St. 31.
V Gorici, 30. julija 1886.
Tedaj XVI.
„Soaa" izhaja vs-ik potc!; in vclj* po jioiti nrejemana alivOoriii <ia rtnm poftiljann:
\\0   Ut.......t.    i   l«)
r..i it.........    :o
Vvltrt l*t;»      ......'. l'»
I'ri uzitauifih iit   t.tk.i tuJi  ;•»¦» ../-<>-
tUmieah" *c |<lac'.ij»' /a iiava.liiij trinliiji-
no vrstu:
8 kr. *e se mka 1 kiat
I:::::: :; I:
7.% v*H *rkn   |»« |in»-ii«rn
SOČA
Po^iiiieeoe s»«vilbe *e dobivajo po tr. y t,.l»aUiiui:Vob v" gosposlri ulici :,   nn  Rtnrcm tvgu f r -Trstu,  via Ca-
in v Iran ilti ulici ¦
i\\ -r liTugovoljno po5il.ifl.io snf-i»-' v O.irtci Via Moronto ninti fin oprAvnifitvu „So?o'«
12, I.,
Via dolla (Voce St. 4. U.
Kokiiiust so 11c vraiiajo; dopiai naj se lilugovuljno franknjcjo, — Delalo-'iii iu drog-iiu m'prcnininini ri> naimVt.a xnifrvakosc ojjlase pri oprwrolalvu.
06e Radecki.
Kdo je prebiral zgodovino avstrijsko drzavo zad-ojih itirdeaet let, da ne bi bil naletel na ime slav-sega vojakovodje Josipa Radefczky-ja (Hradecki)? Ko iO ae nealovanski narodi, narcreft nemaki Dunajcani, madjanki Ogri, italijanski Benecani in. Lombardi pun-tali toper avstrijskega cesarja leta 1848, zbral jo general ftadeekt aveste alovansko in druge polko tor ae je hrabro bil proti atarodavnim sovrasnikom avatrij-¦kega iinena na jugu, mod tern ko jo grof Jelacic pokoril Ogre in zapoljane Dunajcane. Kakor v Wai-tenateiuu, tako je veljalo teda) o Kadeckiji, da v nje-gotem taboru je bila Avutrija. V Radeokiji zdruze> vala so je udanoat do preavittega ceaarja in njcgovo rodovine, [navduaenje za pravioo narodov iti mo*, ki izvira is teb nacel. Kakor ote ljubil jo avojo vojako, ki so mu bili udani iz dna area; kakor duhovnik uiolii je rozni venee, ko jo at madi zapovedoval; kot junak reSit je Avarijo iicsrooo ter pokazal, koliko inorejo «vatrijski narodi, also imajo kaj. radi coaar so inorejo navduaiti sa avojo domovino. Oee Radecki, alovanaki juuak, postal jo mo*, kutoromu bo vecna Lnat v zgodovini avstrijake drzavo, katoroga so bodo vti drzavni krogt apominjali, kadar koli bo Avstrija v negotovih okoli&inah.
Ze dolgo se ni veliko govorilo o Radeckiji, kcr je raanjkalo povoda, vsled kateroga bi si bil iskal avatrijaki ore! novih modij in novega navduaenja. Zadnj© eaae priilo je drugatio; apoinin na starega ju-naka oiivel je x nova; njegova oast raste in so »iri, kakor oikdar prej. Odkod ta prikazen ? — Okoliiiiuo stlijo Arttrijo, da mora sprejett pod svoja krila dc-iele, ki so cakale uie stoletja reienja iz turskega jarma. Naravni razvoj narodov je kroplcejii in vecji nego brezmiselnost, xatelebanost in ala volja nekato-rih politikoT, tako da mora Avstrija po sili stognitt roke po naiodih, katerih se no more ubraniti. Od nekdaj bila je Avstriji odkazana pat proti jugovzhodu, ali njeni politiki iskali so sreLe in slave pri Solferinu in Kniljevem gradci, to jo: hoteli so airiti in vzdrio< vati nadvlado f?adi Noma in Italijani, kar ao jim ni poare&lo. Vkljab preialostoi akninji zadnjih sto-iu rtasatletij, teiijo nekateri nasi politiki so vedno to po vladi na Nemikem in po moii v Italiji, desar ne morejo detect po nobeni eeoi. V atovanske deLolo so se pa bali in branili, dokler so le mogli; sdaj ae ne morejo ve2 braniti, ako se hoeejo ohf/Aniti, aato se pripravljajo na dogodbe na jugu, de tudi bi morali sprejeli kako novo dezeio pod avstrijsko okrilje.
USTEK.
Pot iz Benedek v Chioggio.
Leta 1872 septembra meaeca postjalo je zlato Rolac« prav prijazco na Bene&ke otodide in pokukalo t mojo spalnioo v gostilni Bauer, kakor bi me bilo hotelo Tprouati: ,AU ne uataneiP* Prav rada bi ma bila odgovorila: »Puatt me ia malo c«aa, ker malo aem spala radi hadobnih komarjev, ki so me broz nsmUjenja pikmli vso noi". Kakor bi imela najhujSo koze, tako je bilo rasoraao moje oblige; a jutro je bilo tisti dan kraano.
Pri cajutreku me soprog popraia. bi ii hotola iti v Chioggio. aPrav rada", oogovorim. Kakobi tudi ne bila rada 51a, aaj vsaka 5e tako mala stvarica roe je aanimala. vse se mi je adelo kraano, mikavno, tako da so niaera vedela, ka&eri predmet bi bolj obcudo-vala; v dubu aera si pa vse Se krasnojso predstav-Ijala. Ko aem mislila na notranje krasoto vojvodine palace (palazzo ducalo), na veselje ia iiyljcoje, ki je takaj enkrat vladalo, nbeiale so mi misli hitro kakor blisk k revnim jetnikom, ki so globoko zdibovali ˇ jecab ob inostu adihljajev (ponte de; aospiri), in ne h«t6 ae mi je sroe v trenotku napolnilo nevoljo, ko mm a* saiMinia^iltl frifHnii, da a# ncdoliw kofaJi
Tako so zdaj razmore avstrijsko proti sosodnim dezelam, kakor je znano vsakcmu iloveku, ki bo ko> lidkaj peca s politiko. Ako bi bilo notranje avstrijsko raxmero zdrave in trdno, bi so na vso kriplje pri-pravljal-i pot rocem, ki ne morejo izostati. AU zalibog, da notranje stauje naso drzavo ni tako, kakersno bi bilo zeleti; v izhodni polovici drzavo gospoduje ohol narod, ki jomljo nemadjarskitn narodom vsaktere pravioo, kolikor more. Nomadjarski narodi bo vslcd tega razkadeni in niso niL kaj udani svojim tlaciloom. Ako bi ti narodi dobili novih zavoznikov na jugu, pri&lo bi v uevaniOBt gospostvo edinoga mongobkega ple-mona v sroduji Kvropi (madjursknga); zato jo troba zapre6iti, da so Avstrija no bo fiirila na jug, da bo varoyala Arpadovo sinovo poplovljenja po Slovanih. Madjari iu madjarski listi pripovedujejo to na vsa usta. in da bi zaprocili bliznjo usodo Botme, ki so no d& odvrniti, razglasili so in razgladajo so vodno novo na-&q\o 0 vojrtki, ki jo popolnomo uasprotno onim na6o-loni, po katerih jo Avstrija mofina. l'ravijo namroii, da vojska m mora navzoti narodnoga duha in da iz driavno vojsko naj m napravijo narodna krdola. Ak<i bi Madjari to dosugli, no bi jim bilo troba iti v Bosno, no bi jim so bilo buti pred jugoslovautko modjo. Iz tega nafiola izvirajo doraonstracije proti Janskemu, proti nadvojvodi Albrehtu in najzadnio proti poviia-nju Janakega po prosvitlom coBarju. Zdaj itnajo iidjo in framasoni gospostvo in gospodarstvo na Ogerskem. Ako so priklopi na jugu sluvanska pokrajina, bi slo-parjo lahko \^.Jjtj>.'.<: ^ravifne' ••' :.¦•:. r.l ^^odih, Zato jo na Ogorskem splofien boj proti starodavnemu av-trijskomu duhu v ormadi.
Tej preialostni prikazni troba je stopiti nasproti; avstrijsko domoljubjo in oelokupuost drzave treba je vzbujati in poudarjati. V ta nanieu ni boljega aredstva nego spomin na moSa v cegar tabru je bila Avstrija, v degar prsih je zivel mogocon zubelj ljubezni do domovino do zadajega zdihljeja. Ta moi je Radecki. Na nesiiaana izzivanja madjardkih prenapeteiov ni bilo boljega odgovora od toga, da naj se napravi spoine-nik grofu Hadeckiju in naj se nabira v to evrho do* nar po vtej drzivi. Sostavil se je odbor, kateremu je na oeiu preavitii uadvojvoda Albrehtvkaterijeizdal na vse ftvstrijske driavljane slede^i razglas:
Po Binerti nepozabljivega feldmarSala grofa Ra-detzky-ja pokazala so je be<2 splosna 2elja; postaviti na Duuaji dostojen spotninek tnuiu slavnuinu vojsko-vodji, pravemu ocetu svojih vojukov iu po svoji zve-etobi do dinastije in ljubezni do ioraovine vzgledne-mu patrijotu, katcri je bil v tcku svojih 72 sluzbe-
v ieleaoe okove. Kadar aem 81a mimo teh je5, nikoli nisem svojih cdij povzdignila v to zalostne zidovo.
Po zajutreku sla sva a soprogom icprcd proku-r^tij v bliinji veliki vodatok (oanal grande); tarn naju jc ie od dated klioal stari Pepo: Siguori, in goudola (gospoda, v coin). Omeniti moram, da vso dneve, ko sva bivala s soprogom v Bensdkah, prevaial naju je stari Fepo iz enega kraja v drug. Veslaj'06 moz nama je veslno pripovedoval vsedogodke, katerejodoiivel. Tiati dan pa naju je Pepo zaman prioakoval. Stopila ava na ladjo v Chioggio; solace je svojo 5arobne Sarke po morji railivato; raoja dusa se je raiovala kraanega pogleda ,* nala ladjica so je prijetno zibala po morji. Morska gladiua bila jo v rosoici gladka, kakor poglajena miza * le tit pa tarn ae je morje v-xdigovalo, ali tako po malem, da akoro ni bilo po-znati; pravega vetra ni bilo; zdi se mi, da le ladija je v svojem tiru prouzrocevala nokoliko sape. Z morja je odsevalo rumeno solace, ki so je premiojalo na svetlo-srebeoio bavvo, Tako!|a bloskt, ae dolgo niaem videla, odkar aem kot doklica zapustila odetov duni, za katerim se je v bistri studonoaici kopalo jutranjo aolnoe ter razsipalo opoludno svoj dvrsti bleak na vse atrani. Na ladiji bilo je aokaj parov potovalcev, ka-teri ao vsi obiudovaU lepo prikazan na morji in kra-aen razgled na bti2nje otoke, po^ebno na Bonedke, dokler oiao bilo prucdduljonu Nenavadoi dutiobidejo ilorelw, Ju je vajon sulti wnty'h lco ^ride *redi vote
mh let pod pctimi vladarji v dovotnaJBtih vojskah.
Voiska, katera bo je loto yozneje vnela. neugo-dnoBt nasiednjih let in mnogovcratno drugo zaproke yAuhrh\U>, so spolnltev to jiolje, Od leta do leta so kcici Rtovilo tistih, katori ao pod ttadotzlcy-jem alu-i\\\. so bojcvali in kri prelivali; ne ame ro torej da-Ije odnnsati, 6a hoftejo de ostali napravo tega apo-minka do^iveti.
'A Najvisjiiu dovoljenjem prevzamen laz vodstvo tega po<etja podpiran od odscka, kateri obsega razun mnogobrojnih tuloj bivajocih generalov iz Badeteky-jevo Sole tudi zastopnike rttzliftnih krogov.
Ham eden tlstih, kateri so pod Rideteky-jem prejcli kerst v ognji, obrafiam bo na svoje vojno to-varfie iz one dobe z vabiloin, pripomagatl v ta namen.
Neki patrijotiCon poziv, katoroga je objavil zo prcd nokntcriini meaoci vrednik caBOpisa „Annoo-blutt", vzbmlil je tako zivo navduaenje v vojaskih krogih, da so je piecej obilao Btevilo podnisov na-btulo. Ta darila posamezaih, kakor ona collh oddel-kov Bpricujejo vnovifi tradicijonalui dub, kl v nasi vojski 2ivi, in so iwiok, da bo bo tega pofiotja udc-lozil vca vojaski atan monai-btje, za kojo brambo arao vsi poklicani ae Bkupniini moCmi. Enako vabilo po* filljam Bkupnemu prebivalstvu avstrijako-ogergko mo-narhije, katero gotovo oliraui Radetzky-jevemu ime* nu vecen spomin.
Saj jih je bilo na Btotisoce iz vaoh krajev 4er« zave starih ofietov ;i ofiotov sedijoe goneracije, kateri bo sluzili pod slavnim feldmarScloin in na dom vernivsi se preneali nn svojee tiato navdu§eooat za oteta Radetzky.ja, vsled katere je najpopulamejs'i junak, in katera je ogrela vaacega, ki jo bil kedaj pri-ia ljudorailoati iu piijaznosti atarega vojvod».
Zmiraj dokazani patriotic™-.•¦•i ;t.bo gotovo zdaj zopet kazat v veseli iu mnogobroju. vdelezbi tega dejanja, kjer velja postaviti hvalezen apominek umogozaalufnomu junaku, katerega bo vsi narodi mo-narhije enako spoStovali in  ljubili.
Krajcar invalida, velerana in pripcostega mo^a je pri tpj priliki ravno toliko tehten, kakor zlato bo-gatina.
Radctzky-jev spominek spominjal naj bode na* de potomce, kaj je mogel doprinesti dvainosedemde-Bctletni vojskovodja, kateri je ob najtezavnejSih oko-liscinah od vsch atrani stiskan, vendar ncomahljivo Btal podpiran od zaupanja vladarja, arm&de in ljubezni Rvejih vojakov in koncCno zmago fiez sovra^oo veC-jo moc nakladat
Dunaj, 27. junya 1886.
NADVOJVODA ALBRECHT feldmargal
in ima nebo nad seboj, pod sabo pa vodeno stvar, ki ae vedno ugibljo in vender vedno vzdriuje goapodo-valoa veBoljnega atvarjenja. Tako aeje tudi meniprav cudno pozdevalo, ko sem se zmi&jala, da sent daled od domovino, pa na ainjem morji, v katerem je 2o toliko ljudij nallo svoj grob. Pogle 1 na jasno nebo proti svetlemu solncu krep5al je mojo dale in zopet se je ovoselilo krasne poti nekoliko Vzo,emirjeno sroe. Nekateri prekupSevalci, ki w z namt potovali, de-lali ao pa avoje. racune in prora6uae vso -bozjo pot, dokler nismo doSli na otok.
Dospevaa v ataro in umazano Chioggio, uatavila sva 80 a Boprogoni v tako re6eni naj bolj§i kr^mi. Krdtnar, prijazen in uljuden moz, vodi najn v aalon v prvem nadatropji. To vam je bil aalon, vse dru-gaLen nego oni ponoanega mojega varuha. Ko nama otvori duri, zaeudila aem se nemalo umazanema in zanemarjonema s iloau. Par podrtih aedal in razdra-pan divan diftli so ta proator. Stara od Crvov zglo-daaa miza, nekoliko podob — ne spominjam ao, kaj so predstavljate, bilo je vse. Vse skupaj bilo jo podobno bolj hlevu nego sobi. Krdmar nama je povedal, da nima drugega za kosito kot risotto a ta da je prav dober, proprio buono. Ne malo sem ae zacudiia, ko j* priScl 3d akWdo rumenega riaotta;bilje rumen kot lup pomaranSin. Soprog je nekoliko jedel.jaz aom Be pa ywij&lA, da fcaoega kosiia ae niaem doztrela. Fri-jfttni wmox je jpa hH *tfd a^orowm; pxMel jo k
Yse za to patrijoticno poietje nanieajene doue-ske na] se blagovoli doposlati pod naslovom „Wieu k. k. OberstatallmeUteramt* aii pa pod naslovom -Haoj>ttas3e der !. baterreiehischen Spavkasse, Wien, Graben 21*. Tadi podpisani odje odaefca so pripravni dtrove prfjeiaaii.                     .....
Vsi doaeski se bojo precej dah na ooreati in ob encm tudi javno razglasili % eveotualoimi prego-vori wed.
Izdelanje spominka izrofiilo   se je profcsorja GaSperju Zumbasch-u, kateri je vie leto 1851 v Mon-a» bio raincegt feldmarSal-a po zivem moia posnel. Dunaj, 30. junija 1836.
NADVOJYODA ALBRECHT feldraarsal predsedeik PRLKC EMERIH TflDRN 1 TAXIS general konjtce preds. naraeitnik. (Sledijo imena draslh adboraikov.) Se igoro omenjenega etaliiea treba je aprejeti navedeni razglas. Nabiraoje deoara je postranaka red, a bujouje in utrjevaoje doraoljubnega duba je glum naroen, kateri je traden visokega odbora in vaviie-noga njegovega nacelaika, 8 toga atatiSea obracamo ¦o do avojih rojakov ter jim priporoeanio, naj ae obil-no udeleiujejo pri tej nabiri. No sahtevajo se od na-roda alovenskega, ki je nbog in trpin od avojih mla-dih nog, tlati daroti, prieaknjejo se inaraenja uda-noati in navduieuoati sa avetrijako atvar. Zato menirao, naj te veakd© udeleii pri nabiri, 6e tudi le a krajear-jem. Zlato in arebro dobi se tudi drugod: a udanoat in aveetoba, oavduienoat in poiitovalnoat pri nena-vadni bedi ia sanemarjenoati naj bo dika aloTenakega naroda. V vsaki vaai naj bi se naiel rodoljub, ki bi nabiral vinarje ubogih ter poSiljal jib na Dnnaj na odlo<$eno meato. Radeeki je Slogan, Avatrijan, gene-ral; ˇ njem je uteleSena ljubezea do domovine, zves-toba do cesarja, bogoljubnoat in vojaika hrabroat. Kdor fasti Hadeckija, caati naSela, katerim je Radeeki aluzil, xa katera je umrl.
Dopisi.
If M ed •?. Primola, 25 jnlija. —¦ Prieako-val sem, da prineae zadnja ,Soea« kakino pojasnilo o vojski ? Stovdrjanu dne IS t m. kot odgovor na poveat goriikega „Corriera" od 20 t. m. Ker se pa lam pri iteYerjanskem zvoniku nikdo ni oglaail, po-trudif sem ae in poizvedel nekaj o tesnict onega dogodka.
Kako je »€orr.* oni dogodek narisal na svojem predpaaoikn, znaoo je ze po zadnji „So6ia vsakemu ; podam pa ae prevod one brzojavke, a katoro je du-najska „»*. Fr. Presse* od 21. fc. m. prinesla povest o oni dogodbi. Brzojavno porocilo so glasi; „Kakor porofo „CWriereu, bili ao v vasi Ciesna napadent stiri mladenidi, ki bo peli v krcmi itatijanske pesmi, od drngib goatov, ki ao sknaali z zuganjom prisiliti jib, da bi peli slovensko. Ker so se Italijani branili, napadli so jib Slovenci in so mladeoide hudo zdelali. Eo so potem ti mfadenift aii akoz St. Ferjan, bila je vsa vas na nogah in jib je aprejela s kamnjem, gostim ko toca, tako da le hitra pomoS Sendarjev je mogla reiiti Italijane, ki so bili manj aii ved raajeni. Mnogo ao jih zaprli."
Bad bi oni dogodek popiaal, kakor gem naiandno
naroa in nama pripovedoTal dolgo zgodovino nmazane Ghioggie. Ko se odpraviva na odhod, vzame kr5mar tnal listek iz Jepa, na katerem je bilo natianjeno njegovo ime in s katerim se je hotel prfyorociti za drugtf. Zanimivo zdelo se mi je to ime: Cherobino Oioaotto di Chioggia in ni mi zginilo nikcii iz spo-
Popolndne je zaeelo (dezeyati; aii to naju ni tnotilo, ogledati sva ai hotela na vsak na6in to ataro meato. tfalla pa nisem ni6 posebno zaoimivegu v njem. Stara zanemaxjena cerker zdela se mi je kot zapa-s^euo dete brez matere; Sndni kamni so moleli iz njenih sten kakor da bi bil dolgotrajni dei vse apral. Sem ter tja po ulicah nakopicena nesnaga, da je bilo groza. Tudi na obliejih prebivalcer je bilo videti zivo-tarsko njib zWljeoje. Risotto in polenta to seje zdela njih Tsakdanja brana.
Zenske so pa cndno tiktakalo po kamenitem tlakn a svojtmi lesenimi eoklamL Predpasniki zadej, in & njimi po glayi zagrnjene, da nisi mogel niti ri-deti oblifija. Zelela aem, da bi se kmala naredtt mrak, in da bi se ukrcali na ladjo, katera bi me hitro pre-poljala t krasne in priljnbljene Benedke.
No6 je bila temna in dez je prav poeasi kapljal, ko Brno dospeli do svojega eilja; na trgu sretega Mteka j© vse mrgolelo kakor v mravljisci. Laski sta-novniki zapastijo Ziidahla s?oja 8tanovanja( ko ae nt-icdi mrak, in sa fictajo po Sfarkovem trgu do pozne noii.
Ostala mi je zivo v apomina pot iz Benedk y Chioggio in pogosto sem pripovedovala Ijnbesnjivim deklieam avojega varuba o Cbtoggi in o ruiucnout JWtttte                                        ilarjja Egaw.
poizvedel: pa vein, da ,Soc** nima praviee phtati o poaameznostib med tem, ko ae vrai sodnijaka piei-skava, ker bi to aplivalo na izid. (D ejanski po-datki, ki slcdijo, so tako pieli iu nedolocui, da jib ne moremo objaviti. Nadejamo se rcanici in obiini ˇ east nataneaej«ega poroiila, ki naj pov6 vso re-snico. Ur.)             ^
Politidni razgleda
Pretcklega tcdna bila sta ministerski predsednik grof Taaffe in finan^ni minister Dn-najcwski dva dni gosta pri knezib Licfate nste in na Stajarskem. Ker casopisi v vro-Lih pasjih dneh ne ved6 kaj bi pisaii, vrgla sta jim ministra s tem pohodom kost na kateri so glodali ves teden. Ugibali so na dcsno in na levo in delali vse mogoLe in nemogocc korobi-nacije. Jedni so mislili, da sta ministra konscr-vativcem prinesla versko solo, drugi zopet, da sta pri njib iskala podpore za Bog si ga vedi kakino novo niinisterstvo, tretji naposled, da sta si hotela ministra zagotoviii konservattvee za prvotni vladin predlog glede petroleja, ker da ni upanja, da bi Madjari odjenjali, a mnogi Po-Jjaki bi potem odpadli od vlade. A kaj je na stvari, vesta za zdaj menda samo ministra in kneza.
0 kacih premembah v mlnisteistvn je zdaj vse tiho.
Tisza se do zdaj se ni izjavil, kako mi-sli o upokojenji generala Edelsheima-Gyulaia. Da bi sam odstopil, na to ne misli, ampak go-tovo le Studira, kako bi umiril razburjene dn-hove. A splosno mnenje je, da tudi njega po-tegnc mnirovljeni general seboj. In ze se oglasa stranka, ki bi rada stopila na dr2avno knuilo. Tako imenovana zmerna opozicija, katera je prej tudi hujskala proti Janskcmu in proti skupni vojski, zasuknila je zdaj hitro phB po vetrit in krioi na vse grlo, da ona ne dcla in ne misli delati proti zjedinjeni vojski in da niti ne misli potezati se za razdelitev vo^ke. Politidne raz-mere da so zdaj take, da bi bi' neodpusten greh, ako bi kdo hotel ruiiti jedinstvo .ivstro-ogerske vojske. Zmerna opozicija nede demonstrovatt proti generalu Pejadevidtf, kateri kakor Ogerin vojak samo izpolnjujc sv*ijo dol^nost, ako pre-vzame poveljuistvo na okaz Njega volicanstva. Pobijati pa mora politiko Tisze, kateri je v o-gerskem parlamentu sleparil in izdal Ogersko, samo da bi se obdrzal na ministerskem sedczi.
Kdor pa poxna razmere is Ijodf na Oger-skem, ne bode veroval, da je opoziciji kar 6ez no6 pri§lo tako avstrijsko misljenje, kakor tudi ni verjetno, da bi se na Dunaji htcli trdati tem glasovom.
Starejii brat naiega cesarja, nadvojvoda Karol Ludovik je sel se svojo visoko gosposo-progo obiskat rnskega carja, kamor ga je ta povabil s posebno laskavim nismom. Govori se tudi, da pride meseca septembra, ko bode nas cesar pri velikih manovrih v Galiciji, tjekaj y pohode aii rnski carjeviC aii kak drugprinc. Iz teh sestankov bi 51ovek sktepal, da zivimo s tem mogocnim sosedom v lepi prijaznosti, aii ruski drzavniki so nekaj casa mocno nevoljni na Avstrijo, zlasti zdaj, ko je na§ minister v-nanjih stvarij grof Kalnoky obiskal kneza Bis-marka, ne da bi bil pri tem navzoc" tudi ruski minister Giers. Sumijo namre5, da se o neCem dogovarjata, kar bi bilo obrneno proti Rnsiji in zategadelj pisejo ruski listi jako razdrazeno proti Avstriji. BNovoje Vremja" pravi: „Na Dunaji so pripravljeni ndati se vsacemu, kdor bi pod-piral protirusko politiko, pa ne pomislijo, da Avstrija je pri tem le lopata, s katero se igrajo druge velevlasti. Prisio je tako daleC, da celo Avstrija in Ogerska nista ve6 zlozui, 6e tudi obe jednako sovrazita Ruse, samo zategadelj, ker se ne moreta sporazumeti, s kacimi sredstvi bi se zatrla slovanska mi sel na Balkanu. Taka politika pa privede do vojne z Rusijo in do raz-pada Turfiije."
Srbska skup55ina je izro&Ia kralju ad-reso, v kateri izreka kralju zaupanje, hvali ga,  da je zaUl vojsko in jo koaftl oa ieljo
Evrope. Tudi manjsina je izdelala adreso, ki je podobna oni Te6ine, samo da graja vojno z Bol-gari, ki so Srbom bratje po narodnosti in veri. Jako zanimiv je razgovor, ki ga je imel urednik donajske BW. Allg. Ztg.B s drnogor-skim nauCnim ministrom Pavlovidem, ki se je med ostalim izrazil tako:
Y  Srbijl se je res poslodnja ieta ukoreninil av-strij8ki upliv, ker se narodni dah od zgoraj zatira. Avstrija je pridobila na avojo atran vladarako rodbino Obrenovicev s tem, da jej je pridobila kraljevi naalov, in z druzimi sredstvi. Srbija jo pa raorala povzdigne-nje v kraljestvo plaSati s samostojnostjo. Srbsko politiko sedaj vodi Bismarek po svojih Dunajskih posie-dovalcib, aedaj po grofu Kalooky-ji, v Srbiji ne go-spodoje kralj Milan, ainpak grof Kfaevenhuiler, Trdi ae deer, da so Srbi zaceli poslednjo vojno proti volji Avstrije, toda Pavlovic tega ne verjamo. Na Dunaji so dobro vedeli, da bode Srbya topena. Avstrija ai pa vedno prtzadeva, oalabiti srbstvo. L. 1876 je Sr-bijo naSuntala proti Ttirkom, katera vojna seje kon-^alc s katastrofo pri Djuntsu, sedaj jo je nahnjskala proti Bolgarom in konee tetnu bil je poraz pri Sliv-nici. Srbska vrmnja politika je ravno nasprotna <5rno-goraki. Crna gora si prtzadeva samo okrepiti srbstvo. Karkoli naj si domilljnjejo v Srbiji o arbski drzavni ideji, jet vendar samo ikodujejo, ureani^iti jo more jedino Crna gora. Zategadelj je leleti, da se Srbi vedno bolj „pocrnogor(5ijott. Srbski kralj Milan avojo dnsevne zraozaosti porablja v Skodo Srbije. Srbi bi so ne roogli zjediniti, ko bi Bosno in Hercegovino pri* svojila ai Avstrija. Kalnoky ze sedaj dela na to, da bi Ogerska pridobila ne le B»sno iu Horoogovino, inarvec' tudi Srbijo. To nasprotuje srbski drzavni ideji, zategadelj bode Urna gora vedoo na atrani Rusijo, ki to bodo potegoila za zjodinonje Srbov, kadar prido pravi cas. Ko bi Avstro • Ogerska postala '/ares fodiv lativna dr^iva, bi se jej balkanako aamoatojne drzavo lahko pridruzile. Ker pa ogeraki soviuizom ne do* pulda svobodnega razvoja sosednjili narodov, bode so prej aii sloj mtel pod rnakim varstvoin upor proti Avstriji od <fadranskcga do dtmga rnorja. Crna gora, Boena in Ilorccgovina, Bolgarijo in Kumunija postn-vile se bodo proti Avstriji, kwW pride do boja mej Rusijo in Avstrijo, Na balkanokem poluotoku m trijo clemonti, ki inorejo o^iiovati di^ivo, To so Srbi, Bol-guri in Grki. Albanui so v torn oziru no morojo jo* xnati v poStov. Mohamedoaci se bodo izsolili aii pa izumrli. Balkanski otok se mora tedaj r&zdelitt v trl dele, v srbski. bolgarski in grSki. Cartgrad bodo svo* bodno priataniSco. Taka delitev balkanakoga poluotoka so bodo dogaala Se le po ve6 cvropakih vojnah, v ka-t3rib se bode Ruaija, Italija in Fraucija z batkanskimi •hzavicami bojeyale proti Avstriji in NcmSiji. Anglija bode najbrz pasivna, Tur5ija ae pa ne more jematt v poStev. Ta stralni boj evropskih vlastij je pa §6 bolj aii manj v daljsJ prihodnjosti. Sedaj se vsi §e le pri* pravljajo in zbirajo ai sile.
Na -A n g 1 e § k e m je novo ministcrstvo 2e sestavljeno. Z vefiinc bodosedeli v njem mozje, ki so bili v prejsnjent Salisbury-jevem minister-stvu, Kakor prej, bode tudi zdaj sovrazao Rusiji.
V  Hoi an d i j i, ki je morebiti najmirnejsa in najsrefinejia driava v Evropi imeli so zadnje dni v mestn Amsterdamu tudi grde nemire. Ka mestu je ostalo 25 mrtvih in 90 ranjenih, med njimi 40 policajev.
Doma6e in razne vesti
Dradtvo „Sloga* razpiauje za svojo dvoraz* redno deklisko Solo v Goriei slnzbo u5iteljice vodi* teljice z letoo pla<So 400 gid. in 50 gld. oildkodnioo za stanovanje ter mesto uciteljice z letno plaoo 300 gld. in 50 gld. za stanovauje. Proeilke, ki so ze v sluzbi, naj uloztjo svoje pro^nje po avojtb predatoj-nikib, oaoT ki ni*o so slazile, pa ncpoaredno pii drustveuem predsedniStvu (dr. vitez Tookli, via Ascoli 1) do 28. avgusta t. 1. Doknzati je treba spoaobnost za pou^evanje v slovenskem jeziku z navadoimi aprt-devali. Sluzbi se oddasti v prvo zadasno za eno leto.
Konecletna skuSnja v slovenaki dekliaki Soli izvriila se je vceraj prodpolu.lao s prav dobr im vspehom. Razen odboruikov *SIogeM bilo je tndi preeej&nje Stevilo drago gospodo navzode, ki je bila z vspehi po vsem zadovoljna. Potem se je vr&ila mala poskuSnja tudi v otroakem vrtu in roci moramo, da je tudi ta zavod prav lepo naprodoval.
SkuSnjo za otroSki vrt delate so na tu-kajSiijem c. k. oSiteljskein izobra2evali§6i tri gospo-diine iz Gorice (Manja Goriup, Amalija Manzano in Vaiig), stiri iz Trata in eua iz PoretSa. Razen one iz Trsta so vse dobro koncale.
Goridka realka koniala je Solako leto vtorek dne 27. Jul. Letno poroeilo nam poveda, da je na zavodu sknpaj a pripravuim tecajem bilo konei leta 199 fUfeneev, in «m 125 lialyanov, 4$ Hm»w m
27 Slovencev. Po vspehu v naukik jo 14 odlikaSev, 127 I. reda, 38 II. in 9 III. vecla, 2 sta ostala neiz-prasana ia 14 jih sine po pocitnicah ponavljati iz-kuSnjo iz jednega. prodmeia. Itazen ravnatolja podu-Sevalo je na zavodu 12 piofeaorjev, 1 redni ucitelj (veronauka) 1 uSitelj metganskin sol in 1 ufiitelj telo-vadbe. Iz vere dostojaega vira smo duli, da je mod 27 slovenskimi uisenci 8 odlikalev, kar je gofcovo zanimivo, ako poinislimo, da je vseh skupaj samo 13, ako odstejemo onega na pripravnem tecaji. Dne 27. in 28. t. m. vrsil so je na c. kr. rcaiki goriski izpit zrelosti. Od 13 ucencev VII. razreda oglasilo so jih jo k izpitu 10. Od teh so jednega zavrnili pii pismeni izkuSnu, dva sta pa radovoljno oddtopila. Od ostalih 7 bo 4 proglasoni zreli, 2 sta padla a 1 smo ponoviti izpit iz jednega predmeta za dva meseca,
f Terezija grofica Strassoldo, ki jo umrla pretekli teden v Ajellu, zapustila je ondaSnjim uboghn 5000 gld., zupnijskemu beneficiju 9000 gld, in male-mu semenig&u kot miloS&no za sv. Icto 12.500 gld.
Davdnim uradom je doiel ukaz, naj pre* gledajo Bkodo, katero je prouzrofiila strupena rosa ter naj odpilejo davko v tisti ineri, kakor pri ikodah po uimah. Pri tej priliki bi pa radi opozorili davene urade, naj bi no conili le tisto ikode, katero rosa naredi grozdju, ampak tudi ono, katero napravi vinu. Znano je namre6, da vino, ce se ga kaj pridela po
{>eronosperi, ni nid vredno, in da vinorejei v Furlaniji n t Braih so morali izliti letos mnogo vina od onib trfc, na katerih se je prikazala peronospera.
Za kratek das je najtez© skrbeti v pasjih dnovih, ko je elovek nam sebi na poti. JZato sta vo-liko hvalo vredna mestna oeeta Lonassi Jto Venuti, ki zabavata GoriCano o takem casu. Prvi se je izra-zit pri neki seji mcstnega stareginstva, da gro domov, ker je oama ura, da ne zamudi vecerje. Drug! so jo izpodtikal nad tako izjavo ter jo je imenoval neper-lumentarno. tfaslodek je bil, da sta 88 klicala na dvoboj ki je bit eprojot. Tu pride „prvi meg^an" g. Maurovicb in jima ntzlozi skodo, katero bi mosto ttpelo, ako bi v dvoboji zgnbilo dva moza naenkrat, Bojevnlea to spoznata si podasta roke in skleneta mi? in Ijubeien pred zupauom,
Vodstvo druzbe sv. Oirila in Metoda naznanja g tern vsem rodoljubom, ki bote snovati poddiuznice, da jo bilo praviluo izvoljeno druzbino vodstvo na veliki skupgfiini dne 5. julija t. 1. — Zato naj se, kakor poproj osnovnomu odboru, tako od alej blagovolijo oglalati druibinemu vodatvu y Ljubljsni, ki jim preskrbi pooblaatil, prolenj iu cetar je potroba. — Ljublijaaa, 24. julija 1686. Tomo Zupan, prvomestnik.
Razpis Stipendijev. Podpisani de^elni odbor razpisuje dva itipendija po 377 gold, odraienim ose-bam za obiskovanje izobrazevalnega tecaja za atru-garstvo in rezlaratvo, kteri se bo drial od l.oktobra 1886 do konca marcija 1887 pri tehnologidnem rau-zeji na Duaaji.
V tem znosku je zapopaden strogek potrcben za pripravo rezlavske klopi in doticnega orodja, katero ostatte potent last cbdarjenca, kakor tudi strogek za potovanje na Duuaj in nazaj, potem pristojbina za vpia, katora stane 2 gold., in stroiek zm surovi ma-torijal, cenjen na 15 gld.
Proailci naj polozijo proinje delekiemu odboru do 31. avgusta t. !. in naj jim priloiijo ie slededa pisma: |a) krstni list, b) spriceralo o domovji in sta-novimjt v eni izmed obfiin te deiele, c) spricovalo dovrSenih Sol, dokaze da je prosileo zveden v svojem rokodelstvu, in spriSevala dovrionih sluieb, d) epri-6evalo o dobrem zadrianji.
Eer se % dovolitvijo gore oruenjenih Stipendijev namerara doaeci, da se rokodeloi izufie po onih me* todah, kakerine so dan danes vpeljaoe v dobrih So* lab in izglednih delavuicah, - namea, da se uvede in p9 deieli razsiri ohrtovanje, morali bodo prosilci pri-loziti proSnji tudi revere, s kejtm se zaveiejo, da bodo v pokneieni grofiji goriSki-gradilki najmanj skozi & lot potem, ko dokon&jo izobraievalai teLaj na du-najskem tehnologi6aem muzeji, svojo obrtoijo oprav-Jjali, in to tako gotovo, ker bi dmgace bill piimorani povrniti znesek prejetega itipendija, in da podajo y tem obziru poro&tvo bodisi po ob6ini svoje pristojnoati, bodiai po kaki drug! akupSCini ali sposobni osebi. Y Oorici, 23. julija 1886. Dei. odbor j deielni glavar : Coronini.
Skupna razstava gorifikih vin. 0 priliki tretjegn avstrijskega vinarokega Bhoda v Bozenu (Bolzano) na Tirolshem meseca seplembra t. 1. priredi se tudi vinska razstava. Tukajsnja e. k. kmetijska druzba naznanja goriikim vinorejceiu, da je sklenila napra-viti skupnu imstavo goriSkih vin, katera se poSljejo na razstavo ˇ Bozen, potem ko jih prej pokusi po-Bebna komisija, ki bo za to postavljona v Gorici. Vi-norejei, ki se hocejo udeleSiti te razatavo, naj poiljejo tukajsnji c. k. kmetijski druzbi do 15. avgusta uzorce onega vina, katero hoCejo razstaviti, in sicer vsake vrete najmanj pel stek^nic. Kdor ieli natanfinejih pojasnil v tem oziru, naj se obrne na mad tukajsuje
ft it JcattijjijEP dmte,
V ^t. Ferjanu niso bili ljudje 18. t. m. zve-fier tako mirni, kakor bi se dalo posneti iz fl8o8ineB dotifae vesti v zadnji Stevilki, timvoe bilo je v resnici nekaj prepira in nereda, 6e tndi ne v iflkem obsegu ia med takimi okoliScioami, kakor jih nOdrrieve* na-vaja. Kratko poroSilo o tem daje dopla iz Brd v du-naSnji gtevilki. — Da nlsmo takoj verovali flCordo-rovi" pripovesti o rabuki v St. Ferjanu, je pa5 na-ravno, ako imamo pied o«Smi toliko slu^ajev, v katerih smo morali popravljati ujegovo povesti enakega ali Blifaega zadrzaja, da ne bi trpel Blovenski narod sra-mote, katere ni zaslu?jl. PraSali smo o St. Feijanakih dogodkih^^ nekatere"osober"fir'obeTuo in sosescine, katere nam niso znale nidesa povudati, kakor da bi se ne bilo n\& prigodilo. Na tej podlagi pisali smo v zadnjem listu vest o St. Ferjaneki zadevi. Kdor pozna te razraore, mora pritrditi, da smo delali popolno pra* vilno in da dmgace nismomogli, Kone^ne sodbe nisnio hotoli izre(5i; pustili smo Se vedno kot mogoSe, da bi se bilo kaj pripetilo; zato smo pisali: „ako je ta povest izmiifjena,B — Par dnij potem ko je „Sodaa izila, dobili smo priliko, da smo govorili % dmgimi St. Ferjanci, kateri so nam vso zadovo, Se tudi skoro neradi, obSirneje povodali. Kaj namjevsled tega sto-riti, vedell emo iami. ne da bi nas bil moral kdo k temii rmminjati. la. ,#3o2o* izfiol je „l!oo« in je no-kako drznn \u sumosvesto praSal, kako se ro&i „Cor-rierea iz te zadrege, ako je oelo povesfc le skovftl. „Corr.« je pa to praSanje podtflknil ^8051* in je od-
govoril na - nj v Stevilkl od 27. t. m. prav dostojno. >dgovorilje namred popoJnoma stvarno, navedSi imena trek poskodovanoev in dveli zaprtih nemirneiev, ne da bi se spuscal v osebnosti. — Yse drugaLe (poeto-pal je v tem oziru list, ki se na delu razglaSa za nekakega zaSiitnika sv. katoliiko vere. Ne da bi so zadovoljil z dejanskimi podatki iz »Corrierft« in ne da bi poeakal, kaj pore^e BSo«a« k tomu, zasodol je v svoji Itev. od 29. t. m. visoki sodnji stol tor sodil ne o stvari, ampak o osebah, o listih in njih pisateljib, o njih namenu in nmvni vreduosti njih pi-sanja. Sklep je bil ta, ao tudi z drugimi besedami, da B8ofia" je v tem sluoaji elepila in lagala,(inflnou-chinndo i lettori, il lioohino, il oiaooione). (h tudi navaja omenjeni list na svojem fielu besedo k nekega pisma Pija IX do nj ego via sodolovilcev, vender ne verujemo v njogovo nezmotljivost v presojevauji nalih namonov, kolikor jih ne izreoomo z besedo ali z de-janjem, in mu popolnoma odrekamo pravico stikati po oagih obistih. Grdo obrekovauje, izreceno proti pSo6i,u vra6amo mu nedotakneno in neodpeeateno,
Drobno novlo©. V Otadoi umrl je 25. t. m. Katol Ilolzinger, de^elni iolski nadzornik za btajersko in Korosko v pokoji, bivsi mnogoletni vo-dja goriskega gimnazija. Rojen jo bit 21. sept. 1810 v Pragi ter je bil dalje dasa domagi uiitelj pri grofu Ohoteku, pozneje profesor v Solnogradu. Kot vodja, kot u&telj in odgojitelj bil je na npjboljgem glasu. Mnogi naai de^elani se ga hvaleino spominjajo. ~ Samoraovilec H 6 c h t o 1 zahteval je svojo zrtev 'wKa-kor smo ozuanili o svojem ca=u, slavili so prijateijijin somisljeniki samomoril6evi 2. febr. t. 1. spomiu in junaatvo ranjkega so skupnim izletom na tukajSnje pokopaliace, kjer je imel eden izmed prijateljev slav-nosten govor, v katerem je ia\\l obrede katoliske cerkve. Radi tega obsojen je na 8 dnij zapora. — Evgen baron R i 11 e r, predsednik goriske kupcijske zbornioe, odpovedal se jo svojemu rnestu, deS ker ima mnogo zasebnih opravkov, ki mu ne dopuidajo, da bi se bavil z zbornicnimi zadevami po potrebi. — Dezelni odbor gori&ki izdal je tiskano porodilo o delovanji dezelnega zbora v lanskem zasedanji meseca novembra in deoembra ter je razpoiilja iupan-stvom in raznim uradom. — Janko Leban, ucitelj v Avberji, zlozil in obelodanil je pripovedno pesen aGradlu katero je tiskal L. KordeS v Mariboru na lepem papirji, obsegajoiem 16 strani 8o. Predmet vzet je iz narodne pravljice. — Dr. V e n u t i inter-peloval je mestnega iupana v javni seji radi napiaa ^Luisenstrasse**, ki se nahaja v Stratioah poleg ita-lijanakega nVia Luigia". — Dr. Adolf Gollob, od-vetni§ki koneipist 7 Goriei, napravil je te dni odvet-mSko skosnjo. — Profesor dir. K. G1 a s e r v Trstu preloiil je indijsko igro „Poroko* Parvati-jevo prvi6 na nemski jezik ter jo je objavil v letosujem pro-gramu o. k. gimnazija trzaSkega. — Y Malem Dolu na Krasu umri je ;6 leten otrok nekega delavea iz Trsta, koder je bil prisel, za k o 1 e r o. Drugih alu-cajev ni bilo na Krasu.
Poziv na predplatu. Podpisaui pozivlje o-vim sve prijatelje narodne glasbe, osobito nasa pje-vacka druztva, svedenike, ucitelje, orguljage, itd. na predplatu njegove: ttG 1 a g o 1 j s k o M i s eu. Misa ova u crkvenom duhu uglaabena za JSatiri muika gla-sa a pisana latinicom izaci ce (izide) za koji dan iz-
Sod tiska. Pjevana prvi put u gradu Krku prosle go-ine, bijaso svestrano pohva'jena. Uglasbitelj poavetio je misu ovu velezaBluznoinu istavskomu prvaku, prevj. g. D.ru D. Vitezidu. Ciena mini jo 80 novfi. franko u stan (na dom), a placa se posto (ko) bude uruceua. Sabira6e na predplatu umoSjava ajtdno, da mu i?vo!6 film prye povratiti predplatni ayak (polo). Preponioa se §to toplije za obilnu podporu. U Ttstu, mjeseca j jum> mo. VAtentiD Jtaipvoi,
Pozw. Dne 6. junija t. 1. preminu! je za veko nag premili Ivan Dolinar. Zasluge njegove so prevelike, da bi ga nag narod pozabil. — Ne! Poza-biti ga ne sme, ternveS ohraniti ga mora v trajneni spominu. Prav radi tega se je vatanovil podpisani odbor, r, namenom, da so mu postavi spodoben (spo-menik na gomilo. Ta odbor bode nabiral radodarne doneako v ta namen. Obraea se tcrej s prijazno pro-snjo do vseh druStev in do vseh p08amez.nih rodo-ljubov cele Slovonije, naj pripomorejo, da mo2a, »ki je vse treuotko svojega zivenja ^rtvoval svojemu na-rodu, kafcerega je neprenehoraa budil in navduSeval, dostojno proslavimo s tem, da mu postavimo spome-nik. S1 o v o n c i! Sveta dolinosfc nas veBe, da se I v a n a D o 1 i n a y j a na&ega hrabrega boritelja na obahh Adnje hvalezno spominjamo. Doneski naj so bIagovol6 terofiit denarniCarju g, VekoslavuKa-}J*ttJh «»!«^uJofienm v uliel Coroneo St. 27.. v irstu. Zelori je, da bi se nabiranje koncalo do srede meseca oktobra. Imena darovaloev in svoto objavijo so v listu -EdinostJ. V TrBtu, doe 6 julija 1886. Odsek: V. Mat. ^ivio - Ivan Buno - Vokoslav KahBtor — Andreimfi Fran —Grlaneo Ivan — Kobal Frau ~ Gasper^ifi Franjo - Stele Fran - Vi»nje-veo Anton.                                                        *
„LepoBlov&i zabavnlk." Odbor „PiiftteUskega podpornega druitva v Ljubljani", sklonil jo v zadnji seji svoji bodo6o zimo dati na svetlo nLoposlovni za-bavnik«, S to knjigo Mi odbor z vzajemno pomoejo slovonskih pisatoljov domovini na zrtvonik poloziti lepo zbirko dovrgonih spiso\ Ioposlovno vsebine ter tako izdatno poninoziti in krepko pozivitl tisti del knjizovnosti naSo, ki ima najvefi vpliva na najSirjo kroge razumniStva slovonskoga. Vrhu tega jo „Lepo-slovnemu zabavniku" go drug namen. Frihodnjo loto bodo pro^estili starina pisateljor slovonskih Davorin Trstenjak praznoval petdesetletnioo knji^ovnega dolo-vanja svojega. Njomu, ki je omenjeno druStvo vzbu-dil, ho(5o odbor poklouiti wLoposlovni zabavuik" tor mu tako pokazati, kako jo uaprodovalo lepoilovjo slovensko v zadnjih petdoietih ietih,
Krajcarska druiiba ga „Narodni Dom" ima sodsj 89 mzprodanih knjiito. mod ujiini dve do-fietkrejearski, tako da je Itevllo narastlo v zadnjem oasu za novih itlrioajst knjigo, ki to dofilo vofilnoma iz Ljubljana, po jedna pa iz Boloa, Mongifia in Trsta. Imena povorjenikov bodo objavljpna v radunikih iz. kazih, ako gg. poverjeniki izrocno ne Hole* bit! nel-mouovaui. ttazpoulanili jo bilo doilej 555 kujiiio, med njiini 84 desetkrajoarskih; v prometu jih je todaj gti 466, med njimi 82 desotkrajcarskih.
Naznanilo gospodarjem!
Yisoko e. kr. ministerstvo kmetijstva poslalo je dezelni kmetijski soli velik stroj amerikanskega siate-ma za sugenje sadja in zelcnjave, da se napravijo 2 njim poskugnje. Ker je sugonjo sadja za nngo dezelo zelo vaino, usoja si podpisano ravnateljstvo vabiti vse one gospodarje, ki se za to stvar zanimajo, naj si ogledajo stroj in nadin tega suiouja. Poskugiaje vrgijo se vaak dan popoldne razen nedelj in piaznikov.
V Goriei, 28. julija 1886.
E. KRAMAR. ravnatelj.
Zalivala.
Vsem onim p. t. gospodom, kateri so sr2no obialovali naSo nepricakovano, prezalostno usodo glede nagega prerano umrlega studka oziroma brata Cirila, izrekamo 8 tem svojo najglobokejso in presrdno zah-valo. Mo5no nas je ialilo, da nam je bil naenkrat vzet, skoro ukraden; a tegila nas je zavest, da imamo prijateljev, ki z nami cutijo. Hvala jim voona. V Goriei, 25. julija 1886.
Matej Korgic oce, Antonija RorSic" mati, Leo-polda eestra, Miroslav in Vladimir brata.
|                      I3roglusrio.
A.   HERMANEK
VIA   3M:tJ3NIOIJPIO
! kupuje kamilitno seme v vsaktcri mno^ini.
Cudovite kapljiee
sv. Airtwa Padovaftskega
Ta nriprosto in naraTno zdravilo jo prava dobrodejna poraoc  in ni treba mao-gib besedi,  da sc dokaze njibova cudovitu mo& te se lo rabtjo nckoliko dni, olajiajo in preieaejo prav kwala najtrdovratniso It-MiM bolesti.   Prar izvratao vitrezajo zoper aemordjde, proti bolezaim aa JaSrft in na vranlci, proti crevesjaim boleznim in proti ^      glistain, pri zcnakih mesccnib nadloinoslib, - -    *   '   '  aopar bitfe area tar eWtju pokvarjono jo lino oawjenth boJesai,  aatpak aa-
roMF oeffi tok, bafnst, neper bltje area tar eWtjo pokvarjono krT Oaa at pftg*»jftj« lama ©nwwjentb boW*, aatpak »a» obvarnjajo tadi pred vsako boWje.
TJWajejo se v tsefc gWh lekaraieak aa sveta :*
narocbe 1* _PilUtTa pa wttao t lekar-aioi qrUJtofolotU v Gorioi, ˇ Trttu t loknmi a Anvbti in O. B. Boris ia vk*s?ai JJteltotSHMift * Sanaiaa.
s-a-
Rtba to oMafcite
ltMOixtrMiB0OViieVtlM, zaianiaarednjavelikoati 3,10 Merra ta gN.   4.96 kr. Is dobre or*ie- volne; 8.—   „  iz boljle ovoje volae; .  „     „   10-—   » i» fiae ovcje voUie; obleke    I •    „  11.40   ,  iaaajla^wfcetolBe Popatmi pled! po gld. 4, 5, 8 in do iJd. 12.-Jako fiua obla&la, Mate, zgoraje saknje, robo ia aukaje in deiaa plaice, til, lodes, koatfsoo sokno, .grbe-swkao, fteviot, tlraake (trf ko), peWukno, ikanine
za eel©
(;.
ia bijjarde, pervjjea ia toakia pripotoca
J. ¦ttaififitt:
waUnoyljeno
tvornlikb akladiida v Brau.
Ofttedki fraaho. Ogledae karte i* kvojace ne-fraaknvano, Kaapofiilja se preti aoataeata: povaetfn ce* gbl. 10— frauko.
Imam vedno skladiace snkna ˇ vrednosfi 150.000 gld. a. ˇ. in j;. ob sebi razumljiy^ da pri moji svetovni trgoviiii ostajejo oatanki t dalgoati od 1 do 6 metrov; xategadel sera primoran lake oatanke za jako znizana ceno oddajati. — (Id teh se ogledki ne Btorejo raxpoftitjaii, Pro,i te,nu SA nedop«dojo«'i oatanki za-manjajo nit pn ho MoVrl po^ljejo naxaj. C0I>o5!*pif»n:» da diuge lirm« pai blago zamcajujejo, morebiti h sla-bfjim btagoni, a dettara ae povra6ajo.)
Zavoljo ponarejaaja po nesmainlh all vnra-joi'ih tirntuh mm primoran inaerato opuatiti in ziito pro* aim, naj ae p. t. aaroievalci Hpontin|ajo moje zaae-aUlTe Irme ia me poSaatijo s svojim cenjenim naro-feTanjPia, katero vaelej avraiai najtodnoje.
Dopirjje ae aemaki, ceiki, madjanki, poJjoki, la-iki in franc oak i.
Mnogo prihrani,
kdor tnpi obleko v
v      kdor knpi obleko v
inmmi igiacija sTSimji
k\ je najveija v Gorici
v katert se dobi vsak Las na veliko izbiro uarejena ofoleka po naslednjih cenah :
Popdai foaladusb alleh a tonodi  od .3 at) 30 g),
»          »         n       a 'MCkfl       9   6   a   15   »
_ » 9 » » otroh » 3 a 10 » Ponkj pooUauki nfajj « gospodi »1 » 30 » hMsmm             »»     n 5 « 15 ,
Vrbu tega bogata zaloga vaakoTratao. robe iz raznih tovaren po narofiiJu vsled mere, ki se iz vrii todno in bitro. Uzorci na zabiero brez-pfa6no in pro*ti -poitifhie.
Novo doili doJmani najnovejiega kroja od 8 do 60 gl. za gosp& «aki za gospe od 4 do 15 gld.
Rnsko o!je zoper protin
edino, mnogo ti^ofi krat aponeslo korcoito sredatro zo-
Ssr protin. trganje, bolezni j krizi, amrle ude itd. Hd. ikdo at Be se varal 7 tfrofin nadablNai se ne'oprfati poskusnja. Vaakdo bo izaajdite^v Ji*alej»n! C«na f>0 kr., 1 gl., 2 gl. Olarna zaloga t fBBgel-Apotheke. an Dunnjj, I. Am Hof «.;  t G&rici pi----
lekarji
mm
pri J. Cnstofoletti-ju, t Trattt pri A. Praxmarer-ji, lekarjL
(Hebiua voda), orijen-takkole    -   ' ¦" ˇilo),*)
EaudeHebe
BnmjBspaaBBaBBBama^^                 gorratno skuieno po
prof. dr. HoUy,-ael^^ia.iaaftWfio roljno. belo in polao ter odpravlja liSajj, bradorice iq zaeorelost na obrazi. Prodajalci: J. Cristoforatti, 3jretrii lakar t Goricif»Pr«-marer, Prendmi, Ickat^a t Ttet^i Bd. Makr V 0*18-SW*-?*1! T CilJi; *«««" ˇ Mariborn; Rodinis t 1  Pulji; Tromba t Aavigna.
¦H Zelodrne bolezni BS
hitro ia gotftvo ozdravi
jeruzalemski balzam
edino in nepreaegljiTo ielod^ao zdntTilo.
Izbnui t wwtnih ieladcnib bolezpih zdraTilo, katero bi r reaaici odgorrsirjalo namenn, ni lahka atrar dandanss, ko ae prodajajo TSiikovratna taka zdravila.
Vegji del  uuib kapljic   izltckov   itd   itd, ki se  f| oznanjajo  ia  priporecajo  »Wiaat»i» x Tisokc  lete&aai beaedamt, ni drn/ega ko pwvar>, pogoato Le ikodljiva.
Samo jerazalemiki baliaw, aie da»ao znan
Eo *»ou priprosti ae»i»«i in po oiivljajo& avoji moil aa ilodeae iirea, si je pridobil predaoa pred vaemi dm-gimi do zdaj aaoaimi pomo^ki, kar potrjoje njegova razprodaja, ki radio iu-to.
Ta balzara, bogat krepSajo^e moii kinelfega ra-barbara, Loreni'ce, ki je sploh zaaaa po ATojeat pr •-baraem uspehu, daje getovo srenetvo proti ielodiaim alaboatim, i«tirajocini ii ner^dnega prebarljanja. Zato se priporofia, ko jeati ne diai, proti aeprijstai aapi, gnjaau, rigaaja, mbaaunju, bemorojdalaim tezaram; pomaga tadi proti zlateniei, glialaib ia bolezeiat * droba.
Steklonica a poditkom 30 kr. Glavna zaloga v Ickorni Q. B. PontOni t Gorici. V TI'STU pri 15. B. Bevla, t KORHIHU pri A. Fraaznni, ˇ TOLMINU pri C Paliaca.
k kakor je razvidno iz zahvahiih piierol
• Jh aarKeval kawmt v ielodcn i»
MRje, knu Itfoeecae la premen-l
¦javaoaiiTMw, jatazanjt, hmtnfUt, zliteafcoJ
¦ittfreaa itd. in je najboJj« pripomo&fc topetl
1                      gltste pri otrocih.                     [
¦PoSllja lzdelovateU po poSti v SkaHJicnh
po 12 ateklenic za 1 gld. 36 novc.
*t\ vifitai ittvHa vtM ae prfmerta odp«t.
Gosp. 6abrielu Piccoli-ju, lekarjuv Ljubljani
Na zfthtovanja potrjujrm, da som Va3 cret ?.a ielo-doc, kojegft deli ho mi dobro znoui, v volikih HlitCojih vspesno rabil proti bolexnim v zolodcu in zlati iili.
Ljubljana, mesec jannvar 1884.
iJr. Emit vitez Mklcl,
e. it. rUdni ivulovaUe in «teIeIno-ienlt«UJ poroisralee.
Vspesnost toga izyrstnegu zdravila spriCujejo tadi ;. dr. D. Agoatini, dr. Cambon, vitez dr. Ooracuchi, '. Pardo — aloveii trzaski zdravpiki.
Podpisani potrjuje, da ima ^elode^na esenca Ijab-Ijanakoga lekarja Piccoli-ja bitre in prefiudne zdravilne modi, t njo ozdravelo je mnogo Ijudi moje in aosedne iupnije; komaj pretece dan, da no bi kdo priiel k meni, ki me prosi za jedno ateklenieo zelodefae esence, kojib imam vedno nekoliko pripravljenih.
A. Wlcusich, zupnik-kttnoiiik. Plomin, Primorsko.
Po 15 kr. steklcnico prodaja t Gorici lekarna Pon-toai, t Tolminn PaJiscn, v Kortninu Franzotti, v Gra-diiii Goaasini, t Grade^i Psuqualis in nahaja se veLi-nom t vaeh lekarnah mi Tirolekem, v Trstn, Istri in Qulmaciji.
S
stane nepremodljiv pla§5 za gospe, kateri sluii 6b enem na spodoji Btrani kot praSni plaaC.
%nacyi   Steinerji
-*sr «rOar^aV<*4. Tarn je  tadi osrednja zaloga vse Tolnene obleke profesorja Oast. Jaegerja.
HilR-lILSOR
Ymleko ki pomlaja lase) daje laaem prvotno barvo ia mladih let. — Nikoli ne poWedi! — Pojpollio M&ooUlivoI-^lilwatel^ni^Btane « gM. - Prodajalci: J. CJriatofoletti. dvorni le-^XJL*50*1^..-" Pnoamarer, Erendmi, lekarja
PtOji - Tromba ˇ Bdirigtm.
}*mwi m *jt*w\ v»Mki M. WWQ - Jttt; *mm** ««»" * Qmo.
zraven rotovia v ljubljani aia vtllkea* mcstucni irgu«
pripoiooa ttjkaj poplsaoa najboljSa in sveia zJiavihi. Ni ga diiova, da bi ne prejeli ptameoih zabval o nalih izborno skuscnih domaLih zdra-ˇilih. LekarnB Trnkoayjovib firm so: Na Du-naji dvo in ena kemiLna tovarna v Gradoi (na Stajarskcm) ona pa v Ijubljftlli. P. n. oboin< atvo ho pro hi, ako inu je na torn le%e6e, da »po-daj navedena zdravila a prvo pofito dobi, da na-slov tako-lo napravi: Lekarna Trnkdezy poleg
rotovia v Ljubljani. Marijaceljske kapljiee za zelodec,
ktcrim ro ima natisoSo Ijudi zahv-aliti za zdrtivjo, imajo izyraicn vspoh pri vach bnloznih v Solodcu in so ncprekosljivo arodatvo zoper: mankanje slastl pri jedi, slab zelodec» urak, vctrove, koliko, zlatenlio, bljnvanje, glavobdl, kvt- v zolodcii, bitjc urea, asaba-sanjc, gliHte, bolezni na vra-nici, na jetrih in -zoper zlato zil». 1 Htcklciiirn vulja 20 kr., 1 (uciit 2 gl.,   fi   tucntov Hftmo H gl.
fiaf- SVAHILO! Opo/nrjamo, da ao liato i»tiititt> lUarijacclJ* akc kapljiee dobivujo nnmo v lo-karni Trnkoczy-Ja zruvim rotovza na volikom Montnem trgu v Ljubljani.
Ovet zoper trganje (Gicht),
je odlofino najboljao zdrnvilo zopovprotin tot* reeiHatizem, trganje. po uHih, boMittt v kviii tor ziccih, oteklino, otrpnete itd* in kite itd., malo taw Lo bo rabi, pa mine popolne.ii trganje, kar doka^ujo obtlno zahval. Zuhtova naj se saoio 9cvei zoper trganje po dt. Maticu* * zraven stojedim znamenjem. 1 atokl. 50 kr., tncat 4 fl. 50 kr.
P0T* Ce nina^toklonici zraven stojoi^og.1 znn menja, ni pravicvetinga prccej nazaj vrnilo.
ECHT dei
WOTHEKWTWKOCZYl
za odrasle in otroke, je najboljSi zoper kaSelj, hri-pavoat, vrfttobol, jetiko, prsne in plja^ne boTe«3ine; 1 stokl. 56 kr., I tucat 5 fl. Samo ta sirop za 56 kr. je pravi.
Kri6istilne krogljice,
b' ae v nijednem goar—1:-:-i--------
se v/e tiioekriit aijajno oavedoLil
ne smclc b ae v nijednem gospodinjstvu pogreiati in so se v/e tuoikrut aijajno oavedoLile pri zabasanji cloreske-ga teleaa, glavobula, otrpnjenih udih, skaienem lelodcu,
jetmih i.. obisinih bolezaih, v skatljah a 21 kr.; jedea
zavoj s & akatljatni I gld. 5 kr. Razposiljava se s pokto
na;manj jeden zaroj.
MT Zdravila za zivino. "«g
Stupa, za iivino.
Ta prar dobra atupa pomsga najboljo pri vseh bo* leznih krav, konj ia praSitev.
Konje raraje ta atupa trganjapoirevih, bez-gavk, vseh nalezljivih kuinih bolejnij, kas' Ija, plufnih in vrafsih bolezny ter odprarlja vse gliate, tttdi vzdrioje konje debele, okrogle in iskrene. K rare dobi mnogo dobrega ibleka.
Zametek z rabil nim narodom vred vetjn le 50 kr., 6 zamotkov z rabilnim narodom samo 2 gld.
Cvet za Konje.
Najboljie mazilo za konje, pomaga pri pretega ill, otekanji kolen, kopit-nib boIeznlh,otrpnenj1 v boko, t krizi itd. art otekanji nog,niehnrjih na nogah, iaviujenji, -otiscanji od aedlm ia oprave, pri saiici ltd. s kretka pri vseh vnanjih boleznih in hibab. Stek-lenica z rabilnim narodom vred stane le 1 gl.v 5 stokl. z rabil. narodom vred samo 4 §L
Vsa ta na&fota zdravila se samo prara dobijo
v lekami Trnkoczy-ja v Ljubljani
zraven rotovaa in se vsak dan a posto nupogiljiijo.