Leta tili., fttev. 78. Celje, sobota 17. julija 1926. Poštniofl platana v gotovlii. lxhafa v torek, četrtek In soboto. Stane mesečno Din 7'—, za inozemstvo Din 20"—. Posamezna itevilka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev.-.0.666. aataaaa^fe ^BaaaaaaH ^Baaaaaaaaaa^BaaaaaT ^BBaaaaV BaaaBaak Baaaaaaaaaaaal aV^Baaaaaaaa^aaaHs^B/ ^Baaaaaaaaaaaaaaaaav BB^BaaaBaaaaaaBa^BaBV fc raaV Uredništvo in upravništvoi Celje Strossmaverjeva ulica 1. pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Naš spor z Nemčijo. Zadnja številka mesečnika »Die Kriegsschuldfrage«, ki izhaja v Berlinu, je prinesla članak, v katerem se za-trjaije. da sta bivša srbska vlada in bivši regent ozirmo kralj Aleksandar so-odgovorna za atentat v Sarajevu, ki je sprožil svetovno vojno. Članek vsebuje ćelo vrsto klevet in žaljivih izrazov o našem vladarju. Podoben članek s slično tendenco je izšel tuđi v fistu »Deut-tsche Allgemeine Zeitung«. Jugoslovenska vlada je radi teh nečuvenih obdolžitev in žalitev vložila potom berlinskega poslanika pri nem-ški vladi odločno protestno noto. v ka-teri zahteva polno zadoščenje za stor-jene krivice. Nota povdarja med drugim tuđi dejstvo. da je jugoslovenska vlada zavzemala od sklenjenega miru sem korektno stališče in je storila vse, kar je bilo v njenih močeh. da bi se prijateljski odnosi med obema državama še razširili m poglobili. V zvezi s tem je v četrtek dopoldno obiskal nemški poslanik g. pl. Olshau-sen ministra zunanjih zadev dr. Nin-cića in mu je izjavil, da nemška vlada iskreno obžaluje. da je mogel tak napad iziti v nemškem tisku. Jugoslovenska vlada pa smatra to sporočilo nem-ške vlade nezadostnim. zlasti ker je znano, da je mesečnik »Die Kriegs-schuldfrage« poluslužbeni organ nem-ške državne vlade. Radi tega zahteva naša vlada, da se da prizadetim z nem-ške strani vidno zadoščenje. Beograjska in sploh vsa javnost spremlja zadevo z velikim zanimanjem. Listi pa zunanjemu ministru v obče zaraerijo. ker še ni povedal kakšne korake namerava storiti proti nemški vlaOi. Ne bo napačno. če izraaimo svoje prepričanje, da naš dragi g. Ninčn; zopet ne stori nikakih korakov. Sa} je preveo mehek, kadar gre za naš ugled in našo čast. p SPOR MED RADIKALI. »Samouprava« prinaša proglas, ki ga je glavni odbor radikalne stranke naslo-vil na pristaše NRS in ki sta ga pod-pisala Marko Trifković in dr. Ivković. Radikali naglašajo veliko važnost ob-činskiih volitev v političnem oziru in povdarjajo njihov vpliv na bodoče skupščinske volitve. Proglas poziva vse radikale. naj se aktivno udeleže občin-skih volitev ter povdarja. da bi bila zmaga zagotovljena radikalni stranki. ako ne bi bilo izvestnih spletk, ki zna-šajo zmedo v stranko. V radikalni stranki ni sporov, ampak gotovi elementi zanašajo vanjo le intrige, ki naj jih radikali ne poslušajo. p MORALNA KRIZA PARTI-j ZANSKEGA REŽIMA. Političea položaj se ni v ničemer izprenienil. Do 15. avgusta. ko se vrše v Srbiji obcinske volitve. ni pričakovati nikakih bistve-nih izprememb. ki bi utegnile Jati no-tranji politiki novo obiležje. Kakoi se zatrjuje. se Nikie'eva afera že likvidira. Docela verjetno je. da se bodn zgodile v jebeni velike izpremembe. V političnih krogih se posebno povdarja dejstvo. da se naintjaj-o stranke v morafni krizi. Temu parti/zanskemu gospodarstvu, ki že nekaj let neusmiljeno vladf. v naši državi, je pripisati, da je naši država v takih večnih zadregah. P ZNI2ANJE D0H0DK0V URAD-NIŠTVA! Vlada je zelo vznemirjena zaradi hude gospodarske krize v državi, krize, ki jo je še povečala ogromna škoda, ki jo je napravila in jo še po-vzroča povodenj. še bolj pa deževje, ki ovira dozoretje žetve. To zelo ogroža tuđi ravnoteije proračuna. Bati se j;\ da država ne bo mogla pobrati v proračunu predviđenih davkov. Zato že naprej računa z znatnim znižanjem iz-datkov. da se vzdrži ravnotežje. ali pa. da primanjkljaj ne bo prevelik. Štediti je treba. In zato namerava sedaj vsem državnim nameščencem od niimistra do najmanjšega sluge zmanjšati do-hodke. Znižanje draginjskih doklad državnim nameščencem se bo izvedlo proporcionalno. Prejemki najnižjih skupin uslužbencev in uradnikov sf-znižajo za približno 5 odstotkov, viš-jim uradnikom pa sorazmerno od 30 do 50 ođstotkov. Tendenca je, da se zniiajo prejemki ministrov za 30 ođstotkov. Poslancem se bodo skrčile dnevnice za 20 odsototkov. Podrobnosti še nišo določene, dasi je bilo v četrtek popoldne o tem govora na seji. ki se je vršila v finančnem ministrstvu. p GENERAL VRANGEL IN NI-KOLAJ NIKOLAJEVIĆ. — General Vrangel je zapustil svoj generalni štab, ki se je nahajal v Sremskih Karlovcih. Svoje vojaške organizacije je izročil bivšemu vetikemu knezu Nikolaju Ni-kolajeviću. ki je resen pretendent na carski prestol. General Vrangef odpo-tuje v Belgijo. kjer se namerava za stalno odtegni'ti vojaškemu življenju ter živeti pri/vatno. p GENERAL GAJDA. Češki legi-jonarski general Gajda je moral nena-doma oditi na dopust. O vzrokih ne- nadnega odhoda generala Gajde na dopust krožijo najrazličnejiše govorice. Gajda. ki je sele 34 let star, se je po-vzpel hitro do šefa generalnega štaba in bi bil moral ob priliki vsesokolskega zieta oficijelno pozdraviti jugosloven-sko vojaško odposlanstvo. Malo pred kongresom pa je odšel nepričakovano na dopust. Čuje se, da je njegov odhod na dopust v zvezi z njegovim delova-njem v Parizu, kjer je pred dvema le-toma obiskoval vojaško visoko solo. Tamkaj se je baje zavzemal za iasi-. stov.sko gibanje na način, ki ni bil v skladu z njegovim sedanjim stališčem. Govorijo. da se general Gajda ne vrne več na svoje mesto v čehoslovaški vojski, ter ga ćelo dolžijo, da je bil na Fraiicoskem sovjetski špijon. p POGODBA O MAROKU. V pon-deljek je bil podpisan francosko-špan-ski dogovor o pacifikaciji Maroka. — Mejo med špansko in francosko cono določi posebna komisija.. Meja se ne bo mnogo razlikovala od one iz leta 1912. Da se preprečijo upori domačinov. bodo organizirani posebni vojaški oddel-ki. Obe državi imata pravico, da tuđi preko ozemlja druge države zasleduje-ta upornike. Abd el Krim ostane pod nadzorstvom Francije. p STAVKA ANGLEŠKIH PRE-MOGARJEV. ZLOMLJENA. Kljub temu, da vodstvo stranke, še vedno javlja, da v rovih delo počiva, je uradna preiskava ugotovila. da se dela že ako ne v popolnem obsegu, pa vsaj deloma že v 400 premogovnih jamah. Število vračajočih se rudarjev narašča z vsa-kim dnem.kim dnem. Železniški delav-ci pa so odkloniJi predlog rudarjev glede oviranja dovoza inozemsikega premoga v Anglijo, radi česar je smatrati, da je stavka angleških premo-garjev zlomljena. Celjska kronika. c SI INIQUITATES OBSERVAVE-RIS DOMINE .... V uredništvo se je prišla pritožrt mlada gospa: Povedala je, da je v petek, dne 16. t. m. ob pol šestih v jutro v cerkvi s^\ Jožefa, ki jo oskrbujejo lazaristi, prMopila k mizi Gospodovi. Šla je k obhajilu z dobrim namenom. Odrasla je, ni staršem ali komurkoli v strahu, nikdo ne vpliva nanjo v tem smislu. Šla je vsled notra-njega nagiba k spovedi in potem k obhajilu Pravi, da seibi v uteho in v čast karmelski Materi božji. Pa ni šio glad-ko! Gospod pater, baje tišti, ki je za >tega večjega in ki nosi očale«, jo je opozoril. da je — nespodobno oblečena i. vtavljal se je obhajati jo. Nastala je mučna zadrega, spogledovanje in ženske naokoli so se čudile, ker nišo videle vzroka. No, končno je šio, a uboga vernica je imela svoj skandal. — Da ne bi bilo na nobeno stran krivice, smo v uredništvu (ker je bila slučajno navzoča tuđi druga dama) izrez na bluzi kar izmerili in smo našli, da je sezal zelo ozko in samo šest eentime-trov v globino .... Zakaj pišemo o tem? Ker je to že četrti slučaj, a prvi. ki ga zabeležimo. — Pisec teh vrst pa je bil sam priča zelo mučnega prizora pred desetimi dnevi. Sedel je popoldne na klopi pred Jožefovo cerkvo in gle-dal v žalostno koroško stran za soln-cem. Naenkrat začuje na stopnicah pred božjim hramom šum. Ko se ozre. zapazi deklico — dvanajst let je pač imela —, ki čita neko na vrata nabito oznanilo in se ravnokar z grozo na obrazu obrne proč. Kmahi na to pri-stopi na videz znana gospa s tisto deklico in dvema še manjšima dečkoma ter začne neznancu na klopi nevoljna pripovedovati, da je neki duhovnik v cerkvi opozoril njeno hčerko na — nedostojno obleko (bila je nekoliko izrezana pod vratom) in pokazal na zunaj nabito oznanilo, ki takim grešnicam grozi z večniani kaznimi in peklenski-mi mukami . . . Gospoda, to je prego-reče! To je zelotizem. Ne, to je bolezen. Pomislite, da vendar le nišo sami rilci na svetu! In n« odganjajte tistih, ki še danes prostovoljno in nehliinjeno omo-gočajo vašo eksistenco. (Če boš vse male prestopke štel, o Gospod, kdo bo pa potem obstal?!) — V. G. c MOHORJEVA TISKARNA SE PRESELI V CELJE. Družba sv. Mo-horja je imela v Celovcu veliko in moderno tiskamo, ki so jo po plebiscitu deloma resili v Prevalje. Ker pa tam ni bilo primernih prostorov in so Prevalje vrh tega tuđi premajhne, da bi mogla tiskarna prospevati, je vodstvo vedno iskalo primerne prilike, da bi premestilo tiskamo v kako večje mesto. Sedaj pa je družba kupila v Celju hi-šo trgovca in kavarnarja Kosa v Pre-šernovi ulici za vsoto 1^00.000 Din in hoče v tej hiši namestiti svojo tiskamo in poslovne prostore. Da se je družba odločila ravno za Celje, bo vzrok pač tuđi v tem, da v tem mestu SLS še ni-ma nobene tiskarne, dočim ima pač že svojo trgovino s papirjem in se trudi dobiti tuđi knjigarno. Vendar pa še tuđi tiskarna vkljub nakupu hiše ni sigurna, ker je za njo potrebna koncesija. In zato je družba kupila hišo tuđi samo pod pogojem. da postane kupna Cehi in ini. (O sokolskem zlefcu in kongresu čeho-slov.-jugoslov. lig v Pragi.) Zlata »maticka« Praga je vedno lepa in veličastna, ali ob sokolskem izletu je nudila uprav občudovanja vred-no sliko. Stotisoči so pričali o silni energiji čehoslovaškega naroda in o njegovi veliki ljubezni do zdravja, le-pote, domovine in Slovanstva. Danes še občudujemo krasna grška telesa. ka-kor nam jih kaže plastika, navdušu-jemo se z grškim vzgojnim idealom kalokagathije — zdravo im lepo telo z enako dušo — ali daleč je grš-ki ideal za sokolskim. Grk je negoval in vežbal svoje telo in svoj dub kot poedinec. samo iz ljubezni do samega sebe. Sokol-stvo pa prepleta ta interes z višjim. narodnim in člo^^ečanskim•. zdravje. lepota. radost, etičnost, socijalnost, narodnost in pravičnost, vse to so cilji. za katerkni teži Sokolstvo. Zato je čisto naravno, da je med njegovimi čla-ni naj-večji človek. filozof in državnik sedanje dobe. sivoiasi prezident T. G. Masarvk. In voditelj češke socijalne demokracije Krejči je v glavnem stran-kinem glasilu »Pravo lidu« pokazal baš na socijalni pomen Sokolstva: druži v bratstvu vse sloje, goji medsebojr- no Ijubezen in spoštovanje, ki sta gla\-ni temelj socijalni pravičnosti. Izlet je bil izkaz o storjenem delu v osvobojeni domovini in program za bodočnost: v Ijubezni in umevanju se mora disciplinirati narod, ki teži za velikimi cilji. Svet, ki je še deloma žiivef v predstavah o slovanski neurejenosti. je strmel in odpirale so se mu perspektive v sijaj-no bodočnost SLovanov. Saj je videl na najodličnejšem njihovem predstavniku takšen maksimum energije, urejenosti. globokosti in mirne pa trajne ljubezni. da je sam toliko ne premore. m vrhu tega dejstvo. da je ta vpliv že krepko posegel preko ožjih mej čehoslovaške domovine k drugim Slovanom, zlasti k Jugoslovanom. O pritiki izleta so brez hrupa imele svoje kongrese tuđi druge organizacije, ki zasledujejo slovansko narod-no-vzgoj'ne in narodno-orgaaiizatorne. citje. Med njimi Ju-goslovansko-čeho-slovaška Liga, katere delegati so se zbrali 3. julija v posvetovalnki mestne hiše. pred sijajnima Brožikovima slikama Husa pred koncilom in Jurija Podjebradskega pri kronanju. Jugo-slovanov je bilo dobrih deset, veliko pa Čehoslovakov. znak. kako ra^širjema je pri njih ta organizacija. Prisotnost ministrov (med njimi je bil tuđi dr. Be-neš) je pričala, da polagjo čehoslova- ki na Ligo veliko važnost. Ćelo dopol-dne in deloma popoldne so se vršili referati, o katerih je poročalo dnevno časopisje. Ni pa navedlo rezultatov in sklepov kongresa. Zato se tukaj kratko podajajo: 1. Organizacijo je treba razširiti. 2. Število jugoslovanskih dijakov na čeških univerzah je po vojni znatno padlo. Treba skrbeti za krepko reme-duro. Doslej se je že osnoval jugoslo-vanski dijaški dom. odslej se mora de-lati na tem. da dosežejo glede plače-vanja šolnine in uživanja ugodnosti, ki jih nudijo razne ustanove, ista prava s Čehi. to se pravi, da se ne bodo več smatrali kot inozemci. Pri obeh vladah se napravijo koraki. da se da-jejo jugoslovanskiin dijakom stipendije za studij na Čehoslovaškem. (Žal. da je moral glavni zastopnik Jugoslo-vanov izjaviti, da z naše strani z ozi-rom na proračun in stališče naučne uprave zaenkrat ni nobenega izgleda na uspeh). Doseći je treba, da se bodo Jugoslovani po dovršenih študijah laMo na Češkem izpopolnili v praksi, nadalje, da se prizna obojestranska veljavnost di-plom. Jugoslovanski dija-ki se morajo navajati k temu, da se pogiabljajo v češke razinere, kakor je to delala predvojma generacija; pa tuđi češko dijaštvo mora začeti pohajati jugoslovanske uni\erze. V z\-ezi s tem se je omenil studij Gehoslovakov na mornariški akademiji v Bakru. Češke fante silno mika, ali Liga ga zaenkrat mora odsvetovati. ker ima Jugoslavija preštevilen naraščaj, Čehoslovaška pa samo eno morsko ladjo. 3. Ker Čehoslovaška nima svojega morja, se bodo nadaljevala z jugoslo-vansko vlado in naučnimi konstituci-jami pogajanja glede ustanovitve češke biologične stanice na Jadranu. 4. Prirejajo naj se jezikovni kurzi. 5. Praška Liga bo priredila leta 1927. v Pragi velik počitniški tečaj za Jugoslovane; enako se želi. da se stori z jugoslovanske strani za Cehoslovake« 6. Izmena mladine v počitnicah letos ni uspela, vendar se misel ne opusti. 7. Organizira naj se knjižni trg, ker je bil doslej nakup jugoslovanskih knjig na Češkem. oziroma čeških v Jugoslaviji za polovico podraien. Praška Liga je že dobila koncesijo za trgovino z jugoslovanskimi knjigami. Liga bo dajala informacije o delih, ki so vred-na ali pogrebna, da se prevedejo. 8. Izredno važna je ustanova Strossniajerjeve knjižnice, ki je s so-koliskimi darili narasla na okrog 7000 zvezkov. Jedro ostane v Pragi, ali širom čeboslovaške zemlje se bodo usta- Stran 2. »NOVA DOBA« Štev. 78 pogodba veljavna le, če bo dobila družba koncesijo za ustanovitev tiskarne. c OSEBNA VEST. Senijorat evan-gelskih cerkvenib občin v Sloveniji je imenoval župnika celjske venske obči-ne g. Gerbarda Maya za upravitelja ljubljanske protestantovske župnijt'. Sicer pa je bil izbran za župnika v Ljubljani g. Backer iz Vrbasa. - c KONCERT G. KARLA SANCr-NA NA ROG. SLATINI. V soboto, dne 17. t. m. bo knel ravnatelj tukajšnje Glasbene Alatice in vijolinist g. Karlo Sancin na Rogaški Slatini svoj koncert z izbranim sporedom. Dne 28. t m. pa bo tam koncertiral g. Mario Šimenc, član opere v Zagrebu. c TUJSKI PROMET se je zadnje dni vendar nekako oživel. Gosti priha-jajo in se razhajajo na Dobrno, Roga-ško Štetimo. Laško in v Rimske Toplice. Da bi vsaj vreme bilo bolj prijazno! c GABERJE POD VODO. Po po-vodnji, ki smo jo imeli v Celju v pondeljek se je v sredo popoldne okoli treli nad Vitanjein utrgal oblak. Voda je zalila trg in okolico, uničila polja in po-škodovala več poslopij. Nato se je po-vodenj vlila proti Vojniku in Celju. Hudinja ni mogla pozirati ogromnih vodnih mas. ki so zato proti večeru poplavile vso dolino med Celjem in Vojnikom. Ponekod je stala voda meter visoko. Žandarmerija in prebivalstvo sta delala s požrtvovalnostjo, da ome-jita nesrećo. Ponoči je bil pod vodo večji del Gaberja z \Vestnovo tovarno. Iz mnogih pritličnih stanovanj so morali ljudje pobegnitr. Ker je bilo pre-bivaMvo o preteči katastrofi pravo-časno obveščeno, ni bilo človeškili žr-tev. Ogromna pa je stvarna škoda, ki znaša več sto tisoč dinarjev. c PARCELACIJA JOŽEFOVEGA HRIBA. Splošna gradbena zadruga v Celju je dala te dni parcelirati gozdni del Jožefovega hriba in pridobila s tem 12 lepih stavbnih parcel. Kakor čujemo, nameravata dva interesenta že v. kratkem pričeti z gradbo dveh enosta-novanjskih hišic na parceliranem zeniljižču. c SKUPŠČINA UJU V CELJU se je v petek začela in bo trajala še v soboto in nedeljo. Razprave se vrše v Celjskem domu. c RAZGLAS 0 PRIJAVI IN ODJAVI VOZIL je izdal mestni magistrat celjski. Razglas št. 2058/26 se nanaša na vozila, podvržena občinski davšči-ni, ter veli, da je treba prijavo takoj opraviti c POPRAVLJAJTE STREHE! — (Razglas.) Hišni posestniki. odnosno njiihovi zastopniki se poziivajo, da v najkrajšem času, najkasneje pa do 1. oktobra t. 1. prekrijejo defektne dele streha Lzčistijo žlebe. ter popravijo po-škodovane žlebe in odtočne cevi. ki visled slabega stanja puščajo deževnico in mnogokrat oneniogočajo vporabo hodnikov. V navedenem roku se niora-jo popraviti tuđi defektni napustki pri hišah (simsi). Proti hišnim posestni-kona, odnosno njihovim namestnikom, i ki tega poziva ne bodo vpoštevali, bo podpisani urad postopal z vso stro-gostjo po kaz. določilih stavbenega re- da za Štajersko. — Mestni magistrat 'celjski. c JAVNA TOMBOLA. Osrefeje .društvo nižjih postnih in brzojavnih ushižbeneev .■»kupine Celje priredi dne 25. julija 1926 javno tombolo ob 15. uri na Dečkoveni trgu v Celju. Med glav-nimi dobitki je posebno omeniti šival-ni stroj, moško kolo, kuhinjsko opravo itd. Ker gre čisti dobiček tombole v koristne namene. je pričakovati. da ob-činstvo pridno posega po kartah. c PODRUŽNICA SLOVENSKE-GA LOVSKEGA DRUŠTVA V CELJU priredi v nedeljo. dne 8. avgusta, torej drugo nedeljo v avgustu, v Gozdni re-stavraciji v Celju veliko veselico. Na to opozarjamo v kratkem že danes, ter prosimo vsa društva, da ne sklenejo za ta dan nobene druge prireditve. Podrobnosti slede. — Odbor. 782 c KONCERT »LJUBLJANSKE-GA ZVONA« NA LAŠKEM se vrši v nedeljo. dne 18. t. m. popoldne ob šti-rih v dvorani zdravilišča. Železniške zveze so od vseh strani ugodne. Izvr-sten je vzpored moških in mešanih zborov ter moških in ženskih kvarte-tov. Vstopnine ni; treba kupiti le vzpored koncerta. c KRAVO LAHKO DOBITE na tomboli prostovoljne požarne brambe v Gaberju dne 1. avgusta, če bodete imeli karto. Zajedno s tombolo se bo vršila vrtna veselica. c NESREĆA Z MOŽNARJEM. V pondeljek so imeli v Pilštanju birmo. pri čemer seveda ni smelo manjkati običajnega streljanja s topiči. Po ne-sreči pa je neki inožnar razneslo in smodnik je hudo ožgal 17-letnega La-dislava Krivca po rckah. obrazu in pr-sih. Ponesrečenca so prepei'jali v četr-tek v celjisko bolnico. Pri eksploziji sta bila poškodovana tuđi dva druga fan-ta. Ker so pa njune rane lahkega značaja, sta bila oddana v domačo oskrbo. Kino« - MESTNI KINO. V soboto 17. in nedeljo 18. julija se nam predstavila: zopet stara znanca Pat in Patachon in sicer kot fotografa. Kdor se hoče prav presrčno nasmejati. naj si ogleda to krasno burke. Predstave v soboto ob pol 9. uri. v nedeljo ob 3.. pol 5., po! 7. in pol 9. uri. — V pondeljek senzacija letošnje sezone *Monte Carto*. Originalne slike iz kazina v Monte Carlo. tega najbofj lahkomiselnega mesta v Evropi. Za hmeljarje. 17. par očite Htneljarskega društva za Shvenijo. Žalec, li. julija 1926. Deževje brez konca, ponovne povodnje, malo ali nič solnca — takšno je bilo vreme zadnjih 14 dni. Rastlina je biia ovirana v .razvoju in-. je njeno stanje danes oči-■vidno slabejše od prej. Iz tega vzroka so hmeljarji sedaj rnanj pripravljeni ^voje blago naprej prodajati iu odbi-vajo tozadevne ponudbe. navijate jugoslovaaske knjižnice, ozi-roma jugoslovanski oddeAki pri že ob-stoječih čeških knjižnicah. Vidi se v tem češka realnost in temeljitost. (Na žalost je treba pribiti, da se Celje s šti-rinii izjemami ni odavalo pozivu k darovanju knjig. SprLčo požrtvovakiosti in resnemu težemju med severnimi brati je to malo častno za nas. Knjiga, ki samo krasi knjižnico in se ne čita, je drevo, ki ne donaša sadu! Da naknadno popravimo zamujeno, naj tišti, ki ima dobro vofjo. kmalui p»šLje svoj knjižni dar ali Ligi ali Sokolu!) 9. Odkar hnajo Cehi v Tatrah svoj visokogorgki svet, je padlo zanimanje za naše Alpe. Obojestranski planinski društvi naj stopita v stik. dasta oboje-stranskim članom enake ugodnosti iu dosežeta znižanje vozniine na železrti-cah do 75%. 10. Radi povzdige tujskega prometa, naj joigoslovanski natakarji v ne-sezoiiski dobi prakticirajo na Ceškem. 11. Doseže naj se direktno telefonsko spojenje med čehosrovaškimi jn jugoslovanskiini centri. 12. Poedme Lige naj pošiljajo po-ročila Ligineuau glasilu, ki izhaja v Pragu 13. Eden izmed jugoslovanskih delegatov je pokremJl misel, da se vlade pridobijo za finančno podporo. Ven- dar so Čehostovaki- izjavili, da v tem sloičaju razmere nišo enake. Oni si vstvarjajo finančne vire sami, zlasti ^njigarna, za katero so dobili koncesijo, spada med nje. , 14. Poglobijo naj se stiki med obo-jestransko no\-inarsko organizacijo in ukreoe naj se potrebn,o za objektivno poročanje. To je program. Na nas je. da ga v celoti ali vsaj v veliki ineri v sledečem letu izvedemo. Dela-vnost praške cen-trafe, od katere v prvi \-rsti izhaja ini-cijativiiost, nam je najboljši vzgled. Gotovo je, da odbor Lige brez podpore in zanimanja javnosti ne zmore veliko. 15. Doseže naj se obojestranska enakopravnost glede dela. nekaka skupnost državljani«tva. i 16. Prihodni kongres se bo vršil v Jugoslaviji.^ . ,^..-,-, - Quas4|a le®* Sutiko1,Sulfarol,Sa!ojdin,Mazavomilo, Tobačni izvleček, Losol-katranov preparat, Fenoftalein papir so pripomočki za pokonfavanje mrčesa na trti, jhmeljii,1 Vrtnicah In dragih rastlinah. j Dobe se v drogeriji SAN1TAS, Celje. ft)-. _jon Mpf^t^J Često rečeno - pa pedno resničDO: Ponos vsake gospodinje je omara za perilo Blesleče bela, krasno dehleča plal-nina je zaklad. kalerega si vedne obnavljale s Per-sii -om. Tukajšnja »Hmeljarna«. zadružni zavod za vkladanje in prepariranje hmelja, je bila letos povećana v toliko, da se je njena delazmožnost podvojila iir bo torej sručilo hmlejskim trgovcem v hitri, zanesljivi in lahkotni potek kupčije. Društveno vodstvo. Žaiec (C. S. RJ, 13. 7. 1926. Ko smo natančno pregledali hmeljske napade našega okoliša, lahko trdimo. da je njih stanje vobče slabše ko srednje, k večjemu, da je srednje. Od bodočega vremena je odvisno, ali bo razredova-nje nasadov krenilo navzgor — ali na-vzdol. Pri razsojevanju letošnje žetve je pa že sedaj treba povdarjati. da je stanje prav mnogih drugoletnih nasadov slabo in da bodo brez prklelka oni nasadi, ki so trpeli vsied mokrote. Teh nasadov je tiisoče kop po 60 rastlioi. Od 2. t. m. se je pomnožilo povpra-ševanje po hrnelju in se je dne\"no pro-dajalo po 10—20 bal. Cene so se okre-pile in znašajo 3050—3300 č. K za 50 kg. Pripomniti je še treba, da se v predprodaji plačuje letošnji pridelek po 3U0O—3200 č. K za 50 kg, t. j. po kurzu 106—106.24 Din za 1 kg. Slovenski hmeljarji, pozor! A. P. Kupite in1 poskusite Bata ceuIje v samoprodsji A. Drofenik, COavni trg. Ljudska prosveta- 1 GLEDALIŠKI SKANDAL V BERLINU. V soboto zvečer se je v bertin-skem ljudskem gledaliscu dogodil hud gledališki skandal: Vprizarjali so modni komad »O tem se da govoriti«. Velik del občimstva se je. začel pri nekih priEorih skandalizirati ter je protesti-ral proti nastopu večjih skupin popol-noina golih igralk. Ko so te igralke v ,*petem dejanju zaptesale »čerlston«, so poedinci protestirali proti plesu ter klicali: »Dajite nam Shaiespeareja; proč -s »čerlstononi«! V gledališču je nastal tak hrup. da so predstavo prekiniti. Demojistracije nišo imele politične tendesace ter so bile naperjene v prvi vrsti proti inanjvredneinu umetniške-uiu komadu. 1 MASCAGNI. — CASTNI DOKTOR BUDIMPEŠTANSKE UNIVER-ZE. Budknpeštansko vseučiJišče je imenovalo slovitega opernega skladatelja Pietra Mascagnija častnim dok-torjein. Kakor se čuje. namerava Ma-seagni prevzeti intendanco gledaJišča Costanizi v Rimu, kjer se bo stalno na-selil. 1 NEMŠKI PISATELJ BERN-HARD KELLERMANN, čigar epohalni roman Tunel je preveden tuđi v slovenščino. se pripravlja na daljše po-t ovan je v Azijo. kjer namerava obiska-ti Perzijo, obe Indiji. Siam in Kitaj-sko v udobuem stanovanjskem a%"tomo-biru. Na poti ga bo spremljal fikusi operater. Širom domovine. š PRVI OFiCIRJI IZ NAŠE POMORSKE VOJNE AKADEMIJE. V ponedeljek so bili na pomorski vojni akademiji v Dubrovniku imenovani pr_ vi gojenci za korvetne poročnike. Pi"vi je bil' na vrsti StanLslav Avram, ki je bil od kralja odlikovan s poklonitvijo sablje, katero mu je izročil v krafjevem imenu komandant mornarice admiral Priča. Ob priliki prve prošzveđbe ofi-cirjev iz naše pomorske vojne akademije je poklonil franeoski konzul v Gružu akademiji kot dar zavezniške vojne mornarice prekrasno vazo, trije najboljši gojenci pa so dobili dragoce-ne mornariške daljnoglede. Skupno je bilo imenovanih 29 gojencev. r NAPREDOVANJE REZERVNIH OFICIRJEV. V vojnem mini&tr-stvu je podpisan ukaa o napredovanju vseh rezervnih oficirjev. ki knajo po zakonu o ustrojstvu vojske pravico do napredovanja. š IZLETNIKI IZ AMERIKE. Te dni je prispelo z brzovlakom v Ljub-ljano 40 slovenskih izletnikov iz raznih krajev Amerike na obisk k svojcem v domovino. Vozili so se z brzoaprnikom »Paris< fraucaske linije, ki je odplul iz Newyorka 3. julija in dospel v Evropo zjutraj 9. julija. Vsi potniki so bili z ozirom na postrežbo oa parniku in z ugodno ter hkro vožajo po inorju zelo zadovoljni. Velika večina se po dopustu po isti poti vrne v Ameriko. š POLOVIČNA VOŽNJA ZA PO-SETNIKE NAŠIH ZDRAVILIŠC. Glasom vesti iz Beograda je minister za promet dovoM 50% popusta na vseh državnih železnicah onim domaćim ob-iskovalcem naših zdravilišč. ki se iz-kažejo s potrdiilom občine odnosno davtnega urada, da pla.ca.jo največ 30 dinarjev neposrednega davka brez do-klad. Popust pa je veljaven le, ako se mudi dotični gost najmanj 15 dni v zdravil išču. š DRUŽBI SV. CIRILA IN METODA so poslale od kresnega večera naših blagovestnikov CM podružnice sledeče priispevke: Vel. Lašče 110 Din; Litija 300 Din; Kostanievica 145 Dim: Brezice skupaj 1115.10 Din; ni. Novo inesto 525 Din; ž. v Riibnici 951 Din: .Gornji grad od kegljanja na .dobitke 1800 Din: m. v Krškeni 215 Din: Ra^ deče 808 Din; Št. Jurid Dbvj. ž. 162 dinarjev; Laska članarine 300 Din, od kresnega večera 560 Din. skupaj 860 dinarjev; m. in ž. v Celju 3351.65 Din; narodne dame v Konjkab. v počašeeđje spomina blagopokojne gospe Mme Schellove soproge g. upravitelja 600 dinarjev. — Za velikodušno rodoljubno darežljivost izreka Družba najiskfe-nejšo zahvalo. f š BOJEVNIKI — 8. AVGUSTA 1926 — BREZ JE! Ustanovili občai zbor in sestanek ^veze slovenskih vo-jakov iz sveto\Tie vojjne se vrši v.smislu točke 9. Zveznib. pravii v nedetjo 8. avgusta ob 10. uri dopoldn«, na Breszjab. s sledečim sporedom: 1. Otvoritveni govor, sv. masa im molitev za padle tova-riše na prostem pred cerkvijo. 2. Sestanek in občni zbor ZSV na pra«tem: a^ poročila odbora, b) volitev odbora in dveh reviizorjev za prihodnje poslovno leto. c) eventuelna sprememba pravif. d) pozdravi in govori, e) slučajnosti. š DR. WILFAN — PREDSED-NIK LIGE ZA ZAŠČITO NARODNIH MANJŠIN. Po razpoioženju. ki vlada v krogih Društva narodov, bo za> pred-sednika Lige za z aščito narodnih Stev. 78. »NOVA DOBA« Stran 3. manjšin, ki priredi svoi letošnji kongres septembra meseca v Ženevi. izvo-Ijen dr. Wilfan, poslanec in zastopniik Jugoslovenov iz Istre in Gorice v rim-skem parlamentu. š POSLOVILNA AVDIJENCA BIVŠEGA ALBANSKEGA POSLANIKA. Tekom torka je kralj sprejel v poslovni1 avdijenci bivšega albauskega poslanika Stauro, ki je bil potem po-rabljen h kralju tuđi na veeerjo. š MIKLOŠICEVA SLAVNOST V LJUTOMERU. Dne 8. avgusta se od-krije v Ljutomeru spomenik dr. Franu Miklošiču ob 35-letnici njegove smrti. Ob pol 13. je pozdrav gostov, nato ima slavnostni govor univ. prof. dr. R. Nachtigal. Sledi odkritje spomenika in prevzem po trski občini. Po stavnost-nem obedu, ki ga priredi trska občina Ljutomer povabljenim gostom, si go-spodje lahko ogledajo Miklošičevo roj-stno hišo v Radomerščaku in Vrazov do mv Cerovcu ali pa se udeleže velike prleške veselice v Seršenovem logu pod nazivom: ^Prteški den*. Kar more nuditi prleška zemlja za dušo in telo, bo iam v izobilju na razpolago. š AVTOMOBILSKA DIRKA SLOV. BISTRICA—MARIBOR. Avtomobilski klub kraljevine SHS. športska komisija Maribor, je sklenil v zadnji seji, da priredi nacijonalno hitrostno dirko na cesti Slov. Bistrica—Maribor (vodovod). Na dirki se laliko udeležijo člani avtomobiilskega kluba in od njih vpe-ljani gostje. Sporazumno z motoklu-bom sMaribor« je ta dirka odprta tuđi za motorna koksa. Za prvo prireditev te vrste v okrožju Maribora obstoja že veliko zanimanje v vseh sportskih kro-gih in pričakuje se, da se udeležijo vozila vseh vrst. Na cesti, ki ima veliko oviniov in ki ne spada k lahkim. se bo borilo za najkrajši čas vožnje in sigurno priđe gledalec na svoje stroške. Politična kakor tuđi vojaška oblast je obljubila klubom podporo v vsaki obliki. š UMOR V ŽUPNIŠCU. V Oreho-vicr ob hrvatsko-slovenski meji je bi? v noči od 13. na 14. t. m. zverinsko umorjen ondotni župnik Konrad Pli-beršek. Zdi se, da gre za umor iz ma-šćevanja, ker se morilec ni dotaknil imetja. Morilca. doslej še nišo ujeli. s MILIJONSKA NAGRADA POLICIJSKIM URADNIKOM. Pred nekako dvema letoma so odkrili trije beo-grajski policijski uradniki tihotapstvo dukatov ter ob neki pritiki zaplenili 200.000 komadov. Poznejša preiskava Je ugotovila, da je bilo iztihotapljenih PALMA kaučuk pete in podplate i« potrebno, da nosite ob vsakem vremenu. •P»lnia» ni razkošje, ker daje elastično, ^ođno hojo ter je tembolj za vsakega Ptaktorten. in štedljivega Cloveka neob-hodtftr polena, ker je dosti trajnejSa In Ct!»ja kot koža. En poskus Vas bo takoj Sfifal. Potem ne boste več hoteli nositi je brez «Palme». 21—16 nič nianj kot 28.000 dukatov. Krivci, razne beograjske banke, so bili obso-jeni radi tihotapstva na okroglo 28 nii-lijonov dinarjev globe. Zoper kazen so se prizadeti pritožili na Državni svet. ki je sele te dni izdal rešitev, ki pa v polnem obsegu potrjuje obsodbo carin-skega sodišča. Zato bodo sedaj imenovani trije policijski uradnikii dobili iz-plačane v zakonu predviđene nagrade, ki znašajo za vsakega po 3 mifijone dinarjev. Novi niilijonarji pa baje kljub temu ne mislijo zapustiti državne službe. š R0PARSKI UMOR ŽELEZNI-ŠKEGA URADNIKA. V torek ponoći je bil zavratno umorjen blagajnik osi-ješke železniške postaje Reicherer. Morilec mu je zadal štiri vbode z oštro pi-i"o in so ga našli ležeeega s pilo zadrto v prsi'h. Blagajna je oškodovana za 300.000 Din. Grozni roparski umor je vzbudil po vsem mestu veliko razbur-jenja. Iz Zagreba so bili takoj odpo-slani detektivi, da razčiščija slučaj in. izglede napadalce. š POL MILIJONA DEFRAVDI-RAL. Kakor smo svoječasno že poro-čali, je bivši davčni upravitelj v Šabcu Rudoi'f Korošec pred poldrugim mese-cem defravdiral 500.000 Din uradnega denarja ter potem pobegnil neznano kam. Zasledovanje je ostalo brez> uspe-ha. Sedaj pa se je Korošec sam javil pismeno finančni upravi v Šabcu ter ji sporočil, da se mu v Trstu »prav dobro godi«. Tržaška policija je bila od kompetentne oblasti naprošena, da iz-sledi Korošca ter ga izroči naši oblasti. š OGROMEN VOLK USTRELJEN V LIKI. Iz Mrkopolja poročajo, da je v neđeljo zjutraj paznik lova Dragan Radoševič ustrelil izredno velikega volka, starega približno devet let. Volk je tehtal nad 60 kg. š REVMATIZEM — ZAHVALNA IZJAVA. Gospod dr. I. Rahlejev. Beograd. Prosim Vas, da mi pošljete tri steklenice 2Radio- BaLsamiska« proti revmatizmu. Prvo naročeno steklenico sem prejel in uporabil. Uveril sem se, da lek odlično deluje proti revmatfernu. Stevan P. Radosavljevic. mesar. — Ču-rug. Bačka. 23. XI. 1924. — Prosim. da mi pošfjete 4 steklenkHce »Radio-Balsamika«. Zahvaljujem se za prejš-njo pošiljatev, ki je izvrstno delovala na moje bolečine. Zato sedaj naroćam tuđi za svoje prijatelje, S spoštova-njem Andro Lepen. Miklavec, p. Pod-turen, Medjimurje, 1. I. 1926. — Lek »Radio-Balsamika« izdeluje, prodaja in razpošiija po povzetju laboratorij Radio-Balsamika dr. I. Rahlejeva,' Beograd, Ksovska 43. Razgled po svetu."4 r NOV POTRES NA SUMATRI. Kakor poroča Reuter, je bil na otoku Sumatri te dni zopet močan potres. — Naše potresne postaje so zabetežile v daljavi okrog 9400 km katastrofalen potres. r REŠEVANJE POLJSKE VALUTE. Poljska banka namerava po-skušati stabilizacijo tečaja zlota na podlagi 9.2 za en dolar. r BELGIJSKA VALUTNA KRIZA. Radi katastrofalnoga padca franka je niinistrski svet sklenil iszredne ukrepe aa za-ščito valute. r PORTUGALSKE HOMATIJE. Po dostej še nepotrjenih vesteh iz Liz-bone se je posadka križarke, ki je imela prepeljati generalia da Costa na Azore. uprla in izkrcala generala v Oportu. Baje se je pet divizij na sever-nern Portugalekem izjavilo za da Co-sto in proti sedaoiji viadL r MIROLJUBNA ITALIJA. Te dni so prevzele službo v italijanski vojni mornarici štiri nove torpedovke. — Grade jib še šestnajst. r POGUMNI ARNALDO .... V zvezi s časoptsno polemiko je brat mi-ni.!?trskega pretteednika Mussolinija Arnaldo pcuzval na dvoboj či'ana uredništva lista >I1 Mondo« in bn^ega predsednika italijanskega novinarske-ga udruženja generala Bencivenga. r ŠKODA AMERIŠKE EKSPLOZIJE. Škoda, ki jo je povzročila eksplozija v arzenalih v New Yerseju, je dosegla 100 mifijonov dolarjev. Ogenj je zajel nove objekte in nova skfetdišča, kjer se je \~nela nova municija. V pon-deljek so še eksplodirale nove zaloge. tako da se ne ve. kdaj bo lahko voja-štvo pristopilo k čišćenju z eksp.tozija-mi ogroienega ozemlja. > r IZGREDI BREZPOSELNIH V BERLINU. V delavski posredovalnici v Berlinu je prišlo v torek do izgredov. ker se je brezposelnim zdelo poslovanje tega urada prepočasno. Vmes je moral poseči redar, ki so ga razjarjeni delav-ci napadli in vrgli na tla. tako da so morali prihiteti drugi redarji svojemu ogroženemu tovarišu na pomoč. PolkL-ja je končno iizpnaznila prostore posre-dovalnice. Na cesti se je nadaljeval pretep, ki je sele nehat, ko je bila ne-varnost, da policija strelja na množi-co. Na obeh straneh je bilo več ranjenih. r 1,638.600 BREZPOSELNIH IMA DANES ANGLIJA brez onih. ki so brez posla radi rudarske stavke. r KOLIKO JE ZVEZD? Opservatorij v Greenwichu je dovršil nedavno mapo horiconta, na kateri je delal 30 let. Delo sestoji iz 20.000 posameznih kart s 4,000.000 zvezd. Danes si bo mo-gto nabaviti mapo le še malo ljudi, ker stane izvod 1000 funtov šterlingov. r VELIKA ZRAKOPLOVNA NE-SRECA. V torek popoklne se je spustilo na letališču v Fiirthu veliko franco-sko tetalo z dvema motorjema najno-vejšega tipa AST, ki je bilo na svojem prvem potniškein poletu iz Pariza v Prago. Okoli pol sedmih zvečer se je 1«-talo zopet dvignilo. V visini 100 m pa je iz dosedaj neznanih vzrokov pričelo goreti. Pilot je skušal pristati. Dva pot-nika sta se resila s tem. da sta skočila iz letala. Pilot in en motor sta zgorela. Letalo je močno poškodovano. Rešena potnika sta se pri padcu tako poško-dovala, da so ju morali prepeljati v bolnico. »BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA*, Ljubljana, Poljanski nasip lOllO posije vsakemu naročniku »37o-ve Dobe*, zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo vam žal! 527 Krila za dame, moderno izde-lana, trpežno šport krilo 75 Din, enobarvni ševijot 100 Din, modno -rižasto . 140 Din, iz enobarvnega sukna 185 Din, tenis-krilo 190 Din prodaja veletrgovina i R. Stermecki, Celje. I Kdor priđe z vlakom, dobi I, nakupu primerno povr-I nitev vožnje. Trgovci I engro cene'. Oglejte si I izložbe. Otroški'uozičelr se ugodno proda. Poizve se v upravi. Pekarna na prodaj na deželi, 1 uro od Celja, hiSa in gospodarsko poslopje, vrt in njiva z 2000 hmeljskimi nasadi. Naslov da BREZNIK, Dolgo polje 1/1. 5"3 Enodružinska hiŠa novo zidana, 18 let davka prosta, s 5 sobami in 2 masardni sobi, kopalna soba, z vsem pritiklinami, parketirano, eleiftr: luč, betonirane kleti, z velikim vrtom, se proda. Naslov pove uprava. rMHtn&k W&' 14 še dobro ohranjenih starih dvoj-natih oken s šipami, okvirjem in ša-luzijami ter 2 križni vrati. VpraSa *se pri Josip Sucher, Zavodna 61, Celje. Ribarsko druitvo v Celju razplsuje mesto ribarshega pazniha. Užitek malega posestva in stanovanje prosto. Plača po dogovoru. Interesenti naj se zglasijo pri pis. predstojniku g. Antonu Zorko pri okrajnem sodišču v Celju. Poceni se proda pOSestvO) obstoieče iz stanovanjske hiše, gospo-darskega poslopja, njive, travnika ter vrta, ob cesti, nasproti sejmišča v trgu Šmarje pri Jelšah. Hiša pripravna za trgovino ali obrt. Pojasnila daje Adolf Hauptman, posestnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 39. 3—1 'Prodajalke3 perfektne manufakturistinje, dobro iz-vežbane v raćunstvu, se sprejmejo pri tvrdki VALENTIN HLAD1N, Celje. fileti v dveh uradovih hišah Vodnikova ul. št. 1 in 3 se oddajo s 1. novembrom 1926 v najem. Trgovine 2 alkoholom izključene. Ponudbe je poslati na ekspozituro OUZD v Celju najkesneje do 30. avgusta 1926. 2-1 Citre popolnoma nove, se poceni prodajo. Naslov v trafiki Gosposka ulica št. 24. Novi zgodnji krom pir se dobi po ugodni ceni v Gosposki ul. 26/1. Večja naročila sprejme Anton Stern, trgovska agentura istotam. 5-1 Urađnika trgovske stroke, dobro verziranega v knjigovodstvu/ korespondenci in vseh pisarnlških delih, perfektnega stroje-pisca, po možnosti z znanjem steno-grafije, ki obvlada deželne jezike in je popolnoma samostojen delavec, išče za skorajšnji nastop trgovsko podjetje v Celfu. Cenj. ponudbe z navedbo do-sedanjega službovanja in zahtevkom plače je vposlati na upravo lista pod šifro »Verziran«. Zamenja se krasno stenovanjb obstoječe iz 3 sob, kuhinje in priti- klin, za ' stanovanje" z 2 sobami in kuhinjo. VpraSa se v upravi lista. (fJeenec se sprejme "v trgdvini barv Franc Čuk Hl&4 v Celju enonadstropna, v sredini mesta, z vpeljano elektriko, vodovodom in plinom, z prostranim đvoriščem se proda za Din 175.000—. Pripravno za vsafco trgovino, zadnji trakt za obrt. Stanovanje se takoj izprazni. Pojasnila daje iz prijaznosti Tujsko-prometna pisama 3 v Celju. 3 v jako doVrVm stanju se poceni prod«; Vpraša se v upravi lista. 1 Dalmatinska .lomača uinn nnđl v vsaKl mnotliil najcenej« tvrdka ?o- :i i: P. Mfttkovio, SlomSkOv tk>g 1. Stran 4. »NOVA DOBA« Stev. 78. CELJSKA POSOJELNICA B: Stanje hranilnih olog nad 1 Din50,000.000-—. | V lastnl pakičUNai'odni dom. Sprejema hrantlne vtoy>e ao^aBallBe kn|Httce ftwte^o£l račun ter |IH Ijeplačuje to&t*o ta* iujkH «*. lat«*—§«>o»ta»ei oi» c »tu wiuK ln na)veQovtmiort. Izvršu]e vse denarne, lcr«