstruktih praviloma namensko izkrivljena, in tretjiè zaradi verjetnosti socialnega izkljuèevanja ali celo diskriminacije v primerih, ko ima izvajalec stigmatizirajoèega postopka veèjo moè od stigmatizirane tarèe (zato je stigmatiziranje pogosta sestavina ideologij in nasilnih dejanj). > Zaradi velike priroènosti in prilagodljivosti (manipulativnosti) stigmatizacijskih konstruktov, saj je njihova temeljna struktura v vseh primerih enaka, medtem ko so kvalifikacije, ki se uporabljajo v teh konstruktih, povsem poljubne in zamenljive. Trditev iz zadnje alineje, da je temeljna struktura pri vseh stigmatizacijskih konstruktih enaka, se nanaša na dve dimenziji, na katere avtorji konstruktov »navesijo« specifiène kvalifikacije s smerjo delovanja stigme vred. Prva dimenzija je skupinsko identificiranje in je psihosocialno pogojena, druga dimenzija konstrukta pa je in- 41 42 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti terskupinska relacija, ki je druþbeno doloèena. Pomen prve dimenzije izhaja iz dejstva, da ljudje sebe in druge zaznavamo veèinoma skozi pripadajoèe skupine, v katerih smo; skozi takšno optiko (pripadnosti) si ustvarjamo tudi primerjave v razlikah in podobnostih med »nami« in »drugimi«. Druga dimenzija, ki jo doloèajo obstojeèe relacije med skupinami, pa vpliva na kvalifikacije, s katerimi se stigmatizirajoèi konstrukti opremijo vsebinsko in vrednotno. Èe je npr. skupina, ki ji pripada proizvajalec stigme, v razmerju s skupino stigmatiziranca v kompetitivnem, konfliktnem ali agresivnem druþbenem odnosu, potem bo stigmatizacijski konstrukt drugaèen kot v primeru neproblematiènega ali celo solidarnostnega odnosa med obema skupinama. V prvem primeru se bo vsebina stigme zelo verjetno posplošila na vse pripadnike skupine, ki ji pripada stigmatizirana tarèa, in zato bodo pripisane kvalifikacije bolj splošne in trajnostne veljave (kot npr. etniène, verske, rasne, druþinske, stanovske, razredne lastnosti). V primeru neproblematiènih relacij med skupinama stigmatizatorja in stigmatiziranca pa so pogostejše bolj individualizirane kvalifikacije, ki se sklicujejo na povsem doloèeno lastnost »tarèe« ali na posamièni dogodek, ki je z njo povezan. Primeri: Slab mesec po lanskem 11. septembru je Druþina (7. 10. ’01) objavila intervju z dr. Ocvirkom, katoliškim teologom, ki pojav islamskega terorizma pojasnjuje takole: najprej navede stališèe, da »je kršèanstvo religija in sploh edini sistem, ki uspešno regulira nasilje, ga ne podvaja, to pa zato, ker prizna tarèi status þrtve« na enak naèin, kot je to pri Kristusu, ki je na kriþu nedolþen umrl. Zato pri zmanjševanju nasilja »laièna druþba pomeni korak nazaj, èe ne priznava te logike priznavanja þrtve«. Avtor v nadaljevanju pojasnjuje tudi vzroke za nastanek terorizma: zanj je religija – zlasti kršèanska – »nosilka in ustvarjalka civilizacij prav zato, ker ima v sebi dovolj protistrupa proti nasilju«. Glavni problem pa je, da se »danes verstva sooèajo z militantnim, fanatiènim laicizmom. Ta si prisvaja drþavno moè zato, da bi religijo stisnil v kot.« Iz tega izhaja dejstvo, da je »porast islamizma znamenje, da se èlani religij èutijo tako ali drugaèe ogroþeni«, in od tod tudi pretirana, nerazumna dejanja. Zato je treba – opozarja avtor – odpraviti sam vzrok: »nehati se mora nasilje, ki ga laicizem zganja nad verniki«, ravno takšno nasilje pa je najveèje pri nas, kjer »prevladuje laicizem v trdi obliki, kar se dogaja na primer v pokomunistiènih druþbah«. Skratka, dr. Ocvirk trdi tole: > religijski sistemi imajo ustreznejši odnos do nasilja in þrtve kot nereligijski in kršèanstvo ima najpravilnejši odnos, ki je ustreznejši od vseh religijskih in nereligijskih sistemov 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti > > za nasilje, tudi za versko, je najbolj odgovoren militantni in fanatièni laicizem, ker izkorišèa drþavno moè nad verniki, najtrši laicizem je v postkomunistiènih druþbah. Ko se je o zgornjih tezah v Druþini razvila polemika, je dr. Ocvirk slovenske sociologe oznaèil s stigmo, sestavljeno kar iz štirih terminov: oèital jim je, da so »protikatoliški laicistièno-ateistièni fundamentalisti« (nakar je to stigmo celo razglasil za analitièno »orodje za razumevanje«).2 To je oèitni primer sintagme, v kateri se stigmatizirajoèi uèinek poskuša doseèi s kopièenjem izrazov, ki v slovenskem prostoru oznaèujejo nesprejemljive lastnosti. Nazorni in tako rekoè šolski primer stigmatiziranja je tudi zapis dr. Markeša v Magu proti politiènim nasprotnikom. Najprej govori o afganistanski vojni, nakar bralce opozarja na Miloševiæev odnos do politiène opozicije, ki je bil v tem, da se nanjo sploh ni odzival z argumenti, ampak jo je nenehno oznaèeval kar za fašiste: »Miloševiæ je za opozicijo eksplicitno uporabil, natanèneje reèeno, redno uporabljal, besedo fašisti« – takoj v naslednjem stavku pa isti avtor zapiše lastno preprièanje, da »talibanizem mule Omarja, Miloševiæeva postkomunistièna, to je nacionalistièna diktatura ter Mirovni inštitut Jalušièeve in Kuzmaniæa v Sloveniji imajo vsaj en skupni imenovalec: fašizem«. Na koncu citiranega zapisa pa avtor še dodaja, da je govor o fašizmu »krinka za ideološki terorizem« (Mag 47/’01). Tudi to je tipièni primer (enak prejšnjemu iz Druþine) tehnike »sneþene kepe«, s katero hoèe avtor s kopièenjem podobnih stigem poveèati uèinek. V citiranih treh stavkih je zlepljenih kar devet izrazito stigmatizirajoèih izrazov, kar je gotovo svojevrsten rekord glede na kolièino uporabljenih besed. Avtor je izbiral stigme s èimbolj negativno konotacijo in jih nalašè zdruþeval v iste stavke. Iz primera pa je tudi razvidno, da pri takšnih konstruktih ni potrebna nikakršna logièna zgradba, še veè, potrebna ni niti najmanjša skrb za to, da bi se ustvaril vsaj videz logiènosti besedišèa. Le tako si lahko razloþimo, da isti avtor najprej obsoja pavšalno uporabo fašizma (pri Miloševiæu), nakar þe takoj v naslednjem stavku sam oznaèuje politiène nasprotnike za fašiste, nekaj stavkov pozneje pa trdi, da v resnici ne gre za fašizem, ampak za terorizem. A kakšno zvezo ima navedni primer z odnosom do muslimanstva? Pomembno, èeprav posredno. Prej je bilo reèeno, da spreminjanje tarèe stigmatizirajoèih konstruktov ni pogojeno s spremembo strukture samih konstruktov. Ko se enkrat ustvari kultura, v kateri lahko zaradi dogodkov 11. septembra stigmatiziramo politiène nasprotnike, potem so ogroþeni tudi tisti, ki so na margini v socialnem, 2 Gl.: Druþina, 23. IX., 7. X., 21. X. in 28. X. 2001, str. 21. 43 44 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti številènem, etniènem, verskem ali kakšnem drugem smislu. Spomnimo se npr. izjave še enega doktorja, tokrat za alkoholizem: »Noben psihoterapevt nima kakšnih muslimank na kavèu, zavoþenih. Samo lepe in bogate.« S to izjavo je hotel dr. Rugelj opozoriti na dejstvo, da sta ponudba in povpraševanje po psihoterapevtskih storitvah omejena na višje sloje, in da bi poudaril (svoj) odpor do niþjih slojev, jih je ponazoril z zdruþevanjem treh atributov: muslimanskost, þenskost, zavoþenost. To je za dr. Ruglja sinonim manjvrednih uporabnikov psihoterapevtskih storitev. Dejstvo, da muslimanke niso nujno zavoþene, ampak so lahko tudi lepe in bogate, je v Rugljevem konstruktu nepomembno. Veèino stigmatizirajoèih konstruktov iz te kategorije najdemo v reviji Mag in se nanašajo na vse tiste, ki se ne strinjajo z revijo Mag. Veèina teh konstruktov, ki so nastali po lanskem 11. septembru, se sklicuje na atribute, ki so tako ali drugaèe povezani z 11. septembrom. Primeri iz Maga: antiglobaliste oznaèuje za »oboþevalce terorizma«; o bivšem gibanju neuvršèenih trdi, da je krivo za »ves svetovni terorizem«; hkrati oznaèuje za teroriste »slovenske levièarje in dogmatske boljševike« zato, ker so dobili denar od kapitalista Georgea Sorosa; še veè, slovenski levièarji povrhu še laþejo, saj »naši levièarji ne priznajo, da so teroristi«; tudi nacionalno televizijo in drþavni parlament dolþi povezave »z najbolj znanimi teroristiènimi tolpami na svetu«; dejstvo, da predsednik stranke ZLSD, ki se zavzema za vstop v Nato, hkrati tolerira v lastnih vrstah strankarski podmladek, ki nasprotuje vstopu v Nato, je oznaèeno »za testo za teroristièna opravila«; skratka, v Magu trdijo, da celoten »slovenski prostor vèasih bolj pripada talibanom kot evropski civilizaciji«, o tej trditvi je osrednji analitik v tej reviji dr. Markeš celo preprièan, »da to ni samo neobvezna fraza«; talibanske sledi iz Kabula ne vodijo »le v Moskvo, temveè tudi v Ljubljano«.3 3. Diptihoniziranje Diptihoni so dvodelne tablice za pisanje, ki so jih uporabljali v antiènem Rimu. Oba dela je bilo mogoèe sklopiti in so bile reliefno okrašene za doloèene, pogosto verske namene; enako se je reklo tudi dvodelnim oltarnim podobam. Èe si te konstrukcije zamislimo v pisni obliki, potem dobimo primere, obravnavane v tem razdelku. V tem smislu lahko diptihoniziranje opredelimo za takšno vrsto miselnega odnosa do realnosti, ki je zaradi interesne motiviranosti reducirana na dva pola (ekstrema), vrednotno kvalificirana z nasprotnimi oznakami. Diptihoniziranje je treba razlikovati od stigmatiziranja, stereotipiziranja in od »èrno-belih« poenostavitev. Vse tri vrste konstruk3 Vsi citati iz Maga so iz naslednjih številk te revije: 38/’01, 39/’01, 41/’01, 42/’01, 45/’01, 47/’01, 50/’01, 1/’02. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti tov je zaradi podobnosti teþko razloèiti, èeprav niso eno in isto. V prejšnjem razdelku smo videli, da gre pri stigmatiziranju predvsem za odnos, t. j. za delovanje v smislu lepljenja stigme na druge z namenom, da tarèam zbijemo njihovo socialno vrednost; pri tem velja, da je pri tvorjenju takega konstrukta znaèilna brezbriþnost za vsebinsko koherentnost trditev in za logiko podajanja misli, saj je pogosto potisnjena v ozadje ali celo povsem odsotna. Pri diptihoniziranju je drugaèe: v ospredju je skrb za analizo oz. interpretacijo realnosti na naèin, ko s pristranskim odbiranjem dejstev (na raèun neizbranih) ustvarimo þeleno podobo realnosti, ki naj bi rabila zadovoljevanju doloèenih interesov. Tu je skrb za koherenco in logiko ohranjena, saj je od nje odvisna stopnja preprièljivosti, drugaèe kakor pri stigmatiziranju, ki deluje bolj na èustveni pogon. Èe se diptihoniziranje poveþe še z druþbeno moèjo (da se lahko tak konstrukt vsiljuje drugim), potem imamo opraviti z ideologijo, sicer pa ne. Za diptihoniziranje ni nujno, da ima akter dostop do virov moèi; zadostuje þe, da je interesno motiviran za pristransko interpretacijo. V nasprotju z omenjenimi konstrukti, ki so vselej nevarni, gre pri stereotipiziranju in »èrno-belih« poenostavitvah za tehnike, ki niso nujno škodljive. Èe reèem, da je prejšnji mesec bilo vreme boljše, kot je ta mesec, sem se s tehniko »èrno-bele« poenostavitve izognil zelo kompleksni analizi vsakdanjih vremenskih slik za oba meseca in redukciji obseþnih vremenskih statistik na pojme »dobro/slabo«; èe si s tem pomagam pri klepetu s prijatelji, ko se vrnem z dopusta, ni nikakršne škode. Podobno je pri uporabi stereotipiziranja, ki je, tehnièno reèeno, izpopolnjena varianta »èrno-bele« poenostavitve. Ko èrno-beli sliki dodamo iluzijo globine, npr. tako, da narišemo sence in skrajšamo dozdevno oddaljene robove, smo dejansko realnost stereotipizirali in dobili njeno stereoskopsko podobo. Krajše reèeno, »èrno-bela« tehnika je poenostavljanje realnosti z odmišljanjem njenih atributov; stereotipiziranje pa je nadaljnji korak, v katerem »èrno-belo« podobo okrepimo z nasprotnim postopkom, t. j. z dodajanjem atributov, o katerih sodimo, da ustrezajo »èrno/beli« razliki. Ni nujno, da je tak postopek škodljiv, lahko pa je. Destruktivni primer stereotipiziranja so etnicizmi in rasizmi; koristno uporabo tehnike stereotipiziranja pa najdemo npr. v Webrovih idealnih tipih kot druþboslovnem orodju. Skratka, diptihoniziranje je interesno selekcionirana stereoskopska podoba realnosti, ki se razglaša za nekaj veè. > > Primeri: Zunanji minister napove novo mednarodno delitev na »civilizirani in na necivilizirani ali, èe hoèete, barbarski, malopridni svet«. V interpretacijah dogodkov 11. septembra sta se v medijih uve- 45 46 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti > > ljavila dva prijema: prvi se je osredotoèal na dejavnike nastanka terorizma, od ameriškega financiranja bin Ladna do globalizacije, revšèine itd; drugi pa apologizira ameriško zunanjo politiko in ima vsakršne poskuse refleksije, ki jih ponuja prvi, za opravièevanje teroristov in za dodaten napad na ZDA. Pri prvem prijemu je prednjaèila Mladina, pri drugem pa Mag. Andrej Aplenc se je v Magu izrecno zavzemal za to, da terorizem nima »nobene zveze z nikakršno notranjo ali zunanjo politiko«, in mediji, ki opozarjajo na takšne povezave, škodujejo slovenskim interesom, saj da je to »navadna nesramnost«, ki jo berejo tudi Amerièani, in bo zato »slovenski ugled v tujini slabši«; odnos Sobotne priloge Dela do problematike terorizma uvršèa isti avtor »v najbolj surovo verzijo propagande prejšnjega reþima proti razrednim sovraþnikom«. Še izrazitejši postopek diptihoniziranja iste tematike podaja v Magu Charlotta Taft: poimensko našteva mnoge ugledne èasopise in vse slovenske kot primer »grozljivega odziva na dogodke«, ker da samo išèejo opravièila. Edini reviji, ki da sta na pravi naèin pisali o tej temi, sta po njenem Mag in Demokracija. Avtorica obtoþuje tudi varuha èlovekovih pravic Matjaþa Hanþka, da zagovarja terorizem. Nekaj tednov pozneje pa smo lahko ravno v Magu prebrali napoved, ki jo je podal magovski analitik dr. Slivnik, da bodo verjetno zaradi tega teroristiènega dejanja »èez dvajset, trideset let razpadle ZDA«, saj je napad na WTC povzroèil krizo, ki bo celo drþavo in regijo »destabilizirala«. Ta Slivnikova teza je prva in edina v slovenskem tisku in je dejansko povsem identièna bin Ladnovi propagandi, objavljena je bila ravno v Magu in nanjo ni reagiral nihèe (niti Charlotta Taft niti Andrej Aplenc). Ugledni profesor goriške fakultete za mednarodne odnose izrecno apelira v televizijski oddaji o terorizmu, »da to ni èas za kritièno dlakocepstvo in iskanje globljih vzrokov vojne in terorizma«, kot poroèa Dnevnik (2. II. 2002). V Magu objavljajo analize, ki opozarjajo, da je priseljevanje delavcev zgolj islamizacija civiliziranega sveta, saj se, medtem ko je nas èedalje manj, priseljenci mnoþijo, zahtevajo zase pravice in tako izvaja islam ekspanzijo; razkrinkava se tudi ladja, ki je bila »polna beguncev iz Afganistana namenjena v Avstralijo, (kar) ni niè drugega kot skrbno naèrtovan mnoþièen naèin priseljevanja muslimanov pod krinko beguncev«. Isti avtor je preprièan, da »tudi v Ljubljani imamo stolpnice, kjer so se drugi stanovalci izselili« zato, ker se priseljenci iz drugih republik »poèutijo moène in s svojim vedenjem pritiskajo, da se okolica zaène odseljevati«; avtor še dodaja, da so v te boje med stanovalci »vpletene tudi teroristiène organizacije«. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti > > Za drugega komentatorja iz Maga je izvor vsega zla islamska vera med Palestinci, ki hoèejo zbrisati Jude, ki na istem ozemlju miroljubno þivijo »skupaj s Palestinci veè kot pet tisoè let«; zato avtor podaja diagnozo, ki se glasi: »Islamska ideologija je moreèa groþnja ne samo Judom, paè pa vsemu svetu, temu se mora svet upreti.« Nekaj številk pozneje v Magu isti avtor poziva javnost, da naj za predsednico izvoli kandidatko Barbaro Brezigar, hkrati pa prièakuje, da bodo podprle njeno »kandidaturo tudi vse þene muslimanov, þiveèih v Sloveniji«, saj so þenske v islamu zapostavljene, Barbara Brezigar pa je þenska; avtor pravi, da je þe èas, da tudi muslimanke spoznajo, da »nismo veè v srednjem veku ali nekje v Afganistanu«. Za komentatorja v Primorskih novicah ne pomeni napad na Manhattnu »niè drugega kot uvod v dolgo prièakovani (konèni?) spopad med Zahodom in Vzhodom, v oèitno neizbeþno versko (in civilizacijsko vojno med kršèanskim obèestvom in islamom« (20. X. 2001). POLITIKA Kakšno je politièno stališèe do muslimanov na Slovenskem, se pravi, stališèe politiènih predstavnikov? Je afirmativno ali je negativno? Je povezano z dogodki lanskega 11. septembra ali je neodvisno od njih? Znaèilnost slovenske politike (tako notranje kot zunanje) je, da se o koèljivih temah nerada izreka. Med nje spadajo tisti problemi, za katere so hkrati znaèilne tele tri lastnosti: prviè, da o njih še ni izoblikovan konsenz niti na civilni niti na drþavni ravni, drugiè, da si pri iskanju konsenzualnih rešitev politièni akterji ne morejo obetati veèinske podpore volilcev (ali pa je ta zelo negotova), in tretjiè, da je tista skupina oz. kategorija ljudi, ki je neposredno zainteresirana za rešitev problema, marginalizirana. Odnos do muslimanov je pri nas koèljiva tema. Slovenski politiki se o tem izrekajo, le èe se morajo. Tak primer je bil maja 2001 na seji mestnega sveta Mestne obèine Ljubljana, torej štiri mesece pred napadom na ameriški WTC. Na 27. seji mestnega sveta so obravnavali gradivo o izgradnji islamskega kulturnega centra, v sklopu katerega bi bila tudi dþamija, edina na Slovenskem. Predvidena lokacija, ki pa še ni odobrena, je na robu ljubljanskega barja ob Cesti dveh cesarjev. To je najbolj zanemarjni del Ljubljane, kjer stojijo èrne gradnje najrevnejših Ljubljanèanov, vrtièki z barakami in centralno regijsko smetišèe. Sicer je prizadevanje za izgradnjo dþamije staro þe trideset let in vsi poskusi doloèitve lokacije za ta objekt so propadli. To je oèiten dokaz, da izgradnjo muslimanskega verskega objekta v Sloveniji naèrtno prepreèujejo; vprašanje je le, ali gre za prostorske, za socialne ali za mentalne ovire. Ne pozabimo, da se prav s stališèem 47 48 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti do muslimanskega verskega objekta izraþa odnos do celotne muslimanske skupnosti pri nas. V nadaljevanju si poglejmo zavrnitvene argumente ljubljanskih svetnikov proti dþamiji (ki so za zdaj še vedno v manjšini)4. Kakšni so ti argumenti, na kakšni logiki temeljijo? Nasprotujoèi argumenti ljubljanskih svetnikov spadajo v pet splošnih tipov argumentacije, ki jih lahko najdemo v vsaki razvitejši obliki etnicizma, šovinizma in rasizma.5 Najprej si poglejmo, za kakšne tipe argumentiranj gre, potem bodo na vrsti vsebinske izjave. Tipologija argumentacije: N = argument nièelne vsote: kulturni, socialni, fizièni prostori in druge kljuène dobrine – od materialnih do simbolnih – so druþbeno omejene; iz tega izhaja, da veè dobrin, kot jih bodo imeli Neslovenci, manj jih bo dostopnih za Slovence in narobe. S = sanitarno-krajinski argument: kulturna krajina je pojem, s katerim oznaèujemo zaokroþeno, specifièno in navzven razpoznavno fizièno, socialno in kulturno povezanost teritorija; na Slovenskem je takšna kulturna krajina SLOVENSKA kulturna krajina; slovenskost je njena specifiènost, ki jo je treba ohraniti, zato vanjo ne sodijo neslovenski tujki (mošeja, minareti), ker potem kulturna krajina ne bi bila veè slovenska. A = asimilacijski argument: soþitje razliènih kultur je dolgoroèno nemogoèe brez asimilacije, ta je na Slovenskem izvedljiva, samoumevna in edino dopustna, seveda le v tem smislu, da se manjšina prilagodi veèini, priseljenci domaèinom, ne pa narobe. K = antikolonizacijski argument: naseljevanje priseljencev iz istih etniènih in kulturnih prostorov pomeni, da se ti na priselitvenem obmoèju naseljujejo v etnièno strnjenih obmoèjih s tendenco širjenja svoje kulture, ki je drugaèna od slovenske; ker je toleriranje tega procesa obratnosorazmerno z verjetnostjo asimilacije, mu moramo nasprotovati, da zavarujemo slovenstvo. P = paternalistièni argument: v vsaki druþbi je dolþna za manjšino poskrbeti veèina in tako je tudi v tem primeru, saj mi (svetniki) najbolje vemo, kakšni so interesi muslimanov; èe sodimo, da lokaci4 5 Na obravnavani 27. seji mestnega sveta MOL se je odloèalo (šele) o sprejetju »Osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto…«, na kateri je predviden tudi prostor za izgradnjo islamskega kulturnega centra, z verskim objektom vred. Kjub predstavljenim zavrnitvenim pripombam je bil ta dokument – ki je pogoj, da se zadeva premakne iz mrtve toèke – sprejet s 25 glasovi ZA in s 6 glasovi PROTI. Razvitejše oblike so tiste, pri katerih dogodki s podroèja tovrstnih druþbenih patologij niso posamièni niti sporadièni, ampak vsebujejo naslednje znaèilnosti: so kontinuirani, kulturno pogojeni, politièno podprti, povezani s preprièanjem in vrednotami pomembno velikega dela javnega mnenja in frekvenca etnièno nestrpnih, šovinistiènih ali rasistiènih dogodkov je bistveno veèja od frekvence drugaènih dogodkov, naravnanih v nasprotno smer. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti ja za dþamijo ni primerna, èeprav muslimanska skupnost sodi, da je, potem v resnici ni; èe mislimo, da se utegnejo Slovenci poèutiti ogroþene zaradi izgradnje dþamije, potem smo jih dolþni zašèititi in izgradnjo prepreèiti. Sedaj pa poglejmo vsebino agumentov – za vsak tip posebej. Vsebina je povzeta po stenogramu seje (v oklepaju navajam tudi avtorje izreèenih argumentov – svetnike – in njihovo strankarsko pripadnost).6 Povzeti niso vsi odklonili argumenti, ampak samo najpomembnejši, ki ilustrirajo navedeno tipologijo. > > > > > 6 7 Tip N namesto lokacije za dþamijo bi raje rezervirali prostor za gradnjo katoliških cerkva, saj je katolištvo »temelj naše kulture in tudi nacionalne identitete«, to pa je v naši politiki še vedno zapostavljeno (dr. Janez Vrbovšek, Nsi); namesto dþamije, katere lokacija je sporna iz veèih vidikov, bi raje zgradili kakšne športne objekte in obnovili štadion (Peter Boþiè, LDS). Tip S nedopustno je, da bosta »dva 30-metrska minareta/…/ štrlela iz tele slovenske deþelice, ki je po svoji naturi drugaèna, po svoji kulturni dedišèini drugaèna« od muslimanske kulturne krajine;7 nesprejemljivo je, da bi se minaret videl iz Murgel; èe »bo ta minaret zakoraèil v naše Barje med Roþnik, Golovec, Kurešèek in tako naprej, visoko,/…/ je to korak, da je zakoraèil Balkan v to deþelo/…/ To je pa povezano z nasiljem, to je povezano z odporom, to je povezano lahko s èloveškimi þrtvami«; skratka, »postaviti minaret v slovensko pokrajino je tako, kot èe bi postavil mediteransko hišo z ravno streho na Krvavec pa recimo v Kranjsko Goro ali pa, recimo, eno alpsko, tisto visoko, strešno hišo dol na obalo. To ne gre.« (Joþe Snoj, SDS); Murgle ne prenesejo pogleda na minaret, ker so tam »zelo nizke hiše, atrijske hiše« (Peter Boþiè, LDS); predlagana lokacija je nedopustna, ker dþamija ne spada v slovensko kulturno krajino, »to bi spreminjalo videz te naše pokrajine, v bistvu, duha pokrajine – bi celo lahko rekel« (dr. Anton Jegliè, SDS); Seja je bila javna. Kljub temu se uredništvo obèinskega glasila Ljubljana ni upalo objaviti argumentov z nje. V predloþenih naèrtih ni nikjer govor o 30–metrskih minaretih niti o njihovem številu, je pa izrecno navedena najvišja dovoljena višina vseh objektov: 10 m. 49 50 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti > > > > > > > > > visoki minareti so nedopustni, saj so moþne tudi dþamije brez minaretov (Joþe Kastelic, LDS); minareti ne spadajo v slovensko kulturno krajino, in ker velja, da »dþamije brez minareta ni, tako kot ni telesa brez glave«, potem tudi dþamije ne sme biti na predlagani lokaciji (Mihael Jarc, Nsi). Tip A ko prideš k nekomu v goste, se moraš drþati njegovih navad: »skratka, jaz plediram za to, da èe smo paè, èe je v navadi, da se obleèeš in hodiš in govoriš, ko prideš v goste k nekomu tako, kot je tam navada, potem plediram za to, da se tak objekt, ki naj kar bo – prilagodi naši kulturni dedišèini, našemu – kaj bi rekel – naši srednjeevropski usklajenosti in vsem tem zadevam, ki paè v nas þivijo« (Joþe Snoj, SDS); za muslimana je znaèilno, da vztraja na svojih þivljenjskih pravilih in se ne prilagodi okolju, kamor je prišel/…/ Skratka, musliman se utrjuje (kamor se naseli) in ostaja netoleranten, èeprav je gost v novem okolju«; tako kot so talibani v Afganistanu unièili budistiène kipe, ker so motili njihova verska èustva, enako bi veljalo razmišljati pri nas in se vprašati, ali »dþamija v Ljubljani ne bo motila verskih èustev Slovencev oziroma katolièanov« (dr. Janez Vrbovšek, Nsi); muslimani bi se morali bolj prilagajati nam, saj je to v skladu þe z obièajnim bontonom, npr. »èe jaz pridem nekam v goste, pridem s tistimi roþami, ko vem, da jih ima tista gospa rada, ne pa z – na primer, èe gojijo tam ne vem kaj« (Peter Boþiè, LDS). Tip K muslimani so þe zdaj v Sloveniji preveè moèni, »tudi ekonomsko, ne samo številèno/…/ Ali si zatiskamo oèi?«, z izgradnjo dþamije bi bili še bolj (dr. Janez Vrbovšek, Nsi); »vsi vemo, da je islamizacija ena izmed najbolj agresivnih in ena najbolj divjih ideologij danes na svetu« (Joþe Snoj, SDS); muslimanska »vera je zelo, zelo militantna«, zato bi izgradnja mošeje v Ljubljani pomenila center in zaèetek islamizacije Slovenije, tako kot npr. v Andaluziji, kjer za prvo mošejo pridejo naftni šejki in nove mošeje… (dr. Janez Vrbovšek, Nsi); argumentacija za integracijo s segregacijo: predlagana lokacija je neustrezna, ker okolica ni pozidana in bi se v prihodnosti muslimanski objekti lahko širili v okolico s pritekanjem novega kapitala, »mogoèe iz naftnih deþel«; zato je treba poiskati lokacijski »prostor nekje v þe urbaniziranem delu Ljubljane, / …/ kjer bo ta ekspanzija v bistvu nemogoèa« (Janez Þagar, SLS); 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti > > > > > > > > èe se dovoli dþamija, bo kapital zanjo prišel iz islamskih drþav in »tisti, ki daje kapital za take zadeve, potem tudi diktira islamsko versko-politièno doktrino«; potem se bo pa zgodilo, da se bodo »v šolah pojavila dekleta v èadorjih, in to ne iz modnih razlogov, ampak iz verskih razlogov« (Mihael Jarc, Nsi); evropske drþave se postavitvi dþamij niso mogle izogniti, ker so nekdaj kot kolonialne drþave kolonizirale muslimanske deþele, zdaj pa se zaradi tega èutijo dolþne pomagati muslimanskemu prebivalstvu: »Kaj pa Slovenija? Slovenija ni bila nikoli imeprialna drþava. Oziroma imperialistièna, in zakaj bi potem pri tem sodelovala?« (dr. Janez Vrbovšek, Nsi). Tip P predlagani muslimanski center bi še bolj getoiziral muslimane, ker so na tej neurejeni lokaciji barakarske èrne gradnje, torej bi muslimanski center še bolj utrdil to getoizacijo in »pravzaprav zakljuèil ene vrste/…/ trdnjavo« (Joþe Snoj, SDS); lokacija ni primerna zato, ker njena okolica »ni poseljena preteþno z muslimanskim þivljem« (Mihael Jarc, Nsi); lokacijo je treba zavrniti, sicer bo vzbudila odpor med prebivalstvom, èeprav seveda ne gre za to, »da bi kratili pravice muslimanski manjšini, ki sedajle postaja seveda vse moènejša« (dr. Anton Jegliè, SDS); zaradi pravoèasnega odklanjanja dþamije in opozorila, da bi njena izgradnja povzroèila med prebivalstvom spore, »se odvezujem svoje krivde za kakršen koli te vrste storjen napaèen korak« (Joþe Snoj, SDS); dþamijo je treba zavrniti, ker je predlagana lokacija zapušèena, neurejena, to pa bi bilo »poniþevalno za muslimane, za to versko skupnost, za te naše sodrþavljane« (dr. Anton Jegliè, SDS); dþamijo je treba zavrniti zato, ker so vse islamske drþave podpisnice Kairske deklaracije, ta pa »v 1. èlenu veleva, da je osnovna pravica vsakega pravica biti musliman. Potemtakem z izgradnjo islamskega centra, pa èe se tega zavedajo ali ne, je predvsem problem ateistov« (Mihael Jarc, Nsi). Zgornjih argumentov ni navdihnil 11. september, ker so nastali štiri mesece prej. Njihova struktura je dokaz, da za nastanek nestrpnosti sploh ni treba, da tarèa nestrpnosti »ponudi« kakšen povod ali da bi celo sama izraþala nestrpnost do drugih. Videli smo, da so svetniki »preigrali« ves repertoar klasiène etnicistiène nestrpnosti (vse tipe argumentov: N, S, A, K, P), in to pri trideset let starem predlogu, ki je bil bogve po kakšnem nakljuèju uvršèen na obravnavano 51 52 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti sejo MOL. Ko je enkrat struktura (»argumentov«) vzpostavljena, potem se inertno ohranja in se zlahka aktivira, ko je treba, bodisi pri mednarodni obrambi pred terorizmom ali pa za obrambo vrtièkov na predvideni lokaciji za dþamijo. Kako npr. pojasniti podatek, da v zvezi z dþamijo vsebina prejšnje seje nikoli ni prišla v medije, v nasprotju z lastniki vrtièkov, ki so na nacionalni televiziji pojasnjevali svoje argumente proti. Nastaja vtis – kot je ironièno zapisal komentator Mladine – »da je vrtièkarstvo tako rekoè slovenski nacionalni substrat. Brez vrtièka ni slovenstva. Slovenec je vrtièkar an sich.« In ta pripomba neha biti smešna, ko se spomnimo na zgornje argumente za varstvo slovenske kulturne krajine. Avtorji takšnih argumentov so svetniki iz raznih politiènih strank, ne samo iz ene in ne samo iz desno usmerjenih. Za ilustracijo duha z navedene seje še tale anekdota: za besedo se je prijavil dr. Darko Štrajn (LDS) in na kratko zavrnil zgornje argumente kot nesmiselne ter priznal, da »toliko šovinizma in netolerantnosti nasproti neki doloèeni religiji þe dolgo nisem slišal iz kakšnih uradnih klopi«. Nakar se je oglasil svetnik Janez Þagar (SLS): najprej je dejal, da so se mu zdele vse debate »dokaj kvalitetne in konstruktivne«, izjema pa je bila le »replika gospoda Štrajna, ker mislim, da je bila to edina danes nestrpna razprava«. Slovenija je edina zahodnoevropska drþava brez dþamije in hkrati z opaznim deleþem muslimanskih drþavljanov. Samo v Bagdadu, ki naj bi veljal za fundamentalistièno islamsko prestolnico, je kakšen ducat kršèanskih cerkva in ena sinagoga. V slovenski prestolnici pa je, kot smo videli, na oblasti svetnik, ki predlaga zgledovanje po talibanski logiki, seveda obrnjeni katolikom v prid (Vrbovšek); ta svetnik je kristjan in ima doktorsko izobrazbo. A Ljubljana premore še eno zgodbo o podobni temi. V nasprotju z dþamijo je iskanje lokacije za katoliško nunciaturo prava zgodba o uspehu. Za potrebe katoliške cerkve so isti mestni svetniki takoj prekvalificirali zemljišèe – ki je bilo prvotno namenjeno parkovnim površinam – za izgradnjo nunciature. To je seveda elitna lokacija (Trnovo), ne pa bliþina smetišèa kot pri dþamiji. Ta postopek je bil konèan bliskovito, èe ga primerjamo s prejšnjim. Kljub temu so si predstavniki katoliške cerkve nenadoma premislili in hoèejo nunciaturo na drugi, še boljši lokaciji; šli so v prodajo prejšnjega zemljišèa in to po neprimerno višji ceni od tiste, po kateri so ga pred leti kupili, medtem pa s pomoèjo ljubljanske obèine þe išèejo novo, še ugodnejšo parcelo (Vodovnik 2002). Zagotovo lahko vsakdo brez vsakršne sociološke intuicije sam ugane, kateri objekt bo v Ljubljani prej zgrajen, katoliški ali muslimanski. Èe pri tem upoštevamo še druge znaèilnosti slovenske politiène kulture – npr. zanemarjanje naèela o loèitvi verskih skupnosti od drþave, ki je znaèilno za oficialne nosilce politiène ob- 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti lasti (gl. Dragoš 2001); najnovejši incident s policijskim nadlegovanjem þene muslimanskega muftija Ðogièa, ki je bil oèitno »izzvan« zgolj s tem, ker je þrtev na glavi nosila ruto (Vukeliæ 2002); javno izraþena zahteva uradnih predstavnikov RKC, da mora imeti katoliška cerkev na Slovenskem veèje pravice od drugih verskih skupnosti, in zagovarjanje stališèa katoliškega klera, da je prav, da RKC posega v politiko (Stres 1999); dejstvo, da gre za popolno razcepljenost javnega mnenja do izgradnje dþamije;8 poslabšanje odnosa med verskimi skupnostmi in vladnim uradom za verske skupnosti, ki deluje izrecno pristransko v korist katoliške cerkve in v škodo vseh drugih verskih skupin (seveda od takrat, ko je za predsednika tega urada imenovan ravno èlan najveèje cerkve, RKC, ki je najbolj nestrpna do vseh drugih); dejstvo, da se v politiène namene desne politiène stranke navezujejo na katoliško cerkev in po novem poène isto tudi leva politièna stranka (predsedniški kandidat dr. Lev Kreft se v èasu volilne agitacije javno navezuje na evangelièansko cerkev) itd. – èe torej upoštevamo širši politièni kontekst, potem dobimo izdelan recept za to, kako ustvariti verske probleme v okolju, kjer bi se jim sicer lahko izognili. Sklepne ugotovitve lahko strnemo v teh toèkah: 1. Odnos do muslimanstva je vsebina, ki spada med politièno koèljive teme (v smislu, kot so opredeljene na zaèetku tega razdelka). 2. V Sloveniji je opazen nestrpen odnos do muslimanske skupnosti. 3. Nestrpnosti do muslimanstva niso povzroèili dogodki lanskega 11. septembra; pri nas je þe od prej. 4. Nestrpnost se ne ustvarja samo s škodljivimi dogodki, ampak tudi z nedogodki (primer dþamije). 5. Nestrpnost se generira s politiko, reproducira pa z mediji. 6. V Sloveniji je veèji odpor predstavnikov katoliške cerkve do muslimanstva kot pa narobe, predstavnikov muslimanske vere do katolištva (gl. Dragoš 2001a). 7. Ker je odgovornost vselej tam, kjer je pristojnost, so za nastajanje nestrpnosti najbolj odgovorne tiste politiène stranke, ki so najveèje, ki so v vladi najbolj vplivne in ki so na oblasti najdlje; od verskih akterjev pa so za versko nestrpnost najbolj odgovorni predstavniki veèinske religije. 53 LITERATURA H. Bergson (1977), Esej o smehu. Ljubljana: Slovenska matica. S. Dragoš (2001), Variante (raz)loèitve med posvetnim in verskim. Primorska sreèanja, xxv, 246: 651–658. S. Dragoš (2001a), Krekovstvo – dragocena dedišèina. Primorska sreèanja, xxv, 244/245: 543–554. Kodeks novinarjev Republike Slovenije (1991). Gozd Martuljek: Društvo novinarjev Slovenije. Ninamedia (2002), Mešèani Ljubljane o aktualni problematiki v mestu. Naroènik: mol. mol (2001), Stenogram k 12. toèki seje mestnega sveta Mestne obèine Ljubljana. Ljubljana: obèinska sluþba mol. A. Stres (1999), Katoliška cerkev v demokratièni Sloveniji. V: N. Grafenauer (ur.), Sprošèena Slovenija – obraèun za prihodnost. Ljubljana: Nova revija: 78–98. D. Vodovnik (2002), Cerkev prodaja zemljo. Delo, 3. oktobra ’02: 7. 8 Po ugotovitvah raziskave o odnosu javnega mnenja do postavitve dþamije je prebivalstvo popolnoma razcepljeno: za izgradnjo dþamije se opredeljuje 42,3 % respondentov in proti izgradnji jih je tudi natanèno 42,3 %, medtem ko je nadaljnjih 5,3 % pogojno za, a samo takrat, èe gradnja »ni v mojem neposrednem okolju« (Ninamedia 2002) M. Vukeliæ (2002), Policista kršila pravila? Delo, 25. oktobra ’02: 2. J. D. Wallace (1996), Ethical Norms, Particular Cases. London: Cornell University Press. študije 54 BRANKICA Avtorica prispevka je programska direktorica Centra za medijsko politiko pri Mirovnem inštitutu in urednica publikacij Media Watch (revije Medijska preþa in knjiþne zbirke Media Watch). Je diplomirana slavistka in študentka magistrskega študija sociologije kulture na Filozofski fakulteti. Nekdanja novinarka. PETKOVIÆ studies The author is a Program Director of the Center for Media Policy at the Peace Institute and the editor of Media Watch publications (Media Watch bulletin and Media Watch book edition). She is a graduated Slavist and a student of post-graduate studies of Sociology of Culture at the Faculty of Arts in Ljubljana. She is a former journalist. e: brankica.petkovic@mirovni-institut.si. ROMA IN SLOVENIA – FOREIGNERS FOR EVER Summary on the next page ROMI V S LOVENIJI – TUJCI ZA VEDNO? Boj med politiko vkljuèevanja in zavraèanja Romov. O nestrpnosti in rasizmu v javni govorici o Romih v Sloveniji je v okviru projekta Media Watch þe napisanih nekaj študij in èlankov. Letošnji primeri zato niso posebno odkritje, vendar so v kontekstu nove drþavne politike vkljuèevanja Romov v lokalno samoupravo vredni refleksije. Razpravo o volitvah romskih svetnikov v obèinske svete je poleti in jeseni 2002 spremljalo tudi medijsko poroèanje o usodi romske druþine Horvat, ki se je preselila iz Murske Sobote v Prosenjakovce, vendar jih tamkajšnji obèani niso hoteli za sosede in so zahtevali, da se izseli. Novela zakona o lokalni samoupravi, sprejeta maja 2002, je dvajsetim obèinam v Sloveniji predpisala, da morajo tam þiveèim Romom zagotoviti pravico do predstavnika v obèinskem svetu. To zakonsko ureditev je predlagala vlada izhajajoè iz odloèbe ustavnega sodišèa, da mora biti posebna pravica romske skupnosti do izvolitve predstavnika v obèinski svet obèine, na obmoèju katere je romska skupnost stalno naseljena, urejena v zakonu o lokalni samoupravi v skladu z ustavo, in sicer do letošnjih rednih lokalnih volitev (november 2002). Ustavno sodišèe je torej v sporu, ki ga je pred leti sproþil predstavnik Romov iz Novega mesta1, vlado in parlament prisililo k ureditvi, ki zagotavlja politièno participacijo in uveljavljanje ustavnih pra1 Rajko Šajnoviè je sproþil ustavni spor zaradi neuresnièevanja pravice do izvolitve predstavnika Romov v novomeški obèinski svet. Zakon o lokalni samoupravi, sprejet leta 1993, je namreè omogoèal izvolitev predstavnika Romov v obèinski svet, a je ta odloèba zaþivela le v obèini Murska Sobota. vic Romov na lokalni ravni. Vladnemu ukrepanju so prispevala tudi opozorila evropskih medvladnih in nevladnih inštitucij, da mora Slovenija zagotoviti boljše varstvo manjšinskih pravic Romov. V petnajstih obèinah, naštetih v noveli zakona o lokalni samoupravi, je ta pravica Romom omogoèena (v obèini Trebnje brez spremembe statuta obèine), preostalih pet obèin (Beltinci, Semiè, Krško, Grosuplje in Šentjernej) ni spremenilo statuta tako, da bi mogel predstavnik Romov zasesti eno svetniško mesto. Volitev romskih svetnikov v teh obèinah na rednih lokalnih volitvah ni bilo. V obèini Semiè, kjer so oblastniki najbolj sovraþno govorili o Romih in zakonski ureditvi, ki bi Romom omogoèila volitve obèinskega svetnika, je bil za þupana s skoraj 90 odstotki glasov ponovno izvoljen Janko Bukovec, avtor številnih tako rekoè rasistiènih izjav o Romih. Nekatere od teh obèin so sproþile spor pri ustavnem sodišèu in zahtevale razveljavitev èlena zakona o lokalni samoupravi, ki nalaga dvajsetim obèinam, da morajo v obèinskih svetih zagotoviti sedeþ romskemu svetniku. Oèitale so zakonodajalcu, da ni predpisal meril za ugotavljanje stalne poseljenosti Romov v obèinah in da je zato z doloèitvijo dvajsetih obèin odloèal arbitrarno, kršil naèela delitve oblasti in posegel v pravice lokalnih skupnosti. Ustavno sodišèe je oktobra po hitrem postopku razsodilo, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z ustavo, to pa pomeni, da morajo tudi preostale obèine to ureditev sprejeti in omogoèiti volitve romskih svetnikov v svoje obèinske svete. 55 56 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 In this article Brankica Petkoviæ looks into the parliamentary debate, public response and media coverage relating to the amended law on local self-government stipulating the inclusion of Roma representatives on local councils in twenty Slovene districts with permanently settled Roma communities. This amendment, which was proposed by the government and adopted in May 2002, was accelerated by warnings from several EU institutions that Slovenia should secure better protection of the minority rights of the Roma population. Of the twenty districts obliged to amend their statutes under this law and make possible the political participation of the Roma, five failed to do so in time for the November 2002 local elections which constituted the deadline. In contrast to the Hungarian and Italian minorities, Slovene Roma do not enjoy the constitutional status of a minority, but are considered as a “community.” By amending legislation to ensure the political participation of the Roma population at the local level, the key governmental institutions pulled one lever needed to improve their status. This positive shift in national politics unfortunately proved to be in disagreement with the ideological horizons of certain local politicians and deputies to the Slovene parliament, who rather subscribed to the voice of the people than to the legal norms and European standards upheld by the government. In the author’s opinion, the parliamentary debate demonstrated a lack of knowledge about and erroneous understanding of what minority protection actually means. One parliamentarian was of the opinion that such a provision placed the Roma community in a privileged position and expressed apprehensions that the same status could one day be claimed by other communities in Slovenia. Another deputy held that the amendment could result in the concentra- To je pravni in politièni kontekst še ene epizode diskriminacijskega obravnavanja Romov v politièni praksi in javni retoriki v Sloveniji, ki ga bomo osvetlili v tem èlanku. Osredotoèili se bomo na izjave predstavnikov drþavnih organov v razpravi o noveli zakona o lokalni samoupravi in o siceršnjem poloþaju Romov v Sloveniji, na razprave in izjave predstavnikov lokalnih skupnosti, na izjave Romov in na novinarski diskurz pri poroèanju o Romih in volitvah romskih svetnikov. V analizo bomo umestili tudi usodo romske druþine Horvat v Prosenjakovcih. Podlaga za analizo so magnetogrami sej drþavnega zbora in njegovega odbora za notranjo politiko, èasopisni èlanki, radijska in televizijska poroèila od aprila do oktobra 2002. Najbolj intenzivno, skoraj dnevno medijsko poroèanje o Romih in volitvah romskih svetnikov je bilo avgusta, kar verjetno lahko pripišemo tudi èasu »kislih kumaric«, ko medijem primanjkuje tem. Pravno in politièno vprašanje, ki je generiralo in aktualiziralo sovraþno govorico o Romih, je bilo torej vprašanje, ali Romom omogoèiti participacijo v lokalnih organih oblasti, kje in kako. O tem so razpravljali oblastniki (poslanci v parlamentu, vladni predstavniki, obèinski svetniki in þupani), akademiki, novinarji in sami Romi. Retoriko te razprave o manjšinski politiki, pravicah in poloþaju Romov lahko primerjamo in povezujemo z razpravami o begunski politiki, poloþaju in pravicah beguncev iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji v devetdesetih letih2 in z razpravami o azilni politiki, poloþaju in pravicah prebeþnikov konec leta 2000 in leta 20013. Kakor so se pri bosanskih beguncih razprave devetdesetih sukale okrog priznavanja begunskega statusa in njegovega negiranja (bili so in ostali »zaèasni begunci«) in leta 2000 in 2001 okrog priznavanja statusa azilanta in prebeþnika oz. njegovega negiranja (šlo je za izjemno restriktivno politiko podeljevanja azila in argumente, da je Slovenija le prehodna in ne ciljna drþava) tako se tudi pri romskih svetnikih razprava suèe okrog priznavanja Romov kot manjšine oz. negiranja tega statusa. V vseh treh primerih je šlo za iskanje bolj restriktivnih ali poloviènih rešitev oziroma za poskuse, da bi odloþili dolgoroèno in celovito sistemsko ureditev varstva pravic teh skupin. Naslov 65. èlena ustave se glasi Poloþaj in posebne pravice romske skupnosti, sam èlen pa pravi le to, da poloþaj in posebne pravice romske skupnosti, ki þivi v Sloveniji, ureja zakon. Ta zakon tudi 11 let po sprejetju ustave ni bil napisan, kaj šele sprejet. Tudi udeleþbo romskih svetnikov v obèinskih svetih bi lahko bolj natanèno uredil 2 3 Cf. M. D. Horvat, J. Verschueren, I. Þ. Þagar, Retorika begunske politike, Zavod za odprto druþbo, Ljubljana, 1998. Cf. Poroèilo Skupine za spremljanje nestrpnosti, Mirovni inštitut, Ljubljana, 2001. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 zakon o lokalni samoupravi, ko je bil sprejet leta 1993, oziroma bi ustrezni drþavni organi lahko poskrbeli, da bi þe takrat zaþivela sicer ne preveè natanèna doloèba (39. èlen tega zakona), da »na obmoèjih, kjer þivi avtohtono naseljena romska skupnost, imajo Romi v obèinskem svetu najmanj po enega predstavnika«. Naèelo omejevanja pravic in odlaganja rešitev, ugodnih za manjšinske skupine, se je kazalo tudi v izjavah poslancev med letošnjo razpravo o noveli zakona o lokalni samoupravi in volitvah romskih svetnikov, ko so trdili, da vprašanje Romov v Sloveniji še ni zrelo in da imata ta drþava in druþba druge pomembnejše zadeve. Romi v Sloveniji nimajo statusa manjšine kakor Madþari in Italijani. Po ustavi so »skupnost«, ta status pa je ostal nekako nedoreèen. Torej so in niso.4 V nasprotju z begunci in prosilci za azil so veèinoma slovenski drþavljani, ki stoletja þivijo v Sloveniji5. Vendar pri poskusih, da bi udejanjili manjšinske pravice in zmanjšali institucionalno nemoè, doþivljajo prav takšno poniþevanje in zavraèanje, kakršni se kaþeta pri oblastnikih, institucijah in »ljudstvu« v Slovenijih, kadar razpravljajo o pravicah tujcev. So torej Romi v Sloveniji v politièni in druþbeni zavesti še vedno tujci, torej trajni tujci (tujci za vedno)?6 Javna razprava o romskih svetnikih je bila pravzaprav razprava o poznavanju in razumevanju pomena varovanja manjšin. V knjigi Varstvo manjšin, ki je izšla 2002, Miran Komac pravi, da bi lahko bila razprava o varstvu manjšin v Sloveniji sinonim za razpravo o toleranci, soþitju in pravici do drugaènosti, vendar se pogosto sliši, da je varstvo manjšin nepotrebni privilegij manjšin. In kaj je varstvo manjšin? Sistem norm, na podlagi katerih naj se ohranja etnièna (kulturna) in religiozna pestrost prebivalstva drþave. Zagotavljanje in uresnièevanje èlovekovih pravic, v tem okviru tudi narodnih, etniènih in jezikovnih, je pomembni element varnosti. Pripadniki manjšin so soustvarjalci identitete prostora in zato solastniki njegove kulturne dedišèine. To temeljno spoznanje pa ni prav pogosto v miselnosti veèinskega prebivalstva, kaj šele da bi se o njem govorilo v šolah. Razprava o varstvu manjšin v obdobju vkljuèevanja v Evropsko unijo je pravzaprav razprava o nas samih (Komac, 2002). 4 5 6 M. Komac govori o treh modelih manjšinskega varstva v Sloveniji: prvi zagotavlja relativno celovito pravno varstvo zgodovinskih narodnih manjšin (italijanska in madþarska) in obsega poleg ustavnih doloèb še okoli osemdeset zakonov in predpisov; drugi zagotavlja selektivni obseg doloèb za varstvo romske skupnosti (ki jo tudi šteje v kategorijo zgodovinske narodne manjšine); tretji zagotavlja rudimentarni model ohranjanja narodne identitete novodobnih narodnih skupnosti. (Komac, 2002) Cf. P. Štrukelj, Romi na Slovenskem, Cankarjeva zaloþba, Ljubljana, 1980. W. Sombart govori o »trajnih tujcih«, ko govori o Þidih. Cf. Bielefeld, 1998. 57 tion of the Roma population in the twenty districts subject to this law. The leader of the Slovene National Party Zmago Jelinèiè stubbornly referred to the Roma people as »Cigani«, a term seen by the Roma as derogatory, stating that they multiplied on a daily basis, that their numbers were impossible to determine because they do not possess documents, and that the amendment led to these unregistered people becoming voters and obtaining representatives in district councils, an outcome which he assessed as being discriminatory against other citizens. The parliamentary debate was accompanied by comprehensive media coverage in which priority was given to the views of the mayors and council members from those districts that failed to comply with the law. As expected, they mainly denied that the Roma population had the right to have representatives on local councils. The mayor of Beltinci, for example, insisted that no Roma community existed in his district and supported this statement with the 1991 census results showing that all Roma living in Beltinci stated their nationality to be Slovene. He also argued that all Roma currently living in Beltinci were »imported« from other regions. In reality, one fact that transpired in the recent debate was that Roma people are frequently forced to hide their ethnic identity in order to achieve social inclusion, obtain a job or gain access to education, so they resort to changing surnames and to giving their nationality as Slovene. This trend was identified by the human rights ombudsman Matjaþ Hanþek as alarming, since fear of admitting one’s origin is a clear sign of the majority’s attitude towards minorities. As regards media presentation of Roma issues, Petkoviæ identifies certain changes. While previous studies showed that Slovene Roma were only 58 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 rarely given access to the media and were mainly presented as causing problems, one positive shift in the media coverage of the recent debate was the opportunity given to the Roma representatives to voice their views. This time journalists went to Roma communities to interview local residents; they reported on the activities of the Roma Association and warned against the intolerance and racism expressed by some local politicians. Roma responded to the public rhetoric of rejection by asserting their identity and affiliation. In a televised confrontation with Zmago Jelinèiè, the leader of the Slovene National Party, the president of the Roma Association of Slovenia Joþek Horvat, raised the questions of recognition and of the state’s ethnocentrism. He explained that the Roma living in Slovenia had no other state to protect them and pointed out that Slovenia is not a state that is home solely to people of Slovene nationality but to all citizens (Jelinèiè interpreted this stance as a lack of loyalty and distrust of state institutions). Horvat also drew attention to the unacceptability of the term Cigani. On another occasion, the president of the Roma Society from Semiè stressed that the Roma constitute one minority that needs aid and protection. However, not all of the discriminatory media practices and discourses were discarded. For example, the Delo’s commentator, Boris Jeþ, asserted that the Roma issue would not exist had Slovene Roma been normal citizens and tax payers. Furthermore, the debate resuscitated (racist) assumptions about the specific (to be read “inferior, criminalized”) cultural pattern and supposed (innate) social inferiority of the Roma population. Certain journalists and politicians offhandedly described Roma as “petty thieves”, “regular law offenders”, or as “dependent on social aid” and “unwilling to work.” This rhetoric of ALI ROMI V SLOVENIJI SPLOH SO IN KJE SO? Politièni aparat na drþavni ravni se je na temo politiène participacije romske skupnosti odzval ideološkemu trenutku ustrezno – s sklicevanjem na Evropo in z domaèijskimi predstavami o demokraciji in varstvu manjšin. Romi so oèitno izpadli iz druþbene delitve, ustvarjene ob razglasitvi samostojne drþave, v ustavi »visijo na nitki«, v kulturni konstrukciji slovenske drþave pa so kot neintegrirani ostanki odvrþeni zunaj »kulturne meje« (Moènik, 1998). Ko se je leta 2002 vladajoèa liberalistièna ideologija odloèila ustvariti mehanizme za njihovo vkljuèevanje, se je seveda pokazalo, da uèinkov dominacije ni mogoèe kar tako odpraviti. Parlamentarno trgovanje s številom Romov in obèin, v katerih naj bi imeli pravico voliti svoje svetnike, se je najveèkrat vrtelo okrog vprašanja, ali Romi v Sloveniji sploh so oz. v katerih obèinah so, koliko jih sploh je in kdo to lahko dokaþe. Vlada, ki so jo prisilile odloèba ustavnega sodišèa in slabe ocene evropskih inštitucij, je prevzela vlogo bojevnika za romsko participacijo na lokalni ravni in parlamentarcem sporoèila, da Romi stalno oziroma tradicionalno prebivajo v dvajsetih slovenskih obèinah in da jim je v teh obèinah treba zagotoviti pravico do izvolitve svetnika v obèinski svet. Tako je minister Rado Bohinc na zaèetku razprave o noveli zakona o lokalni samoupravi povedal, da je v noveli zakona »taksativno naštetih dvajset obèin, za katere je ustrezna vladna sluþba ugotovila, da so obèine, v katerih prebiva romska skupnost«7. Drþavna sekretarka Astrid Prašnikar pa je v razpravi na odboru za notranjo politiko drþavnega zbora povedala, da je »to, da tam þivijo Romi, dejansko in nedvoumno ugotovljeno«, da »se je po strokovnih ugotovitvah ugotovilo, da na tem podroèju, v teh obèinah nedvoumno þivijo tradicionalno naseljeni Romi«. V razpravah so poslanci trdili, da Romov v teh obèinah ni, da jih ni toliko, da niso stalno naseljeni in da nimajo pravice, da bi imeli svoje predstavnike v lokalnih organih samouprave. Tako se je v parlamentarni razpravi, ko so v njej sodelovali nasprotniki èlena zakona o volitvah romskih svetnikov v dvajsetih obèinah, uveljavil diskurz nosilcev politiène moèi, ki se zavedajo svoje dominacije in ki govorijo, kakor da vse vedo o Romih (o Drugem) in o demokraciji, in kakor da bi dajanje posebne pravice Romom demokracijo skazilo. 7 Ta in drugi citati iz razprave v drþavnem zboru so povzeti z magnetograma 16. seje drþavnega zbora in 31. seje odbora za notranjo politiko drþavnega zbora. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 »Vsi vemo, da so Romi sila fleksibilna skupnost, ki se lahko danes nahaja tu, drugiè tam, in tega kriterija v zakonu ni. /.../ Posebej pa je problematièno to vprašanje z vidika enakosti pred zakonom, ker postavlja romsko skupnost v privilegiran poloþaj. /.../ Opozarjamo tudi na nevarnost, da bi takšen privilegiran poloþaj kasneje zahtevale tudi morebitne druge skupnosti,« je izjavil poslanec SDS Franc Sušnik in dodal, da je »to, da mora biti predstavnik Romov v obèinskem svetu, nasilje nad ostalimi prebivalci«. Poslanec SDS Rudolf Petan je podvomil o dokazilih za obstoj Romov in povedal, da so »od predstavnice vlade slišali o strokovnih ugotovitvah in o študiji, iz katere izhaja, da so tu nedvoumno Romi. Zdaj, kakšna je ta študija, ki ugotavlja, da so tam Romi, ne vem.« Poslanec ZLSD Janko Veber je dejal, da bo zagotavljanje pravice Romom do obèinskega svetnika »imelo za posledico tudi to, da bodo vse ostale obèine /.../ napotile svoje Rome v te obèine. /.../ Prišlo bo do koncentracije romske skupnosti, še veèje, kot je danes.« »Èe bomo umetno uzakonjali sedeþe posameznim skupinam, bomo izgubili pomen lokalne samouprave in demokracije,« je menil poslanec SNS Sašo Peèe. Poslanka Nove Slovenije Majda Zupan pa, da »vemo, da Romi, èe poznamo njihovo þivljenje, vemo, da so marsikje slabo organizirani, niso zainteresirani in bi bilo veliko bolje, da bi sami soodloèali, ali so pripravljeni sodelovati v obèinskem svetu. / ... / Vemo, da v þivljenju prav teh skupnosti ni vse tako, kot bi sami þeleli.« Poslanec v drþavnem zboru in predsednik SNS Zmago Jelinèiè pa je v parlamentarni razpravi vztrajno uporabljal besedo Cigan namesto Rom8, trdil je, da beseda rom v slovarju slovenskega knjiþnega jezika pomeni okvir, in izjavil, da se »Cigani v Sloveniji številèno mnoþijo iz dneva v dan. /.../ Številèno se jih ne da opredeliti, ker so brez dokumentov. /.../ In ti ljudje, ki niso nikjer zabeleþeni in niso registrirani, bodo postali volilci in bodo dobili svoje direktne predstavnike v doloèenih obèinskih svetih. To je diskriminatorno do vseh drugih prebivalcev Slovenije.«9 8 9 V parlamentu so Jelinèièa opozorili, naj za Rome ne uporablja imena Cigani. Poimenovanje seveda ni stranskega pomena, ampak je indikativni element medetniènih odnosov. Poimenovanje celo proizvaja etniciteto, ima torej performativno moè. V medetniènih odnosih je vedno pomembno, kdo ima moè, da etnièno skupino poimenuje. Ima to moè kdo zunaj skupine ali le njeni pripadniki? Po Wallersteinu je pripadnost etnièni skupini posledica druþbenega definiranja in interakcije med samodefiniranjem/samopoimenovanjem (kako pripradniki skupine sami sebe definirajo) in definiranjem/poimenovanjem drugih (kako to skupino definirajo druge skupine). Tudi zato je etniciteta dinamièni proces, izpostavljen redefiniranju. Cf. Poutignat, Streiff-Fenart, 1997, str. 159-172. Dnevnik, 3. 6. 2002. 59 social degradation inevitably led to political degradation with the representatives of local governments claiming that the Roma community was not capable of effective political participation. For example, the weekly Mladina carried the views of council members from the Beltinci district, who expressed doubt that the Roma would be able to find a suitable candidate for the council position because all were presumably uneducated and illiterate. The gap between national politics and the popular frame of mind is best illustrated by the public outcry from the villagers of Prosenjakovci triggered by the settlement of a Roma family in their village. The move caused bitter opposition and anger on the part of the local residents. They threatened to organize mass protests in Ljubljana and accused local authorities of machinations, with one local community representative even describing this decision as “a new form of terrorism by the district mayor.” Such examples only confirm that the majority population continues to reject Roma even in the face of the inclusive politics apparently advocated by state institutions. 60 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti Razpravi v parlamentu je sledil medijski plaz, ko je v veèini prispevkov, poleg izjav predstavnikov vlade in Romov, bilo slišati ravno glasove þupanov in obèinskih svetnikov obèin, ki so zavraèali zakonsko ureditev in Romom odrekali pravico do svetnika. Mediji so jih opisovali kot »uporniške« in »neposlušne«. Retoriko dvomljenja, ali Romi so v Sloveniji in v katerih obèinah, ali je treba priznati, da ta manjšina obstaja, in ali ji je treba zagotoviti posebne pravice, so po parlamentarni razpravi prevzeli tudi nekateri novinarji in lokalni oblastniki. Tako je novinarka Radia Breþice povedala, da je »v izjavi o potrditvi okvirne konvencije za varstvo narodnostnih manjšin iz leta 1998 zapisano, da Romi so avtohtona skupnost (v Sloveniji, op. a.); torej to pomeni, da Romi obstajajo ...«10. Priznati moramo, da obstajajo. Po drugi strani so obèinski svetniki v Beltincih trdili, da Romov ni. V pismu zdruþenju slovenskih obèin so zapisali, da »Romi v beltinski obèini po rezultatih popisa prebivalstva iz leta 1991 sploh ne þivijo. Vsi beltinski Romi so se pri popisu izrekli za Slovence.« Tudi èe so, niso naši, je trdil þupan obèine Semiè Janko Bukovec: »Romi, ki þivijo v naši obèini, niso naši in pika! Naj jih imajo v Ljubljani, èe þelijo.«11 Vprašanje priznanja in drþavnega etnocentrizma je eksplicitno odprl predsednik Zveze Romov Slovenije Joþek Horvat v televizijskem »sooèenju« s predsednikom SNS Zmagom Jelinèièem, ko je povedal, da je »Slovenija matièna drþava slovenskih Romov. Romov v Sloveniji nobena druga drþava ne šèiti. Torej nimajo matiène drþave./.../ Slovenija ni samo drþava Slovencev, ampak drþavljanov Republike Slovenije.«12 Jelinèiè je ta poziv Roma, naj se mu prizna, da je tudi on drþavljan Slovenije in da nima druge drþave, razglasil za nelojalnost in nezaupanje do drþave: »Vi ne verjamete v drþavo Slovenijo, da vam bo pravno uredila status? Mislim, da je to þalitev za vsakega Slovenca in þalitev za drþavo Slovenijo!«13 KDO SO ROMI V SLOVENIJI, KAKŠNI SO? Ko so o tem, kdo so in kakšni so Romi v Sloveniji v razpravi o volitvah romskih svetnikov govorili pripadniki veèinskega naroda v vlogi oblastnikov, novinarjev ali »sosedov«, se je v glavnem ponovila govorica nestrpnosti in zanièevanja. 10 11 12 13 Radio Breþice, 13. 9. 2002. Veèer, 31. 8. 2002. Oddaja Studio City na TV Slovenija, 2. 9. 2002. Ibid. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti Najdlje v zanikanju manjšinskega statusa in pravic Romov, romske identitete in pravice do poimenovanja je šel prav Zmago Jelinèiè, ki je bil takrat tudi kandidat za predsednika republike. Romom je odrekel pravico do imena Rom in vztrajno ponavljal ime Cigan, ki je za Rome v Sloveniji þaljivo. V omenjenem televizijskem sooèenju s predsednikom Zveze Romov Slovenije Joþekom Horvatom je izjavil: »Cigani niste manjšina! Pa da ne boste enaèili Madþarov in Italijanov z vami! /.../ Ne morete sami sebi reèi na petsto razliènih naèinov...«14 Jelinièiè se je šel ves èas razprave o vkljuèevanju Romov v obèinske svete nevarno igro etniènega etiketiranja, odrekanja priznanja Romom, poniþevanja in omalovaþevanja njihovih interesov in izrekanja identitete. (Njegov odnos omenjamo tudi zato, ker v tem poèetju ni osamljen, le da se bolj kot drugi, ki zavraèajo vkljuèevanje Romov in jim rasistièno pripisujejo drugorazrednost, v svojih izjavah poþviþga na politièno korektnost.) Jelinèiè in njegovi somišljeniki Romom noèejo priznati, da imajo enak èloveški in kulturni potencial kot vsi drugi; niso pripravljeni priznati Romov in spoštovati njihove pravice, ki pripada vsakomur, da ustvarja in definira svojo identiteto (identitete15). Jelinèièevo poèetje je nevarno, ker se identiteta ustvarja tudi s tem, da te drugi priznajo, in ker nepriznavanje ali poniþevanje in omalovaþevanje identitete zbija samospoštovanje, to pa je dobrodošel instrument pri morebitni nadaljnji politiki in praksi izkljuèevanja in zatiranja (Taylor, 1994)16. Jelinèièevo trditev, da Romi sploh niso manjšina in da sploh niso tradicionalno naseljeni v Sloveniji, so ponavljali tudi obèinski svetniki iz SNS in drugih strank na lokalni ravni v obèinah, ki niso omogoèile volitev romskih svetnikov. Politiki in novinarji, ki so Romom odrekali manjšinski status in avtohtonost, so oþivili tudi vedno priroène (rasistiène) trditve o posebnem (drugorazrednem, kriminaliziranem) kulturnem vzorcu in (prirojeni) socialni inferiornosti Romov. Nekateri novinarji in oblastniki so jih opisovali kot »tatièe«, »stalne kršitelje zakonov«, »graditelje èrnih gradenj na tuji zemlji« ali pa kot »odvisnike od socialne pomoèi«, ki »noèejo delati«. 14 15 16 Studio City, TV Slovenija, 2. 9. 2002. Etniciteta je le ena od moþnih identitet posameznika. Etnièna identiteta pa ni niè stabilnega, je kontinuirani in dinamièni proces, ki poteka v druþbeni interakciji. Cf. Poutignat, Streiff-Fenart, 1997, str. 188. O pasteh in teoretski neutemeljenosti priznavanja identitetnim skupinam »kolektivnih pravic«, s katerimi naj bi zavarovali znaèilnosti, odloèilne za njihovo identiteto cf. Moènik, 1999, str. 105. Ko govorimo o kolektivnih identitetnih znaèilnostih, lahko zabredemo v esencializem, primordializem (pripisovanje etniènim skupinam posebnih, prirojenih, podedovanih in neodtujljivih lastnosti) in celo rasizem, pravi Moènik in dodaja, da gre politika priznanja z roko v roki s praksami segregiranja (Moènik, 1998, str. 208). 61 62 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti Tako je bilo v novinarskem komentarju reèeno, da so Romi »neprilagodljivi posamezniki, vèasih tatièi in pogosto odvisniki od socialne pomoèi, ki jih nihèe ne þeli na pragu svojega mesta«17. V novinarskem poroèilu, ki je povzemalo izjavo semiškega svetnika iz Slovenske nacionalne strake, so Romi »stalni kršitelji zakonov, ki poleg manjših prestopkov opravljajo tudi pomembnejše posle, tihotapijo mamila in oroþje iz sosednje Hrvaške, izvajajo oboroþene rope, streljajo na policiste ter fizièno in z oroþjem grozijo lokalnem prebivalstvu«.18 Lokalni oblastniki v obèinah, ki so zavraèali uresnièitev zakonske pravice Romov do izvolitve obèinskega svetnika, so izjavljali: »Noèejo delati, ker se jim ne izplaèa. Pomoè dobijo, potem pa tista pomoè ponavadi kar hitro splahni.« (Joþe Kavaš, þupan Beltincev)19 Isti þupan je po pisanju Dela izjavil, da Romi gradijo »èrne gradnje na tuji zemlji«20, v Nedeljskem Dnevniku pa, da »raje doma leþijo za pet tisoèakov razlike med plaèilom za javna dela in denarno pomoèjo«21. »Dobijo veliko veè kot pa delavci, ki v sluþbo hodijo. In potem je vprašanje, kdo je potreben pomoèi,« je dejal þupan obèine Semiè Janko Bukovec v televizijskem prispevku,22 v drugem pa je dodal: »Mi smo dali hiše, zemljišèe, komunalno urejeno, vodnjake, veè kot imajo naši ljudje in tak dohodek …Veliko tega dobijo. Ampak mi smo kot Kitajci: dali smo jim ribo, nismo pa jih to ribo nauèili loviti.«23 Isti þupan je v Veèeru izjavil: »V teh letih smo zanje prispevali 40 milijonov tolarjev, drþava pa le milijon, in na vsaki seji obèinskega sveta ljudje oèitajo, koliko smo jim dali.«24 V Dnevniku pa: »Romi, èeravno niso zaposleni, dobijo socialno pomoè 36.000 tolarjev. ... Belokranjci zato pravijo, da socialni problem niso veè Romi, temveè Belokranjci.«25 Iz te retorike socialne diskvalifikacije Romov je logièno izhajala še politièna, ko so ti lokalni oblastniki trdili, da Romi sploh ne bi bili sposobni participirati v politièni oblasti. Tako je Mladina v reportaþi iz obèin, kjer noèejo omogoèiti volitev romskih svetnikov, zapisala: »Romi niso sposobni izpeljati volitev, Romi lahko odloèajo le o tem, kar se nanaša na njihove probleme, pa še to z omejeno odgovornostjo, z Romi so same teþave ..., je bilo slišati od usluþbencev razliènih obèin.«26 Po 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 Svetovni izzivi, TV Slovenija, 16. 9. 2002. Radio Studio D, 19. 8. 2002. Vaš kraj, TV Slovenija, 12. 8. 2002. Delo, 28. 8. 2002. Nedeljski Dnevnik, 23. 6. 2002. TV tednik, TV Slovenija, 29. 8. 2002. Odmevi, TV Slovenija, 7. 8. 2002. Veèer, 31. 8. 2002. Janko Bukovec v Dnevniku, 2. 8. 2002. Mladina, 12. 8. 2002. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti pisanju Dela, so obèinski svetniki v Krškem menili, da »romska skupnost še ni zrela za kaj takšnega«27. Isti èasopis je povzel tudi mnenje beltinških svetnikov in zapisal, da svetniki »dvomijo, da bi Romi med sabo sploh lahko našli primernega kandidata za svetniško mesto, ‘saj so neizobraþeni in menda prav vsi tudi nepismeni’«28. ROMI O SEBI Pozitivna in nova plat medijskih reprezentacij Romov v Sloveniji in razprave o poloþaju in priznanju pravic Romom je moèni glas samih Romov, ki ga je bilo pogosteje kot kdaj prej slišati v medijih med razpravo o volitvah romskih svetnikov. Kot odziv na retoriko tistega dela oblastnikov, ki zanikajo identiteto in pravice Romov, so bile tudi izjave Romov najpogosteje goli izkazi identite in pripadnosti, pa tudi priznanja lastne institucionalne nemoèi. »Vsekakor smo Romi. Beseda Cigan v romskem besednjaku ne obstaja. / ... / Romi sami sebe imenujemo Romi. /.../ govorimo o Romih, o ljudstvu, ki ima svoje izraze za svoje ljudi. /.../ Ne more nas nek drug narod poimenovat nekako drugaèe in nas smatrat za Cigane. /.../ Slovenija je matièna drþava slovenskih Romov,« je trdil Joþek Horvat v televizijski oddaji Studio City. 29 Damjan Hrvat, predsednik društva Roma v Semièu, pa izjavlja: »Þelimo le poudariti, da smo tudi Romi ena od manjšin, ki potrebuje pomoè in zašèito. Ampak, prosim vas, ne zahtevajte od nas, da zatajimo svoje korenine. /…/ Þelimo, da se konèajo stereotipi o ciganu, lenuhu, umazancu, kradljivcu. Vkljuèitev Romov v druþbo je zelo pomembna, pri tem lahko prav romski svetnik kot koordinator med obèino in Romi zelo veliko naredi.«30 »Otroke zmerjajo, da so umazani, razcapani. A predstavljajte si, kako je, ko se zjutraj v temi otrok odpravlja v šolo in nima vode, da bi se umil. Seveda bo umazan.«31 Po poroèanju Radia Slovenija je predsednik Zveze Romov Slovenije Joþek Horvat na okrogli mizi na Ptuju izjavil, da so »Romi proti javnem šikaniranju s strani politiène smetane nemoèni, ker niso dovolj politièno osvešèeni in organizirani«, in da »le dobro organizirani bodo lahko od drþave in druþbe zahtevali in dosegli uresnièitev pravic, ki jim jih kot manjšini zagotavlja tudi ustava«32. 27 28 29 30 31 32 Delo, 12. 8. 2002. Ibid. Studio City, TV Slovenija, 2. 9. 2002. Dnevnik, 27. 9. 2002. Veèer, 31. 8. 2002. Radio Slovenija, 31. 8. 2002. 63 64 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti Hkrati smo v tej prvi obseþni razpravi v drþavnih institucijah in v medijih o pravicah in statusu Romov v Sloveniji, ko so spregovorili Romi, tako prekmurski kakor dolenjski, izvedeli tudi zelo nazorna dejstva o tem, da morajo Romi v Sloveniji, èe se þelijo dejavno vkljuèiti v druþbo, èe hoèejo dobiti zaposlitev ali brez teþav študirati, zatajiti svojo etnièno identiteto in spremeniti priimek, ter da se pri popisu prebivalstva pogosto opredelijo za Slovence. Da bi dobili sluþbo, »Romi spreminjajo priimke. Hudorovci in Brajdièi izginjajo. Verjamejo, da bo njihovim otrokom laþje.«33 Damjan Hrvat, predsednik romskega društva v obèini Semiè, je za Dnevnik povedal: »Èe ima Rom priimek Brajdiè ali Hudorovec, sluþbe ne bo dobil. Poznam veè takšnih primerov. Ko je Rom spremenil priimek, pa se je sluþba zanj takoj našla.«34 V drugi izjavi pa: »V Srednji vasi smo skoraj vsi spremenili priimke, kajti èe se pišeš Hudorovac, zagotovo ne boš dobil sluþbe, þe zato, ker si Rom.«35 Veèer je še objavil: »Da ne bi doþivljal diskriminacij na fakulteti, ni povedal, da je Rom.«36 Mladina pa piše: »Romi izrecno poudarjajo, da otrok niti ne uèijo govoriti romsko (zaradi teþav v šoli), in se pritoþujejo nad diskriminacijo Romov pri iskanju zaposlitve. ‘Ko vidijo romski priimek, se sploh noèejo pogovarjati,’ je dejala ena od prebivalk Srednje vasi.«37 Tudi Slovenske novice poroèajo o diskriminaciji Romov pri zaposlovanju: »Romov nihèe noèe zaposliti ... Rom lahko dela le na deponiji, povsod drugod so mu vrata zaprta, pravi Joþe Brajdiè iz romskega naselja pri Trebnjem.«38 »Venomer vrtim telefone. V pogovoru mi obljubijo, naj pridem, da se zmenimo. Ko pa pritisnem na kljuko, me delodajalec sprva premeri, nato se spomni mojih korenin in – zgodba se konèa,« pravi Dušan Beznik iz Hudej nad Trebnjem v istem èlanku v Slovenskih novicah. Na dejstvo, ki je bilo v razpravi veèkrat ponovljeno, da morajo Romi v Sloveniji zatajiti svojo identiteto, èe se hoèejo vkljuèiti v druþbo, se je odzval le varuh èlovekovih pravic Matjaþ Hanþek, ki je med obiskom v Prekmurju povedal: »To dejstvo je lahko le alarm za veèinski narod: kakšen je njihov odnos do manjšine, da si ti ne upajo priznati svojega porekla.« 39 33 34 35 36 37 38 39 Svetovni izzivi, TV Slovenija, 16. 9. 2002. Dnevnik, 6. 9. 2002. Veèer, 31. 8. 2002. Ibid. Mladina, 12. 8. 2002. Slovenske novice, 8. 7. 2002. Dnevnik, 21. 9. 2002. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti KAKŠNE PRAVICE NAJ BI ROMI IMELI, KDO IN KAKO NAJ JIH ZAGOTOVI? Predstavniki vlade so trdili, da pri pravici Romov do izvolitve obèinskega svetnika »ne gre za privilegije, gre za tako imenovano posebno varstvo, ki ga je Slovenija prevzela tudi v okviru Sveta Evrope, v okviru okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin, ko je povedala, potem ko je leta 1998 ratificirala to konvencijo, da enake pravice, kot veljajo za italijansko nacionalno manjšino in za madþarsko nacionalno manjšino, Slovenija prevzema tudi za romsko skupnost þiveèo v Sloveniji«40. Tudi Romi so spregovorili o svojih manjšinskih pravicah: »Jaz sem nacionalna manjšina in to se mora upoštevati,« pravi grosupeljski Rom Niko Hudorovac v Delu.41 Damjan Hrvat, predsednik društva Roma v obèini Semiè, pa je v Dnevniku izjavil: »Þelimo le poudariti, da smo tudi Romi ena od manjšin, ki potrebuje pomoè in zašèito.«42 Mladina je povzela njegovo izjavo: »Ne razumem, s èim bi bili svetniki oškodovani, èe bi z njimi za mizo sedel Rom.«43 Vendar so poslanci in lokalnimi oblastniki, ki so nasprotovali volitvam romskih svetnikov, oznaèevali posebne pravice romske manjšine za privilegij. Jelinèiè je trdil: »Naj bodo enakopravni drþavljani, ne pa privilegirani drþavljani. Oni naj bi imeli dvojno pravico: voliti svojega predstavnika direktno izmed njih samih in pa voliti še svojega politiènega predstavnika na kateri koli politièni opciji. To pa ni v skladu z enakopravnostjo.«44 Þupan Beltincev Joþe Kavaš pa: »Ker ima obèina 18 èlanov obèinskega sveta, predstavlja en èlan obèinskega sveta nekje 480 prebivalcev, torej v razmerju 1 : 5. Se pravi, da so oni potem þe privilegirani.«45 Po pisanju Dela, so v obèini Krško svetniki menili, da so pravice, ki jih Romom daje oziroma nalaga posameznim obèinam zakon o lokalni samoupravi, v nasprotju z naèelom enakosti vseh drþavljanov Slovenije.46 Janko Bukovec, þupan obèine Semiè, je v Odmevih TV Slovenija izjavil: »Pri nas je prišlo do tega, da skupnost, ki jo imenujemo romska, dobi veliko veè, kot so pravice, ki jih imajo drugi delavci. Namreè þe iz tega vidika, da dobi vsak Rom pri nas 36.000 SIT, da dobi 40 41 42 43 44 45 46 Janez Obreza, direktor vladnega urada za narodnosti v Svetovnih izzivih, TV Slovenija, 16. 9. 2002. Delo, 12. 9. 2002. Dnevnik, 27. 9. 2002. Mladina, 12. 8. 2002. Studio City, TV Slovenija, 2. 9. 2002. Vaš kraj, TV Slovenija, 12. 8. 2002. Delo, 27. 8. 2002. 65 66 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti vsak socialno podporo ... Na drugi strani naši delavci nimajo niti garantiranega osebnega dohodka .... Torej ljudje pravijo, da so veliko v podrejenem poloþaju napram Romom. In ko bi Romi dobili zdaj dvojno pravico za svojega poslanca in še volitve, potem tu je neko nesorazmerje ...«47 Pomenljivo je, da so bili v obèinskih svetih, ki se niso ravnali po noveli zakona in so nasprotovali volitvam romskih svetnikov, pogosto proti dajanju te pravice Romom obèinski svetniki skoraj vseh strank. Kar nekajkrat so enake argumente uporabljali svetniki LDS in SDS. Po pisanju Dnevnika je predstavnike skupin svetnikov LDS in SDS iz Krškega »motilo zlasti dejstvo, da vsiljeno doloèilo postavlja doloèene obèane v neenakopravni poloþaj, kar naj bi predstavljalo tudi svojstveno kršitev z ustavo zajamèenih èlovekovih pravic«. 48 Po pisanju Dela so v obèini Semiè »proti enotno nastopili svetniki SNS, SDS, ZLSD, DESUS, LDS in del SLS«.49 V razpravah o volitvah romskih svetnikov sta se nestrpnost do Romov in zavraèanje njihove participacije v lokalni oblasti upravièevala z jezo do drþave, ki da obèinam vsiljuje odloèitve. »Ne strinjamo se, da nas drþava posiljuje z novim zakonom. Meja solidarnosti z Romi pa je þe prešla sprejemljivost,« je dejal þupan Semièa Janko Bukovec50 in izjavil še to: »Ni drþava tako velikodušna, da imamo v parlamentu enega ali dva poslanca. Zakaj je to dala obèinam, to je 20 obèin, ki imamo Rome, in sedaj nam bo dala štrik za vrat, da bomo imeli ga notri in seveda toliko bolj delili denar ... Veste, drþava nam je dala štrik za vrat .... Jaz vem, da je drþava dala tem Romom vse.«51 »Nasprotujemo diktatu drþave,« je izjavil Danilo Koritnik, obèinski svetnik SDS v Krškem.52 Peter Þigante, svetnik LDS v istem obèinskem svetu pa: »Ne strinjamo se z naèinom njihovega vkljuèevanja v organe lokalne oblasti, ki nam ga tudi z groþnjami vsiljuje drþava.«53 Torej, na lokalni ravni imajo ponekod vladne stranke – zagovornice in predlagateljice participacije Romov v lokalni samoupravi z vodilno vladno stranko LDS vred – svetnike in þupane, ki so nasprotniki takšne ureditve in ki v razpravi o pravicah Romov širijo nestrpnost in tudi rasizem. 47 48 49 50 51 52 53 Odmevi, TV Slovenija, 7. 8. 2002. Dnevnik, 27. 8. 2002. Delo, 14. 8. 2002. Mladina, 12. 8. 2002. Odmevi, TV Slovenija, 7. 8. 2002. Dnevnik, 27. 8. 2002. Delo, 27. 8. 2002. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti ARGUMENT EVROPA V sedanjem politiènem diskurzu v Sloveniji pomeni sklicevanje na Evropo sklicevanje na univerzalizem in s tem tudi postavljanje na pozicijo izjavljanja, s katere se ti veè verjame.54 Tako je vlada zakonsko rešitev, ki nalaga volitve romskih svetnikov v dvajsetih obèinah, utemeljevala tudi z mednarodnimi standardi in zahtevami Evropske unije in Sveta Evrope glede èlovekovih pravic oziroma varstva manjšin. V parlamentu je minister Rado Bohinc izjavil, da »poloþaj Romov in njihove pravice urejajo številne mednarodne konvencije in priporoèila, predvsem Zdruþenih narodov, Sveta Evrope in tudi evropske komisije oziroma Evropske unije. Zelo pomembno je tudi to, da je bilo v naših pogajanjih z Evropsko unijo to vprašanje posebej izpostavljeno in bo v konènem poroèilu o napredku tudi poroèilo o tem, kaj je drþava kandidatka storila za zašèito pravic romske skupnosti.«55 O avtoriteti Evrope in evropskih inštitucij in o tem, da je treba upoštevati njihove standarde in priporoèila, so nasprotniki volitev romskih svetnikov govorili v parlamentu takole: »Kaj je rekel Svet Evrope, kaj priporoèa Svet Evrope, poznam. Ampak, povejte mi drþavo, ki je ta nasvet upoštevala. Oni so si pametno vzeli èas za to, ne pa èez noè sprejeti, ja, ti boš imel Roma za soseda, ti boš imel enega svetnika.« (Pavel Rupar, poslanec SDS). In: »Evropska unija je preko svojih organov marsikaj sprejela. Sprejeti resolucijo, to ne pomeni, da je treba na vrat na nos, brez kriterijev, zadevo opredeliti.« (Rudolf Petan, poslanec SDS). Temu relativiziranju pomena standardov evropskih inštitucij na podroèju varstva manjšin in tudi razpravam o številu pripadnikov manjšin kot kljuènem dejavniku za doloèanje ravni varstva je nasprotovala poslanka Majda Potrata (ZLSD). Dejala je, da je »kriterij števila za narodno skupnost ali za priznanje manjšine v Evropi po standardih eden postranskih kriterijev. Za sleherno drþavo, ki hoèe biti demokratièna, velja, da mora manjšine zašèiti.« Evropa kot argument za varstvo pravic Romov je nastopala tudi v govoru predsednika republike Milana Kuèana na letošnji osrednji prireditvi ob svetovnem dnevu Romov v dvorani osnovne šole v Tišini, polni romskih aktivistov, druþin in otrok. Kuèan je govoril o Evropi, katere »bogastvo predstavlja prav pluralizem avtonomnih in enakopravnih vsakovrstnih entitet«, in dodal, da so Romi »v pra- 54 55 Moènik R., predavanje podiplomskim študentom na Filozofski fakulteti 24. 4. 2002. Magnetogram 16. seje drþavnega zbora. 67 68 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti vem pomenu evropska manjšina« ter da potrebujejo »zašèito drþav, v katerih þivijo, in tudi Evrope kot celote«. »Velja se nam vsem prizadevati, da bodo èlanice Sveta Evrope vsa ta priporoèila tudi udejanjale,« je drþavniško povedal Kuèan56, kakor da ne bi vedel, da na upoštevanje priporoèil evropskih inštitucij glede varstva manjšin ne vplivajo obiskovalci prireditve, prebivalci romskih naselij, in da je problem prav to. VLOGA MEDIJEV IN NOVINARJEV Èe so prejšnje analize medijskega diskurza o Romih v Sloveniji ugotavljale, da so mediji o Romih poroèali le kot o problemu, da Romi v medijih redko govorijo oziroma nastopajo kot vir informacij, da se o Romih v medijih nenehno odkrito rasistièno govori in piše57, lahko ugotovimo, da so se pri poroèanju o volitvah romskih svetnikov in politièni participaciji Romov pokazale nekatere spremembe. Romi so bili med razpravo o volitvah romskih svetnikov pogosto sogovorniki novinarjev, novinarji so se odpravljali v romska naselja in iskali odgovore Romov, spremljali so dejavnosti Zveze Romov Slovenije. Rome smo lahko pogosto slišali in videli v medijih, brali njihove izjave in intervjuje z njimi. Novinarji so pogosto eksplicitno opozarjali, da gre za stigmatizacijo, nestrpnost in rasizem, ko so povzemali nekatere argumente oblastnikov za zavraèanje ureditve, ki narekuje udeleþbo Romov v obèinskih svetih. Dajali so besedo akademikom in ti so te teze potrjevali. Marcel Štefanèiè jr., voditelj oddaje Studio City na Televiziji Slovenija, je izjavil: »Ko Romi v Sloveniji dvignejo glas, se jih vedno pošlje nazaj v geto. In tudi zdaj, ko naj bi dobili svoje predstavnike v obèinskih svetih, vsaj minimalno politièno moè in vsaj minimalno moþnost odloèanja o svoji usodi, se je zgodba ponovila. Pošiljajo jih nazaj v geto.«58 Na Valu 202 so napovedali komentar novinarja Mirka Štularja z besedami: »V poplavi govornega onesnaþevanja v javnosti se nemalokrat zgodi, da predstavniki javnih funkcij (...) brez sramu zganjajo populizem, tudi najbolj prozorno nastopaštvo in celo laþejo.« 59 Mirko Štular pa je v komentarju opozoril na ustavno prepoved šèuvanja k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanja narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in ne56 57 58 59 Iz govora predsednika republike Milana Kuèana v Tišini, 6. 4. 2002. Cf. K. Erjavec, S. B. Hrvatin, B. Kelbl: Mi o Romih, Zavod za odprto druþbo, Ljubljana, 2000. Studio City, TV Slovenija, 2. 9. 2002. Val 202, 5. 9. 2002. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti strpnosti. V nadaljevanju komentarja je še povedal, da »Jelinèiè /.../ romski skupnosti odreka pravico, da se imenuje tako, kot þeli. /.../ Èe þe ne zavoljo lastne spodobnosti javnega govorca ali politika, kaj šele kandidata za predsednika drþave, potem bi gospod Jelinèiè vsaj zavoljo druge strani, torej javnosti, lahko nastopil zgolj z utemeljeno, predvsem pa s strpnejšo argumentacijo«.60 Novinarka Veèera Urška Mlinariè pa je zapisala, da je novela zakona »na površje ponovno prinesla vse stereotipne predsodke in zanièevanja, ki jih Slovenci gojimo do drugaènih, tujih; do vseh, ki odstopajo od naših predstav o normalnosti«.61 Novinarka Radia Breþice je ugotovila, da »veèina romske manjšine preprosto ne mara vzeti v svojo sredo« in da je to »kar malce sramotno«.62 Novinarka Mladine Ksenja Hahonina je zapisala, da »ravnanje svetnikov spominja na obnašanje nekaterih belcev ob vkljuèevanju èrncev v ‘belo’ þivljenje«.63 Novinarka Dela pa je zapisala, da »urejanje posebnega poloþaja Romov ni suhoparno pravno vprašanje, /.../ ampak zadeva, ki najprej zahteva odgovor na vprašanje, ali smo in koliko smo Slovenci sploh pripravljeni þiveti skupaj z razliènimi in drugaènimi«. 64 Hkrati so se na prièakovanih mestih ohranili tudi novinarske prakse in diskurzi, ki Rome diskriminirajo, kriminalizirajo in rasistièno razglašajo za drugorazredne. Komentator Dela Boris Jeþ se je vkljuèil v razpravo o pravicah Romov s trditvijo, da »tako imenovanega romskega vprašanja sploh ne bi bilo, èe bi bili Romi povsem normalni drþavljani, davkoplaèevalci in kreditojemalci. A oèitno niso. V mnogih obèinah, od Grosupljega do Koèevja, se potrudijo, da to nikoli ne bi bili, in povsem normalne socialne probleme poskušajo reševati na drþavni ravni na nekakšen kvazi ustavni naèin.« 65 Tednik Mag pa je èlanek v Delu, v katerem je novinarka zapisala, da urejanje posebnega poloþaja Romov zahteva odgovor na vprašanje o strpnosti Slovencev, razglasil za »poniþevanje domaèih ljudi«. Mag je v istem èlanku pisal tudi o »konfliktnih dogodkih z romsko udeleþbo« in o »tem teþko prilagodljivem þivlju elementarnih nravi«. Razpravo o volitvah romskih svetnikov v dvajsetih obèinah v Sloveniji pa so pri Magu razumeli kot ponovno »priloþnost za poniþevanje naših ljudi s provokativnih povzdvigovanjem ‘razliènega in drugaènega’ nad vse, kar tukaj še velja«66. 60 61 62 63 64 65 66 Ibid. Veèer, 31. 8. 2002. Radio Breþice, 13. 9. 2002. Mladina, 12. 8. 2002. Delo, 12. 8. 2002. Delo, 5. 6. 2002. Mag, 28. 8. 2002. 69 70 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti Poseben odmev je imelo televizijsko sooèenje v oddaji Studio City med Zmagom Jelinèièem in Joþekom Horvatom, ki je dokazalo Jelinèièev verbalni kanibalizem (Kuzmaniæ, 2002), voditeljeva namera, da Horvatu da besedo in omogoèi protiargumentacijo, pa se je pri veèkratnem naslavljanju Jelinèièa z »Zmago«, sprevrgla v legitimiranje neenakopravnosti govorcev. DRUÞINA HORVAT – NEZAÞELENI SOSEDJE Dvajsetega avgusta 2002 se je romska druþina – dvetletni Bihar, osemletni Sandro, desetletna Sandra, štirinajstletna Verica, mati Veronika Horvat in njen izvenzakonski partner Šandor Kovaè – preselila iz Murske Sobote v Prosenjakovce. V Murski Soboti so þiveli v razpadajoèi veèstanovanjski hiši (baraki) ob ulici Staneta Rozmana, ki jo je mesta uprava hotela porušiti in to obmoèje na novo pozidati. Zato jim je, tako kot drugim druþinam iz tega bivališèa, obèinski sklad iskal moþnosti za selitev. Druþina Veronike Horvat se je preselila v Prosenjakovce v hišo, ki ji jo je našel sklad in zagotovil denar za nakup. Pravzaprav je sklad Veroniki Horvat zagotovil stanovanjsko posojilo v višini 4,532 milijona tolarjev, ki ga bo v meseènih obrokih 29.132 tolarjev odplaèevala petnajst let. V pogodbi med prejšnjim lastnikom hiše v Prosenjakovcih in Veroniko Horvat pa je cena hiše 1,7 milijona tolarjev. Veronika Horvat je pred sprejetjem rešitve, ki jo je za njo našel murskosoboški stanovanjski sklad, sama iskala stanovanje ali hišo do vrednosti 5 milijonov tolarjev (toliko da je stanovanjski sklad bil pripravljen plaèati/posoditi), vendar se stanovanjski sklad ni strinjal z nièimer, kar je našla ali predlagala. Ni jasno, zakaj je znesek v pogodbi o nakupu hiše nekajkrat manjši od zneska posojila, ki ga bo vraèala Veronika Horvat. Stanovanjski sklad na novinarska vprašanja o morebitni goljufiji na raèun romske druþine sploh ni hotel odgovarjati. Preselitev druþine Veronike Horvat v Prosenjakovce je sproþila nasprotovanje in razburjenost vašèanov, odkrito zavraèanje in zahteve po izselitvi. »Sosedje« romske druþine so se udeleþevali sej vaškega odbora v Prosenjakovcih in obèinskega sveta Moravskih Toplic, napovedovali mnoþiène proteste in prihod v Ljubljano, govorili o »vsiljivi vselitvi neznane druþine«, o tem, da so jim »porinili Rome«, »domnevno socialno problematièno druþino z zelo problematièno preteklostjo«. Krajani so od obèine Murska Sobota zahtevali, naj romsko druþino sprejme nazaj, ker jo je »na nezakonit in nepošten naèin pripeljala v Prosenjakovce«. Predsednik vaškega odbora v Prosenjakovcih je izjavil, da »nihèe ni nikogar vprašal«, ali soglaša z naselitvijo romske druþine v njihovo vas. Najbliþji sosedje so trdi- 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti li, da ne bodo veè mogli þiveti tam, ker jih je strah. »Porinili so nam begunce, zdaj še Rome,« je izjavila neka soseda. Preselitev romske druþine v Prosenjakovce je še enkrat potrdila, da veèinsko prebivalstvo dosledno zavraèa Rome kot sosede (to se vedno znova potrdi tudi v raziskavah Slovenskega javnega mnenja), tudi ko drþavne institucije na videz delujejo inkluzivno. Ponovil se je primer romske druþine iz vasi Maline leta 1997, ko so vašèani z vaškimi straþami prepreèili njeno naselitev, primer Roma Bojana Bajta, ki je leta 1998 kupil hišo v Jelšanah, vendar so mu vašèani poslali pisno sporoèilo, da ni zaþelen in da bodo storili vse, da se tam (»pri nas«, je pisalo v pismu) ne bi naselil, in drugi sorodni primeri zavraèanja Romov. V primeru Jelšan je okrajno sodišèe v Ilirski Bistrici razsodilo, da sta dva domaèina, takratni predsednik krajevne skupnosti Roman Brozina in Ivan Udoviè, kriva kaznivega dejanja podpihovanja narodnostnega, rasnega ali verskega sovraštva, razdora ali nestrpnosti, in ju je v imenu ljudstva zaradi razpihovanja nestrpnosti in odklonilnega odnosa do Romov obsodilo na pogojno kazen treh oziroma dveh mesecev zapora s preizkusno dobo leta dni.67 Po preselitvi romske druþine Horvat v Prosenjakovce je dajal najbolj ekstremne izjave in zahteve po njeni izselitvi svetnik v obèini Moravske Toplice in predsednik tamkajšnje madþarske narodne skupnosti Tibor Vöröš. Preselitev Romov iz Murske Sobote v Prosenjakovce je oznaèil za »nov naèin terorizma soboškega þupana« in za »etnièno èišèenje«68 ter napovedal zbiranje sredstev za odkup »nesreène hišice«69. Izjavil je tudi: »Domaèini se ne bodo strinjali s tako naselitvijo. Vedo, da v Murski Soboti obstaja romsko naselje, naj si tam najdejo prostor.«70 Tudi drugi krajani Prosenjakovcev, ki so nastopali v medijih, bi Rome pregnali, hkrati pa so trdili, da niso nestrpni: »Proti Romom nimamo niè, toda naj bodo tam, kamor spadajo.« Rome so razglašali za groþnjo, ker »mladi zaradi Romov ne bodo veè hoteli ostati«71 v Prosenjakovcih in ker se »bojijo, da se bodo za Horvatovimi k njim ali v sosednje prazne hiše preselili še drugi Romi«72. Drugaèe kakor pred petimi leti, ko so vašèani Malin prepreèili naselitev romske druþine v to vas, je bilo tokrat slišati tudi izjave nasprotnikov vaškega punta (funkcionirale so kot glas razuma v li- 67 68 69 70 71 72 O tem je pisalo Nedelo, 19. 5. 2002 z opombo, da sodba še ni pravomoèna. Veèer, 28. 8. 2002. Mladina, 2. 9. 2002. Ibid. Ibid. Delo, 27. 8. 2002. 71 72 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti beralni drþavi), kakršne so bile izjave þupana Moravskih Toplic, »da se je treba zavedati, da lahko danes prodamo hišo komurkoli in da je treba imeti do ljudi pozitiven odnos«73, »da se moramo potruditi, da se bodo vþiveli v novo okolje in da predvsem moramo biti drug do drugega strpni«74. Druga predstavnica te obèine je povedala, da si »obèina ne more izbirati prebivalcev« in da ona ni nestrpna, »ker tisti Cigan bi lahko bila jaz ali pa kdo od vas«75. V kontekst izjav, ki so pozivale k razumnemu vedenju in pravnemu redu, so sodile tudi izjave predstavnikov drugih drþavnih sluþb. Tako je socialna delavka mirila krajane Prosenjakovcev in trdila, »da ta druþina ni problematièna« in da njej þe morajo zaupati, »ker ona dela z Romi«76. Policijska sluþba pa je zagotavljala, da bo poskrbela za varnost vseh, vendar je policist prevzel domneve krajanov o kriminalni naravnanosti priseljenih Romov in obljubil, da bo prišel »posebej mimo Romov preventivno vsak dan«77. Glas èlanov romske druþine je kazal njihovo sprijaznjenost s sovraþnim odnosom sosedov in hkrati tudi samozavest in odmik od pozicije nemoèi, ki ga doslej nismo pogosto zasledili v medijskih reprezentacijah Romov. »Hoèem mir. Nikogar ne bom naganjala na moje dvorišèe. Paè moje je.«78 Oèe romske druþine Šandor Kovaè je bil zaradi kraj in vlomov dejansko v zaporu veliko let svojega þivljenja, vendar se je, kot je veèkrat dejal, spremenil in je to obdobje za njim. Izjavljal je: »Èe nas domaèini ne marajo, naj mi dajo šest milijonov tolarjev in si bom našel drugo stanovanje.«79 In še: »Ko nas sosedi upoznajo, èe nas vsi radi imeti.« Hèi pa: »Kako se poèutim? Tako, slabo. Èe smo Romi, to nima nikakršne zveze s tem, da nas ljudje tako zavraèajo. Se moramo s tem tudi sprijazniti. Tak je to.«80 Morda na to, da se romska druþina ni mirno uklonila puntu krajanov, vpliva tudi dejstvo, da tudi sami noèejo þiveti med drugimi Romi. Paradoksno je, da tako kakor njihovi sosedje, pripadniki veèinskega naroda in drugih manjšinskih skupnosti v tem kraju, sovraþijo Rome. »Jaz noèem, da se moji otroki druþijo z Romi. Hoèem, da konèajo šolo in da si znajo prisluþiti kruh sami. Tako da grem raje v šotor kakor na Pušèo (romsko naselje v Murski Soboti, op. a.),« pravi Veronika Horvat.81 73 74 75 76 77 78 79 80 81 Veèer, 28. 8. 2002. Delo, 27. 8. 2002. TV Tednik, TV Slovenija, 29. 8. 2002. Ibid. Ibid. Ibid. Nedeljski Dnevnik, 15. 9. 2002. Ibid. Mladina, 2. 9. 2002. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti 73 Pri poroèanju o zavraèanju naselitve romske druþine HorvatKovaè v Prosenjakovce, so novinarji eksplicitno navajali, da »vlada do teh ljudi z obrobja druþbe precejšnja nestrpnost, le malo kje so jih pripravljeni sprejeti za svoje sosede«82. Hkrati pa so v vlogi þrtve drþavne politike in druþbenih razmer enaèili vašèane Prosenjakovcev in romsko druþino: »Romi sami niso krivi, da so na socialnem robu, pa tudi Prosenjakovèani bi si zasluþili, da ves èas ne prelagajo širših druþbenih problemov na njihova pleèa«83. Komentator v Veèeru je v primeru poroèanja o preselitvi romske druþine videl »dobro iztoènico za iskanje odgovorov na vprašanja o medijski tankoèutnosti za mnogoplastno in z bedo niansirano problematiko«, in se spraševal, »ali bi mediji in vsi tisti, ki so za zadevo pooblašèeni, odgovorni in pristojni, reagirali tako, kot so, èe bi v tem primeru šlo za preselitev neromske druþine«.84 Tiskani mediji so èlanke o tej temi opremljali z naslovi »Romsko druþino selijo iz Prosenjakovcev – Kravje kupèije z Romi?« (Delo, 27. 8. 2002), »Diskriminatorni vsakdanjik« (Mladina, 2. 9. 2002), »Odklanjanje Romov podþiga strasti« (Veèer, 28. 8. 2002), »Romi in Pandorina skrinjica« (Veèer, 30. 8. 2002), »Ne igraj se s Cigani, sinko!« (Nedeljski Dnevnik, 15. 9. 2002), »Preselitev romske druþine ponovno vznemirila svetnike – Vsakdo si svobodno izbira svoje bivališèe« (Veèer, 3. 10. 2002). SKLEP Spremembo drþavne politike na podroèju varstva pravic Romov v Sloveniji leta 2002 lahko štejemo za pozitivno, ker je bila sprejeta novela zakona o lokalni samoupravi, po kateri so v dvajsetih obèinah Romi dobili pravico do izvolitve svojega svetnika v obèinski svet. Na lokalnih volitvah so Romi v petnajstih obèinah dobili svoje predstavnike v lokalni oblasti; v štirinajstih prviè v zgodovini. Pet obèin volitev romskih svetnikov ni hotelo razpisati, vendar bodo morale po odloèitvi ustavnega sodišèa organizirati naknadne volitve. Kljuène institucije v drþavi – ustavno sodišèe, vlada in parlament – so se torej odloèile, da premaknejo enega od vzvodov za zagotavljanje boljšega poloþaja Romov v Sloveniji – politièno participacijo na lokalni ravni. Retorika, ki je legitimirala ta premik, je v vladi in parlamentu temeljila na sklicevanju na ustavnopravne norme in evropsko ureditev. Vendar se ni ujemala z ideološkimi horizonti nekaterih lokal82 83 84 TV Tednik, TV Slovenija, 29. 8. 2002. Ibid. Veèer, 30. 8. 2002. NASLOVI ÈASOPISNIH ÈLANKOV O VOLITVAH ROMSKIH SVETNIKOV Nezaþeleni romski svetniki (Nedelo, 8. 9.) Èe se rodiš cigan (Mladina, 12. 8.) Romi opozarjajo na diskriminacijo, ki jim onemogoèa vkljuèitev v »normalno« þivljenje – Semiški Romi þelijo sodelovati (Dnevnik, 27. 9) »To je neke vrste rasizem« (Dnevnik 27. 9.) Urejanje poloþaja Romov (Dnevnik, 13. 9.) Zaradi Romov na ustavno sodišèe (Delo, 30. 8. in Mladina, 9. 9.) Drugi priimek za sluþbo (Dnevnik, 6. 9.) Romom še kanèek upanja (Delo, 4. 9.) Brez Roma v obèinskem svetu (Veèer, 29. 8.) 74 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti Naj jih imajo v Ljubljani! (Veèer, 31. 8.) Lahko je leporeèiti v drþavnem zboru (Veèer, 31. 8.) Bolj kot svetnika þelijo vodovod (Delo, 28. 8.) Ni prav, da so privilegirani (Dnevnik, 27. 8.) Za Rome še ni pravi èas (Delo, 27. 8.) Nesojena svetnica (Mladina, 26. 8.) Prej deþela kot drþava (Mag, 28. 8.) Romi, jabolko spora (Demokracija, 15. 8.) »Romi privilegirani in veèvredni« (Veèer, 20. 8.) Bodo nekateri Romi prikrajšani? (Veèer, 14. 8.) Šestim se je zalomilo pri Romih (Delo, 12. 8.) Pritiski rodili odpor (Delo, 14. 8.) Èrka zakona proti duhu nestrpnosti (Delo,12. 8.) Nekateri svetniki v krškem obèinskem svetu niso naklonjeni pravicam Romov – Krški Romi brez sedeþa (Dnevnik, 8. 8.) Noèejo romskega svetnika (Delo, 1. 8.) Romi razburjajo duhove (Dnevnik, 2. 8.) sns proti pravicam Romov (Delo, 31. 5.) nih oblastnikov v Sloveniji, ki raje prisegajo na glas ljudstva kakor na univerzalizem in ideale Evrope. Na lokalni ravni so se v obèinah, ki so zavraèale volitve romskih svetnikov, ujemali glasovi skoraj vseh strank, brez razlike med vladnimi in opozicijskimi; na tej ravni Rome enako zavraèajo LDS, SDS in SNS. Razprava o volitvah romskih svetnikov je pokazala, da ima najmoènejša vladna stranka LDS na lokalni ravni med svojimi predstavniki tako rekoè rasiste. Ta prepad med politiko drþave in lokalnimi razmerami je še bolj oèiten, ko se v razpravo neposredno vkljuèi »glas ljudstva«, tako imenovani »sosedje«. To se je še najbolj izrazito pokazalo pri histeriènem zavraèanju naselitve romske druþine v vas Prosenjakovci ravno v èasu razprave o romskih svetnikih. Ali gre drþavna oblast s politiko do Romov v eno smer, lokalni oblastniki in »sosedje« v drugo? Ali gre za boj med politiko vkljuèevanja in zavraèanja Romov? Brez dvoma lahko o razhajanju govorimo v obèinah, ki Romom niso omogoèile volitev lastnih svetnikov v svoje svete. V njih institucionalno zavraèajo in poniþujejo Rome, saj v institucijah (obèinskih svetih) ni spoštovanja in skrbi za njihove interese in za poskuse, da jih udejanjijo ali varujejo. (Margalit, 1996) Spremenjeno drþavno politiko do romske skupnosti je veèina medijev spremljala z naklonjenostjo, novinarji so »spontano« (Althusser, 1985) delili »verovanjska ozadja« (ideologijo, ideološki horizont) vladnih ideologov (Moènik, 1999) in tudi postregli s pozitivnimi reprezentacijami Romov, ki so ustrezale novi drþavni politiki. Zakaj tega v takšni meri niso poèeli doslej? Med razpravo o volitvah romskih svetnikov se je pokazalo in ponekod celo uporabilo za argument, da Romov ne priznajo, da Romi v Sloveniji prevzemajo identiteto veèinskega naroda – Slovencev (prevzemajo priimke in se opredeljujejo za Slovence), ker mislijo, da jih bo to obvarovalo pred diskriminacijo. Romska druþina Horvat celo raje þivi med sosedi Slovenci, ki jih odkrito zavraèajo, kakor v romskem naselju, ker hoèe, da ji otroci odrastejo v Slovence. Na to se je odzval le varuh èlovekovih pravic Matjaþ Hanþek, ki je med razpravo o volitvah romskih svetnikov obiskal romska naselja in potrebo po prikrivanju etniène identitete pri Romih razglasil za alarmantno. Novembra je varuh èlovekovih pravic v duhu te ugotovitve parlament zaprosil, naj vladi naloþi, da izdela protidiskriminacijsko politiko, ker je v druþbi premalo tolerance; to da se kaþe tudi v prikriti diskriminaciji.85 Dokaz demokracije (Delo, 16. 4.) 85 Veèer, 29. 11. 2002. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti 75 Verjetnost, da se bosta parlament in vlada na ta poziv dejavno odzvala, ni velika, èeprav bi bilo mogoèe na pridobitvah letošnje uvedbe posebnega varstva romske skupnosti v lokalni samoupravi in zaradi dejstva, da podpora medijev temu projektu ni bila majhna, graditi naprej. Seveda, èe se vladni strategi ne bi bali »glasu ljudstva« in tistih 90 odstotkov, ki jih na volitvah s tako rekoè rasistièno retoriko pridobi kakšen þupan. LITERATURA Althusser, L. 1985. Filozofija in spontana filozofija znanstvenikov (1967), Ljubljana: škuc in Filozofska fakulteta Bielefeld, U. 1998. Stranci: prijatelji ili neprijatelji. Beograd: Biblioteka xx. vek. Doupona, H. M., Verschueren, J., Þagar, I. Þ. (1998). Retorika begunske politike. Ljubljana: Zavod za odprto druþbo. Erjavec, K., Hrvatin S. B., Kelbl, B. 2000. Mi o Romih. Ljubljana: Zavod za odprto druþbo. Komac, M. 2002. Uvodna pojasnila. V Miran Komac, Dean Zagorac (ur.). Varstvo manjšin. Uvodna pojasnila in dokumenti. Ljubljana: Amnesty International in Inštitut za narodnostna vprašanja. Kuzmaniæ, T. 2002. »Cannibalismo con gusto ali nacionalna pojedina à la Jelinèiè (kulinarièna analiza)«. Ljubljana: Medijska preþa. št. 15, str. 21–22. Margalit, A. 1998. Pristojno društvo. Beograd: Radio B92. Moènik, R. 1998. Alterkacije. Alternativni govori i ekstravagantni èlanci. Beograd: Biblioteka xx. vek. Moènik, R. 1999. 3 teorije. Ideologija, nacija, institucija. Ljubljana: Zaloþba / *cf. Poroèilo Skupine za spremljanje nestrpnosti. 2001. Ljubljana: Mirovni inštitut. Poutignat, P., Streiff-Fenart, J. 1997. Teorije o etnicitetu. Beograd: xx vek. Štrukelj, P. 1980. Romi na Slovenskem. Ljubljana: Cankarjeva zaloþba. Taylor, C. 1992. »The Politics of Recognition«. V Amy Gutman (ur.). Multiculturalism. Examining the Politics of Recognition Princeton: Princeton University Press. študije 76 »FUJ, (Homofobièni diskurz o »nedefiniranih èloveških izrodkih«) studies PRAŠIÈI NEMARNI BUZERANTSKI!« 77 “UGH, FILTHY FAGGOTS” Homophobic discourse about »undefined human degenerates« 1. EVROVIZIJA ROMAN KUHAR Avtor prispevka je magister sociologije in mladi raziskovalec na Mirovnem inštitutu. The author holds an MA in sociology and is a junior research fellow at the Peace Institute in Ljubljana. e: roman.kuhar1@guest.arnes.si Ideja o evrovizijskem popevkarskem festivalu (Eurovision Song Contest) je bila del širšega povojnega zanosa o ustvarjanju integrirane Evrope, ki sodeluje ne samo na politiènem, tehnološkem in znanstvenem podroèju, kar na bi jo rešilo politiène in gospodarske nestabilnosti, paè pa tudi v medijski zabavi. Po vzoru pariške pogodbe iz leta 1951, ko je nastala Evropska skupnost za premog in jeklo, in pozneje rimske pogodbe leta 1957, ko je bila zasnovana Evropska gospodarska skupnost, ta pa je temelj nastanka Evropske unije, kakršno poznamo danes, so tudi v Evropskem komiteju radiodifuznih medijev (EBU – European Broadcasting Union) v sredini petdesetih let prejšnjega stoletja razmišljali o zabavnoglasbenem medijskem projektu kot ekvivalentu gospodarskega zbliþevanja Evrope. Januarja 1955 se je tako rodila ideja o evrovizijskem tekmovalnem popevkarskem festivalu; ta se je brez zadreg zgledoval po uspešnem sanremskem festivalu. Devetnajstega oktobra 1955 je generalna skupšèina EBU v Rimu idejo odobrila in odloèeno je bilo, da bo prvi evrovizijski popevkarski festival (ki ga pri nas popularno imenujemo kar Evrovizija1) naslednje leto v Luganu v Švici. Festival je z leti pridobival tako veljavo kot popularnost: vsako leto se ga je udeleþilo veè drþav, od leta 1965 so ga po televiziji prenašale tudi drþave nekdanjega vzhodnega bloka s Sovjetsko zvezo na èelu, leta 1969 je bil v Španiji in njegovo podobo je oblikoval sam Salvador Dali, navsezadnje so se ga udeleþevali tudi v popularni glasbi mednarodno priznani pevke in pevci. Vse to je za evrovizijski festival pomenilo, da je postal svojevrstna institucija merjenja moèi med drþavami Evrope, kjer so bile, sodeè po evrovizijski statistiki zmagovalk, v prednosti francosko in angleško govoreèe predstavnice. Temeljna ideja festivala je povezovanje med narodi, vendar je (bilo) tekmovanje hkrati pogosto razlog za prikrit nacionalizem. V zna1 V tekstu uporabljam besede Evrovizija, evrovizijska popevka, popevka Evrovizije in Eurosong, kar so vse uveljavljene razlièice poimenovanja tega festivala kot sinonime. meniti evrovizijski »kuhinji« so nacionalne komisije namreè nekaterim drþavam naèelno odrekali glasove in hkrati simpatizirali z drugimi ter delile toèke po sistemu daj–dam. Ko so na primer leta 1969 zaradi izenaèenja zmagale Francija, Španija, Nizozemska in Velika Britanija, so naslednje leto festival v Amsterdamu bojkotirale Norveška, Portugalska, Finska in Švedska. Tudi nekdanja Jugoslavija, ki je na festivalu prviè nastopila leta 1961, je uþaljeno bojkotirala tekmovanje v letih od 1978 do 1980 zaradi domnevne pristranosti in prevzetnosti srednje- in zahodnoevropske glasbene kuhinje. Leta 1979 je bila Evrovizijska popevka, po zmagi Izraela leto pred tem, v Jeruzalemu. Med glasovanjem je vse kazalo, da bo Izrael þe drugiè zaporedoma zmagal, to pa je odgovorne na jordanski televiziji tako zelo zmotilo, da so malo pred koncem tekmovanja prenos iz Jeruzalema prekinili, na ekranu pa se je namesto tega prikazala slika roþ v vazi. Tako kot mednarodna tekmovanja v športu tudi evrovizijska popevka zbuja obèutek identifikacije s svojo predstavnico na tekmovanju in s tem je neloèljivo povezan tudi nacionalni ponos. To pa je vedno potencialno plodno polje za nacionalistiène, ksenofobiène in podobne izpade. Meja med dovoljenim in sprejemljivim ter tistim, kar se kaþe kot zadosten razlog za (ksenofobièni) protest, je hipokritièna; tako drþave v upanju na boljšo uvrstitev lastni jezik z veseljem zamenjajo za angleškega ali francoskega, Švico je na primer leta 1988 brez problemov zastopala Kanadèanka Celine Dion tako kot Monako leta 1966 Hrvatica Tereza Kesovija, na drugi strani te èrte pa so se sredi devetdesetih na primer znašli predstavniki turške manjšine v Nemèiji, ki so zastopali Nemèijo, pa znamenita izraelska transseksualka Diva in navsezadnje tudi skupina Sestre, ki je na 46. izdaji evrovizijske popevke leta 2002 v Estoniji zastopala Slovenijo. V prièujoèem tekstu bo naše zanimanje osredotoèeno na mejo, ki smo jo omenili. Zanimalo nas bo, na kakšen naèin sta se v primeru Sester v slovenskem prostoru pojavili tako homofobija kot ksenofo- At this year’s contest for Slovenia’s representative at the Eurovision song contest, the voting was tripartite: one third of the votes was contributed by an expert jury, one third by a jury appointed by the entertainment program section at RTV Slovenia, and one third by the television audience through tele-voting. However, the computer system became overtaxed by too many calls and collapsed. As a result, in accordance with the EBU rules, tele-voting results were annulled and the winner was decided on the basis of the expert jury’s opinion, which proclaimed the transvestite trio Sestre (Sisters) the winner of the contest. But the decision proved to be the straw that broke the camel’s 78 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 back. It was followed by a surge of homophobia which, in the opinion of the author of this article, Roman Kuhar, was seething under the surface of ostensible tolerance in Slovenia. Kuhar has chosen the messages posted on various on-line forums following the contest as the framework for his analysis of homophobia. In this essay he describes how the winning trio Sestre triggered homophobic and xenophobic responses, with the former being aimed at the performers themselves, and the latter at the author of the winning song Only love. As a matter of fact, the author of the song, Robert Pešut, alias Magnifico, is not Slovene by origin. The on-line discussion forums are problematic for more than one reason. Firstly, they permit absolute anonymity to the message senders, and secondly, they enable the message sender to assume various identities, meaning that in practice it is possible that intolerant messages are created by one and the same (group of) person(s). Accordingly, while this fact renders statistical analysis of such material pointless, text analysis is meaningful. The reason is that none of these messages can be automatically regarded as harmless. One perspective from which such intolerant messages appearing on various newspapers’ and magazines’ web sites have to be considered, is that of Article 8 of the Mass Media Act which prohibits the incitement of inequalities and intolerance. The frame of mind that transpired after the victory of the transvestite trio was determined by two facts: the annulment of televoting results, on the one hand, and the fact that the members of the winning group where three drag queens who were predominantly perceived as ‘faggots’. This combination gave rise to homophobia that was often (although not always) transparent and brash bija, prva usmerjena proti izvajalkam pesmi Samo ljubezen, druga pa proti avtorju Robertu Pešutu oziroma Magnificu. Pri tem bomo upoštevali predvsem internetne forume, ki pogosto delujejo kot sodobni naèin kanaliziranja vsakršne nestrpnosti. Naš namen ni statistièno ugotavljanje deleþa homofobije in ksenofobije, saj se zavedamo problematiènosti internetnih forumov. Ti, prviè, omogoèajo popolno anonimnost, tako da (vsaj potencialno) ne vemo, kdo v medmreþje pošilja nestrpna sporoèila, in drugiè, internet omogoèa tudi prevzemanje številnih identitet, to pa v praksi pomeni, da se lahko za nestrpnimi stališèi, objavljenimi na forumih, skrivajo ene in iste osebe. Statistièna analiza takega gradiva torej nima smisla, vsebinska analiza pa, saj mislimo, da nobeno tako sporoèilo ni nujno nedolþno. Zato bi si bilo nespametno pred tem zatiskati oèi in tovrstne glasove razumeti kot nerelevantne in minorne. Nestrpna sporoèila na internetnih forumih so pomembna tudi skozi optiko javnih medijev in zakona o medijih, ki v 8. èlenu prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti. V nadaljevanju bomo najprej prikazali tako imenovano afero Sestre, nato bomo klasificirali in analizirali nestrpna sporoèila na internetnih forumih, ki seveda presegajo temo Sester in se navezujejo tudi na širše tematike homoseksualnosti, druþbenega spola in podobno, na koncu pa bomo problematizirali še internetne forume kot medij, predvsem v kontekstu zakona o medijih in s tem povezane prepovedi širjenja nestrpnosti. 2. KAJ SE JE ZGODILO? Na 46. festivalu za popevko Evrovizije je Slovenija kot samostojna drþava nastopila osmiè, v èasu Jugoslavije je predstavnica TV Ljubljana skupno drþavo zastopala šestkrat. Pravila izbora nacionalne predstavnice tako kot tudi pravila samega konènega izbora popevke Evrovizije so se skozi leta spreminjala in so bila ves èas razlog za najrazliènejše spore; okusu strokovnih þirij so nasprotovale široke mnoþice gledalcev in poslušalcev, okusu gledalcev je oponirala stroka in podobno. Razvoj tehnologije je s tako imenovanim telefonskim glasovanjem ali televotingom omogoèil vzporejanje tako okusa gledalcev kot strokovnih þirij. Trenutno veljavna pravila EBU o Eurosongu prepušèajo nacionalnim èlanicam svobodo pri izboru lastne predstavnice, a hkrati apelirajo nanje, naj upoštevajo njihova priporoèila. Kljuèno merilo, ki ga zagovarja EBU, a za nacionalne èlanice ni zavezujoèe, je razmerje glasov med stroko in publiko – ti naj bi bili enakomerno porazdeljeni ali pa naj bi imeli pri glasovanju veèjo teþo glasovi publike. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 Razvedrilni program Televizije Slovenija þe dve leti izbira predstavnico za Eurosong v dveh veèerih. Priporoèila EBU dosledno upoštevajo pri prvem veèeru izbora popevke za Evrovizijo. Izmed osemnajstih skladb je v finalni veèer sprejetih deset skladb, pet po izboru gledalk in gledalcev in pet po izboru strokovne þirije.2 Za drugi, finalni veèer pa so v razvedrilnem programu Televizije Slovenija sprejeli nekoliko drugaèna merila. Zmagovalno popevko izbirajo tripartitno: eno tretjino glasov prispeva strokovna þirija, drugo tretjino þirija razvedrilnega programa RTV, tretjo tretjino pa publika, ki glasuje po televotingu. Pri finalnem izboru nacionalne predstavnice za popevko Evrovizije 2002 (Ema 2002) 16. februarja 2002 se je zapletlo prav pri zadnjem. Po predstavitvi vseh desetih finalistk je bilo najprej petminutno telefonsko glasovanje, a se je pri tem raèunalniški sistem – po besedah direktorja Sting Trada Dušana Stergela, ki je v sodelovanju s Telekomom za RTV omogoèal telefonsko glasovanje – sesul zaradi prevelike obremenitve oziroma zaradi prevelikega števila klicev. Prvi veèer so prejeli 48.624 telefonskih glasov, naslednji veèer pa naj bi bilo teh glasov 91.677, kar je povzroèilo sesutje raèunalniškega sistema.3 Namesto pet minut so v studiu na rezultate televotinga èakali 23 minut, medtem pa sta svoje glasove oddali strokovna þirija in þirija razvedrilnega programa. Njuna odloèitev je bila skladna: najveè toèk sta pripisali skupini Sestre. Rezultati telefonskega glasovanja so pokazali drugaèno sliko: daleè najveè glasov (31.944) je dobila Karmen Stavec, Sestre pa so dobile 8454 glasov, kar jih je, po izboru gledalcev, uvrstilo na šesto mesto, a v skupnem seštevku kljub vsemu na prvo. V dneh po izboru popevke je bilo zaradi zapletov s telefonskim glasovanjem in zaradi 23-minutnega èakanja na rezultate v medijih izraþenih veè dvomov o regularnosti tekmovanja. Analiza telefonskega glasovanja je pokazala, da je bilo mogoèe glasovati þe tri minute in 28 sekund pred uradnim zaèetkom glasovanja (preden se je na ekranu izpisalo: »zaèetek glasovanja«)4 in da »uradno« glasovanje ni trajalo pet minut, paè pa nekaj sekund veè kot štiri minute, ko se je raèunalniški sistem dokonèno sesul. Zaradi vseh zapletov s telefonskim glasovanjem je odgovorna urednica razvedrilnega programa RTV Miša Molk tri dni po izboru zmagovalke (19. februar 2002) razveljavila rezultate telefonskega glasovanja. Pravila EBU namreè velevajo, da se 79 and, in addition, perceived as an almost genuine (family) value. The author has divided homophobic messages into several categories: the first group sees Sestre as a problem because they are a “shame for Slovenia”; for the second group the problem lies in the fact that they are “faggots”; the authors in the third group claim that they have nothing against the trio but are furious because their vote was cancelled; those in the fourth group have nothing against the trio but not “in front of our eyes, please”; the fifth group calls for the destruction of gay people. Below are some examples of intolerant messages: Ugly pigs. I’ll renounce Slovenian citizenship and ask for Serbian. I’d rather be represented by Miloševiæ at the Hague, than by Sestre in Estonia. Well, dear ladies and gentlemen, dear visitors of this respected forum, do you find it perfectly ok that your country is represented by èefurji* (all three are Serbs, they can’t speak Slovene) and faggots? .. Faggots and, moreover, èefurji. Keep in mind that they don’t speak Slovene. Not even a broken Slovene. … how sad The lover of faggots. Go f… yourself. National shame. from friday on i’m not going to pay the subscription fee because i have a feeling that only sexual perverts work there. tv subscription should be paid by slovene faggots. i can’t imagine who actually allowed those faggots to participate in 2 3 4 Skupina Sestre je v tem glasovanju dobila 4085 glasov publike in to jo je uvrstilo na tretje mesto, hkrati pa jo je za sodelovanje v finalnem veèeru izbrala tudi strokovna þirija. V prejšnjih letih so na izboru za slovensko predstavnico na Evroviziji registrirali takšno število telefonskih klicev: 41.268 (Ema 98), 50.216 (Ema 99), 44.068 (Ema 01). V èasu pred uradnim zaèetkom glasovanja je raèunalnik registriral þe 39.702 glasova. a contest such as ema 2002. * èefurji is a derogative term for Serbs and other ex-Yugoslav nations. 80 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 i don’t have anything against faggots either, at least nothing effective. do you think that rat poison would be effective? I’m ashamed to be a Slovene if I’m represented by such caricatures – really, don’t we have any men and normal women who can sing? It’s already too bad that those »people« freely mix with our kids, but letting them… I am not against those who are different, but these people should enjoy themselves in their own clubs and leave normal people alone. The results of the public opinion survey published in Delo on February 28th showed that 51.4% of the total 58.5% of respondents who were not satisfied with the outcome of the contest stated that one of the reasons for their disappointment was that the “singers are transvestites and therefore unsuited to represent Slovenia abroad”. Such a clear expression of homophobia reinforced the author’s conviction that, given the state of mind in Slovenia, homophobic excesses were inevitable and that complaints about the supposedly problematic rules and the annulment of televoting were simply a guise for homophobia. Finally, the author calls into question the discussion forums set up by various newspapers, which he sees as contemporary counterparts of readers’ letters. The messages posted there match the nature of the medium – they are short and straightforward; as a rule they are published under pseudonyms and, thanks to anonymity, they can afford to be openly insulting, sexist, racist, xenophobic, homophobic and the like. One part of an editorial policy, understood in its widest sense, includes the decision by a newspaper to set up an on-line forum on its website. In Kuhar’s opinion, the uncontrolled publishing of telefonsko glasovanje v primeru problemov razveljavi in da se namesto tega upoštevajo zgolj glasovi strokovne þirije. Glede Sester je to pomenilo, da še naprej ostanejo zmagovalke Eme 2002. Šestindvajsetega februarja 2002 je generalni direktor RTV Slovenija Aleks Štakul sklical tiskovno konferenco in na njej izjavil, da je »z razveljavitvijo urednica [Miša Molk, op. a.] presegla svoja pooblastila, ki so lahko le programske narave, kamor pa razveljavljanje javnega razpisa po þe zakljuèeni oddaji ne sodi«. Štakul je nato sporoèil, da bo zaradi ohranitve ugleda nacionalne televizijske hiše svetu RTV (sestal se je dva dni pozneje) predlagal, naj razveljavi rezultate Eme 2002. Na to napoved se je odzvala gejevska in lezbièna skupnost v Sloveniji in Štakulov predlog oznaèila za homofobièen, èeš da ga motijo predvsem izvajalci pesmi (travestiti), ne pa problemi s telefonskim glasovanjem. V sporoèilu za javnost so zapisali, da je njegov predlog »samo še en znak oèitne homofobije in sploh vsakršnega strahu pred drugaènostjo. Preprièani smo, da je za argumentom o teþavah s telefonskim glasovanjem skrita predvsem þelja po diskvalifikaciji izvajalcev zmagovalne skladbe.«5 Naslednji dan, 27. februarja, so predstavniki raznih nevladnih organizacij skupaj z gejevskimi in lezbiènimi aktivisti organizirali tiskovno konferenco pred televizijsko hišo in na njej opozorili na homofobijo, ki se je v javnosti razrasla po zmagi Sester na Emi. Tiskovna konferenca je nato prerasla v spontan protest proti homofobiji in odloèitvi RTV, da razveljavi rezultate Eme. Hkrati je nastala tudi internetna peticija, za katero je bilo zbrano 1840 podpisov v podporo Sestram. Ker so zapleti v zvezi z Emo prodrli tudi v tujino in predvsem v tuje medije, se je na oèitke, da je za þeljo po razveljavitvi rezultatov glasovanja homofobija, odzvala tudi poslanka v evropskem parlamentu, podpredsednica parlamentarnega odbora za javne svobošèine in drþavljanske pravice Lousewies van der Laan. Za STA je 2. marca 2002 izjavila: »Èe se pokaþe, da je v ozadju zapletov homofobija in da je predlog za razveljavitev rezultatov tekmovanja povezan z zmago travestitske skupine Sestre, je enakopravna obravnava spolnih manjšin v drþavi postavljena pod vprašaj. Pravice spolnih manjšin so neloèljivi del èlovekovih pravic, spoštovanje katerih je nujni pogoj za vstop v Evropsko unijo.« Dodala je, da si je Slovenija nekaj negativnih toèk pridobila þe z referendumom o oplojevanju þensk z biomedicinsko pomoèjo: »V parlamentu smo neuspeh referenduma razumeli kot zaroto cerkve in poskus diskriminacije lezbijk, s èimer si Slovenija ni 5 Protestu se poleg Roza kluba, Škuca LL, Magnusa, Legebitre in Out in Slovenija pridruþijo še ŠOU v Ljubljani, YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa, Društvo Center za pomoè mladim, Mirovni inštitut, Zavod Voluntariat, Društvo za nenasilno komunikacijo, PIC – Pravno-informacijski center in Mladi forum ZLSD. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 ustvarila podobe napredne drþave. Dogajanje v zvezi z izborom slovenskega predstavnika na evrovizijski popevki pa bi lahko potrdilo vtis, da je Slovenija zelo konservativna drþava. Razmere v marsikateri drþavi so skrb zbujajoèe, ne þelimo pa si, da bi bila Slovenija med njimi.« Na oèitke je nato v telefonskem pogovoru z Laanovo odgovorila direktorica urada vlade RS za informiranje Alja Brglez, ki je, kot je 4. marca poroèala STA, zatrdila, da je »Slovenija … odprta in demokratièna druþba, ki se z drugaènostmi zna in zmore sooèati na povsem civiliziran naèin«. Urad vlade RS za informiranje, katerega izjavo povzema STA, je hkrati sporoèil, da je »pri tem [Alja Brglez, op. a.] ... izrazila trdno preprièanje, da v ozadju omenjenih zapletov ni posredi homofobija. … Brglezova je nizozemski èlanici Evropskega parlamenta pojasnila, da je šlo pri izbiri slovenske predstavnice za Evrovizijo v prvi vrsti za zaplete pri izvedbi glasovanja preko telefona, zaradi èesar so bili izidi televotinga razveljavljeni. Vendar tudi po tem ostaja slovenska predstavnica skupina Sestre. Mnenje o izbrani zmagovalki pa nikoli in nikjer ni povsem enotno – zato tudi so tekmovanja; vendarle pa se je tokrat vprašanje prenapihnilo in so ga medijske obravnave povzdignile na raven, ki mu ne gre.« Na ta telefonski pogovor so se naslednji dan odzvale slovenske gejevske in lezbiène organizacije. V izjavi za javnost so opozorile na zavajajoèe izjave Alje Brglez in ponovno izrazile mnenje, da se za primerom Eme 2002 skriva homofobija. Svetniki RTV so medtem na seji ugotovili, da niso pristojni za razveljavljanje rezultatov glasbenih tekmovanj, kakršno je Ema, zato so Sestre ostale zmagovalke in kot predstavnice Slovenije 25. maja 2002 nastopile na 46. izboru popevke za Evrovizijo v Tallinnu v Estoniji in tam med štiriindvajsetimi predstavnicami zasedle 14. mesto. 3. KLJUÈNA VPRAŠANJA Kljuèna vprašanja, ki se v povezavi s predstavljeno temo postavljajo, so: 1. Ali bi se tovrsten protest pojavil, èe ne bi bilo problemov s telefonskim glasovanjem? 2. Ali so tiste, ki so se tako ali drugaèe oglašali v javnosti v zvezi z Emo 2002, motili izbrana pesem ali izvajalci? 3. Kje je meja med homofobijo in kritiko izbora popevke za Evrovizijo ali, reèeno drugaèe, kako si lahko kritièen do izbora, ne da bi bil obtoþen homofobije? Na zastavljena vprašanja bomo poskušali odgovoriti s klasifikacijo odzivov na Emo 2002, zbranih z raznih internetnih forumov. 81 messages that incite intolerance or violence can be interpreted as a criminal offense committed by both the author and the person responsible for the page content. It is the responsibility of editors to ensure that the forums run by their newspapers are not plagued with hate speech. Unfortunately, the Slovenian media do not observe this. Of all Slovene newspapers that run on-line forums, the Mladina weekly magazine has displayed the most consistent editorial policy by regularly warning visitors that intolerant messages are not allowed. Other newspapers and magazines have simply posted a notice that they do not take responsibility for the opinions on their websites. Another problem, even more difficult, arises from the nature of Internet providers themselves. As a rule, their contracts include a clause prohibiting hate-speech and related content, but in their case supervision is even more difficult and hate-content even more elusive. For example, an Internet provider based in America cannot possibly supervise and check the content because of language barriers, or at least, such supervision would be very difficult. As a matter of fact, not one international regulation prescribes control or legal prohibition of hate-messages on the web. The power to restrain such content is in the hands of a particular country’s legislation (if such exists). This is precisely the reason why the Internet makes possible the proliferation of hate content. The problem, of course, has wider implications and represents the weak point of the Internet. Moreover, discussion forums are not as problematic as special hate pages with, say, racist (or other hate) content. According to European Council data, in 1995 there was just one web page with racist content. By 2001 this number has risen to 4000. 82 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti Pregledali smo odzive na èasopisne èlanke o Emi, objavljene na internetnih straneh èasopisov Dnevnik in Veèer in revije Mladina. Poleg tega smo v analizo vkljuèili tudi internetni forum Nove Slovenije (www.nsi.si) in Fakultete za druþbene vede (www.fdv.uni-lj.si), na katerem se je razvila burna debata o Emi 2002, in posebno stran o Emi 2002, ki je bila objavljena na brezplaènem ameriškem internetnem streþniku Geocities.com (www. geocities.com/ema_2002_ema/). Anonimni avtor te strani je uporabnike in uporabnice interneta pozival k izrekanju svojega mnenja o Emi 2002 takole: spet!!!!! kaj dela strokovna zirija in zirija razvedrilnega programa??!! ponovno je bil unicen glas ljudstva!!!!! Slovenke in Slovenci! Povejte, katera sladba je bila najboljša na emi 2002.6 Pri tem vabilu je treba opozoriti na besedo spet, s katero avtor apriorno implicira konstantno ogroþenost in goljufanje na tovrstnih izborih, s tem pa povsem sugestibilno zaostruje zastavljeno vprašanje. V tem smislu ta stran spominja na spletno stran, analizirano v prejšnjem Poroèilu skupine za spremljanje nestrpnosti.7 Avtor strani je oblikoval posebno pogovorno okno, kjer si s seznama lahko izbral glasbenega izvajalca, ki je bil po tvojem mnenju najljubši, hkrati pa si lahko oddal tudi svoj komentar. Seznam je bil oblikovan tako, da je bila prva v pogovorno okno þe vpisana opcija Karmen Stavec (to pa je bilo, seveda, mogoèe spremeniti). Þe v uvodu prièujoèe analize smo opozorili, da je najveèji »problem« homofobije prav njena netransparentnost – tam, kjer je jasno izraþena, je mogoèe nastopiti proti njej, tam, kjer se skriva za navidezno racionalnimi argumenti, pa je veliko manj opazna, a zato ne tudi manj problematièna. Za veèino kategorij, v katere smo razdelili odzive z internetnih forumov, pa je, verjetno zaradi medija in anonimnosti, ki jo ta omogoèa, znaèilna pravzaprav precej odkrita in transparentna homofobija. Tovrstni odzivi so bili v sozvoèju tudi z nekaterimi objavljenimi pismi bralcev v èasopisju, mnenji ljudi, ki so jih v radijskih telefonskih anketah spušèali v eter, ali SMS-i, ki so jih na nekaterih radijskih postajah prebirali radijski voditelji in voditeljice. Delo je, na primer, 4. marca objavilo tole pismo bralca: 6 7 Vse citate z internetnih forumov objavljamo v izvirni obliki, s slovniènimi in tipkarskimi napakami ter predvsem loèitvijo med malimi in velikimi tiskanimi èrkami. Te v internetni govorici namreè pomenijo vpitje, poudarjanje svojega mnenja, preglasitev drugih in podobno. Glej Kuzmaniæ, Tonèi (2001): »Rasizem in ksenofobija, ki da ju v Sloveniji ni«, Poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti 01, Mirovni inštitut, Ljubljana, str.: 56–77. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti »Ne morem si kaj, da ne bi javno izrazila svojega mnenja. Sem Slovenka, ponosna sem na mojo lepo deþelo, na þene in moþe, ki so v zgodovini Slovencev veliko naredili za svoj narod, ponosna na naravne in kulturne vrednote deþele, ki je ‘tako lepa, da je lepše ni,’ kot je rekel Leon Štukelj. Zato ne dovolim, da me Slovenko predstavljajo taka bitja [poudaril R. K.], kot so bila nepravilno izbrana na Emi. Gospe Miši Molk pa v razmislek: arhitekt Pleènik je napisal na spomenik: ‘Molimo za zdravo pamet.’« Na Radiu Ognjišèe (pa ne samo na tem radiu) so v telefonskih anketah v eter spušèali povsem odkrito homofobièna in ksenofobièna mnenja ljudi: »... to je bosanska kultura ... ki se tepejo, kaj smo jim pa vsem drþavljanstva dali ... to so Bosanci, so drugaèni od nas Slovencev, prav nam je ...« Ali pa: »þalostno, res þalostno, da nas bodo zastopala ta skropucala... ... to so bolniki... sramota...«8 O tovrstnih oddajah je Crnkoviè (2002) pisal: »Mediji ugotovijo, da se jim v bistvu splaèa odpreti mikrofone in stolpce tudi za izraþanje mnenj tistih, ki o gejih grdo mislijo. … Novinarji, sicer pametni in preudarni ljudje, ne pozabijo svariti pred homofobijo. Ampak ali niso sami izbezali vseh teh latentnih, privatno misleèih homofobov na plano?« 4. HOMOFOBIJA Na ameriškem javnem Forumu o homofobiji leta 1998, ki so ga organizirali v okviru sreèanja èlanov Ameriškega zdruþenja psihoanalitikov, so homofobijo definirali kot predsodek, ki je razumljen kot druþinska vrednota. Homofobija je namreè še vedno povsem sprejemljiv (zaþelen?) predsodek in kot tak še vedno sestavni del mnoþiènih medijev. Beseda etimološko izvira iz grških homós (isti, enak, podoben) in phóbos (strah) in se izvorno ravna po sorodnem pojmu ksenofobija. Poimenovanje je pravzaprav nekoliko ponesreèeno, saj beseda implicira strah pred homoseksualci (v psihiatriènem smislu, sledeè izpeljankam iz »fobija« (npr. klavstrofobija), celo bolezenski strah), medtem ko gre v realnosti najveèkrat za sovraštvo in stopnjevanje tega obèutja do fiziènega obraèunavanja s homoseksualci (v angleški strokovni literaturi se je za oznako tega uveljavila oznaka gay bashing ali queer bashing). Izraz homofobija je nastal v zaèetku šestdesetih let preteklega stoletja, v kontekstu vse bolj vidnega gejevskega in lezbiènega gibanja in odzivih takratne druþbe na homoseksualnost. Skoval ga je ameriški psiholog George Weinberg, z njim pa oznaèil tako odpor hetero8 Glej veè o odzivih slovenskim medijev v Kuhar, Roman (2002): »Pedri, èefurji, pa še rdeèe obleèeni«, Medijska preþa 14, Mirovni inštitut, Ljubljana, str. 7–9. 83 84 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti seksualcev, da bi imeli kakršen koli stik s homoseksualci (pri tem je mislil seveda na neseksualne stike), kakor samosovraštvo homoseksualcev, kar danes oznaèujemo kot internalizirana ali ponotranjena homofobija. Beseda je bila prviè natisnjena leta 1969, v splošno rabo pa je prišla predvsem po letu 1972, ko je Weinberg v svoji knjigi Druþba in zdrav homoseksualec obširno analiziral homofobijo. V uvodu v knjigo je zapisal: »Svojega pacienta nikoli ne bom imel za zdravega, èe ne bo presegel svojih predsodkov do homoseksualnosti.« Èeprav smo omenili, da homofobijo v popularnem diskurzu praviloma razumemo kot sovraštvo do homoseksualcev, Weinberg pojasnjuje, da je hotel z njo oznaèiti reakcije svojih heteroseksualnih prijateljev, ki so vedno znova našli izgovor, da ne bi spoznali njegovih homoseksualnih znancev. »Vedno so našli kakšen izgovor, da jih [Weinbergove gejevske prijatelje, op. a.] ne bi povabili k sebi domov. Ugotovil sem, da gre za klasièno fobièno revulzijo (odvrnitev). Kazali so enake znake kot pri klavstrofobiji, agorafobiji, le da so bili ti znaki vezani na homoseksualce« (Weinberg, 1997). Razlika med klavstrofobijo, agorafobijo in podobnimi bolezenskimi strahovi in homofobijo pa je ravno ta, da se prva vrsta fobij praviloma ne spreobrne v nasilje, medtem ko se homofobija lahko in se celo pogosto izraþa na fizièen naèin. Nancy J. Chodorow (1998) je na þe omenjenem javnem forumu poudarila, da so vsi »dopustni predsodki« vedno zgodovinsko in kulturno pogojeni, zato se zdijo povsem naravni. Èeprav se mogoèe zdi, poudarja, da je homofobija bliþja temam telesa in seksualnosti kot rasizem, antisemitizem ali predsodki do þensk, meni, da so tisti deli predsodkov, ki so najgloblji in najbolj nasilni, tako rekoè nezavedni, vedno telesni in seksualni. V najbolj grozovitih pogromih Þidov, v linèanju èrncev in na primer v posilstvih namreè izstopata prav seksualna in telesna raven nasilja, seksualni in telesni imaginarij. Ameriški statistièni podatki kriminalnih dejanj, povezanih s homoseksualnostjo, kaþejo, da so lezbijke redkeje þrtve takega nasilja kot geji, povzroèitelji pa so skoraj praviloma mladi heteroseksualni moški. Hkrati obstaja tendenca, da so geji pogosteje napadeni, ko so sami, medtem ko so lezbijke pogosteje tarèe nasilja, èe so v skupinah. Chodorow tako sklepa, da je izhodišèe homofobiènih obèutij ogroþenost, ker »moški niso moški, þenske pa niso z moškimi«. 4.1. Homofobija in èlovekove pravice Koncept èlovekovih pravic so po Kallenu (1998) »mednarodno sprejeta moralna naèela,« ki so poskus mednarodne skupnosti prepreèiti zloèine proti èloveštvu, kakršne poznamo iz druge svetovne vojne. Kallen govori o treh principih, ki so temelj najbolj osnovnih èlovekovih pravic: 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti (1) (2) (4) svoboda pri sprejemanju pomembnih odloèitev o sebi in za sebe in svojo þivljenjsko usodo; enake moþnosti v vseh sferah þivljenja; ohranjanje èloveškega dostojanstva oziroma spoštovanje èloveka. Zadnja postavka vkljuèuje pravico èloveka, da se z njim ne ravna surovo, neèloveško ali poniþevalno, in prepoved spodbujanja k sovraštvu nekaterih ljudi ali skupin. Homofobija praviloma spada v drugo kategorijo. In prav na tej toèki je najveè razhajanj, saj je pravica do ohranjanja dostojanstva in prepoved poniþevanja in sramotenja vsaj navidezno v nasprotju s pravico do izraþanja svojega mnenja. Pogleda sta dva (po Rosenthal, 1978, v Kallen): liberalni pogled zagovarja stališèe, da je pravica do svobode izraþanja nad varstvom pred sramotenjem in klevetanjem, saj so vse pravice in svobošèine odvisne od pravice do razliènih mnenj. S tega vidika, na primer, posledice sovraþnega govora niso zadosten razlog za omejevanje svobode govora. Drugi, egalitaristièni pogled, pa zagovarja tezo, da je treba zamejiti spodbujanje sovraštva (in posledièno s tem postaviti omejitve pravici do svobode govora), da bi tako zašèitili manjšine in hkrati s tem »promovirali medskupinsko harmonijo v druþbi«. S tega vidika svoboda govora ne vkljuèuje pravice poniþevati soèloveka. V povezavi s tem uvaja Kallen še eno razlikovanje: sovraþni govor kot predsodek in sovraþni govor kot diskriminacija. V prvem primeru gre za izraþanje mnenj, ki so obremenjena s predsodki in stereotipi, negativna preprièanja, ideje, obèutja in podobno do èloveka ali skupine, ki je tarèa sovraštva. Z liberalnega vidika v tem primeru ne gre za kršenje èlovekovih pravic, marveè zgolj za izraþanje mnenj. Èe pa je tovrstno poèetje oznaèeno za diskriminacijo, kar, kot piše Kallen, pomeni odtegovanje individualne in skupinske pravice do dostojanstva èloveka ali skupine, potem promocija sovraštva, po egalitaristiènem vidiku, brezpogojno krši èlovekove pravice. Ne glede na to, kateri pogled nam je bliþji, je meja, ki loèi predsodke od diskriminacije tanka, pogosto pa je sploh ni. Kallen (1998) na podlagi analize raznih pojavnih oblik sovraþnega govora ugotavlja, da je proces diskvalifikacije kakšne (manjšinske) skupine sestavljen iz treh sekvenc: invalidacijskega mita ali predsodka, invalidacijske ideologije in akcijske platforme. Invalidacijski mit, ki ga lahko oznaèimo tudi za predsodek, so laþne izjave, ki skupinam pripisuje razne inferiornosti ali invalidnosti (v odnosu do lastnosti veèinske/superiorne druþbe ali skupine). Tovrstni miti so v naslednji sekvenci podlaga za vzpostavljanje invalidacijskih ideologij. Kallen omenja antisemitizem, rasizem in heteroseksizem kot primere tovrstnih ideologij, ki dajejo s svojimi 85 86 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti »vsebinskimi dokazi« mitom nekakšno kredibilnost. Njihovi argumenti praviloma temeljijo na znanstveno nepodprtih predpostavkah o razlikah med ljudmi ali skupinami. Gre za psevdoznanstvene in/ali psevdoreligiozne argumente o inferiornosti nekaterih ljudi ali skupin, ki so za veèinsko skupino ali govoreèega seveda ogroþajoèi, s tem pa se v nadaljnjem koraku tudi upravièuje kršenje èlovekovih pravic manjšin. Sovraþna propaganda je, po Kallenovem mnenju, najbolj maligna oblika invalidacijske ideologije, saj skupino ljudi ne samo inferiorizira, paè pa jo hkrati oznaèi tudi za nevarno in za groþnjo obstojeèi druþbi. Akcijska platforma pa oznaèuje zadnjo stopnjo spodbujanja k sovraštvu in škodovanju (napadom, fiziènemu in drugaènemu obraèunavanju, diskriminatornim praksam ipd.) in k zanikanju èlovekovih pravic kakšne skupine. Ilustrirajmo zgornje sekvence s primeri z internetnih forumov: Invalidacijski mit: »Èe kdo smatra, da mora druþba take bolnike sprejemati z odobravanjem, potem mi je þal, da sem èlane te druþbe.« Homoseksualci so torej bolniki. Invalidacijska ideologija: »Homoseksualci ste samomorilci, za to se odloèite verjetno zaradi nekega dogodka iz otroštva. Zakaj pravim, da ste samomorilci? Zato, ker je vaša zveza abiološka, nenaravna, nerazvojna. Teþnja vsakega þivega bitja je, da se razmnoþuje.« V tem primeru se torej mit, ki homoseksualce razglaša za bolnike, razvije v teorijo, ki poskuša argumentirati mit in podati razloge zanj, s tem pa v nadaljnjih korakih legitimira še akcijsko platformo. Akcijska platforma: »Pobijte pedre!!!!!!!!!« 5. INTERNETNI FORUMI Prostor, ki je nastal po izboru travestitske skupine kot predstavnice Slovenije na popevki Evrovizije, je bil zamejen z dvema odloèilnima toèkama: razveljavitvijo glasov publike in dejstvom, da so bili izbrani trije travestiti, ki jih je slovenska javnost v prvi vrsti razumela kot »pedre« z vsemi negativnimi konotacijami, ki jih ta beseda nosi v sebi. Na tej relaciji je vzniknila homofobija, ki je bila po eni strani skrita za jezo nad propadlim telefonskim glasovanjem in sploh sistemom izbire nacionalne predstavnice, po drugi strani pa, kot bomo pokazali v nadaljevanju, se je homofobija vzpostavljala povsem transparentno, nesrameþljivo, skorajda kot nekakšna þlahtna (druþinska) vrednota. Pri tem se seveda zastavlja pomembno vprašanje prostora za kritiko. Zdi se – na to so vsaj opozarjali nekateri komentatorji v medijih – da je bil vsakdo, ki je bil proti Sestram, ki je torej izrazil nestri- 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti njanje, nesimpatije do izbrane pesmi, razglašen za homofoba. Kako torej v nastali situaciji verbalizirati kritiko, ki ni oznaèena za homofobièno. Kako biti proti, a hkrati strpen? Linija je vsekakor tanka, meja je drseèa, sploh sprièo dejstva, da je najbolj problematièna prav tista skrita homofobija, ki se vsaj navzven izdaja za nekaj drugega, recimo kritiko. V srcu homofobije (in kar je njej podobnega) je namreè potreba po nekakšni racionalizaciji, argumentaciji ali – še pogosteje – skrivanje za šèitom neèesa drugega. Gre torej za invalidacijske mite in ideologije. Opisani primer je bilo plodno polje za nastanek tega. Za površinskim (in seveda povsem legitimnim) nasprotovanjem sistemu glasovanja èeš, »naši glasovi niso dovolj upoštevani«, in za kritiko propadlega telefonskega glasovanja se namreè pogosto skriva nasprotovanje ne izbrani pesmi in sistemu, po katerem je bila izbrana, paè pa nasprotovanje izvajalcem, njihovi podobi, temu, kar so, v povezavi s tem pa tudi avtorju skladbe, ki ni Slovenec. Ksenofobija in nacionalizem sta se, kot bomo videli, prepletala s homofobijo v internetnih grafitih, zato ju nismo klasificirali kot posebni kategoriji internetnega izrekanja. Po svoje je odtenek te govorice najbolj natanèno povzet v grafitu, ki je bil objavljen na straneh Veèera: k hudièu s tisto slovensko(!) kulturo, ki jo ustvarjata magnifico in ðuro. (vecer.com) Kako se je homofobija manifestirala, si bomo pogledali v nadaljevanju, še prej pa si oglejmo zgovorna poimenovanja Sester na internetnih forumih. 5.1. Imena Buzerantski trio Kure nesnice Ritopikci Buzièi Lepe »þenske« Sestrski pedri Èefurji Mehkuþci Skret od ljudi Degeneriranci Moške kreature Spake Devijantneþi Nedefinirani èloveški izrodki Spakedranšèina Fegeti Nevretenèarji Stekli cucki Gnili in bolni pedri Ogabneþi Striptizerska golazen Gnili, sprevrþeni pedri Pederski èefurji Topli bratje Golazen Pedri Toplovodarji Govnaèi Prasci Toplovodarji fukneni Homoseksualci Prasice grde Transi Izmeèki Prašièi nemarni buzerantski Transvestiti Kurèeve pizde Razvratni in nagravþni buziji Tranvestit 87 88 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti 5.2. Sramota za Slovenijo V prvo, najobseþnejšo kategorijo odzivov lahko razporedimo tiste, ki so izhajale iz nekakšnega moralnega aksioma ljubezni do domovine in hkratne ogroþenosti, ker jo bodo predstavljali »netipièni predstavniki« te domovine, tako rekoè notranji sovraþniki. Gre za govor o sramu in nacionalni sramoti. V tem primeru torej govorimo o samoobtoþevanju, èeš, kaj s(m)o naredili, v svetu bo unièena podoba Slovenije in Slovencev. Homofobiènost ali, natanèneje, netoleranca v tem argumentu je prav domneva, da so travestiti sramota za narod, saj je logika tovrstnega argumenta povsem jasno izkljuèevalna: za narodov blagor in èast je treba izkoreniniti, odstraniti, potisniti na rob (odvisno kako radikalno razlièico si izberete) vse »tisto«, kar po nekakšnih definicijah, o katerih se zdi, da so splošno sprejete (ali pa avtorji to predvidevajo – ve se, kaj je slovensko in kdo je pravi Slovenec), moti podobo o èisti Sloveniji. Po svoje gre za (še eno) ponovitev klasiène verzije nacionalizmov iz 19. stoletja v izgradnji (in ohranjanju) nacionalne identitete v novih drþavah vzhodne Evrope, kjer se »‘tujstvo’, [kot] strukturni element nacionalistiènega diskurza, projicira tudi v lasten narod: homogenost se ustvarja tudi z izoliranjem ‘drugega’ znotraj samega nacionalnega kolektiva« (Velikonja, 1993:139). Sram se razpenja med dvema toèkama – med Balkanom in Evropo – ki sta v mnenjih razlièno moèno poudarjena. Nekateri govorijo o Balkanu in o nujnem distanciranju od te stigmatizirane geografske in kulturne enote (jasno je treba postaviti mejo med nami in njimi). Drugi poudarjajo Evropo in jo razumejo kot negacijo Balkana, torej kot nekaj dobrega, kamor si prizadevamo, zato bi bili travestiti na Evroviziji, po njihovih argumentih, jasni dokaz naše retardiranosti, balkanskosti, neevropskosti, nenormalnosti. V bistvu sta to dve plati iste medalje. Vse to implicira tudi potencialno groþnjo, da bo Slovenija obtièala na mestu, ker je Evropa take ne more sprejeti. Skratka, gre za obèutek ogroþene identitete naroda, ki se le s teþavo distancira od »balkanskega cirkusa«, hkrati pa se v Evropi predstavlja s »cirkusanti«. Oglejmo si nekaj reprezentativnih formatov homofobiènih izjav na internetnih forumih, ki so vzpostavljeni skozi optiko nacionalne sramote. Sramota v teh primerih praviloma ni vezana na pesem, ki da bi bila slaba ali slabo zapeta (èeprav so med njimi, seveda, tudi tovrstne kritike), paè pa se sramota veþe predvsem na izvajalno skupino Sestre in predpostavko, da so Sestre pedri (in kot take sramota za Slovenijo). Vseh izjav seveda ni moè preprosto stlaèiti v ozko doloèene kategorije – v številnih izjavah so razni vidiki, ki jih v nadaljevanju predstavljamo loèeno. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti sram me je da bodo pedri predstavljali našo drþavo! (Internetna stran Ema 2002) Jaz bom zamenjal drþavljanstvo!!! (Internetna stran Ema 2002) mislim da ne bomo dobili nobene tocke kaj sele da bi prisli v evropo ko se predstavljamo s èefurji. (Internetna stran Ema 2002) Kakšen uspeh je to na našo drþavo, pa kakšno poniþanje šele za nas Slovence. Za koga smo se pa sploh trudili pri telefonskem glasovanju? Pa èe pogledamo primerjavo med Karmen in pedri sestre??? Sej ti gre res na »kuzlanje«, ko vidiš, kako jim tièi tišèijo skoz kikle, pa ko so pršli potem še na oder po nagrado, so se kušval med sabo kot kakšni stekli cucki, ja, res za kuzlat. To bo ful dobra promocija za našo drþavo, drþava pedrov, ki nima (po logiki strokovne þirije) boljšega pevca, kot je buzerantski trio sestre. (Internetna stran Ema 2002) me je sram, da sem slovenec! da nas pred evropo predstavljajo eni govnaèi! in da take pederske komisije zajebajo slovenijo? vsem štango v rit pa pred rtv postavt! (Internetna stran Ema 2002) Kaj si bo Evropa mislila o drþavi,ki je poslala na evrovizijo tri pedre. (Inter- netna stran Ema 2002) Kdo bo zastopal Slovenijo na evrosongu trije gnili,sprevrþeni pedri ????? slovenci spametujte se!!!!! (Internetna stran Ema 2002) Po vsem tem se samo bojim, da se ne bo pokazal, da mamo med se med sportniki ksnga pedra, pa bog ne daj v politiki (Internetna stran Ema 2002) Saj je vseeno kdo bi zmagal - Karmen ali kdo drug, za promocijo Slovenije bi naredil veliko veè, kot ti trije pedri. Ne me narobe razumet - niè nimam proti pedrom, dokler se me ne dotikajo. Dobesedno in v prenesenem pomenu. Ampak to .... (Internetna stran Ema 2002) èe nas zastopajo sesetre je to tak kot da bi šol milan kuèan v kikli na obisk k ameriškemu predsedniku! sram me je bit slovenka!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! (Internetna stran Ema 2002) Saj ni vaþno, ali je bila pesem od sester dobra ali zaniè, pomembno je predvsem to, kako nas bo skupina zastopala in predstavila Slovenijo na Evrosongu. In v tej stavri (z skupino sestre - beri transvestiti) se bomo slovenci pokazali kot narod transvestitov. Pa naj še kdo reèe, da nismo balkanci! (Internetna stran Ema 2002) 89 90 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti Upamo lahko le, da njihova odloèitev ne bo imela posledic pri prejemu slo v eu. Lepo vas prosim, kdo pa bi hotel v svoje vrste drþavo, ki jo krasijo tako lepe ‘þenske’(???). (Internetna stran Ema 2002) jst ne vem veè kva se dugaja s temu folkam na rtv.tipi, al pièke,kukr si þe loh to razlagate so pel tko k bi 3 kure nesnice gor postavu.res lep zgled za evropo.fegeti,buzièi,toplovodarji fukneni.en moj sošolc je sreèen k je èefur k ga ne more bit sram k so slovenskmu folku tako sramoto naredl teli fegeti,ne vem a je miša tud transiè k je vsak let drugaèna?????????????tist k je glasvov za cviljajoèe pa mahajoèe kure al pa peteline je sam en feget al pa lezbaèa!pa èe hoèjo bit þe pièke nj se vsaj nauèijo hodt u visokih petah. ene pièke so v mnenje napisale da nam je všeè njen dekolte.kva to tebe briga itak si zihr brez jošk.pa še dobr komad je mela ne pa une »pièke« k pojejo k sosedov kmet janez na kupu dreka.to karmen!ne vem zakaj jo vsak let tko grdo,za eno toèko spušijo!pejte u kurac.to se vid da so po lublan še sami buzyèi. lp.slo (Internetna stran Ema 2002)9 Spoštujem drugaènost,kar je pa preveè je pa preveè. Saj ni pust! Madona kako predstavjamo Slovenijo navzven. Zdaj se vidi kje smo.,V pizdi1 (Inter- netna stran Ema 2002) Èe so pedri resnièno in, bom sam ostal for ever aut!!!! Sestre naj bi zastopale vso drþavo -mene þe ne - (sem zdrav kmeèki fant)!!!! (Internetna stran Ema 2002) Spet bodo hrvati boljši od nas in se nam smejali: pa vidi ove glupe Slovence... (Internetna stran Ema 2002) Brez besed sem.Zmagal so pederski èefurji.sramota za slovenijo! pa uni podkupljeni plaèanci v þirijah. skret od ljudi_lahk jih je sram da so slovenci. (Internetna stran Ema 2002) Mislim, da ni potrebno komentarja, me þe rit peèe ko se spomnem na transvestite- ti naj bi zastopali slo - nikakor. (Internetna stran Ema 2002) Upam da nas bodo na evroviziji zamenjal za Slovaško.Ti trije pedri so najveèja sramota za Slovenijo do zdej. (Dnevnik.si) Izbor, vodenje in pesmi polomija! Povrh vsega pa bomo v svetu še predstavljeni kot duševno moten narod. Postali smo drugi Izraelci. Za naslednje 9 Avtor tega grafita je kot svoj elektronski naslov navedel slo.nazi@net. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti leto þe treniram svojega psa (ki še vedno leta za psièkami), da bo lajal po neki priredbi. Upam, da bo tudi naslednje leto še »napumpana« Miš (ki ima med nogami þe tudi nekaj kar navadno dol visi) v komisiji, pa bo moj kuþa na konju. (Vecer.com) Prasice grde! Jutri grem, da dam drþavljanstvo nazaj, in si vzamem srbskega. Imam pa rajši, da me zastopa Miloševiè v Hagu kot ta golazen v ... Sicer pa »sestre« tako ali tako niso niè krive - to je odraz naroda neke kulture- zdaj vem zakaj Prešernove nagrade ni dobil v svetu priznan film. Prav ima Vesna Godina ko nas pomilovalno naslavlja »slovenèki«.Verjetno bo še dodala »plehki«, (Vecer.com) To je velika svinarija,kar sem vèeraj gledal na tvs. Lahko jih je sram.Pedi nas ne morajo zastopati v Evropi (Vecer.com) Sram me je da sem Slovenec.In ta striptizerska golazen naj bi nas zastopala in prdstavljala kot Slovenijo v svetu.O ubogi mi Slovenèki kam smo prišli,pa saj pojejo bolje mopetshovovci.Do sedaj so se vlaèili po striperskih lokalih zdaj naj bi pa peli na evroviziji,to ti je propaganda v slabi luèi, ves svet nam se bo reþal.Pa še to, zdaj se vidi kako delajo sodniki na sojenju Eme,denar je sveta vladar. (Vecer.com) Krasno, preèudovito! Pot v Evropo nam trasirajo mehkuþci in nevretenèarji, dogovarjajo se o njej homoseksualci, tja pa bomo šli kot transvestiti. (Ve- cer.com) Sram me je, da sem slovenka. Drþavljanstvo podarim, kupim drugega. (Ve- cer.com) Le zakaj so oblecene v rdece obleke,kaj so to bivsi clani zkj?Ne vem cigava ideja je to da taksni ljudje predstavljajo Slovenijo pred celim svetom.... (Ve- cer.com) sramota ! ! ! Sestre al karkol þe na Evroviziji ! ! ! ! Evo toèno to se je zgodil kar sem reku, ni vam dost da sam þvite, ne vi morte sramotit celo drþavo in sramota za Slovenijo da je to golazen izbrala za svoje predstavnike, za predstavnike drþave. Katastrofa ! In še višek vsega da jim strokovna þirija in þirija rtvja da najveè toèk. Ne od vseh 10 finalistov prav njim. Nimam besed da bi opisal to sramoto. Þalosten dan za domovino ! ! ! (fdv-uni-lj.si) Sramota! Pedri, pa še Èefurji! Ne morm verjet! Oni naj bi bili realna pred- 91 92 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti stavitev Slovenije?!? Dekadenca! Absurd! Katastrofa! Nagnusno! Þalostno! (fdv-uni-lj.si) Sramota ! Še enkrat ! Pa ne mi govort da je bila njihova pesem strokovno/ glasbeno najboljša, ker je bila en navaden klinèev pop. Pa sramota za Manifika da napiše tak komad, zgleda da je Manifiko res peder kot pravi njegov komad, res lepo je sramotiti domovino, ki sploh ni tvoja. (fdv-uni-lj.si) Torej, drage dame in gospodje, obiskovalci tega cenjenega foruma, se vam zdi popolnoma uredu, da vašo drþavo zastopajo èefurji (vsi trije si Srbi, ne znajo slovensko!!!), in pedri?!? Joj... Pedri pa še èefurji! Ne pozabt! Ne znajo slovensko. Niti slabo! ...þalostno... (fdv-uni-lj.si) Matr ste þe dolgoèasni s temi obrabljenimi frazami. Skos sam eno in isto nabijate, da se mormo met radi, pa sprejet drugaènost, ker je to zdej modern, pa vsi k so proti so eni šentflorjanci, šovinisti, nestrpneþi,... Na bruhanje mi greste! Degenerirani ste enako kot Sestre. kje je vaš ponos? Verjetno nekje globoko v vaši riti. Lep pozdrav iz slovenske Slovenije (fdv-uni-lj.si) Konèno se je v Sloveniji zgodilo to, kar smo lahko vsi prièakovali. Po propadlem referendumu o oploditvi zdravih samskih þensk (legalizacija lezbištva), smo doþiveli legalizacijo pedrstva. Da bo mera polna, smo to potrdili celo na tv z »glasovanjem po telefonu«, kar je enako kot javnomnenjska anketa. To, da je število klicev poraslo za 300% nad prièakovanji, samo »potrjuje«, da smo si »þeleli« zmage Sester. Vse nenormalne stvari postajajo normalne, mediji to podpirajo, mi plaèujemo in vse je v najlepšem redu. Vprašam se, ali bomo znali na naslednjih volitvah pokazati na vse te nenormalnosti in izprijenosti. Slovenija, bojim se za Tvojo bodoènost, enalo pa tudi za naše zanamce. Èaka jih temna in teþka bodoènost. Pa toliko so nam pripovedovali o svetli prihodnosti. Ja, imeli so prav, toda mislili so o svoji in ne o narodovi prihodnosti. Tudi to je posledica komunizma, divjega lastninjenja in grobega liberalizma. (nsi.si) Ljubitelj pedrov! Marš goni se v p. m. Nacionalna sramota! (Mladina.si) 5.3. Zato, ker so pedri Druga argumentacija je v primerjavi s prejšnjo veliko bolj neposredna in ne navaja posebnih razlogov. Sestre so problem kratko malo zato, ker so (domnevni) homoseksualci in travestiti (za veèino sta ti dve kategoriji tako ali tako eno in isto). Logika te argumentacije je torej povsem radikalna, brezkompromisna in seveda homofobièna. Kategorija »zato, ker so pedri« je pravzaprav le zoþitev prejš- 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti nje, saj so Sestre »nacionalna sramota« predvsem zato, ker so »pedri« in kot taki neprimerni za predstavitev Slovenije v svetu, vendar se tu homofobija ne skriva za argumentom predstave Slovenije v svetu (ali kakšnim drugim), paè pa je tako rekoè »brez sramu« ali vsaj poskusa argumentacije. Ne vem ali smo tako slabi, da moramo sedaj »pedre« pošiljati na evrovizijsko popevko. (Internetna stran Ema 2002) vidm, da je kr ene par pedrov mega navdušenih nad sestrami tistega ki ga moti miganje z ritjo pri karmen stavec pa ga nikakor ne moti isto poèetje pri treh pedrih pod imenom sestre res þalostno ritopikci in sam bi osebno raje videl »kmeèko joškarco« kot pa tri ritopikce... Boste pa vsaj vsi, ki tako napadate þenske in se navdušujete nad homo imeli material za drkanje... (Internetna stran Ema 2002) od petka naprej ne mislim veè laèevati rtv naroènine saj imam obèutek da so tam zaposleni samo spolno bolani ljudje. rtv naroènino naj plaèujejo samo pedri slovenije. (Internetna stran Ema 2002) aj ste .....kako lahko izglasujete tiste pe...????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????? (Internetna stran Ema 2002) Mislim, kako naj na Evrosongu ljudi prevzame naša skladba, èe ti þe ob pogled na njih postane slabo!!!! (Internetna stran Ema 2002) Ne recem, da sestre niso imele dobrega komada, saj ga je naredil sam mojster slovenske pop scene Robert Pesut (tudi Barbara Pesut). Ampak zalostno je, da nacionalna televizija omogoca samoreklamo transvestitov. Mislim, da je to slabo, ker bomo spet izpadli brezkarakterni kot ze nickolikokrat. Smejali se nam bodo tudi iz vseh bivsih Jugoslovanskih republik; spet bomo slisali:«Ovi Slovenci se uvijek nesto plase«, samo, da bodo sedaj se dodali: »Pa naravno, oni su pedri!«. (Internetna stran Ema 2002) ne morem si predstavljat kdo je dovolil da lahko » pedri » sploh kandiderajo v prireditvi kot je ema 2002. (Internetna stran Ema 2002) sestre tudi niso bile slabe - takoj na drugem mestu - mogoce bi bile lahko celo prve ce bi znale zapeti in ce ne bi bili tranvestiti. nic nimam proti njim toda odloèno sem pa proti,da bodo predstavljali slovenijo. sramota. (Internetna stran Ema 2002) 93 94 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti eeeee, kaj je to bil izbor za Evrovizijo ali Pedrovizijo ??????? (Internetna stran Ema 2002) Edina, ki je bila kaj vredna je bila Karmen Stavec. Tiste tri spake pa predstavljajo neizþivete spolne fantazije homièev in podobne golazni. (Inter- netna stran Ema 2002) Za vse ki se tako borite in trudite za ugled sester imam predlog udeleþite se njihovih skupinskih orgij+psihoaktivnih zabav, da boste dojeli kako gnili in bolani so ti pedri!!!! (Internetna stran Ema 2002) Ne, res, dost si upajo, najprej so pedri, pol se pojejo, pol pa se zmagajo. A na konc bojo pa hotl se volit al kaj? (Internetna stran Ema 2002) E, pa to ni res ! Þe tako vse povsod izpademo kot neki tepèki, sedaj bojo pa nas še zastopali ti izmeèki (Internetna stran Ema 2002) Ne govorite mi o zaplankanosti, o revanšizmu, o ne vem èemu. To enostavno presega vse meje ! (Dnevnik.si) noro!manjka še samo da zmaga peder na decemberskih volitvah za presidenta. fuj,fuj (Vecer.com) pozdravljeni! Malo sem brala te vase primombe in naj povem se svojo... moti me da nekateri zmerjajo zdaj pedre..ker to ni enako...to so tranzvestiti....to pa ni niti priblizno enako..jaz nimam proti homoseksualcem cisto nic ker ima vsak pravico zivet.. proti tem transom pa marsikaj,,,naj povem da vsakic ko jih zagledam se mi gabijo...resnicno..sploh ne morem vec gledta..niti si ne zasluzijo takega buma kot je nastal zdja mislim da bi jih mogli totalno ignorirat..kaj is te mislijo kmeti fuj..grozni so..mislim da bi morala zmagat karmen saj je imela veliko veliko veliko vec glasov kot pa ti ogabnezzi..res fuj... (Vecer.com) Sam jih pa ne bi poslal tja ker mi enostavno niso vsec ne po izgledu, usmerjenosti, prav tako tudi ne po skladbi.... zanimivo prav tako mi ni vsec avtor te pesmi...... (Vecer.com) Pa vsi ste ene sestre z jaci in pièkami.Kakšne sestre še bratje niso eni izvrški so kot je njihova muzika ravno prava za take ki navijajo zanjo èeprav vidim da je tu eden in isti pod drugim psevdonimom.Pojdite tja k nim in jim zliþite riti takoj po sranju. (Vecer.com) 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti prekleti pedri,ali so v sloveniji res sami pedri ??? (Vecer.com) pedri,èefurji,povrhu pa še rdeèe obleèeni! kako simbolièno!!! (Ve- cer.com) Za kozlat, oprostite izrazu!!! Pedri, preobleèeni v þenske, s svojimi disproporcionalnimi medvedjimi šapami v belih rokavicah.... no, ja, pust je þe mimo! In pa kurbetina Miša, ki s svojim plastiènim ksihtom vse bolj spominja na Michaela Jacksona.... Fuj in fej!!! Še najbolj od vsega pa je obsodbe vredno dejstvo, da se to dogaja na nacionalki, torej (tudi) za moj denar! (nsi.si) sestre: æestitam vam za nesporno doseþeno 1. mesto na emi. Prav tako èestitam nepristranski strokovni »reþiji« pod vodstvom Miše Molk in Mojmira Sepeseta. Vse zgoraj imenovane pozivam jutri ob 11,00 v moj predsedniški kabinet, kjer vam bom osebno èestital in tovariško objel za trajni spomin. Z menoj in mojimi sodelavci pa se bomo dogovorili za nadaljne korake, kako bi zajebali Slovenèke in ostalo Evropo. Zaradi veèje prepoznavnosti in pozornisti na Evroviziji pa þe sedaj predlagam: 1. da se sestre preimenujejo v kurèeve pizde 2. vodja odprave: silikonska kurba miša in 3.dirigent odprave mojmir pizdolizec (nsi.si) 5.4. Propadlo telefonsko glasovanje Zaradi problemov s telefonskim glasovanjem je bilo v javnosti veè protestov (npr. protest glasbenikov) proti pravilom, ki da so bila þe v osnovi tako zastavljena, da je iznièen glas poslušalk in poslušalcev. S tovrstno kritiko se lahko strinjamo, a zanimivo je, da se leto pred tem, ko je bila slovenska predstavnica za nastop na Evorviziji izbrana po natanko takih pravilih, nihèe ni javno pritoþeval nad njimi (ali – da smo bolj natanèni – vsaj ne tako vehementno in mnoþièno). Protestov ni bilo, kljub temu da na koncu ni bila izbrana popevka, ki so ji gledalke in gledalci dali najveè glasov (izbrana je bila Nuša Derenda, najveè glasov gledalstva pa je tudi takrat dobila Karmen Stavec). Poleg tega so se vsi nastopajoèi pred prireditvijo strinjali s temi pravili, saj je bilo þe pred njo jasno, po kakšnih pravilih se bo »igra igrala«. Je pa seveda res, da lani telefonsko glasovanje ni propadlo. Ampak, ali bi bilo letos toliko protestov, èe bi bilo telefonsko glasovanje regularno? V anketi, ki je bila 28. februarja objavljena v Delu10, je od 58,5 odstotka tistih, ki niso bili zadovoljni z izborom zmagovalne pesmi 10 Telraz Delo Stik, 28.2.2002, N=425. 95 96 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti na Emi, veè kot polovica (51,4 odstotka) kot enega od razlog za nezadovoljstvo navedla, da »skupina travestitov ni primerna za predstavitev Slovenije v tujini«. Tako jasno izraþena homofobija zgolj potrjuje odgovor na naše prej zastavljeno vprašanje, na katero odgovarjamo pritrdilno: Sestre so glede na obstojeèe »stanje duha« v naši druþbi morale izzvati izpade homofobije. Tretja kategorija tako predstavlja široki diapazon internetnih grafitov in poudarja vprašanje: Kaj bi se bilo zgodilo, èe se ne bi bilo zapletlo s telefonskim glasovanjem? Polom telefonskega glasovanja in upravièena jeza tistih, ki so klicali, glasovali in za en klic Telekomu plaèali nekaj veè kot 20 tolarjev, je pogosto nerazdruþljivo zvezana še s homofobiènim stališèem èeš, telefonsko glasovanje je propadlo zato, da so lahko zmagali »ti pedri«. Pri tem sta bili na tapeti tudi strokovni þiriji. Gre torej za šolske primere prikrite homofobije, pa tudi ksenofobije, ki se nanaša predvsem na avtorja skladbe Roberta Pešuta oziroma Magnifica. Tisto, kar se na prvi pogled zdi kritika izbora, je pogosto (èeprav seveda ne nujno) tesno povezano še s homofobijo in ksenofobijo, ki sta pravzaprav izhodišèni toèki za kritiko. Tako lahko domnevamo, da tovrstnih kritik brþkone sploh ne bi bilo, èe ne bi bile zmagale Sestre. Propadlo glasovanje je torej le izbilo sodu dno in bolj ali manj eksplicitno sta na dan privreli homofobija in ksenofobija, ki brbotata tik pod površjem domnevne slovenske strpnosti. Miša s svojo »strokovno þirjo-kuhinjo«,si naj pedre nekam porine!!?? (In- ternetna stran Ema 2002) Ne serite vsi vemo kako je potekalo glasovanje. Cefurska mafija je pac naredla svoje. Cefurji naprej (Internetna stran Ema 2002) pizda so uni budale k z unimi sestrskimi pedri drzijo pa zane glasujejo. totalne budale so tiste sestre totalna bedarija. spet ena sama kuhna tm na tv. zato pa toliko èasa ni bilo rezultatov. se vidi kdo je glasvov ksni pedri z rtv (mario, ipd ..) una misa je pa po moje sam zato jih tolk rada k so ji po emi oblubl en velik lezbièni seks. pedriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii svetski!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! rtvejevske budale!!!!!!!!!!! z miso in mariom pa sestrami na celu!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! (In- ternetna stran Ema 2002) Zmagovalka eme je Karmen zato ker je Slovenska zvezda.Strokovna þirija je bila sestavljena iz pederskih èefurjev ki unièujejo slovensko glazbo. (In- ternetna stran Ema 2002) 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti Tole vam povem je samo za bruhat! Kako lahko neki nedefinirani èloveški izrodki reprezentativno zastopajo slovenski narod, ki jih sploh ni izbral. (In- ternetna stran Ema 2002) Mislm ej, kako se lahko strokovna þirija odloè za take »pedre« nimam besed, èist bojo unièl ugled nas slovencev. Hoèmo, ne samo da hoèmo, zahtevamo, da gre karmen stavec naprej!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! (Internetna stran Ema 2002) Èe bi sešteli vse glsove in malo primerjali, bi videli, da so bile te sestrice, þa v naprej nastavljene za zmago. To da za njimi stoji srbijanc pa je þe druga zgodba. Sluèajno sem zvedel tudi kako je prišlo do pretepa, avtor drugouvršèene je pristopil k g.Pedru-Æefurju in mu rekel, izbor ni bil pošten, ta pa ga je brez odgovora udaril. Upam, da se bo ta g.Æefur zanšel tam, kjer se je þe njegov prijatelj vrtnar-za rešetkami. (Vecer.com) To je velik udarec za zabavno glasbo. »Naj zmaga najbolj debilni!« Mislem kako lahko peder brez posluha in ritma premaga dobre glasbenike? Mislem, da je to konec zaèetka eme. Pozor: Vsi mahaniki, dimnikarji, kuharji, pedri, lejzbike, štromarji, direktorji drugo leto se prijavite na emo...imate dobre moþnosti za zmago! sramota za Slovenijo! (Vecer.com) kratko malo sramota .......kuhinja,kup sramote.......miša molk (alias mikel jacksoun)pa kako vi to lahko vodite. nujno je treba to »pesem«(beri pedri) zamenjati z èem lepim slovenskim in normalnim! (Vecer.com) Takole bom povedal, dragi sodrþavljani prelepe Slovenije, v kateri je pa zelo veliko gnilega in trohlega, med drugim tudi na na naši nacionalni televiziji, kjer se grejo veè kot oèitno kuhinjsko izbiranje predstavnika, ki bo zastopal celo Slovenijo, ne samo pa nekaj skorumpiranih naduteþev iz naše bele (zbledele)Ljubljane. Isto se je dogajalo davnega leta 1991, ko smo še v okviru Jugoslavije izbirali potnika na Evrosong. Prirejanje glasov v korist srbskih predstavnikov z bedno pesmijo, ki je potem pristala na dnu uvršèenih. V soboto je bilo podobno. (Vecer.com) 5.5. Od besed k dejanjem Èetrto kategorijo homofobiènih internetnih grafitov sestavljajo groþnje ali neposredni pozivi k linèu in tukaj je najbolj jasno prekoraèeno še tako liberalno razumevanje koncepta svobode govora. Groþnja s fiziènim nasiljem je namreè kaznivo dejanje, tako za avtorja kot za tiste, ki to omogoèajo (300. èlen KZ). sestre-kok ste mogli izbrat te toplovodarje k majo tuk posluha k moj pes(oprosti runo k te þalm) 97 98 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti èe bi bil hitler še þiv bi te pedre pa še druge þe zdavnej zbrisal z oblièja zemlje-prokleti toplovodarji!!!!!!!!! vi delate sramoto moški populaciji!kurce bi vam mogli porezat!!!!pa kol vtaknt v rit!to je sramota!!!!! sram me je da sm slovenc!bulš da bi galunièa gor poslal-res da je peder ampak to vsaj skriva ne pa sestre sm mislu da bojo unga k jim je èestital(moškega)kr zalizale po rtv. miša,moj pes je reku da èe bi bil tok grd k ti, bi si rit obril pa zadensko hodu.istu vela za sestre! andraþ je pa zakon!zna vsaj pet-za razliko od fegetov k nas bojo predstavljal!!!! (Internetna stran Ema 2002) Sestre je potrebno navezat kravam cez rit pa bika cez spustit. (Internetna stran Ema 2002) Pa kaj ste normalni ljudje, a je Slovenija þe res tok u pizdi, da se mormo postavlat s temi pedri in sprejemat drugaènost pa bit tolerantni do drugih! Jebem senzacijo s temi Pedri! Upam da jih kaj lepega doleti na ulicah še pred evrovizijo, da ne bomo deleþni te sramote!!! (Internetna stran Ema 2002) Kej kurac te pedre gledate. Z vilam jih neb obrnu. Matr jim pedrsko. Z pistolo za svine tolct jih frderbat (Internetna stran Ema 2002) karmen najprej ne obupat! Sej je obèinstvo èist na tvoji strani! Robertek imenovan (magnifico); njemu pa þelim da ga enkrat nekdo razbije tak da ga noben dohtar ne bo skup spravo!!!! Kaj si pa misli da je?(en èist kup pedrske nesreèe!). (Internetna stran Ema 2002) pobite pedre !!!!!!!!!!!!!!! (Internetna stran Ema 2002) Pubeci ne pustiti take sramote. Zdaj se ne da drugega niè, èe so þe pedri iz komisije stvar zajebali, da eni od sester tace polomimo, da ne bo mogla sranja nadaljevat... (Vecer.com) Èe se þe imajo za »sestre« in se oblaèijo v þenske, potem jim moramo, preden gredo v Estonijo, odrezati jajca, ker nam þenskam taki »prasci« þe ne bodo delali sramote. (Vecer.com) V takih primerih bi bilo dobro, da Hitler nikoli ne bi umrl. (vecer.com) enakopravnost za vse, razen muslimane,pravoslavce,èrnce,transvezite,homosexualce in ostalo golazen. (Vecer.com) ma boljš bi blo,èe bi zmagala karmen stavec!kaj si bo mislil svet!pravo 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti sramoto so nam nardil!transvestite,pedre in lezbijke je treba pobit!!!to ti no nobena kultura!!! (Vecer.com) tudi jaz nimam nic proti pedrom!!!!!!! vsaj nic ucinkovitega: ali kdo misli, da bi strup za podgane deloval ??? (Vecer.com) Ena sama beseda : pedri !!! Sramota za Slovenijo! Peder iz Izraela je vsaj znal pet, tile trije pa niti posluha nimajo. Predlagam vsem zavednim Slovencem, da vzamemo puške in pištole in gremo na strelske vaje pedre strelat. (Vecer.com) Ne se sekirat, so paè pedri na naši sceni. Vse skupaj te prisili do tega, da samo bruhneš in se skozlaš, tako kot je treba, gorsa na vse to! Kaj se te mislijo tote prasice, da tako delajo! Trba jih je ubit, pa neki pustit, da jih bodo vse videli, da se to nebo veè dogajalo. (Vecer.com) Še vedno nam ostaja upoanje ! Da jih nekdo 1 teden pred evrosongom moèno premlati ! (Vecer.com) jebem mater prokletim travestitom, jajca jim je treba porezat... (avtor se je podpisal kot Adolf H., op.a.) (Vecer.com) fuj, prašièi nemarni buzerantski, stran od mene in mojih otrok!!! Škoda, da je Dolfe þe mrtev; ta bi vas ozdravil s svinèeno metodo... (nsi.si) Zmaga gor ali dol, èe imajo Sestre res kaj jajc in »jajc«, potem bo treba dat tièa na tnalo in sekat. Niè ne pomaga. Samo ne vem kako se bodo potem porivali(e) med sabo. Saj so pedri oz. pedrovke po novem. (Mladina.si) 5.6. Normalne þenske in moški Zahodno kršèanstvo je þe ves èas obsedeno s spolnostjo. Z uzakonitvijo zgolj heteroseksualnega spolnega odnosa v misijonarskem poloþaju je normiralo tudi vlogi moškega in þenske: prvi je aktiven, druga je pasivna in receptivna. Po nastanku trgovske druþbe in kapitalizma konec 17. stoletja se je meja med moškim in þensko še ostreje zaèrtala; moški je postal podjetnik, þenski pa je bila dodeljena pasivna vloga statusnega simbola. Homoseksualnost je tako bolj kot kdaj prej podirala druþbenospolne sheme in patriarhalne kode ali, krajše reèeno, normalnost. Ta normalnost, ki je v kontekstu našega razmišljanja definirana s pravo moškostjo (tisto, kar ni moško, je þensko), je pri vsaki sublimaciji »normalnih« vlog ogroþena. Tako razumljena normalnost seveda temelji na biološko-evolucionarnih predpostavkah o vlogi moškega in þenske. »Naša teorija normativnosti in 99 100 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti normalnosti,« pravi Chodorow (1998) »nas tako še naprej onemogoèa, da bi v popolnosti dojeli homoseksualni objekt izbire kot ravno tako normalen ali nenormalen, kot je izbira heteroseksualnega objekta. Hkrati nam naša absolutna polarizacija spolne orientacije na eno homoseksualnost in eno heteroseksualnost onemogoèa videti, da obstaja veliko variacij homoseksualnosti in heteroseksualnosti.« V debati, kot jo analiziramo tukaj, vprašanje normalnosti, ogroþenosti moškosti in tudi prave þenskosti tako ni moglo manjkati. Þe v prejšnjih zapisih je jasno razviden pritisk, da mora biti spolna vloga ostro doloèena in zamejena. Vsakršna subverzija ostre delitve na dva spola in sploh subverzija druþbenih vlog, kar transvestizem nedvomno je, je ostro in dosledno napadena. Ali, kot pravi eden od grafitov, ni vaþno, kakšen moški ali kakšna þenska, le da je zvest svoji (biološki, naravni) vlogi, ki se taka – naravna – seveda le zdi. Nerazumevanje prispevka druþbenosti v oblikovanju delitve vlog, tisto, èemur lahko reèemo razdruþbljanje druþbenih vlog, je tu povsem jasna podlaga za diskriminacijo. Logika je taka: ker niso taki, kakršni bi morali biti po nekakšnih druþbenih standardih (definicijah normalnosti?) ali druþbenospolnih shemah, ki temeljijo na dualistiènem in hierarhiènem biološkodeterministiènem modelu (Devor, 1987), ogroþajo našo lastno identiteto (moško in þensko), zato je diskriminacija povsem sprejemljiva. Tu so primeri. Blagor Srbom ker jih zastopa Slobo v Hagu kakor nas Moske-Sestre v na Evrosongu. (Internetna stran Ema 2002) Vsi, nastopajoci so dobri izvajalci in sigurno so vsi dali vse od sebe! Vendar Sestre kot predstavnice Slovenije - sramota in ogabno !!! Zenske smo zenske, moski pa naj bodo moski, saj takrat, ko gre za predstavitev (ze tako majhne) drzave!!! (Internetna stran Ema 2002) tri sestre sploh ne morejo biti tri sestre, ker so moski in tako je se veèja sramota da so deci na evrosongu v krilih. zahtevam nov korekten izbor!!!!!!!!!!!! sramota!!!!!!!!!!!!!!!!!!! (Internetna stran Ema 2002) Izbor Sester se mi pa zdi prava katastrofa in poniþujoèe za predstavnice þenskega spola. (Internetna stran Ema 2002) Jaz þe nekaj èasa ugotavljam, da pravi moški pri nas izumirajo. V glavnem sreèujem in spoznavam same neke »poþenšèene moške tipe«, kjer se ti lahko samo þelodec obrne þe ob sami pomisli, da bi lahko imel kakšne intimne stike s takšnimi meèkonarji. Tako se sploh ne èudim veè, da so potem izbrali te moške kreature, ki so se lahko našemile kar v masko, ki jim je ostala 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti od pusta. Našemljeni moški naj paèijo moško podobo, èe þe hoèejo, ne pa þensko. Proti temu odloèno protestiram. (Vecer.com) Sram me je, da sem Slovenka, èe me taka spakedranšèina zastopa v Evropi - kaj res nimamo veè dedcev ali normalnih punc, ki bi znali kaj zapeti! Da taki »ljudje« þe prosto hodijo med našimi otroci je preveè, da pa jih še spustijo ..... (Vecer.com) kako vam je sploh lahko lepo, da s svojim ticem mesate drek???????????? (Vecer.com) Nikoli ni bilo, ni in tudi ne bo normalno, da bi se moški pretvarjali v þenske ali imeli spolne odnose med seboj. Èe kdo smatra, da mora druþba take bolnike sprejemati z odobravanjem, potem mi je þal, da sem èlan te druþbe. Za milo voljo, te ljudi je treba osamiti in jih zdraviti, ne pa jih nagrajevati ali celo pošiljati na tekmovanja kot predstavnike neke drþave. Mene ti degeneriranci zagotovo ne smejo predstavljati. predlagam, da predstavljajo samo komisiji in ostale degenerirance. (Vecer.com) nekateri pravite, da je cisto normalno, da si peder. ali bom lahko cez nekaj let cisto uradno fukal svojo mladoletno hcerko???????????????????????????????????????????????????????? (Vecer.com) kar se tice homosexualcev, in drugih spolnih iztirjencev, pa mislim, da naj delajo kar hocejo, le mojim otrokom naj ne govorijo, da sva midva z mojo zeno nenormalna, ker sva »hetero«, oni pa so popolnoma normalni. (Vecer.com) fras, kranjec, peterka in zonta pa niso pedri in to je dobro tako. kajti ce bi bili, potem bi jih pekla rit, pa se ne bi mogli skoncentrirati na skoke in mi ne bi imeli medalje. (Vecer.com) Po mojem in po mišljenju mnogih ljudi, ki normalno þivimo, takšne »spake« ne sodijo med ljudi. Takšni kot pa te, ki si spremenijo þivljenje iz normalnega spola v srednji spol to ni normalno. Mogoèe veš, da se lahko rodi þenska, ki ima vse lastnosti, kot þenska, samo da ima med nogam »kurac«. Te þenske pa niso po pameti niè prizadete. Njih je po nesreèi toko prizadela narava. Takšnih »spak« kot so naše sestre (topli bratje) pa je narava prizadela direktno v njihove nerazvite moþgane. Zato po mnenju mnogih naj rtv plaèa tem »spakam« in miši molk zdravljenje v strogo varovanem zdravilišèu, ki zdravi takšne. (Vecer.com) Homoseksulaci ste samomorilci,za to se odloèite verjetno zardi nekega do- 101 102 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti godka iz otroštva. Zakaj pravim da ste samomorilci zato ker je vaša zveza abiološka, nenaravna ne-razvojna. Teþnja vsakega þivega bitja je da se razmnoþuje, pa da ne bo pomote, duhovnike(rkc) štejem isto med samomorilce. (Vecer.com) To niso pravi ampak namišljeni tranvestiti (pustni tranvestiti) in se norce delajo iz normalnih ljudi. Ne mi reèt, da je nekdo, ki si da odrezat oziroma spremenit splovilo normalen in zato Evropski. Èe bomo sodili našo Evropskost po številu pedrov, tranvestitov in lezbik, potem nismo vredni Evrope. Na þalost pa se izgleda le po teh stvareh lahko primerjamo z »razvitejšim« svetom. (nsi.si) 5.7. Niè nimam proti njim, samo pri miru naj me pustijo Ne na mojem dvorišcu (not in my backyard) ali sindrom NIMBY je v sociologiji in socialni psihologiji pogosto uporabljeni termin, ki oznaèuje nasprotovanje in strah ljudi, da bi v njihovi bliþini þiveli ali se k njim naselili ljudje, ki imajo drugaène þivljenjske izkušnje kot oni. »Lastniki hiš in stanovanj,« piše Zaviršek (2001:118) »jih vidijo kot nevarne, moteèe in kot ljudi, ki raznašajo okuþbe (razširjajo bolezni) ali pa so nevarnost ‘simbolnih’ okuþb, kot na primer razširjanja nemoralnosti ali odklonskega vedenja. ... NIMBY (je) v resnici kulturni in kapitalski boj za prostor.« Te definicije nam ni treba prevajati na simbolno raven, a èe prostor kljub vsemu razumemo na simbolnem nivoju, ne zgolj fiziènem, potem lahko sindrom NIMBY v popolnosti opiše našo zadnjo kategorijo: to je na videz sicer strpna pozicija, èeš niè nimam proti njim, samo, prosim, ne pred mojimi oèmi. Konèna konsekvenca tovrstne mnenjske pozicije je ravno tako radikalna in diskriminatorna kot v prejšnjih primerih. Odlièno jih opisuje znamenita Tuðmanova izjava v reviji Start maja 1990 pred prvimi demokratiènimi volitvami na Hrvaškem: »Homoseksualnost obstaja odkar obstaja èloveštvo. Ne glede na to, ali jo prepoveš ali priznaš, še vedno obstaja. S humanistiènega stališèa jo je tako bolje priznati in jo narediti kar se da nevidno« (citirano po Vuletiæ, 2002). Homoseksualnost torej lahko obstaja le tako, da je nevidna. Nimam niè proti drugaènosti, vendar naj se ti ljudje zabavajo v svojih klubih ter pustijo normalni Slovenski narod primiru (Vecer.com) Homoseksualci in ostali devijantneþi so definitivno marginalna skupina, pa èe še toliko krièijo! Bom napisal podobno, kot þe nekaj udeleþencev pred menoj: mene èisto niè ne briga, kam ga oni vtikajo, dokler pustijo mene in mojo druþino pri miru. «Pri miru pustiti« pa razumem to, da mi ne vsiljujejo svoje- 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti ga stila, da mi ne dopovedujejo, kako sem zaostal, ker ne prakticiram njihove spolne prakse, da ne izvajajo tez o moji zavrtosti, èe se mi pogled na moškega, obleèenega v þenska oblaèila upira in homo-sex gravþa; prav tako nikakor ne bom dovolil, da bo kdorkoli mojim otrokom v šoli ali kje drugje razlagal, kako da je takšno obnašanje nekaj povsem normalnega. In nikakor se ne morem strinjati s tem, da skupinica razvratnih in negravþnih buzijev, kakršni so Sestre, predstavlja mojo drþavo, pa èeprav samo ne nekakšni osladni estradni prireditvi... In, prosim lepo, v konèni fazi vse to skupaj pomeni, da s stalnim kikirikanjem o domnevnih krivicah ki da se jim godijo, ti devijantje zase terjajo veè pravic, kakor pa jih ima ostali svet.... iz svoje drugaènosti hoèejo delati senzacijo, biti v centru pozornosti in nenazadnje zaradi tega veè imeti, predvsem pa do tega priti na laþji naèin. (Vecer.com) Bolj ko se pedri pojavljajo po televiziji ali dnevnih èasopisih bolj bom pljuval po njih, manj se bodo eksponiral manj bodo popljuvani. Naj imajo svoje klube in tematske revije, ne pa, da se nam vsiljujejo po nacionalni TV in dnevnem èasopisju. (nsi.si) 6. INTERNETNI FORUMI Internet lahko po zakonu o medijih štejemo med medije, èe je vsebina, ki se po tej obliki prenosa informacij pošilja potencialnemu bralstvu, uredniško oblikovana. V tem primeru tudi zanje velja 8. èlen zakona, po katerem je »prepovedano … z razširjanjem programskih vsebin spodbujati k narodni, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni, ter izzivati narodno, rasno, versko, spolno ali drugo sovraštvo in nestrpnost«. Toda, ali so internetni forumi, oblikovani kot odzivi na objavljene èlanke v revijah in èasopisih, uredniško oblikovana vsebina? Forumi na internetnih straneh èasopisov so pravzaprav moderna verzija pisem bralcev v tradicionalnih (tiskanih) medijih. Sporoèila so prilagojena mediju: kratka, neposredna, objavljena praviloma z izmišljenimi imeni in prav zato lahko tudi odkrito þaljiva, seksistièna, rasistièna, ksenofobna, homofobna in podobna. Èe jemljemo uredniško politiko v najbolj razširjenem smislu, potem je del uredniške politike odloèitev èasopisa, da na svojih internetnih straneh vzpostavlja forum. Delo, na primer, tega nima, Mladina in Veèer pa sta omogoèila odzivanje na zapisane èlanke. Veèer se je »odrešil« uredniške odgovornosti tako, da je na teh straneh zapisal, da ne odgovarja za objavljene prispevke na forumu, Mladina pa je naredila korak naprej in »uredniško vlogo« natanèneje definirala: »Moþnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na èlanke. Uredništvo si pridrþuje pravico neobjave komentarjev v primeru, da so 103 104 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti þaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali navajajo na kriminalna dejanja. Za mnenja in komentarje uredništvo ne odgovarja.« Mladina si s tem prisvaja pravico, da odstrani neprimerna (nestrpna, þaljiva) sporoèila. Èeprav se je s tem pribliþala klasiènim tiskanim medijem in pismom bralcev, je razlika še vedno velika: medtem ko so pisma bralcev selekcionirana (nanje, torej, deluje uredniška politika), so sporoèila na internetu, ravno nasprotno, najprej spušèena v medmreþje, èeprav, na primer, kršijo opozorila Mladine, in šele ko jih tisti, ki upravlja te forume, opazi, jih lahko odstrani. Igra je torej lahko neskonèna – nekdo vztrajno pošilja nestrpna sporoèila, ki na forumu vztrajajo ravno toliko, da jih lahko kdo prebere, šele nato so odstranjena … Dokler ta pošiljatelj seveda ni blokiran. Za doslednost spoštovanja opozorila Mladine bi moral biti potek ravno nasproten: sporoèila bi bila lahko spušèena v medmreþje šele potem, ko bi šla skozi »uredniško sito«. To seveda pomeni veliko dela in v konèni fazi razmislek, kakšen je sploh smisel tovrstnih javnih forumov: ali so odzivi na èlanek predvsem zanimivi zgolj za avtorja èlanka ali pa so forumi praviloma namenjeni spodbujanju debate, primerjanju razliènih mnenj, medtem ko je sam èlanek le izhodišèe za tovrstne debate. Kakor koli þe, forumi so del medija, in ker jih v najširšem smislu lahko razumemo kot del uredniške politike (odloèitev ali vzpostaviti forume ali ne in v nadaljnji fazi odloèanje o brisanju neprimernih sporoèil), velja zanje zakon o medijih. Dopušèanje nenadzorovanega objavljanja sporoèil, ki vzpodbujajo sovraštvo ali nagovarjajo k nasilju (seveda je definicija teh dveh kategorij zelo raztegljiva in meje niso ostro zarisane) tako lahko interpretiramo kot kaznivo dejanje, najprej avtorja, nato pa še tistega, ki je to omogoèil. New York Times, ki omogoèa podobne forume in diskusijske debate, dopušèa dostop do njih le registriranim uporabnikom (s tem þe zmanjšujejo »ugodje« internetne anonimnosti). V doloèilih, ki so pogoj za registracijo, imajo v tretji toèki zapisana natanèna pravila, kako je dopušèeno komunicirati na forumih: »Uporabljajte spoštljiv jezik. … Kot registrirani uporabnik ne smete uporabljati jezika, ki bi zlorabljal ali diskriminiral na temelju rase, vere, nacionalnosti, spola, spolne orientacije, starosti, religije, invalidnosti in podobno. Uporaba vsakršne oblike sovraþnega govora je razlog za takojšno in dokonèno prepoved dostopa do vseh naših servisov. … Razpravljajte, a ne napadajte. … NYTD spodbuja aktivne razprave in pozdravlja razgrete debate na naših forumih, a osebni napadi so neposredna kršitev te pogodbe.« Odgovornost uredniške politike je torej tudi varovanje lastnih forumov pred sovraþnimi sporoèili, kar se pri slovenskih medijih ni zgodilo (Mladina je pri tem še najbolj dosledna). To vseka- 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti kor drþi vsaj za tista sporoèila, ki smo jih predstavili v kategoriji »Od besed k dejanjem«. Še veèji problem pa nastaja pri ponudnikih (brezplaènega) internetnega prostora. Tudi ti sicer v pogodbah praviloma prepovedujejo uporabo sovraþnega govora in z njim povezane vsebine, a nadzor je tu veliko bolj problematièen in sovraþna vsebina veliko bolj zmuzljiva. Èe je, na primer, ponudnik brezplaènega internetnega prostora ameriško podjetje, potem to praviloma þe zaradi jezikovnih barier ne more (ali je to zanj teþje) kontrolirati in preverjati, kaj na njegovih straneh objavljajo, na primer, slovenski uporabniki. Zgovoren primer je prej omenjena in analizirana internetna stran, objavljena na streþniku ameriškega ponudnika www.geocities.com. Sovraþnih sporoèil na internetu namreè ne nadzoruje in jih pravno ne prepoveduje noben mednarodni regulacijski inštrument. Taka sporoèila omejuje le drþavna zakonodaja (èe sploh obstaja). Prav zato, meni Shane Borrowman (po Rajagopal, 2002:5), internet omogoèa bujno rast sovraštva. »To je najbolj svobodni medij, ki si ga lahko zamislimo in tisti, ki [na primer] zanikajo holokavst, lahko svoja dela objavljajo, kakor široko razpršeno hoèejo ali kolikor so paè zmoþni njihovi trdi diski in programska oprema. Medtem ko njihova sporoèila na televiziji, èe tja sploh pridejo, sporoèajo reporter, producent ali voditelj oddaje, so njihova sporoèila na internetu oblikovana prav tako, kakor si zamislijo sami.« Vzporednico lahko potegnemo tudi z drugimi podobnimi organiziranimi in neorganiziranimi skupinami ali posamezniki. Problematika ima seveda širše razseþnosti in je »boleèa toèka« interneta ne toliko na podroèju forumov kot posebnih strani z, na primer, rasistièno (ali drugaèno sovraþno) vsebino. Leta 1995 je bila na internetu, po podatkih Sveta Evrope, 11 le ena stran z rasistièno vsebino, leta 2001 pa jih je bilo þe 4000. Mednarodna regulativa interneta je tako nujno potrebna, saj se vsebina s strani ponudnikov, kjer je tovrstni sovraþni govor prepovedan, seli na strani ponudnikov, kjer je, na primer, zagotovljena vsakršna svoboda govora, hkrati pa so te strani še vedno dostopne tudi uporabnikom iz drþav, kjer je sovraþni govor prepovedan. In tako smo spet pri problemu svobode govora, sovraþnega govora in razliène pravne obravnave teh fenomenov v zakonodaji razliènih drþav. 11 Glej Comittee on Legal Affairs and Human Rights, Parliamentary Assembly of the Council of Europe, Report on the Draft Convention on Cyber-crime. Tu citirano po Nathwani (2002). 105 106 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti 7. NAMESTO SKLEPA – KAKO NASLEDNJE LETO IZBRATI PREDSTAVNIKA SLOVENIJE NA POPEVKI ZA EVROVIZIJO? Svoje mnenje je napisal brane – 17.2.2002 15:57:46 Torej, za naslednji izbor predlagam predkvalifikacijski postopek z natanènim pregledom rodovnika do, recimo, poselitve Slovanov. Da bomo lahko sigurni, da nastopajo 100 % slovencki, brez »dekadentnih« primesi, »mešanja krvi«, »juþnakov«, joj, celo »pedrov«. Torej, najprej je treba preverit »moralno-politièno« primernost (zveni znano?)kandidatov. Nato predlagam, da se z zakonom prepove nastopanje ciganom, ker ti pa nas, »popek Evrope«, res ne morejo predstavljati Potreben je tudi ustavni amandma, da pripadniki italijanske manjšine na em-i tud nimajo kaj za »þvrgolet« Nadalje, absulutna prepoved vsem debelim, pa plešastim, pa grdim, pa majhnim, pa blond babam, pa »joškarcam«, pa »joškam, ki niso narejene v slo«... ... Torej, le tako lahko zagotovimo, da bo na evrovizijo potoval resnièno popoln primerek slovenske rase, z vsemi potrebnimi atributi (z naravno razvleèenimi joški do kolen, ne pa s uvoþenim silikonom kot k.s.) Torej, ko nam LITERATURA (2002): »Karmen je boljša, Sestre nepirmerne«, Nedelo, 13.3.2002. Crnkoviè, Marko (2002): »Homofobija kot samouresnièujoèa se diagnoza«, Finance, 14. 3. 2002. bo uspelo izbrati tak primerek, je naravnost nujno, da ga še lepo poþegnamo in ga posadimo na letalo Adrie Airways, po moþnosti na Airbus (tistega z enim motorjem, please). Kot backvocal pa pod nujno Rodeta in Ruglja! P.S. morala zgodbe: v slovenski »štali« je nujen prepih, ki bo odnesel ta zatohli vonj primitivizma, retardiranosti, frustriranosti, maèizma, »blut und bo- Devor, Holly (1987): »Gender Blending den« mentalitete, nestrpnosti ali z eno besedo: idiotizma Sestram pa bra- Females (Woman and Sometimes vo, ker imajo res jajca! Vecina tukaj prisotnih »maèotov« nikoli ne bo zbra- Men)«, American Behavioural Scientist, 31, 1, str. 12–40. la toliko poguma. ... Pa da se razumemo; Karmen je res baba za vikat: ne- Herek Gregory M. (1997): Definitions: Ho- verjetni joški (pa naj bodo silikonski ali naravni) in stas. Baba je v obeh na- mophobia, Heterosexism, and Sexual stopih þarela in njen komad mi je bil najboljši (mnenje povpreènega Slo- Prejudice, . Kallen, Evelyn (1998). Hate on the Net: A Question of Rights / A Question of Po- li nikoli jajc. Zato pa bomo lahko zganjali »fovšerijo« in bili v svojih zafrustriranih, zaostalih glavah veliki junaki. Lep pozdrav (Vecer.com) wer. . 8. POST SCRIPTUM Nathwani, Niraj (2002): »Atlantic divide on fight agains racist websites«, Equal Voices, št. 10. november 2002, European Monitoring Centre on Racism and Xenophobia. Nichols, Jack (1997): »George Weinberg, Ph. D.«, Badpuppy Gay Today, 3. februar 1997, . 12 Podatek povzet po Dnevni Mladini, 11. 11. 2002. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti 107 strani je objavljena pesem dijaka Gorjanca z Gimnazije Beþigrad: Sestre: Samo bolezen Rit okrogla kot balon, pobrita in napudrana in driska iz riti teèe ti. Na svetu pedrov mnogo ni, a njih število se mnoþi, vsakemu le iz riti teèe kri. Lahko ti podarim samo bolezen, Hepatitis, sifilis in aids. Zdaj danko mi razpri in globoko mi prodri, vem, da ga v riti èutiš tudi ti. (Saj ga v riti èutiš tudi ti.) Kar þeliš si, to je greh, To je kuga, to ni smeh. Rajagopal, Indhu in Nis Bojin (2002): Digital Representation: Racism on the World Wide Web, First Monday, zve- Nategnem te, da te boli, Èeprav zatiskaš rito si. Potem rešilca še poklièem ti. Dolgo èasa si bil zdrav, zdaj te peder je ugnal in na koncu mi boš še v krsti dal. Lahko ti podarim … zek 7, št. 10, . Snoj, Marko (1997): Slovenski etimološki slovar, Mladinska knjiga, Ljubljana. The Public Forum: Homophobia: Analysis of a »perimissible« prejudice, . Velikonja, Nataša (1999): »Narod, nacionalna drþava in homoseksualnost«, Urednik revije je Gorazd Suhadolnik. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, ki revijo sofinancira, je po prejemu protestnega pisma medijskega centra na Mirovnem inštitutu in protesta gejevskih in lezbiènih organizacij v Sloveniji od uredništva zahtevalo opravièilo v naslednji številki, sicer bo umaknilo financiranje. Èasopis za kritiko znanosti, letnik xxvii, št. 195–196, str. 137–151. Vuletiè, Dean (2002: »Homosexuality, Masculinity and Nationalism in 1990s Croatia«, seminar, predstavljen na konferenci Balkan Masculinities, School of Slavonic and East European Studies, University College London, 7.–8. junij 2002. Zakon o medijih, . Zaviršek, Darja (2001): »Ljubljana potrebuje heterogenost«. V: Kos et al. (2001): Pogledi na Ljubljano: ideje o razvoju, Urbanistièni inštitut Republike Slovenije, str. 118–119. 108 109 študije GORAZD studies EXTREMISM, EXCLUSION AND ANTILIBERALISM OF NATO SUPPORETERS KOVAÈIÈ Avtor prispevka je asistent na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani in sodelavec Mirovnega inštituta. The author is a research assistant at the Department of Sociology at the Faculty of Arts, Ljubljana and an associate of the Peace Institute. In this essay Gorazd Kovaèiè analyzes extremist public appearances, statements and writing by some of e: gorazd.kovacic@mirovni-institut.si UVOD ZAGOVORNIKI NATA IN EKSTREMNA GOVORICA SKUPNOSTI, IZKLJUÈEVANJA IN PROTILIBERALIZMA Med enoinpolletnim intenzivnim spremljanjem javne debate o vstopu Slovenije v Organizacijo severnoatlantske pogodbe (Nato) sem zbral precej gradiva o ekstremnih nastopih, izjavah ali zapisih najvidnejših zagovornikov vstopa v Nato.1 Pri tem sem tudi opazil, da je med javnimi osebnostmi, zlasti vladnimi politiki, ki podpirajo vstop, relativno malo strastnih in zavzetih zagovornikov. To bi bilo mogoèe pojasniti tako, da mnogi niso povsem preprièani o prednostih èlanstva ali da so celo precej skeptièni do same zveze Nato in poloþaja Slovenije v njej. Vendar je njihova skepsa stvar zasebnega 1 Nekaj analiz ekstremne govorice na primeru zagovornikov vstopa v Nato sem objavil v Medijski preþi: Kovaèiè, Gorazd, »Razcvet natoskepticizma v vodilnih medijih«, Medijska preþa, št. 12, poletje/jesen 2001. Kovaèiè, Gorazd, »Za Nato z vsemi sredstvi«, Medijska preþa, št. 13, zima 2002. Kovaèiè, Gorazd, »Pronatovski napadi na demokratièni pluralizem«, Medijska preþa, št. 14, julij 2002. 110 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 the most prominent supporters of Slovenia’s accession to NATO in the period from August 2001 to September 2002. This group includes a relatively small number of top state officials (among them the Foreign Minister, the Defense Minister, and the president of the National Assembly). The working hypothesis of this essay was that their stance reflected neoconservative ideological principles. The author developed the typology of strategies they used to discredit or exclude from the public debate NATO skeptics and opponents of Slovenia’s accession to NATO. Below are certain personal characteristics, presumably controversial, that were used to discredit NATO opponents. They were reproached for being allegedly > formally incompetent to participate in the public debate, because they do not occupy leading positions in the state administration or are not experts in the pertinent area of the “statecraft”; > too young or personally immature; > politically unrealistic and irresponsible, putting forward utopian proposals such as the renouncing of military force in anticipation of imminent world peace; > under the influence of hidden communist structures which try to hamper efforts to link Slovenia with the West, and with a market economy and democracy > under the influence of Serbian politics. In addition, the leading state officials exerted other forms of pressure on the opponents of Slovenia’s accession to NATO and on public institutions, particularly the media that adhered to plurality when commenting and reporting on this subject. The Foreign Minister required from the media on several occasions that they þivljenja in zasebnih pogovorov, javno pa je noèejo izraziti zaradi oportunizma ali zavezanosti strankarski disciplini in koalicijski pogodbi. Tukaj me oportunizem v t. i. »realni politiki« ne zanima, lahko se zadovoljimo s splošno ugotovitvijo, da je razumljiv. Zanima pa me, kaj bi lahko bil motiv tistih strastnih zagovornikov vstopa v Nato, ki tako vpliva na racionalno argumentirano razpravo, da se prevesi v ekstremizem.2 Razprava o Natu ni bila zaznamovana z ekstremnimi stališèi, dokler argumenti zagovornikov vstopa niso naleteli na glasne protiargumente. Ko so ti postali redni v najvplivnejših medijih, pa se zdi, kot da racionalno primerjanje stališè za in proti za nekatere zagovornike ni imelo veè dovolj moèi. Potreben je bil še nezmerni preseþek, ki pa se po analizi gradiva sodeè ne napaja iz razumnega prepriè(ev)anja, paè pa iz polja ideologije. Izhodišèe tega prispevka je hipoteza, da je motiv za to, da nekateri od najvidnejših zagovornikov vstopa v Nato v okolišèinah javnega pritiska prenehajo nastopati zmerno, ideološka pogojenost njihovih stališè. Vprašanje je, kaj bi lahko bila ideološka podlaga strastne podpore vstopu Slovenije v zvezo Nato pri najbolj izpostavljenih slovenskih politikih in mnenjskih voditeljih. Izrazito poudarjanje omejenega koncepta varnosti (varnost kot preventivna sila), zraven pa še sledovi protisocialistiènega in protibalkanskega resentimenta so me napotili do delovne hipoteze, da je temeljno ideološko potezo strastnih zagovornikov vstopa v Nato mogoèe opredeliti kot neokonservativizem. Ali, povedano drugaèe, zagovarjanje vstopa v zvezo Nato ni utemeljeno le v analitièni presoji razmerja med prednostmi in slabostmi ali v pragmatizmu »realne politike«, paè pa vsaj deloma izvira tudi iz neokonservativnih ideoloških temeljev. Navduševanje nad vojaškim zavezništvom bi lahko izviralo iz prevladujoèega politiènoideološkega trenda na zahodu. Metodološka zagata seveda je, kako izmeriti stališèa in kako jih interpretirati pa tudi kako doloèiti vzorec, èe bi hoteli preveriti, denimo, vrednostne preference tistih zagovornikov vstopa v Nato, ki med debato vèasih zdrsnejo v ekstremizem. Gradivo, ki je na voljo za analizo ideoloških elementov, so pravzaprav predvsem posamezni primeri ekstremnih preseþkov v javnih debatah, nastopih, izjavah, zapisih, polemikah. Toda ravno ti preseþki so kljuèni, saj manifestirajo ideološko podlago, hkrati pa nastopajo kot selekcijsko merilo 2 Þelim poudariti, da tisti, ki uporabljajo ekstremistiène argumentativne prijeme, med številnimi zagovorniki vstopa predstavljajo le manjšino. Na drugi strani ne moremo spregledati tega, da so se ravno v tem èlanku najpogosteje obravnavani posamezniki s svojo vnemo umestili na èelo zagovorniške strani. Z razgrnitvijo spornih posameznih primerov pa nikakor ne þelim diskreditirati vseh zagovornikov in zaustavljati dialoga. Spoštujem vsako stališèe, dokler je dialoško odprto. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 med zmerno in ekstremno razpravo. Ko se npr. eden najvišjih slovenskih politikov zavzame za enotnost naroda in vseh drþavnih organov pri stvari, ki je javno mnenje izrazito razcepila, kaþe zastaviti analizo ravno pri nenavadni ideji o homogenosti naroda in politiène skupnosti itd. Racionalne argumente, ki jih sicer predstavlja izjavljalec, lahko pri tem potisnemo v ozadje, saj imamo v danem primeru opraviti z ideološko izjavo par excellence, poleg tega pa tudi za samega izjavljavca razumni argumenti oèitno niso zadostni. Prvi metodološki postopek je tako razvrstitev gradiva (ekstremnih nastopov) po diskurzivnih uèinkih z analizo vred. Potem pride na vrsto interpretacija. 1. POLJE EKSTREMNEGA: NASPROTNIKOV ONEMOGOÈANJE Spoštovanje drugaèe misleèega je eno temeljnih liberalnih naèel javnega þivljenja in konstituiranja politiène skupnosti. Brez svobode manjšin, tudi manjšin preprièanj ali mnenj, je demokracija le forma. Oblastni reþimi, ki onemogoèajo javno izraþanje mnenj, veljajo za nedemokratiène. Podobno velja za tiste prakse, ko poskušajo predstavniki oblasti nasprotnike diskvalificirati in odvzeti legitimnost njihovim nastopom na podlagi pripisanih osebnih okolišèin. Med javno debato o vkljuèevanju Slovenije v Nato smo v zadnjem letu in pol zasledili kar precej primerov, ko so najvidnejši zagovorniki nasprotno misleèim odrekali legitimnost za sodelovanje v razpravi o Natu. Utemeljitve so bile najrazliènejše, v glavnem pa so zadevale pripisane osebne okolišèine. Preglejmo nekatere najizrazitejše verbalne incidente, razvršèene po utemeljitvah omejevanja svobode govora. 1.a argument formalne nekompetentnosti Zaèetna toèka ekstremistiènih nastopov slovenskih natovskih zagovornikov je èlanek zunanjega ministra Dimitrija Rupla z naslovom »Skrajni èas za prihodnost Slovenije«, objavljen v Sobotni prilogi Dela 11. 8. 2001.3 Rupel je debato o Natu reinterpretiral kot diskusijo o prihodnosti zveze Nato in v njenem okviru prihodnosti Slovenije in jo omejil zgolj na podpornike vstopa v Nato. Med konstruktivne in legitimne udeleþence razprave uvrstil zgolj tiste, ki se strinjajo s takšnim ali drugaènim vkljuèevanjem Slovenije v Nato in EU, drugih pa po njegovem mnenju ne gre upoštevati oz. jemati resno. Oznaèil jih je z zanj pejorativnimi oznaèevalci »’antiglobalisti’, protestniki in èlani starih in novih, bolj ali manj levièarskih organizacij« 3 Objava tega èlanka je mejnik mojega intenzivnejšega zanimanja za debato o Natu in zbiranja gradiva. 111 follow the official government’s policy, while the Foreign Ministry compiled a dossier of NATO skeptics. Its publication added to the self-censorship of journalists and essayists. Certain state officials even tried to discredit the institution of the referendum which is a constitutional category. These blows under the belt were attempts to stigmatize entire social groups, which were seen as unwanted because they allegedly ruined national consensus. Within such an advanced form of hate-speech the division between “we” and “they” became all-embracing . The author analyzes the racist cultural construction of the Balkans seen as to be a different form of civilization. The argument used to support the necessity of defense against the Balkans seen as a hostile or foreign civilization had been used in the past during the shaping of national consensus while Slovenia still strived for sovereignty. Frequent metaphors and syntagms that were used to describe the process of separation or secession from Yugoslavia relied on territorial and identity-based arguments. They implied the thesis that Slovenia was culturally occupied and included calls for the erecting of barricades and for national homogenization. A similar structure of cultural exclusion in the form of neo-conservatism represents one dominant feature of debates about Euroatlantic integration. When arguing for NATO, certain Slovenian politicians use the thesis about the clash of civilizations in combination with rhetoric promoting the presumed “war on terror”. The more the accession to NATO is interpreted as an existential national question, the less room is left for open and democratic public debate on this subject. The top state officials demanded on several occasions concerted action from all state and public institutions in connection with this issue, while 112 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 proclaiming disparities in viewpoints to be undesirable. For example, the government demanded a concerted approach from all deputies to the National Assembly, a requirement which was in contravention of the Constitution. They often presupposed that national consensus already existed, even though the public opinion survey in 2002 clearly showed that public opinion was polarized. They talked about the will, urge and intuition of the nation as a whole. The viewpoints of ordinary citizens have been frequently disdained. Public opinion as an instrumental concept is understood as the ultimate effective range of a citizen’s political activity. Competence to make judgments about political decisions has been conceded only to professional politicians and experts, which is a stance far from that of participative democracy. The author has divided extremist ideologems into three groups: > the understanding of the political space as Toennies’ community; > the exclusion of those who are different from the public space; > the opposition to liberal-democratic political principles. The author concludes that the working hypothesis could not be proved entirely, and that the extremist discourses analyzed here included some even more radical elements whose range is unpredictable. in »èlani ali simpatizerji nepomembnih strank«. Kot lahko sklepamo iz nadaljevanja in še nekaterih drugih zapisov, tu ne gre denimo le za nestrpnost do levièarskih politiènih preprièanj, paè pa tudi za elitistièno delitev politiènih akterjev na upoštevanja vredne (nosilci pomembnih funkcij) in kvalitativno »nepomembne« (margina in ostala gmota) ali vsaj kvantitativno »majhne skupine« 4. Argument formalne nekompetentnosti za sodelovanje v javni debati je Dimitrij Rupel pozneje med vrsticami ponovil še vsaj dvakrat: »Vse kaþe, da se ponekod (predvsem v èasniških èlankih) ti nasprotni in dvomljivi glasovi pretirano poudarjajo in da dejansko ne izraþajo veèinskega razpoloþenja. Negativni glasovi ne prihajajo niti iz strokovnih ustanov niti iz oblastnih struktur niti iz glavnih koalicijskih ali opozicijskih politiènih strank.«5 Èe drþavljan ni nosilec vodilnih drþavnih funkcij ali pa strokovnjak za posamezno drþavoznanstveno podroèje, se po Ruplovem preprièanju oèitno nima kaj ukvarjati s sooblikovanje drþavne politike: »Èe je kdo prièakoval, da bo s samim vstopom v prostore parlamenta in z nastopom v okviru ‘javne predstavitve mnenj’ mogoèe neposredno, v konfrontaciji z drþavnim vrhom, revidirati veljavno zunanjo oz. obrambno politiko, se je seveda zmotil. Zaenkrat je za poslansko mesto potrebno kandidirati in dobiti ustrezno število glasov.« (»Pritoþba na napaèni naslov«, spletna stran MZZ, 18. 3. 2002) Še bolj neposredna je Ruplova izjava, da kdor kritizira drþavotvorne institucije, kakršni sta vojska ali zunanjepolitièna doktrina, »se je diskvalificiral kot sogovornik o drþavnih zadevah«. Na primer ocena, da je Slovenska vojska zaniè, je ne glede na njeno denimo konstruktivno intenco za dr. Rupla »nedostojna, nepratriotièna in nekompetentna«. Kdor misli tako, je nasprotnik slovenske drþave, npr. »pacifist, antiglobalist« ali pa jugonostalgik. 6 1.b argument nezrelosti Drþavni zbor je 22. in 23. maja 2002 na 16. redni seji obravnaval predlog Stranke mladih Slovenije za razpis posvetovalnega referenduma o vkljuèevanju RS v zvezo Nato. Eden glavnih argumentov, s katerim so zavraèali pobudo SMS, je bil, da so domnevno še premladi, nezreli in premalo izkušeni, da bi lahko sooblikovali politiko Slovenije do Nata. Referendumsko pobudo so oznaèili za provokacijo. Predsednik odbora za zunanjo politiko Jelko Kacin je v svojem poroèilu drþavnemu zboru obseþno napadel SMS, ker da (v govoru je 4 5 6 Bebler, Anton, »Naj obrambo prepustimo Italiji?«, Delo, SP, 16. 2. 2002. Rupel, Dimitrij, »Pojasnilo Ministrstva za zunanje zadeve v zvezi s slovenskim vèlanjevanjem v Nato«, , 4. 2. 2002. Rupel, Dimitrij, »Skrajni èas za prihodnost Slovenije«, Delo, SP, 11. 8. 2001. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti navajal lastno stališèe, þe izreèeno na seji OZP) »nima stališèa do vstopanja v zvezo Nato in se tudi noèe opredeliti«. Menil je, da je skupina poslancev predlagala razpis posvetovalnega referenduma z namenom, da ji bodo drþavljani svetovali, kakšno stališèe naj Stranka mladih Slovenije zavzame do tega problema, pri èemer bi radi svojo odgovornost za navedeno odloèitev prenesli na vse drþavljane. Dodal je, da je omenjena tematika za Stranko mladih prezahtevna in da takšnega sprenevedanja v slovenskem politiènem prostoru doslej nismo bili vajeni. Tovrstno poèetje je oznaèil za nekorektno, povsem neodgovorno in za slovenski politièni prostor nesprejemljivo.7 Tudi veèina èlanov OZP je »tovrstna poèetja Stranke mladih ocenila kot neresna in neodgovorna«. Kacin je pozneje dodal, da ga èlani SMS »niso preprièali, da mislijo resno, še vedno se hecajo in nimajo stališèa«, tega pa ne zmorejo oblikovati, »ker so morda nekoliko mlajši od nas«. Argumentiranju z nezrelostjo se je pridruþil poslanec dr. Joþef Bernik: »Mladi so, energièni so, vendar me moti to, da èe sami ne morejo ugotoviti, kaj je Nato in kje stojijo, in hoèejo to izvedeti od ljudi, je malo paradoksno.«8 1.c argument nerealnosti Èe nasprotnikov zaradi njihove starosti ni mogoèe diskreditirati in izkljuèiti iz javnosti z argumentom mladosti, jim poskušajo podtakniti utopiène namene ali obzorja. Najvidnejši zagovorniki slovenskega vstopa v Nato so natoskeptikom veèkrat namerno pripisali nikdar izreèena stališèa, ki naj jih postavijo v èudno luè. Prikazali so jih kot karikature politike ali pravo nasprotje t. i. realne politike. Kot taki da so vsaj smešni, lahko pa bi bili škodljivi, èe bi njihove domnevne iluzije postale vladajoèa politika. Pripisane iluzije natoskeptikov naj bi zagovarjale v glavnem odpravo vojske v prièakovanju skorajšnjega prihoda svetovnega miru. Skrita agenda je preoblikovanje dileme »èlanstvo v vojaškem zavezništvu Nato da ali ne« v dilemo »èlanstvo v Natu ali popolna razoroþitev in odprava obrambe«. Poglejmo nekaj najbolj izrazitih primerov. Enako manipulacijo si je privošèil tudi univerzitetni profesor obramboslovja dr. Anton Bebler. V èlanku »Naj obrambo prepustimo Italiji?«9 je nasprotnikom vstopa v Nato oèital, da »praviloma ne predlagajo alternativne varnostne drþe Slovenije« in da »se marsik7 8 9 Za Kacina tovrsten prijem ni bil povsem nov, saj je z argumentom mladosti, zaletavosti in politiène nezrelosti skušal odpraviti tudi avtorja tega èlanka na okrogli mizi Nato: referendum?, ki jo je 16. 4. 2002 organiziralo društvo študentov politologije Polituss na Fakulteti za druþbene vede. Citati so iz transkripta seje 16. redne DZ, . Delo, SP, 16. 2. 2002. 113 114 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti do izmed njih zavzema za popolno razoroþitev Slovenije. Z njihove strani bi bilo korektno, èe bi terjali od naših parlamentarcev oziroma bi zbirali podpise za razpis referenduma o odpravi Slovenske vojske.« V nadaljevanju si je privošèil celo cinièen predlog, da bi lahko Slovenija v tem primeru skrb za svojo obrambo prepustila Italiji. Bebler je smešenje skeptikov in nasprotnikov vstopa v Nato podkrepil še s takšnimi sintagmami: »skrivanje za parolami nasprotovanja«, »lepe pacifistiène sanje«, »neoboroþeno samozadovoljstvo« in »posnemanje avstrijskega poceni šlepanja«. V polemiènem pismu bralca je tovrstnim klasifikacijam dodal še med drugim tale spisek: »radikalni pacifisti, nasprotniki potrošništva, protiglobalisti, anarhisti, neomarksistièni dogmatiki, protizahodnjaki, protikapitalisti, protiimperialisti, zaplotniki, obrambni varèneþi ali zastonjkarji, opozicionisti kar tako oziroma iz principa«.10 Prijem diskvalifikacij na podlagi pripisanih osebnih okolišèin je uporabil tudi zunanji minister Rupel: »Nekateri zavezništvu Nato seveda ne nasprotujejo zaradi strahu pred poveèanjem današnje ravni stroškov, ampak, ker bi radi stroške za vojsko zmanjšali ali ukinili.« In še druga verzija podtikanja laþne dileme, tokrat »Nato ali osama«:11 »Mnoga nasprotovanja zavezništvu Nato izhajajo iz preprièanja, da je tvegana sleherna mednarodna solidarnost in da je nesmiselno kakršnokoli angaþiranje zunaj domaèega sveta. Takšna miselnost Sloveniji ne bi prinesla èasti; in èe bi prevladala, Slovenija dejansko ne more postati èlanica Nato. Pri tem pa se ‘sloves’ njene sebiènosti in samozadostnosti ne bi zaustavil. Þal takšne drþave nihèe ne bi branil, še bolj þalostno bi bilo pa to, da takšna drþava nikogar ne bi veè zanimala, kar pomeni, da bi se Slovenija sama izkljuèila iz mednarodnih odnosov.«12 Sorodnih primerov je še veè. Zlasti dr. Rupel veèkrat vidi vzroke za dvome o slovenski prihodnosti v Natu v slabih osebnostnih potezah skeptikov. Tako se je na zasedanju Severnoatlantskega sveta in Slovenije 9. 4. 2002 opravièeval zaradi nejasne javne podpore vstopu v Nato: »Zunanji minister je, kot je povedal po sreèanju, tudi poskušal razloþiti, zakaj je javna podpora èlanstvu v zvezi Nato trenutno tako nizka. Razloga v ozadju sta veèinoma nerazumevanje in nevednost, svoje pa prispevajo tudi mediji in nevladne organizacije.«13 Osemnajstega marca 2002 pa je v enem od številnih polemiènih 10 11 12 13 Bebler, Anton, Pismo bralca, Mladina, 18. 3. 2002. »Osama« v tem primeru ni lastno ime, èeprav gredo nekateri Ruplovi zapisi tudi v to smer. Rupel, Dimitrij, »Pojasnilo Ministrstva za zunanje zadeve v zvezi s slovenskim vèlanjevanjem v Nato«, , 4. 2. 2002. STA, 9. 4. 2002. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti spisov na spletni strani MZZ navedel še tale razlog za nasprotovanje vstopu v Nato: »Oèitno lahko marsikatero politiko razloþimo iz drobnih zamer in uþaljenosti; pri èemer nekateri raèunajo na pozabljivost, drugi pa na skrajno vljudnost in dostojnost svojih nasprotnikov.«14 1.d argument preteklosti Poleg posebnih osebnostnih lastnosti, kakršne so mladostna zaletavost, ozkoglednost ali zamerljivost, pridejo prav tudi razlage, ki temeljijo na pripisanih kolektivnih lastnostih natoskeptikov. Politiki desne orientacije veèkrat uporabljajo argument t. i. »komunistiène kontinuitete«: iz obdobja socializma da so se ohranile partijske elite, ki jim ne ustreza odpiranje Slovenije proti Zahodu, demokraciji in trþnemu gospodarstvu. Njihov modus vivendi da so paradrþavni monopoli, nadzor strank »kontinuitete« nad civilno druþbo, mediji, šolstvom itd. in zunanjepolitièna orientacija proti »Balkanu«, kar koli naj bi to þe bilo (balkanska kultura, balkanske navade, osebne balkanske zveze ...). Èe verniki teze o »komunistièni kontinuiteti« na ta bipolarni vzorec delitve politiènega prostora cepijo dilemo vstopa v Nato, sklepajo, da je domnevni tabor »kontinuitete« ali »tranzicijske levice« natoskeptièen, saj gre Nato menda enaèiti z demokracijo, trþnim gospodarstvom in Zahodom. Najsijajnejšo tovrstno izpeljavo je zapisal þe spet zunanji minister Rupel, in sicer v èlanku »Skrajni èas za prihodnost Slovenije«, objavljenem v Sobotni prilogi Dela 11. 8. 2001. Povod za èlanek je bil razcvet natoskeptiènih novinarskih in uredniških komentarjev v osrednjem èasopisju, zlasti Sobotni prilogi Dela. Po Ruplovem preprièanju stojijo v ozadju »visoke, vplivne in celo vladajoèe skupine«, ki imajo »veliko politiène kilometrine«, »desetletja politiènih izkušenj« in katerim ustreza »nedotakljivost ali vsaj primerna revizija preteklosti teh desetletij«. Gre seveda za t. i. »komunistièno kontinuiteto«, ki po Ruplovih navedbah pred domaèo javnostjo slika izmišljene kritike iz tujine, da bi diskreditirala »veljavno politiko«. »Gre za maloštevilne, vendar dobro organizirane in dobro opremljene elite«, ki poskušajo ostati prikrite, èeprav lahko slutimo centralno strukturo z voditelji, »ki jih vèasih najdemo na najvišjih drþavnih poloþajih«. Interesna struktura te kontinuitetne nomenklature je za dr. Rupla identièna kot za katerega koli mnenjskega voditelja slovenske skrajne desnice. Nomenklaturo menda moti navezovanje Slovenije na Zahod, saj – kot pravi dr. Rupel – »Nato pomeni dokonèno razoroþitev komunistov«. Kontinuiteta zato simpatizira z nekakšnim neojugoslovanstvom in si prizade14 Rupel, Dimitrij, »Pritoþba na napaèni naslov«, , 18. 3. 2002. 115 116 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti va nazaj na Balkan, kot se temu reèe. Dr. Rupel sodi, da je ta tajna zarotniška nomenklatura morda usmerjena tudi »protistrankarsko«, se pravi protidemokratièno. Nasprotovanje Natu, ki se zdi èasovno najbolj dostopna integracija, je po Ruplovem mnenju le taktièna poteza komunistiène nomenklature, bistvo njihovega prizadevanja pa opisuje takole: »V resnici gre za sistematièno nasprotovanje slovenski usmeritvi v trþno gospodarstvo in demokracijo.« 1.e argument etniène pripadnosti Napaèna etnièna pripadnost kot vzrok za nasprotovanje vstopu v Nato je druga priroèna kolektivna okolišèina. To je seveda drug, bolj neposredno rasistièen poudarek v istem miselnem nizu komunizem - SFR Jugoslavija - Balkan. Zlasti so na udaru Srbi, srbofili, tisti, ki sodelujejo ali imajo kako drugaèe opraviti s Srbi ali Srbijo. Takole pravi predsednik civilnega zdruþenja Atlantski svet Slovenije dr. Anton Bebler: »Èe þeli Mladina biti soliden èasopis, ki resno in objektivno obravnava za našo drþavo in druþbo pomembne zadeve, potem menim, da ni bilo primerno zaupati temo Nato ravno Igorju Mekini. Þe veèkrat, med drugim v èasu vojaške operacije Nato zoper ZRJ l. 1999, se je izkazal za nezmoþnega, tudi zaradi tesnih druþinskih vezi s Srbijo, objektivno pisati in razpravljati o vsem, kar je povezano ali samo diši po Nato.«15 1.f pritiski na nasprotnike Poleg verbalnih diskreditacij nasprotnikov glede na pripisane posamezne ali kolektivne osebne okolišèine uporabljajo strastni zagovorniki vstopa v Nato obèasno tudi neposredni pritisk na natoskeptike, pa tudi na ustanove, ki bi jim lahko dajale zatoèišèe. Opozoriti moramo na konkretne pritiske na avtonomne javne medije, da bi jih ustrahovali in dosegli cenzuro ali samocenzuro. Zunanji minister Rupel je þe 11. 8. 2001 oèital javnim medijem, da niso zgolj »sredstvo obvešèanja oz. posredovanja informacij«, paè pa »postajajo samostojne politiène osnove«.16 Kritika je letela na nekatere komentarje, ki so izraþali dvome o smotrnosti vstopa v Nato. Ruplova podmena tedaj je bila, da naj javni mediji predvsem objavljajo gole informacije, manj pa komentirajo – zlasti, kadar gre za koèljive teme nacionalnega pomena. Tezo je pozneje dopolnil z zanikanjem koncepta javnega medija: mediji nacionalnega pomena bi morali biti po vsebinskih preferencah drþavni. Podpirati bi morali vladne politiène projekte ali pa jim vsaj ne bi smeli oporekati. Avtoritarni 15 16 Bebler, Anton, pismo bralca, Mladina, 17. 12. 2001. Rupel, Dimitrij, »Skrajni èas za prihodnost Slovenije«, Delo, SP, 11. 8. 2001. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti medijski program je po prièanju direktorice Mirovnega inštituta dr. Vlaste Jalušiè v tonu groþenj predstavil kar v prostorih javnega zavoda RTV Slovenija. Šestnajstega aprila 2002 je po sooèenju v oddaji »Aktualno« TV Slovenija namenil »ostre besede (...) odgovornemu uredniku informativnega programa TV Slovenija mag. Urošu Lipušèku o tem, da urednik premalo poskrbi, da bi pomembni drþavni projekti bili ustrezno predstavljeni«. 17 Incident je sporen na dveh ravneh: prviè gre za nesprejemljivi pogled èlana vlade RS na demokracijo in medijsko politiko. Drugiè pa tovrstno oštevanje urednikov povzroèa dejanski strah v novinarskih vrstah, ki se kaþe v istosmerjanju in samocenzuri. Tovrstni uèinek lahko sproþijo tudi informacije o izdelovanju dosjejev o medijsko najbolj izpostavljenih oporeènikih vladni politiki. Takšne informacije je junija in julija 2002 v seriji èlankov razkril magazin Mladina.18 Sodeè po pogovorih z nekaterimi poznavalci medijskega prostora menim, da je v tistem èasu vladala poveèana napetost med novinarji. Morda bi s strahom za kariero in poslediènim samoutišanjem lahko razloþili nenadno zmanjšanje intenzivnosti javne debate o Natu v istem obdobju. Debata je bila relativno þivahna in tudi polemièna od zaèetka leta do maja, poleti pa je vladal manjši medijski molk. Prvo veèje sooèenje zagovornikov in nasprotnikov vkljuèitve v Nato v medijih nacionalnega pomena je bilo šele 26. 9. na valovih Radia Slovenija.19 Samo upamo lahko, da je bil drugi znani primer identifikacije skupin nasprotnikov Nata napisan na pamet, ne pa na podlagi kakšne obvešèevalne študije. Dr. Anton Bebler je zapisal: »Kategorije moþnih intelektualnih nasprotnikov se pogosto medsebojno prekrivajo – radikalni pacifisti in okoljevarstveniki (zeleni), kulturniški amerikanofobi, nasprotniki potrošništva, protiglobalisti, anarhisti, neomarksistièni dogmatiki, protizahodnjaki, protikapitalisti, protiimperialisti, èlani Nove stranke in Komunistiène partije Slovenije, ksenofobi, šovinisti, nacionalisti, zaplotniki, obrambni varèneþi ali zastonjkarji, avstrofili, rusofili, srbski nacionalisti, srbofili in opozicionisti kar tako, oziroma iz principa. Njihovo skupno število je skromno, nekateri izmed njih pa so zelo glasni.«20 17 18 19 20 Protestno odprto pismo Mirovnega inštituta zoper enostransko predstavitev tematike vkljuèevanja Slovenije v zvezo Nato v oddaji »Aktualno«, 18. 4. 2002. Mekina, Igor, »Napadi na Nato«, Mladina, 24. 6. 2002. Mekina, Igor, »Iskanje natofobov«, Mladina, 1. 7. 2002. Mekina, Igor, »Nevarna pisma bralcev«, Mladina, 8. 7. 2002. Mekina, Igor, »Laþnivi minister«, Mladina, 15. 7. 2002. Vidik sproþanja samocenzure je bil med komentarji na razkritje dosjejev MZZ o natoskeptikih relativno malo obravnavan. Po avtorjevem mnenju bi mu morali medijski strokovnjaki v prihodnje nameniti posebno raziskovalno pozornost. Bebler, Anton, pismo bralca, Mladina, 18. 3. 2002. 117 118 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti 1.g izigravanje zakonodajnih procedur Oblika pritiska je tudi arbitrarna uporaba zakonskih procedur, da bi ovirali namene nasprotnikov. Osrednja proceduralna moþnost, na katero referira natoskeptièna civilna druþba, je referendum o tem vprašanju. Predstavniki vladajoèe politike so þe veèkrat nakazali, da jim referendum ne ustreza pretirano in da bi se mu pri šibki podpori èlanstvu tudi izognili, èe bi bilo to kakor koli mogoèe. Izgovori so razlièni, mnogi med njimi pa omalovaþujejo refrendum kot tak, èeprav je ustavna kategorija. Obrambni minister dr. Anton Grizold je 28. 7. 2001 cinièno izjavil, da »ne bi razmišljal o referendumu v slovenskih razmerah, v tako nizki stopnji politiène in siceršnje kulture«21. Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je 5. 3. 2002 diskvalificiral institut referenduma: »Dejansko je referendumsko odloèanje o tej zadevi neke vrste nezaupnica parlamentarni, predstavniški demokraciji.22« Predsednik vlade dr. Drnovšek pa je 19. 3. 2002 na poslansko vpašanje v DZ odgovoril, da se vlada za zdaj še ni odloèila, da bi predlagala referendum, in da je »vlada zgolj eden izmed moþnih predlagateljev referenduma«. S tem je namignil, da bo vladna koalicija poskušala zaobiti razpis referenduma, èetudi z njim soglaša velika veèina drþavljank in drþavljanov. Vladna koalicija je proceduralno arbitrarnost pri problemu Nata þe manifestirala spomladi 2002 z blokado predloga Stranke mladih Slovenije za razpis posvetovalnega referenduma o vkljuèevanju RS v zvezo Nato. Predlog je bil vloþen 22. 3. 2002 v èasu izrazite razcepljenosti javnega mnenja. Vladna stran je izbrala taktiko zadrþevanja in predlog je prišel na dnevni red DZ šele 22. 5. 2002, vmes pa ga je dvakrat prestavil. Dnevni red DZ je sicer zaseden, vendar vladna koalicija pogosto prejme manj pomembne zakone po hitri proceduri. Predlog SMS je bil seveda z zanesljivo poslansko veèino povoþen, za nameèek pa so nekateri razpravljavci še oblatili predlagatelje in jih obtoþili neresnosti. Zavrnjen pa je bil tudi z argumentom, da je najbolj primerna referendumska oblika naknadni referendum. Vladajoèa politika je paè presodila, da so moþnosti za pozitiven izid veèje pri naknadnem referendumu po praškem vrhu, ko bi lahko izkoristili evforijo zaradi zunanjepolitiènega uspeha, zato se je (celo v nasprotju s stališèi predstavnikov Nata) opredelila za to obliko. Dr. Anton Bebler pa je uporabil celo argumentacijski salto mortale, da bi z njim spodbil smiselnost referenduma o vstopu v Nato: »... v demokratiènih drþavah referendum ni vedno najboljši naèin za sprejemanje drþavnih odloèitev. V nekaterih zadevah pa je referendum 21 22 Grizold, Anton, intervju, Delo, SP, 28. 7. 2001. Rupel, Dimitrij, oddaja »Aktualno«, TV Slovenija, 5. 3. 2002. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti naravnost neprimeren. Recimo na sosednjem avstrijskem Koroškem, kjer namerava deþelni glavar Jörg Haider izpeljati referendum o postavitvi dvojeziènih napisov.« To je seveda nerazumevanje pravne razlike med pravicami in med politièno arbitrarnimi odloèitvami kot predmetom referendumskega vprašanja. Poleg tega pa je nedemokratiènost diktature veèine kot razlog za nerazpis referenduma pomešal z nespornim mnenjem veèine kot podlago za razpis referenduma.23 2. POLJE EKSTREMNEGA: KONSTRUIRANJE SOVRAÞNIKOV NACIONALNEGA SOGLASJA Èe so doslej navedene razlage motivov za nasprotovanje vstopu Slovenije v Nato temeljile na diskreditiranju posameznih mnenjskih voditeljev ali nosilcev posameznih pobud, je bolj sistematièna stopnja predsodkov ustvarjanje tipskih skupin domnevnih nasprotnikov politiènega ali nacionalnega konsenza. Ne gre le za arbitrarno pripisovanje spornih osebnih okolišèin konkretnim posameznikom ali ustanovam, paè pa za nasproten proces: cele skupine so definirane s predsodki. S tem se sovraþni govor dopolni v razvito obliko, ko »mi« in »oni« dobita vseobsegajoèe razseþnosti. Rasizem je le ena, morda najbolj reprezentativna, od njegovih oblik. V javnosti najbolj znan primer neposredno rasistiènega argumenta je zapisal prof. dr. Anton Bebler: »Èe þeli Mladina biti soliden èasopis, ki resno in objektivno obravnava za našo drþavo in druþbo pomembne zadeve, potem menim, da ni bilo primerno zaupati temo Nato ravno Igorju Mekini. Þe veèkrat, med drugim v èasu vojaške operacije Nato zoper ZRJ l. 1999, se je izkazal za nezmoþnega, tudi zaradi tesnih druþinskih vezi s Srbijo, objektivno pisati in razpravljati o vsem, kar je povezano ali samo diši po Nato.«24 Mekina tu ni napaden kot posameznik, paè pa gre za predpostavko, ki cilja na kolektivnost. Pripadniki ali simpatizerji t. i. srbstva naj bi bili nekako »po svoji naravi« naravnani proti Natu, ta pa da je temeljni nacionalni interes »slovenstva«. Navedeni primer je sicer ekstremistièna »špica«, vendar ima obseþno kontekstualno ozadje. Navezuje se na veèinsko protisrbsko razpoloþenje v Sloveniji med osamosvajanjem in še potem. Tedanja gonja proti srbstvu ni bila le stvar politiènih teþenj po razdruþitvi skupne drþave, paè pa je imela predvsem moène kulturne razseþnosti. Eden glavnih argumentov za odhod Slovenije »z Balkana« je bila 23 24 Bebler, Anton, »Naj obrambo prepustimo Italiji?«, Delo, SP, 16. 2. 2002. Tezo je Bebler ponovil na predvolilnem intervjuju na TV Slovenija za predsedniške volitve 2002. Bebler, Anton, Pismo bralca, Mladina, 17. 12. 2001. 119 120 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti ideja bistvene kulturne ali civilizacijske razlike med Slovenijo in Balkanom, ki ga je najbolj intenzivno predstavljalo »srbstvo«. Kampanja ni poudarjala le centralizma in razvojnih dilem kot osrednjih realnopolitiènih problemov SFR Jugoslavije, paè pa je vpeljevala tudi kulturno rasistièni rez. »Balkan« je nastopal kot totalna civilizacijska kategorija in na drugi strani njegovo nasprotje »Zahod« ali pogosteje »Evropa«. Zato so bile najpogostejše sintagmatske metafore, ki so opisovale proces razdruþitve ali odcepitve iz SFRJ, prostorske ali identitetne. Govorile so bodisi o odhodu, begu, poti, prehodu iz nekega obmoèja v drugo obmoèje, bodisi o pripadnosti ali koreninah. Implikacija prostorskih metafor je zahteva po zapiranju, postavljanju meja, zapor in barikad, torej po obrambi. Implikacija identitetnih metafor pa je teza o iztrganosti iz naravnega poloþaja ali bistva neke skupnosti, torej o kulturni okupaciji. Funkcija teh kulturnorasistiènih elementov osamosvojitvene kampanje ni bila le zagotovitev soglasja (nasprotovanje Srbom oz. jugoslovanski ideji), paè pa tudi homogenizacija »naše« skupnosti oz. konstituiranje drþavljanske druþbe kot tönniesovske skupnosti.25 Kulturni rasizem, naperjen proti Srbom specifièno, širše pa proti vsemu z Vzhoda, je bil torej ideološka tvarina, ki je pomembno vplivala na nastajanje nacionalnega soglasja pri osamosvajanju. Z vkljuèevanjem osamosvojene Republike Slovenije v evroatlantske politiène integracije pa so osamosvojitvene domaèe elite26 naletele na soroden ideološki repertoar, ki zaseda pomembne poloþaje v zahodnoevropskih in evro-ameriških integracijskih institucijah. Politika zapiranja in obrambe pred tujci v kulturnem smislu je vpisana v širitvene strategije EU in Nata in v stroge reþime nadzora meja, poleg tega pa je del moènega trenda neokonservativnih politiènih programov, ki so prav zadnja leta v vzponu. Ko so torej slovenske osamosvojitvene elite dosanjale svoje kulturnorasistiène sanje o pobegu z Balkana in vstopu v Evropo, so tam našle analogne ideološke razmere: trend je obramba evropske ali tudi ameriške civilizacije (George Bush ml. bi rekel »svobodnega sveta«) pred drugimi kulturami. Trend se kaþe v raznih institucionalnih oblikah: schengenski ali mehiški mejni reþim, zaostrovanje odnosa do priseljencev, najbolj eksplicitno v retoriki skrajne desnice, pa tudi v obliki t. i. boja proti terorizmu (seveda specifièno islamskemu integralistiènemu terorizmu, 25 26 Prim. Tönnies, Ferdinand, Skupnost in druþba. Tukaj bi rad poudaril, da se mi zdijo tiste sociološke paradigme, ki poudarjajo razliko med odloèujoèimi elitami in odloèanim ljudstvom, preozke. Na tem mestu je kljuèen fenomen oblikovanja druþbenega soglasja, pri katerem ne gre zanemariti vloge mnenjskih elit, vendar pri vistosmerjanju aktivno ali pasivno sodelujejo vsi ljudje. Najintenzivnejše pobude pravzprav obièajno prihajajo od spodaj. Prim. Arendt, Hannah, The Origins of Totalitarianism. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti ne pa tudi denimo proti terorizmu severnoameriških kršèanskih fundamentalistov). Zveza Nato je v neokonservativni kulturnorasistièni optiki razumljena kot eno od sredstev huntingtonovskega »spopada civilizacij«27 ali, bolje reèeno, brambovstva pred morebitnimi napadi ogroþajoèih nasprotnih civilizacijskih blokov. Takšen huntingtonovski pogled na mednarodne odnose je moè zaslediti tudi na Slovenskem. Kot nikakor ne osamljen primer naj navedem zunanjega ministra Rupla: »Veliko vprašanje je, èe bi se Slovenija z odklanjanjem vstopa v Nato obvarovala pred delovanjem teroristov. Dejstvo je, da je Slovenija þe sedaj del zahodne civilizacije, njen vstop v EU pa bo to samo potrdil. Boj islamskih fundamentalistov ni samo boj proti ZDA, ampak sploh proti vrednotam zahodne civilizacije. Ker zagovarja takšne vrednote, islamski fundamentalisti vidijo Slovenijo kot svojega nasprotnika.«28 Pripadnost civilizaciji je tu predstavljena kot dejstvo, na istem predavanju pa je zunanji minister zagovarjal tudi Huntingtonovo tezo, da se med civilizacijami porajajo napetosti zaradi njihovih intenzivnejših stikov v procesih globalizacije. Iz tega izpeljuje sklep, da slovenskemu narodu kot pripadniku zahodne civilizacije ne preostane drugega kot delovati pri skupnih obrambnih naporih te civilizacije. Steber te obrambe pa da je seveda zveza Nato. Konstrukt zveze med »spopadom civilizacij« in nujnostjo vstopa v Nato je bil posebno aktualen po 11. septembru. Minister Rupel je takoj po teroristiènem napadu za TV Slovenija izjavil, da se s tem vzpostavlja loènica »med civiliziranim in barbarskim ali malopridnim svetom«. Poanta takšnih trditev ni le interpretacija dogodka s »spopadom civilizacij«, paè pa tudi utrjevanje ideološke povezave med t. i. »zahodno civilizacijo« in »slovenstvom«. Torej: »slovenstvo« pripada »zahodni civilizaciji«. Ker je ogroþena, moramo sodelovati pri obrambi. Vstop v Nato se tako kaþe kot eksistencialni problem naroda. S sprejetjem takšne interpretacije je kakršna koli razumna razprava in tudi kakršno koli demokratièno tehtanje in odloèanje za vstop ali proti vstopu v zavezništvo zamrznjeno. Èe sprejmemo nacionalnoeksistencialni okvir ustvarjanja politiènega konsenza, se prostor za demokracijo in odprto druþbo zoþi. Kulturnorasistièna interpretacija politiènih dilem ne uèinkuje samo zaostrovalno navzven, paè pa pelje tudi v nazorsko èišèenje v lastnih vrstah. Vodi v iskanje oz. konstruiranje sovraþnih ali tujerodnih elementov (pri rasizmu je to ena in ista kategorija) med nami. 27 28 Huntington, Samuel P., The Clash of Civilisations. Rupel, Dimitrij, predavanje »Kultura, multikulturnost, globalizacija in terorizem«, Fakulteta za druþbene vede, 19. 12. 2001, objavljeno na: 121 122 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti V tej perspektivi ima radikalno konservativna strategija ustvarjanja nacionalnega soglasja nevarne, predvsem pa neznane razseþnosti. Iskanje »notranjega sovraþnika« se ne konèa le pri tistih s »tesnimi druþinskimi vezmi s Srbijo«. Zajame lahko tudi številne druge skupine, tako glede na rod, kulturo ali nazor. Enega od morebitnih spektrov skupin nasprotnikov, obravnavanih na sovraþni naèin, je zelo neposredno prikazal dr. Anton Bebler v pismu bralcev, ki smo ga þe navedli.29 Vsekakor po Beblerjevem mnenju preglasni in bi jih bilo treba utišati v korist nemotenega nacionalnega soglasja. 3. POLJE EKSTREMNEGA: IMAGINARIJ ENOTNOSTI IN UZURPACIJA JAVNEGA PROSTORA Ekstremni nastopi v prid vstopa Slovenije v zvezo Nato so pogosto podkrepljeni z zamislijo, da je neenotnost stališè glede Nata nekaj slabega ali škodljivega. Nekateri zagovorniki se zavzemajo za soglasje »naravne volje«, ki pa ga empirièno ni. Vèasih celo odloèno zahtevajo enotno in usklajeno delovanje vseh uradnih politiènih subjektov in celo javnih ustanov.30 Konceptualni okvir, v katerem se porajajo tovrstne zamisli ali zahteve po celoti in nedeljenosti javnega prostora, je skupnost. Zlasti zunanji minister Rupel nenehno govori, da »Slovenija þeli v Nato«, da se je »Slovenija odloèila za Nato« ipd. Veèkrat je namesto o drþavi govor kar o slovenskem narodu, pa ne le iz ust kulturnikov, paè pa tudi najvišjih predstavnikov drþave. Zunanji minister Rupel se je v zvezi s pomenom vstopa v Nato skliceval na »naravni nagon vsakega zdravega naroda«31. Podobno tudi predsednik ZLSD Borut Pahor: »Tehtanje za in proti tokrat ne bo dovolj. Upoštevati je treba tudi zgodovinsko intuicijo naroda, kot smo jo imeli þe leta 1990.«32 Obièajno se koncept skupnosti manifestira v zamisli o takšni ali drugaèni enotnosti. Veleposlanik Slovenije v ZDA Davorin Kraèun je 1. 5. 2002 v pododboru za evropske zadeve odbora za mednarodne odnose predstavniškega doma ameriškega kongresa v nasprotju z dejstvi izjavil, da za èlanstvo v Natu v Sloveniji obstaja široko politièno soglasje med vsemi parlamentarnimi strankami, tako v koalicijski vladi kot v opoziciji in tudi pri veèini drþavljanov. V diplomatskih odnosih med drþavami je tovrsten þargon smiseln, saj drþava vsaj teoretièno nastopa kot mnenjsko in interesno nedvoumen subjekt. V praksi to 29 30 31 32 Bebler, Anton, pismo bralca, Mladina, 18. 3. 2002. Protestno odprto pismo Mirovnega inštituta zoper enostransko predstavitev tematike vkljuèevanja Slovenije v zvezo Nato v oddaji »Aktualno«, 18. 4. 2002. Rupel, Dimitrij, »Skrajni èas za prihodnost Slovenije«, Delo, SP, 11. 8. 2001. Programska konferenca ZLSD, Otoèec, 13. 4. 2002. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti velja le toliko, kolikor ima vlada moèi oz. domaèe podpore za svoje projekte. Pri notranjepolitiènih dilemah ali bojih pa ima diskurz celosti manipulativen uèinek, saj je Slovenija kot javni prostor ali politièno telo izrazito razdeljena glede vstopa v Nato.33 Petindvajsetega marca 2002 je predsednik ZLSD Borut Pahor na javni tribuni ZLSD na temo Slovenija in evroatlantske povezave v Novi Gorici izrazil upanje, »da si bodo tudi ostale politiène stranke v Sloveniji prizadevale za to, da se bodo kazalci javnega mnenja glede omenjene tematike spet dvignili na višjo raven. (...)« Na koncu pa je še enkrat poudaril, da morajo v stranki narediti vse potrebno, da bodo šli njeni èlani novembra na referendum in glasovali »za« Nato.34 Na ustanovnem sestanku Slovenskega odbora za Nato je dr. Dimitrij Rupel »poudaril, da Slovenija potrebuje veè sodelovanja in veèje soglasje pri vprašanjih nacionalnega interesa; ko gre za strateške zadeve, po njegovem mnenju ne bi smelo prihajati do strankarskih delitev«35. V oddaji »Aktualno« TV Slovenija je dr. Rupel 17. 4. 2002 dejal, da »vlada referendumu ne bo nasprotovala, ampak bo skušala doseèi poenotenje med ljudmi ter tako na referendumu doseèi podoben uspeh, kot ga je imel plebiscit o neodvisnosti Slovenije«.36 V oddaji »Aktualno« na TV Slovenija je tudi obrambni minister dr. Grizold 5. 3. 2002 zagovarjal tezo o enotnosti: »Seveda pa morajo vsi drþavni organi dati ne samo svoja stališèa, ampak tudi drþavne programe vkljuèevanja v Nato.« Enotno in niè drugaèe naj bi za Nato nastopale vse parlamentarne stranke. Dr. Rupel se je 18. 3. 2002 zavzel za enotni nastop vseh politiènih strank podobno kot pri osamosvojitvi. Po njegovem preprièanju je bilo bistvo javne diskusije v DZ 16. 1. 2002, ki so jo mediji zaradi oviranja nasprotnikov oznaèili za farso, v »demonstraciji enodušnosti slovenskih drþavnikov« 37. Zahteva po enotnem opredeljevanju je naslednji korak predpostavke o enotni »naravni volji« drþave ali naroda. Zavzemanje za soglasje vseh veljavnih politiènih akterjev je stalnica kampanje za vstop v Nato. Vizija ekstremnih zagovornikov je enotnost ljudstva, sredstvo za to pa je enotnost vseh drþavnih organov, vseh politiènih funkcionarjev in celo vseh proraèunskih porabnikov, med temi tudi javne televizije. Vsakršna avtonomija vodilnih politiènih funkcionarjev gle33 34 35 36 37 Podatki raziskave SJM od marca 2002 dalje kaþejo, da je deleþ zagovornikov vstopa v Nato niþji od 50 odstotkov, deleþ nasprotnikov pa niha okrog 35 do 40 odstotokov. V posameznih mesecih deleþ nasprotnikov celo presega deleþ zagovornikov. STA, 25. 3. 2002. Poudariti je treba dejstvo, da je med vsemi parlamentarnimi strankami ravno ZLSD tista, katere èlanstvo je najbolj razdvojeno glede vstopa v Nato. STA, 24. 1. 2002. STA, 17. 4. 2002. Rupel, Dimitrij, »Pritoþba na napaèni naslov«, , 18. 3. 2002. 123 124 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti de vprašanja Nata je na tihem, vèasih pa tudi naglas razumljena kot nedopustna, kritika takšnih stališè pa vsaj kot sumljiva. Enajstega aprila 2002 je odbor za zunanjo politiko DZ sprejel sklep o prednostnem pomenu èlanstva Slovenije v Natu in dodal, da »so drþavni organi dolþni sodelovati pri seznanjanju javnosti o pomenu vkljuèevanja v zavezništvo. (...) V razpravi se se vsi nastopajoèi z izjemo Aurelia Jurija (ZLSD), ki se je tudi vzdrþal glasovanja o prvem danes sprejetem sklepu, odloèno zavzeli za vstop v zavezništvo in menili, da morajo drþavni organi usklajeno in preprièljivo, pa tudi s konkretnimi primeri javnost seznaniti o pomenu èlanstva v zavezništvu za Slovenijo. Kacin je ob tem spomnil, da so bile glavne parlamentarne stranke doslej enotne glede zunanjepolitiènih prioritet, kot je èlanstvo v Nato, in da bi moralo pri tem tudi ostati.« Poslanec Jakiè je namero ponazoril celo z vojaško metaforo: vlada bi morala »pri preprièevanju javnosti nemudoma ‘zaèeti streljati z vsemi topovi, pri tem pa uporabiti konkretne naboje’.«38 Dan pred obravnavo predloga SMS v DZ, 21. 5. 2002, je vlada drþavnemu zboru poslala informacijo o vkljuèevanju Republike Slovenije v zvezo Nato. V tem uradnem dokumentu je zapisala tudi tole: »Potrebno je pospešiti delovanje v zvezi z vkljuèevanjem RS v polnopravno èlanstvo v Nato. Pri tem èakajo – predvsem Drþavni zbor in Vlado RS – nekatere vaþne naloge: (...) – Koordinirano nastopanje poslancev Drþavnega zbora v mednarodni skupnosti in v dvostranskih stikih zaradi podpore in postopkov, ki so potrebni za èlanstvo Republike Slovenije v Nato.« Proti temu protiustavnemu39 navodilu sta protestirala le dva poslanca, drugi s predsednikom DZ Borutom Pahorjem vred, ki je odgovoren za ugled in zakonitost dela DZ, poslanci, predsednikom republike Milanom Kuèanom in èlani vlade s premierom dr. Janezom Drnovškom na èelu pa ne. Za diskurzom celosti stoji poleg koncepta skupnosti še dodaten razlog: omalovaþevanje mnenja »navadnih ljudi«, ki nimajo formalnih pristojnosti v ustanovah oblasti, in poudarjanje pomena in pristojnosti uradnih ustanov in druþbenih elit. Argument, da je mnenje ljudi manj pomembno, saj ga izraþajo politièni predstavniki, velja tudi pri iskanju razlogov proti razpisu referenduma o Natu: najvišji politiki so veèkrat poudarili, da je konsenz – èe ne drugaèe – þe doseþen med šestimi parlamentarniimi strankami. Vstop v Nato je po dr. Ruplu nesporen zato, ker »so svojo privrþenost kolektivni obrambi v okviru Nato in sodelovanju v protiteroristièni koaliciji izrekli vsi najvišji predstavniki oblasti v Republiki Sloveniji in naj38 39 STA, 11. 4. 2002. Èlen 82 ustave RS pravi: »Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila.« 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti vidnejši predstavniki opozicije«40. Èeprav tega soglasja empirièno ni, ga Rupel in še nekateri drugi ekstremni zagovorniki Nata uporabljajo kot logièni pogoj nedvoumnosti odloèitve za Nato. Soglasje kot tako ne bi smelo biti dvomljivo, zato štejejo za sporno le delovanje tistih, ki ga kalijo. V zvezi z elitistiènim pojmovanjem demokracije moramo opozoriti na posebno rabo izrazov, s katerimi poskušajo pokriti raznolièni spekter stališè drþavljank in drþavljanov o dilemi vstopa v Nato. Kadar bi morali spregovoriti o ljudeh kot mnoþini, govorijo o javnem mnenju ali celo »javnem razpoloþenju«41 in njegovih »kazalcih«42. Javno mnenje tu nastopa kot instrumentalni koncept, ki ni kaj dosti veè od enovite statistiène gmote oz. materije, ki jo je mogoèe preprosto meriti in upravljati. Glavni vzvod so seveda mediji kot èetrta veja oblasti v dobesednem pomenu besede. V partitokraciji je namreè naèelo delitve oblasti v praksi þe precej odpravljeno. Na ustanovnem sestanku Slovenskega odbora za Nato je dr. Rupel govoril, da »javno mnenje je s primernim delovanjem mogoèe obrniti v prid slovenskemu vkljuèevanju v zavezništvo«. (STA, 24. 1. 2002) Zveza Nato je predstavnike Slovenije 9. 4. opozorila na problem nizke oziroma padajoèe javne podpore èlanstvu v povezavi. Zunanji minister dr. Rupel je pri tem izjavil, da »je ta problem potrebno razrešiti in javnomnenjsko podporo ‘popraviti’«. In še: »Nekatere naloge mora Slovenija še opraviti: z izjemo izboljšanja javnomnenjske podpore na politiènem podroèju ne zelo zapletenih, na obrambnem podroèju pa jo èaka še nekaj veè dela« (STA, 9. 4. 2002). Na javni tribuni ZLSD na temo Slovenija in evroatlantske povezave v Novi Gorici je predsednik ZLSD Borut Pahor pozival druge politiène stranke naj si prizadevajo, »da se bodo kazalci javnega mnenja glede omenjene tematike spet dvignili na višjo raven« (STA, 25. 3. 2002). Kaþe, da »javno mnenje« tu ne nastopa toliko kot kazalnik razmisleka ljudi, paè pa je razumljeno tudi kot skrajni domet politiènega delovanja drþavljank in drþavljanov. Denimo odloèitev za vstop v Nato je za nekatere neizpodbitna preprosta zato, ker temelji na veèinskem soglasju v stroki in v glavnih parlamentarnih strankah. Na ti dve prizorišèi omejujejo tisti politièni prostor, ki kaj »šteje«.43 Zato ni prièakovati, da bi obièajni drþavljani lahko imeli kakšna relevantna stališèa. Za ustvarjanje stališè in odloèitev da so poklicani 40 41 42 43 Rupel, Dimitrij, »Pojasnilo Ministrstva za zunanje zadeve v zvezi s slovenskim vèlanjevanjem v Nato«, , 4. 2. 2002. Ibidem. Metafora kazalca ni sluèajno prevzeta iz tehniènih ved. Napeljuje na koncept stroja s preprostim mehaniènim delovanjem, ki ga je mogoèe upravljati s preprostimi ukaznimi postopki. Rupel, Dimitrij, »Skrajni èas za prihodnost Slovenije«, Delo, SP, 11. 8. 2001. 125 126 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti »pristojni«: politiki in strokovnjaki, morda še gospodarstveniki, vsekakor pa le predstavniki elit. Politiène odloèitve predstavljajo kot stvar elit strokovnjakov in poklicnih politikov, sodelovanje drþavljanov bodisi v odprti javni razpravi bodisi na referendumu pa poskušajo omejiti na minimum lepega vtisa. SKLEP Ekstremne ideologeme, ki smo jih našli med izjavami in zapisi v prid vstopu Slovenije v zvezo Nato, lahko razdelimo na tri tematske skupine.44 Pri prvi gre za razumevanje politiènega prostora kot tönniesovske skupnosti, za katero je v nasprotju z pluralizmom racionalnih volj bistvena enotnost naravne volje. Takšna interpretacija sveta omogoèa tale sklop: izkljuèevanje drugaènih (po vesti, stališèih, izvoru ...). Tretji sklop so politièni in pravni vidiki prvih dveh: to je nasprotovanje liberalnodemokratiènim naèelom politike in drþave. 1. > > > 2. > > > > > > 3. > > Produkcija skupnosti: poskus oblikovanja nacionalnega soglasja na podlagi izkljuèevalnih in homogenizirajoèih naèel skupnosti; usodnost in naravna volja; zahteva po enotnosti volje. Izkljuèevanje drugaènih: izkljuèevanje drugaèe misleèih iz javnega prostora; »teorija« zarote; stigmatiziranje drugaèe misleèih; nazorska ksenofobija (zlasti do ljudi levièarskega preprièanja ali þivljenjskega sloga); rasizem; kulturni rasizem civilizacij. > > > > > Napad na politièni liberalizem: substancializacija demokracije; omejevanje politiènih pristojnosti na profesionalno politiko in stroko; enaèenje vladajoèih politiènih skupin in programov z drþavo; nasprotovanje naèelu delitve oblasti; pritisk za podrþavljanje javnih medijev; nasprotovanje neposredni demokraciji; instrumentalna demokracija proti participatorni. 44 Takšen razpored se ne ujema z razporedom poglavij te razprave. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti Na podlagi tega moramo ugotoviti, da pri obravnavanih ekstremnih diskurzih v prid vstopu Slovenije v zvezo Nato nimamo opraviti z neokonservativno ideološko podstatjo, saj ta veèinoma nastopa znotraj liberalnodemokratiènega okvira. To so bolj radikalni elementi. Njihovo poimenovanje naj ostane odprto, ravno tako tudi razprava o izvorih. Zgodovinske analogije so obièajno mogoèe le s pridrþkom. Zdi se, da so ekstremne govorice skupnosti, izkljuèevanje in protiliberalizem v polemikah glede vstopa Slovenije v Nato nekaj novega. So nekaj, o èemer bomo morali še razmisliti in o dometu èesar lahko le ugibamo. 127 128 129 študije SIMONA studies WAR JUGGLING ZAVRATNIK ZIMIC »On August 5th a small sea-war between Slovenia and Croatia began« (Mag, August 21, 2002). Avtorica prispevka je doktorica socioloških znanosti in raziskovalka na Mirovnem inštitutu. Ukvarja se predvsem s problematiko migracij in èlovekovih pravic, mobilnosti, meja in etniènosti. The author holds a PhD in sociology and is a research fellow at the Peace Institute in Ljubljana. Her main topics of research are migrations and human rights, mobility, borders and ethnicity. e: simona.zavratnik@guest.arnes.si ÞONGLI RANJE Z Simona Zavratnik-Zimic analyzes the events of the summer of 2002 i.e. media coverage of issues related to the sea border between Slovenia and Croatia such as incidents involving local fishermen, determination of the border, and arbitrage. The milestone that marked the onset of the circumstances providing the context for »VO JNO« »Petega avgusta se je na morju zaèela mala vojna med Slovenci in Hrvati« (Mag, 21. 8. 2002) 1. DRÞAVOTVORNI MEJNIK Skorajda ne poznam vsebine, ki se tako ali drugaèe tièe slovensko-hrvaške meje, pa bi o njej obstajal vsaj naèelen konsenz na raznih ravneh. Ne zgolj na obeh straneh drþavne meje, temveè predvsem v stališèih akterjev, kakršni so politiène stranke, civilna gibanja, kulturna zdruþenja, birokraciji drþavnih centrov, akterji gospodarske politike, društva in posamezniki lokalnih obmejnih prostorov itd. Zastavljata se vprašanji, zakaj tako nestrinjanje in kaj je vzrok oèitnemu razhajanju v skorajda vsem, kar ima opraviti s slovenskohrvaško mejo, sodobnimi odnosi med drþavama in njuno skupno preteklostjo? Poskušala bom poiskati del odgovora v razmišljanjih o druþbenih in medijskih konstrukcijah relativno nove geopolitiène meje, ki ne manifestira le prostorskega razmejevanja suverenih nacionalnih drþav, temveè nakazuje raznotero druþbeno in kulturno razlikovanje na tej ali drugi strani. 130 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 these events was the gaining of sovereignty by both countries in 1991. Over the course of subsequent years, various meanings, arising from bilateral political documents as well as European integration processes, were ascribed to the border. However, the most marginalized aspect of this issue has always been the implications for local inhabitants i.e. local links and the preservation and encouragement of contacts that were characteristic of these regions before the existence of the border. The author presents two aspects of the constitution of the new border: the social construction and media perception of this new institution (media analysis is here limited to the summer of 2002). The sociological characteristics of the establishment of the new border and of resulting differentiation are delineated through the following relations: 1. The process of short- and long-term response i.e. adaptation to the reality of the new border, especially on the part of local residents. The initial stage was characterized by immediate reactions to the reality of the new institution, which represented discontinuation in the structure and dynamics of social contacts on both sides of the borderline. The second stage is a longterm process in which mental representations of the borderline gradually become formed. This process takes place on several levels simultaneously, but primarily implies the socialization of the new generation for which the borderline will represent an indisputable fact. 2. The nature of this border viewed from the aspect of its permeability and cross-border interactions. In other words, the question here is whether a borderline plays the role of a filter, of a barrier or of a contact area. The border between Slovenia and Croatia is an example of a selective mechanism in V tekstu analiziram dogajanje poletja 2002, ko so mediji poroèali o Piranskem zalivu, ribiških incidentih, aretaciji Joška Jorasa, doloèanju meje, arbitraþi itd., pri èemer je treba zapisati opombo, da je kontekst celotnega dogajanja veliko širši. Sega v za Slovenijo in Hrvaško drþavotvorno leto 1991 in se nadaljuje s konstruiranjem raznih pomenov, ki jih je meja dobivala v poznejših letih, nedvomno tudi v luèi politiènih dokumentov, kakšen je maloobmejni sporazum1. Razni pomeni meje so se izkristalizirali na nivoju bilateralnih in regijskih politiènih odnosov. Doloèanje drþavne meje kot politiène institucije je najprej resda vpeto v okvir nastajanja nacionalnih drþav, a treba je upoštevati še druge vplive, med njimi najodloèilnejše evropske integracije. Vendar pa je bil pri konstituiranju meje najbolj na rob odrinjen vidik lokalnega, to je obmejnega povezovanja, ohranjanja in spodbujanja stikov, ki so bili za ta prostor znaèilni pred njenim nastankom. V tekstu bom prikazala dva vidika nastajanja meje: druþbeno percepcijo institucionalizacije meje (meja torej postane ena kljuènih druþbenih institucij) in medijsko percepcijo meje. Najprej je smiselno poudariti nekatere sociološke znaèilnosti procesov vzpostavljanja nove meje in posledièno razlikovanja, ki vpliva na nastanek novih mikrodruþb ob meji in onkraj nje. Gre za druþbeno konstruiranje meje, to je vzpostavljanje pomenov, ki jih ta meja ima za posameznika v konkretnem þivljenjskem okolju. Zatem se bom vrnila k medijski konstrukciji meje, ki teèe predvsem po logiki medijskega trga, a tudi po politièni opredeljenosti. 2. KONSTRUIRANJE NOVE MEJE: SLOVENIJA IN HRVAŠKA Meja in obmejni prostor sta se v novih okolišèinah druþbeno manifestirala zlasti na temelju procesov razlikovanja ob njej. Bistve1 Sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško (SOPS) je hrvaški sabor ratificiral leta 1997, slovenski drþavni zbor pa 2001. Sporazum najprej doloèa obmoèje uporabe v obeh drþavah (s seznamom naselij za obe drþavi) in razna podroèja þivljenja ob meji: reþim prehajanja meje, listine za prehod meje, specifiko prehajanja meje za zemljiške dvolastnike itd. Z dokumentom so regulirani tudi carinske olajšave za imetnike obmejnih prepustnic, obseþno podroèje pomorskega in kopenskega prometa in samo obmejno sodelovanje. Sporazum so zelo razlièno politièno ocenjevali in veliko kritizirali, v delu politiène javnosti še vedno velja za nesprejemljivega (v celoti ali posamezni èleni). Mislim, da je pozitiven dokument, in da prispeva k odprti in prehodni meji ter omogoèa obmejno sodelovanje na številnih podroèjih druþbenega in gospodarskega þivljenja. Problem vidim v dejstvu, da po sprejetju sporazuma ni bila zgrajena potrebna infrastruktura, zlasti maloobmejnih prehodov. Zdi se, da se okoli tega dogaja nekakšno taktiziranje, èakanje na èas, ko bo slovensko-hrvaška meja postala zunanja meja Evropske unije. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 no bolj kot podobnosti so izraþene razlike in drugaènosti. Kako se nova meja manifestira v zavesti ljudi? Predvsem pri lokalnem prebivalstvu, saj ga njene posledice z organizacijo vsakdanjega þivljenja najbolj zadevajo. Izhodišèe takim razmišljanjem so historièno kontinuirani èezmejni stiki in številni naèini povezovanja in sodelovanja v tem okolju, ki po mojem mnenju govorijo tudi o pripravljenosti, volji in nujnosti, da se taki stiki ohranijo. Pri izhodišènem vprašanju raznih manifestacij meje se osredotoèam na naslednje kljuène pomene: prviè, proces kratkoroènih in dolgoroènih odzivov na dejstvo meje, predvsem lokalnega prebivalstva; drugiè, premislek o prepustnosti meje in socialni interakciji; tretjiè, izgrajevanje suverenih nacionalnih drþav, pri èemer se postavljajo loènice na relaciji novo vzpostavljenih oziroma zahtevanih politiènih identitet; in èetrtiè, perspektiva schengenske meje, saj bo z njo slovensko-hrvaška meja postala ostra loènica med Evropsko unijo in njeno periferijo. To zadnje pomeni iz lokalne perspektive sreèevanje in razmejevanje zahoda in vzhoda, rob Evropske unije in Balkana, ki nastopata kot nasprotni identiteti. 2.1. Mentalna meja kot sistem nepripadanja Pri izgrajevanju meje kot mentalne, zamišljene strukture gre po eni strani za mejo kot fizièno loènico, torej geopolitièno razmejitev, in po drugi strani za vzpostavljanje meje kot mentalnega konstrukta in za percepcijo meje v zavesti ljudi. Tak vidik je blizu Andersonovemu (1998) pojmovanju zamišljene skupnosti, ki medsebojno in èezgeneracijsko povezuje posameznike, s èimer je torej ustvarjena skupnost, ki jo razumem predvsem kot politièno skupnost. Pri privajanju na mejo, mislim, da gre za kratkoroène in dolgoroène odzive. Prvo obdobje je takojšnja reakcija na fizièno mejo. Meja postane politièno dejstvo in potrebna je kratkoroèna prilagoditev, tako rekoè v trenutku. Raznovrstne interakcije zgolj zaradi meje seveda niso pretrgane, vendar nastane pomemben lom, diskontinuiteta, saj prinaša hude omejitve v vsakdanjem þivljenju. Povezave znotraj enotnega funkcionalnega þivljenjskega prostora, ki je prej v veliko primerih segal èez mejo, so tako motene. Drugo obdobje oznaèujem kot dolgoroèno orientirani proces izgrajevanja meje v zavesti ljudi, to poteka hkrati na veè ravneh, predvsem pa vkljuèuje socializacijo nove generacije, za katero bo meja bolj ali manj samoumevno þivljenjsko dejstvo. Mislim, da lahko po dobrem desetletju þivljenja z novo drþavno mejo govorimo o dolgotrajnem procesu adaptacije oziroma sprejemanja novih druþbenih praks in privajanja nanje. Takšna dolgoroèna orientacija je prièakovana zato, ker meja v veè pogledih spre- 131 an age of integration processes across Europe. The coincidence of integrational and exclusive processes should be viewed from the perspective of a broader context, i.e. the constitution of the Slovenia-Croatia frontier as the future frontier of the European Union. 3. The process of consolidation of national states where the projects of national political identities are of essential importance. The establishment of national political identities is an element of so-called delayed state-formative processes of the late 20th century that was characterized by the breakup of the old division of Europe into two parts (East and West) and by the constitution of a new Europe taking place under the auspices of the geopolitical motto »Europe without borders« (Single European Market) and the Schengen Treaty that envisages firm outer frontiers and their strict control. 4. The setting up of the Schengen borders that will make the Slovenia-Croatia border a strict separation line between Europe and its periphery. This strict line of separation can be understood, in many respects, as marking the »edge of Europe« or the »edge of the Balkans«, or rather, as setting apart the Balkans. This is a local specificity that has nothing to do with the geographical designation of the Balkans but points to the local perspective and the wish to be set apart from the area of the formerly common state of Yugoslavia. The understanding of what the Balkan identity actually means is just the opposite to the notion of European identity, with European identity being indisputably favored over that of the Balkans. In the second part of the text the author deals with the media percep- 132 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 tion of the border. She describes several typical examples of covert, occasionally even explicit, intolerant discourse. Among these are ambiguous forms of intolerance expressed through the exploitation of local fishermen who have been turned into a kind of »fleet« that demarcates the national border. The media named related incidents the “fishermen’s war,” while the economic aspect of fishermen’s demands has been used to promote political motives – their demands were publicly presented as political demands for territorial delimitation. Based on the text titled “War in the Gulf” (Mag, August 28, 2002), the author shows media insinuations relating to the “war in the Gulf of Piran.” The text informs the readers that they are in a state of war that is still going on, even gives the date of its outbreak, and then proceeds to deliver a report from the war field. Another such example is the text titled “The Balkan Philosophy of Good-Neighbor Relations” (Delo, August 3, 2002), which advocates good relations through separation from the Balkans and the erection of an impermeable Schengen wall between Slovenia and Croatia. The predominance of nationalistic and stereotyped arguments is demonstrated, among other things, through an explicit exclusive position underlying the relation “we-they”, where “we” are equated with Slovenia and through it with a proper position in European and Euro-Atlantic integrations (!) while being separated from “them” who belong to the Balkans. In this context of social and media constructions of the Slovenia-Croatia border, which the author describes as “war juggling,” the two issues that seem to be crucial for interpretation of the intolerant discourse are the position of defense (the defense of the border i.e. “a struggle for the border”) and the intensification of tensions. minja vsebino in kvaliteto druþbenih kontaktov med prebivalstvom obeh drþav, zlasti med lokalnimi prebivalci na obeh straneh. S spremenjeno kvaliteto mislim v tem kontekstu na spremembe, ki so opazne v obsegu, dinamiki in strukturi èezmejnih stikov glede na èasovno opozicijo pred mejo in po njej.2 Obdobji sem oznaèila predvsem s privajanjem na nove þivljenjske prakse, zato naj dodam pojasnilo k izbiri pojma. Vzpostavitev drþavne meje je predvsem politièni akt, za katerim stoji drþava oziroma politièna elita, temu dejstvu pa se je kratko malo treba prilagoditi. Jasno je, da se drþavi Slovenija in Hrvaška nista mogli vzpostaviti brez drþavne meje, ki jo po definiciji zahteva drþava. Opozarjam pa na politièno lotevanje od zgoraj navzdol, ki je prebivalce ob meji postavilo pred dejstvo, da se morajo privaditi, pri tem pa je prezrt nasprotni komunikacijski proces, to je vplivanje na naravo te meje od spodaj navzgor, iz lokalnih obmejnih prostorov. 2.2. Narava meje: ostra loènica ali obmoèje stika? Gre za vprašanje, kakšno vlogo ima meja v smislu prepustnosti in èezmejne interakcije. V obseþni druþboslovni literaturi pa tudi v politièni terminologiji nemalokrat definirajo mejo (praviloma z obmejnim obmoèjem vred) kot obmoèje stika, bariere ali filtra. Sintagma meje kot bariere opredeljuje arhaiène druþbe, medtem ko je sintagma meje in obmejnega prostora kot obmoèja intenzivnih socialnih kontaktov oznaka modernih druþb. Meja kot selektivni mehanizem je podana v filtru, ki je lahko vmesna stopnja ali pa integralni element obeh ekstremov, saj je selektivnost moè identificirati tako v modernih kot tradicionalnih druþbah. Slovensko-hrvaška drþavna meja je dejanski primer selektivnega mehanizma, in to v èasu, ki ga na evropski celini bistveno zaznamujejo procesi zdruþevanja. Ta dvojnost oziroma hkratnost integracijskih in izkljuèevalskih procesov se kaþe v ravnanju Evropske unije, ki vkljuèuje in izkljuèuje hkrati: odpravlja notranje meje in postavlja ostre zunanje meje. Kriticizmu Evropske unije, ki je sama oèitni – in celo eden najbolj sofisticiranih – mehanizem filtriranja na svojih zunanjih mejah, se nikakor ne gre izogibati, še manj ga prezreti. Dejstvo, da bo slovensko-hrvaška meja v skorajšnji prihodnosti postala juþna meja EU in s tem schengenska meja, torej selektivna pregrada med »evropskim in neevropskim«, þe nekaj let vpliva na reþime prehajanja. Bistvena znaèilnost slovensko-hrvaške meje je trda, po2 Kljuène tematike, ki jih tukaj le naštevam, so èezmejne interakcije, migracije, etnièna identiteta, teritorialna navezanost, jezikovna identifikacija, vsakdanje þivljenje, procesi sodelovanja, oddaljevanja in konfliktnosti, socialna distanca itd. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 licijska meja. Kot kaþe, je to tudi prioriteta drþavne politike na tem podroèju. Prepustnost meje – pa najsi gre za zeleno, mehko, odprto mejo – vpliva na kljuèno komponento vsakdanjega þivljenja v obmejnem prostoru, to je na vsebino in kakovost druþbenih kontaktov. 2.3. Projekti nacionalnih politiènih identitet in meje Tretji sklop razmišljanja o znaèilnostih slovensko-hrvaške meje je vezan na procese izgrajevanja nacionalnih drþav ali, z drugimi besedami, na projekt nacionalne politiène identitete. Ozemlje je eden kljuènih konstitutivnih elementov sodobne nacionalne drþave, ki je poenostavljeno zajeta v enaèbi: »Drþava pomeni skupek ozemlja, ljudi in oblasti.« Nacionalni teritorij je ekskluzivno omejen teritorij in je politièno suverena entiteta. Proces graditve dveh novih suverenih drþav je moè opazovati na graditvi njunih meja, tako politiènih kot druþbenih in kulturnih. Drþavna meja postavlja imperativ lojalnosti drþavi, tako je tudi izgrajevanje drþave tesno povezano z jasno prepoznavnimi simboli skupinske pripadnosti, takšne skupinske (to je drþavne) identifikacije pa so v tem oziru razvidno politiène. Izgrajevanje politiènih meja je proces institucionalizacije meje, torej kreiranje legitimne politiène institucije, ki ima funkcijo razmejiti nacionalni drþavi. Projekt nacionalne politiène identitete je treba umestiti v kontekst t. i. zamudniškega drþavotvorja poznega dvajsetega stoletja, zaznamovanega z razpadom stare Evrope, razdeljene na vzhod in zahod, in vzpostavljanja nove Evrope, ki se odvija nekje med geopolitiko »Evrope brez meja« (Single European Market) in schengenskim pravnim redom, ki vzpostavlja trde zunanje meje in nadzor nad njimi. Restriktivno izvajanje nadzora na mejah nacionalnih drþav oziroma pri EU na njenih zunanjih mejah v današnji druþbeni realnosti paè ni posebnost. Nasprotno, iz perspektive širitve EU in glede na dejstvo, da se na svojih novih zunanjih mejah proti vzhodu in jugu v pospešeno utrjuje, je prièakovati še veèji poudarek prav na nadzoru. S tega vidika pa ni kaj prida moþnosti za premik od schengenskega juþnega zidu na slovensko-hrvaški meji k odprtemu in prehodnemu obmejnemu obmoèju. Jasno je, da gre za širše vprašanje: ali je mogoè prehod od trdnjave Evrope k bolj odprti, premešani Evropi? Trdnjava Evropa je predvsem vzpostavljala policijske meje, sodobna tehnologija pa ji je pomagala zgraditi elektronske zidove, emeje, ki temeljijo na bazi podatkov o nezaþelenih vstopih in sistemih vizumov. Obdana z elektronskimi zidovi je skonstruirala schengensko periferijo iz drþav na svojem ostrem zunanjem robu. Odprta Evropa pa bi morala najti pogum za bolj humane meje: za mehèanje 133 The rhetoric of the defense position and the ideology of separation create a peculiar impression of threats looming over this border and provide the basis for responses to these imagined threats. First of all, the impression that one is threatened, which is always in the interest of some (political) elite, mobilizes patriotic feelings that are invariably directed towards defending what is “ours”. This defense logic understood as a “struggle for the border” builds on the ideology of exclusion of others i.e. foreigners on the other side of the border who are represented in terms of negative stereotypes. Insistence on alleged tensions in this case represents an auxiliary strategy in forming the intolerant discourse. The area of Istria, to which the Gulf of Piran belongs, has witnessed many instances of demarcation line drawing, but also many examples of cooperation that transcended changeable historical borders. For example, the border between Yugoslavia and Italy that was defined after World War II was one of the most permeable borders during the era of the division of Europe into two blocks. In contrast, the demarcating of Slovenian and Croatian territories following the disintegration of Yugoslavia and cross-border cooperation appears to be politically hopeless. One reason is that both sides perpetuate identical discourses implying a “struggle for the border”, where the most important elements are national interests and national territories. 134 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti meja na zunanjih robovih in za mehèanje notranjih meja (npr. med veèinsko druþbo in imigranti, marginaliziranimi skupinami in posamezniki in posameznicami). 2.4. Evropa brez meja, Schengen in »Balkan« kot nekdanja skupna drþava Z zadnjim vprašanjem zajemam perspektivo konstruiranja schengenske loènice na slovensko-hrvaški meji. Ostra èrta, ki jo je v mnogih ozirih moè prebrati kot rob Evrope in rob Balkana, se vse bolj jasno kaþe predvsem kot loèitev od Balkana. Gre za lokalno specifiko, ki nima niè skupnega z Balkanom kot geografskim pojmom, ampak kaþe na uvršèanje oziroma trganje od prostora bivše skupne drþave. Bivša Jugoslavija je v tej percepciji poenostavljeno izenaèena s predstavo »Balkana«. Pri tem mejaštvu z Balkanom pa predstavi balkanske in evropske identitete praviloma nastopata kot nasprotujoèi si poziciji in pri tem je hierarhièno razmerje povsem jasno v prid Evrope. Tukaj se odpira problem schengenske meje na Balkanu. Kje bo potekala, kaj bo pomenila v politiènem smislu, kakšne bodo njene širše druþbene implikacije? To je nedvomno problem, ki presega lokalni kontekst slovensko-hrvaške meje in ga je treba zastaviti kot naèin vkljuèevanja in izkljuèevanja ob evropskih integracijskih procesih, še zlasti pa z vidika širitve EU na vzhod in jug. Razmišljanje o taki schengenski meji je treba usmeriti v nekaj naslednjih iztoènic: 1. Geopolitièno bo schengenska meja na Balkanu jasni mehanizem vkljuèevanja in izkljuèevanja. Ta vidik bo še pomembnejši po vkljuèitvi drþav kandidatk v EU, ko bo s schengensko mejo Balkan še bolj zaznamovan kot antipol Evrope. 2. Geopolitièna schengenska razmejitev ima kot institucija izkljuèevanja moènega podpornika v druþbenih in kulturnih mejah. Te bistveno podpirajo razmejitveno èrto Balkana na njegov evropski in neevropski del, tako na obmoèju bivše Jugoslavije, v obravnavanem primeru slovensko-hrvaške meje, kot tudi v primeru Bolgarije in Romunije3. 3. Schengenska meja bo vplivala tudi na lokalne sisteme èezmejnih stikov. Kot moèna loènica bo v principu utrjevala mentalno razmejitev na nivoju lokalnih »skupnih prostorov z obeh strani meje«. Mikroèezmejni stiki pa so bistvenega pomena pri èedalje pomembnejši evropski temi, to je regionalnem sodelovanju, ki je v veliko primerih prav èezmejno sodelovanje. 3 Schengenska loènica kot izkljuèevanje iz »evropskega« je poznana tudi zunaj balkanskega prostora, najoèitneje na primeru Kaliningrada, ki bo po naèrtovani širitvi EU leta 2004 postal ruska enklava znotraj teritorija EU. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti 3. MEDIJSKA KONSTRUKCIJA MEJE: LAHKOTNOST DISKURZA NESTRPNOSTI Do sedaj sem pokazala, da se kljuèni druþbeni pomeni in razumevanje meje ustvarjajo v prostoru politiènega, celo v okviru popolnoma prepoznavnih politiènih akterjev, kakršni so nacionalne drþave in regijske integracije oziroma Evropska unija. Politièni vidik je eden kljuènih vidikov meje, zato tudi medijske prezentacije ne morejo ostati zunaj okvira politiènih zamisli meje in interpretacij akterjev, ki mejo vsak po svoje sooblikujejo. Pri poroèanju o meji v zadnjih nekaj letih je ena temeljnih znaèilnosti epizodnost, nihanje medijskega zanimanja. Slovensko-hrvaška meja je medijsko zanimiva kratko obdobje ali kratka obdobja, kar je v nasprotju z naravo problema. Medijska logika deluje po principu dogodkov in dogajanja, pa tudi njihovega zamišljanja, s èimer mislim na svojevrstno medijsko soustvarjanje ali »produkcijo dogodkov«. Od druþbene razseþnosti meje, ki se oblikuje tako na ravni percepcij posameznikov kot tudi na ravni definicij politiènih akterjev, prehajam k medijskim prikazom slovensko-hrvaške meje. Osredotoèam se na dogajanje poleti 2002, zlasti v Piranskem zalivu, znotraj tega pa na diskurz nestrpnosti4. Tematika slovensko-hrvaške meje, še zlasti pa Piranskega zaliva, je bila medijsko opaþena þe pred letošnjim poletjem, naj opozorim na pomlad leta 1999, ko so mediji poroèali o policijskih èolnih v zalivu. Je pa bila letos med medijsko najbolj pokritimi od samega nastanka, saj so mediji brez izjeme dnevno oziroma tedensko poroèali o dogodkih v Piranskem zalivu in jih komentirali, objavljali analize in mnenja strokovnjakov, zagovarjali in napovedovali morebitne pravne rešitve, kritizirali diplomacijo obeh drþav, zagovarjali nacionalni interes in ozemlje, argumente teh in onih organizacij in posameznikov, ki imajo tako in tako stališèe o meji. V tej vnemi pa so bile zapisane tudi besede, ki jih resen politièni tisk ne more obravnavati s tako lahkotnostjo, zlasti tiste o »topnjaèah« v zalivu, o èemer bo veè govora v nadaljevanju. Za izhodišèe naj povem, da so tako slovenski kot hrvaški mediji5 bili polni po4 5 Namen teksta je opozoriti na tisti del ali tiste posamiène dele medijskega poroèanja, v katerem je reproducirana govorica nestrpnosti. S tem se omejujem od celostne analize medijskih prijemov, kar pomeni, da bodo »spregledani« tudi teksti, ki so nasprotni pol govorici nestrpnosti. V analizo vkljuèujem pregled izbranih slovenskih èasopisov, in sicer Dela, Dnevnika, Veèera, Primorskih novic ter tednikov Mag in Mladina. Hrvaških èasopisov (razen informativnega branja) ne zajemam v podrobno analizo. Ko se sklicujem na nekatere tematike v hrvaških èasopisih, izhajam iz navedenega informativnega pregleda in zlasti iz navajanja slovenskih èasopisov o poroèanju hrvaških èasopisov. To je lahko temeljna informacija, saj je treba upoštevati, da gre za sekundarni vir, pri katerem pogosto ni mogoèe ugotoviti, koliko je interpretacija prvotno zapisanega teksta. 135 136 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti roèil o hrvaški topnjaèi, ki naj bi zaplula v Piranski zaliv; ideja pa je bila poveèini povzeta po Hrvaški stranki prava, ki je znana po ekstremno nacionalistiènih pogledih. V tako nastalem poloþaju pa so se domnevni konflikti potencirali in se je medijsko reproducirala domnevna nevarnost. Na tej toèki je nastala govorica nestrpnosti: sovraþni govor, tudi v obliki argumentov moèi (topnjaèa, vojna mornarica, ki naj bi varovala nacionalne interese), politiène manipulacije ekstremistiènih strank na obeh straneh s kategorijami nacionalnega interesa, domovine in varovanja ozemlja, ustvarjanje domnevne ogroþenosti in s tem pojav in potenciranje nestrpnosti do sosednje drþave, njenih prebivalcev oziroma kar vsega, kar se lahko uvrsti na drugo stran dihotomne opozicije »mi – oni«, vkljuèevanja in izkljuèevanja. Predvsem pa je prišlo do politièno in etièno nesprejemljivega þongliranja z vojno. Beseda vojna je bila uporabljena v nekaj povezavah, kot »ribiška vojna« (kar se je v medijih na splošno uveljavilo za oznaèevanje ribiških incidentov v Piranskem zalivu in je bilo argumentirano kot uteèena raba pri opisih podobnih ribiških sporov v svetu) in celo kot »vojna v zalivu« (Mag, 21. 8.). To je problematièno, saj zbuja asociacije na še ne tako oddaljeno vojno, ki je bila imenovana zalivska in še medijska povrhu. Naslovi in besede, ki so osupili zagovornike strpnih sosedskih odnosov, hkrati pa je bilo slišati tudi svarila pred poroèanjem, ki bi spodbujalo negativna èustva, nestrpnost in ki bi za nagovarjanje svojih bralcev uporabljalo sovraþni govor. Mislim, da ni bilo prav veliko odkrite in neposredne govorice nestrpnosti, èetudi bom dva taka primera v nadaljevanju podrobneje analizirala. Pogosteje gre za precej bolj prikrite, neposredne oblike medijskega poroèanja, za katere so znaèilne manipulativne in hkrati zelo emocionalne kategorije, kot so nacionalni interes, zgodovinske krivice, izgubljanje oz. celovitost teritorija, rodna gruda, domovina itd. Pri tem seveda ne gre samo za naèin poroèanja, temveè še prej za igro širokega kroga politiènih in civilno-druþbenih akterjev, katerih delovanje medijska predelava šele reflektira. Del te medijske refleksije je v primeru, ki ga tu obravnavamo, gotovo podpiral govor nestrpnosti. Tako se je vèasih zdelo, da so patriotski slogani, znani iz drþavotvornega trenutka zgodnjih devetdesetih (ki so takrat imeli funkcijo in ki danes kot taki ne morejo veè dobiti široke ljudske podpore, ker je drþava paè þe narejena), pomešani z arhaiènimi vzkliki iz obdobja pomladi narodov sredi 19. stoletja. Vse to je znaèilno za tranzicijske èase in druþbe, ki se spopadajo z moènimi nacionalizmi, ksenofobijo in nestrpnostjo, se jih nekako poskušajo otepati in pri teh poskusih vseskozi menjujejo smer, izhodišèe in vrednote. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti 137 V tekstu se bom opirala na poroèanje tiskanih medijev o obravnavani temi v obdobju najveèje zgostitve besedil v osrednjih slovenskih dnevnikih in tednikih, to je v avgustu in zaèetku septembra 2002. Prikazala bom nekaj tipiènih primerov prikritega, pa tudi neprikritega diskurza nestrpnosti: najprej nekoliko bolj zabrisane oblike nestrpnosti z instrumentalizacijo ribièev kot oznaèevalcev drþavne razmejitve, v tej povezavi pa še primer Joška Jorasa in svojevrstno nastajanje sakralne toèke okoli t. i. »boja za juþno mejo« z ambivalentnostjo pojmovanja in delovanja civilne druþbe in drþave vred. V drugem primeru prikazujem tekst, ki bralcu dopoveduje, da je v vojni, in v tretjem primeru tekst, ki oznanja nestrpni naèin omejevanja od juga. 3.1. Problem nedoloèene meje in ribièi kot oznaèevalci drþavne meje Poglejmo kratko kronologijo dogodkov: posebno intenzivna medijska pozornost je bila v tednu od 7. do 12. avgusta osredotoèena na Piranski zaliv, kjer so bili ribiški incidenti. Takrat so poroèali o incidentih v ponedeljek, srede in soboto. Pri prvem je šlo za vprašanje, ali slovenski ribièi ribarijo v hrvaškem morju oziroma ali hrvaška policija pluje v slovenskem morju. Teksti 7. avgusta (Delo s tekstoma »Spor na èrti, ki je ni« in »Hrvaška policija meni, da je ubranila mejo«, Dnevnik »Preganjanje èez mejno èrto«, Veèer »Bliþnje sreèanje ob morski meji«) so precej nazorno orisali dileme ribolova v zalivu, kjer je z raznovrstnim in samosvojim razumevanjem ribolova, maloobmejnega sporazuma in domnevnih mejnih èrt tako rekoè vsak dan aktualna dilema o (še) naših in (þe) tujih vodah. O dogodku v ponedeljek je po navedbah STA prvi poroèal istrski dnevnik La voce del popolo. Zapisal je, da sta dve slovenski ribiški ladji zapluli v hrvaške ozemeljske vode in se pomikali proti jugu. Ribiškima ladjama sta se pozneje pridruþila še hrvaški in slovenski policijski èoln. Slovenska stran je navedbe zanikala in trdila, da je hrvaški policijski èoln plul v obmoèju nadzora slovenske policije (Delo, Veèer, 8. 8.). Hrvaški Veèernji list pa je dogodek postavil v kontekst slovenskega izzivanja na hrvaški praznik, dan domovinske zahvalnosti (Delo, 7. 8.). Po incidentu so prišle diplomatske in politiène reakcije: izmenjava diplomatskih not med drþavama in takojšnje urejanje problema na politièni desnici obeh drþav. Na slovenski strani je na poznan naèin branila nacionalne interese SNS, ki je sproþila vprašanje o sukcesiji Jadranskega morja (Delo, 8. 8., Veèer, 8. 8.) na hrvaški strani pa je opozicijska HDZ obtoþila hrvaško oblast s predsednikom in premierom, da ni zmoþna »zašèititi hrvaških nacionalnih interesov« (Delo, 7. 8.). V istem tekstu je bila manifestno izraþena retorika brambovstva meje6, to je nekakšnega obrambnega boja za domnevno ogroþeno mejo, na 6 S pojmom brambovstva oznaèujem pozicijo branjenja meje, kadar jo domnevno ogroþa sosed. Ena najbolj poznanih oblik tako imenovanega obrambnega boja za juþno mejo je dobršni del 20. stoletja spremljala slovensko-avstrijsko mejo. Avstrijska juþna in slovenska severna meja je vir navdiha mejašev in brambovcev iz vrst Haiderjeve desnièarske svobodnjaške stranke in njenih privrþencev, ki še vedno uspevajo mobilizirati precejšnje mnoþice na podlagi strahu pred jugom, manipulacije s teritorialnimi pretenzijami in podobno navlako, ki jo þe folklorno obudijo okoli plebiscitarnega 10. oktobra v Celovcu in širše na avstrijskem Koroškem. Po svoje se slovensko-avstrijska meja prav v toèki brambovskih stereotipnih argumentacij ponavlja na slovensko-hrvaški meji. 138 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti taki poziciji pa so bila tudi stališèa hrvaškega zunanjega ministrstva. Ena takih brambovskih argumentacij se glasi: »Hrvaški policisti so z visoko stopnjo morale in razumnosti obranili drþavno mejo.« Pri tem se je ministrstvo sklicevalo na potek drþavne meje po sredini Piranskega zaliva, dokler ni drugaènega sporazuma med Ljubljano in Zagrebom. Naslednja ribiška incidenta (v sredo in soboto) sta tekla po enaki logiki. Zdi se, da je po tem tednu nastal pat poloþaj, ki izvira iz razliènih pogledov na razmejitev zaliva. Še posebno kaþe absurdnost poloþaja dejstvo, da so ribièi postali oznaèevalci mejne èrte oziroma kar »pogajalci« o njej in tako prevzeli funkcijo diplomacije. Tako prevzemanje vlog pa vodi na politièno spolzek in nevaren teren tudi zato, ker tak poloþaj nekaterih politiènim akterjem ustreza ali pa jim vsaj odpira širok prostor manipuliranja. V tem tednu sta zunanja ministra izmenjala protestne note in se v spravljivejšem tonu zavzamala za ureditev razmer v Piranskem zalivu (Delo, 10. 8.). Diametralno nasprotno je bilo stališèe Hrvaške stranke prava, ki sodi da, »vstopi slovenskih ribiških ladij v spremstvu policije v hrvaške vode niso posamezni incidenti, ampak del naèrtovanega negiranja hrvaške suverenosti v Piranskem zalivu. Incidenti so po njihovem mnenju pomorski spor, ki se ga lahko dobi samo z odloèno akcijo policijskih in vojaških ladij« (Delo, 12. 8.). Pri pozivanju k vojaški akciji pa þal stranka ni ostala osamljena, saj so postali njen odmev prav istrski ribièi. Dnevnik, denimo (10. 8.), je poroèal o zahtevi hrvaških ribièev, ki so na vlado naslovili zahtevo, »naj za zašèito hrvaških ribièev na morsko mejo nujno pošlje vojno mornarico in policijo«. Zahteve ribiških skrajneþev so zadonele v politiènem in medijskem prostoru, na veliko olajšanje pa tudi v pozitivnem odmevu zagovornikov dobrih sosedskih odnosov, prepustne meje in èezmejnega sodelovanja. Incidenti se niso konèali tisti teden v avgustu. Eden je bil še v zaèetku septembra (3. 9.). Pa vendar ni bilo treba èakati cel mesec, da so mediji incidente v Piranskem zalivu (naj še enkrat opozorim, da se to ni dogajalo prviè po letu 1991) zelo lahkotno poimenovali »ribiška vojna«; kar sem prebrala v Dnevniku pod naslovom »Ribiška vojna se nadaljuje«, sta zapisala tudi Mladina, ki je objavila naslov »Piranska ribiška vojna« (12. 8.) in Delo s »slovensko-hrvaška ribiška vojna« (13. 8., v naslovu teksta »Pat poloþaj v Piranskem zalivu«). Èetudi bi se deloma strinjala z argumentacijo, da je medijsko sklicevanje na take »ribiške vojne« nekaj uteèenega, ker da niso niè nenavadnega oziroma so kar pogoste širom po svetu, pa je pogosto sklicevanje na »ribiško vojno« postalo problematièno zlasti potem, ko so hrvaški ribièi apelirali na vlado, naj v Piranski zaliv vpluje raketna topnjaèa Petar Krešimir IV. V tem stopnjevanju napetosti je po- 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti stalo tudi veliko bolj jasno da, kot pravi G. Bohte (Delo, 13. 8.), »bistvo slovensko-hrvaških odnosov in teþav s Piranskim zalivom, da ni ribiška vojna, ampak nekaj precej globljega in usodnejšega – ozemeljski spor«. Ribiški incidenti so bili veè kot le prerekanje za nekaj sardin in cipljev. Ekonomski motiv ribiškega ulova je primarnega pomena v poznanih »ribiških vojnah« med drþavami, v katerih je ribolov pomembna gospodarska panoga. V slovensko-hrvaškem sporu okoli Piranskega zaliva pa je element ekonomskega rabil za manifestacijo politiènih motivov. Ribièi in ribiški incidenti so bili v funkciji oznaèevanja drþavne meje, njihove zahteve pa so bile jasno deklarirane kot politiène zahteve po teritorialni razmejitvi. Nato je prišlo obdobje pogojnega zatišja (po omenjenem tednu ribiških incidentov in do zaèetka septembra), v katerem so se teme razširile z lokalnih ribiških sporov na problematiko nedoloèene drþavne meje, moþnosti mednarodne arbitraþe pri doloèanju meje in razne interpretacije o tem, ali naj bi bila predmet take arbitraþe cela meja (takšno je v glavnem slovensko stališèe) oziroma njen del, to je morska meja. Tokrat so v dogajanje intenzivno posegli razni politièni akterji, tudi predsednika vlad obeh drþav. V zaostrenem ozraèju sta nastopala kot pobudnika umirjanja razmer in zagovornika izkljuèno diplomatskega urejanja meddrþavnih odnosov z naklonjenostjo mednarodni arbitraþi. Njune spravljivosti niso odobravali nekateri posamezniki, skupine, politiène stranke in civilne iniciative, katerih stališèa so bila blizu retoriki brambovstva in mejaštva. Naj omenim še medijsko odmevni primer Joška Jorasa, ki je prikazan v dveh nasprotujoèih si podobah: kot narodni heroj ali kot provokator. Po prvi podobi je predvsem heroj boja za juþno mejo, posameznik, ki s konkretnim þivljenjskim primerom opozarja na problem nedoloèene drþavne meje, izgubljanje nacionalnega teritorija ipd., po drugi podobi je povzroèitelj incidentov s sosednjo drþavo in èlovek, ki zmanjšuje moþnost dobrih sosedskih odnosov ter vzpodbuja nestrpnost in sovraštvo. Simptomatièno je nastajanje svojevrstne sakralne toèke okoli tega primera, doseglo je vrh z Jorasovo aretacijo in sledilo je politièno in ne pravno reševanje. Bolj kot za sam primer gre zopet za širši kontekst meddrþavnih odnosov in vloge raznih civilnih iniciativ. Te pa so na obeh straneh meje nemalokrat nestrpna alternativa nemoèi vladnih politik. 3.2. Medijska insinuacija vojne v Piranskem zalivu: ribièi in vojna v zalivu Tekst Brigite Ferliè »Vojna v zalivu« (Mag, 21. 8. 2002) je eden vidnih primerov manipulativnega, zavajajoèega in nestrpnega poroèanja, ki prestopa meje etièno sprejemljivega novinarskega pisa- 139 140 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti IZBRANI ANALIZIRANI TEKSTI Balkanska filozofija dobrososedstva Delo, 3. 8. 2002 Strah pred sosedi Primorske novice, 3. 8. 2002 Preganjanje èez mejo Dnevnik, 7. 8. 2002 Bliþnje sreèanje ob morski meji Veèer, 7. 8. 2002 Spor na èrti, ki je ni Delo, 7. 8. 2002 Hrvaška policija meni, da je ubranila mejo Delo, 7. 8. 2002 mzz ostro protestiral Delo, 8. 8. 2002 sns protestira zaradi nedejavnosti mzz Delo, 8. 8. 2002 S protestom nad protest Veèer, 8. 8. 2002 Še nadalje s protestnimi notami Veèer, 9. 8. 2002 Nov incident v Piranskem zalivu Veèer, 9. 8. 2002 Še en incident na morju Dnevnik, 9. 8. 2002 Pred vroèo ribiško jesenjo Delo, 9. 8. 2002 V zalivu spet vroèe Primorske novice, 9. 8. 2002 Ribiška vojna se nadaljuje Dnevnik, 10. 8. 2002 Splav maloobmejnega sporazuma Dnevnik, 10. 8. 2002 Buèi, buèi morje piransko Veèer, 10. 8. 2002 Mirno na morju, napeto v politiki Delo, 10. 8. 2002 nja. S tem èlankom se je Mag jasno odloèil pokazati, da smo v vojni. Kakšni elementi so uporabljeni v tej medijski percepciji vojne? Prviè, gre za medijsko ustvarjanje dogodka – v tem primeru vojne – po principu »Èe ga ni, ga ustvariš«. Tekst to naredi z veèkratno uporabo besede vojna in naèinom poroèanja, ki naj bi prinašalo dejstva. Poglejmo na primeru. Tekst se zaène z manipulativnim naslovom, iz katerega izvemo, da smo v vojni – »Vojna v zalivu«, v uvodnem stavku pa da »vojna za Piranski zaliv še ni konèana«. Potem je na vrsti informacija o napetih odnosih: »Kljub dogovoru slovenske in hrvaške vladne delegacije o zaèasnem premirju se napetost stopnjuje.« Po takem uvodu, ki bralcu prinaša temeljne informacije, sledi odloèilni pojasnjevalni stavek: »Petega avgusta se je na morju zaèela mala vojna med Slovenci in Hrvati.« Ta šokantni zapis berem na naèin zgodovinskega dejstva, po analogiji vojn, ki imajo svoj datum zaèetka, po katerem se lahko uvrstijo v zgodovinske kronike in uèbenike. Le da izvem, da gre v tem primeru za malo vojno med – na splošno? – Slovenci in Hrvati. Sprašujem se, kdo naj bi bil akter v tej domnevni vojni; sta to drþavi ali, kot kaþe, kar Slovenci in Hrvati? Absurdno bi bilo sploh razmišljati, kateri Slovenci in kateri Hrvati naj bi bili v vojni in, denimo, kje so potem pripadniki drugih etniènih izvorov, ko þe govorimo o multietniènem istrskem prostoru. Mene v domnevni mali vojni med Slovenci in Hrvati gotovo ni. Prijem Maga v tem tekstu je potenciranje spora na naèin, da ga poimenuješ vojna. To pa lahko prebudi obèutke ogroþenosti in mobilizira ljudi, da so nestrpni do tistih, ki jih domnevno ogroþajo. Potem se zaène druga strategija. Bralec je informiran, da smo v vojni, in Mag se loti svojevrstne senzacionalistiène reportaþe, tako rekoè z vojnega terena. »Podobnih zapletov je bilo še veè, zato smo se tudi sami odpravili na kraj dogodkov. Pretekli èetrtek smo se ob petih zjutraj pridruþili ribièu (…) in njegovemu pomoèniku (…), ki sta doþivela zadnje štiri incidente.« Poroèanje preide v tehniko raziskovalnega novinarstva in v tem primeru je potrebna navzoènost na terenu. Vendar se prièakovana vojna reportaþa ne izide, saj se med novinarskim èakanjem v zalivu ne pripeti noben incident oziroma se ribiškemu èolnu ne pribliþa noben hrvaški policijski èoln. Mag piše: »Med našim obiskom razen hrvaških novinarjev, nekaj turistiènih èolnov in Joška Jorasa, ki je po ribolovu priplul po novinarske kolege, ki so se navelièali èakanja na incident, nismo sreèali nikogar.« Èakanje na incident se ni obneslo, zato je v sklepu teksta druga tema, ki bi še lahko dajala vtis – ne pozabimo naslova! – vojne v zalivu. »Morda so se znanemu slovenskemu borcu za juþno mejo hrvaški ‘domoljubi’ v nedeljo mašèevali prav zato, ker je prišel na sporno obmoèje: splezali so na njegovo hišo, sneli slovensko in evrop- 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti sko zastavo ter izobesili zastavo ‘lepe njihove’.« Kot pa sem v tekstu þe pokazala, je – tudi v slovenskih medijih objavljena – ideja o reševanju spora v Piranskem zalivu z vojno mornarico oziroma s topnjaèo pripomogla k temu, da so nekateri mediji iz ribiške vojne naredili vojno v zalivu. Ministrov ne poslušajo? Primorske novice, 10. 8. 2002 Vojna topovnjaè? Delo, 12. 8. 2002 Piranska ribiška vojna Mladina, 12. 8. 2002 Arbitraþa, naj stane, kolikor hoèe 3.3. Mejaštvo: Balkan kot ‘drugi’, Schengen in jugonostalgija Drugaèen, a z vidika diskurza nestrpnosti zelo podoben primer je tekst Borisa Jeþa »Balkanska filozofija dobrososedstva« (Delo, 3. 8.), ki se za dobro sosedstvo zavzema na naèin omejevanja od Balkana in postavljanja neprepustnega schengenskega zidu na slovensko-hrvaško mejo. Prevladovanje nacionalistiène in stereotipne argumentacije se med drugim kaþe v jasni poziciji izkljuèevanja na relaciji »mi – oni«, pri èemer smo »mi« izenaèeni s slovensko drþavo, preko nje pa s pravim mestom v evropskih in evroatlantskih(!) integracijah, ter obenem razmejeni od »drugega«, to je Balkana. V tekstu avtor najprej komentira strateško partnerstvo Slovenije in Hrvaške ter negativno odzive na idejo v hrvaškem javnem mnenju. Naj to pojasnim: gre za raziskavo zagrebškega Globusa, po kateri je enako število vprašanih, ki strateško partnerstvo sosednih drþav podpirajo, in tistih, ki to zavraèajo. Taka bimodalna razporeditev odgovorov pa kar na splošno ne potrjuje, da »sosedje niso za partnerstvo«, kot piše avtor, temveè zelo preprosto kaþe na razdeljenost vprašanih. Treba je identificirati vzroke (druþbene in politiène okolišèine) in šele na tej podlagi interpretirati odstotek in ne generalizirati. Drugo vprašanje (ki ga zastavlja Globus in ga B. Jeþ v tekstu navaja) pa je tako ali tako primer popolne vsebinske manipulacije in metodološkega spodrsljaja, zato bi bilo primerneje prej opozoriti na njegovo neumestnost in sugestibilnost kakor ga navajati za argument. Poglejmo dobesedno: »Naslednje vprašanje: bi morala Hrvaška popustiti in dati Sloveniji v Piranskem zalivu izhod v mednarodne vode? 56,6 odstotka vprašanih je proti, 18,6 odstotka za. S partnerstvom ne bo niè.« Najprej gre za manipulacijo t. i. popušèanja Sloveniji, kar je v tem primeru mogoèe prebrati edino kot izgubljanje hrvaške strani, natanèneje izgubljanje hrvaškega teritorija. Ko je vprašanje zastavljeno na naèin, da vprašani izgublja, je s tem jasno sugeriran njegov odgovor. Taka vprašanja in njihova reprodukcija pa lahko le podpirata nacionalistiène argumentacije, iz katerih èrpa veè strani. Od vprašanj, ki so v izhodišèu sporna in ki jih avtor uporabi za argumentiranje svojih stališè, naj se vrnem k tekstu o »dobrososedstvu«. Poglejmo nekaj sodb o tej temi. »Partnerstvo s Hrvaško ne bo delovalo, ker to ni Benelux, kaj šele Skandinavija, tu se še vedno Veèer, 12. 8. 2002 V zalivu še tretji ribiški incident Veèer, 12. 8. 2002 »Slovenija vsaj do reke Mirne« Veèer, 13. 8. 2002 Kljuè je v sporazumu Veèer, 13. 8. 2002 Incidenti nikomur v korist Dnevnik, 13. 8. 2002 Pat poloþaj v Piranskem zalivu Delo, 13. 8. 2002 Petar Krešimir IV. ne bo prinesel miru Delo, 13. 8. 2002 »Osimski sporazum« za Hrvaško in Slovenijo Primorske novice, 13. 8. 2002 Deþ je ustavil incidente Primorske novice, 13. 8. 2002 Piranska godlja Mladina, 19. 8. 2002 Predsodki kot politièno trþenje Delo, 20. 8. 2002 Vojna v zalivu Mag, 21. 8. 2002 »Za nas ni veè Pirnaskega zaliva!« Mag, 21. 8. 2002 Slovensko-hrvaška asimetrija Delo, 22. 8. 2002 slo:hrv 1:0 Delo, 23. 8. 2002 Grehi dveh sosed Mladina, 26. 8. 2002 Topovnjaèe na sredinski èrti Mag, 28. 8. 2002 141 142 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti LITERATURA Anderson, Benedict (1998): Zamišljene skupnosti. O izvoru in širjenju nacionalizma, Ljubljana: Studia humanitatis. Hobsbawm, Eric J. (1992): Nations and Nationalism since 1780: Programme, Myth, Reality, II. izd., Cambridge: University Press. Klinar, Peter (1994): »O nacionalni identiteti in etnonacionalizmih: Slovenija v prehodnem obdobju«, Teorija in praksa, št. 5–6. Kneþeviæ Hoèevar, Duška (1999): Druþbena razmejevanja v dolini Zgornje Kolpe. Domaèijsko zamišljanje nacije in identitete, Ljubljana: Zaloþba zrc, zrc-sazu. Krþišnik-Bukiæ, Vera (ur.) (1999): Slovensko-hrvaški obmejni prostor: þivljenje ob meji, Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. Mastnak, Tomaþ (1998): Evropa: med evolucijo in evtanazijo, Ljubljana: Studia humanitatis. Meþnariè, Silva (ur.) (2002): Etniènost i stabilnost Europe u 21. stoljeæu, Zagreb: Jesenski&Turk, Institut za migracije i narodnosti. Milohniæ, Aldo (ur.) (2001): Evropski vratarji. Migracijske in azilne politike v vzhodni Evropi, Ljubljana: Mirovni inštitut. bohoti balkanska politièna filozofija ‘dobrososedstva’. (…) Zato, lepo prosim, gospod minister, ne ponujajte veè nobenega strateškega partnerstva in nobene pomoèi pri integraciji v evropske povezave, temveè postavite visoko schengensko ogrado. To reè, v vsej njeni poslediènosti, bo ‘javno mnenje’ hitro doumelo.« Sugerirano je stališèe, da je treba postaviti trdo schengensko mejo – z njo bi se Slovenija ubranila vsakršne povezanosti z bivšo Jugoslavijo oziroma njenimi naslednicami ali pa kar Balkanom – ki bo Slovenijo postavila v »pravi« prostor. »Skratka, z Balkanom trgujmo, toda politika naj bo srednjeevropska, takšna, da bo Slovenijo umestila v krog drþav, v katerem je nekdaj þe bila.« Odtrganje od Balkana ima v današnjem politiènem trgovanju še zelo visoko ceno, pri tem pa gre za kratkoroène emocionalne uèinke, ki jih nekatere politiène usmeritve v tem èasu kar najbolj uporabljajo. Personifikacija negativnega v balkanskem drugem pa še deluje v prostoru na robu/stièišèu Evropske unije in Balkana. Vendar bo schengenska meja ovirala tudi eno prioritetnih evropskih tematik, to je regionalno sodelovanje, ki po definiciji sega tudi èez schengenske pregrade in ki ga EU odloèno podpira. Schengenski zidovi so kaj hitro lahko odveèni tudi za tiste, ki si jih moèno þelijo postaviti, saj bodo prej ali slej ugotovili, da taka ograda ni zgolj nagrada, in schengenska meja pri tem ni izjema. Tudi je þe nekoliko obrabljen pogled o politiènih »jugonostalgikih« v slovenskem prostoru, ki niso pretrgali povezav z Balkanom oziroma, kot pravi, »z oèitno še nepretrgano popkovino. Politièna prihodnost Slovenije ni na Balkanu – èeprav ga je pametno »strateško opazovati« – temveè v Evropi in evroatlantskih integracijah.« Kar je ozko interpretirano kot jugonostalgija, je iz širše perspektive vsaj minimalno zagovorništvo odprtih meja, globalne mobilnosti ter spoštovanja enakosti in èlovekovih pravic. Sporoèa še, da naj Slovenija poskrbi zase, »da misli nase in za svoj þep«, ne pa se trudi z dobrimi sosedskimi in partnerskimi odnosi. Za slovensko stran je to »potrata politiène energije«, zato je še najbolje, da Hrvaška paè dobi svojo schengensko mejo. »Naj se ve in èuti, da je nastala nova politièna realnost, da ni niè veè tako, kot je bilo.« Kar je poimenovano za balkansko filozofijo »dobrososedstva«, je prikazano hkrati kot slovenska perspektiva vzpostavljanja trde, neprepustne, betonske meje. Miselni okviri take filozofije mejaštva in vzpostavljanja neprehodnih ovir, za katerimi je treba poskrbeti zase, pa gotovo ne morejo biti alternativa dobrih sosedskih odnosov, ki bi lahko vsebinsko odlikovali moderne drþave. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti 4. SKLEPNO RAZMIŠLJANJE: BRAMBOVSTVO MEJE 143 Moènik, Rastko (1999): 3 teorije: ideologija, nacija, institucija, Ljubljana: Zaloþba/*cf. V odèitavanju diskurza nestrpnosti, ki sem ga v obravnavanem primeru druþbenih in medijskih konstrukcij slovensko-hrvaške meje oznaèila za þongliranje z »vojno«, se zdi kljuèno dvoje: pozicija brambovstva in dviganje napetosti. Retorika brambovstva in hkrati ideologija mejaštva ustvarjata svojevrstne predstave o ogroþenosti meje in te so podlaga za odzive na domnevno groþnjo. Predvsem pa predstava o ogroþenosti, ki je vedno v interesu kakšne (politiène) elite, mobilizira »patriotska èustva«, ta pa se vedno usmerijo k varovanju našega. Brambovstvo kot »boj za mejo« gradi na ideologiji izkljuèevanja drugega, tujca na drugi strani meje, ki je prikazan z negativnimi stereotipi. Potenciranje domnevnih napetosti je v tem primeru vzporedna strategija za produciranje nestrpnega govora. Prikazala sem tipiène primere »ustvarjanja vojne«, ki je medijsko in politièno podprto, in v njih so ribièi postali domala flota, ki mejo oznaèuje ali jo celo poskuša doloèati. Istrski prostor ima veliko izkušenj z razmejevanjem, vendar tudi s sodelovanjem èez številne meje, ki so jih v zgodovinskih obdobjih zarisovali. V zadnjem obdobju je pomemben mejnik ustanovitev Svobodnega trþaškega ozemlja (STO), doloèanje meja in þivljenja v njihovih okvirih po drugi svetovni vojni. Videmski sporazum o maloobmejnem sodelovanju med Jugoslavijo in Italijo je v marsièem zarisal eno najbolj prehodnih meja v èasu blokovske razdelitve Evrope. Po razpadu Jugoslavije pa sta èezmejno sodelovanje in razmejevanje s sosednjo Hrvaško, ki v èasu skupne drþave formalnopravno nikoli ni bilo izvedeno, videti skorajda politièno brezupen primer. Zlasti ker se na obeh straneh oglašata identièna diskurza t. i. boja za mejo, v katerem sta najpomembnejša elementa nacionalni interes in nacionalni teritorij. V takih politiènih okolišèinah pa je dogovor o meji teþko doseèi in ga še teþe udejanjiti: èe se namreè þe doseþe politièni dogovor, ostaja dvomljiva njegova pravna potrditev. Potenciranju in ustvarjanju konfliktnih situacij pa v tej optiki tudi še ni videti konca. Zato ne bi smel presenetiti še kak odziv na takšno ali drugaèno groþnjo takih ali drugaènih braniteljev. Pajnik, Mojca (ur.) in Drolc, Aleš (ur.) (2001): Obrazi naše Evrope, Ljubljana: Mirovni inštitut. Rizman, Rudi (ur.) (1991): Študije o etnonacionalizmu, Ljubljana: Krt. Smith, Anthony D. (1995): Nations and Nationalism in a Global Era, Cambridge: Polity Press. Štrukelj, Inka (ur.) (2000): Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije, Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje. Todorova, Maria (2001): Imaginarij Balkana, Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in kulturo. Zavratnik Zimic, Simona (2000): »Stare in nove (mentalne) meje: stiènost ob slovensko-hrvaški meji«, v: Štrukelj, Inka (ur.): Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije, Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje. Zavratnik Zimic, Simona (2001): »Perspektiva konstruiranja schengenske ‘e-meje’«: Slovenija, v: Milohniæ, Aldo (ur.): Evropski vratarji. Migracijske in azilne politike v vzhodni Evropi, Ljubljana: Mirovni inštitut. Zavratnik Zimic, Simona (2002): Slovensko-hrvaški obmejni prostor: sociološki vidiki institucionalizacije drþavne meje, Ljubljana, Filozofska fakulteta, disertacija. študije 144 MOJCA studies 145 “WAITER, ONE UKRAINIAN, PLEASE” PAJNIK Media representation of prostitution Avtorica prispevka je magistra komunikologije in mlada raziskovalka na Mirovnem inštitutu in programska direktorica Centra za sodelovanje Vzhod Vzhod. In this article Mojca Pajnik looks into the methods used by the media to delimit the contextual framework that determines the interpretation of prostitution and related issues. Such a framework can be exploited to legitimize prejudices and discrimination against members of the The author holds an MA in communication science and is a junior research fellow at the Peace Institute in Ljubljana, and a Program Director of the East East Cooperation Center. e: mojca.pajnik@mirovni-institut.si »NAT AKAR, UKRAJINKO PROSIM!« MEDIJSKA REPREZENTACIJA PROSTITUCIJE Danes smo vajeni, da vse, kar nas obkroþa, osmišljamo na podlagi produkcije in reprodukcije pomenov in da t. i. druþbeni sistem – tudi sistem obstojeèega »patriarhalnega kapitalizma« Fiske (1989, 1) – ohranjamo na podlagi sistema pomenov. Posameznik izumlja orodja, o katerih misli, da mu bodo pomagala pri razumevanju tega sistema; tudi okoli prostitucije je nastal splet pomenov, ki prostitucijo predvsem postavljajo v reþim dopustnega in nedopustnega, dovo- ljenega in prepovedanega: prostituciji je pripisan njej lastni »red«. To misel, do katere smo lahko upravièeno kritièni – v nadaljevanju bomo pokazali zakaj – razumemo kot uvod v prièujoèi prispevek, v katerem bomo obravnavali medijsko ustvarjene pomene prostitucije. Mediji oziroma sodobne medijske reprezentacije delujejo v funkciji reproduciranja stanja v druþbi, ki preferira ene diskurzivne prakse in zapira javni prostor za druge. Mediji podeljujejo javnim zadevam 146 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 marginalized group. To use van Dijk’s words (1991, 10, 11), dominant media perpetuate stereotypes and prejudices about minority group members at various levels. Pajnik analyzed Slovenian print media that appeared in 2001 and the first several months of 2002 using the method of critical discourse analysis. The survey of the texts chosen for this analysis has shown that among the questions typically raised by journalists when writing about prostitution is that of its origins. For example in an article entitled “Thousands of years of sex for money” that appeared in Jana, one can read: “with the development of farming … family heads had to restrain the sexuality of their wives in order to ensure that property will be inherited by their own child. As a result, unmarried men, or rather those who were ‘bursting’ with sexual drive, found it more difficult to obtain a ‘generous’ woman – and the seed of prostitution had been sown.” Generalization is here understood as an argumentative strategy which usually functions as a method of justifying the discriminatory discourse (Erjavec, Hrvatin, Kebl, 2000, 25). Generalization dehumanizes woman and places her in the position of the scapegoat. Another question frequently implied by journalists and one which elicits speculation is “what is prostitution in fact?” In answering this question journalists usually equate prostitution with crime. For example, in an article written for Dnevnik, where the question is asked directly, the journalists explain “… from the point of view of the police the problem is not resolved: prostitution is actually connected with a host of other criminal offences relating to drugs, weapons, illegal immigrants and so on.” The most distinct feature shared by all reports on prostitution in the Slovenian print media is a prolifera- status (Lazarsfeld in Merton 1999, 28); funkcija podeljevanja statusa pomeni legitimacijo izbranih politik in utrjevanje vedenjskih norm. Reprezentacija prostitucije v medijih znotraj diskurza dvojnosti, v katerem ena stran predstavlja »dobro«, druga »slabo« þensko, uèinkuje kot princip take legitimacije. Prostitutke, torej »slabe« þenske, so v funkciji vzpostavljanja in vzdrþevanja druþbenega reda in hierarhije. Kot bi rekla Judith Butler (2001, 144), tovrstna reprezentacija prispeva k regulaciji seksualnosti v okvirih reproduktivne heteroseksualnosti. V besedilu se bomo ukvarjali z analizo medijskega poroèanja; pokazali bomo, kako mediji doloèajo pomenski okvir, v katerem se ustvarjajo interpretacije prostitucije in vsega, kar je z njo mogoèe povezati. Pokazali bomo, kako takšen okvir deluje kot sredstvo za legitimacijo predsodkov in diskriminacijo pripadnic marginalizirane skupine. Kot bi rekel Van Dijk (1991, 10, 11), mediji ohranjajo stereotipe in predsodke o pripadnikih manjšinskih skupin na raznih stopnjah. Medijske tekste o prostituciji – osredotoèili se bomo na analizo tistih, ki so bili objavljeni v slovenskih tiskanih medijih1 – smo analizirali s kritièno diskurzivno analizo,2 ki nam med drugim omogoèa, da tekst na podlagi analize uporabe jezika in naèina komunikacije poskušamo razumeti v širšem kontekstu. Ne gre nam torej le za tekst, ampak tudi za kontekst, in pomene tekstov laþe razumemo, èe ugotovimo, kako so ustvarjeni in kaj sporoèajo.3 Ukvarjali se bomo z dekonstrukcijo pomenov in poskušali pokazati, da je ena od znaèilnosti dominantnih diskurzivnih formacij (Leeuwen 1993, 34) naturalizacija napisanega. To je princip delovanja, samolegitimacija, ki ne pušèa prostora za vprašanja, in v tekstu bomo poskušali pokazati na denaturalizacijo in dekonstrukcijo sprejetih reprezentacij na raznih nivojih. KAKO JE VZKLILO SEME PROSTITUCIJE? Med prebiranjem èlankov, ki smo jih uvrstili v analizo, smo ugotovili, da je prvo vprašanje, ki si ga novinarji obièajno zastavijo, ko pišejo o prostituciji, vprašanje o njenem nastanku. V èlanku »Tisoèletja spolnosti za denar« (4a), objavljenem v reviji Jana, novinar/ ka (avtorstvo ni znano), na primer, piše: »Z razvojem poljedelstva so 1 2 3 V analizo so vkljuèeni èlanki iz leta 2001 in prvih nekaj mesecev leta 2002 – glej seznam analiziranih èlankov. Dokumentacijo je zbrala skupina za spremljanje nestrpnosti na Mirovnem inštitutu. Prvih osem mesecev leta 2001 so èlani skupine zbirali èlanke, v katerih so zaznali nestrpnost do þensk na splošno. V zadnjih mesecih leta 2001 in prvih nekaj mesecih leta 2002, ko so bila vprašanja, ki se nanašajo na prostitucijo, zaradi debat o legalizaciji še posebno aktualna, je bilo zbiranje èlankov bolj sistematièno. Glej Van Dijk (1991, 1997); Denzin in Lincoln (2000). Veè o tem glej S. Hall (1997). 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 … druþinski poglavarji morali obrzdati spolnost svojih þena, da bi posest podedoval zares njihov otrok. Neporoèeni moški oziroma tisti, ki jih je ‘razganjalo’ od spolne sle, so zato teþje prišli do ‘radodarne’ þenske – in posejano je bilo prvo seme prostitucije.« Posploševanje najdemo tudi v odgovoru na vprašanje, kako je seme »vzklilo«: »Zalila ga je potreba samskih þensk, ki so se same teþko preþivljale.« Avtor/ica nadaljuje z razlago prostitucije med þivalmi, ko pravi, da tudi opice poznajo neko obliko prostitucije oziroma »plaèano parjenje«. »Samica se vda samcu, ki ji prinese sadje ali kak drug posladek. Takšni primeri so tudi pri þuþelkah. Vzrok je preprost: opica mora skrbeti za mladièe, þuþelka za gnezdo.« Potem pride primerjava: »Tudi pri ljudeh ni bilo niè drugaèe. V zaèetku so se s prostitucijo ukvarjale suþnje, neplodna dekleta, nepreskrbljene vdove, obstajale pa so tudi ‘svete prostitutke,’ sveèenice.« Tako posploševanje oziroma razlaganje na poenostavljen naèin na tem mestu razumemo kot strategijo argumentiranja, ki obièajno deluje kot metoda upravièevanja diskriminatornega diskurza (Erjavec, Hrvatin in Kelbl 2000, 25). Posploševanje v zgornjem primeru in primerjanje prostitucije z þivalskim parjenjem þensko dehumanizira in jo postavlja v vlogo deþurnega krivca. Naslednje pogosto novinarsko vprašanje je tisto, ki ima za odgovor špekulacije o tem, kaj naj bi prostitucija bila. V odgovorih na taka vprašanja je prostitucija najpogosteje izenaèena s kriminalom. V èlanku, objavljenem v Dnevniku (2f), si novinarja neposredno postavita vprašanje »kaj prostitucija sploh je« in nanj odgovorita: »… s stališèa policije pa bo še vedno problem: na prostitucijo se namreè veþe še kup drugih kaznivih dejanj, povezanih z drogami, oroþjem, ilegalnimi pribeþniki in drugim.« Na vprašanje, kaj prostitucija je, najpogosteje odgovarjajo kriminalisti. Iz njihovih odgovorov, ki jih povzemajo mediji, je razvidno, da prostitucijo razlagajo izkljuèno v povezavi s kriminalom; zgornji primer nas preprièa, da jo je mogoèe povezati s èimerkoli oziroma, v skrajni meri, da kriminalno dejanje, ki s prostitucijo ni povezano, pravzaprav ne obstaja. Po besedah Katjuše Kodele Kos, višje kriminalistke z uprave kriminalistiène policije MNZ, je prostitucija »v glavnem dokaj transparenten pojav« (6b) ali »transparentna dejavnost« (3a). To je dejavnost, »ki je vèasih povezana z drugimi kaznivimi dejanji, oziroma tistimi, ki sodijo med organizirani kriminal« (3a). Anton Dvoršek, predavatelj z Visoke policijsko-varnostne šole, podobno poudarja, da je »prostitucija zelo tesno povezana z drugimi kriminalnimi dejanji, kot so preprodaja mamil, vse vrste organiziranega kriminala …« (3a). Po mnenju Draga Kosa iz sluþbe za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje na MNZ pa je prostitucija 147 tion of designations. Prostitutes are most often called “salesgirls offering love,” but also “masters in love” and “love artists.” In the articles analyzed, journalists most often used pejorative designations, for example “whores,” “purchasable girls,” “workers in the oldest trade,” “streetwalkers.” These expressions fulfill the function of reproducing the traditional image of prostitution as an immoral activity that earns dirty money and is considered mean. By “commodifying the woman’s body” (O’Neill 2001, 136) the media present prostitutes exclusively as sexual objects. For example, negativization of the woman is obvious in phrases such as “a group of young women or beings” (italics by M.P.), “this type of nonentities,” “legitimate beings” and “this class of female population.” Similarly, designations with an ironic or derisive ring serve the function of reproducing this image, for example the “queens of the night,” “naked babes,” “Lolitas,” “ladies.” A prostitute is presented as the “other” woman, one that is different from the “normal” woman; the dichotomy body-object turns her into an object of fascination and desire. Categorization, sometimes even typization, of prostitutes as “other” women is especially obvious in journalists’ delineation of various “types” and “profiles” of prostitutes, a process by which a certain group of products is made uniform. And that is precisely what journalists do in the texts analyzed here – they arrange and categorize women as products sold on the market. The most widespread “type” of prostitutes is so called “mobile prostitutes,” “mobile (mobile phone, M.P.) women” – they are presented as “domestic prostitutes,” “Ljubljana mobile whores,” “mobile prostitutes from upper classes.” The stories of Slovenian call-girls are completely different from those of other “girls” from elsewhere. “Mobile pros- 148 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 titutes do not sell their bodies at any corner, they won’t take off their clothes in any godforsaken hole or have sex with any deviant who uses a plastic Coke bottle filled with hot water to reach anal satisfaction ... Slovenian women prefer ladylike manners.” In making the distinction between “domestic” and “foreign” prostitutes, the journalists present “domestic” prostitutes as having consciously arrived at such a decision in an effort to earn their own money. The second “type” of prostitutes comprises “foreign” women. The media use two kinds of designation: plural, general categories on the one hand, and individual references on the other with an additional remark on nationality. Characteristic designations of this kind are, for example, “Eastern women,” “artist women from the East,” “young women from East European countries, South America and the Balkans.” Women are reduced to their nationalities and additionally designated, for example, “Chinese prostitutes,” “three Serbian, one Moldavian and nine Romanian women … or so-called Ceausescu women,” “tall black women from Nigeria or Ghana, there are also many Albanians, Ukrainians, Russians, Bulgarians or Romanians,” “graceful Ukrainian young women”. In certain extreme examples, women are even likened to food served up on plates, as in the titles “Waiter, one Ukrainian please,” “A Special Offer of Chinese Prostitutes,” and “‘Papa’ used to buy women?” Woman is commodified and her body is the subject of trade, orders, purchases, and is chosen like a dish in a restaurant, e.g. “guests could “treat themselves” to a young woman.” The media further report on “a transaction” and “an import”; women are presented as property, e.g. “… one among his women” (italics by M.P.). “Girls,” “new women,” “sexual slaves,” are “hired,” “sup- celo »velika nevarnost za druþbo, saj vodi v moralni razkroj« (1g). Ko nekateri novinarji išèejo odgovor na vprašanje, kaj je prostitucija, povzemajo v èlankih, ki smo jih analizirali, konservativna mnenja, da je prostitucija »nekaj etièno slabega, in èe bi jo priznali, bi to slabo priznali« (3a); njeno »zlo je v tem, da èloveka (þensko), ki je tempelj svetega duha, poniþuje v trgovsko blago« (9f). Skrajnost na drugi strani pa je redukcija prostitucije na trgovsko menjavo, t. i. trþni pogled na prostitucijo, po katerem je, na primer, prostitucija »izvrševanje spolnih odnosov za plaèilo ali zaradi drugih uslug« (9f). Je ena od »propulzivnih storitvenih panog našega gospodarstva« (6g), je »le ena od obrti« (6e) ali »seks-biznis«(9f) ali ena od gospodarskih dejavnosti, ki jo tako kot druge podobne dejavnosti »þene skoraj izkljuèno þelja po zasluþku« (1h). Prva interpretacija je moraliziranje, ki uèinkuje kot obsojanje, druga pa predstavlja prostitucijo zgolj kot »biznis«. Poskusi iskanja odgovorov na vprašanje, kaj je prostitucija, delujejo v funkciji potrjevanja reda in discipline: vrednote reda in avtoritete so predstavljene kot moralna pravila, ki jih je treba upoštevati, še veè, varovati. Prostitucija je v bistvu tisto, kar doloèa mainstream pozicija: ta ji namreè narekuje njen »red« in jo postavlja v dihotomno razmerje med dopustnim in nedopustnim (Van Dijk 1991, 148). MED »KURBO« IN »KRALJICO« Najbolj oèitna znaèilnost medijskega poroèanja o prostituciji v èlankih, ki smo jih analizirali, je »poplava« najrazliènejših poimenovanj. Þenske, ki se ukvarjajo s prostitucijo, so najbolj pogosto poimenovane kot »prodajalke ljubezni« (1e, 5a, 6e, 9f, 2e, 3a), tudi »mojstrice ljubezni« in »umetnice ljubezni« (6e). Besedna zveza se je povsem uveljavila v medijskem þargonu, saj je skoraj tako pogosta kot izraz »prostitutka«. Uporablja se za poimenovanje þensk, o moških kot o »prodajalcih ljubezni« (6e) smo med našo analizo redko brali. Novinarji so besedno zvezo uporabljali tudi v èasu razprav o dekriminalizaciji prostitucije, ko je bila v ospredju razprava o prostituciji kot o poklicu: seveda se je tudi v teh primerih pokazalo, da je vzroèna zveza med prostitucijo in ljubeznijo konstrukt, ki nima ekvivalentne pojavne oblike v praksi. Izbira besed, torej leksièni slog, ni nikoli nevtralna: izbira enega poimenovanja namesto drugega odseva mnenja, emocije in poloþaj tistega, ki govori, v našem primeru novinarjev. Vrednostno vse prej kot nevtralen je, na primer, izraz »kurba« (6b, 5a); slabšalnost na denotativni ravni, na ravni govorca, se v komunikaciji oziroma pri sprejemanju sporoèila prenese na konotativno raven: bralec pre- 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 pozna izraz kot negativen, pogosto pa ne razmišlja o kontekstu, v katerem je bil napisan, in tudi ne o poloþaju tistega, ki ga je napisal. Beseda kurba je negativna in sama po sebi vsebuje kritiko vsega, na kar konotira: vsebuje kritiko neèesa umazanega, èemur se je treba izogibati.4 Slabšalni izrazi, kot so »kupljiva dekleta«, »dovèerajšnje kurbice«, »delavke v najstarejši obrti« (9f), »izloþbene prostitutke« (2e), »pocestnice« (6e), implicirajo, da prostitutke zaradi svoje nesubjektivnosti ne morejo poznati morale. Ti izrazi tradicionalno reproducirajo prostitucijo kot nemoralno aktivnost, ki prinaša umazan denar in je prepoznana kot »neèedno« poèetje. Poglejmo, kako tovrstne reprezentacije uèinkujejo v praksi. To nam slikovito prikaþe Ducrot s primerom otroka, ki þeli poboþati psa. »Pusti ga, umazan je,« zasliši krik staršev. Starši psa najprej opišejo s tem, ko reèejo, da je umazan, nato otroku zapovejo, naj se ga ne dotakne. In kaj otroku pomeni beseda umazan? Nekaj, èemur se je treba izogibati. Otrok sprejme besedo umazan, ki denotira pomen »izogibaj se«. Beseda umazan postane argument za to, da se umazanemu izogneš; postane indikator za sklepe, ki jih sprejemaš v odnosu do objekta (subjekta), ki je umazan (Ducrot 1996, 34, 36). In ti sklepi pomenijo zavraèanje. »Nemoralne pocestnice« moramo zavraèati, umazane so v svoji nemoralnosti, zato se jih je treba izogibati, še veè, lahko jih tudi zmerjamo s slabšalnimi izrazi. »Komodifikacija þenskega telesa« (O’Neill 2001, 136) v medijih reprezentira prostitutko kot seksualni objekt. Komodifikacijski fetišizem, ki ga poznamo vsaj od Marxa naprej, pomeni, da v procesu menjave prevzamejo druþbeni odnosi med ljudmi videz odnosov med stvarmi (objekti). Objekti postanejo subjekti in subjekti postanejo objekti; objekti so personificirani, subjekti objektivizirani. Þenska je kot subjekt objektivizirana, poblagovljena. Negativizacija þenske je, na primer, razvidna v zapisih: »skupina mladih deklet ali bitij« (1a) (poudarila mp), »tovrstne nièle« (6a), celo »legitimna bitja« in »ta sloj þenskega prebivalstva« (7a).V funkciji reprodukcije podobe so tudi poimenovanja, ki zvenijo ironièno, zasmehljivo, na primer, »prijateljice noèi«, »kraljice noèi« (1e), »gole bejbe«, »zaokroþene lolite« (6c), »dame« (6d, 6e), »animir dame« (1b). Prostitutka je predstavljena kot »druga« þenska, tista, ki je drugaèna od vsakdanje oziroma »normalne« þenske; predstavljena je v dihotomiji telo – objekt. Poimenovanjem, ki sledijo in ki jih tudi uvršèamo v skupino navidezno pozitivnih denotacij, pa je skupno to, da so bila zapisana med narekovaji: »kresnièke« (1a), »svobodne kulturne delavke« (9f), »redno zaposlene«, »bodoèe podjetnice« (5a), »maserke« (2a). V pr4 Glej O. Ducrot (1996, 88). 149 plied,” “acquired” and “imported,” “sold,” “purchased,” “bought from,” and “obtained.” The earlier mentioned commodification is also characteristic of media answers to the question of what prostitutes do. So one can read that women “sell themselves,” “are laid down,” “offer bed pleasures in rented apartments,” or in a “wonderful land of brothels,” offer “pleasures of the flesh,” and “sexual services.” They are presented as the “labor force,” “young women who sell what they have.” “Graceful young women” are in the habit of “spreading the web,” “seducing and winning over,” “taking one to the world of the wildest dreams,” and “helping insomniacs kill the night with titillating programs.” However, what deserves critical consideration is not solely the described media reporting on prostitution that reproduces stereotyped images and spreads intolerance. Another fact worthy of attention is the absence of alternative ways of reporting on prostitution in the period analyzed here. In other words, not one article included in the analysis dared approach prostitution from an alternative point of view that might suggest a different way of reasoning and thus open the possibility for an alternative way of reporting. Instead, all tediously recounted one and the same perspective. In our opinion this tediousness not just demonstrates how impervious the long-established channels of communication are, but also that the problem lies primarily in the fact that it is used as a “method” which additionally stigmatizes these already marginalized women. 150 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti vem primeru je novinarka besedo kresnièke zapisala med narekovaji za ponazoritev izraza, ki ga, kot piše, uporabljalo v Italiji, ko govorijo o »prostitutkah in prostitutkih« (poudarila mp), pri tem pa ni zapisala, za prevod katerega izraza gre. V drugih primerih iz analize so novinarji z uporabo narekovajev bolj jasno izrazili lastni dvom o pomenu tega, kar so zapisali med narekovaji. Uporaba narekovajev pomeni tipièno narativno funkcijo v poroèanju in govorcu omogoèa subjektivne interpretacije, pojasnila ali mnenja. V zgornjih primerih zaznamo posmehljivi odnos novinarjev do ureditve prostitucije kot poklica. Razvidno je, da izbira besed ni nevtralna, da novinarji niso objektivni pri opisovanju tega, èemur sicer radi pravijo dejstva. Iz kritiène perspektive jezik ni samo o svetu, ampak je tudi v sluþbi njegove konstrukcije in kot tak pogosto deluje kot mehanizem za potrjevanje regulacije: diskurzivne prakse v zgornjih primerih legitimirajo vzpostavljena pravila, ki doloèajo, kdo lahko govori s poloþaja avtoritete, kdo mora poslušati in èigave druþbene konstrukcije so pomembne. TIPIZACIJA: STEREOTIP O DVEH VRSTAH PROSTITUTK Samozavestne, profesionalne Slovenke … Kategorizacija, tudi tipizacija prostitutk kot »drugih« þensk je še posebno jasno izraþena, ko novinarji predstavljajo razne »tipe«, »profile« (3a) prostitutk. To je proces, s katerim poenotimo skupino izdelkov; in novinarji v tekstih, ki smo jih analizirali, poènejo ravno to, namreè urejajo in razvršèajo þenske kot izdelke, ki se prodajajo na trgu. Najbolj razširjeni »tip« prostitutk so t. i. »mobi prostitutke« (1g, 6d), »mobitel dekleta« (2f) – te so predstavljene kot »domaèe prostitutke« (1f), »ljubljanske mobitel kurbe« (6b), »mobi prostitutke iz višjega razreda« (1h), »prostitutke iz Slovenije, ki poveèini delujejo na zelo visoki ravni (oglaševanje in mobilni telefoni), pri èemer so zelo samostojne (nimajo zvodnikov)« (9f). Zgodbe »slovenskih call girls« so povsem drugaène od zgodb »deklet«, ki niso iz Slovenije. »Mobi prostitutke se ne prodajajo na vsakem vogalu, ne slaèijo se ravno v vsaki vaški luknji in ne seksajo z vsakim deviantom, ki si za analno zadovoljitev izbere s kropom napolnjeno plastenko kokakole … Slovenske punce raje delujejo po damsko« (6d). Novinarji razloèujejo »domaèe« in »tuje« prostitutke tako, da delo »domaèih« predstavljajo kot zavestno odloèitev þensk, ki hoèejo zasluþiti denar. Posploševanje in idealiziranje þivljenja slovenskih prostitutk zamegljuje drugaèen pogled. Beremo, na primer, posploševanja: »domaèe takoimenovane mobiprostitutke … delujejo kot 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti samostojne podjetnice ... Te se prostovoljno in zavestno odloèijo za prostitucijo, veèinoma zato, da bi izboljšale svoj þivljenjski standard« (1g). Tako pisanje napeljuje na misel, da je slovenska prostitucija urejena, da je z njo vse v najlepšem redu v nasprotju z ono drugo prostitucijo, v kateri niso udeleþene Slovenke. »Mobitel dekleta so poveèini Slovenke …, ki delujejo neodvisno, brez zvodnikov« (2f). »Pogosto mlada dekleta sploh ne potrebujejo zvodnika, ki bi jim namignil, kako lahko izkoristijo naravne èare in zdruþijo ‘prijetno s koristnim’. Neredko se tega domislijo kar same. Zaradi denarja in zaradi zabave« (6d). Èlanek, objavljen v Mladini, ki se nadaljuje s podrobnim opisom izsekov iz zgodb, izzveni kot nekakšno povabilo v èudoviti svet prostitucije: novinarka piše o enaindvajsetletnih Aleksandri in Tanji, ki »v Ljubljani pridno študirata ekonomijo« in ki »sta se zavestno odloèili za prostitucijo«. Delo jima uspeva in ustanovili sta »pravo malo podjetje« in zasluþita »zelo lepe vsotice«. Lahko smo prebrali, da »mobitel prostitucijo obvladujejo slovenske drþavljanke, ki so precej samozavestne … in samostojne … So prave poslovne þenske, z drugimi besedami profesionalke« (3a). Za primer reprodukcije stereotipov o tipu prostitutk, »slovenskih mobitel prostitutkah«, navajamo citat višje kriminalistke, ki »slovenska dekleta na poziv« razvršèa v »štiri kljuène skupine«: »V prvo skupino bi uvrstila mlade punce …, ki nimajo nobenega odnosa do ljubezni …, in študentke, ki se lahkomiselno odloèijo za to dejavnost ... V drugo sodijo þenske, ki so se znašle v finanènih teþavah …, v tretjo prostitutke, ki jih je v ta posel zapeljala slaba druþba …, v èetrti skupini, v najhujšem breznu, pa so dekleta, ki se prodajajo za drogo« (6d) (poudarila mp).5 Tovrstno kategoriziranje je predvsem v funkciji legitimacije: govori strokovnjakinja in njena kategorizacija, kot je predstavljena zgoraj, vzbuja vtis legitimnosti, tudi resniènosti. Poimenovanju vsake kategorije deklet doda pojasnilo, ki uèinkuje kot »naravna« logika; »besede spreminjajo svojo vrednost glede na argumentativno orientiranost« (Ducrot 1996, 50). Kriminalistka, ki jo novinarji pogosto navajajo, z argumentacijo upravièi sklepe in jih naredi za sprejemljive. … in naivne uvoþene tujke Drugi »tip prostitutk« (2f) so tiste, ki niso »domaèe«, ampak so »tuje«. Poimenovanje v tekstih, ki smo jih analizirali, je dvojno: novinarji jih na eni strani poimenujejo v mnoþinskih kategorijah, ki so splošne, na drugi strani jih omenjajo kot posameznice in poleg imena navajajo nacionalnost. Za mnoþinsko kategoriziranje so znaèilna 5 Podobno tipizacijo najdemo tudi v drugih èlankih (3a), ko novinarji povzemajo mnenje iste kriminalistke. 151 152 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti poimenovanja, kot na primer, »tuje prostitutke« (1f), »vzhodnjakinje«, »artistke z vzhoda« (2f), »dekleta iz drþav vzhodne Evrope, Juþne Amerike in Balkana« (9a). Þenske so reducirane na nacionalno pripadnost s poimenovanji, kot so »kitajske prostitutke« (2d), »tri Srbkinje, Moldavka in devet Romunk … oziroma tako imenovana Ceausescova dekleta« (1b), »visokorasle èrnke iz Nigerije ali Gane, veliko je tudi Albank, Ukrajink, Rusinj, Bolgark ali Romunk« (1a), »uvoþene iz tujine, veèinoma iz vzhodne Evrope in drþav nekdanje Sovjetske zveze«, »Evropejke z vzhoda« (1e), »brhke ukrajinske mladenke« (8a), »èedna dekleta z vzhoda«, »artistke iz vzhodne Evrope in drþav bivše Sovjetske zveze, preteþno Ukrajine, Moldavije, Latvije, Rusije in Belorusije« (6b). Þenske so predstavljene kolektivno in skladno z uveljavljeno besedno zvezo »trgovina z belim blagom« kot blago, ki ga tovorimo iz raznih drþav, v primerih zgoraj preteþno z vzhoda. V skrajni obliki je þenska v naslovih èlankov ponujena kot hrana na pladnju: »Natakar, Ukrajinko prosim!« (8a), »Posebna ponudba kitajskih prostitutk« (2d). »‘Papa’ kupoval þenske?« (1c). Þenska je poblagovljena in zunaj ali znotraj telesa ne obstaja. Vse, kar ona je, je njeno telo – s tem pa se trguje, se naroèa, kupuje, izbira kot hrana v restavraciji: »gost si je lahko ‘postregel’ z dekletom« (1c). Mediji poroèajo o »poslu« (2a, 1e, 2b), o »uvozu« (1e), þenske predstavljajo kot lastnino, na primer, »… ene izmed svojih deklet« (9b) (poudarila mp). »Dekleta«, »nove þenske«, »spolne suþnje« se »najemajo«, »dobavljajo«, »nabavljajo« in »uvaþajo«, »prodajajo«, »kupujejo«, »odkupujejo« (6b), »pridobivajo« (2a). Drugi primer novinarskega tipiziranja tujih prostitutk je navajanje njihovih imen in nacionalnosti: »Rusinja Nataša, Madþarka Erika in neka Nina« (2b), »Olga iz Odese« (6b), »Ela iz Romunije« (7a). Stereotipne in þaljive predstave so, na primer, »ruska maserka« (2a), »kljunasta Romunka« (6a). Prostitutke so loèene od drugih þensk oziroma od drugih ljudi nasploh. »Mi« smo predstavljeni na naèin, ki simbolizira dobro in s katerim je povezana všeènost, one nasprotno simbolizirajo slabo in nevšeèno.6 V tovrstni ideologizaciji druþbene percepcije poteka binarna delitev med in-groups in out-groups: bolj ko so negativni poimenovanja in odnos nasploh do out-groups, bolj so pripadniki teh skupin oddaljeni od »nas«. KAJ POÈNEJO? V naslednjih vrsticah bomo poskušali pokazati, kakšna je bila med našo analizo medijska reprezentacija tega, kar da prostitutke 6 Podrobno argumentacijo glej v Van Dijk (1991). 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti poènejo. Njihovo delo je bilo na eni strani cinièno predstavljeno v moralizatorskem tonu, na drugi strani je bilo bodisi polno predsodkov bodisi idealizirano v odnosu do strank. Besede delo, delovno mesto, delovati so novinarji postavljali v narekovaje in þe s tem izraþali podcenjujoè odnos do dela, ki je predstavljeno kot manjvredno. Sporoèilo je jasno: prostitucija ni moralna. »Prodajanje telesa« so povezovali z mnenjem, da je »poloþaj prostitutk prava druþbena sramota« (1e). Novinarji so se èudili predlogu zakona, po katerem naj ne bi bilo kaznivo »niti … podpiranje spolne nemorale« (5a) (poudarila mp). Prostitucija je nemoralna, þenske, ki se z njo ukvarjajo, zato nimajo dostojanstva: »Biti prostitutka vsekakor ni ugledno, prej soèutja vredno stanje« (6e). Þenske, ki delajo v javnih hišah, so predstavljene kot »posebna struktura ljudi« (9c). Še veè, predstavljene so kot groþnja »normalnim« drþavljanom: »… je strašna sramota za vse drþavljane gledati dekleta, ki se ponujajo na cestah. Še huje je v mestnih središèih, kamor se prostitutke preselijo zveèer, se gole ali napol gole sprehajajo ob cesti in vabijo kliente. Grozno je … razlagati otrokom, zakaj se gospe ne obleèejo tudi tedaj, ko je hladno …« (1a). Þenske so predstavljene kot groþnja normalnemu prebivalstvu in kot pregreha, ki s pohujšanjem ogroþa nedolþno veèino. Novinar Mladine predlaga, da bi bilo za normalno veèino bolje, èe bi se izognila prostorom »pregrehe«, kjer bi se sooèila s »… kurbarijo, glasnim preklinjanjem v juþnjaških šprahah, … lepljivo mreþo moralne korupcije, skozi katero se bodo morali en passant prebijati šoloobvezni otroci, in nenazadnje skušnjava, ki bo vsako nedeljo zavdala vernikom, ko se na poti k bogosluþju v sto metrov oddaljeni cerkvici ne bodo mogli dovolj na široko ogniti leglu pregrehe« (6c). Tak govor deluje v funkciji potrjevanja samoreprezentacije: negativizacija prostitutk kot manjšinske skupine rabi za potrjevanje lastnega poloþaja. Prostitucija je, kot citira novinarka Dela, »velika nevarnost za druþbo, ki vodi v moralni razkroj« (1g). Medijskim odgovorom na vprašanje, kaj prostitutke poènejo, je skupno to, kar smo þe omenjali zgoraj – popredmetenje þenske. Tako beremo, da se »prodajajo« (6d), »operirajo v (dejanski in metaforièni) temi«, se »dajejo dol« (6d), ponujajo »kupljive posteljne uþitke, kakršnih se doma (oèitno) ni mogoèe nadejati« (4d), ponujajo »posteljne uþitke v najetem stanovanju« (1d) ali v »èudovitem svetu bordelov« (6a), ponujajo »mesene uþitke« (2c) in »ljubezenske usluge« (9a). Predstavljene so kot »delovna sila« (1d), »punce, ki prodajajo, kar imajo (zato ker nimajo drugega, zato ker so jih k temu prisilili, zato ker jim je to všeè)«, ki se »vèasih za velik, še veèkrat pa za majhen denar dajejo dol, nekatere v razkošnih apartmajih, druge na postajnih sekretih« (4d). »Brhke mladenke« (8a, 9d) imajo tako navado da »omre- 153 154 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti þijo«, »zapeljejo in nagovorijo«, »popeljejo v svet najdrznejših sanj« (8a), »nespeèneþem z þgeèkljivim programom krajšajo noèi« (6b). Opisovanje dela þensk, ki delajo kot »kabarejske plesalke«, »artistke«, »barske umetnice« (6b) je še bolj podrobno. Brali smo, da se je »bejba vrtinèila z ritko v prosojnih tangicah«, »goli þenski zadnjici« sta »poplesavali za vrati …« (6c), »svetlolaska je poèasi slekla svoj modrc … skupaj sta pred fantom zaplesali in se pri tem poèasi znebili oblaèil« (9d). »Ukrajinke in Romunke, ki so poplesavale na odrèku so se le tja do jošk razgalile, ampak drugaèe so imele izvrstne hardware, v njihov software pa se sploh nismo vtikali« (6a). Lahko smo prebrali, kako se je »okoli kromirane štange elegantno ovijala dolgonoga èrnolaska«, ki je bila »obleèena le v minimalne tangice … spretno jih je potegnila s pravilno oblikovane zadnjice« (6b). Podrobni opis je opremljen s serijo fotografij (glej slike 1–4). KOLIKO JIH JE IN KOLIKO ZASLUÞIJO? 1–4 fotografija: Denis Sarkiæ Vprašanji zelo zanimata mnoge novinarje in posledica manipulacije s številkami se kaþe v zamegljevanju dejanskega poloþaja in teþav þensk. Primerjanje cen, ugibanje o številu slovenskih prostitutk in tistih, ki so v Slovenijo prišle iz drugih drþav, bralca napeljujeta, da o prostituciji razmišlja skozi številke. Posameznica ni pomembna in polje za reprodukcijo stereotipov je na steþaj odprto. Dnevnik navaja, da je v Sloveniji »pribliþno 3000 prostitutk« … »po ocenah policije bi med prostitutke lahko prišteli tudi pribliþno 300 tujk …« (2f). Po mnenju policije, ki ga navaja Delo, je »pri nas 1400 domaèih in 500 tujih prostitutk« (1f): tej oceni sledi posplošena trditev, da se »domaèe prostitutke s tem ukvarjajo prostovoljno in samostojno«, »300 þensk s tujim drþavljanstvom opravlja razliène plese, artistiène in podobne poklice«, »200 tujk« pa je »brez urejenega statusa«. Druga novinarka v istem èasniku v èlanku, ki je bil objavljen v isti številki, navaja, da je v Sloveniji tri tisoè »mobiprostitutk« (1g). Nadaljuje, da »natanènega števila tujih prostitutk ne poznamo, èe pa sklepamo po prijavljenem številu barskih plesalk, bi jih lahko bilo od tisoè do tri tisoè letno«. Novinar v Jani piše o »strašljivih številkah« (4b), njegov sogovornik v intervjuju pa oceni število »naših 1 2 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti prostitutk« na 1500. Drugi sogovornik novinarke Jane pa pravi, da je »mobitelskih prostitutk okoli dva tisoè« (4c). V Veèeru pišejo, da je bilo leta 1996 »evidentiranih sto prostitutk, vendar je ‘temno polje’ po nekaterih podatkih v Sloveniji zelo veliko (po nekaterih ocenah 1800)« (9e) (poudarila mp). Naslednja manipulacija s številkami se nanaša na ugotavljanje, koliko denarja prostitutke zasluþijo in koliko ga prostitucija nasploh prinaša. »Vsaka stranka naj bi za uro plaèala 12 tisoè tolarjev« (2a), po drugih podatkih naj bi za pol ure plaèala 12 tisoè tolarjev, za eno uro 20 tisoè, za ves dan 30 tisoè tolarjev (8a), po drugih virih naj bi þenske od moških »zahtevale« za pol ure deset, za uro dvajset tisoè tolarjev (2b). Prebrali smo tudi, da je cena posamezne storitve 25.000 tolarjev in da so »vikend paketi« draþji (150.000 tolarjev) (1f). Razlièni zneski, kot jih navajajo novinarji, so v funkciji preusmerjanja pozornosti bralca; razpravljanje o postavkah, cenah, številkah, zasluþkih itd. spodbuja raèunanje, bralci o drugem ne razmišljajo veè. Številke spodbujajo razmišljanje, ki se vse bolj oddaljuje od problema, in postanejo glavno in seveda zelo nezadostno vodilo razmišljanja. INKRIMINACIJSKO O 155 SEZNAM ANALIZIRANIH ÈLANKOV 1 Delo d) »‘Kresnièke’ morajo s ploènikov«, 7. januar 2002, Tone Hoèevar. e) »Èišèenje ‘hleva’ prostitucije«, 28. januar 2002, str. 6, Peter Potoènik. f) »‘Papa’ kupoval þenske?«, 16. februar 2002, Olga Cvetek. g) »Ukrajinka za ‘drobiþ’«, 15. marec 2002, k.d. h) »Prostitucija ni veè nemoralna«, 20. oktober 2001, str. 24, Barbara Kramþar. i) »Prostitutke kot podjetnice«, 8. december 2001, Helena Kocmur. j) »Da zvodnik ne bi bil lastnik þensk«, 8. december 2001, str. 3, Milena Zupanèiè. k) »Siva ekonomija belega blaga«, 12. december 2001, Helena Kocmur. DEKRIMINALIZACIJI 2 Dnevnik a) »Prostitucija, ne samo masaþa«, 23. maj 2001, Mojca Furlan-Rus. Mediji so najbolj obširno poroèali o dekriminalizaciji prostitucije decembra 2001, ko je skupina poslancev in poslank na drþavni zbor naslovila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških zoper javni red in mir. Novinarji so pogosto izraþali posmehljiv odnos do zakonskega predloga oziroma neposredno do prostitutk: v èlanku z naslovom »Kupleraj, d. o. o.« (4d), objavljenem v Jani, so razprave v drþavnem zboru oznaèili »za èloveštvo majhen, za Slovence pa velik korak«. … »Predstavniki in pešèica predstavnic ljudstva na Šubièevi so se skušali dogovoriti o tem, da bi kupljiva dekleta … prekvalificirali v seksualne delavke s pravicami in dolþnostmi, ki gredo samostojnim podjetnicam, in še s katero èez« (4d). Novinarka v uvodniku, za katerega je kot formo novinarskega sporoèanja znaèilna redefinicija dogajanja, ki s povzemanjem, selekcioniranjem in osredotoèanjem pozornosti na izbrane segmente odseva ideološko oblikovana mnenja kot del avtorjevega kognitivnega 3 b) »Bile so mlade in lepe«, 13. oktober 2001, Mojca Furlan-Rus. c) »Dobro organizirani trgovci«, 26. oktober 2001, Marjeta Smolnikar. d) »Študentski boni za seks«, 7. november 2001, brez avtorja. e) »Prostitucija gospodarska dejavnost kot vse druge«, 3. december 2001, brez avtorja. f) »Prostitucija legalna obrt?«, 8. december 2001, Mojca Lorenèiè, Borut Mehle. 4 156 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti 3 Glamour b) »Legalizacija prostitucije, Ne, hvala ali da, prosim?«, april 2001, str. 59– 64, Damjana Bakariè. 4 Jana a) »Tisoèletja spolnosti za denar«, 17. julij 2001, str. 38–39, brez avtorja. d) »Prostitukam ne lezem v postelje«, 4. september 2001, str. 11, Aleš Èakš. e) »Prostitutke da, bordeli ne!«, 8. december 2001, str. 8, 9, Þana Kapetanoviæ. f) »Kupleraj, d.o.o.«, 11. december 2001, str. 3, Maja Lupša. 5 Mag a) »Kurbe bodo podjetnice«, 12. december 2001, str. 9, Igor Kršinar. b) »Candra, s. p. «, 24. december 2001, str. 8, brez avtorja. c) »Komunalna Anka«, 24. december 2001, str. 94, Bogo Sajovic. 6 Mladina a) »Kurbarija«, 2. april 2001, str. 44–48, Blaþ Ogorevc. b) »Èedna dekleta z vzhoda«, 3. september 2001, str. 18–22, Max Modic. c) »Ku, ku, gole bejbe«, 22. oktober 2001, str. 64–65, Max Modic. d) »Mobi prostitutke«, 29. oktober 2001, str. 48–49, Ana Jud. e) »Zamenjam drþavo za vrèek piva«, 10. december 2001, str. 18, Bernard Neþmah. f) »Najstarejša obrt v parlamentu«, 17. december 2001, str. 24, 25, Sebastijan Ozmec. g) »Zdravilna legalizacija«, 14. januar 2002, str. 25, Miæo Mrkaiæ. zaznavanja dogajanja (Van Dijk 1991, 135), reducira prostitucijo na predmet posmehovanja. »Profitirali bomo prav vsi. Dovèerajšnje kurbice … bodo postale spolne obrtnice, kar se sliši mnogo lepše, … drþava pa bo od svojih varovank … pobirala tudi davke, po brþkone beneficirani delovni dobi pa jim zagotovila dostojen penzionèek« (4d). Selektivno povzemanje, ki je pomembna znaèilnost uvodnikov, pušèa malo prostora za druge interpretacije, za drugaèno razumevanje opisanega dogajanja: dominantno branje takšnih vsebin ostaja znotraj okvirov »reda« (Van Dijk 1991, 136). Posmehljivi odnos do predloga zakona se v medijih pokaþe kot posmehljiv odnos do þensk in do njihovega morebitnega poklicnega statusa. Nekatere »se bodo informirale, registrirale in terapirale, se javno razkrile z imenom in priimkom, ustanovile svoj d. o. o., izdajale raèune, vodile knjigovodstvo in, to še posebej, plaèevale davke od doslej neobdavèenega dobièka!? No ja, vsaj v arest pa jim po novem ne bo treba« (4d). Tudi za èlanek z naslovom »Kurbe bodo podjetnice« (5a), objavljen v Magu, je znaèilno ustvarjanje vtisa napetosti, ki je v funkciji dramatiziranja dogodka: »Prihodnje dni bo drþavnem zboru še þivahno, saj se bodo poslanci razliènih strank pogovarjali o prostitutkah in najstarejši obrti na svetu« (5a). Predlog zakona je oznaèen za dejanje, zaradi katerega se »bodoèim podjetnicam ni treba bati za izgubo delovnih mest« (5a). Kot razlog, zakaj naj bi zakon sprejeli, pa novinar navaja domnevo, da so pri nekem nekdanjem ministru našli številko mobilnega telefona ene od »prodajalk ljubezni«. Podpis pod fotografijo razgaljene þenske (glej sliko 5) se glasi: »Dama, ki bo zadovoljila najveè strank, bo morda nekega dne podjetnica leta« (5a). Tudi glosa iz revije Mag »Komunalna Anka« (5c) je v funkciji tistega, kar je znaèilno za uvodnike: bralcu ponuja interpretativni okvir, znotraj katerega postane osmišljanje dogodka edino mogoèe. »Anka je bila Èrnogorka. Tega ni tajila. In tudi svojega poklica se ni sramovala. V jugoslovenšèini ga je bila sposobna vrešèeèe zagovarjali pozno v noè. In ker je bila kurpulentna, torej dinarski tip þenske tako kot Jovanka Broz, se mi danes zdi, kot da bi bili v njej idejno in fizièno zdruþeni Roman Jakliè in Aleksander Merlo (iz LDS) ter Danica Simšiè (iz ZLSD), ki prav zdaj klièejo na kriþarsko vojno za uzakonjenje prostitucije v Sloveniji« (5c). In kaj bi »komunalna Anka«, 5 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti kot novinar poimenuje prostitutko, storila? »Utemeljeno lahko sumim, da bi kljub naèelni naklonjenosti na tak zakon spustila ploho balkanskih zaklinjalnih obrazcev« (5c). Po Moèniku bi citate lahko oznaèili za »‘neposredne’ preprièevalne postopke: tiste, ki z izrecnostjo, celo prostodušnostjo ‘pritegnejo’ pozornost«. … »Ni treba biti posebej izurjen, da v zadevi prepoznamo propagando. A tudi popolnoma naivni ne smemo biti: ta propaganda resda ni prikrita, a tudi ni èisto neposredna (Moènik 2001, 11).« V rubriki »Eksplozivno« (5b) se revija Mag posmehuje zagovornikom dekriminalizacije: stavek »… Roman Jakliè meni, da bi Slovenija lahko izkoristila gospodarski potencial svojih prostitutk« je objavljen pod naslovom »Candra, s. p.«. Naèin, kako novinarji reprezentirajo nekatere druþbene akterje, je del širše strukture vrednot: nekaterim skupinam se pripisujejo pozitivne, drugim negativne lastnosti in vrednotne sodbe konstituirajo koherentni sistem socialne reprezentacije. Tak sistem deluje po principu hierarhièno organiziranih norm in vrednot, ki definirajo skupino in njene èlane. Med èlanki, v katerih so novinarji poroèali o poskusih dekriminalizacije prostitucije, nismo našli takšnega, v katerem bi se novinar osredotoèil na temo v smislu kritiène analize, kaj pomenijo poskusi spremembe zakonodaje. O teh poskusih so v medijih govorili predstavniki vladnih struktur; þensk, ki se ukvarjajo s prostitucijo in ki bi jih morebitne spremembe najbolj zadevale, za mnenje veèinoma niso vprašali. Zanimivo je, da se veèini novinarjev tema sama po sebi ni zdela vredna dovolj velike pozornosti, saj so v èlankih, v katerih so dekriminalizacijo omenjali, praviloma pisali še vse drugo, kar je mogoèe povezati s prostitucijo. Najbolj pogosto so špekulirali o številu prostitutk, jih razvršèali v skupine, kot smo jih omenili zgoraj, navajali so razne cene in seštevali, kolikšne vsote denarja prinaša prostitucija v Sloveniji, poroèali so o »uspehih« policije, kar pri govoru o dekriminalizaciji prostitucije spodbuja razmišljanje ravno o nasprotnem: njeni inkriminaciji. Število medijskih èlankov se je takrat, ko je bil podan predlog omenjenega zakona, poveèalo, naèin pisanja pa je ostal skoraj nespremenjen: vrstile so se razne špekulacije o prostituciji in mnoþile 157 7 Ona a) »V postelji s profesionalko«, Ona, 18. september, str. 23, Artur Štern. 8 Slovenske novice a) »Natakar, Ukrajinko prosim!«, 9. maj 2001, str. 4, Boštjan Celec. 9 Veèer a) »Dekleta silil v prostitucijo«, 10. april 2001, str. 48, sta. c) »Dekletom je iskal stranke«, 4. julij 2001, str. 11, è. k. d) »Ali bo Slovenija kdaj uzakonila poklic prostitutke«, 9. julij 2001, str. 4, brez avtorja. e) »Zapeljivi striptizeti odnesli še blagajno«, 4. avgust 2001, str. 32, è.k. f) »Znova o dekriminalizaciji prostitucije«, 7. december 2001, d.r. g) »Prostitutke v Sloveniji povsem brez zašèite«, 8. december 2001, d.r. 158 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti LITERATURA Bourdieu, P. 1999. »Language and Symbolic Power.« The Discourse Reader, ur. A. Jaworski in N. Coupland, 502–514. New York: Routledge. Butler, J. 1990. »Gender Troubbles: Feminism and the Subversion of Identity.« Citirano v M. O’Neill Prostitution & Feminism, Towards a Politics of Feeling. (Cambridge: Polity Press, 2001), 144. Denzin K. N. in Y. S. Lincoln, ur. 2000. Handbook of Qualitative Research. London: Sage Publications. Ducrot, O. 1996. Slovenian Lectures; Ar- stereotipne predstave o þenskah. Predlog zakona je izzvenel kot nepomembno dejstvo, ki so ga novinarji »pograbili« za izgovor, da so o prostituciji kaj napisali. In pokazalo se je, da je to »kaj« vse prej kot konstruktivno lotevanje teme. Informacije, ki neposredno zadevajo predlog zakona in ki so jih novinarji sicer navajali, na primer, da prostitucija ne bi bila veè obravnavana kot prekršek, da bi zakon zašèitil þrtve zlorab, so se zgubile v poplavi negativnih reprezentacij. Odziv medijev tudi kaþe, »kako se v našem politiènem prostoru urejajo pravice ljudi, pišejo zakoni … Zagovorništvo ljudi, ki se ukvarjajo s prostitucijo, je navidezno. Z njihovimi pravimi teþavami se ne ukvarjajo dosti, kaj šele, da bi jih kdo povabil k pisanju zakonodaje in jim podelil enakopraven glas« (Leskošek 2002). gumentative Semantics. Ljubljana: ISH Inštitut za humanistiène študije. SKLEP Erjavec, K., S. Bašiè-Hrvatin, B. Kelbl. 2000. Mi o Romih. Diskriminatorski diskurz v medijih v Sloveniji. Ljubljana: Open Society Institute. Fairclough, N. 1999. »Linguistic and Intertextual Analysis within Discourse Analysis.« The Discourse Reader, ur. A. Jaworski in N. Coupland, 183–211. New York: Routledge. Fiske, J. 1997. Understanding Popular Culture. New York: Routledge. V besedilu smo poskušali pokazati, kako mediji z reprodukcijo lastnosti in vlog, ki jih pripisujejo þenskam, ki se ukvarjajo s prostitucijo, oblikujejo in vzdrþujejo obstojeèe reprezentacije. Prostitucija se tudi po medijij še vedno vzpostavlja kot moralno sporna dejavnost þensk, tistih »domaèih« in »tujih« »prodajalk ljubezni«, ki da jih v to vodi izkljuèno þelja po zasluþku. Mediji v vzpostavljanju »druþbene konstrukcije realnosti« reproducirajo dominantne diskurzivne formacije; tisto, o èemer se izrekajo, postavljajo v vlogo resniènosti, dejanskosti, in to, kako se izrekajo, kot nedvomno in povsem legitimno. Poskušali smo torej pokazati na principe naturalizacije tistega, kar so o prostituciji sporoèali slovenski tiskani mediji. Pokazalo se je, da je analiza nujna, tekste, kot pravi Fairclough, moramo razumeti kot pomemben dokazni vir za doloèanje struktur, odnosov in procesov. Teksti so barometri procesov, so dokaz za obstojeèe druþbene prakse in mehanizem, s katerim se vzpostavljata kontrola in dominacija (Fairclough 1999, 204). Ali, kot bi rekel Bourdieu (1999, 503), teksti niso samo nekaj, kar je proizvedeno za to, da bo razumljeno in sprejeto; so tudi znaki moèi, ustvarjeni za to, da bodo spoštovani. Kritiènega razmisleka pa niso vredni samo naèini pisanja o prostituciji, ki smo jih prikazali in s katerimi mediji reproducirajo stereotipne predstave in širijo nestrpnost, ampak tudi dejstvo, da v èasu naše analize nismo videli alternativnih naèinov poroèanja. Med gradivom, ki smo ga zbrali, nismo našli èlanka na temo prostitucije, v katerem bi novinar zavzel alternativno pozicijo in se tako upal nakazati kakšno drugo pot v razmišljanju, tisto, ki bi odpirala prostor medijskega poroèanja. Èlanki so, nasprotno, dolgoèasno reproduciranje iste perspektive in problem vidimo predvsem v tem, da se ta 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti dolgoèasnost ne kaþe samo kot tisti indic, ki nas opominja na ustaljenost in zaprtost kanalov komuniciranja, ampak predvsem kot »metoda«, ki þe tako marginalizirane posameznice še stigmatizira. Za konec navajamo nekatere citate s spletnih strani Mladine (www.mladina.si) in Veèera (www.vecer.si). To so odzivi bralcev na nekatere objavljene èlanke. 159 Hall, S. 1997. Representation: Cultural Representations and Signifying Practices. London: Sage Publications. Lazarsfeld, P. F. in R. K. Merton. 1999. »Mnoþièno sporoèanje, popularni okus in organizirano druþbeno delovanje.« Komunikološka hrestomatija 2: Razvoj empiriène komunikologije v (WWW.MLADINA.SI) zda, ur. S. Splichal, 23–41. Ljubljana: Fakulteta za druþbene vede. Leeuwen, van T. 1993. »Genre and Field Po moje bodo imele status sp-jevk ali pa se bodo zdruþile v podjetje «Pride- in Critical Discourse Analysis.« Dis- mo tudi na dom, d. n. o.«, kjer garantirajo z vsem svojim premoþenjem. Kot course and Society, 4/2:1993–225. take pravne osebe se bodo lahko oglašale tudi po medijih … ha, ha, ha, v Leskošek, V. 2002. »Legalizacija ali dekri- najbolj udarnem èasu … Neznanec minalizacija prostitucije«. Medijska preþa, 17–18. Ljubljana: Mirovni inštitut. Moènik, R. 2001. »Posredna propaganda. Ne, ne nism brez srca, sej jst teh bab iz vzhoda ne bi samo kavsu, ampak Preprièevalni postopki v èlankih v tud mel kako razmerje z njimi. Drugaèe pa pot pod noge v Moldavijo in Delu.« Medijska preþa, št. 12:11–12. Ukrajino, kjer èakajo zelo zrihtane babe na moške z veliko denarja, ki bi Ljubljana: Mirovni inštitut. imeli long term relationship z njimi in jih odpeljali v razvite drþave. Slo-pimp O’Neill, M. 2001. Prostitution & Feminism, Towards a Politics of Feeling. Cambridge: Polity Press. Prosil bi, da «lastnike noènih klubov« in «artistke« imenujete s pravimi imeni: zvodniki in kurbe … Neznanec Van Dijk, T. A. 1991. Racism and the Press. London: Routledge. 1997. »The Study of Discourse.« Discour- Mene definitivno bi spolno osvobodilo, èe bi bila prostitucija legalizirana. Jihad! Master fucker master Eh, èlanek bi znal biti korekten! Je pa res, da je predstavljena le ena plat te … kurbirske zgodbe. Èe so potrebne pa pohlepne, pa naj se prodajajo, klinac! Þivimo v demokraciji (hm, Tito, vrati se!). Pionir (WWW. VECER.SI) Nikar ne mislite, da je «kurbi« kaj þal, èe jo «prodajajo« okoli! Zanjo je vaþno le, da èim prej zaène sluþiti denar! Nat Danes ni mogoèe nekoga prodati, èe ta tega ne þeli, še najmanj pa prostitutko. Ta namreè prihaja v stik s strankami povsem sama in èe bi bila res prodana in zasþnjena, bi lahko prvemu klientu pojasnila, kaj se dogaja, in ta bi obvestil policijo. Slovenc se as Structure and Process, ur. T. A. Van Dijk, 1–35. London: Sage Publications. študije 160 studies 161 VZLET IN P ADEC SOKOLA (Geneza in delovanje politiène stranke Slovenska nacionalna desnica) A SIDEBAR 1. ZAKAJ TA TEKST? MAJA OLUP Avtorica prispevka je vesela mama, diplomirana politologinja, èlanica Skupine za spremljanje nestrpnosti na Mirovnem inštitutu, ureja revijo za upokojence Vzajemna in tudi kaj napiše. The author is a happy mum, a graduate in political science and a member of the Intolerance Monitor at the Peace Institute in Ljubljana. She is the editor of Vzajemna review for pensioners. e: maja.olup@siol.net Politiène stranke, kakršne poznamo danes, so nastale v 19. stoletju, in sicer v èasu oblikovanja nacionalnih drþav, krize legitimitete starih reþimov, prenašanja oblasti na parlamente, uveljavljanja in širjenja volilne pravice, drugih velikih druþbeno-ekonomskih sprememb in industrijskih revolucij. Druþbe 19. stoletja so bile moèno razcepljene in politiène stranke so sprva zastopale povsem nasprotne interese med seboj moèno loèenih druþbenih skupin. Pozneje so se zmanjšale razlike med druþbenimi skupinami kot tudi med politiènimi strankami. To je bila posledica druþbeno-ekonomskih in politiènih sprememb, med katere sodi tudi konsolidacija demokratiènih politiènih sistemov s splošno volilno pravico. Torej so imele v politièni sferi pomembno vlogo poenotenja pri oblikovanih nacionalnih drþavah prav politiène stranke. Res pa je, da so se dolgoroèno uveljavile tiste stranke, ki se niso vezale le na interese ene druþbene skupine proti vsem drugim, ampak so poskušale èim bolje predstavljati volivce kot celoto, to so catchall-parties oziroma sodobne politiène stranke. Stranke so jedro moderne politike in z njimi se izkazujeta politièni pluralizem in moderna politièna demokracija.1 Stranke se same, ali pa to namesto njih poène politièna javnost, uvršèajo bodisi na levi bodisi na desni pol politiènega spektra in ravno ta je kljuèen za moje prouèevanje. V Leksikonu politike2 sodijo na desnico politiène stranke, ki imajo v nekaterih parlamentih sedeþe na desni strani gledano od predsednika. Desnica je tudi sinonim za politièno in idejno usmerjenost s preteþno konservativno vsebino. Stranke so tradicionalistiène, dajejo prednost kapitalu pred delom … V stabilnih demokracijah sodijo na desno konservativne, nacionalistiène in tradicionalistiène stranke, torej tiste, ki se nazorsko skoraj vedno tesno povezujejo z verskimi ustanovami. V teh demo1 2 Veè o tem v Kropivnik, 1996. Glej Sruk, 1995: 63, 64. kracijah lahko govorimo o zmerni desnici, o desnem centru in o skrajni desnici. V novih demokracijah pa je stvar bolj zapletena, saj desnièarjev v raznih drþavah ne moremo metati v isti koš. Prièujoèi tekst je rezultat dolgotrajnega podrobnega prouèevanja slovenske politiène stranke Slovenska nacionalna desnica (SND), od njenega nastanka leta 1993, vstopa v politièno areno, njenega delovanja, ki je bilo najbolj intenzivno nadaljnja tri leta, pa vse do danes, ko se zdi, da je povsem izginila s slovenskega politiènega prizorišèa, èeprav še vedno obstaja. Zamenjala je ime in prvega èloveka. Slovensko nacionalno desnico je nadomestila Stranka slovenskega naroda in Saša Lapa Rudi Lesjak. O stranki sicer þe nekaj èasa nismo slišali niti ni sodelovala na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2000 in je trenutno za slovenski politièni prostor kot tudi za civilno druþbo povsem irelevantna, vendar to ne zmanjša pomena njenega obstoja in delovanja v preteklosti. Zato je nanjo še vedno pomembno opozoriti. Prav tako danes ni èutiti veè takšnega navdušenja kakor v zaèetku leta 1993, ko so tudi mediji zavzeto spremljali prebujanje na slovenski desnici. Zdaj se zdi, kakor da je vse potisnjeno na stranski tir in èaka. Mnenja o tem so zelo razlièna. Mnogi mislijo, da èas za desnico v Sloveniji šele prihaja, veliko pa je tudi takih, ki se jim zdi nesmiselno razmišljati o tem, ker da je to le potrata èasa. Vendar stvar na zaèetku še zdaleè ni bila tako nedolþna, kakor se morda zdi na prvi pogled. Tu mislim predvsem na rekreacijsko-športno društvo Slovenski sokol, ki ga je ustanovila stranka SND in ki je prva in edina paravojaška3 organizacija pri nas. 3 Paravojaško je mišljeno v smislu posebne organizacije, ki je vojaška in je ni ustanovila drþava oziroma ne sodi v njeno pristojnost. Ustanovila jo je politièna stranka, kar je do zdaj edinstven pojav v novejši zgodovini Slovenije. Sem bi sodil tudi poskus uvajanja Gerlanèevih »trojk«. Matjaþ Gerlanc je predsednik politiène organizacije Nacional socialne zveze Slovenije iz Velenja. Govorimo o uniformiranih paravojaških enotah, ki so hotele opraviti z Neslovenci. Ko politiène stranke zaènejo ustanavljati paravojaške enote oziroma »privatne vojske« (Rizman, 1998: 256), napoèi po Juanu Linzu odloèilen trenutek za demokracijo (glej Rizman, ibidem). This essay is a result of a long and detailed study of the political party Slovenska nacionalna desnica (SND) (Slovenian National Right). We have been monitoring its operation since 1993, the year of its emergence, its entry into the political arena and the period of the next three years characterized by its most intensive activities, until today when the party seems to have disappeared entirely from the Slovene political scene, even though it still exists. One of SND’s moves was the establishment of the recreational and sports society Slovenski sokol (Slovene Falcon) whose proclaimed 162 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 objective was to purge Slovenia of non-Slovenes or Èefurji (a derogatory term denoting people from ex-Yugoslavia, one that was the order of the day in the discourse of SND). An important role in the establishment of Slovenski sokol was played by the party’s prominent figure Sašo Lap, whose public image deviates from the conventional criteria. Another such outstanding figure is Zmago Jelinèiè, the leader of the Slovene National Party, and some other politicians for whom foreigners in Slovenia are a thorn in the flesh. To be more precise, not foreigners in general but “Èefurji”. According to Sašo Lap, Slovenski sokol was established in February 1995 by the Slovene National Right Party which registered nine such societies across Slovenia. In April 1997 these societies united to form an association which was registered under the name Zveza sokolskih društev Slovenije (The Association of Sokol Societies of Slovenia). The programs and statutes of these societies and the association itself include a description of their mission which is to awaken national consciousness and to preserve the traditions of the ageold Slovene culture. The long-promised event that was to take place in Ptuj on March 21, 1995, where the Slovene falcons were to present their “uniforms” at the first public promotion of the society under the slogan Healthy Spirit in a Healthy Body, was anticipated with much interest. At a press conference on February 2nd, 1992 Sašo Lap stated, among other things, that the Slovene falcons were going to promote a healthy way of life and avert young people from crime and drugs. On the other hand, their recreational activities were to include shooting at firing ranges. In addition, they planned to protect their members during preelection campaigns side by side with the police. Pomembno vlogo pri ustanovitvi Slovenskega sokola je odigral strankarski prvak SND Sašo Lap, ki s svojo pojavnostjo odstopa od ustaljenih meril konvencionalnega politika. Poleg Lapa bi tu lahko omenili najbolj izstopajoèi fenomen Zmaga Jelinèièa, predsednika Slovenske nacionalne stranke. Sem bi uvrstili še Marijana Poljšaka, predsednika Nacionalne stranke dela, Adolfa Štormana na èelu Republikanske stranke, Mareka Lenardièa, ki vodi Komunistièno partijo Slovenije, Blaþa Svetka iz Naprej Slovenija in Matjaþa Gerlanca, predsednika Nacional socialne zveze Slovenije. V povezavi z omenjenimi se še pogosto pojavljata imeni Danijela Malenška iz Liberalne stranke in Ludvika Klavsa. Gre torej za kompleksno skupino ljudi, katerim je skupno to, da odstopajo od ustaljenih meril konvencionalnega politika, med seboj so si zelo razlièni, hkrati pa so si nekateri med njimi tako zelo podobni, še posebno, ko gre za tujce. Ne za tujce na splošno, temveè za Èefurje4. In ravno ta odnos do tujcev, do drugaènih je kljuèen za moje prouèevanje kot poskus raziskovanja desnega politiènega ekstremizma v Sloveniji. Rada bi pokazala, da temelji politièni ekstremizem v Sloveniji predvsem na sovraštvu do tujcev. Ne do tujcev, kakršni so Nemci, Italijani, Francozi…, temveè predvsem do tistih, ki prihajajo iz nekdanje Jugoslavije. Razvoj od leta 1997 do danes pa kaþe, da se to sovraštvo širi na vse »prišleke« (begunci, pribeþniki…) iz krajev, ki so juþno in vzhodno od Slovenije. Pojava stranke Slovenska nacionalna desnica ne morem iztrgati iz konteksta razmer, ki so stranki ustvarili «prosto pot«, oziroma tistih dogodkov, ki so omogoèili nastanek tukajšnje desnice nasploh. Pri nastanku slovenske nacionalne desnice igra pomembno vlogo Slovenska nacionalna stranka Zmaga Jelinèièa5, med dogodki pa izstopa osamosvojitev Slovenije, ki je razglasila svojo drþavno suverenost 25. 6. 1991. Desetdnevna vojna po osamosvojitvi se je konèala brez veèjih posledic za Slovenijo, vendar pa je kmalu zatem izbruhnila krvava vojna na ozemlju bivše Jugoslavije in se vlekla dolga leta. Zdi se, da so bile ravno te krizne razmere plodna tla za konstituiranje raznih ekstremno desnih gibanj oziroma strank tudi v slovenskem primeru. 4 5 Beseda Èefur je bila vsakdanjik diskurza prouèevane stranke Slovenska nacionalna desnica. Tu gre za ljudi, ki prihajajo z obmoèja bivše Jugoslavije. Stranka je bila ustanovljena marca 1991, vsi ustanovni èlani SNS pa so bili prej èlani SDSS in po preprièanju nacionalisti. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 2. TEORETIÈNI OKVIR ZA RAZUMEVANJE NASTANKA RADIKALNE DESNICE 2.1. Kaj je desnica Politièni besednjak je oznaki levica in desnica zaèel uporabljati nekako po francoski revoluciji, zlasti pa v 19. stoletju, in sicer predvsem zato, da bi z njima ponazarjal konfliktno vesolje politike. Izraza levica in desnica sta nastala med francosko revolucijo in sta imela v svojem izvirnem pomenu »enoznaèno vrednostno konotacijo«, kar se je nekako zaèelo »z verskim izraþanjem, kjer so dobri posajeni na desnico, zli pa na levico Oèeta« (Bobbio, 6/1995: 69). Izraz desnica je bil praviloma mišljen pozitivno, izraz levica negativno, vse pa je izviralo iz svetopisemske »prostorske metafore« (Bobbio, ibidem). To je bilo, še preden je par desnica in levica postal metafora v politiènem besednjaku, kjer se vrednostni pomeni seveda lahko poljubno spreminjajo. Razlikovanje med desnico in levico je skrajno teþavno. Oba izraza sta še danes polna èustvenega naboja, po drugi strani pa sta obe etiketi postali prazno pretvarjanje. Sprièo zapletenosti in novosti problemov, s katerimi se morajo spopadati sodobna politièna gibanja, »desnièarji« in »levièarji« pogostokrat govorijo bolj ali manj iste reèi, »sestavljajo za rabo in porabo svojih volivcev enake programe in si zastavljajo enake neposredne cilje« (Bobbio, 6/1995: 46). Vse to kaþe na to, da ni veè tistih velikih razlik. Levica in desnica tudi nista besedi, ki bi za vedno oznaèevali vsebine, saj se te spreminjajo glede na prostor in èas. Èeprav je teþko opredeliti temeljne vrednote desnice oziroma levice, na splošno velja, da so nekakšne temeljne vrednote desnice delo, dom, druþina, vera6, tradicija, privatna lastnina, trg, red… »Dušo desnice je moè sintetièno zapisati z geslom: Niè ni zunaj tradicije in proti njej, vse je v tradiciji in z njo« (Bobbio, 6/1995: 74). Mnogi levièarski politiki poskušajo prikazati desnico kot nekaj slabega, nazadnjaškega, marsikdaj povezano celo s pojmi fašizma ali nacizma, vendar »zgodilo se je, da desnica ni veè v stanju, da bi se morala sramovati. Oklicati se za desnièarja je bilo po osvoboditvi dejanje poguma ali celo kar nesramnosti. Dandanes bi skorajda dejali, da je deja6 Nekateri so celo tako ostri, da pri tem trdijo, da je »vera na desni, ateizem pa na levi« (Bobbio, 6/1995: 70). Hkrati je treba razlikovati med reakcionarno desnico, ki je verska, med pogansko desnico, ki uporablja vero, da bi si z njo pridobila prednosti (nova desnica zadnjih desetletij je neverujoèa) in zmerno desnico, katere pogled na politiko je laièen. Za primer Bobbio navaja Vilfreda Pareta, »ki ga je naklonjenost zgodovinski desnici v zadnjih letih njegovega þivljenja pripeljala vse do praga fašizma in ki so ga zaradi posmeha verskim preprièanjem vseh vrst primerjali z Voltairom« (Bobbio, 6/1995: 71). Hkrati se ne da pripisovati neverujoèega, ateistiènega pogleda na þivljenje in druþbo celotni levici. 163 The uniforms designated for the party’s members were controversial (according to Slovenske novice of February 25 th, 1995, the uniforms were imported from the US), in particular the notorious abbreviation of the name – SS. Sašo Lap refused to show these uniforms before the public presentation of the party. The media began to circulate the logo of Slovenski sokoli which was reportedly sent in by a dissident within the party. Lap’s opinion was that this was another of “Jelinèiè’s trick”. The logo was strongly reminiscent of the Third Reich logo, so the party protested at the discrediting of their athletic society Slovenski sokol which the media associated with Nazi symbols. The events were following one another and enraging the public who was waiting for the public promotion at which Slovene youths were to pledge their obedience to their leader. Sašo Lap pacified the public at the press conference saying that as long as he was the leader of the party the members of Slovenski sokol would be under control and fears of them were completely unnecessary. On March 26th the spectacle finally took place. The initially planned location, the Ptuj castle, was abandoned and the event took place at the handball court of the Ptuj stadium. The event did not attract a large audience. There were thirteen unformed ‘sokoli’ (30 were announced), whose uniforms, according to the accounts of those present, were of different colors, the reason supposedly being that the uniforms “had been washed with different washing powders” as one member in civilian clothes explained. They wore clumsy track boots unsuitable for gymnastics which the audience expected to see. On their heads they wore Basque caps with the SS logo. But their sun glasses definitely attracted the most attention. Sašo Lap’s comment was that “hole in the ozone was dangerous. If the boys stand in 164 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 the sun for a long time, their irises will be jeopardized.” Sašo Lap and Anton Vidmar, whom the members called ‘leader’, addressed around twenty members or supporters of the party, as well as journalists, who were more numerous than the sokoli. The event, like all such public manifestations, included a choir and a trumpet band, which unfortunately did not know the war song requested by the falcons. Anton Vidmar said that the dreams of the boys at the barricades were becoming realized and pointed out that people were witnessing “the new and unstoppable renaissance of the Slovene nation” since “nothing could stop us, because behind us is Slovenia, before us is Slovenia”. The participants then unfolded the blue and white flag with the society’s logo printed against white background. Anton Vidmar stressed that the falcons were going to fight against Èefurji, since according to his opinion Slovene youths were too ‘èefurized’. “They excessively indulge in night life, so we will try to return them to the nature”. This society was the first and sole pseudo-military organization in Slovenia. However, its history was limited to the first public self-promotion that proved to be a failure and two events called “falcons’ night” of which the second one ended in a brawl and a few black eyes. The party mobilised its followers by constructing hate targeted not towards foreigners in general, but primarily towards those who came to Slovenia from former Yugoslavia. Maja Olup is thus presenting the context, within which the party managed to established itself, and at the same time analysing the broader context of development of radical right in Europe in the nineties. nje poguma, èe se kdo oklièe za levièarja. Levici oporekajo in oporeka tudi sama sebi. Levemu valu je sledil desni val. Še pred desetimi leti so levico ocenjevali kot pozitivno in desnico kot negativno: danes je prav narobe. Vrednostni pomen izrazov se je spremenil. Vendar izraza, èe odmislimo ta spremenljiva vrednotenja, še naprej opisujeta sorazmerno stabilne pare stvarnosti« (»Gli estremi nemici/Skrajni sovraþniki«, v La Repubblica, 6.3.1994, po Bobbiu, 6/1995: 24). Med levico in desnico je nekakšen vmesni prostor, imenovan (politièna) sredina, ki postaja v današnji rabi vedno bolj popularen, kot da bi obstajal nekakšen strah pred »orto« klasifikacijo in skrajnostmi. 2.1.1. Ekstremna, radikalna, nova, ultra …, desnica Radikalna desnica – v bistvu radikalno desne politike je pojem »Drugega«. Radikalna desnica razume besedo »Drugi« v povezavi z besedno zvezo »Mi« proti »Njim«, gre za boj »Nas« proti »Njim«. V tej povezavi so vsi »Drugi« in drugaèni »Sovraþniki«7 (glej Ramet, 1999: 4). Za fašistièna gibanja, ki so specifièna oblika radikalno desne politike in hkrati njen vrh, je znaèilno tudi to, da upravièujejo nasilje. Nasilje nad »sovraþnikom« se izraþa s fiziènim napadom, umorom, izgonom ali genocidom in ga seveda upravièujejo. »Kot je radikalno desna politika lahko razumljena kot posebno uèloveèenje organizirane netolerance, tako mora biti fašizem razumljen kot vrh radikalno desne politike, nacizem pa kot vrh fašizma« (Ramet, 1999: 6). Radikalno desnico najbolje doloèajo tele politiène sestavine: nestrpnost, protidemokratièna stališèa, sovraštvo do univerzalnega razuma in poudarjanje tradicionalnih vrednot, ki jih lahko sama skonstruira. V prejšnjem reþimu je bila radikalna desnica pojmovana kot nekaj »izven vsakdanjega politiènega diskurza, zato je pri mnogih uþivala status prepovedanega sadeþa« (Rizman, 1998: 249), tako pri nas kot v drugih bivših komunistiènih drþavah. Zato ni niè èudnega, da so bili po padcu komunizma nad politiko radikalne desnice mnogi navdušeni. Takrat je radikalna desnica doloèila nove tarèe »sovraþnike ljudstva«, saj razrednega sovraþnika ni bilo veè. In tako je napadla priseljence, manjšine, liberalno usmerjene intelektualce pa bivše komuniste…8 Nova desnica je nastala v sedemdesetih letih v visoko in srednje razvitih mešèanskih demokracijah. Njene znaèilnosti so predvsem avtoritarnost, rigidna konservativnost, bolj ali manj skrajni šovini7 8 »Drugi« pri stranki Slovenska nacionalna desnica so tujci, pa ne tujci na splošno, temveè skoraj izkljuèno »Èefurji«. Glej Rizman, 1998: 249. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti zem, fašistoidnost … Sam izraz so ustvarili po zgledu termina nova levica in pomeni desnièarske skupine zunaj strank, ki veljajo v parlamentih za mešèanskodesnièarske. Novi desnièar se od obièajnega desnièarja razlikuje le po tem, da ni vkljuèen v obièajno organizirano stranko in zato tudi ni podrejen formalni disciplini stranke in njenim statutarnim pravilom, temveè iracionalni avtoriteti in kultu osebnosti voditeljev novodesnièarske grupacije, ki ji pripada. Veèina novih desnièarjev iz sedemdesetih let je kaj kmalu našla pot v obstojeèe velike in vplivne stranke, drugi pa so se vèlanili v razne ekstremistiène stranèice.9 Pojem radikalne desnice se pogosto uporablja v povezavi s sinonimoma ultra oziroma ekstremne desnice. Govorimo bodisi o levem bodisi o desnem ekstremizmu, pri drugem loèuje Richard Stoss tele sestavine: pretirani nacionalizem, ki vsebuje sovraþen odnos do drugih drþav ali ljudi; spodbijanje enakih èlovekovih pravic vsem ljudem; zavraèanje parlamentarno-pluralistiènih sistemov, utemeljenih na vladavini veèine, in etnocentristièna ideologija.10 Ljudi še posebno pritegnejo avtoritarna in vojaška gibanja v èasu druþbeno-ekonomskih kriz, zaradi socialnega in druþbenega nezadovoljstva je radikalna desnica še privlaènejša. Radikalno desna politika je v svojem bistvu populistièna. Skupne znaèilnosti desnega ekstremizma gre torej strniti v tele toèke: populizem; podobni cilji napadov; iskanje zgodovinskih korenin in oseb; temeljitev na vrednotah, kakršne so druþina, narod, religija, moèna drþava; podobnosti v širjenju ekstremizma. »S sintagmo desni ekstremizem ponavadi oznaèujemo sistem stališè in vrednot, ki so nadgrajena s pripravljenostjo za dejanja, za aktivnost, ki presega meje politiène dejavnosti« (Miheljak, 1993). Miheljak pravi, da zakonodaje veèine evropskih drþav sankcionirajo oblike politiènega delovanja, ki vzpodbuja takšno ali drugaèno nestrpnost, zato je nenavadno, da dobivajo v medijih proste termine politiki, ki vsekakor ustrezajo gornji oznaki. Pravna drþava proti ekstremni politièni dejavnosti paè nima pravega oroþja. »(Desni) ekstremizem kot sociološki in socialno-psihološki fenomen postane ‘politièno’ zanimiv, ko preseþe raven individualnih in sporadiènih ekscesov. Menim, da smo v Sloveniji sedaj natanèno na tej toèki prehoda iz individualnega in sporadiènega v (politièno) organizirani desni ekstremizem« (Miheljak, ibidem). Desni ekstremizem je pojav, s katerim so se spopadle bivše socialistiène drþave, ko so strmoglavile enopartijski sistem, in tudi v 9 10 Glej Sruk, 1995: 216. Glej Ramet, 1999: 6. 165 166 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti Sloveniji ni bilo niè drugaèe. Pri razlikovanju med radikalno in zmerno desnico je bistvenega pomena razumevanje organizirane nestrpnosti. Radikalna desnica ne dopušèa alternativnih idej. Zgodovinsko gledano je osrednjo vlogo na desnem krilu nestrpnosti igral antisemitizem, ki ga v sedanjosti nadomešèa sovraštvo do tujcev. Organizirana nestrpnost je naravnana k nasilju proti tujcem in zanièevanju tistih, ki so prešibki, da bi se s tujci tepli. »Politika organizirane nestrpnosti je sovraþnost do drugaènosti« (Ramet, 1999: 27), in sicer ne glede na to, ali se ta drugaènost kaþe v rasi, religiji, spolni usmerjenosti, navadah in obièajih, jeziku … Èe ni sovraþnosti do drugih in drugaènih, potem ni politike radikalne desnice. V Vzhodni Evropi je organizirana nestrpnost prevzela razne alternativne oblike: ultranacionalisti, fašisti in kriptofašisti,, klerikalci,, ultrakonservativci,, radikalni populisti.11 2.2. Skupne znaèilnosti radikalno desnih skupin in pogoji za njihovo konstituiranje Radikalno desne skupine oziroma politiène stranke imajo skupne znaèilnosti in skupno ideologijo: nacionalizem, rasizem, antisemitizem, nestrpnost do nekaterih etniènih manjšin … Tem znaèilnostim so poznavalci v poznih osemdesetih dodali še antikomunizem12, antipluralizem, antiamerikanizem oziroma sovraštvo do vsega, kar je »zahodnega«, antidemokratiènost. V ideologiji in delovanju sodobnih evropskih desnih ekstremistiènih strank so bolj ali manj vidne znaèilnosti, ki jih vsebujejo tako imenovane fašistiène stranke: antidemokratièna ideologija, ki je podprta z ekstremnim nacionalizmom in imperialistiènimi apetiti do drugih drþav, prikrito zavraèanje parlamentarizma in veèstrankarske vladavine, druþba je zasnovana kot harmonièna in enotna skupnost vladajoèih in vladanih, kar naj bi zagotovilo resnièno vladavino ljudstva.13 Res pa je, da sodobne evropske desne ekstremistiène stranke zavraèajo vsakršno povezavo s preteklostjo (razen italijanski MSIDN14), in to je normalno, saj zakonodaje evropskih drþav prepove11 12 13 14 Glej Ramet, 1999: 24. »Antikomunizem ni nujno fašizem. Je pa fašizem nujno antikomunizem« (Moènik, 1995: 11). Glej Vidoviè, 1992: 551. Movimento Sociale Italiano-Destra Nazionale, ki priznavajo neposredno navezanost na preteklost in dejstvo, da je stranka naslednica Mussolinijevih fašistov. Almirante, karizmatièni voditelj MSI:«Fašizem je pomembno obdobje v italijanski zgodovini« (Vidoviè, 1992: 551). 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti dujejo politiène organizacije, ki imajo v svojih programih kakršnokoli nestrpnost (rasno, versko, nacionalno), kot tudi tiste, ki so naslednice fašistiènih organizacij. Politolog Juan Linz trdi, da je veliko dejavnikov, ki promovirajo, pomagajo, pospešujejo in podpirajo radikalno desno politiko. Izloèil je te-le glavne faktorje za vzpostavitev razmer, v katerih nastajajo fašizem in radikalno desne politiène stranke: narodno izdajstvo ali poniþanje, zlom drþavne avtoritete, nacionalna kulturna kriza in konèno zapletena mešanica silovitih, neracionalnih okolišèin in globoko zasidranih strukturalnih procesov. Vsi ti faktorji ustvarjajo razmere za nastanek evropske radikalne desnice. Tako Linz kot Stoss mislita, da specifièna obdobja druþbene, ekonomske ali politiène krize ustvarjajo plodna tla za nastanek antidemokratiènih elementov, recimo veliko nezadovoljstvo z razvojem demokracije, trga in splošnimi spremembami v postkomunistiènih drþavah. Prièakovanje po padcu komunizma je bilo veliko, veliko obljub pa je po letu 1989 ostalo neizpolnjenih. Veliko zniþanje þivljenjskega standarda, prikrajšanje, revšèina in brezposelnost so spodbujali razvoj radikalno desnega mišljenja in predsodke do domnevnih povzroèiteljev krize – priseljencev in tujcev. Druþbeno krizo je spremljala še ekonomska kriza v Rusiji, naslednicah bivše SZ in v drþavah Srednje in Vzhodne Evrope med letoma 1989 in 1991.15 Stanley Payne pravi v svojem delu A History of Fascism, da je treba razlikovati med radikalno in novo desnico ali konservativnimi skupinami. Nova konservativna avtoritarna desnica je zmernejša in v nekaterih pogledih ponavadi konservativnejša, kot na primer fašisti in radikalna desnica, ki je skoraj tako ekstremna, kot so bili fašisti (ne manjkajo nasilje, militarizem in imperializem). Paynov najveèji prispevek teoretiènim debatam o radikalni desnici je, da je doloèil spremenljivke, ki pospešujejo ustanavljanje takšnih skupin: kulturne (nacionalizem, kulturna kriza, sekularizacija), politiène (nastanek nove drþave, pribliþevanje liberalne demokracije, polarizacija politiènega sistema, politièno izraþeni nacionalizem, zaznavanje notranjih in zunanjih nevarnosti), druþbene (druþbeni konflikti – ene skupine bolj druge manj zastopane, nezadovoljstvo s politiènim sistemom, predvsem srednjega razreda, judovska manjšina), ekonomske (kriza, ki jo povzroèijo nered, vojna, poraz ali tuja dominacija), mednarodni kontekst (problem drþavnega poniþanja, þelja po višjem statusu, nerazvitost, obstoj fašistiènega modela).16 15 16 Glej Williams, 1999: 30 – 34. Glej Payne v Williams, 1999: 36. 167 168 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti 2.3. Tranzicija in nastanek ruske ter vzhodno - in srednjeevropske radikalne desnice Veèina drþav Vzhodne in Srednje Evrope in drþav bivše Sovjetske zveze je relativno novih, saj so nastale po letu 1989. Po padcu komunizma so zaèele vzpostavljati trþno ekonomijo in takšno ali drugaèno obliko liberalne demokracije ter so še vedno bolj ali manj na zaèetku te vrste tranzicije. Leto 1989 imenujemo tudi leto revolucij: þametna revolucija na Èeškoslovaškem, novembrska revolucija v bivši Nemški demokratièni republiki, revolucija v Romuniji. Phillip Schmitter razlikuje tri stopnje demokracije: »konsolidacija demokracije, padec nazaj v totalitarizme (Albanija, Slovaška, Belorusija), pojav vojaškega diktatorstva ali vrnitev enopartijskega sistema« (Williams, 1999: 41). To poznajo vse omenjene drþave. Kulturni faktorji, politiène spremembe, ekonomska tranzicija, socialne napetosti in globalizacija so prispevali k nastanku radikalne desnice v drþavah tranzicije. »Radikalna desnica nastopi z namenom, da zastopa antisistemske stranke« (Williams, 1999: 41), in sicer zlasti v Sloveniji, Hrvaški, Makedoniji, Slovaški. Mogoèe je tudi, da si radikalna desnica v teh drþavah ne gradi baze na zavraèanju strank kot takih, temveè s kritiziranjem nekaterih lastnostih politiènih strank, njihove politike in vedenja. Z izkorišèanjem antipartijskih èustev mnoþic in predstavljanjem pozitivne podobe lastne stranke si radikalna desnica pridobiva trdna tla. Radikalna desnica je izkoristila tudi etniène oziroma nacionalistiène napetosti med Èehi in Slovaki, Srbi in Hrvati, Bolgari in Turki, Slovaki in Madþari. 2.3.1. Nastanek radikalne desnice Po padcu komunizma med letoma 1989–1991 so nacionalisti, antisemiti, rasisti, ksenofobièni populisti, avtoritarci tekmovali za pozornost razoèaranih volivcev. Glasovi, ki so jih stranke v Vzhodni in Srednji Evropi dobile na volitvah, se gibljejo med štirimi in šestnajstimi odstotki. Na primer: Hrvaška stranka desnice (Boris Kandare) 5% leta 1992, Srbska radikalna stranka (Vojislav Šešelj) 14% leta 1993, èeški republikanci (Miroslav Sladek) 8% leta 1996; Konfederacija za neodvisnost Poljske 6% leta 1993, romunska Nacionalna zvezna stranka 8% leta 1992; Nacionalna neodvisna stranka v Estoniji (Lagle Parek) 4% leta 1992.17 Na parlamentarnih volitvah v Sloveniji leta 1992 pa je Slovenska nacionalna stranka na èelu z Zmagom Jelinèièem dobila 10 odstotkov glasov18, in to je bilo prvovrstno preseneèenje. 17 18 Glej Le Nouvel Observateur v Williams, 1999: 45. 10, 02 odstotka glasov (Uradni list RS, 18. 12. 92, št. 60, v Stranke in strankarstvo, 1994: 182). 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti Èlanstvo radikalno desnih skupin je po podatkih Rametove nizko na Madþarskem (od 300 do 4000 èlanov), v Latviji (1600), Poljski (600–2000), vendar bistveno veèje na Èeškem (50.000 jih podpira Republikansko stranko), v Rusiji (100.000 jih podpira Liberalnodemokratsko stranko Rusije in še 20.000 druge radikalno desne skupine).19 Po navedbah Saše Lapa20 je imela preuèevana stranka SND registriranih okoli dva tisoè èlanov. Ob ustanovitvi junija 1993 v Mariboru jih je imela 1500, privrþencev še okoli tisoè veè, medtem ko jih je bilo aktivnih okrog 400. Radikalno desne skupine so v drþavah vzhodnega bloka obstajale þe v medvojnem obdobju in v poznem komunizmu, vendar so jim prav problemi v povezavi s tranzicijo omogoèili, da so se razcvetele. Ob pravem èasu in v pravem okolju lahko radikalna desnica v Vzhodni in Srednji Evropi postane manj marginalizirana in bolj pomembna (Þirinovski v Rusiji). Od zaèetka osemdesetih let si je desni radikalizem hitro pridobil privrþence, posebno med mladimi ljudmi. Lep primer je Nemèija. V ZRN so bili tradicionalno zaskrbljeni zaradi levega ekstremizma, ne pa zaradi desnega. Zdruþitev Nemèiji pa je to postavila na glavo in leta 1991 je bilo prvo povojno leto, da je bilo desnih ekstremistov (40.000) bistveno veè kot levih (26.500).21 Leta 1997 je bilo ekstremnih desnièarjev 45.300, levièarjev pa 35.00022. V Nemèiji je bilo leta 1993 kar 8.000 skinheadov, in sicer 4.000 desnih in prav toliko tudi levih.23 Leta 1997 pa je bilo okoli petdeset radikalno desnih skupin.24 2.4. Radikalna desnica v Sloveniji 2.4.1. Geneza radikalne desnice V èasu komunistiène vladavine na Slovenskem je bilo izraþanje skrajno desnièarskih stališè skoraj nemogoèe, saj je bila vsakršna drugaènost tako ali drugaèe kaznovana. Podobno je bilo tudi v drugih komunistiènih drþavah. Po padcu komunizma so bili ravno zato z radikalno desnico mnogi »fascinirani, ko je stopila v vsakdanjo politiko postkomunistiène druþbe« (Rizman, 1998: 251). Sovraštvo in politika nestrpnosti in izkljuèevanja sta v devetdesetih letih tako našla nove tarèe, osredotoèila sta se na priseljence, manjšine, napredne intelektualce, bivše komuniste …, saj prvotnega razrednega sovraþnika – kapitalista – ni veè bilo. 19 20 21 22 23 24 Glej Ramet v Williams, 1999: 45. Podatek po elektronski pošti, januar 1998. Nürnberger Nachrichten v Ramet, 1999: 68. Die Tageszeitung v Ramet, 1999: 68. Po podatkih soavtorja knjige Skinheadi, Klausa Farina (glej Ramet, 1999: 68). Glej Die Tageszeitung v Ramet, 1999: 68. 169 170 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti Politiène sestavine, kot so nestrpnost, protidemokratièna stališèa, sovraštvo do univerzalnega razuma in sklicevanje na tradicijo, najbolje opredeljujejo radikalno desnico, ki jo sooblikujejo desnièarska intelegenca, katoliška cerkev, desno usmerjene politiène stranke in interesne skupine. Pri prouèevanju radikalne desnice je treba vsekakor omeniti prvega populista Ivana Krambergerja, ki je nedvomno prispeval k postopni radikalizaciji (anti)politike in uveljavljanju radikalne desnice v druþbi, in seveda demagoškega populista Janeza Janšo. Ivan Kramberger je govoril v jeziku najrevnejših in neizobraþenih, pri katerih je imel tudi najveè podpore, hkrati pa je naèenjal tudi oèitne ksenofobiène teme (na primer begunci iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine v bistvu izkorišèajo Slovence; Srbe, ki þivijo pri nas, in podpirajo Miloševiæa, je treba izgnati …). Krambergerju so sledili še Janša, Podobnik, Jelinèiè, Lap…, ki so prav tako izkorišèali temo Neslovencev v politiène namene. Drþavljanstvo je ena najbolj ksenofobiènih tem programa radikalne desnice. Problem je dosegel svoj vrh leta 1995, ko sta Slovenska ljudska stranka in Slovenska nacionalna stranka zahtevali referendum o odvzemu drþavljanstva okoli 170.000 ljudem. Craig Nation je Janšo uvrstil med predstavnike demagoškega populizma, kakršni so bili Tuðman na Hrvaškem, Meèiar na Slovaškem, Berisha v Albaniji, in Lukašenko v Belorusiji.25 Zanimivo je, da je Janši uspelo pritegniti ruralni okoliš kot tudi podporo katoliške cerkve, ki je blizu glavnim idejam radikalne desnice26 in je nanj tudi vplivala. Za slovensko radikalno desnico je zlasti znaèilna hiperprodukcija konfliktov, fascinacija revnih, obuboþanih ljudi kot tudi novopeèenih bogatašev s politiko radikalne desnice, prav gotovo pa pravi boj za to, kaj pomeni biti Slovenec. Kljub temu pa je v osemdesetih letih slovenska javnost kazala precej liberalna stališèa in etniène nestrpnosti skoraj ni bilo opaziti. Po osamosvojitvi Slovenije so se stvari obrnile, deloma tudi zaradi slabšanja ekonomskih razmer, zapletene tranzicije, vojn v bliþini, po drugi strani pa so tudi desnièarski politiki sami spretno širili sovraštvo do drugih. Del javnega mnenja se je tako zaèel identificirati s protidemokratiènimi, nestrpnimi in skrajno nacionalistiènimi stališèi in to so potrdili parlamentarne volitve leta 1992 in nenadni vzpon skrajno nacionalistiène (v zaèetku celo fašistoidne) stranke Zmaga 25 26 Glej Rizman, 1998: 259. Podobnosti med radikalno in katoliško desnico so torej te-le: »Odprava razrednega boja, kritika tako kapitalizma kot socializma, vloga katoliške cerkve kot glavnega ohranjevalca nacionalne identitete in kulture in antikomunizem« (Pelikan v Rizman, 1998: 262). Cerkev namreè simpatije za svoje ideje vedno bolj išèe pri desnièarskih in avtoritarno politiènih akterjih. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti Jelinèièa Slovenske nacionalne stranke. Ta stranka je igrala predvsem na nacionalistièno in ksenofobièno karto, podobno kakor populistiène stranke v Zahodni Evropi, na primer Le Penova stranka v Franciji, republikanci v Nemèiji, pa Haiderjevi svobodnjaki v Avstriji. Jelinèièev cilj je bila etnièno èista Slovenija, to pa so še bolj poudarjale stranke ljudi, ki so odšli iz Jelinèièeve SNS in ustanovili svoje; na primer stranka Saša Lapa, ki je še zaostrila ultranacionalistiène in ksenofobiène poteze prejšnje stranke. 2.4.2. Vrednote Slovenske desnice Slovensko desnico so zdruþeno oblikovale SND oziroma Slovenska nacionalna stranka Marjana Stanièa, Narodna stranka Slovenije, okoli katere so bili ljudje, ki se niso hoteli prikljuèiti kršèanskim demokratom – Marjan Vidmar, Dimitrij Kovaèiè, Joþef Kopše, Janko Tedeško – in Liberalna stranka, ki ji je takrat predsedoval Franc Golija. Te so se 16. 5. 1993 povezale v Nacionalno-socialnoliberalni blok 27. »V slovenski javnosti so uspele uveljaviti temeljne desne vrednote, kot so ustvarjalnost, odgovornost in praviènost« (Panter, sept. 1993, str. 8).28 V predvolilnem programu za parlamentarne volitve 1996 se je stranka Slovenska nacionalna desnica opredelila kot desna konservativna stranka, ki zagovarja tradicionalne vrednote evropske civilizacije, kakršne so: delo, dom, druþina, narod in red. »Za razliko od levice, ki skrbi izkljuèno za svoje ljudi, desnica dela za vse Slovence« (predvolilni program SND). Dejansko so temeljne vrednote, ki jim Slovenska nacionalna desnica daje najveè poudarka, »delo, dom, druþina« (podatki Saša Lapa po elektronski pošti, 9. 4. 1998), ki so seveda tipiène vrednote desnice. Za èasopis Slovenec je Sašo Lap dejal (4. 11. 1996): »Bolj desne stranke od nas v Sloveniji ni.« SND se zavzema za tiste vrednote, ki da so bile pri nas »petdeset let prepovedane« (Slovenec, ibidem). To pa so tiste tipiène desne vrednote, za katere se zavzema tudi Jörg Haider, Lapov politièni vzornik; in sicer: domovina, zasebna lastnina, druþina, narod, red.29 Vsepovsod lahko opazimo moè- 27 28 29 Ta blok je nastal mesec dni, preden je nastala stranka Slovenska nacionalna desnica pod vodstvom Saše Lapa, in sicer z namenom, da poveþe razdrobljeno desnico in javno predstavi vrednote slovenske desnice ter skupno napove boj za prevzem oblasti. Èasopis Panter, glasilo slovenske desnice, so ustvarjali ljudje s takratne desnice. Izšli sta le dve številki, prva aprila 1993 in druga septembra istega leta. Èlani in pristaši strank slovenske desnice (SND, Liberalne in Narodne stranke) so objavljali politiène teme, velik poudarek je bil na ustanovitvi in delovanju Nacionalnosocialno-liberalnega bloka, lotevali so se tudi politiènih afer, poudarjali nacionalistiène teme in parlamentarne teme … Glej Slovenec, ibidem. 171 172 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti no poudarjano nacionalno komponento, saj stranka delo, dom, druþino… obljublja le Slovencem,30 ki so privilegirani. Anton Vidmar (vodja športnorekreativnega društva Slovenski sokol, ki ga je ustanovila stranka Slovenska nacionalna desnica) je v bran Sokola, prve paravojaške organizacije pri nas, dejal, da bo sokolsko gibanje »med mladimi utrjevalo zdrav duh v zdravem telesu, slovenski nacionalni ponos, samozavest in samospoštovanje« (Slovenske novice, 1. 3. 1995). Delovanje Sokola naj bi temeljilo predvsem na resnici in pravici, naperjeno pa da je proti komunistiènemu reþimu ter podkrepljeno z veliko þeljo po lustracijskem zakonu in ljubezni do lastnega naroda. Ali, kot pravi Anton Vidmar: »Nacionalizem je za nas ljubezen do svojega naroda« (Delo, 27. 3. 1995). Eden kljuènih ljudi v stranki Ivo Verzolak, predsednik sveta stranke Slovenska nacionalna desnica in vodja poslanske skupine SND v èasu, ko je ta še bila v parlamentu, nikakor ni mogel razumeti napadov javnosti in medijev, saj da se je stranka zavzemala zgolj za red, disciplino in pravno drþavo. Kot pravi Sašo Lap, je »Slovenska nacionalna desnica edina prava desna stranka v Sloveniji, ne le po imenu, ampak tudi programu, idejah, èlanih in dejanjih v aktualni politiki in þivljenju« (podatek po elektronski pošti, 9. 4. 1998). Desno je po njegovem vse, kar je bilo za èasa komunizma strogo prepovedano (narod, zasebna lastnina, osebno politièno preprièanje ...). Mnogo posameznikov je iskalo stik s politiènimi strankami slovenske desnice, a te so bile previdne pri izbiri svojih partnerjev. Strinjale so se, da v Nacionalno-socialno-liberalni blok sprejmejo Domovinsko narodno stranko Slovenije, medtem ko je sodelovanje v bloku zavrnila Gerlanèeva Nacional socialna zveza Slovenije, »kar je razumljivo glede na dejstvo, da Gerlanc skuša ponoviti projekt politiènega razbijanja desnice, tako kot je preko Udbe to uspelo pokojnemu g. Krambergerju in še þiveèemu g. Jelinèièu. Prvi je v zahvalo dobil mrliški list, drugi pa udbovski dosje« (Panter, sept. 1993, str. 2). Po podatkih, ki mi jih je poslal Sašo Lap januarja 1998, je imela stranka SND registriranih okoli dva tisoè èlanov. Ob ustanovitvi junija 1993 v Mariboru jih je imela tisoè petsto, privrþencev še okoli tisoè veè, od tega jih je bilo aktivnih okoli štiristo. Po Sloveniji je imela organiziranih trideset odborov in sedem izvoljenih svetnikov, upali so, da se bo na jesenskih lokalnih volitvah leta 1998 njihovo 30 To se jasno vidi iz intervjuja s Sašom Lapom »Za delo, dom, red druþino in narod« Antiše Korljana in pa tudi nièkolikokrat omenjenega pojma drþavljanstva in zahteve po reviziji drþavljanstva vsem tistim, ki so ga dobili po »spornem« 40. èlenu zakona o drþavljanstvu (dodelitev drþavljanstva na podlagi stalnega bivališèa na dan 23. 12. 90). 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti število poveèalo. V letih 1992–1996 je imela stranka v parlamentu tri poslance, a je kljub temu bila brez denarne pomoèi. Oèitki so leteli na Zmaga Jelinèièa, èeš da dobiva denar za vseh dvanajst èlanov nekdanje SNS, medtem ko je SND ostala brez sredstev, kljub temu da ima v parlamentu tri poslance, ki so od Jelinèièa prestopili k Lapu. Spor o nasledstvu SNS (tiste, ki je nastopila na volitvah leta 1992), torej spor med Jelinèièem in Lapom, se je reševal na sodišèu. Pravda zaradi denarnih sredstev, ki so jih dobivali poslanci stranke, o pravici do imena stranke, pa do uporabe simbolov …, se je vlekla kar nekaj èasa. Sodišèe je dokonèno razsodilo v prid Zmagu Jelinèièu. Pravnomoèna razsodba ljubljanskega okroþnega sodišèa se je glasila, da je SNS Zmaga Jelinèièa edini pravni naslednik tiste SNS, ki je nastopila na parlamentarnih volitvah leta 1992. In kako je stvar komentiral Sašo Lap? Po razsojanju o zadevi na temeljnem sodišèu, potem ko se je pravda nadaljevala na višjem sodišèu in je bila z vrhovnega sodišèa zadeva vrnjena v vnovièno sojenje na temeljno sodišèe, ki se je ponovno odloèilo, da ima prav Jelinèiè in ne mi, je vse jasno. To nas je še enkrat preprièalo, v èigavih rokah je naše sodstvo in koga oèitno še vedno potrebujejo. Niè nam ni pomagalo, da sta resnica in pravica na naši strani ter da vse lahko dokaþemo z listinami (Slovenske novice, 6. 1. 1995). Zanimivo je omeniti, da je imela slovenska desnica leta 1993 namen sestaviti programsko koalicijo z Ljudsko stranko ter se v skladu z naèeli politiène demokracije bojevati za prevzem oblasti, saj je hotela prevzeti oblast z drugimi, sorodnimi desnimi strankami. Ironièno pa je, da je Slovenska ljudska stranka na parlamentarnih volitvah leta 1996 prišla na oblast, ampak ne s katero koli stranko slovenske desnice, temveè z liberalno demokracijo Slovenije, ki ni ravno povsem iz tega desnega politiènega testa. To seveda ni edino vidno protislovje. SND je v medijih pogostokrat opozarjala »stranke slovenske pomladi, predvsem SDSS, SKD, SLS, da naj v javnosti ne uporabljajo izrazov desnica, kajti vsaka od naštetih strank se je þe niè kolikokrat javno odrekla vsakršne povezave z desnico« (Republika, 25. 1. 1996). Po drugi strani pa je opazno pozitivno stališèe do SKD, ki ga je izrazil Sašo Lap. Ko so ga vprašali, koga bi volil, èe njihova stranka ne bi kandidirala, je v intervjuju odgovoril: »Bolj desne stranke od nas v Sloveniji ni. Janša je levièar (»avtentièni socialdemokrat«), tudi Zdruþena lista naj bi bila þe od nekdaj socialdemokratska … Tako mi ostane samo še SKD; ta stranka je pod Peterletovim vodstvom v vladi res dobro delala« (Slovenec, 4. 11. 1996). 173 174 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti 2.4.3. Skupne znaèilnosti slovenske nacionalne desnice Slovenska nacionalna desnica je bila silno razdrobljena kljub povezavi v nacionalno-socialni-liberalni blok, ki pa ni imel »dolge þivljenjske dobe«. Ostala je brez «karizmatiènega« voditelja kakršen je bil na primer Zmago Jelinèiè, in tako ima stranka ali gibanje manjše moþnosti za uspeh. Bistvene skupne znaèilnosti so: 1. Bolj ali manj »odkriti rasizem« (Gantar, 1993)31, v njem bi bilo mogoèe iskati korenine slovenskih nacionalistiènih desnièarjev. Odkriti rasizem se kaþe predvsem v odnosu do tujcev, Èefurjev, Neslovencev32, ki nimajo slovenskega drþavljanstva, pa tudi do tistih, ki imajo slovensko drþavljanstvo, a so neslovenskega rodu. 2. Samopovelièevanje lastnega naroda, ki je v negativni povezavi z rasizmom in ljubeznijo do svojega naroda. Ta ljubezen se izraþa predvsem s sovraštvom do tujcev. 3. »Primitivni egalitarizem« 33 je mogoèe razbrati iz nasprotovanja velikemu kapitalu in zavzemanju za male kapitaliste, ki ne dopušèa nikakršnega izstopanja ter prisega na povpreèje. 4. Þelja ljudi, da v karizmatièni osebnosti poišèejo oporo in smisel za svoje ravnanje. Potreba èlanstva je bila nemara toliko veèja, ker je bilo razoèarano nad svojim prejšnjim voditeljem, Zmagom Jelinèièem. 5. Programi pogosteje temeljijo na besedi proti kot na besedici za. 6. »Primitivni antikomunizem«34, ki se kaþe v odkriti mrþnji do komunistiènega reþima, njegovemu blatenju in sovraštvu do vsega, kar je s komunizmom povezano kakor koli. 7. »Nacionalistiène desnièarje odlikuje tudi splošna intelektualna revšèina, èe ne þe kar mentalno uboštvo« (Gantar, 1993). 31 32 33 34 Zelo prikladna izjava (iz istega teksta): »Teþava rasistov je, da oboþujejo tisto, èesar sami nimajo.« To nam je jasno pokazala þe zgodovina – »Hitler kot ideal arijske rase«. Vsi ti izrazi v uradnih tekstih stranke. Izraz Èe(i)furji se najveèkrat pojavlja, ko je govor o športno-rekreacijskem društvu Slovenski sokol. Po besedah Saša Lapa (podatek po elektronski pošti, 9. 4. 1998) so tujci »formalno vsi, ki nimajo našega drþavljanstva«, drugaèe pa so to vsi, ki »se ne drþijo naših zakonov, naše kulture obnašanja, navad in noèejo biti nekoè del naroda« (ibidem). Termin, ki ga je uporabil Pavel Gantar. Glej Gantar, 1993. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti 3. SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA SAŠE LAPA 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 3.1. Kronologija dogodkov v zvezi z nastankom stranke Razcep stranke SNS in nastanek samostojne poslanske skupine - SPS Slovenske nacionalne stranke, 1. 2. 1993. Izredni kongres nezadovoljnih bivših poslancev SNS, 13. 2.1993. Kongres »prave«35 SNS, torej Jelinèièeve, marca 1993. Konstituiranje Slovenskega nacionalno-socialnega-liberalnega bloka 36, 16. 5. 1993. Prvi redni kongres Slovenske nacionalne desnice, na katerem se Samostojna poslanska skupina – SPS preimenuje v stranko Slovenska nacionalna desnica, 26. 6. 1993 v Mariboru. Shod za Slovenijo, Kriþanke, 18. 9. 1993. Ustanovitev Slovenskega sokola – SS, februar 1995. Spori v Slovenski nacionalni desnici. 3.1.1. Razcep SNS in nastanek samostojne poslanske skupine - SPS Slovenske nacionalne stranke »Ko sem enega od bivših Jelinèièevih poslancev povprašal, kako so lahko prenašali Zmagov diktat v SNS, je odgovoril: ‘Dokler smo se strinjali s politiko, nas komanda ni motila.’ Èe je samo to strinjanje dovolj za podreditev avtoritarni osebnosti na èelu gibanja ali stranke, potem se moramo povprašati ne le o liderju, ampak tudi o njegovem sledstvu. Vprašanje je potem samo, kje je tista toèka, ki to èlanstvo preprièa, da lider ni veè pravi.« (Švarc, 1993: 88). Po parlamentarnih volitvah leta 1992 je radikalna nacionalistièna stranka kontroverznega Zmaga Jelinèièa dobila presenetljivih 10 odstotkov glasov volivcev. To je pomenilo, da je SNS pripeljala v parlament dvanajst poslancev. Razen Zmaga Jelinèièa, to niso bila znana ali velika imena v slovenski politiki, marveè so bili popolni politièni pa tudi drugaèni anonimneþi. Zdi se, da je glavni razlog, da je SNS dobila toliko glasov (in bila prvovrstno preseneèenje), ravno vloga »nestrankarske« (Lukšiè, 1994: 28) stranke, ki prviè nastopa na volitvah in nima strankarske preteklosti. Volivci je še ne poznajo in je v njihovih oèeh nestran35 36 Takšno interpretacijo najdemo v Mladini, v èlanku Matije Graha, ki predstavlja Slovensko nacionalno stranko, dne 8. 10. 96, na strani 25. Ta blok so tvorile Slovenska nacionalna stranka Marjana Stanièa, pozneje SND, Narodna stranka Slovenije (na volitvah v DPZ je nastopila kot Narodno demokratska stranka, in se nato razdelila na del, ki se je zdruþil z SKD, in na del, ki se je preimenoval v NSS) in Liberalna stranka, kateri je takrat predsedoval Franc Golija, tega pa je nasledil Vitomir Gros. 175 176 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti ka, to pa ji daje nekaj prednosti pred drugimi. Nekako je še »brezmadeþna« in volivci je ne krivijo za vse slabo, kar se je zgodilo, ter je ne povezujejo s preteklostjo. V bistvu je ne vrednotijo negativno, in ker je nekaj novega, je v boljšem poloþaju. To se je pokazalo tudi pri koaliciji Demos, ki je nastopila na volitvah leta 1990. Kmalu po volitvah je del poslancev odšel oziroma bil izkljuèen iz SNS in je ustanovil svojo samostojno poslansko skupino SNS (Sašo Lap, Branko Erþen, Marijan Poljšak, þe prej pa so izstopili oziroma bili izkljuèeni iz kluba poslancev SNS Irena Oman, Štefan Matuš, Marjan Staniè). Omeniti je treba še Iva Verzolaka, predsednika sveta stranke in vodja poslanske skupine SND, ko je ta še bila v parlamentu, in Andreja Lenarèièa, ki je izstopil iz stranke SNS avgusta 1993, poskušal uspeh pri Demokratski stranki, nato pa se pridruþil Sašu Lapu pri ustanovitvi SND. Samostojna poslanska skupina je bila ustanovljena 1. 2. 1993. V njej je aktivno sodelovalo pet poslancev: Irena Oman, Marijan Poljšak, Marjan Staniè, Brane Erþen in vodja poslanske skupine Sašo Lap. Blok dvanajstih poslancev SNS je bil tako pol manjši in ni imel veè takšne moèi. Bivši poslanci SNS so svoj odhod »pospremili s tezama, da so med drugo svetovno vojno Slovenijo v bistvu reševali domobranci in da je bila za zaèetek druge svetovne vojne tako ali tako kriva þidovska zarota. Jelinèiè naj bi bil le komunistièna volilna prevara, oni pa so bili prej preveè slepi in so to spregledali« (Sever, 1996a: 24). Zmago Jelinèiè je po odhodu nezadovoljnih poslancev iz svoje stranke izrazil obþalovanje, èeš da se »globoko opravièujem slovenskemu narodu, ker sem pripeljal te kretene v parlament, in obljubljam, da se kaj takega ne more veè zgoditi« (Sever, ibidem). Za nastanek samostojne poslanske skupine SPS oziroma za loèitev od SNS so trije temeljni razlogi: podpora mandatarju za sestavo leve vlade (Drnovškove), nasprotovanje, da bi bil Janez Janša imenovan za obrambnega ministra, in rušenje svetovnega slovenskega kongresa. Ti trije razlogi so bili po besedah Saše Lapa »dovolj veliki razlogi, da smo enostavno ugotovili, da Jelinèièu ukazuje nekdo drug in ne, kot je sam veèkrat rekel, slovenski narod« (Panter, april 1993: 5). Šlo bi naj torej za to, da je Jelinèiè stranko popeljal v levo. Hkrati je bilo »nedopustno, da Jelinèiè ne obvešèa drugih èlanov poslanskega kluba SNS o dogovorih z drugimi strankami ali njihovimi predstavniki« (Delo, 28. 1. 1993). Zadnji razlog, ki so ga bivši poslanci SNS omenjali, je »koncentracija oblasti v rokah enega« (Delo, 1. 2. 1993 v Kuzmaniæ, 1995: 63). Bivši Jelinèièevi poslanci so najprej ustanovili neodvisno poslansko skupino, nato pa se je zaèela njihova pot po slovenskem parlamentu, od stranke do stranke. Na koncu sta Sašo Lap in Marijan 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti 177 Poljšak ustanovila svoji loèeni stranki, Slovensko nacionalno desnico in Nacionalno stranko dela. Lapu so se pridruþili bivši poslanci SNS Marijan Staniè, Ivo Verzolak in Andrej Lenarèiè. Štefan Matuš je prestopil v Slovensko ljudsko stranko, Irena Oman in Brane Erþen sta najprej prestopila k SDSS, a v njej nista bila dolgo, Omanova je bila èlanica poslanske skupine SLS, Brane Erþen pa je konèal v Poljšakovi Nacionalni stranki dela, kamor je odšel tudi Joþef Kopše, zadnji poslanec, ki ga je SNS izgubila v tem mandatu.37 3.1.2. Dva kongresa Prvi izredni kongres, 13. 2. 1993, ki ga je sklical del nezadovoljnih bivših poslancev SNS, je bil mesec pred »Jelinèièevim« kongresom. Na desnici so menili o Jelinèièu vse najslabše in so ga imeli za vrinjenca, prevladovala pa so stališèa, ki so govorila proti »vsakemu paktiranju z levico« (Kuzmaniæ, 1995: 64). Marca je bil kongres »prave« SNS in na njem so sprejeli sklep o izdajanju strankarskega glasila Prijatelj, prve in edine strankarske revije, v nasprotju z revijo slovenske desnice Panter. Razcepi in razkoli v sami stranki so se nadaljevali, poslanski klub so sestavljali le še Zmago Jelinèiè, Polonca Dobrajc in Rafael Kuþnik. 3.1.3. Prvi redni kongres stranke Slovenska nacionalna desnica Zelo pomemben je prvi redni kongres SND v Mariboru 26. 6. 1993, saj se je takrat Samostojna poslanska skupina SNS preimenovala v SND, za njenega predsednika je bil izvoljen takratni poslanec v DZ Sašo Lap. Kongresa se je udeleþilo le pet strank od šestnajstih povabljenih, med njimi tudi predsednik SKD Lojze Peterle, ki je med drugim dejal: »...Veselim se sodelovanja z vami, ker menim, da je treba v zvezi z nacionalnim vprašanjem še mnogo postoriti « (Delo, 28. 6. 1993). Sašo Lap je takoj po izvolitvi za predsednika stranke dejal: »Današnji kongres stranke z novim imenom Slovenska nacionalna desnica je dejanje, ki sem ga napovedal na izrednem kongresu SNS, ko sem med drugim dejal, da je ocena politiènega trenutka taka, da je desnica na Slovenskem razdrobljena in jo bo potrebno povezati z neko novo zavezo. To smo storili þe pred mesecem, ko smo oblikovali Slovenski nacional-socialno-liberalni blok (SNS LB)« (Panter, sept. 1993: 6). Tega so tvorile þe omenjene stranke Slovenska nacionalna stranka Marjana Stanièa, Narodna stranka Slovenije38 in Liberalna stranka. V slavnostnem govoru takoj po izvolitvi za predsednika stranke je Sašo Lap poudaril tole: 1. Organizacijsko bomo Slovensko nacionalno desnico preuredili 37 38 Glej Sever, 1996a. Danes je ni veè. To je potrdil tudi Sašo Lap, ki pravi, da »nikoli ni bila uradno registrirana, njen del je pristopil nazaj k Narodnim demokratom. Ko so se ti slednji zdruþili z SDS, jih ni bilo veè niti za prste ene roke« (podatek po elektronski pošti, 9. 4. 1998). 178 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti tako, kot nacionalna stranka mora biti urejena.39 2. SND temelji programsko na treh stebrih: > novi zakon o drþavljanstvu40; > ureditev begunske problematike; > socialno urejena drþava Slovencev; 3. Slovenska zunanja politika se mora v mednarodnem prostoru povsem razvidno loèiti od geografskega prostora Balkana, ker nas bo le tako svet prepoznal in loèil od ponorelega Vzhoda. 4. Kot parlamentarna stranka dosledno zagovarjamo in uresnièujemo predvolilne zahteve SNS (obvezen slovenski jezik v gospodarskih druþbah, uresnièevanje zahtev pri lastninski zakonodaji, aktivno zaostrovanje izhodišè pri oblikovanju osnov za pogajanja s Hrvaško, odloèno zavzemanje za ureditev zakonodaje s podroèja popravka krivic, ki jih je povzroèil prejšnji reþim) (Panter, sept. 1993: 6). Sašo Lap je svoj govor konèal takole: »Mi, slovenski nacionalisti, Maistrovi borci za juþno mejo, bomo tisti, ki bomo odloèno, z vsemi sredstvi, vedno povedali, kje je meja med Evropo in Neevropo, zato ponavljam naše geslo: Slovenijo Slovencem« (Panter, ibidem). Na kongresu so veèkrat poudarili geslo Slovenijo Slovencem pa tudi opredelitev »Slovenec je lahko vsak, èigar oèe je Slovenec; èe pa je samo mati Slovenka, je lahko otrok Slovenec le, ko prevzame slovenske kulturne navade in materin priimek« (Delo, 28. 6. 1993). 3.1.4. Shod za Slovenijo Shod za Slovenijo v Kriþankah 18. 9. 1993 sta pripravila slovenska desnica in ljubljanski Demos in je trajal veè kot dve uri. Okoli tisoè petsto udeleþencem, katerim je govoril Sašo Lap, ki je bil »doslej bolj ali manj znan kot kontra - Jelinèiè poslanec. Sobotni zbor je bil zanj prvi nastop na ‘velikem odru’, èe sodimo po besedah in na novo krojeni obleki, pa misli resno, èeprav je nekoliko preveè temperamenten (da ne reèemo þivèen) za tako resno stvar, kot je vodenje slovenske desnice« (Mladina, 21. 9. 1993). Govorniki so bili še Danijel Starman, Janez Lesar, Stanislav Klep, Danijel Malenšek, Vitomir Gros, Lojze Marinèek, predsednik ljubljanskega Demosa, ki je bil uvodni govornik in je prenesel pozdrave Janeza Janše, medtem ko se je Marjan Podobnik shoda udeleþil kot gost. »Desna programska koalicija naj bi (èim prej) prevzela oblast… Boj bo trd, a zmaga slovenske desnice neizbeþna… Katastrofalni po39 40 »Urejena po principih moderne evropske desnice. Jasna hirearhija, dosledna osebna odgovornost in jasen cilj. Priti brez kompromisov leta 2004 na oblast« (besede Saša Lapa, po elektronski pošti, 9.4.98). O tem veè v nadaljevanju. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti loþaj Slovenije so zakrivile udbomafija in stranke, ki so z njo povezane…« (Dnevnik, 20. 9. 1993), so bile kljuène misli in najveèkrat povedana gesla na shodu v Kriþankah, in so jih glasno podprli udeleþenci. Glavni slogan je bil »Za Slovenijo, za Janšo«. Na transparentih bila zapisana ta-le gesla: »Mi z Janšo v Nato, udbomafija v balkansko blato! Janša, naš junak, povozil plavi in rdeèi vlak«. Þe tukaj se je torej nakazalo, da sta bila »resna« voditelja slovenske desnice kot alternativa Sašu Lapu Janez Janša in Marjan Podobnik. Shod za Slovenijo v Kriþankah je rabil za podporo Janezu Janši v njegovem neenakem boju z nasprotniki slovenstva in prevzemu oblasti v Sloveniji. Manifestacija se je konèala z odobritvijo kljuène programske listine Slovenske desnice Memurandum Slovenske desnice v trinajstih toèkah, v katerih so se zavzeli za pravièno pravno drþavo, vzpostavitev neodvisnega sodstva, takojšni sprejem predlagane deklaracije o narodni spravi in sprejem zakonov za njeno uresnièitev, odvzem neupravièenih privilegijev, zašèito slovenskih razlašèenih delavcev, vrnitev protipravno pridobljenega premoþenja, naj bo doma ali v tujini, odvzem nezasluþeno pridobljenih drþavljanstev, zaostritev pogojev tujcem za pridobitev slovenskega drþavljanstva in s tem povrnitev dostojanstva Slovencem, vrnitev beguncev v njihovo domovino, odloèno varovanje slovenskih meja, uveljavitev slovenske meje na Mirni, varovanje in zašèito vseh drþavnih interesov s poudarkom na ekološko èisti Sloveniji, skrb in varovanje vseh Slovencev v tujini, gospodarsko uspešno, socialno urejeno in vojaško zavarovano Slovenijo (glej Malenšek, 1993). Te toèke se delno skladajo tudi s programom stranke SND. 3.1.5. Ustanovitev Slovenskega sokola - SS Športno-rekreacijsko društvo Slovenski sokol – SS je prva in do sedaj edina paravojaška organizacija pri nas. Njena zgodovina je kratka: ustanovili so jo in javno predstavili v Ptuju 26. 3. 1995, organizirala pa je dve sokolski noèi in zadnja se je konèala s pretepom in buškami. Sašo Lap je povedal, da je Slovenski sokol ustanovila stranka Slovenska nacionalna desnica februarja 1995 in da je imel do tega datuma devet registriranih rekreacijsko-športnih društev Slovenski sokol po vsej Sloveniji. Aprila 1997 jih je zdruþila v zvezo in ta je zavedena na registru društev kot Zveza sokolskih društev Slovenije (Zveza SDS). Društva in zveza imajo v svojih programih in statutih kot vodilo zapisano naèelo sokolstva, ki se kaþe v narodnobuditeljski vlogi in v ohranjanju tradicij prastare slovenske kulture (podatek po elektronski pošti, 9. 4. 1998). V medijih je nastanek Slovenskega sokola dvignil prav toliko prahu, kolikor so ga tudi tako imenovane (redarske) »trojke« Matja- 179 180 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti þa Gerlanca, predsednika politiène organizacije Nacional socialne zveze Slovenije iz Velenja. Slovenska javnost je dvomila ali lahko policija v celoti poskrbi za varnost svojih drþavljanov in obvladuje varnostno situacijo. Skrbelo jo je, do kakšnih neobvladljivih razseþnosti lahko to pripelje. Divjala je prava medijska vojna med Zoranom Polièem, sokolskim aktivistom pred drugo svetovno vojno, partizanom in aktivistom OF, in privrþenci SND in Antonom Vidmarjem, vodjem novega Slovenskega sokola. V ozadju oziroma v ospredju pa se je vsekakor bil boj za sokolsko dedišèino na Slovenskem41. Zoran Poliè42 je izrazil globoko prizadetost zaradi zlorabljene sokolske tradicije v izjavi Saša Lapa, ki pravi: »Osnovna dejavnost našega društva bo tradicija Sokola. Mladina rada strelja ... Slovenski sokoli bodo zbirali tudi obvešèevalne podatke, pomembne za stranko…« (Republika, 14. 2. 1995). Zoran Poliè pa pravi, da »sokolska tradicija, v vrhuncu svoje prisotnosti med Slovenci v tridesetih letih tega stoletja, je pomenila »oblikovati s pomoèjo telesne vzgoje sposobnega, plemenitega, svobodnega in odgovornega èloveka, ki sta mu delo in odgovornost veselje in ponos…«(citat iz resolucije sokolske þupe Ljubljana, 1935). To nalogo je slovenska sokolska organizacija uspešno opravila kljub vsem teþavam, ki so jo spremljale vse od ustanovitve leta 1864 in kljub poskusom politiènih strank, da se polastijo organizacije. Zato je tudi upravièeno prevzela odgovoren deleþ v organiziranju odpora proti okupatorju leta 1941, saj je predstavljala številèno najmoènejšo temeljno skupino OF, ki je bila z obrambnimi zbori tik pred vojno in drugimi oblikami dejavnosti dobro pripravljena na strahotne napore in þrtve, ki jih je moral v èasu najteþje preizkušnje druge svetovne vojne prispevati slovenski narod. Vsi pripadniki sokolske organizacije so bili in ostajajo ponosni na delo, opravljeno v vrstah OF.« (Republika, 17. 2. 1995). Avtor poudarja, da je slovenska sokolska organizacija vse svoje sile posvetila osvobodilnemu boju. Zato po vojni ni bila razpušèena, temveè je zaradi splošnih pojavov dela na tem podroèju v bivši Jugoslaviji z vso svojo imovino in kadri leta 1945 stopila v novo organizacijo telesne kulture. Ta se je leto potem razdelila na Športno zvezo in zvezo Partizan, kar ji odpira vse moþnosti, da v razmerah 41 42 Temeljno naèelo, ki ga je zapisal þe ustanovitelj Èeh Miroslav Tyrš, je, da sokolska organizacija ne sme in ne more biti strankarska organizacija. Nesprejemljivo je tudi dejstvo, da bi se organizacija ukvarjala z zašèito in obvešèevalno dejavnostjo. Po Lapovem mnenju sodi v obvešèevalno dejavnost »izkljuèno odkrivanje vrinjencev v SND« (Republika, 16. 2. 1995). V èlanku »Desnièarjem policija ni dovolj, II,« objavljenem v Republiki, 17. 2. 1995, ki je odgovor na èlanek »Desnièarjem policija ni dovolj«, objavljenem v tem istem èasopisu, 14. 2. 1995, v katerem je govor o trojkah Matjaþa Gerlanca in o Lapovih sokolih. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti polne osamosvojitve Republike Slovenije nadaljuje svoje narodno koristno delo, èe bodo to þelje in potrebe slovenske mladine. Zoran Poliè je svoj prispevek konèal takole: »Zato, gospodje politiki, roke vstran od ‘svetlih tradicij pravega sokolstva’. Herojstvo tisoèev pripadnikov sokolske organizacije, ki so nesebièno opravljali svoje naloge kot partizani ali aktivisti OF, ne more biti pokritje za vaše namere v reševanju današnjih strankarskih interesov. Te tradicije se lahko nadaljujejo le s strankarsko neopredeljeno mladino, ki ji bo pri srcu interes naroda in polna svoboda èloveka« (Republika, ibidem). Sašo Lap je izjavil za zagrebški Globus, da je logièno, da so pravni nasledniki predvojnih Sokolov prav njegovi SS. Na pristojne organe pa so zato tudi þe naslovili nekaj vlog za vrnitev po vojni nacionaliziranih nepremiènin. 3.1.5.1. Prva javna predstavitev Slovenskega sokola Dolgo napovedovani dogodek v Ptuju 21. 3. 1995, kjer naj bi Slovenski sokol predstavil svoje »obleke« in imel prvo javno predstavitev društva z geslom «Zdrav duh v zdravem telesu«, je Slovenija z zanimanjem prièakovala.. Sašo Lap je na novinarski konferenci 15. 2. 1995 dejal, da naj bi se do pomembnega dogodka ustanovila društva v vseh mestnih obèinah, ter poudaril, da je SS športno-rekreacijsko društvo, njegov namen pa je nadaljevati tradicijo sokolstva pred drugo svetovno vojno in utrjevati nacionalno identiteto. Kot nasledniki telovadnega društva Sokol bodo poskušali pridobiti nazaj vse njegove objekte, ki so bili po vojni nacionalizirani in v katerih je delovalo Telovadno društvo Partizan. Slovenski sokoli bodo propagirali zdrav naèin þivljenja in odvraèali mlade od kriminala in mamil. Po drugi strani bodo v okviru rekreacije tudi streljali na organiziranih strelišèih. Na predvolilnih zborovanjih bodo poleg policije tudi sami varovali èlane stranke43. Uniforme, ki naj bi jih nosili SS, so bile zelo problematiène (šlo je menda celo za »dobavo iz Amerike«, Slovenske novice, 25. 2. 1995), še posebno zaradi zloglasne kratice imena SS. Sašo Lap uniform ni hotel pokazati pred uradno predstavitvijo. V medijih je zaèel kroþiti znak Slovenskih sokolov, ki ga je menda poslal neki disident iz Lapove stranke. Po Lapovem mnenju bi lahko bila to spet ena izmed »Jelinèièevih ukan« (Dnevnik, 1. 3. 1995). Znak je moèno spominjal na znak tretjega rajha, zato je SND protestirala, ker so diskreditirali njihovo telovadno društvo Slovenski sokol, saj so ga v èasopisih pri43 Glej Republika, 16. 2. 1995. 181 182 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti kazovali z nacistiènimi simboli, in še enkrat je padel sum na Zmaga Jelinèièa44. Zato je SND predloþila pravi grb Slovenskega sokola - SS, ki je bil tudi uradno registriran. »Stvari so se kopièile, razburjale javnost in ta je èakala na dolgo napovedovani dogodek 21. marca, ko naj bi ‘slovenski mladci’ med drugim sveèano obljubili svojo poslušnost edino vodji. Sašo Lap je na novinarski konferenci javnost pomiril, da ‘dokler bom jaz predsednik stranke, bodo SS pod nadzorom in je odveè vsakršen strah pred njimi’« (Dnevnik, 1. 3. 1995). Dolgo prièakovani dogodek, ki naj bi bil 21. 3. 1995 na ptujskem gradu, je bil prestavljen. Odpadla je tudi formalna predstavitev športno-rekreacijskega društva Slovenski sokol. Pokrajinski muzej Ptuj, kamor sodi ptujski grad, je v zadnjem trenutku odpovedal gostoljubje, èeš da je grajsko dvorišèe namenjeno samo za kulturne prireditve. Sašo Lap je poudaril, »da gre za sila prozoren izgovor, še posebno, ker je znano, da je imel prav na tem dvorišèu svoj predvolilni politièni govor dr. Janez Drnovšek« (Delo, 21. 3. 1995). Dne 26. 3. 1995 se je spektakel vendarle zgodil. Prvotna lokacija se je s ptujskega gradu prestavila kar na rokometno igrišèe ptujskega stadiona. Prireditev je bila zelo slabo obiskana. Navzoèih je bilo trinajst uniformiranih sokolov (napovedovali so jih trideset), ki po podatkih oèividcev sploh niso imeli uniform enake barve, »èeš da so jih prali z razliènimi pralnimi praški, je odvrnil eden od njih v civilu« (Republika, 27. 3. 1995). Obute so imeli okorne pohodniške škornje, neustrezne za telovadbo, ki jo je zbrana mnoþica prièakovala. Na glavi so imeli baskovske èepice, okrašene s sokolskim znakom. Najveè pozornosti so vsekakor sproþila sonèna oèala. Glede teh je Sašo Lap dejal: »Ozonska luknja je nevarna. Èe fantje dalj èasa stojijo na soncu, so ogroþene roþenice« (Dnevnik, 27. 3. 1995). Sašo Lap in Anton Vidmar, ki so ga sokoli klicali kar vodja, sta slavnostno nagovorila kakšnih dvajset èlanov ali privrþencev stranke, pa tudi novinarjev, ki jih je bilo veè kot sokolov. Prireditev ne bi bila prireditev, èe ne bi bilo pevskega zbora in godbe na pihala, ki pa þal ni znala zaigrati, pesmi Naprej, zastave slave, na boj junaška kri, kakor so si þeleli sokoli. Potem ko je Anton Vidmar sporoèil, da se 44 »Tako rekoè vsa javna obèila nas skušajo obtoþevati, da po nacistiènem zgledu ustanavljamo bojne enote, in nam podtikajo celo nacistiène simbole, kar je navadno in umazano izzivanje, strah, da iz komunistiènega pepela raste nekaj novega. V resnici þelimo obuditi Sokola, vseslovansko in slovensko gibanje, ki ne bo gojil vrhunskega športa, ampak med mladimi utrjeval zdrav duh v zdravem telesu, slovenski nacionalni ponos, samozavest in samospoštovanje, ki nas bodo rešili duhovne invalidnosti, ki nam jo je vcepljal internacionalni komunizem. Drþi, gre za nacionalno in protikomunistièno gibanje, ki pa nima niè skupnega z umazanimi izzivanji, èeš da posnemamo naciste in fašiste« (Slovenske novice, 1. 3. 1995), je dejal Anton Vidmar v bran sokolov. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti uresnièujejo tiste sanje mladenièev, ki so jih sanjali na barikadah, in ko je zbrane opozoril, da so prièe »novega neustavljivega preporoda slovenskega naroda«, ker »niè nas ne more ustaviti, kajti za nami je Slovenija, pred nami je Slovenija« (Dnevnik, 27. 3. 1995), so razvili modro-belo sokolsko zastavo, z znakom sokola na belem polju. Ko so uniformiranci odhajali z igrišèa na tribune, kjer naj bi bili po pravilih pripravljeni odgovarjati na vprašanja, jim je sledil predsednik in med vrati v pozdrav «dvignil svojo pest« (Dnevnik, ibidem). Niso pokazali športnih vešèin, novinarji so ostali brez odgovorov, sokoli so jim povedali le, »da naj ne sprašujejo nièesar, ker vse diši po provokaciji« (Republika, 27. 3. 1995) in da se zelo veselijo paintballa, igre, pri kateri se dve strani obstreljujeta s kroglicami, napolnjeninimi z barvo. Anton Vidmar je poudaril, da èe se je »nekdanji sokol boril proti nemèurjem, se bo naš proti èifurjem« (Mladina, 28. 3. 1995), saj se je slovenska mladina po njegovem preveè poèifurila. »Preveè se posveèa noènemu þivljenju in trudili se bomo, da jo vrnemo k naravi« (Mladina, ibidem). Na prireditvi so sodelovali tudi drugi moþje slovenske desnice, èeprav v okrnjeni sestavi (Malenšek, Gros, Klep). Vodja SS Anton Vidmar je med drugim dejal: »Danes odhajamo v boj brez oroþja. Naše oroþje je resnica, naš cilj pa pravica« (Delo, 27. 3. 1995). S tem naj bi Sokol zbudil v Slovencih samozavest, pogum in vero. S Slovenijo za seboj, s Slovenijo v srcu in s Slovenijo pred seboj letijo sokoli, da ta deþela »ne bi postala severna Sicilija ali rezervna Bosna« (Delo, ibidem). Na glas je izjavil: »Nacionalizem je za nas ljubezen do svojega naroda« (Delo, ibidem). Na tej kulturno-politièno-športni prireditvi je Sašo Lap med drugim dejal, »da bodo nadaljevali tradicijo sokolstva iz 19. stoletja, in okrcal komuniste, ki jim na vsakem koraku pod noge meèejo polena« (Republika, 27. 3. 1995). Vodja sokolov Vidmar pa ga je dopolnil in bi vse tiste, »ki jim takšna Slovenija ne ustreza, poslal na Balkan, in sicer brez povratne vozovnice« (Republika, ibidem). Omeniti je treba še dve sokolski noèi, a na njih sokoli spet niso niè telovadili. Prireditvi sta se prevesili v veselico, pozneje celo v pretep, udeleþenci pa so pozivali Neslovence, naj se odselijo iz Slovenije. 3.1.6. Spori v stranki V zaèetku leta 1995 so SND pestila precejšnja notranja trenja in to se je pokazalo na prvi seji sveta po novi registraciji stranke 12. 2. 1995, ko je Marijan Poljšak predlagal èimprejšnji sklic izrednega kongresa stranke, da bi na njem razrešili sedanje vodstvo in izvolili novo. Poljšak je svojo zahtevo utemeljil s slabim uspehom stranke na lo- 183 184 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti kalnih volitvah decembra 1994 in morebitnimi nepravilnostmi pri finanènem poslovanju. Svet stranke se je postavil v bran Sašu Lapu. Spore je zanetil tudi vodja Slovenskih sokolov Anton Vidmar, ki da je sodeloval z Janezom Janšo (po besedah oþjega vodstva SND), in hotel narediti »puè« v SND (konec aprila, zaèetek maja 1996). Hotel je odstraniti Saša Lapa, Marjana Stanièa in Iva Verzolaka, preostanek stranke pa »odpeljati k Janši kot predvolilno darilo«45 (Slovenske novice, 4. 5. 1996). Po besedah Vidmarjevih zagovornikov pa je poskušal popraviti napake teh ljudi. Predsednik SND je potrdil, da so Vidmarja þe suspendirali, saj da je grobo kršil doloèila statuta stranke, in Sašo Lap je v zvezi s tem dejal: »Med drugim je meni, èeprav to sploh ni res, Vidmar skušal celo podtakniti, da pogosto slabšalno govorim o Janši in SDS. Edino, kar sem res rekel, je to, da bi sprejetje Janševega veèinskega volilnega zakona povzroèilo tudþmanizacijo Slovenije. To pa konec koncev povsem drþi. Kako pa Vidmar lahko pojasni, zakaj se je brez vednosti in vsakršnega pooblastila SND na skrivaj sreèeval s predstavniki Janševega SDS ter se z njimi dogovarjal o povezovanju?« (Slovenske novice, ibidem) Torej so bili v vodstvu SND preprièani, da je bil Vidmar vseskozi zgolj Janšev èlovek s posebno nalogo. Vidmar da je v preteklosti nekaj èasa zaposlen kot voznik slovenskega veleposlanika na Hrvaškem, kar da mu je omogoèil prejšnji predsednik SDS Joþe Puènik. Še preden pa so nastali spori v sami stranki SND, so se razhajale stranke slovenske desnice oziroma stranke, ki so se povezale v Nacionalno-socialno-liberalni blok. V zaèetku leta 1994 so zaèele kroþiti govorice, da bo Narodna stranka zapustila slovensko desnico in se pridruþila SDSS, a se je pokazalo, da so netoène. Slovensko desnico je zapustila Lapova SND, pa èeprav sta bila proti temu sam predsednik stranke in Marjan Staniè, vendar nista mogla preglasiti èlanov sveta stranke, ki so sodili, da »se SND utaplja v mešèanski zdruþ45 V bistvu smo nekako navajeni prestopanja ljudi iz ene v drugo stranko. To smo lahko opazili, ko je osem nezadovoljnih poslancev odšlo od Jelinèièa. Novi podatki, kdo je izstopil iz SND, mi niso dostopni, Sašo Lap jih ni hotel dati, da ne bi nastala kakšna zamera, ker se s tistimi strankami, kamor je odšlo najveè ljudi, njegova stranka, dobro razume (telefonski podatek, 5. 5. 1998). Sta pa leta 1997 zapustila stranko glavni tajnik Kosec, ki je šel v SLS, Joþe Koperec, podpredsednik stranke, ki se je prikljuèil SDS (isti vir). Ti dve imeni sta menda bili nekako najbolj odmevni in dejavni. Po besedah Saša Lapa (elektronska pošta, 21. 4. 98), izgubljenih kadrih »v politiki je tudi veliko raèunarjev, so nekateri odšli, ne da bi vedeli kam. Najbolj se danes toþi tistim, ki so odšli k Janši, saj do konca niso dojeli, da desnica in Janša nimata niè skupnega… Nekaj posameznikov je veèkrat pred volitvami begalo od Grosa do SLS, a so se vedno skesano vraèali v našo cerkev molit, ha, ha…« (ibidem). 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti bi desnice in bi z nadaljnjim sodelovanjem ogrozila svojo prihodnost« pa tudi »posamezni nastopi Danijela Malenška«46 jim niso bili po godu (Slovenske novice, 22. 3. 1994). Sašo Lap je na tiskovni konferenci pojasnil izstop s tezo, da je stranka v slovenski desnici »izgubljala poloþaj in lastno identiteto«. Poudaril je, da bi bilo za »SND koristneje ponovno zdruþevanje vseh slovenskih nacionalistov, kot pa vztrajanje v SD, kjer stranka izginja« (Delo, 24. 3. 1994). 3.2. Program SND in bistveni programski cilji Program stranke SND temelji na programu, sprejetem na prvem rednem kongresu 26. 6. 1993 v Mariboru. V njem gre predvsem za uresnièevanje nekaterih naèel in doseganje bistvenih programskih ciljev. Operativni program SND je bil sprejet v èasu, ko je stranka nastala. Njegova ironija je, ugotavlja Lap, »da ni uresnièena niti ena toèka« (Sašo Lap, elektronska pošta, 9. 4. 1998).47 Med izstopajoèe zanimivosti operativnega programa sodi ideja, kako bi SND dvignila rodnost v Sloveniji, namreè po nemškem vzorcu: 2000 nemških mark za rojstvo otroka in univerzalni otroški dodatek. V tem programu je opazna ponovno moèna nacionalistièna komponenta, vse le za Slovence, za druge nam ni mar; na primer ustanovili naj bi se sekcija za brezposelne Slovence, ki naj bi zagotavljala pomoè in skrbela za obvešèanje, in sekcija za ustanavljanje skladov za slovenske druþine. 3.2.1. Programski cilji SND se v okviru statuta in programa zavzema za uresnièevanje temeljnega cilja, ki je dobrobit slovenskega naroda. V povezavi s temeljnim ciljem se statut in program zavzemata za48: > Republiko Slovenijo, ki mora postati drþava slovenskega naroda; > popolnoma samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo; > ekonomsko moèno in ekološko èisto Republiko Slovenijo; > vojaško moèno in varno Republiko Slovenijo; > restavracijo in ohranitev narave in kulturne dedišèine slovenskega naroda. 46 47 48 Lap pa tudi Malenšek sta torej premalo desno. Po njegovih besedah, je program »še kako aktualen« ravno zaradi tega cilja. To pa po drugi strani veliko pove o sami organiziranost stranke in posledièno tudi o vzrokih katastrofe na parlamentarnih volitvah leta 96, štiri leta pozneje pa se volitev sploh niso udeleþili. To so poudarki iz statuta in programa SND. Citiram celotno besedilo, po alineah, ker je tako napisano v originalu in sestavljeno po prednostnem naèelu, saj so to besedilo sestavili sami èlani stranke. 185 186 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti > > > > > > > > > > Stranka þeli uresnièiti naslednja naèela: naredimo to deþelo spet slovensko; Slovenec bo na svoji zemlji svoj gospodar; Slovenijo Slovencem; slovenska druþba mora biti socialno urejena; varna Slovenija. V programu in statutu pa se osredotoèajo na te-le principe: zdruþeni v loþi organizirani komunistièni udbomafiji odvzeti vse nakradeno premoþenje in privilegije, dokonèno deboljševizirati Slovenijo in vzpostaviti socialno drþavo Slovenijo (evropski model); restriktiven nov zakon o drþavljanstvu RS49 restriktivna zaposlovalna politika za tujce in izgon vseh ilegalcev; tujci (Neslovenci) ne smejo imeti pravice nakupa nepremiènin in v podjetjih ne morejo biti veèinski lastniki (zakon o stvarnih pravicah tujcev na nepremièninah); begunska problematika (namestitev begunskih centrov na mejo s Hrvaško in strog nadzor nad njimi) (Panter, sept. 93: str. 7). Na podlagi navedenega in sprejetega programa gre predvsem za pet naèel, ki jih zagovarja Slovenska nacionalna desnica, v kateri je moèna nacionalistièna komponenta: Naredimo to deþelo spet slovensko. Zakoni naj bi pomagali zavarovati slovenski narod tako, da bi strogo nadzirali, kdo bi imel volilno pravico. Tujci naj bi imeli bis49 Na tem mestu bi omenila problem drþavljanstva, ki je dobil tudi precejšen odziv v medijih. Poslanca Marijan Poljšak in Sašo Lap sta 1. 9. 1994 v parlamentarno proceduro vloþila predlog zakona o odvzemu drþavljanstva. »Odvzame se drþavljanstvo RS osebam, ki so ga pridobile po 40. èlenu Zakona o drþavljanstvu RS« je zapisano v prvem èlenu predloga (Delo, 6. 9. 94, str. 2). Slovenija naj bi po tem èlenu zakona (dodelitev drþavljanstva na podlagi stalnega bivališèa na dan 23. 12. 90) dobila pribliþno 170.000 novih drþavljanov. Izguba drþavljanstva pa po tem zakonu ne bi vplivala na lastninsko pravico in druge premoþenjske pravice, kar bi zadostilo 155. èlenu ustave, ki prepoveduje poseganje v pridobljene pravice oziroma koristi. O tem so tekle mnoge debate, sproþena je bila akcija zbiranja podpisov za razpis referenduma (potrebnih 40.000 podpisov) ... Stvar pa je taka, da bi bil odvzem drþavljanstva vsem, ki so ga dobili po tem spornem 40. èlenu, v nasprotju z mednarodnim pravom, bil bi neustaven, njegova najveèja napaka pa bi bila diskriminacija, saj bi tako slovenske drþavljane razdelil na dve skupini. Ene, ki so slovenski drþavljani »po rodu«, in na tiste, ki so drþavljanstvo dobili po zakonu. Èe hoèemo govoriti o enakopravnosti, ne moremo namreè gledati na barvo koþe ljudi ali na to, kje so rojeni, saj je takšno gledanje vedno diskriminacija. Stranka SND predlaga »pet evropskih pogojev« za pridobitev drþavljanstva RS (restriktiven nov zakon o drþavljanstvu) – tisti, ki þivijo tukaj deset let, aktivno obvladajo slovenski jezik, drugi trije pa so mi neznani (glej Operativni program SND). 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti tveno manj pravic kot drþavljani, predvsem pri zaposlovanju. V drþavni upravi ne bi smeli biti zaposleni, urediti bi se moral status begunca in pri tem bi bila najboljša rešitev postavitev taborišè ob meji s Hrvaško in strog nadzor nad njimi. Slovenec bo na svoji zemlji svoj gospod. Šlo naj bi za sodelovanje pri zakonih o lastninjenju in reviziji divjega lastninjenja, za subvencioniranje predvsem druþinskih kmetij. S podporo drþave naj bi se razvijalo drobno gospodarstvo. Posebno pomembna je predkupna pravica Slovencev pri nakupu gozdov in obdelovalne zemlje. Slovenijo Slovencem. Tujci (Neslovenci) nikakor ne smejo imeti pravice do nakupa nepremiènin, zato v podjetjih tudi ne morejo biti veèinski lastniki. Pravice Slovencev iz zamejstva in emigracije naj se glede vlaganja in nakupov izenaèijo s pravicami slovenskih drþavljanov. Slovenska druþba mora biti socialno urejena. Tu gre za socialno podporo, ki mora biti dovolj visoka za preþivetje, za minimalne plaèe, minimalne pokojnine, temeljno zdravstveno varstvo, ki ga zagotavlja drþava, in za prehrano šoloobveznih otrok. Varna Slovenija. Slovenija bi postala varna, èe bi bile izgnane vse «jugomafije«, vsi «oboroþeni jugopetokolonaši« in ilegalci in èe bi zaprli meji s Hrvaško in Madþarsko za vse ilegalce in begunce. SND se v svojem programu zavzema tudi za pošteno in konkurenèno banèništvo in za skrb za okolje (glej Program SND, Operativni program SND in Predvolilni program SND 1996). 3 . 2 . 2 . P r e d v o l i l n i p r o g r a m S N D 50 V predvolilnem programu so navedeni obljube in naèrti SND, ki se v glavnem skladajo s samim programom stranke, v nadaljevanju so navedeni najbolj relevantni: 1. Ko se bo spreminjala ustava, bo treba najprej opredeliti Slovenijo kot drþavo slovenskega naroda in kot moderno nacionalno evropsko drþavo. 50 Poudarim naj, da je ta program 17. 9. 1996 pripravila poslanska skupina SND, torej tista, ki se je odcepila od SNS in se je, ker so poslanci opravljali svojo poslansko funkcijo, imela za parlamentarno stranko in je bila potemtakem prikrajšana za predvolilno predstavitev na TV Slovenija, ki jih je obravnavala kot neparlamentarno stranko in za parlamentarno stranko stranko Zmaga Jelinèièa ter jim ni dala na razpolago toliko èasa kot parlamentarnim strankam. 187 188 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti 2. SEZNAM LITERATURE Bobbio, Norberto (1995): Desnica in levica. Mala edicija zps 6/95, Ljubljana. Èasopis Panter (1993): št. 1 in št. 2, april in september. Glasilo Slovenske nacionalne stranke, Ljubljana. 3. 4. Fatalist, Jakob (1997): »Kdo je ekstremist. Kaj je ekstremist.« Mladina, 14. 1. Gantar, Pavel (1993): »Premiki na sloven- 5. ski desnici«. Delo, 21. 8. Grah, Matija (1996): »Socialdemokratska 6. stranka Slovenije«. Mladina, 22.10., str. 19. Korljan, Antiša (1996): »Za delo, dom, red, druþino in narod (intervju s Sa- 7. 8. šom Lapom)«. Republika, 18. 10. Kropivnik, Samo (1996): Volilna geografija ter druþbeni in ideološki profili sodobnih slovenskih politiènih strank. fdv, Ljubljana. Kuzmaniæ, Tonèi (1995): »Politièni ekstremizem pod Slovenci: SNS od tigrov do papirja«. èkz, Ljubljana, 176, str. 47–69. Kuzmaniæ, Tonèi A. (1999): Bitja s pol strešice (Slovenski rasizem, šovinizem in seksizem). Open Society Institute Slovenia, Ljubljana. Lukšiè, Igor (1994): »(Ne) Strankarstvo na Slovenskem«. Stranke in strankarstvo. Slovensko politološko društvo, Ljubljana, str. 23–32. Malenšek, Danijel (1993): »Slovenska desnica ve, kaj hoèe«. Dnevnik, 5.10. Mastnak, Tomaþ (1992): Vzhodno od raja (Civilna druþba pod komunizmom in po njem). Drþavna zaloþba Slovenije, Ljubljana. Miheljak, Vlado (1993): »Slovenija na poti k desnemu ekstremizmu«. Republika, 30. 9. 1993. Moènik, Rastko (1995): Extravagantia II: Koliko fašizma?. Studia humanitatis. Minora, Ljubljana. 9. SND se v predvolilnem programu oznaèuje kot desna konservativna stranka, ki zagovarja tradicionalne vrednote evropske civilizacije, kakršne so: delo, dom, druþina, narod in red. V nasprotju z levico, ki skrbi izkljuèno za svoje ljudi, Desnica dela za vse Slovence. Sprejetje akta v parlamentu, ki bo obsodil komunistièni reþim. SND je evropsko usmerjena stranka, ki se zavzema za vstop Slovenije v EU in NATO. Boljša prihodnost slovenske mladine, zdravi naèin þivljenja (Slovenski sokol), krepitev patriotske zavesti. Zašèita Slovencev po svetu in vzpodbujanje, naj se vrnejo v domovino. Z zakonom zavarovati slovenski jezik in uvesti 25 èrk abecede. Vrnitev protipravno pridobljenega premoþenja, odvzem neupravièenih privilegijev, revizija privatizacij, konèana denacionalizacija. Uvedba nove slovenske zastave, ker je sedanja ruska. Èe bi bil uresnièen takšen predvolilni program, bi drþavljani in drþavljanke Republike Slovenije þiveli v etnièno èisti drþavi Sloveniji, ki bi bila povsem varna. Naša druþba bi bila socialno urejena, pomagalo bi se mladim druþinam, slovenski delavci bi þiveli èloveka dostojno þivljenje, vsi Slovenci bi imeli dostop do študija na univerzi, kar bi zagotovila drþava, sploh pa bi þiveli v pravièni Sloveniji. Kaj je potemtakem vzrok, da je SND na parlamentarnih volitvah leta 1996 zbrala pièlih 0,31% glasov 51, to pomeni, da ji je svoj glas namenilo le 3327 volivcev52, medtem ko je Liberalna stranka zbrala malo veè kot dvakrat toliko, in sicer 0,75% glasov vseh volivcev (7972 naklonjenih volivcev)53. Za ilustracijo podatek, da je LDS kot najuspešnejša stranka na volitvah 1996 zbrala 27,05% (Mladina, 3. 12. 1996). Slovenska nacionalna stranka kot zadnja stranka, ki ji je še uspelo priti v parlament, pa 3,22% glasov vseh volivcev (Mladina, ibidem). Tudi Poljšakova Nacionalna stranka dela je dobila veè glasov od Lapove SND, in sicer 0,54% glasov, prav tako Komunistièna partija Slovenije Mareka Lenardièa, ki je dobila 0,47% glasov. Toliko jih je dobila tudi Republikanska zveza Slovenije Adolfa Štormana, Kršèansko-socialna unija pa 0,45% glasov. Sašo Lap rezultata volitev sploh ni komentiral. Po njegovem je 51 52 53 To so podatki, ki sem jih dobila na Zavodu za statistiko (za SND in Liberalno stranko) in se ujemajo z rezultati, ki so mi jih dali na sedeþu Liberalne stranke. Gre za podatke dobljene pri Liberalni stranki, ki pa se ujemajo s podatki, objavljenimi v Mladini. Podatki dobljeni na LS. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti bila to katastrofa, vendar ne katastrofa le njegove stranke, temveè »katastrofa vseh desetih manjših strank, ki so vse po vrsti dobile pod 1 odstotek glasov volivcev« (elektronska pošta, 9. 4. 1998). Cilj Slovenske nacionalne desnice je leta 2004 priti na oblast, in to «brez kompromisov« (Sašo Lap, elektronska pošta, 9. 4. 1998). Sašo Lap pa se je pozneje þe odpovedal poloþaju predsednika. 189 Olup, Maja (2001): Intervju s Sašom Lapom. Olup, Maja (2001): Intervju z Danijelom Malenškom. Operativni program stranke snd. Predvolilni program snd (17. 9. 1996). Program snd (26. 6.1993). Ramet, Sabrina P. (1999): The Radical 4. IN ÈISTO ZA KONEC S fenomenom stranke SND sem se ukvarjala precej èasa, þe takrat, ko je še vsaj malo »dihala«. Z objavo tega teksta je moj namen doseþen. Hotela sem namreè opozoriti na pojav stranke SND, jo korektno in podrobno predstaviti. Stranka SND oziroma Stranka slovenskega naroda je danes povsem nepomembna v politiènem prostoru Slovenije, nima nikakršnega vpliva na þivljenje Slovencev, v devedesetih letih pa je bilo drugaèe. In ravno zato ta tekst, da bo morda uporabljen še kdaj, za kakšno drugo analizo … Sašo Lap, nekoè predsednik SND, se je umaknil iz strankarskega þivljenja, zdaj ga zanima samo stroka.54 Zaposlen je kot svetovalec vlade pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Danijel Malenšek, èlan Liberalne stranke in tajnik Nacionalnosocialno-liberalnega bloka, ko je ta deloval, pravi, da so bili liberalci vedno »napredni narodnjaki, nikoli ksenofobi, ne ultranacionalistièni desnièarji, nikoli preganjalci ljudi drugih narodov … Seveda pa smo energièno branili pravico Slovencev do svoje drþave, do svoje narodnosti« (Olup, 2001). In zaradi te komponente, ljubezni do svojega naroda, so se povezali z »narodnjaki« – Narodno stranko in «Lapovci«55, vendar se niso nikoli solidarizirali z ekstremnimi stališèi, ki so zaèela potem prevladovati pri SND, zato niso nikoli odobravali ostrine, ki jo je SND zaèela kazati do Èefurjev.56 Leta 2000 pa se je Liberalna stranka (po novem Socialna liberalna stranka) povezala v koalicijo Za boljšo Slovenijo skupaj s Stranko slovenskega naroda in še dvema izvenparlamentarnima stranèicama. Danijel Malenšek je v najinem intervjuju na zaèetku leta 2001 med drugim dejal: »Danes neka Lapova SND nima upanja, ker se lahko omejuje le na ksenofobijo, tujce, azilante, Neevropo, tega pa oèitno ni toliko, morda pa bo jutri.« 54 55 56 Glej Olup, 2001. Malenškov izraz. Glej Olup, 2001. Right in Central and Eastern Europe since 1989. The Pennsylvania State University Press. Rizman, Rudi (1998): »Radikalna desnica na Slovenskem«. Teorija in praksa, 35, 2, str. 249–270. Sever, Jani (1996a): »Levi nacionalisti«. Mladina, 8. 10. Sever, Jani (1996b): »Desni socialdemokrati«. Mladina, 22.10. Sruk, Vlado (1995): Leksikon politike. Zaloþba obzorja Maribor. Stranke in strankarstvo. Slovensko politološko društvo, Ljubljana, 1994. Štrajn, Darko (1995): »Silno smešni sokoli«. Dnevnik, 3. 4. Švarc, Mladen A. (1993): »Levica in desnica v slovenski politiki«. Društvo 2000, Èasnik za mišljenje, umetnost, kulturna in religiozna vprašanja, 67/68, str. 88–112. Vidoviè, Stanislav (1992): »Desni ekstremizem na pohodu«. Teorija in praksa, 29, 5–6, str. 551–559. Williams, Christopher (1999): »Problems of Transition and the Rise of the Radical Right«. The Radical Right in Central and Eastern Europe since 1989. The Pennsylvania State University Press, str. 29–47. drugi èlanki, objavljeni v dnevnem èasopisju in tedniku Mladina pravo 190 law 191 THE RULE OF LAW OR THE LAW OF THE STRONGEST: Diminishing Defendants’ Rights in the Criminal Procedures after September 11, 2001 Only six weeks after the September 11th attacks on the World Trade Center in New York and the Pentagon building in Washington, the US Congress approved and almost without debate passed an act known as the USA Patriot Act. The passing of VLADAVINA PRAVA ALI PRAVA VLADAVINA: Zmanjševanje pravic osumljencev v kazenskih postopkih po 11. septembru 2001 BLAÞ KOVAÈIÈ Avtor prispevka je univ. dipl. pravnik, asistent na katedri za kazenskopravne znanosti Pravne fakultete v Ljubljani. The author holds a degree in science of law. He is a research assistant at the Department of Criminal Law at the Faculty of Law in Ljubljana. e: blaz.kovacic@pf.uni-lj.si I. Šest tednov po napadih na World Trade Center v New Yorku in Pentagon v Washingtonu je kongres Zdruþenih drþav Amerike z 356 glasovi za in 66 proti izglasoval zakon, imenovan Zdruþitev in okrepitev Amerike z uvajanjem posebnih sredstev za boj proti teroristiènim dejanjem, bolj znan pod angleško kratico USA Patriot Act. Zakon je dolg 342 strani, vendar niti v kongresu niti v senatu ni bilo obseþnejše debate, ki bi spremljala njegovo sprejetje. USA Patriot Act je 26. oktobra 2001 v triumfalnem slogu podpisal še ameriški predsednik Bush in tako naznanil novo poglavje v zgodovini razvoja kazenskega prava. Kazensko pravo je na ta dan izgubilo svoj namen in smisel: varovati pred neupravièenimi posegi drþave tiste, ki se sami ne morejo. Lenin je bil mnenja, da pravo po uveljavitvi komunistiène druþbene ureditve ne bo veè potrebno. Toda dogodki kaþejo, da se je veliki ideolog komunizma motil – resnièno smrt prava je povzroèila druþba, zasnovana na naèelih trþnega kapitalizma in veèstrankarske demokracije. 192 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 this act signaled the beginning of a new era in the history of criminal law: criminal law has lost one of its primary functions, namely to protect the individual against unwarranted intrusions into privacy and integrity by agents of the State. Historically speaking, criminal law developed only after civil law was firmly established as a means of settling disputes between private parties (individuals and small groups, such as tribes). But the rules and institutions of civil law were adequate only until the appearance of the privileged classes which sought to protect their privileged status by the means of criminal law; thus the present wellknown division between private (civil) and public (criminal) law emerged. As such, criminal law was primarily a tool in the hands of the State (or other similar social organization), a means by which individuals were punished for breaking its norms and thus kept under submission. Only after the American and the French revolutions at the end of the 18th century (and especially after the passing of the French Code of Criminal Procedure of 1791) did criminal law become an institution which could control the unlimited power of the State and its agents. This would constitute the second and today the most important function of the criminal law – its function as a guarantor of basic human rights, such as the right to privacy, the right to personal integrity and the right to freedom. The Latin maxims nulla poena sine lege praevia and nulla poena sine lege certa became some of the most important components of the rule of law (or its German counterpart die Rechtstaat), which in turn became a basic feature of every state that calls itself democratic. The present rules of criminal procedure which guarantee the basic right of the defendant originate mostly from the 1960’s US Supreme Court rulings such as Miranda v. Ari- II. Kazensko pravo je v zgodovini razvoja èloveške druþbe in civilizacije vedno igralo specifièno vlogo. Razvilo se je pozneje kot civilno pravo, ki je imelo kot predmet svojega urejanja pred oèmi vedno (veèinoma ekonomska) razmerja med relativno enakovrednimi posamezniki. Zato civilno pravo ni bilo nikoli tako zelo obremenjeno z moralnimi in etiènimi vprašanji, ki pa so pri uporabi pravil in institutov kazenskega prava bistvenega in temeljnega pomena. Pravna teorija in pravna zgodovina tako uèita, da so se razmerja med posamezniki in skupinami, ki bi danes zahtevala uporabo kazenskopravnih institutov (npr. kazni ali druge kazenskega sankcije), sprva obravnavala kot preprost odškodninski spor med prizadetima stranema. Èe je bil na primer umorjen èlan druþine, je ta od druþine povzroèitelja smrti zahtevala krvni davek (torej usmrtitev storilca) ali pa primerno odškodnino v stvareh, ki so bile v tedanji druþbi splošno sprejete kot menjalno sredstvo. V takšnem pojmovanju urejanja sporov med enakopravnimi posamezniki ali skupinami seveda ni bilo prostora za interese, ki bi bili neodvisni od interesov vpletenih strani. Druþbena organizacija (npr. pleme, plemenska zveza) je bila na relativno nizki razvojni stopnji in njena moè še ni bila tolikšna, da bi monopolizirala uporabo fiziènega nasilja. Delitve prava na javno (kazensko) in zasebno (civilno) še ni bilo, saj sta obe sferi obstajali vzporedno in prepleteno, pravo se je razvijalo organsko, torej po sistemu podobnih odloèitev in odloèanja po analogiji (podobno kot danes sistem precedenène moèi sodnih odloèb v drþavah s pravno tradicijo common law), bilo je ustno in relativno »laièno« (pravnih profesionalcev, kot jih poznamo danes, torej še ni bilo). Zaradi vse veèje zapletenosti druþbenih odnosov in ustvarjanja vse veèjih preseþkov pa v nastajajoèi suþnjelastniški druþbi takšna oblika pravnega sistema kmalu ni veè ustrezala nosilcem oblasti. Svoj druþbeni poloþaj so hoteli zavarovati tudi s pravnimi pravili. Pravo, ki je priznavalo samo interese vpletenih sprtih strani, se je moralo umakniti drugaènemu razumevanju vloge posameznika v druþbi in porajajoèi se drþavni organizaciji. Ravno razvoj drþavne organizacije in njenih institucij je pripeljal do delitve prej enotnih pravnih pravil in institutov. Poleg þe obstojeèih pravil, ki so urejala odnose med posamezniki (zasebno pravo), so nastale pravne norme, ki so urejale odnose med posamezniki in drþavno organizacijo (javno pravo). To je bilo rojstvo kazenskega prava kot sistema pravnih pravil, ki kakšno ravnanje oznaèuje za kaznivo in zanj predpisuje kazenske sankcije (telesne kazni, zaporna kazen, denarna kazen, itd.). Gre za ravnanja, »ki imajo v konkretnih druþbenih razmerah negativen predznak« (Bavcon) in ki se druþbi oziroma njeni vladajoèi eliti zdijo tako 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 nevarna, da mora nanje odgovoriti s celotnim instrumentarijem fiziène prisile, tudi z odstranitvijo posameznika iz druþbe (npr. smrtna kazen). Kaznivo ravnanje torej ni deviantno per se, ampak takšno postane šele v konkretnem druþbenem okolju: »Odklonsko dejanje je pravzaprav individualni upor, ki na videz pomeni spopad med posameznikom in druþbo, v resnici pa je dostikrat le posledica nasprotja med dvema skupinama in njunima normativnima redoma, od katerih si ena uspešno lasti status legitimnosti« (Jambrek). Kazensko pravo je po takšnem gledanju predvsem instrument za izvajanje oblasti vsakokratne vladajoèe elite nad pripadniki drugih (niþjih) slojev druþbene skupnosti. Toda zgodovinski razvoj kazenskega prava kaþe, da se je tej primarni funkciji v zadnjih dvesto letih pridruþila tudi funkcija varovanja temeljnih pravic posameznika v odnosu do drþave. Ravno t. i. garantna funkcija kazenskega prava je po drugi svetovni vojni postala eno izmed najbolj pomembnih meril demokratiènosti in pravnosti drþave. Zaèetke takšnega pogleda na vlogo kazenskega prava najdemo pri avtorjih, ki so s svojimi deli prispevali filozofsko podlago za projekte mešèanskih revolucij v Franciji in ZDA. Rousseau je tako v posebnem poglavju Druþbene pogodbe poskušal doloèiti meje kazenske represije drþave in pri tem zapisal, da je drþavna pravica do represije pravzaprav zgolj vsota pravic posameznikov do (samo)obrambe, ki pa so jo z druþbeno pogodbo prenesli na drþavo. Beccaria je šel v svojem razmišljanju še dlje in je v delu O zloèinih in kaznih izrecno zahteval, da mora biti drþavna represija omejena s èlovekovimi naravnimi pravicami in da morajo biti izreèene kazni sorazmerne druþbeni škodi, ki je povzroèena s kaznivim ravnanjem, in da lahko kazniva dejanja in kazni zanje doloèi samo zakon in ne prosta presoja sodišèa. Leta 1791 je francoska skupšèina tako sprejela prvi kazenski zakonik, zasnovan na modernih naèelih kazenskega prava, ki so prinesla omejitev drþavne represije pri uporabi instrumentov kazenskega prava. Ena izmed pridobitev francoske revolucije je bila tudi uvedba naèela zakonitosti kot vrhovnega naèela kazenskega prava. Naèelo, da je dejanje kaznivo, le èe ga je zakon þe pred tem oznaèil za kaznivo in tudi predpisal kazen zanj (nullum crimen, nulla poena sine lege praevia), je prineslo »kopernikanski obrat« v gledanju na vlogo kazenskega prava v druþbi in drþavi. Kazensko pravo nenadoma ni bilo le instrument za izvrševanje oblasti vladajoèih elit, ampak je postalo pomembna zašèita posameznika v postopkih, ki jih je zoper njega vodila drþava. Omejitev, da mora drþava vnaprej doloèiti, kaj je kaznivo in pod katerimi pogoji, je povzroèila, da posameznik ni bil veè prepušèen samovolji in arbitrarnosti drþavnih uradnikov (sodnikov) v kazenskih postopkih, temveè se je lahko zanesel na kazen- 193 zona, Mapp v. Ohio, Wong Sun v. US and Katz v. US and judgements of the European Court of Human Rights (which influenced mostly European criminal procedures). These guarantees in criminal procedures represent more than 200 years of development and struggle, but all this was placed at risk in the wake of the September 11th attacks because of the “war on terror,” which seems to be the excuse and apology for every human rights violation since then. The detention of “battlefield detainees” at the naval base in Guantanamo Bay by the United States authorities represents a clear violation of numerous articles of the 1949 Geneva Convention Relative to the Treatment of Prisoners of War, which was signed and ratified by the United States and constitutes one of the basic instruments of the international law on human rights. The privilege against self-incrimination, the right to silence and the presumption of innocence seem only a distant ideal in conditions where detainees are transported while bound, cuffed and blindfolded, where they are put under pressure to confess their guilt in inquisitorial-type hearings and where they are denied the basic right to privacy in their cagestyle jails. Furthermore, the president of the United States, George W. Bush, has signed a “White House Military Order On Detention, Treatment and Trial Of Certain Non-Citizens In The War Against Terrorism” which calls for the establishment of military tribunals, denies the defendant’s right to legal assistance and the right to an appeal, provisions which constitute gross violation of several international human rights instruments (the Universal Declaration of Human Rights, the International Covenant on Civil and Political Rights and the American Convention on Human Rights). The before-mentioned USA Patriot Act also introduces a number of important changes to the functioning 194 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 of the United States authorities dealing with immigrants. These changes include unlimited detention of aliens in the absence of any court supervision, where the detained individuals are not even informed why they have been detained and where they lack the right to the assistance of counsel. The USA Patriot Act authorizes the FBI and the CIA to cooperate even in the field of domestic criminal investigations, a situation which was previously unheard of. These changes are hardly in line with the Constitution of the United States and its Amendments, but it is highly unlikely that the US Supreme Court will have the courage to annul these acts in the present political situation. The United States is currently involved in a global “war on terrorism,” and in times of war (whether real or fabricated) the US Supreme Court has repeatedly put “national security” before the most basic constitutional rights (for instance when it failed to prevent the detention of individuals of Japanese descent during the second World War). The trend towards a diminution in defendant’s rights has, since the passing of the before-mentioned acts, spread across the Atlantic, and Italy, Germany, the United Kingdom and Canada have already passed their own anti-terrorist legislation which restricts certain basic human rights concerning criminal procedure. The same can be said for the European Union, which has passed the legislation known as the Anti-Terrorist Action Plan. This Action Plan calls for the adoption of the European Arrest Warrant, the establishment of Eurojust (an agency for judicial cooperation), numerous changes in the immigration laws of the member states, the founding of interstate police teams for combating terrorism and an increased surveillance of electronic means of communication (as a preemptive measure). The most sig- skopravne norme v kazenskih zakonikih, ki so bili sprejeti po predpisanem zakonodajnem postopku. Kazensko pravo je s tem napravilo svojo »zamenjavo paradigme« in iz sistema za nadzor posameznikov postalo sistem za nadzor drþave. Naèelo zakonitosti je tudi eno izmed tistih pravnih naèel, ki vzpostavljajo pravno drþavo (v pravnih sistemih, ki temeljijo na tradiciji common law uporabljajo tudi pojem »vladavina prava«, ki pa ima podobno vsebino kot pravna drþava v kontinentalnih pravnih sistemih). Ena izmed temeljnih znaèilnosti pravne drþave je namreè zagotovitev predvidljivosti oziroma pravne varnosti, ki drþavljane varuje pred nenadnimi in nepredvidljivimi spremembami njihovih pravic in dolþnosti. S tem ko je v kazenskem zakoniku natanèno doloèeno, katera dejanja drþava šteje za kazniva in pod kakšnimi pogoji, je meja med kaznivim in nekaznivim za posameznika jasna in doloèna (nullum crimen sine lege certa). Hkrati s tem je v skladu z naèelom zakonitosti v kazenskem pravu prepovedana tudi uporaba pravne in zakonske analogije, kar onemogoèa kaznovanje dejanj, ki so po svoji vsebini le podobna kaznivim dejanjem, inkriminiranim v kazenskem zakoniku, ali pa so le druþbi nevarna (v nacistièni Nemèiji tako niso bila kazniva le dejanja, opisana v kazenskem zakoniku, ampak tudi tista, ki so bila kakor koli »sovraþna ali nevarna nacionalsocialistièni druþbi«). Bistvo pravne drþave torej najdemo ravno v omejevanju samovolje drþavnih organov in izvrševalcev drþavne oblasti (s tem pa tudi represije), kazensko pravo in naèelo zakonitosti v kazenskem pravu pa pri tem igrata osrednjo vlogo, saj je ravno kazenska sankcija tisto orodje drþave, s katerim ta najbolj neposredno in intenzivno posega v zasebno sfero posameznika in njegove pravice (do lastnine, osebne svobode in navsezadnje do þivljenja). Naèelo zakonitosti in s tem vladavine prava je danes splošno sprejeto v kazenskopravne sisteme veèine drþav po svetu, izrecno pa je zapisano tudi v Splošni deklaraciji OZN o èlovekovih pravicah iz leta 1948, v Mednarodnem paktu OZN o drþavljanskih in politiènih pravicah in v Evropski konvenciji o èlovekovih pravicah (sprejeti v okviru Sveta Evrope). III. Kazensko pravo je torej v zadnjih dvesto letih na podroèju varovanja in zagotavljanja temeljnih èlovekovih pravic prehodilo dolgo pot in pri tem izoblikovalo standarde, ki jih mora dandanes upoštevati vsaka drþava, èe hoèe veljati za demokratièno. Omenjena varovala kazenskega prava so pravzaprav þe splošne civilizacijske pridobitve, ki so del skupne kulturne dedišèine èloveštva. Tako je pravica osumljenca, da ga v kazenskih postopkih zagovarja pravni strokovnjak (najpogosteje odvetnik), ki ga mora po potrebi plaèati drþava, 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti / intolerance monitor report 02 ena izmed temeljnih predpostavk poštenosti vsakega sojenja (fair trial) podobno kot pravica do javnega sojenja (zaradi demokratiènega nadzora javnosti), pravica do pritoþbe pred drugostopenjskim sodišèem in pravica do nepristranskega sodišèa oziroma sodnika. Skoraj vse navedene pravice izhajajo iz prakse akuzatornih postopkov, kakor so se razvili v drþavah s pravno tradicijo common law (na primer Anglija in ZDA). Vrhovno sodišèe ZDA je tako v vrsti primerov v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja radikalno zvišalo stopnjo varstva osumljenca v kazenskih postopkih, zlasti kar se tièe pravice do molka, pravice do zagovornika þe pri prvem stiku s policijo, pravice do mirnega uþivanja zasebnosti in pravice do sodnega nadzora nad delom organov pregona (gre predvsem za primere, kot so Miranda v. Arizona, Mapp v. Ohio, Katz v. US in Wong Sun v. US). Podobno vlogo je v zadnjih petdesetih letih v Evropi igralo Evropsko sodišèe za èlovekove pravice, ki je na podlagi doloèil Evropske konvencije o èlovekovih pravicah postavilo minimalne standarde varstva osumljenca v kazenskih postopkih, ki jih morajo spoštovati vse drþave èlanice Sveta Evrope. Rezultate teh prizadevanj vidimo danes v kazenskopravnih zakonodajah skoraj vseh drþav »zahodnega sveta«, saj osumljenci v njih uþivajo raven varstva, ki bi bila še pred nekaj desetletji skoraj nepredstavljiva. Toda teroristièni napadi na New York in Washington 11. septembra 2001 so pokazali izredno šibkost izgrajenega sistema pravic osumljencev v kazenskih postopkih. Standardi, ki so se zdeli trdni in nespremenljivi, so se znašli v nevarnosti, da postanejo zgolj nadleþna ovira v »vojni zoper terorizem«, ki ga je treba èim prej odpraviti ali vsaj èim bolj onemogoèiti. Dolgoletno intenzivno prizadevanje sodišè in pravnih teoretikov za vzpostavitev pravic v kazenskih postopkih je postalo predmet napadov organov izvršilne veje oblasti, njihovi zagovorniki (najpogosteje pravniki raznih nevladnih organizacij) pa v najboljšem primeru nadleþni nergaèi, ki ne razumejo nujnosti po èim bolj »uèinkovitem« odkrivanju in kaznovanju storilcev omenjenih dejanj. Slike zvezanih in vklenjenih domnevnih pripadnikov talibanov in Bin Ladnove organizacije Al Kaida, ki so jih ameriški vojaki zajeli med operacijami v Afganistanu in pripeljali v mornariško oporišèe v zalivu Guantanamo na Kubi ter nastanili v odprtih kletkah, obdanih z bodeèo þico, so spominjale na èase najbolj mraènih inkvizitornih postopkov v srednjeveški Evropi. Sekretar za obrambo ZDA Donald H. Rumsfeld je takšno obravnavanje pripornikov oznaèil za »pravilno, humano, primerno in popolnoma v skladu z mednarodnimi konvencijami«1. 1 Glej washingtonpost.com: America at War: Detainee Treatment, objavljeno 24. januarja 2002. 195 nificant result of Action Plan is that extradition as a traditional method of international cooperation in criminal matters has been replaced by a unified European Arrest Warrant and that the judicial supervision in these matters has been greatly reduced. Slovenia has not yet adopted any new anti-terrorist legislation, but some non-legislative effects of the “war on terrorism” can already be seen (for instance the case of Miheljak, aggressive police protection of the US embassy in Ljubljana). If however, Slovenia becomes a full member of the European Union, it will have to implement all legislative and non-legislative measures called for in the Action Plan. But how these measures will correspond with the Slovenian legal system (especially the Constitution, the Criminal Code and the Code of Criminal Procedure) is open to debate. The only certain fact is that, because of international trends in criminal law, the defendant’s rights in criminal procedure in Slovenia face an unknown future. 196 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti Vendar pa je oèitno, da so se ZDA ravno pri ravnanju s temi osumljenci odpovedale univerzalno veljavnim pravilom mednarodnega humanitarnega prava, kakor jih predpisuje Þenevska konvencija o ravnanju z vojnimi ujetniki iz leta 1949 (v nadaljevanju Konvencija), saj pripornikom niso priznale statusa vojnih ujetnikov, ampak le »vojnih pripornikov« (battlefield detainees). S tem so grobo kršile 5. èlen Konvencije, ki doloèa, da mora o statusu pripornikov odloèati pristojno sodišèe, ne pa organi izvršne oblasti ali celo sami vojaški organi. S takšnim ravnanjem so se ZDA oèitno poskušale izogniti svojim mednarodnim obveznostim, ki jih imajo v skladu z doloèili Konvencije, saj ta izrecno nalaga drþavam, da se morajo izogniti nehumanemu in poniþujoèemu ravnanju z vojnimi ujetniki, muèenju in diskriminaciji na temelju rase, spola ali verskega preprièanja. Poleg tega Konvencija v svojem 13. èlenu izrecno doloèa, da morajo drþave vojne ujetnike zavarovati pred javnim poniþevanjem in radovednostjo javnosti, to pa v primeru pripornikov v zalivu Guantanamo gotovo ni bilo zagotovljeno (odprte kletke za pripornike, ki onemogoèajo vsakršno zasebnost). Poleg tega so ZDA kršile tista doloèila Konvencije, ki govorijo o prevozu vojnih ujetnikov. Ta namreè nalagajo dolþnost humanega prevoza v razmerah, ki za prizadete niso poniþujoèe, tega pa ne bi mogli trditi o prevozu pripornikov, ki so imeli med transportom z vojaškim letalom vklenjene rok in noge, èez oèi in obraz poveznjene maske, èez ušesa pa slušalke2. Enako velja za doloèila Konvencije, ki prepovedujejo zasliševanje vojnih ujetnikov (razen o njihovem imenu, priimku, rojstnem datumu in poloþaju, ki ga zasedajo v svoji vojaški enoti – 17. èlen Konvencije) – ameriški èastniki, ki so vodili zasliševanja pripornikov, so jih pred zaslišanjem opozorili, da morajo »govoriti resnico in samo resnico, samo tako bomo lahko odloèili, kdo gre domov in kdo ostane«3. Privilegij zoper samoobtoþbo in pravica do molka kakor tudi domneva nedolþnosti so v teh razmerah oèitno oddaljeni ideali, in jim kljub veèstoletni zasidranosti v pravni tradiciji demokratiènih drþav (kamor se prištevajo tudi ZDA) ne uspeva zagotoviti niti minimuma pravic, ki jih uþivajo osumljenci v kazenskih postopkih. Pri tem ameriške vojaške in civilne oblasti niso upoštevale niti ustave ZDA, ki v petem in šestem amandmaju izrecno doloèa, da ima vsak obtoþenec v kazenskem postopku pravico, da se z njim postopa v skladu z naèelom due process of law, kar v praksi pomeni, da mu ni treba prièati zoper samega sebe, da je obvešèen o vsebini obtoþnice proti sebi, da ima pravico do zagovornika, do javnega in poštenega sojenja pred nepristranskim sodišèem in podobno. ZDA so se tem obveznostim 2 3 Glej BBC News Online: Inside Camp X-Ray Glej BBC News Online: Isolation in Camp X-Ray, objavljeno 15. marca 2002 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti izognile tako, da so pripornike pripeljale na ozemlje mornariške baze Gunatanamo, ki formalno ni del ozemlja ZDA (je namreè na ozemlju, ki so ga ZDA kupile od Kube), zato tamkajšnji kazenski postopki ne zapadejo pod doloèila ustave ZDA in njenih amandmajev. Zoper nobenega izmed 254 pripornikov, ki so pridrþani v zalivu Guantanamo, še ni bila vloþena obtoþnica za kaznivo dejanje 4 in oèitno je, da njihovo pridrþanje tudi ni omejeno z nikakršnimi èasovnimi roki. Zgodba o kršitvi temeljnih pravic osumljencev v kazenskih postopkih pa se ne konèa v vojaški bazi na najveèjem karibskem otoku. Predsednik ZDA George W. Bush je namreè 13. novembra 2001 podpisal predsedniški ukaz o »pridrþanju, obravnavanju in sojenju nekaterim nedrþavljanom v okviru vojne zoper terorizem« (White House Military Order On Detention, Treatment and Trial Of Certain Non-Citizens In The War Against Terrorism, v nadaljevanju Ukaz). V preambuli Ukaza predsednik ZDA najprej ugotavlja, da je zaradi teroristiènih napadov na New York in Washington prisiljen uporabiti oboroþene sile ZDA z namenom prepreèiti podobne napade v prihodnje. V skladu s to ugotovitvijo so oboroþene sile ZDA pooblašèene, da najdejo in unièijo teroriste in tiste, ki jih podpirajo. Zaradi nevarnosti, ki jih teroristièni napadi pomenijo za ZDA, in zaradi narave mednarodnega terorizma se za sojenja osumljenim teroristiènih napadov na ZDA ne uporabljajo pravila kazenskega postopka, kakršna veljajo v obièajnih kazenskih postopkih. Ena izmed najbolj spornih in diskriminatornih doloèb Ukaza pa je gotovo doloèilo, da njegova pravila veljajo le za osumljence, ki niso drþavljani ZDA. Ukaz v nadaljevanju med drugim doloèa, da se vsi postopki zoper omenjene osumljence vodijo v okviru ministrstva za obrambo ZDA in da se osumljencem sodi pred vojaškimi sodišèi, ki lahko kot kazensko sankcijo izreèejo tudi smrtno kazen. Postopki pred vojaškimi sodišèi so za javnost zaprti (tajni), pravica do pritoþbe na redna ali mednarodna sodišèa je izrecno izkljuèena, prav tako pravica do porotnega sojenja (ki je v kazenskih postopkih v ZDA pravilo in ustavna pravica vsakega osumljenca). Takšna ureditev kazenskega postopka zoper osumljence, ki niso drþavljani ZDA, je v oèitnem nasprotju tako s prej omenjenimi doloèili ustave ZDA, kakor tudi z mednarodnimi obveznostmi, ki so jih ZDA prevzele v okviru Mednarodnega pakta o drþavljanskih in politiènih pravicah (sprejet v okviru Organizacije zdruþenih narodov, v nadaljevanju Pakt). Ta namreè v svojem 14. èlenu doloèa, da ima vsakdo pravico, da se o kazenski zadevi zoper njega odloèa javno in pred neodvisnim in nepristranskim sodišèem. Poleg tega peti èlen Pakta 4 Podatek o številu pripornikov in vloþenih obtoþnicah, veljaven 18. marca 2002. 197 198 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti doloèa, da ima vsak osumljenec v kazenskem postopku pravico do pritoþbe na višjestopenjsko sodišèe, ki mora preizkusiti odloèbo o krivdi in obsodbo. Obe pravici sta z doloèili Ukaza torej grobo kršeni, s tem pa ZDA stopajo iz kroga drþav, ki svoje kazenske postopke gradijo na demokratiènih standardih in naèelih. Poleg tega tudi ni jasno, kakšna bo narava vojaških sodišè, ki bodo v skladu z doloèili Ukaza sodila osumljencem. Pakt namreè jasno doloèa, da lahko v kazenskih zadevah odloèa samo sodišèe kot predstavnik tretje veje oblasti, ne pa organ izvršne oblasti (v tem primeru ministrstvo za obrambo ZDA). Tudi þe v uvodu omenjeni USA Patriot Act prinaša v delovanje ameriškega pravosodja velike spremembe. Organi pregona so namreè v skladu z doloèili USA Patriot Act dobili široka pooblastila za elektronsko in fizièno nadzorovanje posameznikov, osumljenih storitve kaznivih dejanj terorizma, poveèale so se kazni za ta dejanja, razširile pristojnosti ameriškega urada za emigracijo in naturalizacijo (ki ima po novem pravico do pridrþanja tujih drþavljanov za nedoloèen rok), hkrati pa zakon zelo zmanjšuje sodni in parlamentarni nadzor nad prej naštetimi invazivnimi posegi, saj o njihovi uporabi poslej veèinoma odloèa kar drþavno toþilstvo. Vodja ameriškega pravosodja John Ashcroft je USA Patriotic Act pospremil z besedami: »Svarim vse teroriste med vami: èe boste svoje vizume prekoraèili samo za en dan, vas bomo aretirali«5. S tem je jasno nakazal, kakšno smer bodo ubrali organi ameriškega kazenskega pravosodja po uveljavitvi tega zakona. Njegov pomoènik in namestnik Daniel J. Bryant je široka pooblastila, ki jih zakon daje organom pregona, zagovarjal s tezo, da gre v tem primeru za pravico do samoobrambe drþave, saj èe »gre drþavi pravica do samoobrambe z uporabo sile (kot odgovor na teroristiène napade, op. a.), potem ji gre tudi pravica, da preiskuje brez naloga«6. Najpomembnejša »novost«, ki jo prinaša USA Patriot Act, se gotovo nanaša na to, da lahko urad za emigracijo in naturalizacijo neomejeno pridrþuje tuje drþavljane. Pravosodni minister ZDA lahko v primerih, ko »utemeljeno verjame, da je tuj drþavljan vpleten v teroristiène dejavnosti«, odredi njegovo pridrþanje, ki ni pod nikakršno sodno kontrolo (ali t. i. habeas corpus). Poleg tega osumljenca med njegovim pridrþanjem ni treba obvestiti, èesa je osumljen, zato niti nima moþnosti izpodbijati dokaze, ki so bili zbrani zoper njega. Ti postopki teèejo pod okriljem urada za emigracijo in naturalizacijo, 5 6 Glej Chang N.: The USA PATRIOT Act: What’s So Patriotic About Trampling on the Bill of Rights, objavljeno na spletni strani Center for Constitutional Rights, , str. 1 Glej op. 5, str. 2. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti zato gre formalno za upravni postopek, v katerem drþava ni dolþna zagotoviti brezplaènega zagovornika (kakor velja v kazenskih postopkih), zato so osumljenci prepušèeni sami sebi, èe si ne morejo plaèati zagovornika. Hkrati s poveèanimi pooblastili upravnih organov in organov pregona je USA Patriot Act omogoèil tudi tesnejše sodelovanje med FBI in CIA, ta pa pridobiva tudi pooblastila za izvajanje kazenskih preiskav zoper lastne drþavljane, kar je bilo doslej prepovedano (CIA se namreè po ameriški zakonodaji ukvarja le z dejavnostmi tujih drþav in njihovih obvešèevalnih sluþb). Vse te spremembe so s stališèa kazenskega ustavnega prava ZDA vsaj zelo sporne, èe ne þe celo protiustavne7. Skrb za ustavnost konkretnih in abstraktnih pravnih aktov je v ZDA v rokah vrhovnega sodišèa, ki je v svoji zgodovini þe pokazalo, da zna zavarovati ustavne pravice drþavljanov. Toda ravno v trenutkih, ko je bilo varstvo teh pravic postavljeno pred najveèjo preizkušnjo, je tudi vrhovno sodišèe pozabilo na svojo garantno vlogo in popustilo razliènim politiènim pritiskom in demagogiji o ogroþenosti naroda in drþave. Tako je med prvo svetovno vojno potrdilo obsodbo Eugena Debsa zaradi njegovega javnega nasprotovanja sodelovanju ameriških èet v vojni v Evropi in njegovega mirnega protivojnega govora ni zavarovalo s pravico do svobode izraþanja, ki jo ustava ZDA varuje v prvem amandmaju. Še veè, po zaèetku druge svetovne vojne na Pacifiku (po japonskem napadu na Pearl Harbor) je vrhovno sodišèe potrdilo predsednikov ukaz o internaciji okoli 100.000 oseb japonskega rodu samo na osnovi njihove pripadnosti etnièni skupini, to pa je bila groba kršitev doloèb ustave ZDA o enakosti pred zakonom (15. amandma). Zaradi takšnih odloèitev je tudi usoda USA Patriot Act nejasna. Nekatere njegove doloèbe so v oèitnem nasprotju z doloèili þe omenjenega èetrtega amandmaja ustave ZDA (ki ureja pravico do zasebnosti), vendar je vprašanje, ali bo vrhovnemu sodišèu v tem politiènem ozraèju uspelo zbrati toliko poguma, da bo obvarovalo temeljne pravice posameznika nasproti drþavi in razglasilo dele USA Patriot Act in predsedniškega ukaza o ustanovitvi vojaških sodišè za neustavne. Èe mu bo to uspelo, bo to gotovo pomemben korak za kazensko pravo in primat (vladavino) prava nad trenutnimi politiènimi pobudami in razmerji moèi. Vendar pa je takšna moþnost manj verjetna, saj zdaj vse veje oblasti v ZDA podpirajo sprejem stroþje zakonodaje 7 Na to opozarjajo tudi mnoge nevladne organizacije, na primer Amnesty International, ki poudarja, da je bilo na temelju doloèil USA Patriot Act aretiranih okoli 1200 oseb, od tega jih je 300 še vedno v priporih po ZDA (podatek na dan 24. septembra 2002). Glej poroèilo Amnesty International na spletni strani . 199 200 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti za osumljene teroristiènih dejanj in tudi ameriški drþavljani se v zameno za domnevno veèjo varnost strinjajo z velikimi posegi v svoje pravice na vseh podroèjih þivljenja. V takšnem ozraèju ohranjanja in tudi umetnega ustvarjanja strahu pred »zunanjim in notranjim sovraþnikom« je funkcija kazenskega prava spet zvedena na njegovo represivno-nadzorstveno sestavino. Ravno v okolišèinah, v katerih bi bilo treba najbolj poudarjati potrebo po ohranitvi þe doseþene ravni varstva posameznika v kazenskih postopkih, se postavlja v ospredje potreba po èim bolj uèinkovitem preganjanju in kaznovanju kršiteljev druþbenih norm. Takšen trend pa ni omejen samo na ZDA. To dokazujejo zakoni o boju proti terorizmu, ki so jih po dogodkih 11. septembra 2001 sprejele na primer Velika Britanija, Nemèija, Italija, Francija in Kanada. Ta zakonodaja veèinoma uveljavlja spremembe, ki se tièejo kazenskega postopka pri sumu storitve teroristiènih kaznivih dejanj, vse pa gredo v smeri veèje uèinkovitosti postopka in poslediènega zmanjševanja procesnih garancij v prid osumljencem (npr. moþnost dolgotrajnega policijskega pridrþanja brez pravice do zagovornika in brez moþnosti seznanitve s predmetom obtoþb, posebni postopki v primeru suma storitve teroristiènih kaznivih dejanj, slabši poloþaj tujcev v teh postopkih, itd.). V Sloveniji do podobnih sprememb zakonodaje še ni prišlo, a je bilo v mesecih po teroristiènih napadih v ZDA opaziti nekatere premike v smeri omejevanja pravic posameznikov. Takšen trend se je doslej kazal le na podroèju operativnega dela policije in organov pregona (primer Miheljak, agresivno zavarovanje zgradbe veleposlaništva ZDA v Ljubljani med demonstracijami zoper vstop v zvezo NATO, policijski show of force med protiglobalistiènimi protesti in akcijami). Vendar pa je Slovenija kandidatka za èlanstvo v Evropski uniji (v nadaljevanju EU) in bo po morebitnem sprejetju morala prevzeti tudi obveznosti v zvezi z »bojem zoper terorizem«. Komisija EU je namreè konec leta 2001 predlagala protiteroristièni akcijski naèrt (action plan)8, ki predvideva razne zakonodajne in operativne ukrepe na podroèju kazenskega pravosodja. Med najpomembnejšimi zakonodajnimi ukrepi, ki jih bodo morale sprejeti vse èlanice EU, so zaèetek delovanja Eurojust (projekt, v okviru katerega se predvidevata tesnejše sodelovanje in neposredna izmenjava podatkov v pravosodju), uvedba evropskega naloga za aretacijo (European Arrest Warrant), ki je þe nadomestil izroèitev kot klasièno obliko mednarodnopravne pomoèi, enotna evropska definicija terorizma (ki naj bi inkriminirala tudi uliène proteste med mednarodnimi sreèanji in t. i. »urbano nasilje«), ukrepi za zamrznitev premoþenja v kateri koli èlanici 8 Dokument evropske komisije COM(2001) 743 final, sprejet 5. decembra 2001. 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti EU (ukrep zaèasne narave, ki bi prišel v poštev, èe bi obstajal sum, da je posameznik vpleten v kaznivo dejanje terorizma), spremembe zakonodaje o iskalcih azila in emigrantih (nadaljnje zaostrovanje kriterijev za azil in še stroþji nadzor nad priseljenci), ustanovitev skupnih (meddrþavnih) policijskih enot (timov) za preiskovanje kaznivih dejanj terorizma (in s tem povezana veèja vloga skupne evropske policije – EUROPOL) in intenzivnejši nadzor nad elektronskimi komunikacijami in internetom (za zgodnje odkrivanje potencialnih storilcev kaznivih dejanj terorizma). Poleg tega je ameriški predsednik George W. Bush 16. oktobra 2001 poslal komisiji EU pismo, v katerem od EU zahteva veè kot 40 ukrepov za tesnejše sodelovanje med ZDA in EU v boju zoper terorizem9. V tem pismu predlaga, naj v èlanicah EU poslej uporabljajo zbrane osebne podatke ne samo za namen, za katerega so bili zbrani, ampak tudi za namene preiskav kaznivih dejanj. Organi pregona v èlanicah EU naj s pristojnimi ameriškimi organi v skladu z ameriškimi zahtevami sodelujejo neposredno (in ne veè po obièajni diplomatski poti) in z manj formalnostmi (zadostujejo naj þe ustni dogovori), to pa bi precej onemogoèilo uèinkovito sodno nadzorstvo nad delovanjem policije in drþavnih toþilstev. Ameriški predsednik od EU prav tako zahteva, naj se v primerih, ko bi bili postopki za izroèitev povezani z prevelikimi zapleti, uporabita izgon ali deportacija. V obeh primerih gre seveda le za izroèitev pod drugaènim imenom, vendar brez upoštevanja strogih zahtev izroèitvenega postopka, to pa v nasprotju s pravili, ki jih za postopke izroèitve predpisuje Evropska konvencija o èlovekovih pravicah (1. odstavek 5. èlena konvencije). Evropska komisija je pismo pospremila s komentarjem, da je veèino navedenih zahtev mogoèe »izpolniti brez veèjih teþav«. S takšno ugotovitvijo pa se lahko strinjamo, samo èe kršitev Evropske konvencije o èlovekovih pravicah in drugih konvencij, sprejetih v okviru EU in OZN (npr. Konvencija EU o EUROPOL, Schengenska konvencija, Konvencija proti OZN muèenju, itd.) ne oznaèimo za »veèjo teþavo«. Za Slovenijo je navedeno pismo še posebno pomembno zato, ker ameriški predsednik evropski komisiji predlaga, naj EU izvajanje vseh omenjenih ukrepov zahteva tudi od drþav kandidatk, in to še pred vstopom v EU, in da naj jim v skladu s tem tudi daje vso tehnièno in drugo potrebno pomoè. Lahko se torej zgodi, da bo EU þe v bliþnji prihodnosti od Slovenije zahtevala, naj njeni organi neposredno sodelujejo z ameriškimi toþilstvi in policijo (predvsem FBI) in, kar je še posebno pomembno, naj Slovenija privoli v izroèitev lastnih drþavljanov, 9 Glej , Statewatch Analysis No.2: A Bush Letter to EU, 16. 10. 01 201 202 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti LITERATURA IN VIRI America at War: Detainee Treatment, objavljeno 24. januarja 2002, washingtonpost.com Bavcon L., Šelih A.: Kazensko pravo, Splošni del, Èasopisni zavod Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 1996 Bavcon L.: »Standardi demokratiène drþave in kazensko pravo«, Zbornik znanstvenih razprav Pravne fakultete, 1990, str. 45–64 bbc News Online: Inside Camp X-Ray, bbc News Online: Isolation in Camp XRay, objavljeno 15. marca 2002 Chang N.: The usa patriot Act: What’s So Patriotic About Trampling on the Bill of Rights, objavljeno na spletni èe so ti v ZDA osumljeni kaznivih dejanj terorizma. Iz povedanega je oèitno, da bo tudi Slovenija v kratkem najbrþ primorana sprejeti nekatere zakonodajne in operativne ukrepe na podroèju kazenskega prava v okviru »boja zoper terorizem«, saj bo to obveznost, ki jo bo morala izpolniti kot kandidatka za èlanstvo v EU, še bolj pa to velja za njeno èlanstvo v NATO. NATO je sicer primarno vojaška in ne politièna mednarodna organizacija, vendar pa njene aktivnosti vse bolj posegajo tudi v pravno-politiène druþbene sfere in v zvezi s tem je prièakovati moène pritiske na slovensko politièno vodstvo, naj bolj aktivno poseþe v »vojno zoper terorizem«, to pa bi pomenilo tudi intenzivnejši boj na »domaèi fronti« v obliki sprejemanja nove protiteroristiène zakonodaje. Posebno vprašanje pa je, ali bodo takšni ukrepi v skladu z doloèbami ustave Republike Slovenije (npr. prepoved izroèitve lastnih drþavljanov), zakona o kazenskem postopku (npr. doloèbe o mednarodni pravni pomoèi v kazenskih zadevah, še posebno o sodelovanju s tujimi organi) in kazenskega zakonika (npr. 154. èlen KZ, ki doloèa, da je kaznivo dejanje, èe se v nasprotju z zakonom uporabijo osebni podatki, še posebno èe to stori uradna oseba). strani Center for Constitutional Rights, Dokument Evropske komisije com(2001) 743 final Jambrek P.: Zgradba in razvoj druþbe, Pravna fakulteta, Ljubljana, 1976 Kazenski zakonik, Uradni list rs, št. 632167/94, dopolnitve in spremembe v številkah 70/94 in 23-1035/99 Makaroviè B., Klemenèiè G., Klobuèar T., Bogataj M., Pahor D.: Internet in pravo, Zaloþba Pasadena, Ljubljana, 2001 IV. Tako bomo pri morebitnih zahtevah EU spet pred problemom, ali zmoremo in hoèemo zavarovati pravice, ki jih posameznikom v kazenskih postopkih zagotavljajo ustava in zakoni. H. L. A. Hart, pokojni profesor pravne filozofije na univerzi v Oxfordu, je to dilemo morda najbolje opisal z naslovom enega svojih najpomembnejših del – Taking Rights Seriously. In ravno zato gre – pravo in svoje pravice je treba jemati resno. Resno pa v tem kontekstu pomeni predvsem upoštevanje doseþene stopnje pravne kulture in pravne varnosti ravno v trenutkih, ko sta obe najbolj ogroþeni in ko je pritisk za hitro zniþevanje þe doseþenih pravnih standardov najmoènejši. Kajti prav v takšnih trenutkih se pokaþe zrelost druþbe in drþave in navsezadnje tudi njuna resnièna privrþenost prvinam demokratiène druþbe. Vendar pa za varovanje in ohranitev pravic ne bodo skrbele predvsem drþavne institucije, saj nimajo neposrednega interesa za ohranjanje doseþene stopnje demokratiènosti druþbe. Ta naloga bo predvsem v rokah civilne druþbe in še posebno nevladnih organizacij, ki so njene najvidnejše predstavnice. Ravno one morajo poskrbeti za veèjo zavest o vlogi pravic in prava v moderni demokratièni druþbi in posamezniku pribliþati misel, da je ravno on/ona tisti dejavnik, ki lahko najbolj vpliva na delovanje raznih drþavnih institucij in jih s svojo dejavnostjo tudi prisili, da spoštujejo þe sprejete standarde delovanja. Samo druþba zavednih/zavestnih posameznikov bo drþa- 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti vo in njene predstavnike prisilila v to, da bodo svoje dolþnosti (=pravice posameznikov) zaèeli jemati resno in ne le kot razkošje, ki je v obièajnih razmerah upravièeno, v razmerah dejanske ali namišljene krize pa se na sprejete obveznosti hitro pozabi, paè v imenu vsemogoène »nacionalne varnosti«. Prav spoštovanje pravic osumljencev v kazenskem postopku je tisti »lakmusov test« (B. M. Zupanèiè), pri katerem se pokaþe, ali v drþavi res lahko govorimo o vladavini prava (oziroma pravni drþavi) in doloèeni stopnji pravne kulture ali pa so to le programske norme. Pravo je namreè rigiden sistem in njegovi kritiki mu velikokrat oèitajo neprilagodljivost in konservativnost. Toda ravno v teh »pomanjkljivostih« sta tudi njegova najveèja prednost in razlog njegovega obstoja: pravni sistem namreè kot svojo temeljno vrednoto sprejema naèelo pravne varnosti, ki naslovljencem pravnih norm zagotavlja predvidljivost v urejanju njihovih razmerij. Prav predvidljivost in stanovitnost pa sta najbolj pomembni na podroèjih druþbenega þivljenja, ki jih ureja kazensko pravo. Kazensko pravo je zato še toliko bolj rigidno in relativno nespremenljivo, posledièno pa tudi najbolj zanesljivo in predvidljivo; to pa sta lastnosti, ki sta v èasih krize in negotovosti za posameznike najpomembnejši. Èe kazenskemu pravu odvzamemo njegovo predvidljivo in stanovitno naravo (z uvajanjem nenadnih in globokih sprememb), mu deloma odvzamemo tudi razlog za njegov obstoj, saj izgubi funkcijo garanta pravic posameznika nasproti samovolji drþave. Ravno to pa je najveèja nevarnost zadnjih pobud za spremembe kazenskega prava v smeri bolj uèinkovitega »boja proti terorizmu«. Pridobljenim pravicam se je namreè lahko odpovedati, veliko teþe pa jih je nato ponovno vzpostaviti, saj gre pri tem tudi za vzpostavljanje mentalitete o enakopravni vlogi posameznika nasproti drþavi, to pa zahteva veè èasa kot podpis dekreta o uvedbi izrednih razmer. Lekcijo o škodljivih posledicah hitrih posegov v vzpostavljene pravne standarde lahko jasno razberemo iz zgodovine razvoja kazenskega prava. Vprašanje pa je, ali smo se te lekcije þe nauèili ali pa se zgodovina zares ponavlja. 203 Memorandum to the us Government on the rights of people in us custody in Afghanistan and Guantánamo Bay, Amesty International, Peers S.: eu Justice and Home Affairs Law, Pearson Education Limited, Harlow, 2000 Statewatch analysis No. 10: Critique of the European Commission’s paper on asylum, protection and internal security, Statewatch Analysis No. 2: A Bush Letter to eu, 16. 10. 01, Šugman K. G.: »Usklajenost slovenske kazenskoprocesne zakonodaje z nastajajoèim kazenskim pravom Evropske unije (Corpus Iuris)«, Zbornik znanstvenih razprav, 2002, str. 265–287. The Terrorism Act 2000,< http:// www.homeoffice.gov.uk/terrorism/ act2000.htm> Ustava Republike Slovenije, Uradni list rs, št. 33-1409/91-I, dopolnitve in spremembe v številkah 42–2341/97 in 66– 3052/00 Zakon o kazenskem postopku, Uradni list rs, št. 63-2168/94, dopolnitve in spremembe v številkah 70/94 in 72– 3622/98 Zupanèiè B. M. et al.: Ustavno kazensko procesno pravo, Zaloþba Pasadena, Ljubljana, 2000 Zupanèiè B. M.: Prvine (pravne) kulture, Zaloþba fdv, Ljubljana, 1995 slovar 204 ETNIÈNOST Sedanji termin izhaja iz grškega ethnikos, pridevnika od ethnos. Ta se nanaša na ljudstvo ali narod. V svoji sodobni obliki etnièno še vedno ohranja ta temeljni pomen v smislu, da opisuje skupino, ki ima doloèeno stopnjo koherence in solidarnosti, ki jo tvorijo ljudje, ki se vsaj latentno zavedajo skupnih izvorov in interesov. Tako etnièna skupina ni goli agregat ljudi ali sektor populacije, temveè samozavedajoèa se zbirka ljudi, zdruþena ali tesno povezana s skupnimi izkušnjami. Te izkušnje so obièajno, ne pa vedno, izkušnje deprivacije; na primer oznaèevanje imigrantov in njihovih potomcev. Izvorni migranti so morebiti odšli iz svoje domovine, da bi našli boljše þivljenje drugje, ali so iz svoje deþele odšli prisilno kakor afriški suþnji. Nasprotno so lahko bila deprivirana ljudstva naravni prebivalci deþel, ki so jih napadli in jim jih odvzeli. Severnoameriški Indijanci in avstralski domaèini so primeri tega. Ne glede na okolišèine imajo ljudje, ki pridejo pod popolno ali delno nadvlado ali sovraþne prvotne populacije ali pa osvajalne skupine vsiljivcev, izkušnjo deprivacije. Lahko so materialno deprivirani, kulturno oropani, politièno nevtralizirani, precej pogosto pa vse to skupaj. Potem ko se zavedo svojega skupnega neugodnega poloþaja, so lahko v odgovor na to vir stabilnosti, podpore in tolaþbe za druge s podobnimi izkušnjami. S poudarjanjem znaèilnosti þivljenja, preteklega in sedanjega, definirajo meje, znotraj katerih lahko razvijajo svoje specifiène navade, preprièanja in institucije – skratka, lastno kulturo. Etnièna skupina je potemtakem kulturni fenomen, èeprav izvorno temelji na skupni percepciji in izkušnji neugodnih materialnih okolišèin. Nekateri so razpravljali o zame- njavi besede »rasa« z besedama »etnièna skupina«, vendar kaþe, da tovrstna argumentacija izhaja iz naèelne zmede. Etniène skupine so v neugodnih razmerah uspešne in pogosto obstaja zveza med skupino, ki jo dominantna populacija dojema kot drugo »raso«, in skupino, ki samo sebe dojema kot s skupno izkušnjo zdruþene ljudi. Toda medtem ko se »rasa« uporablja za oznaèevanje ene skupine, se etnièna skupina uporablja za kreativni odziv ljudi, ki se poèutijo nekako marginalne glede na prevladujoèo druþbo. Ni nujno, da obstaja zveza med obema konceptoma, toda v resniènosti pogosto prihaja do prekrivanja v smislu, da je skupina, ki je oznaèena kot »rasa«, pogosto izrinjena iz osrednjih sfer druþbe in prisiljena prenašati deprivacije; to pa so natanko tiste razmere, ki imajo za posledico rast etniène skupine. To so tisti ljudje, ki se bodo verjetno povezali, da bi poudarili svojo enotnost ali skupno identiteto kot naèin preþivetja. Michael Banton je rezimiral bistveno razliko med etnièno skupino in »raso«: »Prva odseva pozitivno prozadevanje za poistovetenje in vkljuèevanje, druga pa odseva negativno nagnjenje k cepitvi in izkljuèevanju.« Etniènost nadalje definira glavna posebnost skupine, ki se dojema v nekem smislu (obièajno v veè smislih) kot razlièna. Ko se enkrat ustvari zavest o pripadnosti etnièni skupini, prevzame samoohranjujoèo se kvaliteto in se prenaša z generacije na generacijo. Jezik, religiozno verovanje in politiène institucije postanejo del etniènega tovora in otroci so vzgojeni tako, da ga sprejmejo. Etniènost seveda lahko oslabi, èe poznejše generacije podvomijo o veljavnosti etniène skupine. Primer tega so lahko odzivi mnogih otrok juþnoazijskih migrantov v Veliki Britaniji; »drugi generaciji« so se kulturne zahteve (od dogovorjenih porok do pravil oblaèenja itd.) zdele pretirane in v ostrem nasprotju s kulturo, s katero so bili v stiku, ko niso bili s svojo druþino. Medtem ko je za izvorne migrante ohranjanje lastne kulture nujno, se njihovim sinovom in hèeram to zdi nepomembno. Toda etniène povezanosti ni mogoèe opustiti, kot da bi bila kulturna opcija; pogosto se v letih socializacije znotraj etniène skupine globoko zakorenini. Onkraj etniènih meja je teþko zbeþati. Po drugi strani je mogoèe etnièno zavest aktivno promovirati za trenutne namene. Razvoj gibanja Chicano lahko to potrdi. Razne skupine Mehièanov in ljudi mehiškega rodu so o njihovem skupnem neugodnem poloþaju razsvetljevali predvsem ljudje, kakršen je César Chávez (1927–), ki je navdušil kmetijske delavce za moèan, etnièno utemeljen sindikat. V tem primeru je bila etniènost dokaj odkrito uporabljena kot sredstvo za promocijo obèutenja »nas« in »njih« (beli lastniki podjetij, ki so jih izkorišèali), za doseganje otipljivih kratkoroènih in dolgoroènih ciljev. Ta generacija »nas« je spodbujala spopade v obliki stavk na delovnem mestu, bojkotov in demonstracij. Etniènost Chicano ni bila golo spontano dvigovanje nove zavesti, temveè namerna manipulacija èloveške percepcije lastne situacije. V tem smislu je etniènost lahko uporabljena kot sredstvo za doseganje jasno definiranih ciljev. Italijansko-ameriški kongresnik Vito Marcantonio (1902–54) je uspešno pritegnil moèno etnièno podporo, zaradi katere je v obdobju 1934–40 ostal na oblasti, njegovo prizadevanje za reforme pa je vkljuèevalo etnièno na- 205 predne programe. V drugih situacijah je etniènost lahko, kakor pravi Sandra Wallman, »popolna nepomembnost ali obveza, ki pohablja«. Poudarjanje ali pretiravanje s kulturnimi razlikami lahko ne le loèi skupino od druge populacije, temveè tudi prenese srd na širšo druþbo. Poglejmo na primer izkušnje Yosifa Beguna (1932–), enega od neštetih Rusov, ki so bili obsojeni na izgnanstvo v Sibirijo, ker so zagrešili »zloèin« ohranjanja judovske etniènosti s pouèevanjem judovskega jezika, zgodovine in kulture. Zahodni antisemitizem se je obdrþal, verjetno zaradi mnenja, da »se Þidi drþijo zase … radi mislijo o sebi kot o superiornih«. Kljub socialni mobilnosti Þidov njihovo napredovanje deloma še vedno ovirajo tovrstna stališèa. Takšne situacije pomenijo, da etnièno skupino priznavajo druge neetniène skupine. Skupina ima pomen, ki je dokaj loèen od èlanov skupine. To v objektivnem smislu skupine ne naredi niè bolj ali manj »resniène«. Bistvo etniènosti je, da je resnièna le toliko, kolikor ljudje hoèejo, da je. Skupina lahko nima nobenega pomena zunaj percepcij samih njenih èlanov; vendar je zanje resnièna in njihovo subjektivno razumevanje jih motivira, da okoli nje organizirajo svoje þivljenje. Na primer, marsikatero preprièanje, na katerem temelji rastafarijansko gibanje, bi bilo moþno oznaèiti za neutemeljeno. Sami rastafarijanci se èutijo zdruþeni na podlagi skupnih izvorov kakor tudi na podlagi sedanjih materialnih okolišèin. Vezi, ki »bratstvo« povezujejo, izvirajo iz pojmovanja starodavne Afrike, zdruþene in velièastne v »zlati dobi«. Dejstvo, da so lahko mnoge rastafarijanske ideje zmotne, ne vpliva na slabljenje etniènih vezi, kajti rastafarijancem se zdijo pomembne in okrog njih strukturirajo svoje vsakdanje þivljenje. Moè etniènosti izvira iz njenega subjektivnega pomena za èlane skupine. Med rastafarijanskim etniènim odzivom in odzivom èrnih Amerièanov v 60-ih letih je jasna vzporednica. Prejšnje generacije èrncev so poskušale posnemati þivljenjski slog belcev srednjega razreda, poskušale so se – morebiti oholo – fizièno in intelektualno odmakniti od þivljenja v getu in vseh asociacij s preteklostjo. Bleda koþa in ravni lasje so simbolizirali poskus odstranitve »tena« èrnosti in hrepenenje po belih standardih. Mladi èrnci v 60ih so to postavili na glavo. Pri iskanju svojih korenin so se potopili v preteklost in, da bi to pokazali, so si urejali svoje lase v »afro« slogu, spreminjali svoja imena v afriške ekvivalente in obenem oznanjali: »Èrno je lepo.« Zanje je to pomenilo »odkrivanje« lastne preteklosti in potemtakem samih sebe. Za druge pa so na novo ustvarjali etniènost. Res, to etniènost so utemeljevali na koncepciji skupnih izvorov, toda naèin, kako so jih preoblikovali, je bil produkt njihove domišljije. Tako je bila etniènost subjektivni fenomen, ki si je verodostojnost izposodila od tisoèerih èlanov, ki jih je pritegnila. Etnièna rast potemtakem lahko izvira iz mnogih virov. Lahko je defenziven mehanizem kakor pri, na BERI »Ethnicity and the boundary in context« by S. Wallman v Theories of Race and Ethnic Relations, uredila J. Rex and D. Mason (Cambridge University Press, 1986), ki prouèuje razne prijeme pri študiju etniènosti, osredotoèa se na socialne kontekste, v katerih je izraþena etniènost. Minorities in the Open Society, G. Dench (Routledge & Kegan Paul, 1987), ki prouèuje protislovje, s katerim se spopadajo etniène manjšine: na eni strani se jim ponujajo enake moþnosti, medtem ko se jim po drugi onemogoèa dostop do njih. Immigration and Ethnic Conflict, A. Richmond (Macmillan, 1987), ki je pregled nastanka etnièno razliènih »postindustrijskih« druþb po vojni s posebnim poudarkom na Kanadi in Avstraliji. 206 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti primer, Italijanih, ki so prišli v Ameriko, se spopadli z nasprotovanjem in stisko ter se obrnili navznoter, da bi ponovno ustvarili lastno italijansko kulturo v novem kontekstu. Temeljne znaèilnosti kulture so bile prenesene in osveþene z novimi pomeni. Po drugi strani pa je bila afroetniènost mladih èrncev nova konstrukcija. Osnova teh in drugih odzivov kaþe, da je etniènost v bistvu reaktivna: ustvarijo in izoblikujejo jo ovire in meje moþnosti, vsiljene ljudem, ki hoèejo biti etnièni. Ti ljudje èutijo, da so neèemu dorasli, in se organizirajo (preþiveti) ali se zdruþujejo (doseèi). Toda etnièna skupina je vedno reakcija na okolišèine, ne pa spontano zbujanje ljudi, ki nenadoma zaèutijo potrebo po izraþanju sebe skozi medij skupine. Kakor je bilo poudarjeno prej, je etniènost kulturni fenomen, vendar je odziv na materialne okolišèine. »Etnièni preporod«, kakor ga vèasih imenujejo, je spodbudil nekatere pisce, kot sta Nathan Glazer in Daniel Moynihan, k razvijanju teorije, da je etniènost þe pregnala druþbeni razred kot glavno obliko cepljenja sodobne druþbe. Trdita, da je etniènost »bolj temeljni vir razslojevanja«. Medtem ko se zdi nevzdrþno izloèiti razred kot kritièni faktor iz vseh oblik socialnega konflikta, pa je vsekakor dovolj materiala za napoved, da bosta v prihodnosti etniènost in etnièni konflikt vsaj toliko pomembna kot razredni konflikt. Èe trdimo to, potem bi bilo loèevanje teh dveh oblik nespametno, razen v analitiène namene, saj je pogosta zelo intimna povezava med razrednim poloþajem in etnièno dovzetnostjo. Etniène skupine so pogosto frakcije delavskega razreda, podrazred, ki je še posebno obèutljiv za tiste vrste izkorišèanja, na katerih temelji kapitalizem. S tem se ne namiguje, da etniène skupine morajo ostati zasidrane v tem poloþaju. Dejansko bistvo etniènega organiziranja je pogosto koristno za podpiranje interesov pripadnikov in nekaterih skupin, kakršni so irski katoliki in Þidje v ZDA, za premagovanje materialnih deprivacij in pribliþevanje elitam. Dokaj pogosto se etnièni impulz prelije v politiène sfere in razvijajo se moène politiène organizacije, ki utelešajo interese etniènih skupin. Toda skupina skoraj vedno zaþivi iz marginalnega poloþaja spodnjega razreda. Èe povzamemo: (1) etniènost je termin, ki se uporablja za zaobjemanje raznih tipov odzivanja raznih skupin; (2) etnièna skupina temelji na skupnosti subjektivnega razumevanja izvorov, interesov ali prihodnosti (ali njihove kombinacije); (3) materialna deprivacija je najbolj plodna okolišèina za rast etniènosti; (4) etnièna skupina ni nujno »rasa« v smislu, da jo drugi dojemajo kot manjvredno, èeprav je prekrivanje zelo moèno in drugi na mnoge skupine, ki se organizirajo etnièno, pogosto gledajo kot na »rase«; (5) etniènost se lahko uporablja v vrsto namenov, vèasih kot oèitno politièno sredstvo, vèasih pa kot preprosta obrambna strategija pred neprijetnostmi; (6) etniènost lahko postane pomembna linija razkola v druþbi, èeravno ni nikoli povsem nepovezana z razrednimi dejavniki. GLEJ Chicanos; Sorodstvo; Politika in ‘rasa’; Rastafarijansko gibanje HUMOR IN ETNIÈNOST Etnièni humor, kakor ga je definiral M. L. Apte (v American Behavioral Scientist, zv. 30, št. 3, 1987), je »tip humorja, v katerem se norèuje iz zaznanega vedenja, obièajev, osebnosti ali drugih znaèilnosti skupine ali njenih pripadnikov na temelju njihove socio-kulturne identitete«. K temu lahko dodamo, da so te skupine bile zgodovinsko nemoène in ponavadi nezmoþne nasprotovati stereotipom humorja. Šale še posebno odsevajo druþbena stališèa. Na primer, Þidje so najbolj univerzalna tarèa etniènega humorja in njihovo postopanje ilustrira, kar Zijderveld (v Social Research, zv. 35, 1968) imenuje »šaljenje navzdol« in »šaljenje navzgor«, t. j. šaliti se iz (in s) skupin(ami), ki so ali nad ali pod nekom v smislu statusa ali razrednega poloþaja kot naèina krepitve odnosov moèi. To je oblika nadzora in je proizvedlo neštete agresivne antisemitske šale, ki druga za drugo krepijo obèutek veèvrednosti šaljivcev. Koncept Veènega Juda v zahodni diaspori je privedel do uporabnega stereotipa, v katerem so bili þidovski doseþki preinterpretirani kot negativne znaèilnosti (npr. bogati Þidi niso bogati zato, ker so uspešni, temveè zato, ker so skopi in hudobni). Z dehumaniziranjem Þidov na raven stereotipov šale ne le izraþajo rasizem pripovedovalca, temveè dejansko spodbujajo k rasizmu. Šaljenje navzgor, za primerjavo, je ustvarilo znaèilen þidovski humor in duhovitost, ki izvira iz samograjanja – norèevanje iz lastne marginalnosti. V tem smislu je humor upor. Hudomušno in komièno mašèevanje funkcionira podobno kot simbolièna zmaga manjšine nad veèinsko skupino. Humor je vir kohezije v manjšinski skupini. Toda, ko je samoponiþevalni humor enkrat uveljavljen, si ga pogosto prisvoji in odobrava veèina. Humor deluje tako, da veèino opozarja 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti na to, kar ni (v tem primeru ni skopa in hudobna). Tudi èrnci so tarèe etniènega humorja. Burma (v American Sociological Review, zv. 2, 1946) je v svoji zgodnji študiji razloèeval med »antièrnskim« humorjem, kot ga izraþajo belci, da bi reflektirali svojo domnevno prevlado in nadzor, in antibelskim humorjem, ki bele juþnjake opisuje kot þrtve prekanjenih èrncev. Prvi se ukvarja s stereotipom Jima Crowa iz 19. stoletja in je bil pozneje pretvorjen v èudaka Sambo, omejenca, ki je vedno neuspešno poskušal posnemati belo kulturo s humornimi posledicami. V drugem so èrnci uporabljali popaèenosti Sambe: v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju je bil osrednji karakter èrnskega humorja mestni goljuf in slepar, ki je kljuboval posebnostim, ki so mu bile pripisovane s poudarjanjem predsodkov belcev. Tako sta Jess Simple in Slim Greer z zamenjavo vlog postala simbola posmeha belskih vrednot in þivljenjskega sloga, parodija bele druþbe. Ta tradicija, ki se poigrava z realnostmi uliènega þivljenja in samo- GLEJ Mediji in rasizem; Grešni kozel; Stereotip zasmehovanja, se je nadaljevala s sodobnimi komedijanti, kot so Godfrey Cambridge, Dick Gregory, Red Foxx in Richard Pryor. (Opomba: vzpon Eddija Murphyja ni bil toliko podaljšek te tradicije, kolikor preoblikovanje »antièrnskega« humorja, le da so mesto èrncev zavzeli homoseksualci, þenske in druge manjšinske skupine.) Davies (v knjigi Powella in Patona) trdi, da so oralno komunicirane šale o etniènih skupinah, kot so Irci ali »Pakiji« (juþni Azijci), na zahodu najbolj popularna vrsta šal. Pripisovanje ignorance in omejenosti rabi idealom uèinkovitosti in racionalnosti s klevetanjem njunih nasprotij in razbijanjem bojazni tistih, ki þivijo v »brezradostni ekonomiji« sodobnih èasov. S šaljenjem iz neus- 207 pešnega prilagajanja stereotipiziranih skupin modernemu svetu deluje etnièni humor kot benigni druþbeni nadzor, ki vbija v glavo tako šaljivca kot njegove etniène tarèe obèutek za to, »kaj je prav«: nepopolne manjšine bi morale biti bolj podobne skladnim in racionalnim veèinam. Narašèajoèe podroèje interesa je naèin, kako so mnoþièni mediji prilagodili ali preoblikovali etniène stereotipe v izraþanju humorja. Izstopajoèi primeri so Love Thy Neghbour, Till Death Us Do Part in All in the Family, ki naj bi domnevno zasmehovali predsodke, vendar so jih bolj verjetno uveljavili še na televiziji. Najbolj nezaslišani prikaz rasizma v televizijskem šovu je bil uprizorjen v britanski produkciji Mind Your Language, o poliglonem razredu, katerega vsak èlan je bil groteskna karikatura. Na eni strani humorni opisi krepijo medijsko funkcijo uveljavljanja norm ali odsevajo ambivalentni odnos druþbe do etniènih manjšin, na drugi pa lahko oskrbijo druþbenega analitika z barometrom spreminjajoèe se situacije in statusa skupine glede na širšo druþbo. BERI »Ethnic humor«, J. Boskin in J. Dorinson (v American Quarterly, zv. 37, št. 1, 1985), tehtni in aþurni kritièni pregled irskega, þidovskega in èrnskega humorja v ZDA, ki trdi, da je etnièni humor nastal kot funkcija obèutkov superiornosti in belega rasizma druþbenega razreda. »Ethnic humor versus ‘sense of humor’«, M. L. Apte (v American Behavioral Scientist, zv. 30, št. 1, 1987), ki analizira porajajoèe se trende sprejemanja in širjenja šal, þalitev in klevet, ki temeljijo na etniènih stereotipih. Humour in Society, ur. C. Powell in G. E. C. Paton (Macmillan, 1987), ki je pionirska zbirka èlankov, z nekaj èlanki o vidikih etniènega humorja, z osrednjim argumentom, da humor uporabljajo skupine za upravljanje napetosti v konfliktnih odnosih, posebno tistih, ki zadevajo etniène skupine. 208 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti JEZIK, RASA IN ETNIÈN O S T Študija naèinov, na katere rasa in etniènost vplivata na jezik, naèenja teme, povezane z nacionalizmom, veèjeziènostjo, kolonializmom, naèrtovanjem jezika in pojavom posebnih variacij èrnske anglešèine v ZDA in v Britaniji. Ko so v 19. stoletju razvili klasifikacijo ras, so v podporo takšnim teorijam iskali dokaze s študijami jezika. Uèenci so poskušali rekonstruirati jezikovne »druþine« na podlagi lingvistiènih dokazov. Evropski in indijski jeziki so bili klasificirani v indoevropsko skupino jezikov. Hkrati je bil ustvarjen mit o dolgo izgubljeni indoevropski ali »arijski« rasi, ki je govorila prvotni jezik, iz katerega so izšli indoevropski jeziki, in je bila prednica Slovanov, Romanov, Germanov in drugih evropskih ras. Trditev, da so rasa, kultura in jezik enakovredni, je oèitno zmotna, vendar je bila pogosto zelo privlaèna za politike in populacije mnogih narodov. Primer tega je Hitlerjev Ein Volk, ein Reich, eine Sprache. Naèin, kako je »rasa« kot analitièni konstrukt podvrþena negotovosti in nezadostnosti podrobne preiskave, pa vendar spremljajo problemi, ki jih sreèujemo, ko poskušamo podobno preiskovati »jezik«. Termin »jezik« lahko vidimo, kot da ima številne povezane pomene: lahko se nanaša na posameznikov »materni jezik«; lingvistiène opise jezikovnega vedenja, kot so razvršèeni v slovarjih in slovniènih opisih; ali jezik skupnosti in njene literature, še posebno »standardni« jezik naroda. Konèno se lahko nanaša tudi na jezik, ki ga ljudje dejansko govorijo ali pišejo; še posebno zanimivo je to, da se termin le v tem zadnjem primeru uporablja v neidealiziranem (in potemtakem nestereotipnem) smislu. Termin »jezik«, podobno kot »rasa«, èrpa mno- ge od svojih širših pomenov iz simbolike, ki se pripenja na mentalni koncept, ne glede na to, kako nejasna je lahko ta podoba. Sociolingvistiki je nedvomno, da termina »jezik« ni mogoèe ustrezno pojasniti samo s sklicevanjem na lingvistiène kriterije. V svetu je veliko primerov, npr. Skandinavija, kjer so politiène ali druþbene sile trajne dialekte skoraj poljubno segmentirale in je to vodilo v ustvarjanje loèenih »jezikov«. Velika veèina druþb na svetu je mnogojezièna in ne enojezièna. Sodijo, da govorijo v sto štiridesetih nacionalnih drþavah sveta okoli štiri ali pet tisoè jezikov. Celo v Veliki Britaniji, ki tradicionalno velja za enojezièno druþbo, so ugotovili, da so leta 1978 samo otroci v Londonu govorili veè kakor sto jezikov. Danes je eden veèjih razlogov za mnogojeziènost po vsem svetu imperializem (drugi razlogi vkljuèujejo migracijo in federacijo). Vsepovsod po Karibih, Juþni Ameriki, Afriki in Aziji so se evropski jeziki (angleški, francoski, španski in portugalski) uveljavili s kolonialnimi vladajoèimi razredi v osemnajstem in devetnajstem stoletju. Ko se je po letu 1945 britanski imperij umaknil, se je razširjenost anglešèine ohranila zaradi veèanja ekonomske in tehnološke moèi Zdruþenih drþav Amerike. Morda je tradicionalni kolonialni imperializem sedaj v upadu, toda lingvistièni imperializem slabe vrste se še vedno nadaljuje. Anglešèino trenutno govori 300 milijonov prirojenih govorcev anglešèine v ZDA in Veliki Britaniji, vendar ima obèo veljavo med še pribliþno eno milijardo govorcev anglešèine kot drugega jezika od zahodne Afrike do Indije, Sigapurja, Hongkonga in Filipinov. Anglešèina je sedaj mednarodni jezik znanosti in tehnologije, trgovanja in denarja, svetovnih komunikacij in mednarodnih akademskih študij. Eden osrednjih problemov pri jezikovnem planiranju, razširjen po vsem svetu, je tako bila izbira uradnih ali nacionalnih jezikov za nove neodvisne drþave v svetu v razvoju. Ta izbira je bila iz raznih razlogov pogosto kompromis med mednarodnim jezikom, kot je anglešèina, in prvotnimi jeziki, kar je opaziti pri mnogih bivših kolonialnih narodih v Afriki, Indiji, Singapurju in Maleziji. Kot rezultat kolonializma in z njim povezanih faktorjev je sedaj veliko ljudi afriškega in azijskega izvora, ki govorijo evropske jezike. Toda v primeru anglešèine so mnoge takšne drugojeziène zvrsti postale vsaj delno nativizirane, tako da je mogoèe govoriti o nigerijski anglešèini, indijski anglešèini, singapurski anglešèini itd. Medtem ko je zavajajoèe misliti, da so govorci istega jezika nujno pripadniki iste »rase« ali da so govorci navidezno sorodnih jezikov nujno rasno povezani drug z drugim, pa ima lahko jezik odloèilno vlogo v simboliziranju ali naznanjanju pripadnosti etnièni skupini. V odnosu med jezikom in etniènostjo je osrednjega pomena razumevanje tega, da je jezikovno vedenje posameznika tesno povezano z njegovo percepcijo samega sebe in lastne identitete. To razumevanje je bilo najbolj koherentno in moèno izraþeno v delu britanskega sociolingvista Roberta Le Pagea, ki je uveljavil teorijo o rabi jezika kot »dejanjih identitete«. Glede na to teorijo ustvari posameznik/posameznica lastno jezikovno vedenje, tako da je tako zelo podobno jezikovnemu vedenju skupine ali skupin, s katerimi se þeli identificirati, da lahko identificira skupine, opazuje in analizira takšne skupine, je motiviran/a, da priredi svoje vedenje, in je še vedno zmoþen/na prilagoditi svoje vedenje. Tako je posameznik zmoþen locirati samega sebe v »mnogodi- 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti menzionalnem« prostoru, ki ga takšne skupine definirajo s faktorji, kot so spol, starost, druþbeni razred, poklic, in drugimi parametri pripadnosti druþbenim skupinam z etniènostjo vred. Jezikovne razprave, povezane z etniènostjo, je mogoèe videti v konfliktih, ki jih doþivljajo manjšinske jezikovne skupine v mnogojeziènih druþbah, denimo Francozi v Kanadi. Pomembnost etniènosti je vseeno mogoèe videti tudi v naèinu, kako je posebna identiteta etniènih skupin izraþena ne le z drugaènimi jeziki, temveè tudi z drugaènimi zvrstmi istega jezika. Primer »èrnske anglešèine« tako v Zdruþenih drþavah kot v Veliki Britaniji je dobri primer tega dejstva. Študijam nareèja èrnske anglešèine (ali »NÈA«) je utiral pot ameriški sociolingvist William Labov. Njegove in druge študije so poudarjale posebne vzorce NÈA tako glede izgovorjave kot glede slovnice. Izvori NÈA so sproþili precej polemik med lingvisti, ki trdijo, da NÈA izhaja iz kreolske razlièice anglešèine, in ligvisti, ki so poudarjali podobnost NÈA z drugimi nestandardnimi razlièicami ameriške anglešèine. Ne glede na argumente, pa se je leta 1979 v Ann Harbourju v Michiganu zgodil zgodovinski sodni proces, tako imenovani »sodni proces èrnske anglešèine«, v katerem je sodnik ugotovil, da je nepriznavanje šolskih avtoritet, da je èrnska anglešèina poseben jezik, oviralo izobraþevalni proces èrnih otrok na tem obmoèju. V Veliki Britaniji so se nedavno lotili opisovanja »britanske èrnske anglešèine«. Ta termin se obièajno uporablja za sklicevanje na tip 209 preoblikovane jamajške kreolšèine, ki jo govori druga generacija Britancev karibskega rodu. Ali je na kreolšèini utemeljena èrnska anglešèina povsem razvita jezikovna razlièica, je stvar interpretacije (veèina britanskih govorcev èrnske anglešèine obvlada tudi druge razlièice jezika). Kljub temu pa je jasno eno: usvojitev kreolskih govornih oblik med mladimi karibskega rodu v Britaniji je tesno povezana z izkazovanjem etniène identitete, ta pa je tesno povezana s èrnskimi interesi in dejavnostmi (kakršni sta rastafarijanstvo in reggae glasba). Poleg tega je raba kreolšèine ali patois povezana tudi z vrednotami solidarnosti in etniènega ponosa, ki izraþa vsaj simbolièni upor temu, kar mnogi mladi èrnci dojemajo kot zatiralsko in rasistièno druþbo. BERI VIR Acts of Identity, Robert Le Page in Andrée Tabouret-Keller (Cambridge University Dictionary of Racism and Ethnic Rela- Press, 1985), je mojstrski opis karibskih kreolskih jezikov, a tudi veliko veè od tega, tions by Ernest Cashmore, Michael vkljuèno s teorijo o rabi jezika v veèjeziènih druþbah in izèrpnimi poglavji o jezi- Banton, James Jennings, Barry ku in rasi, jeziku in etniènosti in londonski jamajški kreolšèini. Troyna, Ellis Cashmore. ,4th edition, Language and Ethnic Relations, uredila Howard Giles in Bernard Saint-Jacques (Pergamon Press, 1980), je zbirka èlankov, ki se ukvarjajo z jezikom in etniènostjo na ravni teorije in študije primerov. British Black English, David Sutcliffe (Blackwell, 1982), je študija oblik jamajške kreolšèine, ki jo govori èrnska mladina v Britaniji, s pisanimi in govorjenimi besedili vred. Rontledge, 1997. dokumenti 210 V rubriki »dokumenti« objavljamo v kontekstu vsebine poroèila ponatise izvirnih tekstov v izobraþe- JOÞE valne in raziskovalne namene. KOPOREC (SND) NACIONALIZEM V SLOVENSKEM PROSTORU Privlaènost podroèja nacionalne emancipacije se pri Ijudeh mojega kova ni pojavila iz lepote nacionalne sfere, ampak iz povsem intuitivnega odpora do anacionalne in internacionalne usmeritve, posebej trdovratno zasidrane v Sloveniji, kjer jo zastopajo najbolj kompromitirane in deplasirane politiène sile. Þal se hitro pozablja vloga teh sil pri zatiranju narodove emancipacije in oviranju osamosvojitve, kar so v veliki meri izvajali s pomoèjo narodne razklanosti in s podpiranjem vdora tujih priseljencev. Njihova zatrjevanja, da so z medvojno revolucijo prav oni zaèeli proces osamosvajanja, so poskus restavracije enoumja s prikrojenimi zgodovinskimi polresnicami. Resnica je ravno nasprotna in sicer - izkoristili so narodno zavest preprostih Ijudi za revolucionarni prevzem oblasti. Neokomunistièna propaganda ne more zabrisati dejstva, da je bila tista oboroþena sila, ki naj bi zaèela »osamosvajati« Slovenijo, prostovoljno vkljuèena v naèrte tujih generalov in likvidatorjev. Postala je topilni lonec za iznièenje slovenskih prvin in za nasilen uvoz tuje kulture; skratka okupacijska armada, katere zastavo so nosili mnogi današnji »kalimerovsko kisli obrazi«. Da se v Ijudeh zbudi odpor proti omenjenim politiènim spletkam, ni potrebna nikakršna zarota, niti nacionalistièna propaganda. Najveèji del nacionalno usmerjenih volilcev so »pridobili« tisti priseljenci, ki so s svojim tipiènim kolonialistiènim nastopaštvom in s pridobivanjem izrednih privilegijev poniþevali avtohtono prebivalstvo. Ksenofobnih elementov je v Sloveniji izredno malo, ker smo bili vedno na prepihu razliènih tujih vplivov, ki smo jih z lahkoto sprejemali. Slovenci se ne bojimo tujcev, sploh pa jih ne sovraþimo. Tujci z vseh vetrov so þeljen pojav za veèino Slovencev, res pa je, da se vsak normalen èlovek brani poplave tradicionalno nenaklonjenih tujcev. Poglavitni kljuè za razumevanje narodno obrambne drþe Slovencev leþi v precej enobarvni sestavi tujcev, zaradi èesar se pojavljajo kulturni in civilizacijski premiki v nezaþeljeno (þe videno) in nepriljubljeno smer. Znano je, da veèina tujcev prihaja s podroèja nemirnega Balkana, ki v svoji tradiciji še vedno neguje kult ozemeljskih osvajanj, krvavih obraèunov in zvitega prevarantstva. Vse naštete tradicionalne vrednote potrebujejo vedno nekoga za þrtev. Latentno stanje, ki ga oþivljajo novi prilivi teh istih 211 priseljencev, se lahko hitro sprevrþe v pravo moro za miru vajene. Slovence. To nakazujejo številne izkušnje tako na individualnem kot na narodnem nivoju. Èrne kronike so samo eden od vsakdanjih primerov. Problem rešilnega èolna Drþava je utelešenje interesa neke populacije, pri tem upravlja s svojimi resursi in omejuje oz. pravno definira odnos do interesa neke druge populacije, ponavadi drugega naroda. Ponekod je identiènost naroda in drþave bolj izraþena kot drugje; odvisno od povezovalne paradigme, ki ljudi usmerja k istim ciljem. V primeru istega interesa vseh ljudi in zaupanja med ljudmi, meje ne bi bile potrebne. Drþava se gradi po podobi prebivalcev, njeni resursi so razviti glede na velikost in potrebe populacije. Za usklajevanje in optimalen razvoj je potreben dolg proces medsebojne veènivojske koordinacije. Nenaden priliv in s tem poveèanje števila prebivalcev preobremeni infrastrukturo, povzroèi proraèunske nestabilnosti v škodo razvojnih postavk in poveèuje specialne izdatke. V naslednjih poglavjih bomo spregovorili o socioloških in kulturnih spremembah, ki moèno vplivajo na poslovno moralo in investicijska gibanja. V okviru neke drþave se razpolaga z omejenimi proraèunskimi in infrastrukturnimi postavkami, zato govorimo o »logiki rešilnega èolna«, ki prenese samo doloèeno število prebivalstva. Ob preseþku števila prebivalstva obstaja velika verjetnost, da se bodo potopili vsi. Meja potapljanja v drþavi se postavlja na podoben naèin. Drþava se potaplja takrat, ko se akumulacija porablja za socialo namesto za razvoj in s tem nazaduje ter izgublja ekonomsko bitko. Mejo sociale je potrebno postaviti na pozitivni nièli proraèuna. Ko pomoè tujcem in beguncem presega karitativni in humani smisel, postaja drþava kontraproduktivna, ker se poveèuje skupna revšèina, s tem pa se zmanjšuje bodoèa zmoþnost pomoèi in raste število njenih uporabnikov. Problem pomanjkanja elementa kohezivnega V obdobju stalnega gospodarskega razvoja in rasti splošnega standarda se je v zahodnem svetu uveljavila individualna potrošniška miselnost, ki vidi osvoboditev èloveka le v popolni neodvisnosti od druþbe. To je v nasprotju s spoznanji, da je èlovek veèdimenzionalno in transcendirajoèe bitje, ki povezuje svetove individualnega in splošnega, materialnega in duhovnega ter se kot èlovek spoznava šele v takih odnosih. Civilizacijski doseþki se ohranjajo na neki nadosebni instanci, ki potrebuje svoj 212 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti biološki temelj – to je skupina ali narod. Po mnenju nekaterih hitropletih mislecev, se lahko narodi raztopijo v nekakšni globalni skupnosti. To lahko velja za redke sposobnejše ljudi, za veèino povpreènega prebivalstva pa je direktno povezovanje individualnega in splošnega preteþko. Zato je prepotrebna vmesna instanca skupine ali naroda, ki posameznika vpleta v inicializacijske obrede in preizkušene druþbene strukture ter jim s tem daje obèutek koristnosti in pripadnosti, posebej pa se varnosti. Posledice moderne kvazi - individualnosti so veè kot oèitne, zato je prehitevanje socialne evolucije velikokrat katastrofalno. Dogajajo se osebne in skupinske tragedije, tudi narodi izginjajo v stranpoteh individualistiènega samozadovoljevanja. Instanca narodne pripadnosti je marsikomu tudi edina vzpodbuda za pozitiven odnos do soèloveka. Nenadejano vraèanje nacionalnega v zavest ljudi Obèutek osebne dezorientacije, ki jo je povzroèilo preveliko zajemanje neobvladIjive svobode, marsikoga poriva v naroèje razliènih -izmov in skupinskih gibanj. Od vseh takih regresij je še najbolj varno in normalno postopno vraèanje na znano izhodišèe, kjer smo nekoè þe bili. Pri mnogih Slovencih je to domaè zapeèek, pri doloèenih balkanskih narodih (Srbih) je to, þal, noþ na sosedovem vratu. Razliène oblike nacionalizma so najbolj mnozièna oblika nacionalne regresije. V psihiatriji je regresija potrebna za normaliziranje duševnega stanja. Tudi zaton socializma zahteva regresijo v neko znano obliko kapitalizma, drugaèe nastane popolna zmešnjava (Slovenija danes). Objektivno gledano je porast narodnjaštva pri Slovencih le predah po ponesreèenih iskanjih in utrujen pogled vase. Tega pojava ne moremo enaèiti z nacionalistiènimi odkloni kot je nemška nestrpnost, sploh pa ne s srbsko norostjo. V duševnosti èloveka preveliko število neznank povzroèa nemir, zato se èlovek nagiba k enostavnejšim situacijam, kar konkretno pomeni znani Ijudje, znane navade in socialna varnost. Spremembe zadnjih petdesetih let so v Slovenijo vnesle prevelik nemir, da bi lahko nadaljevali po isti poti. Smo pred izbiro: ali nadaljevati v negotovost ali normalizirati situacijo. Narodni okvir, ki je v zgodovini Slovencev imel pozitivno vlogo, ne bi smel biti tabu tema kot to vsiljujejo neokomunistièni ideologi. Pogoji, ki so potrebni za obstoj malih narodov Slovenci lahko po vseh kriterijih sproþimo alarm pred izginotjem našega naroda. Stopnja rodnosti strmo pada, obenem pa se zelo poveèuje število priseljencev. Samomori, prometne nesreèe, kriminal in emigracija slovenskih strokovnjakov pospešujejo te trende. V petdesetih letih 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti bomo Slovenci v lastni drþavi postali manjšina, v naslednjih dvesto letih pa bomo nerazpoznavni, brez lastnega jezika in kulture. Bliþina Balkana in muslimanska »poplava« narekujejo še posebno previdnost, zato strah za lastno þivljenje ni odveè. Majhni narodi se hitro znajdejo v politièni igri velikih in vplivnih sil, zato morajo biti pred nekontroliranim pritokom priseljencev še posebej previdni. Veliki narodi imajo zaradi svoje moèi laþje delo s podzavestnim nacionalnim ponosom svojih prebivalcev. Slovenci dobro vemo, da doloèeni avtoritarni posamezniki in infantilni karakterji še vedno þalujejo za Jugoslavijo in nikakor ne priznajo Slovenije za svojo drþavo. Zato je pomembno, da se v majhnih drþavah - kjer je izobraþenost in razgledanost nujnost – ljudje karakterno bogatejše razvijajo, so funkcionalno univerzalni in široko razgledani, saj s tem ne zapadejo otroškim fantazijam in kompleksom majhnosti. Migracije in politiène posledice Ekonomske migracije v Evropi – od šestdesetih let naprej – so sprva drþave odobravale v dobri veri v napredek in v moþnosti za vse. Ko so ekonomski migranti postali veèina v svojem okolju in so po demokratièni tradiciji dobili politièno moè, se je marsikatera drþava znašla pred dejstvom, ki spreminja politièno podobo drþave. Mednacionalne napetosti so se pojavile v predmestjih evropskih metropol, ki so še pred kratkim bile zibelka civiliziranosti in strpnosti. Po neprijetnem obdobju streznitve se evropske drþave zapirajo z visokim obzidjem, saj je po logiki »rešilnega èolna« to njihov þivljenjski interes. V nezavidljivem poloþaju je danes tudi Slovenija, saj jo Evropa – kot dolþnico za priznanje samostojnosti – uporablja za predpraþnik glede begunske problematike. Posledice naivne dobrohotnosti pri podeljevanju drþavljanstva pa bodo zanesljivo negativno vplivale na drþavo Slovenijo. Nove smeri razvoja drþavnosti in narodnih vprašanj Èas je, da tudi v Sloveniji sprejmemo nove poglede pri dojemanju vloge drþave in njenih meja. Drþavne meje so po povojni evforiji odprtosti zopet zaèele dobivati funkcijo zgodnjega prosvetljenskega obdobja, ko se niso preseljevale skupine ekonomskih emigrantov, ampak le prosvetljenci, trgovci in ambasadorji civilizacije. V današnjem èasu drþave ponovno prevzemajo vlogo moderatorja narodnega interesa, kar je rezultat spoznanja, da je svet generièno bolj kompleksno strukturiran (kot so to domnevali revolucionarni utopisti) ter da je èloveška druþba globlje povezana z antropološkim bistvom èloveka, saj peljejo druþbo bliþnjice do idealov nevarno blizu prepadov. 213 214 02 poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti Edini zgodovinsko preizkušen model uvajanja novih vsebin je napor posameznikov, ki lahko druþbo preprièajo v koristnost novega. Apokalipsa se priène, kadar se nove vsebine vsilijo brez evolutivne pripravljenosti najširšega sloja prebivalstva. Elementa, ki pomenita drþavljanu najveèje zadovoljstvo, sta þivljenjsko okolje in ljudje, s katerimi þivi. Zato mu je potrebno prepustiti odloèitve v zvezi z omenjenima elementoma. Dokler bo narod predstavljal okvir varnosti in skupinsko identiteto posameznika, bo izguba omenjene varnosti in identitete povzroèala nepredvidljive posledice. Objavljeno v: Panter, št. 2, 1993, str. 12–13. 9 771580 737006 ISSN 1580-7371 02