SLOVENEC. Političen list za slovenski narod. F* p «M prejeman velja: Za oelo leta predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za en mesee 1 gld. 10 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 1- gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniske ulice št. 2, II., 28. Xaznunlla (inseratil se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne. V Ljubljani, v torek 9. julija 1889. Letnili XVII. Vodnikova slavnost. (Dalje) Dr. Tavčar napije slovenski domovini. Ne pedi zemlje naj Slovenec ne zgubi v korist sovražniku. Ljubezen domovinska nas vse združuje. Spomenik naj vedno stoji na slovenski zemlji in potomci naj branijo spomenik z onim navdušenjem, s katerim smo ga postavili. Bog živi slovenski narod! Slovenija čez vse! Koroški deželni poslanec Muri se zahvali državnim poslancem, ki se tako potezajo za koroške Slovence in izrazi željo, uaj bi tudi nadalje pomagali zatiranim Korošcem. Dr. Pokiu kar povdarja složnost slovenskih državnih poslancev, ki delujejo za vse Slovence brez razlike dežele. Dr. Ferjančič naglaša, da je slovenska delegacija v državnem zboru edina in ima primeroma veliko veljavo. Državni poslanci so veliko k temu pripomogli, da Nemci več ne imenujejo Slovencev „interessantes Natiunchen", marveč so važen faktor za Čehi in Poljaki. Na podlagi od cesarja podeljene ustave delujejo, zato so tarča nasprotnikom, a stvar slovenska je poštena in mora zmagati. Kopico zahval so zopet prinesli Korošci in to je dokaz, da hočejo slovensko šolo. Govornik se konečno obrne h Korošcem : Pozdravite doma vse brate, ki so v duhu z nami v Ljubljani in zatrdite jim, da jih bomo tudi v prihodnje branili. Dr. Vošnjak napije zastopnikom Hrvatov. Dr. Erazmo Barčič iz Reke je v navdušenem govoru uaglašal napredek Jugoslovanov. G. Gangl se jo zahvalil, da so mu izročili tako častno delo, napraviti prvi javni spomenik slovenskemu prvaku. Prof. Toma Zupan je nazdravil Vodnikovi in Knezovi hiši, iz katerih je pošel Vodnik. J. Hribar je napil Hrvatom kot bližnjim bratom. G. Jakič iz Pulja je v navdušenem govoru omenjal probujenja naroda v Dalmaciji, Istri in Primorji. Župnik Rozman je govoril v imenu duhovščine: Slavna gospoda! Vem, da ste že toliko zanimivega in lepega slišali o slavljencu današnjem, da jaz nimam kaj več dostaviti. Govoriti smo slišali tako navdušeno o velikem Valentinu Vodniku kot iskrenem rodoljubu ter Slovencu, dalje o izrednem učenjaku in škoiniku, o prvem slovenskem pesniku itd. A slavna gospoda, Valentin Vodnik je bil v prvi vrsti katoliški duhovnik, in kot tacega imenujem ga svojega ter kot tacemu veljaj mu moj glas. Iz pesem in drugih spisov pa iz vsega dejanja in ravnanja Vodnikovega spoznavamo njegovo plemenito srce, katero je gorelo za slovenski toliko mu dragi narod. On je pisal in pel mladini in starosti, gospodi in priprostemu ljudstvu — on ni poznal iu ni delal razlike med Sloveneem in Slovencem. To, slavna gospoda, nam bodi vzor! Trditi si drznem: ako bi nam slavljenec današnjega dneva od tam, kjer (nadejamo se) zdaj nad zvezdami slavo in večno plačo uživa, katere mu svet ni dal, glasno klicati mogel — zaklical bi nam: Bratje! složnost, edinost, ljubezen! V složnosti je moč, katera se vspešno ustavlja vsaki nasprotni sili! Draga gospoda! podajmo si roke k bratovski spravi, bratovski ljubezni! Naj že vendar pade stena, katera nas hoče ločiti v konservativce in liberalce, stare in mlade! Duhovnik sem in Slovenec sem — to je moj ponos! Tako bodi vsak na svojem stališču! K sklepu kličem: O da bi slavljenec današnjega dne, veliki Vodnik, pri Bogu izprosil Slovencem in Slovanom sploh dar bratovsko ljubezni, miru, edinosti, da bi bili mi vsi, naj si bivamo v Kranjski, Koroški, Štajerski ali kjerkoli, bratje med seboj, vedno enega srca, enega duha! Zadnji govornik je bil M. Kune, ki je govoril v imenu obrtnikov: Častita gospoda! Duh iu moč, veda in delo so sredstva, s katerimi narodi žive iu napredujejo. Z uma svetlim mečem bojuje se in navdušuje pesnik ljubljeni svoj rod! Z duha globokimi mislimi rešuje učenjak teoretične probleme; um izuajde in načrta — a v življenje spravlja moč! Pri vsaki stvari, bodisi majhna ali velika, opazujemo isto skupno delo uma iu moči, ki vstvarja vse od malenkosti do vekovitih umotvorov. Duh brez moči, iu moč brez duha, ne bi mogla dona-šati človeštvu prida in blaginje. Krasni spomenik, kateri je na čast iu slavo svojemu prvemu buditelju in pesniku postavil daues hvaležni rod, je tudi delo uma in moči! Umetnik je izdelal krasen načrt; moči in dela vajene roke pa so izvršile, kar je izumil geni-jalni duh! Bodisi, da smo mej sabo še tako različnih misli o najboljših potih do narodnega iu socijalnega razvoja; jedini smo v tem gotovo vsi, da domači umet-niji in rokodelstvu hasni le pošteni uapredek; da bi bil zaostanek na tem polju nesreča za naš narod! Ker pa iz duha življenje izvira, je vse, kar so storili naši pesniki in buditelji za duševni razvoj svojega rodu, koristilo tudi napredku domače umetnosti in obrtnosti! Zato pa slavijo take može tudi pri-prosti obrtniki in delavci, ker vedo, da v duševnem razvoju naroda leži ključ gospodarskemu napredku. Narodna zavednost vzbuja značaje, daje pri-četuikom pogum, — in živah uo podkrepljenje domače umetnosti in obrtnosti, donašala bode uarodu iu deželi najlepši in plodoviti sad! Treba pa je. da to vsi spoznamo. Duh in moč, veda in delo sta euakopravna faktorja; ta misel mora prodreti mej nami — in pridobili si bodemo ž njo zadovoljnost delavskih stanov, za kar skrbeti je vsem narodna dolžnost! Tej ideji, ki spaja genijalno misel s lizično krepostjo, — slogi, ki veže učenjaka s priprostim delavcem, velja naj moja uapitnica: Bog živi slovenski duh! Bog živi slovensko moč! (Konec prih.) LISTEK. Zavetišče. (Zgodovinska povest. Češki spisal Al. Dostal, prevel —r—.) (Dalje.) S topelskega grada je jezdila tropa bojevalcev, okrašenih z velikimi belimi križi na rami. Navdušenost je bila splošna. Hroznata je razglasil po vseh vaseh, da preskrbi vsakemu orožje in mu pomaga z živežem na daljno pot, kdor ima toliko poguma, da gre v sv. deželo. Deloma radi imenitnega namena, deloma iz ljubezui do Ilroznate je rastla križarska odprava očividuo; vrste so se množile s hrabrimi bojevalci. Nekrasa je vrejal čete, delil orožje, svetoval, opominjal kot stari, zvedeni voj-ščak. Tudi Hroznati se je razjasnilo lice. Drugo obljubo spolnjuje zdaj. Ko je šel okoli kapele, pogledal je notri in zašepetal: „Mati, ali si zadovoljna s svojim sinom?" V grad so prišli tudi menihi, da blagoslovijo križarsko vojno. Ljudje so drli na dvorišče. Kmet Nekrasa je peljal celi rod s Pavlom, ki ga je pred kratkim našel in ki zdaj zopet odhaja. „Ko boste dobili sveta mesta, vrni se ljubi brat v rojstveni kraj in ne pozabi na nas. Nikar nas tako dolgo ne zanemarjaj. Na stara leta ti bo drag počitek, in nikdo ti ne bo tako stregel, kakor moji ljudje." „Zahvalim se ti, brat; ako bom dočakal še nekoliko let, gotovo ne bom zavrgel tvojega povabila. Bodi brez skrbi." „Ko bi do tistega časa umrl, moj sin je tudi dobrega srca, kakor si sam videl, in ve tudi, da si ti po meni najstarejši v rodu in lastnik po pravu starešinstva." „Te pravice ne bom nikoli tirjal. Z Bogom, spremite nas z molitvijo v kruti boj." Med tem, ko so se stari poslavljali na dvorišči, odšlo je uekoliko mladih, s križem okrašenih bojevalcev za stolp, med trume ljudij, da se poslove s svojimi deklicami, katere so jih sem spremile. Kateri izmed teh mladeničev se bo vrnil zdrav in živ? Marta se je glasno jokala in tudi junaku ni bilo do smeha. Šel je le zaradi Ilroznate, ki mu je nagovarjal, da kaj poskusi in mu poteče hitreje doba, določena od Nekrase do poroke. „Zabavaj se zdaj med svojimi. Bog bo dal, da se kmalu vrnemo." „Pa, ako te vidim zadnjič?" „Ne žali svojega srca s takimi mislimi, temveč upaj. Glej! predno se razvije iz teh-le popkov bel cvet, odpade, in se sadje pokaže, pridemo domov kot zmagovalci —" „Za toliko časa!" „Le zvesta mi ostani; ko boš slišala, da sem zdrav in se vrnem, ali pa umrjem za sveto reč; potem si prosta obljube in svoje prisege. —" Hroznata je hotel narediti konec ginljivemu slovesu, zato je hitel na konja. Jokali so vsi. Ru-deče-bela zastava je zavihrala, ljudje so klicali: „slava"; vsi so se pripravili na pot in v rokah stiskali orožje. Opat Janez je stopil višje in dal vsem blagoslov. „Vsegamogočni Bog vas varuj na potu in daj zmago vašemu orožju! Povrnite se zdravi v naso sredo, kjer bomo za vas prosili ..." Vojščaki in ljudje so pokleknili. Bobni in rogovi so zadoneli, in zadnjič so si prijatelji segli v roke. „Na svidenje!" „Na zmago krščanske vojne!" Hroznata je jezdil v sredi tovarišev Rizka iu Nekrase skozi vrata. Še enkrat je pogledal h kapelici, zavrtel s čelado in dirjal iz svoje dedščine v podobami knuza zlobnosti, ki je kot vodja vseh vstaj-nikov in učinitelj vsakega upora brauil se biti podložen Najvišjemu v nebesih. S tem pregrešnim činom so spojili predrzne govore in spise, v katerih se brez mere in sramožljivosti zasramuje svetost najvažnejših reči in proslavlja ona protipostavna prostost misli, ki je plodovita mati krivih mnenj ter ob enem ruši krščanske običaje in temelje državljanskega reda in družbe. Ta žalostni čin se pa ni samó z vednostjo, temveč celó z očitim pospeševanjem in navduševa-njem vladajočih pripravljal, priredil in izvršil. Tužno in skoraj neznanski je povedati, da se iz tega vzvišenega mesta, v katerem je Bog postavil sedež svojega namestnika, izliva hvalisauje zoper Boga upirajoče se človeške pameti, in da se smejo tam, od koder navadno dobiva vesoljni svet nepokvarjene uke evangelija in svete izveličanja, v pregrešnem nasprotji z obstoječimi razmerami nekaz-njeno s spomeniki poveličevati sramotne zmote in celó krivi nauki. Takó daleč so nas privedli časi, „da.smo videli zlodejstva opustošenja na svetem kraji". Ker Nam je tedaj vodstvo krščanskih zadev izročeno, kakor tudi branitev in varstvo vere, pričujemo v očigled tega nevrednega stanja okoliščin, da se je z ono krivico razžalilo rimsko mesto ter najostudneje ranila svetost krščanske vere; tugovaje in ugovarjaje naznanjamo celemu svetu to sveto-kradno dejanje. (Konec sledi.) Politični pregled. V L j u bij an i, .9. julija. Notranje dežele. Tržaški namestnik baron Pretis-dagnodo je v soboto izročil vodstvo namestništva podpredsedniku vitezu Rinaldiniju. Predvčeraj se je poslovil od uradništva. Odpotoval bo v toplice Aussee. Srečno pot! Kazenska preiskava zaradi izgredov v Kla-dnu je končana. Blizo sto rogoviležev sedi v zaporu ter čaka razsodbe. Vojaki so še vsi v Kladnu. Posameznim osebam so došla pisma, ki preté, da bo v kratkem celo mesto zletelo v zrak ali pa pogorelo. Župan Hrade je odstopil. Namestu njega je izvoljen prvi svetnik dr. Hruška. Ogerska stranka Apponyi-jeva obravnava zaradi zveze s skrajno levico. Slednja, ki broji 90 članov, je razven petnajstih pripravljena sprejeti do-sedaj izpodbijano podlago dualizma ter se bo vde-ležila delegacijskih razprav. V u h nje države. Stališče papeža Leona XIII. glede odpo-tovanja iz Rima smo že večkrat na tem mestu, kakor tudi v člankih zadostno pojasnili. Ce tedaj navajamo vesti raznih listov tudi brez opazk, storimo to le s pridržkom. „Tribuna" pravi, da bo neki kardinal s posebnim nalogom odpotoval na vse katoliške dvore. „Italia" celó trdi, da Vatikan že dlje časa pošilja dragocenejše predmete v inozemstvo. Srbski metropolit Mihael je pri petstoletnici bitke na Kosovem polji imel govor v Kruševci, v katerem je proslavljal na zgodovinski podlagi junake propalega carstva. Konečno pa je dostavil željo: „Spomin na rodoljubne junake naj nas potomce navdušuje, vzgled njihov nas uči, ljubiti narod in vladarja ter zaničevati in proklinjati izdajice. Zbe- rimo se okrog mladega kralja Aleksandra in nikdar ne pustimo, da bi kdaj med aami navstal izdajica. Vi pa, nesmrtni junaki tu gori v nebeškem kraljestvu, ti veliki car Lazar in vsi, ki ste za sv. Križ in svoj narod padli na častnem polji, zrite na nas potomce, ki vas prosijo posredovanja pred večnim prestolom pomoči, da bi se z epe t ponovilo srbsko carstvo in združili vsi razkosani deli našega naroda." Stari gospod, kakor vidimo, ima srce na jeziku ter brez bojazni govori o združenji „razkosanih delov srbskega naroda". Kjer se čujejo take besede, tam gotovo ni mogel prisu-stvovati Iiistič. Bolezen prvega regenta ima menda svoj vzrok v napominani protiavstrijski izjavi. Bolgarska vlada pazljivo zasleduje obravnave avstro-ogerskih delegacij. Nič se ne prezre in vsako ugodno besedo glede Bolgarije objavljajo poluuradui listi po deželi. Zaradi tega se pa vzlic finančnim težavam, s katerimi se mora baš sedaj boriti vlada, opazuje povsod le najboljše upe v boljšo bodočnost. — Primanjkljej v letošnjem proračunu bo znašal nad deset milijonov fraukov, skoro ravno toliki so pa tudi davčni zastanki, katere bo treba iztirjati. Mnogo je davkoplačevalcev, katerim ne gre denar izpod palca; zaradi tega je ukazal vsled predloga liuančnega ministra pravosodnji minister sodiščem, naj pri eksekucijskih prodajah hitreje postopajo. Kjer ni premičnin, smejo se prodati tudi dolgu primerne parcele davkoplačevalcev. To velja sicer tudi v drugih državah, toda v Bolgariji ščuva vladi nasprotna stranka narod zoper to „izjemno postavo" ter agituje zoper njo z besedo in pismom. „Journal de St. Petersbourg" piše: „Ruskemu poslaniku Persiauiju izkazana čast pri maziljenju srbskega kralja dokazuje, da se je navzočnost njegova tolmačila tako, kakor se je morala tolmačiti. Ta prisotnost z nova kaže, kako živo se zanima Rusija za Srbijo in kraljevsko hišo." No, to menda vsak rad verjame ter ni treba še posebnih dokazov za to. — Vest, da hoče Avstrija pomnožiti svojo mornarico na Dunavu, je vzbudila v Rusiji veliko pozornost. „Mosk. Vjed." vidijo v tem načrtu .prodirajoče' namene Avstro-Ogerske, češ, prilastiti si hoče izključno vojaško oblast na reki Dunavu, ob enem pa tudi v Rumuniji, Srbiji in Bolgariji. Ko bi Rusija imela tako reko, ki bi tekla večinoma po ruskih tleh, prisvojila bi si jo bila že zdavnej za vojaške namene, kakor se dandanes giblje na valovih Urnega morja muogobrojna ruska mornarica vzlic temu, da Rusiji to prepoveduje pogodba in jej je prepovedano hoditi z vojnimi ladijami skozi Dardanele. Poleg tega pa napominani list sam priznava, da more Rusija zapreti izliv Dunava. čemu tedaj tolik šum in ropot? „Gazette du Midi" z dne 25. junija pripoveduje o zanimivem sestanku. V kopališči Vichy-ju na Francoskem so ob enem v istem hotelu bivali ruski vojni minister pl. Vanovski, francoski vojni minister in general Miribel, Ferry pa je stanoval v okolici. General Miribel velja za načelnika francoskemu generalnemu štabu v slučaji vojske. Zanimivo je na eni strani, da so ruski poluuradni tisti oporekali političnemu pomenu potovanja ruskega vojnega ministra, na drugi strani pa da ni pisal nobeden pariški list o potovanji francoskega vojnega ministra in generala Miribela. „Kreutzzeituug" zaradi tega pravi: „V resnici, jako zanimivo! Ali so se oba ministra in načelnik velikega generalnega štaba res le zaradi tega sešli v hotelu vichyskem, da si potožijo svoje telesne bolečine in se pomenijo o zdravilni moči vichyske vode?" Bavarski katoliški shod se bo sešel v drugi polovici meseca septembra. Priprave se marljivo vrše. Poslovni krajni odbor se je v Monakovem že osnoval pod predsedstvom kneza Karola Lt>wen-stein-Wertheima. Tudi potrebni odseki so se izbrali, ki se bodo pomnožili še z vrlimi katoliškimi možmi, Nagovor papežev v konzisto riji dne 30. junija 1889. Častiti bratje! Kar smo zadnjič v Svojem zadnjem nagovoru na ravno tem prostoru povedali, da se namreč v tem slavnem mestu pripravljajo nove in težke nezgode zoper cerkev in rimsko papežtvo, to se je na Našo največjo duševno žalost in pohujšanje vseh dobrih izvršilo. — Zaradi tega smo V&s izjemoma sklicali, da nam je priložnost izjaviti se, kako Nas je prevzelo nevredno dejanje, in da s primerno prostodušnostjo in v Vaši navzočnosti obsodimo to zlodejstvo. Po prevratu reda in razmer v Italiji in oro-panju Rima videli smo pač, kako sta se naša pre-sveta vera in apostolski Stol neprestano žalila; toda zlobna razkolništva trdovratno hrepene po hujšem, dosedaj še nedovoljenem. Obsedeni so bili na to, da bi prestolnici katolištva vsilili oblast brezbožnosti in vsakoršne nenravuosti, in zaradi tega povsod upihujejo plamen zavisti, da bi napadli to trdnjavo katoliške cerkve, ter se trudijo, da bi, če mogoče, uničili v temelju vogelni kamen, na katerem sloni. In tako se žurijo, kakor da bi v tolikih letih ne bili že učinili zadosti nesreče, prekositi same sebe v predrznosti ter postavljajo v najsvetejši dan cerkvenega leta javen spomenik, da bi potomcem priporočali duha nepokorščine zoper cerkev in ob enem napominali, da hočejo sedaj biti boj na življenje in smrt zoper katolištvo. — Da nameravajo posebno to provzročitelji in glavni pospeševatelji storjenega, jasno je iz stvari samih. S častmi obsipajo dvojnega odpadnika, sodiščno dognanega krivo verea, ki je ostal do zadnjega trenotka trdovraten nasproti cerkvi. Da, ravno iz tega razloga ga smatrajo za vrednega odlikovanja; kajti, kakor znano, imel ni nič hvalevrednega na sebi. Učen ni bil posebno; spisi njegovi pričujejo, da je bil pristaš pantejizma in sramotnega matenjaliznia, zapleten v najnavadnejše zmote in pogostoma sam sebi nasprotujoč. Ne krasi ga niti ena krepost: kajti proti njegovi nravnosti govorita potomcem kot dokazili najskrajnejša zlobnost in po-pačenost, h katerima priženo človeka neukrotene strasti. Izvršil ni velikih dejanj, pridobil si ni odličnih zaslug za splošnost: polnemu zvitosti in sleparije je postalo za navado, da se je hliuil, lagal, dal samo sebi kaj veljati, da ni prenašal protimnenj in da se je dobrikal. če tedaj takemu možu izkazujejo toliko časti, pomeniti more slednja le to, naj se celo življenje vredi ločeno od božjega razodetega nauka, ločeno od krščanske vere, ter se duše ljudi popolnoma odtujijo oblasti Jezusa Kristusa. — To je ravno nakana in delo zlobnih razkoluištev, ki na vsak način hočejo pregovoriti države od Boga ter najsrditeje bijejo najskrajnejši boj s cerkvijo in rimskim papežtvom. Da pa postane razžaljeuje tem očitnejše in poznatejše, sklenili so prirediti prav slovesno in mnogobrojno obiskovano slavnost odkritja. Rim je one dni gledal ne majhno, iz vseh krajev segnano množico ljudi; protiverske zastave so nesramno okrog nosili, naj-ostudnejše pa je to, da niso manjkale tudi take s tujino. Križarji so drvili za njim. Ljudje so gledali za njimi. Kmalu je prišla četa križarjev iz zahodnega Češkega v gozd, ki jo je zakril očem domačinov. Kadarkoli se je raznesla vest po krščanskem svetu, da je padel Jeruzalem v moč sultanovo, napeli so kristijani vse moči, da bi se sv. dežela zopet osvobodila iz rok sovražnikovih. Papeži so pošiljali k vladarjem sele s prošnjami, da bi šli v vojsko za Odrešenikov križ. Ljudje vsake vrste so se zbirali pod zastavo križa. Dvakrat že so se podali evropski kralji proti vzhodu. Zdaj pa je klical papež Celestin III. tretjič; povsod po krščanskih deželah so jezdili njegovi poslanci in so nagovarjali na vojsko. „Zadnji jeruzalemski kralj je vjet! Kjer je kdo, pomagaj ! Jeruzalem je ponižan, zibelka Odrešeni-kova je v sovražnikovi oblasti, sveta mesta so oskrunjena. Ako ne bo kmalu Saladin pobit, pridrvi na Evropo in tudi nas podvrže." Iz ljubezni do Palestine in iz strahu pred sovražnikom so se pripravljali vladarji Friderik Bar-barossa, Filip II., Rihard Levosrčnik in drugi. Med vrstami križarskimi so bili tudi Čehi pod knezom Depoldom. Takrat so upali vsi, da bodo pobili po- polnoma sovražnika in obnovili kraljestvo jeruzalemsko in je utrdili na večne čase. Apulija je bila določena kot zbirališče vseh križarjev. „Vidim že," veselil se je Hroznata, „bliščeti se križe na cerkvah, kjer se dozdaj polumesec blišči. Pa novo kraljestvo moramo močno utrditi. Posebno je potreba izvoliti hrabrega in tudi modrega kralja. Dosedanji kralji so nespametno ravnali, ko so se zapletali v nepotrebne vojske." „Kje pa bomo našli novega kralja, gospod?" „Zares, težka volitev. Gotovo se bo oglasilo več kandidatov za novi prestol: tudi kralji imajo svoje ljubljence, katerim bi radi pomogli do kraljeve časti. Bog daj, da ne bi izpodletela zmaga tej križarski vojski zaradi nesloge!" — Hroznata je hitel s svojim oddelkom, da pride o pravem času na določeni kraj. Ponosen je bil na toliko hrabrih junakov; upal je tudi, da se bodo srčno vojskovali in da bodo s svojimi rokami pripomogli k zaželjeni zmagi. „Neki sel nas je dohitel s Češkega" — Hroznata se je zavzel: „Morda je kak prostovoljec." rS teboj hoče govoriti, gospod." Sela so pripeljali k Iiroznati. Vojna se je uta- borila na ravnini blizo gozda, da se okrepi s spanjem na daljšo pot. „Pozdravljen bodi! Kakošno vest prinašaš za nami iz ljube domovine?" „Jako žalostno. Knežji prestol je osirotel. Bre-tislav je mrtev." „Naš gospod, naš knez?" „In lastna brata stojita si nasproti. Domača vojska nam preti. Pfemisl Otokar se bo vojskoval z Vladislavoui za očetovski prestol, češko je razdvojeno ravno zdaj, ko so njegovi junaški sinovi na poti do daljne, tuje dežele; eni bodo pobijali druge. Slabo je naši domovini. Grof Černin podpira starejšega Otokarja, mlajši plemenitaži so naklonjeni Vla-dislavu. Ljudstvo visi med obema strankama." „Koga si žele kmetje in župani?" „Pravo je na Otokarjevi strani; starejši je in starost je dozdaj odločevala. Toda knezi nočejo tega priznati, in domovina je v razporu. Vrnite se domov; tudi brez vas bodo dobili Palestino. Prej mora biti mir in pokoj doma, in še-ie potem morete se za oboje brigati na tujem. Vrnite se, hrabri junaki, kajti krvavi vaša domovina." „Toliko zaprek se mi stavi v obljubljeni vojski." (Dalje sledi.) stanujočimi v Monakovem. Prvi nalog krajnega odbora bo ta, da ustanovi deželen odbor, v katerem bodo vsi stanovi in razredi katoliškega prebivalstva, časnikarstvo itd. zastopani. V Spanjaki zbornici so se vršili dne 5. t. m. burni prizori. Dva posLuca sta se s palicami spoprijela ter so ju komaj ločili. Večina in manjšina sta si pretila ter se psovala. Predsednik je polomil štiri zvonce, predno se mu je posrečilo napraviti toliko reda, da je mogel minister Amijo nadaljevati svoj govor. Na Kreti, kakor poroča „Times", je položaj postal zopet kritičen. Neka ruska ladija je danes iz Aten odplula v Kanoo. Obravnave mej turškim pooblaščencem, Mahmudom pašo, in kretskim odsekom so se začasno pretrgalo. Konzuli se ua vso moč trudijo, da bi se zadeva gladko poravnala. Izvirni dopisi. Z Notranjskega, 7. julija. (Živela notranjska zavednost!) Tako je pisal „Slov. Narod" 4. t. m. Res, živela med Notranjci prava zavednost, kolikor jo je, pišem tudi jaz danes. Ali kot Notranjec moram odkritosrčno trditi, da prave zavednosti pri našem kmetu ne najdem! Da pa se mi na to ne bo moglo oporekati, vprašam ob kratkem: V čem obstoji notranjska zavednost? Morebiti v tem, da si voli za svoje župane večinoma prodajalce, trgovce, krčmarje itd.? Ali je morebiti naš kmet prav zaveden, ako nepremišljeno vedno v dolgove leze? In koliko je gospodarjev na Notranjskem, da še ne vedo mere svojega dolga. Ali je morebiti sedanja gizdavost v obleki zavednost? Ali so prav zavedni tisti Notranjci, kateri svojim sinovom in hčeram tisočake dote obetajo brez premisleka, kje jih bodo vzeli? Ali se morda pošteno zavedno praznujejo notranjske ženitnine, pri katerih večinoma cele dneve in uoči brezpotrebno denar zapravljajo? Pri katerih in kolikih kmetih uajdemo pravo naprednjaško zavednost? Morebiti pri tistih, ki noč in dau gledajo po postranskih zaslužkih, zemljo pa v uemar puščajo? Ali pri tistih, ki za vsako malenkost tekajo od sodišča do sodišč.», od advokata do advokata? Tako bi še dalje pisal o notranjski zavednosti. Omenil sem to le ob kratkem v pojasnilo tistim, ki imajo vedno zavednost na jeziku. Bolje pa bode, ako kličemo v prihodnje vsi: „Poduka smo potrebni!" Iz Naklega, dne S. julija. Hude dneve preživela je fara nakelska koncem pretečenega leta, kakor tudi v letu tekočem; — zgubila je namreč svojega večletnega, zaslužnega župnika gosp. Ant. Zamika in kmalu potem gosp. J. Alijančiča. V to opravičeno je bilo veliko veselje v srcu vseh dne 3. jul. ob '/38. uri zvečer, ko je prvikrat za stalno stopil na tla fare nakelske novoizvoljeni, zelo vneti ter za čast božjo jako zaslužni gosp. župnik Fr. Rome. Pripeljal se je iz Kranja v spremstvu gg.: administratorja Lavrenčiča, župana V. Korenčana in ka-pelana V. Orehka v praznično ozaljšano Naklo, kjer so ga farani spoštljivo pozdravili. Sest prekrasnih, umetno izdelanih slavolokov z napisi slovenskimi in latinskimi, zastav narodnih in cesarskih veliko število ter mlajev na stotine — dičilo je cesto na desno in levo, po kateri se je peljal. Zvonilo je pri farni in podružuih cerkvah ter streljalo e topiči. Najlepši prizor pa je bil pri lepi kapelici lurške M. B., uprav v sredi Velikega Naklega. Tamkaj se je zbral občinski zastop v polnem številu, cerkveni ključarji, šolsko vodstvo z otroci ter na stotine faranov. Poleg kapelice in krasnega slavoloka pa — vihrale so med ljudstvom tudi cerkvene zastave. Tu se je vršil pozdrav v ginljivih besedah po gg.: administratorju, županu, učitelju Travnu ter županovi hčerki, gospici Mariji, ki je podala konečno gospodu župniku lep šopek cvetlic. Ne jedno oko ni bilo suho, ko se gospod župuik solznimi očmi zahvali na srčnem sprejemu ter farane izročuje Mariji Devici ter sv. Petru. Na to šli smo v sprevodu v cerkev, kjer nam je podelil prečastni sv. blagoslov. V nedeljo 7. t. m. pa se je vršilo slovesno vmeščenje z redko častjo. Iz Ljubljane sta došla p. u. gg: kanonika Urbas in Jeran ter sosednih duhovnih gospodov 14, njim na čelu preč. gospod dekan Mežnarec. Izmed svetnih veljakov smo opazili blagorodna gg.: c. kr. okrajnega glavarja Merka in c. kr. okrajnega sodnika Stareta in župana kranjskega Šavnika. Točno ob 10. uri je šel sprevod iz krasno ozaljšanega župnijskega dvora med zvonje-njem, streljanjem topičev v isto tako lepo odičeno farno cerkev, kjer nam je p. n. g. kanonik Jeran v globoko premišljenem, prelepem in ginljivem go- voru predstavljal preč. gosp. župnika kot vodnika-varuna ter vnemal farane k ljubezni dušnih pastirjev. Po slovesni sv. maši je bila zahvalna pesem iu potem sprevod iz cerkve v župnijski dvor. Pri obedu, kateri je priredil gostoljubni gosp. župnik svojim gostom, bila je dolga vrsta napitnic: sv. Očetu, presvetlemu cesarju, prevzvišenemu gosp. knezo-škofu Jakobu ter vzlasti novemu gospodu župniku, da njega Oče nebeški ohrani, živi in bla-goslovljaj dolgo, dolgo vrsto let v lepi fari nakelski v čast božjo ter blagor ljudi. Bog daj! Dnevne novice. (Presvetli cesar) je daroval občini Brusnicam 200 gld. za popravo župnijske cerkve. (Deželno-zborske volitve.) Najživahnejša volitev je bila v Ljubljani. Agitacija je bila «ilna, ker nekateri uradniki banke „Slavije" in ožji pristaši „Slov. Naroda" so spravili na volišče volilcev, kolikor mogoče. Ko je bila včeraj določena ožja volitev med g. dr. Moschetom iu g. Ivanom Hribarjem, začeli so nabijati plakate, na katerih so „narodni" volilci priporočali g. Hribarja. Danes je bila vde-ležba še mnogobrojnejša. Prišlo je 673 volilcev; od teh je glasovalo 351 za gospoda Iv. Hribarja, 322 za gospoda doktorja Alfonza M o s c h e t a. Reči smemo, da so večinoma zavedni volilci bili na strani g. dr. Mosche-ta, ki bi bi! gotovo zmagal, da se je za polovico toliko agitovalo, kakor za g. Hribarja. G. Hribarja pristaši so slavili svojo zmago v raznih krčmah, posebno živahno „pri Sokolu" pred škofijo. Slovenija je ¡zveličana! — O drugih volitvah nam je še dostaviti, da je dobil gospod Šuklje včeraj v Metliki 113, v Črnomlji 78, v Višnjigori 16 glasov. — V Kočevji je dobil g. R. Braune 96, v Ribnici 56 glasov. (Trgovska in obrtniška zbornica) je sinoči izvolila za deželna poslanca z 21 glasovi g. Antona Klein a, s 14 glasovi g. Frana Ks. Souvana. G. V Petričie je dobil 5 glasov, g. Ferd. Souvan 1, g. Horak 1. („Edinost") piše v zadnji številki o deželno-zborskih volitvah na Kranjskem med drugim to-Ie: „V okolici ljubljanski sta voljena gg.: Povše in Ogorelec, zadnji mesto viteza dr. Bleiweisa. To je edini žalostni vspeh strastne agitacije nekaterih zagrizenih kapelanov kranjskih. Posledice se bodo kmalu pokazale. Kaj več o volitvah prihodnjič." Radovedni smo, kaj bode „Edinost" prorokovala s svojega kurulskega stola. Mi jo bodemo verno poslušali in ji stvarno odgovarjali. Že danes pa ji povemo, da propada g. dr. viteza Bleivveisa niso krivi kapelani, marveč župani, oziroma kmetje v ljubljanski okolici. Do zadnje ure pred volitvijo se je duhovščina strogo držala discipline in hotela glasovati za g. dr. viteza Blehveisa. Ako nam ne verujete, vprašajte gosp. Ogorelca. Gospodje pri „Edinosti" naj se ne vtikajo v kranjske razmere, ker jih ne poznajo in sodijo v krivi luči. Kapelani so sedaj uboga para, po kateri sme udrihati že vsak agent in rokodelski pomagač. To je sad one svets k e kulture, s katero hočejo naši liberalci osrečiti slovenski rod. (Tržaški namestnik) baron Pretiš - Cagnodo je v soboto izročil vodstvo namestništva podpredsedniku vitezu Rinaldiniju ter se pismeno poslovil od vseh uradov. (O pokojnem knezoškofu mariborskem) zrni „Katholische Kirchenzeitung" povedati, da je ime-novanec pisal sestavke med ostalim tudi v „Slov. Gospodar". Pisalec teh vrstic o tem ne dvomi, ker je zadevo zasledil sam v tedniku. Sedanjega pokojnika je namreč enkrat poslušal govoriti v stolni cerkvi, a nekaj časa pozneje je dotični predmet obravnaval „Gospodar" pod znamenjem, kakoršno se nahaja na podobah, predstavljajočih svetnika-zavetnika episkopovine lavantske. (Nadvojvoda Albreht) je daroval za zidanje misijonske hiše v Kočevji 100 gld. (G. dr. Vinko Gregorič) se je povrnil iz Pariza v Ljubljano in pričel zopet svoje zdravniško delovanje. (Strela) je ubila minolo soboto popoludne pri sv. Duhu v staro-loški župniji žensko, ki je hitela z motiko na rami s polja domov. V Orehku šmar-tinske župnije pri Kranji je strela udarila v gospodarsko poslopje, ki je pogorelo. (Cesar na Tirolskem.) Kakor pred nami ležeči meranski „Burggriitler" piše, je deputacija odbora za stavbo spomenika \Valtherju bila pri cesarju ter ga prosila, naj bi se vdeležil odkritja istega v Bol-canu. Cesar je odgovoril, da se to sicer na dan slavnosti ne bode moglo zgoditi, pač pa da si želi spomenik ogledati pozneje, ko bode obiskal cesarico, ki se bo mudila v Meranu meseca septembra in oktobra. (Blizo Celja) je znan ces. kr. komornik grof Hubert Harnencour-Unverzagt. Leta 1885 mu je umrla soproga Josipina, rojena grolica Mitrovska. Vdovec se je te dni zaročil z mlajšo sestro pokojniee. (Toča po Istri.) Z mnogih strani se poroča, da je toča po Istri napravila veliko škodo. Posebno v Občini in Vrtenelji je vse uničila. (Krese žgali) so pred praznikom slovanskih blagovestnikov po raznih krajih. Iz Dobrne se nam piše, da je poleg kresa se prvi topič oglasil na Vi-nah, v rojstvenem kraji leta 1864 prenaglo umrlega slovenskega pisatelja Pukmajstra. Tukajšnjo strelbo zadušili so pa topiči na hribu Božnikovem blizu toplice, odkoder so se videli malone vsi kresi. (Učiteljica-groflca.) Gospodična Engelhardt, učiteljica v Prosnici, se je pred nekaterimi dnevi poročila z ogerskim grofom Vay. To ime poznajo tudi na Spodnjem Štajerskem. (V Iki tik Opatije) je, kakor smo že onidan povedali, društvo v podporo vzbolelim duhovnikom postavilo lastno hišo. V ta namen je neki neimenovani dobrotnik sam priložil 20.000 gld. Društveniki bodo, kakor se nam piše, od dne 1. avgusta tam našli stanovanje brezplačno, neudje pa proti pri-mernej odškoduini. (Na c. kr. učiteljišču v Bolcanu) na Tirolskem deluje, kakor znano, kot profesor gospod Heurik Schreiner. Ker je imeuovanec naš rojak (iz Ljutomera) iu slovenski pisatelj, naj iz letošnjega šolskega izvestja rečenega zavoda naznanimo, da se tam iz peresa gospoda profesorja nahaja sestavek, ki govori o prirodoslovju po ljudskih šolah-jedno-razrednicah. Naslov članku je: „Der naturgeschicht-liche Unterricht in der einklassigen Volksschule. Ein Beitrag zur Methodik in der Naturgeschichte von Heinrieh Schreiner, k. k. Professor." Učencev na zavodu bilo je 67, po razredih 20, 15, 17, 15. Poleg drugih običajnih podatkov nahaja se v iz-vestju tudi učni načrt za c. kr. učiteljišča, kakor se bere, vsled želje duhovnikov in učiteljev, kateri učence pripravljajo za vzprejetje v take zavode. (Zgodbe sv. pisma), Knechtove, ki jih je poslovenil velečast. gosp. dekan Skuhala, bodo, kakor čujemo, v kratkem razposlali med svet v drugem . natisu, nepremenjenem. (Umrlo) je v Ljubljani od 30. junija do 6. julija 17 oseb in sicer 8 moškega, 9 ženskega spola; mej temi v dež. bolnišnici 7, v hiralnici 3. — Rojenih je bilo v ravno tistem času 17 otrok, mej temi 9 moškega in 8 ženskega spola. (Posojilnica v Ornomlji,) registrovana zadruga z neomejeno zavezo, je imela v prvem polletju prometa 82.392 gld. 27 kr. Hranilnih vlog je bilo vloženih 22.076 gld. 78 kr., vrnjenih 10.236 gld. 9 kr. Izposodilo se je 29.365 gld. (Zavarovalnica „Assicnrazione Generali" v Trstu) je v letu 1888. izplačala za 34.824 škod vsled požarov 9,643.195 gld. 95 kr., plačila in troški pri cenitvah so znesli 234.396 gld. 60 kr. Od začetka je društvo izplačalo za škode 217,257.394 gld. 75 kr. Rezervni zaklad znaša 38,369.849 gld. 10 kr. Zavarovalna svota za življenje znaša 110.813.920 gld. 80 kr. Čisti dobiček v miuolem letu je znesel 680.019 gld. 93 kr. (Razpisano) je pri okrožnem sodišču v Novem mestu mesto svetovalca dež. sodišča. Prošnje do 21. julija. — Razpisane so učiteljske službe: na enorazrednici v Dragi z letno plačo 450 gld., do-klado 30 gld. in stanovanjem; na enorazrednici v Poljanah s 400 gld., doklado in stanovanjem; na enorazrednici v Banjiloki s 450 gld., doklado in stanovanjem; na enorazredniei v Ovčjaku s 400 gl., doklado in stanovanjem; na trirazredni ljudski šoli vDobrepoljah druga učiteljska služba s 450 gl.; na dvorazrednici v Kopriv 11 iku druga učiteljska služba s 400 gld. in stanovanjem. Prošnje do 31. julija. Telegrami. Kernov, 0. julija. Stanje štrajka bistveno nepremenjeno. Tovarnarji se branijo obravnavati s strokovnimi društvi manufakturnih delavcev, marveč le neposredno s tkalci, ki služijo pri njih. Delavci pa vstrajajo pri tem, da se skupno poravnajo razprtije, Oblastnija. je ukrenila za dobo št raj k a obširne varstvene naredbe. Moja je vojaški zasedena, da bi so zabranilo vsako vplivanje ali slučajno vspre-jeinanje nemških delavcev. Dosedaj ni bilo povoda za posredovanje oblastnij. Rim, 8. julija. V zbornici je Crispi danes odgovoril na interpelacijo Oavallottijevo glede dveh v zapor odvedenih oseb v Trstu in postopanja avstrijske vlade nasproti izletnikom v Trst in Trident, da je avstrijska vlada popolnoma pravilno ravnala. Izjave Kalnoky-jeve v delegacijah so dostojne, modro in pametne. Glede katoliškega shoda se je Crispi skliceval na dotični Taaffejev odgovor v državnem zboru. Carjigrad. 1». julija, lieuterjevo izvestje: Iver je turški pooblaščenec na Kreti, Mahinud paša, odklonil tirjatve nezadovoljne stranke, plačati niso hoteli kmetje zapadnih pokrajin desetnine. Vojaki in orožniki, ki naj bi posredovali pri pobiranji desetnine, so se morali precl prebivalstvom umakniti, da se za-brani prelivanje krvi. Dijaška kuhinja v Celji. Za III. društveno, šolsko leto 1SS8/9 so darovali naslednji preoastiti gospodje: 2 gl. — kr. ^ M JI 8 „ 3 2 ., 50 Peter Erjavec, župnik v Trbovljah .... J. Mastnak, župnik v Slivnici..... L. $., hrvatsko-ogerski državljan v Celji ... 4 „ Ekscelencija knezoškol" za maj ...... 4 „ Martin Sevnik, župnik v Št. Petru pod sv. Gorami .............. 5 „ Anton Keich, c. kr. blag. uradnik in hišni posestnik v Gradei..........5 „ Ivan Fišer. c. kr. notar \\ Mokronogu .... Veselica 19. maja t. 1. v Žavcu...... Ekscelencija knezoškof .lakob Maksimilijan za junij............ . . Mat. Gril, koncipijent v Postojini mesečnino za marc, april, maj, junij in julij...... V. Plaskan, župnik v Zibiki zopet.....(3 „ 75 „ A. Brumen, c. kr. sod. pristav v Slov. Bistrici . 1 „ — „ J. Cizej v Slov. Bistrici......... 1 „ — „ Vsem blagim dariteljem presrčna zahvala v imenu naše mladine in pridnih ubogih dijakov. Uljudno prosimo še daljnih milodarov. V CELJI, dne 30. junija 1SS9. Maks Veršec 1. r. Mihael Vošnjak 1. r. blagajnik. predsednik. T u j c i. 6. julija. Pri MtUidu: Fuchs, potovalec, iz Budimpešte. — Winke, in Glanz, z Dunaja. •— Fuchs, trgovec, iz Berolina. — Müller in Thlimer, trgovca, z Dunaja. Pri Slonu: Nalsini, kemik, iz Trsta. — Dembergcr iz Tržiča. — Rupnik. gostilničarica, iz Idrije. — Leo z Dunaja. — Kandas, potovaleo, iz Praire. Vremensko .sporočilo. C | ¿S i Cas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v m m opazovanja znikomera v mra toplomera po Celziju ! 7. u. zjiu. 736 7 140 brezv. megla 7 2. u. pop. 7361 25-(i si. jzap. jasno 000 ¡9. u. zveč. 734-3 19-2 si. vzh. n Srednja temperatura 19-6°, in 0 8° nad normalom Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 9. julija. Srebrna O 7a 100 16 °!o 83 gl. 80 kr. 5 «¡o avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta . . . Akcije avstr.-ogerske banke . . . Kreditne akcije ....... London .......... Srebro .......... Francoski napoleond...... Cesarski cekini ....... Nemške marke ....... 84 70 . 109 80 . 99 80 906 — . 301 50 119 t. 49 9 m 46V, 0 64 ^ficfc "it "ififififbftr M Ivan Puch, M (¿radec, Strauehergasse štev. 18. v Ljubljani, Dr. Anton pl. Schoeppl. >000000001 Edini zastopnik naslednjih tvrdk: Humber in drugovi v Beestonu, Wolverhainptonu in Coventry-ju; Hillmann, Herbert in Cooper v Coventry-ju; Winkel-hofer in Jaenicke v Chemnitz-u; DUrrkopp in drugovi v Bielefeldu: Marsch in Kretschmar, 1. tvrdka za Star-kolesa v Dresdonu. Glavno zastopništvo za Avstrijo tvrdko Schvvanitz in drugovi, tvrdka za gumi v Berolinu . Albert Bauer, tvrdka za liddelnovo kurbelne v Elsterborgu. Izdeluje in popravlja kolesa vsako vrste ter dii poroštvo, da se vso pravilno izvrši. Prodaja tudi nadelnice. Stare stroje zamenjuje po najviši ceni. Veliki in lepoležedi prostor za vežbanje. (3—3) Odlikovan: 187 .3, 1881. k Uralu Eberi, g Izdelovalca oljnatih barv, flrnežcv, lakov JC in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X X ID It. za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. ^ nego vse te vrste v prodajalnah. X X X X X X X X X X v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno tino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploičevinastih pušicah (Blechbüchsen) v domačem ~ lanenem oljnatem lirneži najfineje naribane in boliše Josip Deiller, tovarna za cerkveno blago in razprodaja —= cerkvenih oprav =— na ]>nnaji VIT., Zieglergasse 27. Zastopnik Franc Itifickiiei1. Proti gotovi naročbi se n a j t o o n e j e i z v r š u j e j o vsakovrstne cerkvene oprave kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, zastave itd., kakor tudi eeli oritaii ® Odlikovan: 187.3, 1881. SfE>- □ iseldorfske oljnate barve v tubah. ADOLF HAUPTNIANN, prva kranjska tovarna gj^oljnatili barv, fiineža in laki v > Ijjubljaiii. * Pisarna in zaloga: SsSoli-slti drevored <» (semeniščno poslopje). Filijala: Slonov« ulico 10-1£5 priporoča slikarjem, (lijakom, stavbenim in pohištvenim mizarjem, likai-jeiu kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstne izdelke ter pošilja na zahtevanjo cenilnike zastonj in franko. Oljnate barve v ploščevinastili pušicah le najboljše vrste, posebno pripravne za razprodajalce, po znižanih cenah; v dežah od 25 klgr. naprej primerno ceneje. SVlJfia) «AAAAAAAAAi £ Kupovalcem večjih množin y prednostne cene. Perstene, mineralne in kemične barve. j Vse vrste slikarskih in i likarskih čopičev in ^ slikarske patrone. Vrelec „Carintliia", | alkalična kiselica, nahajajoča se poleg gradu Hageuegg na Koroškem, odlična krepčilna pijača, katera se zlasti radi močne vsebine lithija (Lithion) priporoča kot zdravilo proti boleznim v ledjih in v mehurji, ker jih večinoma prepreči ali celo odstrani itd. Glavna zaloga je v Železni kapli (Eisenkappel) na Koroškem, od tod se (pošta v Kapli) razpošilja ta kiselica v svet; za Kranjsko in Istro zalaga gosp. Miha Kastner v Ljubljani. (?)