Poit ni na plačana v gotovini
SREDA, 9. DECEMBRA 1953
10 dinarjev
p\
Po skrivnih poteh smo dobili v roke osebne zapiske gospoda Globoko-žepnika. Objavljamo Jih, čeprav brez posebnega dovoljenja avtorja. Vemo namreč, kakšne težave so z osebnimi spomini Velikih mož.
Objavljeni zapiski so točen posnetek originala. Dovolili smo si le tu in tam pristaviti kakšno vejico ali piko, kajti gospod Globokožepnlk je v privatnem življenju imel tudi literarne ambicije in sl Je, razumljivo, zategadelj bil v laseh s slovnico.
20. JANUAR: Ardun, to noč smo ga iingall! Zjutraj sem šel naravnost v službo. — V pisarni so me vprašali, če mi Je morda Umrla tašča, ker tako slabo Izgledam, toda jaz sem mislil na Zoro, ki mi Je Pustila na srajci spomin na »kunsteht Hpenštlft«.
—	Hudič, to moram spraviti stran! Zena ni prav nič preveč navdušena, če Ji prinesem domov takšne-le spomine...
Zdaj mi je začelo razbijati po glavi. Po šepavem ritmu, kot Jazz v naših ka-
LISI ZA DOBRO VOLJO IN SMEH - IZHAJA Vsak.........
SPOMINSKI ZAPISKI
varnah. Na kavo bi šel, če bi ne pognal ponoči zadnjega dinarja. Hudir, že spet denar in žena! Oboje je povezano tesno kot reklama s filmi ▼ mariborskih kinematografih — oboje kriminalno! Res, zapravil sem zadnje tisočake, ki ml jih je dala žena za drva. — Kaj naj naredim? Iz tega se moram nekako izmazati...
23.	JANUAR:	Pravijo:
petek slab začetek. Zame to ne velja, zame je danes srečen dan. Zaradi denarja sem uredil. — Kako? Stvar je bolj preprosta, kot bi sl človek mislil, če bi prišel na to že prej, bi se ne gnal tako za vsak dinar. V sili je človek najbolj iznajdljiv. Spoznati so moraš na knjigovodstvo — in mirna Bosna! Tu nekaj zbrišeš, tam nekaj pripišeš, potem se zgubi kakšen račun, nekje »stvoriš« kakšno naročilnico in ni vrag, da bi tl kaj ne priletelo v žep! Knjigovodstvo je fina stvar!
Zora ml je obljubila, da lahko pridem zvečer k njej
na dom. To ni tako upad-Ulvo ljudem. Seveda ne smem priti praznih rok. Najlone si Želi.
2. FEBRUAR: O, krucl-fiks! Zadnji teden smo se gnali. Zlampall smo, da je vino teklo po mizah. Natakarji so bili kot med, kolegi so bili kot med, Zora je bila kot med, jas sem pa plačeval. Vsb' skupaj je bilo precej na veliko. Dvajset jurčkov smo pognali v tednu dni. Tudi včerajšnja plača je že stekla.
Danes se moram poštena spoprijeti s knjigovodstvom. Žena štrajka in zahteva denar. Do večera moram »sfvorlti« plačo in še nekaj tisočakov več, da ml bo verjela, da sem delal zadnji teden nadure...
18. FEBRUAR:	Zadnje
dni sl nisem utegnil bele-'* žiti spominov. Malo sem spal, mnogo pil, malo delal, mnogo zaslužil, malo mislil, mnogo govoril. Nocoj bom doma. Z Zoro sem se sprl. Premalo so ji najlonce, rada bi več. Trapa neumna! Misli, da Je samo ona na svetu! Manjka takšnih, ki se zadovoljijo z najloncami!
Pa tudi ženi moram nekaj kupiti. Začela je sumiti. Ne bi rad, da bi zvedela za štorije okrog Zore.
24.	FEBRUAR: Spet je šla noč. V baru sem spoznal blondinko, ki mi je pri vinu mnogo obljubljala. Pa tudi držala je besedo. Ta ženska je ogenj, Zora se lahko	pred
Leto vi
njo. Pa svoj kšeft pozna! In vse Je šlo celo brez najlone!
Nocoj se moram naspati. Potem pa bo treba pomisliti tudi malo na službo.
10. MAREC: Zadnje dneve sem preživel v službi. Sit sem že lumpanja, le z blondinko sva se dvakrat dobila.
V	službi ml gre odlično. Odkar si pri kolegih ne sposojam več denarja za cigarete, me vsi cenijo. Včasih jih povabim celo na kozarček vina. Preveč ne naročam, lahko bi postalo sumljivo. Za krokanje najdem druge ljudi. — Kot sem rekel, v podjetju me vsi cenijo, in Čeprav polovico manj delam kot vča-čih, imam izglede. da zlezem naprej.
(Nadaljevanje na 2. strani)
DOKAZI GOVORE,...
— Ecco, signore e signori, ladies and gen-tlemen, mesdames et messieurs, vidite sami: Vprašal sem te ribe, Če govorijo slovensko — niente! Vprašal sem jih, če govorijo hrvaško — niente! Torej jasen dokaz, da je Jadransko morje mare italianissimo, il grande mare nostrum!
Pri vedeževalki
IM)
I lir
tV,
liU
m
\\S
— Signor Bartoli — samo črno vidim, samo črno! Če Italija ne dobi Trsta — vidim črno za vas, če ga pa dobi, vidim tudi črno — da — da — črno je, podobno srajci....
GLAVA
Onorevole signor Beppo je bil na pregledu pri slavnem rimskem zdravniku.
»Veste, signor Beppo,« je dejal zdravnik, »v vaši glavi nekaj ni v redu. Najbrž ste zadnje čase z nečim le premočno pretresli naravni red! Najbolje bo, pustite mi jo tukaj, da jo popravim in se oglasite čez kakšen teden!«
»Va bene!« je dejal signor Beppo, vzel reverz za glavo in odšel. Zdravnik je resnično vzel glavo v popravilo in jo spravil vsaj v glavnem v red. Toda onorevole Beppo ne pride in ne pride po svojo glavo. Šele čez dolge mesece se je zopet oglasil in zahteval svojo glavo.
»Per dio santo!« je vzkliknil zdravnik, »kje ste hodili toliko časa, onorevole Beppo, »saj sem že skoro jaz pozabil, da imam vašo glavo še vedno tukaj!«
»Niente, ne fa niente, ca-rissimo dottore! Nič ne-de! Veste, bil sem ta čas delegiran kot izvedenec našo vlade za tržaško vprašanje, pa glave absolutno nisem potreboval!«
V času italijanskih karnevalov
J / ey>.\
— Med nami povedano — signor Giulio — ta nos ste najbrž dobili v naši diplomatski službi v zvezi z zadevo Trst...?
ZAKAJ SE AMERIČANI IN RUSI NE MOREJO SPORAZUMETI GLEDE NEMŠKIH MIROVNIH POGOJEV?
Majhen otrok se obupno joče na cesti. Nekdo mimoidočih pristopi in ga vpraša: »Zakaj se jočeš, fantek?«
»Zato,« zahlipa nemški malček »ker mi pretepajo očeta!«
Na drugi strani ceste se dve hudobni pojavi resnično pretepata in ena drugo mlatita po glavi.
»Kateri pa je tvoj oče?«
Fantek zopet v jok:
»Saj, ravno zaradi tega se pretepata ...«
MEDICINA
— Oprostite, signor — ali imate morda globus, kjer bi bili Trst, Istra in Dalmacija posebno veliko narisani? — Veste, mio marito trpi zaradi pomanjkanja apetita pa bi mu pogled na kaj takega prav gotovo pomagal!
CE NI MESTA
Neka restavracija v New Yorku-ima kot svojo posebnost to, da so vsi njeni uslužbenci kakršni koli »bivši«. Direktor je bivši princ, natakarji vsi bivši knezi, grofi in baroni, še celo čistilke in kuharice so »bivše«. Ko je bil pred časom v New Yorku na obisku tudi švedski princ Olaf, je iz radovednosti hotei obiskati tudi to kuri ozno restavracijo »bivših«. Vendar takrat, ko je vstopil v dvorano, ni mogel dobiti mize in se je zato obrnil na glavnega natakarja:
»Oprostite, sem princ Olaf švedski in bi želel dobiti mesto!«
Natakar — bivši veliki knez — se je priklonil In z obžalovanjem dejal: »Zelo mi je žal, visokost, toda vsa delovna mesta pri nas so že zasedena!«
ZAKAJ ZAHODNJAKI NE MOREJO OZDRAVITI ITALIJANOV IREDENTIZMA?
Dobrodelna dama obišče zavod za duševno bolne in se ustavi pred mlado bolnico:
»Povejte mi, gospod primarij, kaj manjka tej mladi in čedni ženi?«
»To je dekle, prosim, ima pa fiksno idejo, da je žena!«
Obiskovalka se pomilovalno nasmehne:
»Pa ji gospodje tukaj res ne znajo pomagati ?«
BORBA ZA MIR
Kam pa tako oborožen, signor Pietro? Na lov?
— Ne! Demonstrirat za mir...!
REŠITEV
Madžarska vlada se je sestala, da bi proučila pereč problem stanovanjske stiske in prehrane. Na sejo so poklicali tudi znanega modrijana. Predsednik vlade Nagy Imre ga je vprašal, kako bi rešil ta dva težka problema, kajti vlada si ne zna več pomagati In ne najde izhoda.
Modrijan se nasmehne in pravi: »Vsa stvar je zelo enostavna. Odprite zahodne meje in stanovanjsko vprašanje bo v dveh dneh rešeno.«
»In prehrana?«
»Zaprite vzhodne meje . . .!«
Francozi v Indokini
r
»Ta je pa dobra! Zena mi piše, kako jc vesela zadnjega govora našeg* ministrskega predsednika, da je končno vojna nevarnost minila ...!«
AMERIŠKA ZGODBA
»Tegale Nixona so podkupili z 18.000 dolarji...«
»Kdo je že ta Nixon?«
»Republikanski podpredsednik!«
»Svinjarijal«
»Kaj? Da je sprejel 18.000 dolarjev?«
»Ne, ampak, da so to zvedeli...»
25. MAREC: Denar kar kopni. Odkar sem se spoznal z novimi metodami knjigovodstva mi Je zdrselo skozi prste že okrog tri sto jurčkov. Sicer pa, kdo bi jih štel! — Postati moram previden, zato sem se danes zadovoljil le z desetimi tisočaki. Z njimi se moram pretolči vsaj skozi dese! dni.
1. APRIL:	Revizija
poslovanja!!!
SPOMINSKI ZAPISKI
Tu Je gospod Globoko-žepnik nenadoma zaključil beleženje osebnih spominov. Dal Je uradno izjavo, da je moral spominske zapiske nasilno prekiniti, ker so bili nekateri mnenja, da iz zdravstvenih razlogov zasluži spremembo zraka.
Res, na sodišču so se strinjali, da mu lahko dveletna sprememba zraka samo korlRti, in celo
branilec Je dejal, naj bo vesel, da je padel pod gospodarski kriminal. Ce bi tistega pol milijona ukradel, bi dobil gotovo vsaj še enkrat toliko. Sicer pa ne maramo dajati nobenih prognoz naprej: ko se bo vrnil, bo morda nadaljeval s spominskimi zapiski, ali pa tudi ne. Vemo le to, da ga v podjetju nestrpno čakajo.
Asociacije
— Kako praviš, otrok moj, na kaj te spominja ta živalca? Na italijansko upravo v Trstu...?«
NE SODELUJEMO
V Italiji pripravljajo veliko stavko. Na trgu stoji tudi gruča ljudi in se ne zmeni za govornika, ki agitira za stavko.
»Kaj pa vi, tovariši, ne boste sodelovali?« Jih je nekdo vprašal.
»Ne! Mi smo brezposelni...«
VIDNA IZJAVA
vidnega zastopnika palače Chigi
»Ecco — signori, enostavno ne morem razumeti jugoslovanskih očitkov, da mi nočemo prvi umakniti naših čet z jugoslovanske meje. Vendar bi lahko vedeli iz lastne izkušnje, da bi mi prvi bežali, če bi bilo treba . . ,«
SODOBNA
KUHARIJA
Nekje v Zahodni Nemčiji.
Mož pride domov ln vpraša ženo:
»Kaj pa delaš?«
»Denacificiram krompir.«
»Kako?«
»Da, največje dajem na stran, da jih uporabim prihodnjič!«
Razorožitvena konfe-
renca
Kot torej vidite, my dear friend. principialno sva sl torej edina! Vojska je pač vsem državam potrebna — ln vsa sreča je. da imamo civiliste, ki vso to zadevo plačujejo!
MAROKO
Angleška Gvajana — trnov problem!
(New-York Times, New York, ZDA)
lacfjuibil	humor
Najditelji pošteni, zdaj pozor:
Izgubil sem slučajno svoj humor, ohranjen dobro in trpežen, bilo ga je menda za sveženj.
Ker mi poklicno jc potreben (pardon: sem namreč plačan humorist) in nanj me veže vzrok oseben, najditelj naj ne bo kak egoist in naj mi vrne ga pošteno,
(saj njemu je menda vseeno!)
V zahvalo javno poštenjaka nagrada že v odstotkih čaka.
Poštenje plačati me veseli: vsak »vic« deseti naj si pridrži!
In poleg tega še moralno prejel priznanje bo pohvalno: usmilil se je humorista in vest njegova bo vsaj čista.
Ce pa tajil bo najdbo, vse na dan prišld bo, mož je bil opazovan!
Profesionalni humorist.
Sine! Pohiti s študijem, kajti preko časa te na univerzi ne morem vzdrževati!
Tvoj skrbni oče.
TRIJE BKZOJAVI
Nesrečni moj sin! Ali me hočeš uničiti? Zakaj ne študiraš? Odkod pa naj jemljerr 'enar za tvoje le-nuharjei.je na univerzi?!
Tvoj ogorčeni oče.
Dragi sinko! S svobodnim vpisom na univerzo si lahko podaljšaš otroški dodatek za pet semestrov. Hura! Se imaš čas — na državne stroške lahko delaš kar hočeš!
Tvoj presrečni oče.
NASVET KERMAUNERJU
Brez škode bil bi lahko manj igriv, zato pa toliko bolj — razumljiv!
VEČER, 27. 11. 1953: Obratovanje avtobusnih prog... Ho! Nelojalna konkurenca ali kaj? Kaj pa počnejo potem avtobusi, če že kar proge same obratujejo . . ?
LJUDSKA PRAVICA—BORBA, 26. 11. 1953: Razne Slavine, iz katerih so med vojno obilno tekle apanaže.. Ne trudite se, dragi bralci, v Slovenskem pravopisu te besede še ni! Bo pa gotovo kmalu — saj če smo lahko posvojili lepo besedo »podurhati« (str. 543), zakaj ne bi tudi srbohrvatsko »Slavino« ..
LJUDSKA PRAVICA—BORBA, 28. 11. 1953: Čeprav je šlo za krvoprelitje in fašistično zaroto, je tržaško sodišče pokazalo svojo nepristranost . . .
... in fašistične razgrajače obsodilo — mislite, dragi bralci! Kako kruto se varate! Kajti sodišče jih je izpustilo na svobodo! Kljub temu se vam ni treba bati, da držite v roki »Messagero« ali »Osservatore Romano« — ne, to je le zopet enkrat ena debela, časnikarska...
PRESENEČENJE
Kako bili smo vsi veseli:
(po dolgem času spet izzvan), Kosmač zagledal je — ne beli — temveč celo — »Pomladni dan«!
CUDA TEHNIKE
Trije izumitelji so se pogovarjali:
»Konstruiral sem takšen vžigalnik, ki prižge pri vsakem drugem pritisku!« se je pohvalil prvi.
»To ni nič| Jaz sem konstruiral vžigalnik, ki Ima tajni predal za vžigalice, za primer, da tvoj vžigalnik ne vžge!« je dejal drugi.
»Vse to je nič proti temu, kar sem Izumil jaz!« je vzkliknil tretji. »Jaz sem skonstruiral vžigalnik, ki ima v tvojem tajnem predalu za vžigalice še poseben tajni predal za gobo in kresilo za primer, če bo naša industrija vžigalic zo* pet hotela preseči plan iz-
Težave v UnfigovotlstvuL
Knjigovodstvo je — priznajte — silna stvar! Pomislite samo: ljudje pišejo in pišejo, seštevajo, odštevajo, zopet pišejo in računajo in končno pišejo — vse dokler se nihče več ne spozna! To ni tako enostavno, kajti knjigovodstvo je naša največja pridobitev v borbi proti atavističnim nagonom v nas ljudeh, da bi stvari okrog nas poenostavljali. Ne, dragi moji — v kompliciranju je napredek!
In tu je — kot rečeno — knjigovodstvo pionir!
Tako tudi pri nas!
Ne bom trdil — nismo velepodjetje. Se tako imenovano večje podjetje nismo. Pravzaprav smo samo majhno podjetjece — toda kar se knjigovodstva tiče, spadamo kljub vsemu med vodilna podjetja. Nihče se v njem ne spozna. Niti naš knjigovodja sam, ki je glavni knjigovodja in edina knjigovodska moč obenem! Kajti, kot rečeno, majhno podjetje smo, toda z velikimi ambicijami in možnostmi. Zato je zaenkrat, tako smo vsaj mislili, za naše knjigovodstvo ena moč dovolj. Vsaj za naše skromne potrebe po kompliciranju enostavnih stvari.
Potem pa je prišla revizija. (Ne vem, kako to, da nastopa v vseh sodobnih zgodbicah kot nekakšen »deus ex ma-chlna« ta nesrečna revizija. Vse teče v naj lepšem redu — in prav takrat:
bum! kot strelu z jasnega — revizija v podjetje!). Kot se spodobi za sodobno urejeno knjigovodstvo, se Seveda revizija tudi v našem knjigovodstvu ni prav nič spoznala. Saj končno — ali smo, ali nismo!« Knjigovodja je sicer imel nekaj ugovorov, da je on sam absolutno premalo, da bi stvari v knjigovodstvu lahko primerno kompliciral in da bi dosegel vsaj srednjeevropsko raven. Sam da enostavno ne zmore stvari dovolj dostojno zmešati In skom-plicirati ter da nujno potrebuje pomoč v knjigovodstvu. In to kajpak kvalificirano moč — jasno — in he kakršnega koli huneveta, ki bi v svojih barbarskih nagonih morda celo poenostavljal svete knjigovodske skrivnosti in obrede!
Revizija je staknila glave In sklenila: naš knjigovodja ima v bistvu in principu prav! Zatorej je revizija postavila ta očitek tudi našemu upravniku, ali kakor se bolj olikano reče, tovarišu direktorju. Toda tudi naš tovariš direktor ni od muh. Ob tem očitku je samo dvignil roke:
»Tovariša od revizije!«, je dejal, »verujem da naš knjigovodja sam ne zmore vseh komplikacij v knjigovodstvu! Toda kaj bi naj še z eno močjo v knjigovodstvu! — Saj smo že imeli eno takšno moč, pa je bilo še slabše, kajti takrat sta s knjigovodjem ves dan — Igrala ,šnopsl‘...«
V LJUBLJANSKI MEGLI
Pfe žepu v plašču robček sem Iskal, ko je nekdo zaklel: »Hudič prekleti!« Po roki me je mahnil in dejal: »Prepozno, stara! Danes je že — peti!«
POLI Fl K A
kol jo gledafo drugod
1
Dr. OZN: »Samo težki primeri tokrat!«
(Neue Ruhr-Zeitung, Essen, Zah. Nemčija)
Carmen svojemu novemu ljubimcu z Zahoda: »Ti si mi sicer pobil moja prva dva ljubimca — toda jaz ljubim močne može!«
(Die Weltwoche, Ziirich, Švica)
Italijanski NATO (= Severoatlantski pakt) rekrut: »Hočem špagete a 1», Trst — ali pa odpovem!«
(Hannoversche Presse, Hannover, Zah. Nemčija)
DO&RO JUTRO DRAGI POSLOiAlCI S-50
Ce bi bil naš radio televizija
KULTURU^^LEMtiol	W	^tUAU	1850
S
ir
JUTRAkPA TELOVADBA 600
RADPSIiA RtliLAMA (430 VESLU VE.CE.ft 20 00
m
RLMEUSKA. UAPOVLD 6-30M UA5V£TI IA liftTOVALCE. 1700
m
Im
y
jugoslovanski solisti
PRED MlkftOFOUOM 1300
ZA PRIJ£TMO LAHKO MOČ 22 25
Red je pol življenja
— Jasno, naravno, tovariš direktor, seveda Imam Zahtevani akt ta pri sebi, takoj pri roki, seveda — samo trenutek prosim, da 8a vzamem Se iz fascikla.-!
KONČNO ENKRAT
Mala Milica ima pet let. Sedi za mizo in pred seboj ima papir, na katerega riše čudne oblike.
»Kaj pa je to, Milica?« jo vpraša mamica.
»To je bog, mamica!«
»Kako — bog?« je mamica začudena. »Saj nihče ne Ve, kakšen sploh jel«
»Prav,« se odreže Milica, »bodo pa vsaj sedaj vedeli!«
RESNE SKRBI
»Veste, bolezen mojega moža me resno skrbi. Noč ln dan moram biti okoli njega!«
»Kako to? Saj ga vendar neguje bolničarka!«
»Saj — saj, prav zaradi tega . . .«
PRAVZAPRAV RES
Našega Boreta smo poslali v gledališče. Zelo je bil vesel, da je smel tja — zato Je bila razumljiva njegova nevolja, ko je bral na gledališki tabli: »Zaradi obolelosti v ansamblu odpade!«
Ves jezen pride domov: »Kaj me briga ansambel, Če je bolan! Saj jaz bi rad Šel v gledališče!«
Prezaposlenost
— Halo — kdo je tam? — Kako? — Ste vi? — Halo, halo! Centrala — halo, centrala! Ali slišite? S kakšnim prekletim idiotom ste me pa pravzaprav zvezali? Kako? — Kaj pravite? S samim seboj? Svojo številko da sem zahteval? ...«
/»	kam
Zanimiv roman v podlistku
»Čudna stvar,« je vzdihnil znani francoski javni delavec spričo številnih memoarjev, ki jih izdajajo najrazličnejši možje v vedno večjem številu, »kako nam poskušajo s pisanjem memoarjev pokvariti spomin...!«
★
Na korejski fronti Je narednik Jim Snipper dobil nalogo, napeljati telefonski vod od štaba naprej do prvih položajev. Ko je končno vzpostavil zvezo, se mu na drugi strani žice ni hotel nihče oglasiti. Ves besen je zvonil in zvonil, dokler se le ni oglasil neki glas. Jim Snipper se je v telefon pošteno izkašljal ln okregal nemarnega telefonista. Ko je za trenutek prenehal, se je oglasil oni:
»Vi — poslušajte, kaj pa si sploh upate? Ali veste, kdo je tu pri aparatu?«
»Ne!« se Je zadrl narednik Snipper.
Jxl
»Polkovnik Morton!« Snipperju so se zašibila kolena.
»Gospod polkovnik,« je vprašal Snipper nazaj, »ali veste, kdo je tu pri aparatu?«
»Ne!« Je dejal polkovnik Morton in Snipper je z olajšanjem dejal: »K sreči...!«
★
Ernest Hemingway, znani ameriški pisatelj, Je prvič obiskal Pariz. Njemu v čast so priredili večerjo in na njej So ga vprašali, kako mu je Pariz všeč.
»Oh, nekoliko me je razočaral,« je priznal Hemingway, »v enem svojih romanov sem ga precej drugače opisal ...«
*
»Vi ubogi človek,« je dejala v Parizu starejša gospa nekemu zapuščenemu beraču, »ali ste res tako sam na svetu, da se nihče ne more pobrigati za vas?«
»Kaj pa mislite!« se je razburil berač, »da bi se pustil podpirati od tujih dam, če bi imel ženo, ki bi me lahko preživljala!«
★
Hildegarda Kneff, znana filmska igralka, je bila operirana. Profesor, ki jo je operiral, Jo je srečal kasneje na ulici ln je niti pogledal ni.
To se je ponovilo nekajkrat — tako da ga je igralka enkrat le ustavila in vprašala, zakaj je noče več poznati.
»O, oprostite,« se je opravičil profesor, »toda dejansko se vas spomnim samo od znotraj...!«
Italijanska filmska igralka Gina Lol-lobrigida je končno le sprejela ponudbo iz Hollywooda. Ob njenem prihodu v Los Angeles je zapisal neki ameriški časopis: »Najboljša uvozna roba iz Italije po špagetih.«
Joachim Ringelnatz je šel nekega dne k zdravniku za oči.
»Vedno imam pred očmi tak rdečkast pajčolan,« je žalostno dejal zdravniku tačas, ko ga je ta preiskoval.
»Dragi moj — težko vnetje očesne veznice imate ...« je dejal končno zdravnik, Ringelnatz pa je ves vesel poskočil:
»Res — doktor! Ne veste, kako sem vesel!«
»Težko vnetje veznice imate — sem dejal!« je s poudarkom ponovil zdravnik.
»Saj, saj!« se ni dal ugnati Ringelnatz v svojem veselju »veste, mislil sem, da prihaja to od pitja...«
V službenem poročilu kriminalne policije v Steyru Je pisalo:
»Izvršili smo naslednje uradne posle: 25 poneverb, 15 roparskih napadov, 11 avtomobilskih tatvin, 1 poskus atentata in 18 težjih vlomov . . .«
Slavni nogometaš Posipal je potoval skupaj z nekim mladim možem, ki je mislil, da se mora strahovito hvaliti. Mčd drugim je pripovedoval, da je pred nedavnim tik pred zajtrkom pretekel dvanajst kilometrov v manj kot pol ure
»Ali bi to zmogli tudi vi?« Je končno triumfi-rajoče vprašal Posipala.
»Seveda!« Je dejal ta mirno. »Teči sicer ne, toda lažem lahko prav tako... 1«
V Parizu si pripovedujejo naslednjo zgodbico:
Pesnik Claudel, ki je bil za časa življenja prepričan katolik, je potrkal na nebeška vrata. Peter mu je odprl in ga peljal na zanj rezerviran prostor. Nenadoma se je Claudel ustavil in začudeno dejal:
»To pač ni
mogoče . . . moj smrtni sovražnik, Andrč Gide, tukaj v nebesih? In to še meni ob
strani!«
»Cernu ne?« je dejal Peter smeje. »Ko Je Gide prispel sem, je dejal, da je zanj najhujša kazen biti skupaj s Claudelom. Zato smo si pač prihranili transport v pekel...«
★
Kirurg, ki se je v mladosti poskušal na nekem podeželskem odru kot bariton, je v univerzitetni kliniki pravkar uspešno končal operacijo slepiča. Študenti, ki so opazovali potek operacije, so navdušeno zaploskali. Kirurg pa se je spomnil na čase svoje operne slave. Skromno se je priklonil gledalcem, pokazal na odrezani slepič in potem, ko se aplavz le ni hotel poleči, ponovno odprl šive, da bi operacijo ponovil...
— Čudno, da današnjega časopisa še vedno ni...?
TEMU SO SE SMEJALI NAŠI STARI
Župnik je pridigal. Pridiga je bila dolgočasna in ljudje v cerkvi so ali dremali, ali uhajali iz cerkve. Edino stara ženica v prvi klopi je ob župnikovih besedah bridko jokala.
Po pridigi jo župnik ves srečen vpraša, kaj jo je v njegovi pridigi tako ganilo, da je jokala?
— Oh, prečastiti — je vzdihnila ženica — veste, tudi moj sin je v bogoslovju! Pa sem ves čas mislila na to, če bo tudi on tako pridigal — kakšna škoda za denar in fanta, da smo ga dali v šole ...
Po hribu navzgor je vlekla mlada vajenka težko naložen ročni voziček. Vlekla je težko in kolesa so se vdirala globoko v cestno blato. To je videl neki dobrodušni človek in pomagal dekletu izvleči voziček na vrh hriba. Tam jo je ves zadihan vprašal:
»Kako to, dekle, da tvoj mojster ne ve, da sama tako težko naloženega vozička ne boš mogla privleči na vrh hriba!?«
»Seveda je vedel,« je dejalo dekle, »toda rekel mi je: kar pojdi, kar pojdi, se bo že našel kade bedak, ki ti bo pomagal vleči v hrib .-. .«
Nova stranka
— Prav je, da se seznanite tudi z nama. Zaradi naju so se namreč vse dosedanje stranke izselile!
Lju bij anske sliice
VohUačeve iz Plu a
UubPanski problem
LJUBLJANGA
DINAMA
n
L| MEGLA
>. >
NARODNA GALERIJA
Človek lahko v Ptuju kljub imenitnemu stanovanju zmrzne. Zadnjič sem imel tako trde prste, da nisem mogel napisati poročila Totemu. Ze ves mesec čakam premog. Vrtim se pred ptujskim KURIVOM kakor ljubček pod oknom ljubice. Naravnost vohunim, kdaj se bo pojavil premog na vidiku. Ko sem ga zadnjič zagledal, sem se skril in poslušal, kaj bodo povedali ljudem. Zelo zanimivo: prišel je privatnik in odgovorili so mu, da imajo premog za podjetja Nato je prišel človek iz podjetja in so mu povedali, da imajo premog za privatnike. Končno sta prišla privatnik in podjetnik skupaj in tedaj so jima povedali, da imajo premog za vojsko. Tako se to vrti v začaranem krogu in premoga ni.
Ko sem ugotovil, da bom na premog čakal do pomladi, sem začel razmišljati, kaj naj storim. Na misel mi je prišla sijajna ideja'
telovadba! Takoj sem se vpisal v telovadno društvo »Partizan« in zdaj zmrzujem naprej. Izgleda, da imajo vsi člani društva premog in da je telovadba nepotrebna.
Huda mi prede. Zebe me kot tistega pingvina iz filma »Trije kavalirji«. Začel sem strastno kaditi plesnive »Neretve«, ki jih prodajajo v neki trgovini za 28 dinarjev Poceni ogenj je to in na pljuča deluje zelo blagodejno. Zagreti pa se nikakor ne morem. Te plesnive cigarete in pa kruh, ki ga pečejo v ptujskih pekarnah, so moj edini užitek Kruh uoorab-Ijam namesto žvečilnega gumija Mirne duše ga lahko na debelo žvečiš in vlečeš iz ust dolge, elastične trakove, če se ti prej ne upre neki svojstven r>ri-okus, ki ga ima ta »žvečilni kruh«
Tako, če ne bom zmrznil do prihodnjič — na svi-
denje!
Martin Vohljač upokojenec
Ali je zopet kdo kupil pokvarjene klobase? Ne, tokrat je slučajno nekoga povozil avto...
SREČNI LJUBLJANČANI
Presrečna si, Ljubljana til Presrečen zdaj je vsak tvoj sin: Meso ceneje bo te dni za celih — čujte vsi! — pet dinl »Mesnini« krila si izgubo, zato pa sveto daješ nam obljubo: Če tri sezone klavne preživimo, meso po stari ceni spet dobimol
TEORIJA IN PRAKSA
Je svinjska koža dragocena stvar, navdušeno nam trobijo vsi listi.
Očitno se za to ne zmeni tisti, ki svinje kolje — ljubi naš mesari Saj mirno In brez velikih besed prodaja nam meso z vso kožo vred. Pri tem mu odločitev je najlažja: saj z mesom koža je pač mnogo dražjal
DAJ — DAM
SE NEKAJ BRUN V TUJEM OČESU
Marsikdo, ki se rad pozabi zahvaliti za sprejeti dar, uporabi staro krilatico, da je dajati lepše kot pa sprejemati. Pri tem pa ne bi smel pozabiti, da se teh besed lahko poslužuje samo tisti, ki daje .
* * *
Ce kdo druge zmerja s trmoglavci — hoče navadno prodreti z lastno trmo! * * •
Pri marsikom se neha poštenost tam, kjer se začenja lastna korist!
«i *	*
Mnogi ljubijo resnico samo zato, ker jo lahko povedo drugim v obrazi
MILO ZA DRAGO
1. prizor: Napovedovalec neke radijske postaje: »Sedaj je na vrsti Jaka Kurnik iz Kurje vasi. Zal plošče, ki ste jo želeli, nimamo — pa vam bomo zavrteli tole ljubko skladbico ...«
2. prizor:
Jaka Kurnik je dobil račun za nepredvajano ploščo. Sel je na pošto in oddal velik paket s spremnim pismom: »Sprejel sem vaš račun za predvajano ploščo. Zal pa denarja nimam in vam pošiljam zato petdeset opek — vrednost je ista ...«
PROTESTIRAJO:
KONJI, ker so zaprli moža, ki je končno rehabilitiral njihovo meso in ga izenačil z govejim ...
JAJCA, ker so na trgu po tako strahotno nizkih cenah ...
GOSPODINJE, ker v nobeni mesnici ni mesa po 200 dinarjev, temveč le po 180 ...
PAPIRNICE, ker je bil te dni tak naval na rdeč papir. .
SEDEŽI v prvih vrstan kina Partizan, ker se na njih skoro ne poznajo več številke ...
GLAVNI MOST, ker so na njem nedavno ves večer gorele vse luči..
SV. MIKLAVŽ, ker se ga otroci vedno manj boje... *
»Ce ti je slabo, dragi moj, lahko pokličem zdravnika!«
»Nikar! Saj prav zarndi njegovega računa ml je slabo!«
•k
IZVLEČKI IZ KRITIK
.. . mladi avtor se je pri svojem delu močno opiral na Shakespeara, se v kompoziciji drame držal Schillerja in se v verzu naslonil popolnoma na Puškina — tako da je res čudno, kako je mogoče, da je komad pri izvedbi tako propadel .
. najnovejša opera našega priljubljenega skladatelja predstavlja dejansko napredek. V njej je vedno več njegovih lastnih idej in melodij . . .
... včerajšnji večer je gotovo predstavljal višek za našega dolgoletnega glavnega igralca — v tej vlogi je bil tako odličen, da ga skoro nismo spoznali iz njegovih običajnih vlog!
»Kako to, da si tako bled, Peter? Ali si bolan?«
»Ne, včeraj me je dobil dež in me do kože opral...«
NOVI KOLEGA
»Je to res, da je vaš novi kolega pri delu tako izredno priden in delaven?«
»Res, tako je delaven, da ga ves dan kar gledamo, kako dela!«
NEZAUPANJE
V neki mariborski trgovini s kolesi je prodajalec ponujal kolo domače tovarne »Rog« - Ljubljana. Kupec je dolgo in nezaupljivo ogledoval kolo, končno pa dejal:
»Nič ne rečem — samo če Je to res ljubljanski »Rog« — pod firmo »Rog« sem namreč že dobil v Mariboru konjsko meso za goveje...«
NI VSE ZLATO...
»Kako to, da prodajate tako drobna in gnila jabolka? V izložbi pa imate vendar samo lepa jabolka!«
»Ze, že! Toda tista so samo za — reklamo!«
Med tovariši
VDATA©
zve
— Hej, gospod, kam pa vi . . .?
— ? ? ?
— Da, vi, gospod, vaj vprašam!
Fantomska pošta
VNOVIČ PREDRT ZVOČNI ZID! PO PRIMERU SLOVENJEGRAŠKIH POŠTARJEV ZE ZOPET NOV PRIMER NEZNANSKE NAGLICE NASE POSTE 1 PROTEST SVETOVNIH REKORDERJEVI — DRAMATIČNA BORBA ZA PRVENSTVO MED SAMIMI POŠTA RJI: TEIJEFONISTI IN TELEGRAFISTI PROTI NELOJALNI KONKURENCI PISEMSKEGA PROMETA!
Bilo Je tako:
Dne 3. decembra 1953, točno ob 9>i 14’ 33” po srednjeevropskem času, je prispelo v redakcijo »Totega lista« pismo, ki bo šlo v zgodovino svetovnega poštnega prometa kot najhitrejše pismo. Z neznansko naglico — kot je bilo kasneje na podlagi natančnih merjenj in kompliciranih izračunov mogoče ugotoviti: preko 171.000 m — je prevalilo to pismo razdaljo iz Cerknega pri Idriji do Maribora in našega uredništva. Pismo je napisal naš nič hudega sluteči bralec tovariš Anton Skok — in morda je njegovo ime tako vplivalo na rekordno naglico tega su-perekspresnega pisma, ki ga je pošta v pičlih 266 dneh uspela prepeljati iz
CE Bi JAZ Bil
Cerknega pri Idriji (kako rafinirano: prav Cerkno pri Idriji so izbrali za ta fantastičen poizkus!) do Maribora, Kopališke ulice 2!
Kako, vprašuješ, dragi bralec? 266 dni? Kaj pa nadzvočna brzina 170.000 metrov? Kaj pa ločni izračuni?
To je — bila, dragi bralec, samo, majhna tiskovna pomota. To fantomsko brzino je pismo namreč doseglo ne na eno sekundo — računano zračne linije, saj sicer te vrtoglave naglice nikoli ne bi moglo doseči — temveč na eno leto!
(Op. ur.: Tehničnemu muzeju LRS leži pismo na razpolago v uredništvu »Totega lista!«)
OGLAS!
... VRATAR na balkonu Mestnega gledališča v Ljubljani, bi še kar naprej spuščal ljudi po začetku predstave v dvorano. Jaz bi imel dobre živce — za druge se pa ne brigam!
... UPRAVNIK ljubljanskega Mestnega gledališča, ne bi prijavljal vsake predstave društvu skladateljev za plačevanje tantiem. — Vztrajal bi na tem, da škripanje stolov ni glasba in poklical bi za priče vse obiskovalce. Gotovo bi pravdo dobil!
... POŠTNI USLUŽBENEC v Ambrusu v Beli krajini, bi si kupil helikopter, kajti na ta način bi se izognil smrtnim nevarnostim, ki prežijo na tiste naivneže, ki hodijo na pošto še po polomljenih stopnicah!
... DOMA V SOLKANU, se ne bi bal starosti — saj »Dom bratstva« bo še tudi čez pozna leta enako gostoljubno nudil zavetišče za preganjane zakonske može. Konec koncev je to vendar kulturni dom in ne oštarija!
... KINOOBISKOVALEC v Šempetru, bi si pred vsako kino predstavo sposodil v muzeju viteški oklep — potem bi lahko upal, da se živ in zdrav prerinem do blagajniškega okenca!
... NOVOMEŠKA’ GOSPODINJA na Ljubljanski cesti, bi nehal metati smeti
in odpadke skozi okno, ker je na ulici že tudi brez tega dovolj prahu in nesnage..
CE BI PA BIL dopisnik »Totega lista«, ne bi te^a prav gotovo nikomur povedal, ker bi rad vsaj še nekaj let obdržal zdrave ude in celo glavo ...
Ljubljanski čude?
Tramvaj, na zvezo..
ki je počakal
NESREČA
Dva znanca se srečata na cesti. Prvi ima obraz strašno otekel in ves povezan.
»Kaj pa je s teboj? Si imel karambol?«
»Nekaj podobnega. Na zobni ambulanti so mi izdrli zob.«
VPRAŠANJE
PRIZADETIH
»Ali je res samo slučaj, da so v Mariboru na mestnem zboru obravnavali istočasno zobno ambulanto in mestno klavnico?«
Nelojalna konkurenca
KHdlGA RNAl'
MALI
MENJAM STANOVANJE
— soba in kuhinja z najsodobnejšim komfortom: stranišče v bližnjem (ca. 800 m) oddaljenem studenškem gozdu, drvarnica iz prijaznosti na sosedovem dvorišču (brez nevarnosti, da vam jo kdo ukrade, ker nima niti sten niti strehe), klet in podstrešje izvrstno zavarovana, saj je vhod tudi za stanovalce prepovedan, zasilna shramba in sušenje perila — tudi iz prijaznosti pri drugem sosedu, voda pri tretjem sosedu .	. Soba ima razen pravega še en poseben vhod, ki ga je dal lastnik iz prijaznosti prebiti na lastne stroške v steni sobe. Če bi bila na tej odprtini še vrata, bi bilo stanovanje kar idealno, ker je lastnik silno prijazen, posebno, kadar ne vidi strank! — Stanovanje je po kvadraturi in komfortu primerno za petčlansko družino ali kakega stanovanjskega referenta ... — Cenjene ponudbe pod »Vedno zabavno na Limbuški 75« pošljite upravi »Totega«, kjer lastnika hiše s hrepenenjem pričakujejo!
BREZ SLEDU je izginil priljubljeni in prepotrebni STRIC BON-TON. Če kdo kaj ve o njem, ali ga je kje videl, naj javi proti nagradi na upravo lista pod »7 dnl«l LEPO NAGRADO (Jam osebi, ki ml priskrbi samsko stanovanja, ne da bi bilo vezano na »pomoč v gospodinjstvu« (sekanje drv, varovanje otrok, ribanje tal itd.). Samo resne ponudbe pod šifro »Vzdih preganjane nedolžnosti« na upravo lista.
ČUDEŽNI DOKTOR
— Pred leti je tudi mene zdravil tak čudežni zdrav-nik-samouk!
— No — in ste ozdraveli?
— Pa še kako! Po treh tednih sem mora! k pravemu doktorju'
DOMAČI CUDEZI
V
u t
Garderoba, kjer šc niso zmešali nobenega plašča...
Knjiga, ki jo vsakdo vrne. če si jo sposodi!
Prostor, kjer še niso ugotovili gospodarskega kriminala...
MLEČNA POEZIJA
(ALI NABRISANI CEFIZELJ)
Cefizlja v Ljubijan’ so na smrt obsodili, a par dni pozneje — iz ječe spustili.
»Tega bi ne smeli sodniki storiti!«, ogorčeno vzkliknil bo kdo morebiti,
»Cefizelj je vendar razbojnik nevaren!« Predragi čitateij — ugovor je stvaren, a kaj, ko sodnijo je lump knokautiral, poslednjo je željo tako definiral:
»Poprej, ko oblečem mrtvaško obleko, enkrat bi v mlekarni rad kupil še — mleko!« Z glavami so resni sodniki zmajali, z glavami zmajali, takole dejali:
»Zal želje ne moremo te tl spolniti, ker mleka v mlekarnah ni moči dobiti!«
Tak’ smrtna obsodba odšla je po vodi, za kazen Cefizelj — po mleko zdaj hodi!
O MARIBORSKI DOBRI IN SLABI VOLJI
če se hočeš
»Kam greš, razvedriti?«
»V kino .Udarnik1.«
»Kateri film pa vrtijo?«
»Saj ne grem zaradi filma«.
»Temveč?«
»Opazujem ljudi, kako se mučijo, da bi razbrali številke na sedežih.«
»Kam pa greš, če hočeš postati slabe volje?«
»V oba mariborska kina. Najprej grem ob štirih v .Udarnik’, potem ob šestih v .Partizan* in končno ob osmih zopet v .Udarnik1.«
»In zakaj postaneš potem slabe volje?«
»Ker poslušam trikrat .efektno* govorno reklamo.«
NITI GOVORA O POMANJKANJU PREMOGA ...
Janez ves vesel pozdravi Francla:
»No, kaj praviš k temu krasnemu vremenu?«
»Pssst!«, pravi ta tajin-stveno. »Izgleda, da jim zgoraj primanjkuje ledu...«
EINSTEIN IN NOGOMET
V ponedeljek sem Sel razigrane volje v službo. Branik je zmagal proti Veležu 5:1
Vse na svetu se mi je zdelo lepo. Dvigalo v hiši ni funkcioniralo.
»Krasno,« sem si dejal, »nič ne bo Škodilo mojim kostem, če bom šel enkrat peš iz petega nadstropja!«
Celo žvižgal sem, ko sem stopal po stopnicah navzdol.
V veži sem videl na zidu napis: Kljuse je osel!
Vzel sem iz žepa svinčnik in še dodal pred samostalnik »osel« pridevnik »velik«.
Pred hišo mi je križal pot moj nekdanji službeni kolega, ki me je baje izpodrinil z mojega prejšnjega službenega mesta, katero mi je donašalo mesečno 2000 din funkcijske doklade
»Zdravo, Miško!« sem ga pozdravil.
Začudeno me je pogledal, kajti od takrat se Se nisva pozdravila.
Ko se pomikam proti svojemu uradu, naenkrat naletim na knjigovodjo Skl-
leža, nogometnega navijača Branika štev. 1.
»Zdravo, Skilež!«
»Zdravo, Kljuset Koliko pa je bilo na koncu Velež —Branik!«
»Pet ena!«
»Saj sem vedel!«
»Tega pa res nisi mogel vedeti!«
»Jasno, da sem vedeli Dragi moj, brž ko Je Rebec zabil prvi gol za Velež, sem Jo pobrisal z igrišča domov in od jeze naravnost v posteljo!«
»Kako to?«
»Ali misliš, da sem svoje živce kupil? Nedeljo za nedeljo čakam na Branikovo zmago! Zadnjo nedeljo v sezoni grem končno na tekmo, pa ti že v peti minuti zabije Rebec prvi gol za Velež!«
»Dobro, zakaj pa nisi počakal, da bi na koncu užival?«
»Užival, če so jih dobili pet komadov!«
»Jasno, pet komadov, ki jih je dobil Velež!«
»Kakšen Velež?«
»Saj je bilo vendar pet ena za Braniki«
»Kaaaaj?«
»Jasno! Plaznik je dal dva, po enega pa so dali Norkovič, Dugandžija in Vitek!«
Skilež je zacvilil od jeze, veselja in žalosti, ker je bil tako nespameten, da je šel domov; ker je Branik zmagal in ker ni videl tekme do konca. Udaril me je po rami in odhitel dalje.
Pomislil sem: tudi v nogometu ima Einstein prav.
Kako si Jurček predstavila
[HO
A?A7HA[ i
I
Kako je vse relativno na svetu!
SUHO PLAVANJE
Na Pohorju se je vršil zadnjo nedeljo suhi slalom. Nekateri pravijo temu tek. Skoda, da ni tekel tudi Mihalič, da bi dosegel tudi v smučanju prvo mesto.
V	ponedeljek sem srečal nekega funkcionarja plavalnega kluba. Dejal mi je, da bodo sedaj pričeli v klubu začetniki s suhim plavanjem.
»Kako to?«
»Ker nimamo bazena!«
»Kako si pa predstavljaš suho plavanje?«
»Takole:	plavalci bodo
pozimi tekali po telovadnici gor in dol ln sl bodo mislili, da plavajo!«
»Pa sl bodo lahko mislili da plavajo?«
»Seveda! Tekali bodo v minimalkah, ob steni pa bodo postavili vedra polna vode, da bo njihova fantazija bolj bujna.«
»Koliko časa pa bodo tako plavali?«
»Skozi vse zimske mesece!«
»Kaj pa potem v sezoni?«
»V sezoni pa jih bomo naučili na otoku plavati!«
ALI — ALI...
Dva klblca takoj po nedeljski tekmi:
— To so dečki ln pol!
— Koga imaš v mislih?
-r- Branikove nogometaše
vendar!
— Zakaj neki?
— Eh, saj sl vendar videl, kako so zasolili Veležu! Zmagajo tako, kot se
V CEM JE TAJNOST MONTGOMERY-PLASCEV?
V	zadnjem času so prišli
v	modo Montgomery plašči. Proizvodnja teh plaščev je za petindvajsetkrat presegla »mirnodobsko«. Izdelujejo jih rjave, sive, zelene, rdeče, plave ln vsakdo ob vsakem času nosi samo Montgomery plašč.
Zakaj? Kje je vzrok?
Poseben specialist *Tote-ga« se je pozanimal za stvar in dognal sledeče:
Montgomery plašč Je nepremočljiv, kar pomeni, da če se enkrat namoči, tudi po nekaj tednov ne izpusti vode lz sebe. Neverjetno hitro se ga oprljemlje raz-nth umazanija In madeži — to ima posebno rad — razen tega pa na vsako posamezno kapljico vode različno reagira, menja barvo ko. kameleon, se krči, razteza, trga — skratka, poln Je muh ln zelo drag, toda zelo trpežen. Včasih traja tudi leto, dve, preden ga je mogoče prodati v kakšni starinarnici ali pa pri podjetju za odpadke.
Toda zakaj potem nosi vsak samo Montgomery
spodobi — z visokim rezultatom!
—	Seveda, seveda, saj drugič z visokim rezultatom tudi — zgubijo!
CAS
»Sinko moj, zdaj pa je že čas, da pogledaš za kako ženo!«
»Čigavo, očka?«
plašč? Zakaj, vas vprašam? Zakaj kupuje vsakdo samo Montgomery plašč?
Ne vem! Jutri si kupim še sam enega...
Ali smo — ali nismo?
— Tovarišica učiteljica,
vi	lahko pišete kakor hočete — mene pa pustite pisati kot se meni sdil Končno, saj se vendar demokratiziramo ...!
DVOJČKA
— Naša domača dvojčka Odred in Branik sta postala res strah in trepet!
— Le za koga neki, če sta pa oba bolj ali manj na repu tabele!
— Za najboljše na tabeli vendar 1
STARA RESNICA
— Da, da! Slabe kuharice
Iirlskrbijo zdravnikom po-ovico njihovih pacientovi
— . . . da, ln dobre drugo polovico!
adaice« pred blagajnami kinematografov...
BRIDKOSTI S SLOVENSCINO
Srečal sem Filipa. Filip ni slab fant — le silno dojemljiv je.
»Ti — si gledal tale celuloid?«
Debelo sem ga pogledal.
»No,« je dejal pojasnjujoče, »mislim film! Rečem ti, odličen papir!«
Vedno bolj debelo sem gledal.
»Eh, saj veš, kaj mislim: scenariji In režiserjev zložljivi stoli Rečem ti, bomba!«
Prijel sem ga za roko — morda mu je slabo I
»Saj veš, da mislim režijo!« je dejal razdraženo. »Razen tega umakni svoje beljakovine, fosfate ln krvno plazmol«
Ubogi fant, sem pomislil, zdaj Je konec z njim! V duhu sem preštel denar, če bo dovolj za venec... Filip pa je otresel mojo roko s svoje ln dejal:
»Seveda mislim tvojo roko! Tebi se vidi, da ne bereš časopisov ln se ne znaš Izražati! Zakaj ne bi smel govoriti o tvojih beljakovinah, fosfatih in krvni plazmi, če mislim tvojo roko? To Je vendar slikovitost sloga!«
Zle slutnje so me navdajale!
»Toda, kje sl se tega vendar navadil, človek?« sem vzkliknil.
»Preberi poročilo o tekmi med Anglijo in Madžarsko v Slovenskem poročevalcu, pa boš videl — tam tudi govori namesto o žogi, da so igrali najprej z belim usnjem, nato samo z usnjem in končno celo z okroglim usnjem! In ne morem sl pomagati — tak slikovit slog mi je pač strašno všeč...«
NASVET
Slavni režiser de Sicca je dal moškim takle nasvet:
»Ne pozabite reči ženi, ki JI dvorite, da Je popolnoma drugačna od drugih! Verjela vam bo. Potem pa lahko delate z njo, kot z vsemi ostalimi!«
SLAB SPREJEM
Pred nekaj tedni.
Mariborski športni poročevalec telefonsko poroča beograjski agenciji:
— Danes Je domači Branik izgubil proti Mačvi z rezultatom 7:1...
— Kako, kako? Zdi se ml, da nisem dobro razumel. BI ml hoteli črkovati številki...
Minulo nedeljo.
Mariborski športni poročevalec spet telefonsko poroča beograjski novinarski agenciji:
— Danes Je domači Branik zmagat proti Veležu z rezultatom 5:1...
— Kako, kako? Zdi se ml, da nisem dobro razumel. Bi mi hoteli številki črkovati?
TEŽKO STALISCE
Blagajnik Branlkovega nogometnega kluba se praska po glavi:
— Prekleto! Tl nogometaši nas bodo unJčlll!
— Zdaj te pa res več ne razumeml Saj so vendar zmagali — ln to celo 3 famoznim rezultatom 5:1!
— Prav zato! Za vsak dosežen gol v primeru zmage dobi vsak igralec nastopajoče ena j stori ce po pet sto dinarjev ...
Nnvinartko drultvo 8lo«enl)e, porerleniilvo Maribor — Ureja uredniški odbor, od govorni nrednl\ Dragan Flisar — Letna naročnina 400 dinarje*, polletna 200, Jetrtletn* 100 din - Urednlltvo In n. n Maribor. Kopališka 8 - Telefon 28-76 - Cek rai. NB StOI-T-IM — Poltnl predul 12 — Rokopisov in risb ne vračamo — Tisk Mariborske tiskarn.