SLOVENSKI UST
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551		Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.	NAROČNINA: Za Ameriko in ta celo leto $ arg. 6.—; i,a pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
Dirección y Administración: GR AI. CESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -		AÑO (Leto) XII. BUENOS AIRES, 8 DE MARZO (MARCA) DE 1941 Núm. (Stev.) 7	POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvB.
Bs. Aires.	j		
Nemške čete vkorakale v Bolgarijo, katera se je priKljučila totalitarnemu bloKu
NEMŠKE DIVIZIJE SO ŽE PRIS SPELE NA GRŠKO MEJO — VO DITELJI OPOZICIJE NA BOLGARSKEM ARETIRANI — EDEN SE RAZGOVARJA V ATENAH Z GRŠKIMI VODITELJI _ RUSIJA IZJAVLJA, DA NE BO DOPUSTILA, DA SE KATERAKOLI TU JA SILA POLASTI DARDANEL-
SKE OŽINE — SPLOŠNA MOBILIZACIJA V JUGOSLAVIJI
Kar so listi vsega sveta že par tednov napovedovali, se je zgodilo. Ministrski predsednik bolgarske vlade, Filov, je na Dunaju, v navzočnosti Hitlerja, podpisal izjavo, s katero se Bolgarija pridružuje nem-ško-itali j ansko-j aponskemu	totali-
arnemu bloku. Brž po tem dogodku se je Filov odpeljal v Sofijo, kjer je najprej poročal kralju Borisu, in potem javil v sobranju, da je vlada privezala Bolgarijo na totalitarni blok, ker smatra, da je to v skladu z interesi . bolgarskega naroda. Opozicijskim poslancem, ki so hoteli protestirati proti tej odločitvi vlade, sploh ni bilo dano, da bi prišli do besede. V istem času,-ko je sobranje poslušalo Filovo poročilo, so nad Sofijo brenčala številna nemška vojna letala ter so se po železnicah in na motornih vozilih že valile v Bolgarijo nemške čete.
ZAKAJ SE JE BOLGARIJA PRIDRUŽILA NEMČIJI
Bolgarska vlada je še istega dne objavila poluradno izjavo, v kateri pravi, da je Bolgarija mala drža- 1 va in slabo oborožena ter da bi se
ne bila mogla upirati nobeni veliki sili. Ker želi ohraniti mir, je pristala na to, da nemške čete zasedejo strategično važne, točke bolgarskega ozemlja. Po tej izjavi bi izgleda-lo, da se je bolgarska vlada vdala višji sili, nevarnosti, da jo nemška vojska, zbrana na Romunskem, pomendra. Takšna huda nevarnost pa menda le ni pretila Bolgariji, marveč je bolj verjetno, da so v sofijski vladi prevladali argumenti germa-nofilskih elementov, ki jih je na Bolgarskem mnogo.
Bolgarija, ki je, leta 1913, v boju proti svojim bivšim zaveznikom v balkanskih vojnah, bila poražena, je mislila, da se bo mogla revanši-rati tekom svetovne vojne ter je stopila na stran centralnih vlasti. Tudi ta vojna se je zanjo nesrečno končala: Romunski je morala odstopiti južni del Dobrudže s površino od 4.800 kvadratnih kilometrov; Grčija ji je vzela 5.200 kvadratnih kilometrov površine in jo odrezala . od Egejskega morja, ozek obmejni j pas od vkupnih 1.600 kvadratnih kilometrov pa je pripadel Jugoslaviji. Ekstremni bolgarski elementi se nikoli niso sprijaznili s takšno usodo, marveč so stalno računali, da bodo prej ali slej dobili priliko, da razširijo meje bolgarske države. Zato je Bolgarija odklanjala vabila za pristop k balkanskemu, paktu, katerega namen je bil zagotoviti obstoječe meje, in brž po izbruhu sedanje vojne so bolgarske revizionistične težnje spet stopile na dan s poživljeno silo. Nemčija je bolgarske revizioniste spretno pritegnila nase s tem, da ,je Romunijo, svojo “zaveznico”, prisilila, da je Bolgariji odstopila brez boja južno Do-brudžo. Z izbruhom italijansko-grške vojne so začeli revizionisti slutiti, da nastopa nova, ugodna prilika glede izhodišča na Egejsko morje. Čeprav so se ta upanja začasno razblinila zaradi porazov, ki jih je pretrpela italijanska vojska, so pa kmalu spet oživela, ko se je začela vedno bolj jasno kazati možnost in potreba, da Nemčija priskoči na pomoč svojemu nerodnemu zavezniku in ga reši iz sramote.
Nemška diplbmacija torej ni mo-
gla imeti bogve koliko dela, ko je od Hitlerja dobila naročilo, naj Bolgare priveže na osovino in izposluje dovoljenje, da sme nemška vojska vkorakati v Bolgarijo. Zadostovalo je pač, da so Nemci Bolgarom obljubili Egejsko Primorje in, morda, zagotovili, da bodo vse potrebno sami opravili, brez da bi tekla bolgarska kri.
Trenutno navdušenje — ali pa zaslepljenje — je tako, da se v Sofiji vršijo velike Nemcem prijazne manifestacije in se bolgarski ekstremistični rodoljubi ne vprašujejo, ali bo nemška vojska kdaj spet zapustila bolgarsko zemljo in vrnila Bolgariji svobodo in neodvisnost, ki jo je sedaj bolgarski narod izgubil brez boja.
Niso pa, kakor je razumljivo, vsi Bolgari istih misli, marveč so mnogi prepričani, da je sofijska vlada naredila usodno pogreško, ko je nemški vojski odprla mejo. Med Bolgari, ki se ne strinjajo s Filovo politiko, je baje tudi dosedanji minister za zunanje zadeve. Popov.
Resnici na ljubo je treba seveda priznati, da bi se Bolgarija ne bila mogla upirati nemški vojski, če bi bil Hitler sklenil uporabiti silo v slučaju, da bi se Bolgarija protivila nemškim zahtevam. Preslabotna je njena vojska v primeri s silno premočjo nemške vojne sile. Vendar pa je mnogo bolj verjetno, da so Nemci priklenili Bolgare z obljubami, nego z grožnjami.
KAJ PRAVI RUSIJA?
Pred meseci, ko je svetovni tisk razpravljal o možnosti razširjenja nemške oblasti na jug, so mnogi razlagali, da si Hitler ne bo upal drezati v Bolgarijo, ker je Bolgarija v najboljših stikih z Rusijo in ker Rusija ne bo dopustila, da se nemška vojka preveč približa Dar-danelom. Ko je Hitler prvikrat povabil kralja Borisa in Filova na razgovor in je že izgledalo, da bo sofijska vlada pristopila k totaliarnemu paktu, je sovjetska diplomacija razvila živahno delavnost in so časopisni poročevalci razlagali, da je Rusija v zadnjem hipu preprečila vstop Bolgarije v totalitarni tabor. Takšni, ki so zaljubljeni v vseslo-vanstvo, so bili tisti čas kar navdušeni: Vidite,, so razlagali, majka Rusija se je zgenila in,če bodo Nemci hoteli pomendrati slovanske narode na Balkanu, bo ruska vojska intervenirala!
Moskovsko vlado je Nemčija obvestila deset dni prej, da bodo nemške čete vkorakale v Bolgarijo, in Sovjeti niso Nemcem rekli: tega ne dovolimo, ali pa vsaj: to nam ni všeč. Šele potem, ko so nemške čete že zasedle Bolgarijo, je moskovsko zunanje ministrstvo sporočilo bolgarski vladi, da njene politike v tem slučaju ne odobrava, da je ne bo podpiralo in da je smatralo za potrebno, da to pove, ker nekateri bolgarski listi pišejo, da Rusija odobrava odločitev Bolgarije.
S tem je moskovska vlada spet enkrat dokazala, da ji je slovanstvo deseta briga. Njena glavna zunanjepolitična smernica je netiti revolucijo, in tudi gornja izjava, naslovljena na bolgarsko vlado, a namenjena predvsem bolgarskim komunistom, to potrjuje. Če Rusija zasedbe Bolgarije ne odobrava, je i-
mela celih deset dni časa, da to pove na merodajnem mestu, to je v Berlinu, česar pa ni storila. Zelo verjetno je, da bi bil njen odločen ugovor zadržal nemško vojsko na bolgarski meji, ker sedanji položaj za Nemčijo ni tak, da bi si mogla, želeti novega nasprotnika, kakor je Rusija. Kasni sovjetski ukor bolgarski vladi ima namen povzročati notranje težave ih koristiti bolgarski komunistični stranki, ki je precej močna.
Istega dne, ko je Filovi vladi naštevala grehe, je ruska vlada objavila izjavo, v kateri pravi, da ne bo nobeni tuji velesili dovolila, da se približa Dardanelom. Izgleda, da je ta izjava naperjena proti Nemčiji, ni pa izključeno, da se v njej skriva taktična poteza proti Veliki Britaniji. Če se Rusija postavi v pozo branitelja Dardanelov, se Turkom ni treba bati, da bi jih Nemci napadli ; v takšnem slučaju pa jim tudi ni treba misliti na to, da se bodo morati boriti na strani Anglije. E-denovi razgovori v Ankari bi bili v takem slučaju samo ¿zguba časa.
POLOŽAJ GRČIJE
Nemške čete so že prišle na bcl-garsko-grško mejo, vendar pa je doslej še niso prestopile. Nemška letala že krožijo nad grškim ozemljem, a so sedaj oborožena samo s fotografskimi aparati, s katerimi slikajo grške postojanke. Položaj Grčije postaja na vsak način kočljiv in Eden, ki se sedaj nahaja v Atenah, je prišel na posvetovanje z grškimi državniki gotovo v najbolj kritičnem času. Preden bo Nemčija udarila po Grčiji, bo najbrž z ul-timatumom zahtevala, da atenska vlada sklene mir z Italijo in da dovoli zasedbo raznih strategičnih točk. Grčija sama nima dovolj moči, da bi se takšnemu pritisku uprla, in je torej njeno bodoče zadržanje odvisno od tega, kaj bo storila Anglija. Če Anglija noče ali ne more priskočiti na pomoč s tem, da izkrca v Grčiji primerno število čet in potrebni materijal, nihče ne bo mogel atenski vladi zameriti, če se bo vdala pritisku.
Doslej se še ne ve, kaj je Eden obljubil v Atenah. Po nekaterih vesteh, ki pa še niso potrjene, izgleda da so se Angleži odločili za to, da se na Balkanu spopadejo z Nemci Če je to res, bodo morali pohiteti preden se Nemcem posreči prodreti do Soluna, pristanišča, ki pride za izkrcanje velike vojske predvsem v poštev.
Pismo iz Beograda
Tukajšnja revija “Desfile” je priobčila v svoji zadnji številki naslednji dopis svojega so-trudnika Johna Fieldsa, datiran v Beogradu februarja 1941, ki ga v prevodu prinašamo, ker bi mogel zanimati tudi naše bralce. S tem seveda ni rečeno, da se v vsem strinjamo s piscem.
(Uredništvo)
*
Beograd, februarja 1941.
Položaj na Balkanu je podoben križaljki, ki so jo sestavili blazni ljudje, pravi Dorothy Thompson v eni svojih študij o plemenskih, gospodarskih in. političnih problemih tega polotoka.
In res je tako. Če človek preživi teden dni v Beogradu, brž spozna, da je Balkan še vedno mali pekel plemenskih mržnj, težek problem, katerega rešitev se, od leta 1878, ko je Berlinski kongres vrnil svobodo tem po Turkih podjarmljenim deželam, nikakor še ne svetlika. Kateri meč bo presekal ta gordijski vozel?
Nekateri mislijo, da bo to storil Hitlerjev meč. Vendar pa so taki, ki to mislijo, v absolutni manjšini med političnimi krogi jugoslovanske prestolnice. Splošno mislijo, da si Hitler ne bo upal intervenirati s svojo vojsko na Balkanu in da je gibanje nacističnih čet na Romunskem samo obrambnega značaja. Vkljub temu pa si vojaške oblasti prizadevajo držati deželo v stalni vojni pripravljenosti, oborožujejo vojsko in vežbajo rezerviste, dočim skuša jugoslovanska diplomacija ostati v dobrih stikih z vsemi sosedi in tudi z rajhom.
Ker imam stare prijatelje v Beogradu in Zagrebu, mi ni bilo težko
podpkrepiti to željo in voljo Jugoslavije za slučaj, da bi katera tuja sila hotela spraviti našo državo iz njenega nevtralnega položaja.
Mnogo v teh dneh pišejo in napovedujejo, kakor da bo tudi Jugoslavija zdaj zdaj pristopila k totalitär nemu bloku. To možnost izvajajo iz položaja, v katerem se nahaja Jugoslavija, odkar so nemške čete zasedle Bolgarijo: obkoljena je popolnoma od totalitarnih sil in le na jugu meji na Grčijo, ki se sedaj bori proti fašistični Italiji.
..Prepričani smemo biti, da .bo jugoslovanska vlada storila vse za ohranitev nevtralnosti, vendar pa je končni razvoj dogodkov na Balkanu odvisen končno od tega, kar bosta storili vojujoči se velesili: Anglija in Nemčija, oziroma od tega, kar bo storila Anglija, ki bo morala v najkrajšem času izbrati med sledečima možnostima: ali začeti na Balkanu vojno na kopnem proti Nemčiji, ali pa se popolnoma umakniti z evropske celine.
Jugoslavija mobilizira
Razumljivo je, da so zadnji dogodki na Balkanu povzročili tudi pri ne naravnost prizadetih državah precejšnje skrbi. Vest iz Beograda, ki jo je poslal v New York dopisnik lista “New York Times”, javlja, da Jugoslavija kliče pod orožje vse vojne obveznike od 20 do 50 let starosti in da bo do prihodnjega ponedeljka vsa vojska mobilizirana.
Ker hoče jugoslovanska vlada ohraniti mir in nevtralnost v sedanji vojni, smemo sklepati, da je namen mobilizacije ta le:	primemo
VELIKA BRITANIJA PREKINILA ODNOŠAJE Z BOLGARIJO
Zaradi pristopa Bolgarije k totalitarnemu bloku držav in vkorakanja nemških čet v deželo, je angleška vlada prekinila diplomatske od-nošaje s Sofijo. V noti, ki jo je izročil poslanik Rendell, Anglija izjavlja, da je Bolgarija z nemško okupacijo izgubila samostojnost in' da vzdrževanje diplomatičnih stikov nima več nobenega smisla.
Obenem so angleške oblasti proglasile Bolgarijo za sovražno ozemlje. Vse blago namenjeno na Bolgarsko kakor tudi ves bolgarsko izvoz je podvržen zaplembi po angleških blokadnih organih.
Ali se bo težišče vojne preneslo na Balkan? Če se bo to zgodilo, potem je tudi verjetno, da se bo sedanja vojna odločila na Balkanu.
izvedeti za mnenje raznih vplivnih oseb glede sedanjih smernic jugoslo-vancke politike, katera je postala zelo realistična, odkar so Maček in njegovi hrvaški pristaši vstopili v vlado.
“Otročje bi bilo lagati, da nas je italijansko poraz v Albaniji razžalostil”, mi je dejal višji državni funkcijonar, ki mi je pred tremi leti zagotavljal, da bo jugoslovanska vojska ‘pometla z vsem fašističnim karnavalom’, če bi prišlo do vojne med obema državama. Takrat so se mi zdela njegova zagotovila pretirano samozavestna, a sedaj vidim, da je imel prav. V Balkanih je pehota
Knez Pavle
še zmerom odločujoče orožje v bitkah, in motorizirana in mehanizirana oprema je prej v napotje nego v korist v razrvanem terenu, kjer sega blato celo polovico leta do kolen. Da je tako, dokazuje poraz italijanskih motoriziranih kolon v Albaniji.
Z grškimi zmagami je italijanska nevarnost na Jadranu vsaj začasno izginila za Jugoslavijo; z zasedbo Rumunske pa stoji Beograd sedaj pred dvojno nacistično nevarnostjo. In prej ali slej bo Hitler skušal poslati vojaško pomoč svojemu zavez-
Minister vojske in mornarice general Pešič
niku skozi Jugoslavijo, če se mu :ie posreči streti bolgarsko nevtralnost, podpirano po Rusiji in Turčiji. Tako sem rekel nekemu višjemu oficirju tekom dolgega razgovora, ki sem ga z njim imel v luksuzni kavarni “Kalimegdan”.
“Mi se Nemcev ne bojimo”, me je prekinil. “Jugoslavija ni umetna tvorba, država, ki so jo naredile pogodbe in ki je prenatrpana z manjšinami, kakor češkoslovaška ali Ru-munska, marveč je močna država, ki si je svojo neodvisnost izvojevala s krvjo. Mi smo bojevit narod in videli boste, kako se znamo brani ti!”
»“O tem ne dvomim. Tako v obeh balkanskih vojnah kakor tudi
tekom svetovne vojne so Srbi dokazali, da so sijajni bojevniki. Vendar pa je Srbov v Jugoslaviji samo 44 od sto« ¡ Drugi so Hrvati, Slovenci, Makedonci, Črnogorci in Albanci, tudi če ne štejemo pol milijona Madžarov in ravno toliko Nemcev, ki žive v severnem delu dežele”«.
‘‘Mislim, da se varate, če gledate na sestav Jugoslavije s tega stališča”, mi je odvrnil. ‘‘Edini manjšini, ki živita v Jugoslaviji, sta madžarska in nemška. Drugi, ki jih vi naštevate, so Slovani, sprejemajo srbsko vodstvo v vojnih zadevah, so zastopani v vladi in uživajo obširne kulturne in politične samoupravne pravice. Ne tajim; pred petimi leti je bil položaj v marsičem drugačen, vendar pa je sedaj jugoslovansko nacionalno edinstvo gotovo dejstvo. Tudi združitev Nemcev se ni izvršila brez krvi...”
»‘‘Torej je Srbija prevzela vlogo Prusije med slovanskimi narodi na Balkanu?”«
‘‘Tako je. Bil je čas, v drugi balkanski vojni, ko nam je skušala Bolgarija vzeti vodstvo iz rok; te nevarnosti pa ni več. Vprav nasprotno. Prej ali slej se bo morala tudi Bolgarija pridružiti Jugoslaviji, prav tako kakor Albanija in severna Grčija, s čimer bo Jugoslovansko carstvo dobilo svoje prave meje. In če bo Bolgarija vstopila v vojno na strani Nemcev, se bodo n^ši načrti uresničili prej, nego bi človek mogel misliti, ker smo trdno prepričani, da bo zmagala Anglija. Bolgarija ne bi mogla pretrpeti novega poraza, brez da bi zgubila svojo neofi-visnst. ’ ’
Da; imam vtis, da si beograjska vlada na vso moč prizadeva ohraniti svojo nevtralnst zato, da prihrani in poveča svojo moč, katero bo morala uporabiti v zaključnih fazah vojne, z namenom, da uresniči svoj sen: ustvaritve Jugoslovanskega carstva, katero bi se raztegalo od črnega do Jadranskega morja in od Alp do Egeja. To je pravi cilj jugoslovanske politike in zanj je Beograd pripravljen doprinesti gotove žrtve za konsolidacijo svojega notranjega in zunanjega miru, kakor dokazuje hrvaška avtonomija in pakt ‘‘večnega prijateljstva” z Madžarsko. Umor kralja Aleksandra je bil huda šola in obenem opozorilo...
Vkljub 'previdni politiki vlade, prihajajo simpatije za Anglijo do vidnega izraza tako v Beogradu kakor v Zagrebu. Srbi in Hrvati soglašajo glede odpora, na katerega bo naletel vsak nemški poskus invazije. Noben Jugoslovan ne bo dovolil, da se državno ozemlje razkosa. Jugoslavija popušča pred orjaškim nemškim gospodarskim pritiskom in pošilja v rajh ogromne količine živil, vendar pa brez škode za potrebe lastnega prebivalstva. Do-čim je na Madžarskem, ki je prav tako poljedelska dežela, aprovizaci-ja skoro prav tako stroga kakor v Nemčiji, in za nekatere predmete morda celo še bolj stroga, v Jugoslaviji primanjkuje samo bencin.
‘‘Zagotoviti potrebe našega na-naroda je dolžnost moje vlade”, je dejal pred nekaj dnevi ministrski predsednik Cvetkovič, ki se ni obotavljal zapreti svojega predhodnika Stojadinoviča, ko je prišel na sled njegovemu prevratnemu in germa-nofilskemu delovanju. Njegova politika ima popolno zaslombo v osebnosti kneza namestnika Pavla, čigar tesni stiki z angleškim dvorom so splošno znani.
Jugoslavija pozna Hitlerjeve načrte, ampak se jih ne boji. Čuti, da je v nevamsti, in se mirno pripravlja na obrambo svojega miru in svoje nevtralnosti, kakor dokazujejo veseli rezervisti, ki so jih beograjske ulice polne.
ZOBOZDRAVNIKA DRA. S A M OIL O V10 de Falicov in
DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure.
DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
Argentinske Vesti
_>1) 3_i2	,_£\Jr	. L — - —	. . .. -	'*•*'
ARGENTINSKA TOBAČNA INDUSTRIJA
V letu 1939 se je v Argentini porabilo 23.135.000 kg tobaka, t. j. tobaka samega, za cigarete in smodke.
Vseh tovarn za tobačne izdelke je 144, od teh 87 v mestu Buenos Aires, ostalih 5? pa po raznih provincah.
Delavcev je bilo v vseh teh tovarnah zaposlenih 8.329, uradnikov pa 763.
Izplačano je bilo v tem letu delavstvu 11.914.000 pesov, od katerih je prejelo 3.060.000 pesov upravni-štvo in tehnično uradništvo.
Od tobačnih izdelkov se največ porabi cigaret in sicer rumenega tobaka “Rubios”.
NAČELNIK LETALSTVA POSETI ZDRUŽENE DRŽAVE
ulice Bacacay, v Floresu.
Mati Filomena Capozzi in njuni hčerki, Marta, stara 6 let in Maria, osem mesecev, so trdno spali, ko naenkrat Maria silno zakriči. Mati vstane, ter prižge luč, da vidi kaj je deklici. Na grozo je opazila na postelji hčerke veliko podgano in hudo rano na obrazu, ki jo ji je zadala ta podgana. Filomena je tedaj hitro pograbila čevelj ter hotela podgano odgnati, ta pa se je zakadila vanjo in tudi njo močno ugriznila. In le s težavo se je podgane otresla. Nato je šla pogledat še k drugi hčerki in tudi ta je bila ugriz-njena.
Capozzi je v silnem strahu klicala sosede, ki so kmalu prihiteli ter hoteli nevarno žival ubiti, a jim je izginila v luknjo. Poklicali so nato stražnika, ki je dal vse tri odpeljati v bolnišnico Muhiz.
To zavetišče pa se tolovaju Hpr-nosu ni zdelo dovolj varno, pa se je skušal izmuzniti obleganju. Ni pa napravil več kot nekaj metrov, ko je bil prisiljen zateči se v drugo hišo, v kateri stanuje Gregorio Bolo-čin. Tu se je streljanje nadaljevalo. Vsi pozivi policije, da naj se uda, so bili krezuspešni. Šele ko je Hor-nos izstrelil vse naboje, si je z zadnjo kroglo sam vzel življenje. Tako pač pravi policija.
Drug njegov pajdaš po imenu Ba-rera, pa je s prejšnje hiše izginil, kakor da bi se v zemljo udrl. Vsi poskusi, da bi ga našli so ostali do sedaj še popolnoma brez useha.
Temu tolovaju pripisuje policija tudi krivdo nad smrtjo Grebesnju-ka.
DOMAČE VESTI
ROJAK V BOLNIŠNICI
/	-M'	V.V
V bolnišnici Ramos Mejia se že nekaj časa nahaja naš rojak Pelikan Benedikt.
Rojake prosimo, da ga obiščejo.
Nahaja se v dvorani št. 1, postelja 7.
Čas za obiske je kakor po drugih bolnišnicah'.
Letopis
Koledar, kateri obsega zanimive in koristne članke naših rojakov-strokovnjakov je že davno izšel, vendar je še veliko rojakov in rojakinj, ki si ga še niso nabavili.
Rojaki, preskrbite si ga cimprej, saj mu je cena samo $ 1— in to vsoto lahko vsak zmore. Sploh pa je koledar mnogo več vreden, ker obsega nekatere članke, kateri zamo-rejo marsikateremu veliko koristiti.
V	petek se je na severnoameriškem poštnem parniku “Brazil” odpeljal proti New Torku polkovnik Antonio Par odi komandant argentinskega vojaškega letalstva.
Polkovnik parodi, je bil imenovan predsednikom posebne komisije za letalstvo ustanovljene v New T orku.
PRIČETEK ŠOLSKEGA POUKA
V	četrtek se je pričelo vpisovanje otrok v šole buensaireške province. S poukom se bo pa pričelo 15. t. m.
POJAčENA POLICIJA V LA PLATI
Pred dnevi so močno pomnožili policijo v La Plati. Nekatere policaje je videti celo s puškami.
Zakaj se je to zgodilo, se ne ve. Policijski načelnik pa pravi, da zato, ker je on opazil, da je na mnogih krajih javna varnost zelo pomanjkljiva.
NEMŠKI PARNIK V RIO DE
JANEIRU
V torek 3. t. m. je priplul v brazilsko pristanišče nemški tovorni parnik “Lech”. Vozil je iz francoskega pristanišča do Rio de Janeiro 31 dni, ne da bi naletel na kako angleško ladjo.
“CONTE ROSSO” POTOPLJEN
Kakor poroča pomorska agencija Exchange Telegraph, se je v bližini Sicilije potopil italijanski prevozni parnik “Conte Rosso”. Zadel je na mino, ko je vozil čete proti Grčiji. Pri tem je izgubilo mnogo vojakov življenje.
Ta prevoznik Tržaškega Lloyda, je do vojne z Grčijo imel zvezo Trst-Šanghaj, nato pa je bil dodeljen k parnikom, ki so prevažali vojaštvo in druge vojne potrebščine v Albanijo.
Vest, da se je parnik res potopil, še ni potrjena.
PODGANSKA NADLOGA
V zanemarjenih in opuščenih krajih tukaj v našem mestu je vedno polno podganske zalege. Podgane pa ne samo, da delajo veliko škodo, ampak so dostikrat celo človeku nevarne. To resnico je doživela v četrtek ponoči Capozzijeva družina, katera stanuje v stari hiši št. 1778,
GIBANJE PARNIKOV
V sredo 4. marca je priplul sem zopet en angleški potniški. parnik, namreč “Avila Star”.
Pripeljal je veliko raznega blaga, pošto in nekaj potnikov. Ves čas, od Londona pa do Buenos Airesa se mu ni pripetilo nič posebnega.
Kdaj bo ta parnik zapustil naše pristanišče, pa gotovo ne bo javljeno.
Za nedeljo 9. t. m. pa je napovedan prihod španskega parnika “Ca-bo de Hornos”.
Prevoznik vozi različne potrebščine, precej potnikov in pošto.
Mogoče bo med to tudi kako pismo za nas.
HUD BOJ MED POLICIJO IN TOLOVAJEMA
Prebivalci ulice Tuyu v Caserosu so prestali v soboto zjutraj mnogo strahu.
Policija je namreč zaznala, da se v hiši José Logie, ulica Tuyú 1902 v Caserosu skrivata ona dva tolovaja, katera sta sodelovala pri uboju na Chacariti in kmalu nato v zmešnjavi, ko se je avto razbil pri trčenju s kolektivom, izginila. Prišla je tedaj na vse zgodaj v Caseros, oborožena od nog do glave. Obkoli- 1 la je ulico ter so se nato nekateri policaji približevali omenjeni hiši. Gibanje policije pa sta tolovaja ali pa njuni zavezniki opazili, ker sta tolovaja odšla v drugo hišo, ki nosi štev. 1902. Od tu so na policijo pali prvi streli. Seveda je policija odgovarjala na vso moč. Močno streljanje je seveda spravilo pokonci mnoge stanovalce te ulice, med njimi tudi Teodora Grobesnjuka, katerega je zadelo par krogel, da je v ponedeljek zadobljenim ranam podlegel.
MOHORJEVE KNJIGE
Mohorjeve knjige iz Jugoslavije so že dospele. Vsak naročnik, ki je knjige naročil m seveda tudi plačal, jih prejme pri Franc Laknerju, v Warnes2215 na Paternalu.
mmm mmmsmmmm mmtmmm
$ «¡5
4
s‘4 59
I
4
i
I
I
i
p
i
§
s*
“SLOVENSKI DOM”
Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3867 — Buenos Aires
PROSTORI:	odprti za članstvo vsak dan od 7. ure zvečer
naprej; ob nedeljah in praznikih pa ves dan.
PEVSKE VAJE: vsak petek in nedeljo.
DRUŠTVO PRIREJA: domače zabave in večje kulturne prireditve ter nastopajo zbori in solisti od časa do časa na jugoslovanski radio-uri.
DRUŠTVO RAZPOLAGA: s kakimi 900 knjigami ter se prečita letno okrog štiristo.
DRUŠTVO RAZPOLAGA: s krogljiščem ter drugimi igrami za moške, ženske in otroke.
POSTANI ČLAN tudi ti ter sodeluj in poslužuj se v društvu onega, za kar čutiš največ veselja!
4
Š
*
(
1
5
v
i
■4
f»
I
i
1
i
I
i
mm	c mmmmm
ZANIMIVOSTI
Siam, kraljestvo belega slona
Ker z Daljnega Vzhoda poročajo, da so izbruhnile ponovne sovražnosti med Siamom in Indokino, si bomo danes malo ogledali Siam.
Splošni pregled Siama. Kraljevina Siam leži v Zadnji Indiji. Na zahodu meji na angleško Birmo, ki je postala važna z zaprtjem in zopetnim odprtjem birmanske ceste na Kitajsko. Na severu meji Siam na Kitajsko, na vzhodu na Francosko Indokino, na jugu pa prehaja v polotok Malaka, čigar južni konec je v angleški lasti. Obsega 518.000 km2 ter ima 14,456.000 prebivalcev. Podnebje ima tropsko. Poleti je pod vplivom jugozahodnega vetra monsuni, ki prinaša močno deževje, pozimi pa piha severovzhodni suhi rnonsum. Veliki siamski reki sta Mekong (800 km), ki v zgornjem toku razmejuje Siam od Francoske Indokine, in Menam (700 km). Menam se izteka v Siamski zaliv pri glavnem mestu Bangkoku (okrog 1 milijon prebivalcev). Drugo največje siamsko mesto je A.jutia severno od Bangkoka.
Gospodarske in verske razmere.
Glavna panoga siamskega gospodarstva je poljedelstvo. Najvažnejši poljedelski pridelki pa so riž, bombaž, kaučuk, poper, koruza, tobak. Izvažajo velike količine lesa. Med rudami je omeniti cin, premog, železo, cink, antimon, živo srebro in sol. Glavni izvozni predmeti so riž-, cin in les. Že leta 1930 je imel Siam 2862 km železnic, v zadnjih desetih letih so jih še nekaj zgradili. Veiik del siamskega prometa, zlasti izvoz nega in uvoznega, gre po morski poti skozi glavno pristanišče Bangkok.
Velika večina Siamcev je budistična. V državi je 16.500 budističnih templjev in 133.000 budističnih menihov. Katoličanov je 40 do 50 tisoč, protestantov pa oko 20.000.
Vojaški pregled. Ker je Siam stopil v vojno s Francosko Indokino, nas bo zanimal vojaški položaj v Siamu. — Siamska armada ima po službenih podatkih 21 pehotnih bataljonov, 13 konjeniških eskadronov, 8 artiljerijskih skupin, 2 inženirska bataljona, 3 protiletalske e-note in nekatere druge manjše enote. Letal ima 207. Že pred 25 leti so uvedli v Siamu splošno vojaško dolžnost. Vojaški zakoni, ki so sedaj v veljavi, so iz leta 1917. Vsak telesno zdrav moški je med 21. in 22. letom poklican k vojakom. Pod zastavo služi vsak vojak dve leti, nato je 7 let v prvi, 10 let v drugi in 6 let v tretji rezervi. Stalno imajo pod orožjem 24.468 vojakov in 1933 oficirjev. Vojaško organizirane formacije imajo poleg tega tudi stalno pod orožjem 12.4,98 vojakov in 471 oficirjev. V letalski službi je v mirnem času 1336 vojakov in oficirjev.
Siamska vojna mornarica ima dve
4200rtonski križarki najnovejšega tipa, štiri manjše bojne ladje za e-brambo obale, eno kontratorpedov-ko, 14 torpedovk, 4 podmornice, več rušilcev ter 14 drugih manjših enot
Siam v svetovni politiki. Med
francosko vlado in Siamom so bila daljša pogajanja, ker je Siam želel popravo meja ob reki Mekong. Francozi so odgovorili odklonilno. Junija preteklega leta je sklenil Siam nenapadalno pogodbo z Anglijo in, Francijo, z Japonsko pa prijateljsko pogodbo.
Še v 18. stoletju je spadal ves Malajski polotok pod siamskega kralja. Malajska plemena so mu plačevala tribute. V prvi stik z Evropo je prišel Siam po grškem pustolovcu Konstantinu Phaulkonu, sinu nekega grškega gostilničarja, ki si je znal pridobiti naklonjenost siamskega kralja Phra Nararia in je postal ministrski predsednik v Siamu.
V	tem času so prišli v deželo tudi prvi misijonarji. Nararieva žena je bila krščena Japonka. Kmalu je prišla v deželo tudi francoska vojaška ekspedicija, ki pa so jo z velikimi izgubami Siamci napodili iz dežele.
V	bojazni pred Fraieozi so se Siam ei podali pod angleško zaščito, ki niso hoteli pustiti Francozom zasedbe Siama. Angleži sami so si -ob različnih prilikah pridružili Singa-pore na jugu Malajskega polotoka, nato pa še nekaj zaledja, ki znaša skupno 132.000 km2.
Francija, ki si je v drugi polovici 19. stoletja pridobila Francosko Indokino’, je od vzhodne strani stalno ogražala Siam. Po angleškem posredovanju je prišlo po daljših bojih nazadnje le do dogovora med Francozi in Angleži. Po tem dogovoru je bila zagotovljena nedotakljivost Siama.
Siam se modernizira. Današnji Siam je še vedno po svojem. značaju azijatska država, vendar se na vso moč trudi, da bi ^se moderniziral. Tako znaša železniško omrežje v državi že nad 3000 km, zračno, pošto imajoe zadnje čase so že izurili več odelkov letalske posadke. V gospodarskem oziru Siam napreduje. Umno poljedelstvo v riževih nasadih je povečalo rižev pridelek, ki ga izvažajo predvsem v preobljude-no Javo. Važno politično vprašanje za Siam je ureditev odnošajev s Kitajci. Kitajci se stalno izseljujejo v Siam. Danes je že tretjina siamskega prebivalstva kitajske krvi. Mešani zakoni med Siamčankami in Kitajci in obratno se množe. Kitajska kri se pri takih zakonih vedno močno pokaže in Siamci se boje za svoje staro narodnstno pokoljenje. Vojno stanje s Francosko Indokino in prijateljska naslonitev na Angleže bo velike važnosti za nadaljnji razvop in življenje Siama.
IO
Vesti
Pustne zabave v “Slo-
venskem domu ’
Dne 22. februarja in 1. t. m. so se vršili v “Slovenskem domu” pustni plesi, kateri so bili obiskani v primernem številu članov in članic ter simpatizantov društva. Žal pa se ni mogel vršiti dne 25. februarja drugi pustni ples radi slabega vremena.
Na obeh zabavah se je podalo po eni burko, to so “Stava” in “Oudna kupčija”. Obe igri sta spravili pričujoče v veselo razpoloženje. Zahvala gre požrtvovalnim igralcem I. Jekše, E. Lozeju, M. Peljhanu in M. Kebru, kateri so imeli zopet priliko pokazati njih spretnost v igranju.
Predstavili so se tudi med nami dobro poznani solisti kakor Z. Sulič in I. Mihaljevič, katera sta zapela vsak svoj kuplet. Oba sta žela aplavz občinstva. Na klavirju ju je spremljala tov. Mari Mavec.
Nastopil je tudi društveni pevski zbor.
Po končanem sporedu se je vršil ples do 4 zjutraj. Igral je češki orkester, ki je neumorno godel same nam priljubljene plesne komade.
Prireditve “Sloven-
doma”
V nedeljo 16. MARCA bo domača zabava s trgatvijo.
V nedeljo 30. marca se bo vrši! v društvenih prostorih, ulica Gral. César Díaz 1657, redni občni zbor.
Na Belo nedeljo, 20. aprila velika
prireditev v dvorani XX. Setiembre, ulica Alsina 2832.
3.	Volitev novega odbora.
4.	Slučajnosti.
Člani in članice udeležite se gotovo občnega zbora.
Odbor.
PROSLAVA ROJSTVA T. G.
MASARYKA
V nedeljo 9. marca, ob 9 uri in pol dopoldne se bo vršila v dvorani Princa Jurija, ulica Sarmiento 1230 proslava 91 letnice rojstva predsed-nika-osvoboditelja Češkoslovaške T. G. Masaryka.
Na proslavi bosta govorila: bivši španski poslanik pri argentinski vladi Angel Osorio y Gallardo in argentinski državni poslanec Amé-rico Ghioldi.
Proslava se bo vršila pod pokroviteljstvom angleškega poslanika E. Oveya.
Odbor poziva vse Čehoslovake, da posetijo to proslavo in manifestirajo za neodvisnost Češkoslovaške drža-
ve.
Rosariu in mu dali novih svežih moči. Naše geslo naj bo v slogi je moč! Torej na svidenje v nedeljo, dne 16. marca na 11. občnem zboru, ki se bo vršil s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev in nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Poročilo revizorjev.
5.	Poročilo gospodarja.
6.	Volitev novega predsednika.
7.	Volitev nvega odbora.
8.	Slučajnosti.
Odbor.
V soboto 15. t. m. ob 2 uri popoldne pa bo češkoslovaški pomožni odbor pri argentinskem Rdečem križu priredil “kermeso”, pri kateri bodo sodelovala Udruženja vseh narodov, kateri so sedaj pod nemškim jarmom.
Čisti dobiček je namenjen za češkoslovaški Rdeči križ.
Kermesa se bo vršila v Vicente Lopezu, avenida Uriburu 1703, v klubu 'Shell-Mex Diadema.
Rojaki posetite to proslavo in “kermeso”.
Domača zabava Slovenskega delavskega društva “Triglav" v Rosariu
Društvo “Triglav” vabi na domačo zabavo s plesom, ki se bo vršila v nedeljo 9. marca ob 7 uri popoldne v društvenih prostorih, ul. Gral. Mitre 3924.
Odbor vabi vse cenjene rojake in rojakinje ter prijatelje našega društva, da se zabave udeleže.
IZ. ROSARIA
• Vstopnina je kot po navadi: člani | ki so v redu z društveno blagajno j so prosti, nečlani pa plačajo $ 1.05.
V slučaju dežja se bo zabava vr-| šila eno nedeljo pozneje.
Odbor.
REDNI OBČNI ZBOR SLOVEN -
SKEGA DELAVSKEGA
Občni zbor “Sloven*
skega doma”
DRUŠTVA “TRIGLAV”
I Dne 16. marca 1.1. ob 15 uri se bo I vršil 11. redni Občni zbor Slov. delavskega društva “Triglav”, v svojih lastnih društvenih prostorih ul. Gral. Mitre 3924.
V nedeljo, dne 30. marca ob 5 uri popoldne se bo vršil v društvenih prostorih, ulica Gral. César Díaz 1657, redni občni zbor ‘ ‘ Slovenskega doma”.
Dnevni red:
1.	Otvoritev občnega zbora.
2.	Poročilo tajnika, blagajnika in drugih funkcijonarjev.
Dolžnost vseh članov in članic je, da se tega občnega zbora zagotovo udeleže. Vabljeni ste pa tudi vsi ostali slovenski rojaki.
Upamo, da se bodo občnega zbora udeležili vsi naši rojaki in rojakinje ter da bomo vsi, poskrbeli za napredek edinega slovenskega društva v
SUPERLAN in CAMPER
dobite v zalogi v krojačnici
“PRI ZVEZDI”
Ugodno priliko nudim svojim klijentom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se boste sami prepričali
Cene nizke.
Za obilen obisk se priporoča rojakom
STANISLAV MAURIČ TRELLES 2642 U. T. 59-1232
TRGATEV
v Slovenskem Domu
V NEDELJO, 16. MARCA, ob 4 uri in pol popoldne, se bo vršila v prostorih “SLOVENSKEGA DOMA”, ulica GRAL. CESAR DIAZ 1657 (tri
J
kvadre od Avenide San Martin) na Paternalu
DOMAČA ZABAVA S TRGATVIJO GROZDJA
Ves društven vinograd bo obložen s sladkim grozdjem najboljših vrst. Vsak udeleženec si ga bo zamogel trgati, toda paziti bo moral, da ga ne bo zapazilo bistro oko moža postave, če ga bo ta mož zapazil, tedaj ga bo zagrabil in tiral pred sodnika. Opomnimo, da je ta sodnik zelo strog in ne pozna usmiljenja, tudi ne priznava olajševalnih okolnosti. Torej glejte, da boste previdno postopali pri trganju.
Če pa bo kdo od tatov in tatic imel to smolo, da jih bodo čuječi policaji največkrat zasačili, bodo pa zato dobili od posebne komisije bogato nagrado. .	a
Zato le s korajžo#po grozdju!	'
Igral bo,Slovenski orkester “ISTRA”.
Na svidenje tedaj na TRGATVI v NEDELJO 16. MARCA!
Poziv
!*"jj 4.;/	|, Ji*» \
Odbor “Slovenskega doma” poživlja svoje članstvo, da opravi svojo dolžnost pri blagajniku.
Bliža se namreč občni zbor, pa je treba radi tega zadevo urediti. Kdor ne bo do občnega zbora v redu s članarino, ta ne bo imel pravice glasovati, niti ne bo mogel biti voljen v odbor.
NAROČNIKI!
Da nam prihranite nepotrebhega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino poravnati, ko Vas obišče naš inkasant na Vašem domu.
Naročnino nam lahko nakažete tudi potom Giro Postal, ali Bonos Postales, naslovljene na “Slovenski List”.
POMAGAJTE NAM IZBOLJŠATI LIST S TEM, DA IMATE VEDNO VNAPREJ PLAČANO NAROČNINO !
i “SLOVENSKI LIST” j
Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires
Uradne ure od 9. do 19. ure vsak dan.
POSREDUJEMO ZA SLUŽBE za moške in za ženske.
ČE KDO VE ZA KAKO SLUŽBO, naj nam takoj javi.
V KATERIKOLI ZADEVI obrnite se do nas, ki vam bomo šli na roko z nasvetom in drugače, kolikor bo v naših močeh.
AKO IZVEŠ ZA KAKO NOVICO, ki se tiče naših ljudi, sporoči jo takoj na naše uredništvo. Sodeluj z listom.
NAROČNINO PORAVNAJ vedno točno. V nekaterih krajih vas je več Slovencev skupaj; gotovo je med vami tudi kateri, ki ra.zume pomen tiskane besede v materinem jeziku za naše izseljence. Naj poagitira nekoliko med tovariši in rojaki za “SLOVENSKI LIST” ter naj tudi pobere naročnino in pošlje na našo upravo..
POSLUŽUJTE SE samo onih podjetij, ki oglašujejo v našem listu! S tem koristite sebi in nam obenem.
«..a-«.

Že je čas, da pošljete Vašim domačim v Jugoslaviji ali Italiji Vaš “velikonočni dar”. Okoristivši se našega načina nakazovanja potom Zrakoplova, bo dospel Vaš denar v najkrajšem roku. Posetite nas še danes in Vaše nakazilo bo uročeno v Jugoslaviji ali Italiji brez kakih stroškov ali odbitkov od strani prejemnika. A Vam bomo do stavili povratno priznanico, kakor dokaz v redu izročenega izplačila. Naš
JUGOSLOVANSKI ODDELEK
Vas bo postregel z že tradicijonalno vljudnostjo in točnostjo. Okoriščajte se vedno ž njim!
THE FIRST NATIONAL
BANKofBOSTON
FLORIDA 99 — Bmé. MITRE 562
'n
Alsina 999 - Pueyrredón 175 - Bdo. de Irigoyen 1578
Avda. Gral. Mitre 301 (Avellaneda), Córdoba 1223 (Rosarlo)
POVERJENJE — VLJUDNOST — SIGURNOST - BRZINA

wmmmmmm
T
m*;.rone:mí-mmmmmtmmmmmmmmmp» ##.■ *&*>■*&■
Slovenci doma in po svetu
s?
1
9?
i
s
1
B

VESTI IZ PRIMORSKE IN JUGOSLAVIJE
DISPENZARIJ V KOJSKEM V BRDIH
Fašistična dobrodelna ustanova “Mati in deca” je opremila pri nas r Kojskem v pritličju občinskega doma dispenzarij — prostore za zdravljenje obolelih mater in otrok. V nedeljo 4. avgusta je bila ta novost slovesno otvorjena. Navzoč je bil tudi goriški prefekt s številnimi odličniki. Lepo urejene prostore je blagoslovil domači župnik.
ZATEMNITEV
Zatemnitev vse dežele je zdaj docela izpeljana in se točno izvaja noč za nočjo. Preden smo dosegli zahtevano urejenost, je bilo treba marsikje napraviti in pregledati več po-skušenj in marsikaterega zanikrne-ža tudi občutno oglobiti. Sedaj smo ponoči potopljeni v temo. Še skozi špranje na oknih in vratih ne smejo padati ozki svetlobni prameni na prosto. Vsa poslopja strmijo tiho in mrtvo, kakor začarana, proti nebu, v čigar jasnini ali rahlo prosojni temini se odražajo njihovi obrisi. Samo v mestih in v večjih krajih na živahnih prehodih in križiščih sameva modrikasta žarnica, ki meče svojo skromno luč nizdol na prometno točko. Tudi vsa vozila so temačna; z močno zastarelimi plavkastimi lučmi si krčijo pot skozi temine. Kljub vsemu se ves promet in vse gibanje na prostem razvija povsem mirno, brezhibno in ni nobenih nesreč. V podeželju in v manjših mestih pa tudi v Gorici, kjer ni ozkih ulic z visokimi stavbami, zatemnitev pešcem ne dela hudih preglavic in je ne občutimo kot prehudo pokoro, v mnogih i predelih velikega Trsta se pa naročena tema že bolj neprijetno pozna.
14 LET JEČE
Fred goriško poroto je bila pred dnevi razprava proti Evegenu Valentinčiču, rojenemu leta 1912 na Vrhu nad Kanalom. Valentinčič, ki je močno čudaške nravi, se je zagledal v 20 letno Milko Berlot z Vrha in jo zasledoval in nadlegoval s svojo ljubeznijo. Milka ga ni marala in je večkrat zavrnila njegovo snubljenje. Dne 20. oktobra lanskega leta je prišel na njen dom in ji zopet ponujal svojo ljubezen. Ko ga je zopet odbila, je zadivjal, potegnil revolver in jo ustrelil v prša. Krogla k sreči ni ranila nobenih življenjsko važnih delov in je Milka v
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici “Raw-son ’ se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
nekaj tednih ozdravila. Nasilni ljubimec je po svojem zločinskem dejanju zbežal, prej je pa še oddal strel na Milkinega brata, katerega je prvi pok priklical na kraj nesreče. Vse iskanje in ^tikanje orožnikov za podivjanim fantom je ostalo brezuspešno. -Dolge mesece se je klatil po kanalskih hribih, ljudje so ga večkrat srečavali, roki pravice se je znal pa vedno umakniti in prikriti. Zadnje mesece so govorice o njem' potihnile in je bržčas zapustil domače kraje. Razprava pred goriško poroto se je izvedla v njegovi odsotnosti. Po zaslišanju nekaterih prič, so obravnavo kmalu zaključi-
li.	Valentinčič je bil zaradi nameravanega dvojnega ubojstva obsojen na 14 let in 6 mesecev ječe.
40 TISOČ LIR SO ODNESLI
Stroga zatemnitev vse dežele je zelo prikladna za brezvestne posle raznih dolgoprstih rokomavhov. Dan za dnem se slišijo vesti o večjih in manjših tatvinah. Tu zletijo pi-ške in pute iz kokošnjakov, tam zginejo kolesa, drugod tožijo o nepovabljenih ponočnih gostih, zopet kje so se pripetili vlomi v trgovine in obrate ali so bili zlikovci še pravočasno prepodeni, itd. Večinoma vsi primeri govore pa le o majhnih plenih. Samo pri dveh rokovnjaških podjetjih zadnjega časa so se zlikovci polastili večjih zneskov. V Gorici so tatovi vdrli v neko gostilno za gradom in odnesli 7 tisoč lir, v Trstu so pa ukradli v trgovini oblek “Italtessile” 40 tisoč lir v gotovini.
NOVE ŽUPNIJE
Dosedanje kuracije Vedrijan in Vipolže v Brdih in Sv. Martin na Krasu so bile pred kratkim povišane v žppnije. Dosedanji dušni pastirji v teh duhovni j ah so bili umeščeni kot župniki.
NOV ŽUPNIK V ŠEMPASU
G. Hermenegild Srebrnič, župni upravitelj v Soči in Trenti pod Triglavom, je bil 14. nov. umeščen za župnika v Šempasu na Vipavskem. Dosedanji šempaski župnik g. Miha Kragelj je stopil v pokoj.
NOVI ŽUPANI
Za novega župana (podesta) v Cerknem je imenvan g. A. de Podesta, ki je že zdaj kot komisar upravljal to občino. Občina Dolenje v Brdih, h kateri je priključena tudi župnija Mirnik, je dobila novega župana v osebi g. A. Canciani. Za pre-fektumega komisarja na Colu na Vipavskem je imenovan g. Dominik Perissutti.
ŽABNICE SO DOBILE NOVEGA ŽUPNIKA
Lani okrog novega leta ob zmedah glasovanja za Nemčijo je zapustil Žabnice dotedanji večletni župnik gospod Rafko Premrl, ki službuje zdaj v Poljanah v reški škofiji, kjer poučuje tudi v škofijskem semenišču. Župnijo in višarsko pot je od takrat upravljal sosedni župnik iz Ovčje vasi. Pred par tedni je
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika, s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE.
Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah. obistih, jetrah, želodcu, živčevju, glavobol in revmatizem, ženske bolezni.
Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo.
RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE.
Zdravniški pregled $ 3.—
Sprejemamo: od 9—-12; pop. od 15—21. — Ob nedeljah in .	praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
S U I P A C H A 2 8
(1 kvadro od Av. de Mayo v višini 900)
bil pa umeščen na žabniško župnijo novi župnik gosp. Jožef Simiz (Ši-' mac), dozdaj vikar v Platiščih pri Tipani v Slov. Benečiji, doma iz Prosnita. Tako so dobile Žabnice s prelepimi in priljubljenimi Višar.ja-mi zopet lastnega dušnega pastirja.
SMRTNA KOSA
V četrtek, 21. nov. so v Kronber-gu pri Gorici pokopali gospo Uršulo Komel, ženo daleč okrog znanega gostilničarja Franca Komela, ki ima svojo restavracijo v bližini župne cerkve. Pokojnica je dosegla lepo starost in je podlegla težki obolelosti srca. Bila je pridna, skrbna in delavna gospodinja, ki je znala dobro postreči svojim gostom, ki so se od blizu in daleč radi zatekali v po-strežljivo hišo. Naj zavedni naši ženi sveti večna luč, njenemu možu in žalujočim ostalim pa iskreno sožalje.
V VATIKANSKEM MESTU VARČUJEJO Z ŽIVILI
Iz Vatikanskega mesta poročajo: Kakor povsod drugod v svetu, moramo tudi pri nas varčevhti z živili. Od 20. novembra naprej dobi vsak vatikanski državljan 300 gramov kruha na dan in 2 kilograma testenin na mesec. Kruh je bel, pravijo pa, da je od 1. decembra dalje imel 40% močno mešanico.
DEŽEVJE IN NALIVI
Kanal ob Soči. — Neprestano deževje, ki nas je trlo zadnje čase, je povzročilo, da je naša Soča večkrat narasla. Najbolj hudo je bilo ob koncu prejšnjega meseca, ko je radi neprestanih nalivov Soča stalno naraščala in je grozila splošna I povodenj. Tudi v noči od 17. na 18. novembra se je* Soča tako dvignila, da je narasla preko znane “lune” v našem mostu. Na desnem bregu so valovi dosegli Gorjupovo in Bavda-ževo dvorišče in vdrli v klet vinskega trgovca Cosulicha. Slednjemu so odnesli več sodov, ki so bili že pripravljeni za nakup brica, prvemu so razkopali igrišče za krogle, drugemu prizadeli pa škodo na dvorišču, vsi trije imajo okrog 40 tisoč
j Slov. Babica j
| FILOMENA BENEŠ-BILKOVA j
[Diplomirana na Univerzi v I Pragi in v Buenos Airesu ! Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer = LIMA 1217 — BUENOS AIRES ? U. T. 23 - Buen Orden 3389 I
RESTAVRACIJA
“PRI ŽIVCU”
kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe.
Oprava in sobe za prenočišče popolnoma prenovljene Rojakom se priporoča lastnik
EMIL ŽIVEC
Facundo Quiroga 1325
U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
Osorio 5085 — La Patemal
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah.
Atelje MARKO RADALJ
lir škode. Ker imamo nad nami na Soči dva orjaška jeza, prvega pri Škalabonu, drugega v Podselih, nas povodnji vedno močno plašijo. Kaj bi se zgodilo z nami, če bi oba jeza popustila? V našo veliko tolažbo smo se pa že ponovno prepričali, da oba jeza dobro delujeta in smo lahko mirni.
MRTVECA SO NAŠLI
V petek, 22. novembra so našli idrijski rudarji, ko so v zgodnjih jutranjih urah šli v jamo na delo v bližini mosta, ki pelje k rudniku, mrtvo moško truplo. O žalostni najdbi so obvestili orožnike, ki so prišli takoj na kraj nesreče. V mrtvecu so spoznali 68 letnega Leopolda Vončino z Vojskega. Ugotovili so, da je nenadno starčevo smrt povzročila nesreča.
NESREČA Z VOJNO GRANATO
V skladišču starega železa in vojnih ostankov v ulici Fajti v Gorici sta si dva delavca dala opravka z vojno granato. Pri nevarnem poslu se je, kot že neštetokrat, pripetila nesreča. Granata je nenadoma eksplodirala in oba delavca ranila po rokah. Pripeljati so ju morali v javno bolnišnico.
DVE POROKI
V Števerjanu nad Gorico se je v ponedeljek, dne 18. novembra poročil g. Joško Komjanc iz znane Ko-mjančeve družine na Mockvinu z gdč. Afro Bajt iz Števerjana. — V Dutovljah na Krasu sta se poročila g. Stanko Šavli, restavrator pri “Treh kronah” v Gorici, doma iz Čepovana in gdč. Slavka Tavčar iz Dutovelj. — Obema mladima paroma želimo obilo sreče!
SOČA ODNESLA DVE ŽELEZNI BRVI
Kako so pri nas zaradi neprestanega dežja vse' vode narasle, smo kratko že poročali. Tudi po tistem poročilu deževanje še ni prenehalo, ampak se z daljšimi ali krajšimi presledki nadaljuje. Vode zato še niso začele stalno padati, ampak še naraščajo. V noči od nedelje, 17. novembra na ponedeljek je narasla Soča odnesla dve brvi za pešce, ki sta vezali goriški in podgorski breg. Prva je šla iz Stražic v podgorsko predilnico in je bila odprta samo za tovarniško delavstvo; bila je železna in last tovarne. Druga, ki je šla pod predilnico čez Sočo, je imela tudi železno ogrodje; zgradila jo je goriška občina in je bila uporabna samo za pešce. Tudi v par hiš v Pod-gori in Stražcah je vdrla voda, ki je ogražala že tudi tovarne. Po Furlaniji je Soča prestopila bregove in precej poplavila.
SMRTNA NESREČA PRI VIPAVI
Poveljnik finančne straže v Ajdovščini fin. maršal Karel Mazza se je peljal z motornim kolesom po državni cesti proti Vipavi. V bližini trga se je po nesreči zaletel v 35-letno Ivanko Pregelj iz Vrhpolja in jo podrl. Pri padcu sta se oba smrt-nonevarno poškodovala. Ivanko so
odpeljali v goriško javno bolnišnico in je njen stanje opasno, ker ima poškodovano lobanjo, zlomljeno levo nogo in še druge rane. Maršala so prepeljali v vojaško bolnišnico v Gorici, kjer je kmalu po dohodu svojim ranam podlegel.
ZA VARSTVO NARAVNIH LEPOT
Na pobudo ministrstva za ljudsko vzgojo so bile v vseh provincah u-stanovfjene posebne komisije, ki i-majo nalogo skrbeti za varstvo naravnih lepot v deželi. V teh komisijah so poleg zastopnika ministrstva samega tudi zastopniki poljedelcev in industrijcev, ter zastopniki turističnih in umetniških organizacij. Te dni je izšel odlok, s katerim je ministrstvo imenovalo tozadevno komisijo za goriško pokrajino. Za predsednika je določen prof. Bozzi, za zastopnika državnega urada, ki oskrbuje nacionalne spomenike, pa grof Franco.
ŠKOFIJSKA SINODA
Pred par meseci smo poročali, da je goriški nadškof Margotti sklenil sklicati sinodo za svojo nadškofijo in da je že pričel s tozadevnimi predpriparavami. Medtem je zamisel dobila že prve konkretne oblike. Nadškof je predložil članom stolnega kapitlja, častnim kanonikom, mestnim župnikom in podeželskim dekanom zasnutek novega škofijskega zakonika. Ta načrt so omenjeni gospodje pregledali in prerešetali ter ga s pripombami, s spreminje-valnimi predlogi in nasveti vrnili nadškofu. Nabralo se je obsežno gradivo, ki ga sedaj nadškof študira. Ko bo to delo končano, bo nadškof izdelal nov načrt, v katerem bo-možnosti vpoštevani in ta novi do vposlani nasveti in predlogi po osnutek bodo pretehtale posebne v ta namen imenovane komisije. Po pretresu v teh komisijah se bo šele izvedla končna redakcija in bo sklicana generalna škofijska skupščina, ki bo novo škofijsko postavo sprejela. Dnevi teh skupščin, ne posebnih in ne generalnih, še niso določeni.
ZNAN LOVEC SE JE PONESREČIL
V bovških gorah se je na lovu na gamse ponesrečil lovec Jože Dome-nik. Pokojni je imel v Bavšici malo posestvo, poleg tega je pa delal kot rudar v Rablju. Zadnji petek je prišel domov, ker imajo v Rablju v soboto delopust. Zgodaj zjutraj v soboto je šel z več tovariši na gamse. Na stezi, ki jo je mnogokrat prehodil, se mu je pod korakom od-krušil kos skale in je strmoglavil v globino, kjer je mrtev obležal. Bil je znan lovec in najboljši plezalec po vrtoglavih pečinah. Imel je 41 let. Poštenemu možu, ki zapušča obupano družino, večni pokoj!
ALI SlTE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
SLJIVOVICA
ŽGANJE
PELINKOVEC
VERMUT
Zlatko Badel
Avenida Maipú 3146-50 Olivos E.C.C.A. U. T. Olivos (741) -1304
J
NOV GROB V STAREM p KRAJU
V Koritfticah pri Knežaku na Notranjskem je umrl Gregor Kirn, «tar 80 let. V Ameriki zapušča štiri sinove in dve hčeri, v stari domovini pa enega sina.
NOV ŽUPAN
Sv. Križ pri Ajdovščini. — Dobili smo novega župana v osebi fašista Štefana Petrisa. Upamo, da bo dobro upravljal in vodil našo občino. Prepogosto menjavanje podesta-tov in občinskih komisarjev se nam za dobrobit občine ne’zdi prav pri-
ga dobička, predlanskim pa ga je imela 69 milijonov. Od čistega dobička bo dobila država 120 milijonov, 31 milijonov bo šlo v bančni rezervni sklad, ostalo pa bodo razdelili med uslužbence kot posebno nagrado in del dali tudi v sklad za podpiranje zadružništva.
SMRTNA KOSA
V Braddocku v Sev. Ameriki je pred kratkem umrl Anton Frank, star 54 let in doma iz Celj pri Ilirski Bistrici na Primorskem, po domače Klančarjev.
S KOLESOM ZADEL IN SE UBIL
17 letni Emil Mate.jčič iz Opatije je dirkal s kolesom po cesti proti Voloski. Nepričakovano ga je zadela nesreča in je zadel. Pri padcu je zadel z glavo ob rob obcestnega kamna in obležal v nezavesti. Komaj so ga pripeljali v bolnišnico na Reko, je izdihnil.
EKSPLOZIJA V TOPILNICI STROJNE TOVARNE PRI SVETEM ANDREJU V TRSTU
V	torek 6. avgusta okrog 4. popoldne se je pripetila v topilnici strojne tovarne pri Sv. Andreju v Trstu težka in nevarna eksplozija, ki je zahtevala 5 človeških žrtev. Pri topilnih pečeh je delalo deset delavcev, ko se je nenadoma razpočila zavarovalna naprava pri kotlu, r katerem se je topilo železo. Goreča in tekoča raztopina se je razlila iz peči in zadela šest delavcev, katere je hudo ožgala. Nesrečne reveže so takoj odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer so se zdravniki požrtvovalno zavzeli zanje. Vsa zdravniška pomoč pa je bila brezuspešna, v nekaj urah je pet ožganih delavcev med silnimi bolečinami izdihnilo, šestega, ki ni bil tako močno ranjen pa so upali zdravniki še rešiti. Ogenj, ki je nastal v tovarni po eksploziji, ni zavzel širšega obsega in so ga gasilci, ki so takoj prihiteli na kraj nesreče, s pomočjo delavstva kmalu pogasili. V četrtek so ponesrečeno petorico, ki je padla kot žrtev dela in poklica, slovesno pokopali.
Ote j nesreči smo svoječasno že poročali.
NOVI FAŠISTOVSKI TAJNIKI
V	Štandrežu pri Gorici je imenovan za fašistovskega tajnika fašist Di Paolo Mihael, v Mirnu pri Gorici pa fašist Scalettari Rafael, ki je dozdaj kot komisar vodil mirenski fašijo.
SLABA LETINA
šentviška planta. — Lansko leto nam ni prineslo posebno dobre letine: imeli smo preveč moče. Zaradi premrzle pomladi in poznejšega deževja smo imeli slabo košnjo. Otava in detelja sta potem zamašili pomanjkanje, ki nam se je obetalo. Za živino je sedaj zadosti krme. Pšenica je bila dobra, popolnoma pa je odpovedala ajda. Drugi pridelki: krompir, koruza, fižol se niso povsod na p la nti' enako obnesli. Krompirja je bilo še dosti, pa mnogo kje je segnil; ravno tako tudi koruza marsikje ni dobro dozorela; fižola pa imajo večinoma povsod obilo. Skoraj nič pa lani ni obrodilo sadje. V celoti tedaj srednja letina. Na še-breljski strani, kjer imajo bolj močno zemljo, je deževje rodilo še hujše posledice. Glasovi, ki od tam pravijo, da Šebreljci že dolgo ne pomnijo tako slabe letine, kakor je bila lanska.
memo.
VISOK GOST V GORICI
Za krajšo dobo bivanja se je v Gorici nastanil član vladarske hiše princ Evgen Savojski vojvoda an-konski. Goriško prebivalstvo je visokega gosta z veseljem sprejelo. Prve dni njegovega bivanja so se mu poklonili predstavniki raznih civilnih iii vojaških oblastev in uradov.
ODDAJA SENA V SKUPNA SKLADIŠČA
Letos je bila v naši deželi uvedena oddaja odvisnega sena v skupna skladišča, kakor je bila že prej izpeljana oddaja nekaterih drugih pridelkov, n. pr. žita. Kmet je moral na jesen prijaviti količino krme, katero je imel namen prodati. Pozneje je dobil obvestilo, naj svoje seno pripelje v skupno zalogo, ki je bila ustanovljena v kakem večjem kraju dežele: v Gorici, v Ajdovščini, v Kanalu, v Ročinju, v Cerknem in še v nekaterih središčih. V kratkem času so kmetje navozili v imenovana skladišča 9000 kvintalov sena. Kupec vsega tega sena je bila vojaška uprava, kajti v kritje potreb vojske je bila v prvi vrsti celotna oddaja sena tudi organizirana. V resnici je vojaštvo tudi vse zaloge pokupilo. Cene so bile že prej določene in so šle od L 27 do L 38 za kvintal sena. Srednja cena, po kateri so kmetovalci dobili svoje blago plačano se po uradnih podatkih suče okrog 35 lir za kvintal. U-radno poročilo s poudarkom naglasa da je ta visoka cena velik uspeli skupnih skladišč in skupne prodaje, pri kateri so bili izključeni vsi trgovci in mešetarji.
jugoslovanski parniki v službi mednarodnega rdečega križa
Štirje jugoslovanski parniki so stopili v službo mednarodnega Rdečega križa, prvenstveno ameriškega Rdečega križa. Iz splitskega pristanišča je te dni odplul veliki tovorni parnik “Una”, za njim pa je odplul na Sušak tudi parnik “Petar”, ki bo tam naložil tovor tobaka za Ameriko, pozneje pa bo opravljal tiste naloge, ki mu' jih bo naložil ameriški Rdeči križ. Kasneje pa bosta stopila v službo enakih ciljev tudi parnika “Anton” in “Ivan”.
Državna hipotekarna banka je imela velik dobiček
Državna hipotekarna banka naše države je imela v lanski poslovni dobi velik dobiček, namreč celih 160 milijonov dinarjev. Predlanskim je znašala bilančna vsota banke nekaj nad 14 milijard dinarjev, letos pa nekaj nad 29 milijard. Pa tudi bančni obratni kapital se je skoraj podvojil. Predlanskim je bilo tega ka-. pitala 8.4 milijarde, lani pa 15.5 milijarde dinarjev. Tako je banka imela lani 160 milijonov dinarjev čiste-'


L
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. GODEL ,
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO
že: 3ke bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure.
GOVORI S-E SLOVENSKO
CALLE CANGALLO 1542
mm
KONFERENCA LADJARSKIH DRUŽB
Konferenca ladjarskih _ družb na Donavi bo prihodnje dni v Miinclie-nii. Pogovarjali se bodo za sporazum med vsemi ladjarskimi družbami na Donavi za sporazumno izvedbo vseh prevozov, posebno pa prevozov olj, rudnin, žitaric in raznih drugih pošiljk. Jugoslovanska delegacija, ki jo-vodi ravnatelj rečne plovbe, je že odpotovala skozi Jesenice v Nemčijo.
JUGOSLOVANSKI TRGOVINSKI ODPOSLANEC V VICHYJU
Za novega trgovinskega odposlanca naše države pri francoski vladi v Vichyju je bil imenvan dr. Mirko Mermolja, ki je bil doslej vršilec dolžnosti šefa odseka pri ravnateljstvu za. zunanjo trgovino v Beogradu. Dr. Mermolja bo na svojo dolžnost v kratkem odpotoval.
“Hrvatska matica” je dobila komisarja
Veliko pozornost je na Hrvaškem izzval odlok hrvaškega bana, s katerim se v znani kulturni ustanovi “Hrvatski matici” postavlja komisar. Hrvaški ban je odstavil upravni odbor “Matice” in imenoval za komisarja profesorja Anta Martino-viča, ki je član prosvetnega odseka “Seljačke sloge”. Uradno ni bilo razloženo, zakaj je bil komisarijat uveden, pač pa je bilo rečeno, da so do tega dejanja privedli številni in zelo tehtni razlogi. Znano je namreč, da je bila “Matica Hrvatska” izključno v rokah frankovcev, ki so sedaj v ostri opoziciji proti uradni politiki hrvaškega političnega vodstva. Predsednik “Matice Hrvat-ske” je bil Filip Lukas, ki je večkrat skušal v znanstvenih razpravah dokazovati, da so Hrvatje ne slovanskega, temveč gotsko germanskega porekla.
POLJEDELSKI STROJI
Kmetijske postaje, ki bodo razpolagale s poljedelskimi stroji je začela po vsej državi ustanavljati direkcija za prehrano s podporo Privilegirane izvozne družbe. Kmetijstvo je pri nas še na precej primitivni stopnji in zato se v naši državi pridela mnogo manj kmetijskih pridelkov, kakor pa bi jih v primeru, če bi bile na razpolago priprave in stroji, s katerimi bi se delo racionaliziralo. Zaradi tega je začela direkcija za prehrano ustanavljati posebne postaje najprej v krajih, kjer je kmetijstvo najbolj zaostalo. Nekaj postaj je že opremljenih s tri-jerji, katerih je prišlo že 300, prispelo pa jih bo še 200. Kmetje bodo poravnavali stroške za uporabo strojev v blagu. Znatna denarna sredstva za te kmetijske postaje daje Prizad.
0E30£
o
D
o
30E30Z
3000
O
D
o
Prva slovenska radio-tehnicna delavnica
Naznanjam cenj. rojakom, da se nahajam s svojo radio-teh-nično delavnico v Ulici MAURE 3571 — U. T. 54-4650 (prej Andrés Argnibel 1468), kjer sem na razpolago cenj. kli-jenteli.
Konstrukcija prvovrstnih aparatov lastne znamke “Iliria ”
J. KREBELJ
=0E30c:;==j:^= 01301=3=
D
o
Krojaenica ‘Gorica’ Franc Leban
WARNES 2191	Bs. Aires
Nasproti postaje La Paternal
“Naša krila”
Jeseniški aeroklub “Naša krila” obstoji šele tri leta. V tej razmerno kratki dobi je izvršil veliko delo.
čah. Oba mitinga sta privabila na tisoče prijateljev sinjega športa, ki so z velikim zanimanjem sledili drz-
Vzgojil je dolgo vrsto dobrih pilo- !nim poletom bodočih čuvarjev naše-tov in dogradil šest jadralnih letal, ga neba. Jeseniški aeroklub “Naša
zgradil veliko delavnico, si uredil obširno letališče s hangarjem v bližini Poljč ter ustanovil lastno jadralno šolo. Priredil je dva velika letalska mitinga, prvega na Poljanah, drugega na letališču v Polj-
krila” ima dve podružnici in sicer v Kranjski gori in v Lescah, in pet jadralnih/skupin: dve na Jesenicah in po eno v Kranjski gori, Lescah in Begunjah.
TOBAK V HERCEGOVINI
400 vagonov tobaka je dala Hercegovina jeseni upravi državnega monopola. Hercegovski sadilci, ki so od vseh v državi najboljše organizirani, imajo edino željo, da bi se odkupna cena ponovno povečala, da bi imeli sadilci vsaj kakšno korist spričo velike podražitve vseh živi jenskih potrebščin. Le s povečanimi cenami bo mogoče zatreti tihotapstvo, ki se je v Hercegovini ugnezdilo še tedaj, ko so bile odkupne cene obupno nizke in so pridelovalci mnogo več zaslužili, če so tobak skrivaj prodajali v drugih krajih.
MILAN PROTIÓ MINISTER ZA PREHRANO
Na predlog predsednika ministrskega sveta, in na predlog zastopnika notranjega ministra je postavljen za ministra za prehrano in preskrbo dr. Milan Protic, glavni ravnatelj Narodne banke v Beogradu.
Novi minister za oskrbo in prehrano dr. Milan Protic je bil rojen 2. maja 1. 1898 v Beogradu kot sin starega zaslužnega srbskega politika, bivšega predsednika vlade in dolgoletnega ministra Stojana Pro-tica. Dr. Milan Protic je študiral v Beogradu, med svetovno vojno pa je prešel z našo vojsko preko Albanije ter je bil s skupino dijakov poslan v Francijo. Maturo je napravil 1. 1917. v srbski gimnaziji v Nici. Nato je študiral pravo v Parizu, kjer je tudi diplomiral in postal doktor. Po povratku v domovino je stopil v službo Narodne banke, kjer je zavzemal razna uradniška mesta ter postal končno tudi glavni direktor. V tej službi si je pridobil mnogo zaslug, da je izšla Narodna banka iz dobe največjih kriz brez škode. Znane so tudi njegove razprave, ki jih je objavil v raznih dnevnikih o naših finančnih in gospodarskih vprašanjih. Dalje časa 'je sodeloval tudi kot član mnogih naših delegacij za trgovinska pogajanja z inzemstvom. Novo ministrstvo za oskrbo in prehrano bo imelo začasno svoje prostore v Narodni skupščini.
Slovenski stavbenik j
Za načrte, betonske preračune	!
in Firmo,	!
*	1
obrnite se do tehničnega	j
konstruktorja	?
FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50 - 0277 f
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Černič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
IZVOZ NAŠEGA TOBAKA
70.000	kg našega tobaka so v Splitu natovorili na vlak, da ga bodo odposlali na Slovaško. To bo prva pošiljka, kateri bodo sledile še druge. Prav tako pa pričakujejo v Splitu posebno nemško komisijo, ki bo pregledala zaloge tobaka in ga odbrala velike količine za izvoz v Nemčijo.
TEŽAVE DALMATINSKIH RIBIČEV
Ribiške organizacije iz vse Dalmacije so imele svoje zborovanje v Splitu. Delegati so razlagali težave dalmatinskih ribičev in so vsi predlagali, da je treba delovanje in poslovanje postaviti na bolj zdrav temelj, namreč na zadružniško osnovo. Posebne zadruge naj bi skrbele za nakup sodov, soli in 'priprav za konzerviranje rib, po drugi strani pa bi posebna zadruga skrbela tudi za prodajanje soljenih rib na domačem trgu in v tujini.
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
| TALLER DE CARROCERIAS
j “EL RAPIDO”
I IVAN CERKVENIK
| Barvanje sistema “Duco” — j Tapeciranje — Prevlaka — Ka-f bine — Karoserije — Popravljanje blatnikov
I ENTRE BIOS 310 QUILMES
I U. T. 203 - 1298 Quilmes
¡FOTOGRAFIJA
S?
“LA MODERNA”
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU
Ne pozabite
FOTO “LA MODERNA”
S. SASLAVSKT Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
Aleksander Štoka
STAVBENO TEHNIŠKO PODJETJE
Se priporoča našim rojakom. ALVAREZ THOMAS 1035 U. T. 54 - 2756 Buenos Aires
ZA POUK IN ZABAVO
7fH
NAŠI MOŽJE
Ivan Vajkard Val-
vazor
Zgodovina je učiteljica življenja. Naša zgodovina je bila zapisana v starih letopisih tujih pisateljev in v trdih tleh domače zemlje, ki si jo je narod obdeloval za svoje bivališče. Z našim prvim kulturnim prebujenjem se začne tudi zanimanje za našo zgodovino. Trubar išče pravega imena narodu in jeziku v katerem govori, Jurij Dalmatin govori v predgovoru k “Bibliji” o razširjenosti slovanskega naroda, — po času — naš prvi jezikoslovec Bohorič govori navdušeno o sorodnosti slovanskih jezikov in izraža ime Slovani od slave, učenjak Megiser piše koroške anale (letopise) in išče spomine naše preteklosti.
Naš kranjski plemič Žiga Herberstein, ki se je v domači šoli v Vipavi naučil slovenščine, je bil nekaj časa kot diplomat na Ruskem in je izdal veliko latinsko delo o Rusiji in njeni zgodovini ter s .tem odkril Evropi ta dotlej skoro neznani slovanski svet. V svojih knjigah piše, po virih starih letopisov, tudi o drugih Slovanih in njegovi nazori so vplivali na vse pisatelje tedanje dobe, ki so se zanimali za ta dotlej malo znani narod. Tako se je razvijala slovenska narodna zavest in iskala svojo zgodovinsko pravico v družbi narodov. Obenem je preživljal naš narod sa#n svojo junaško dobo. Kmečke vstaje, turški boji, verski spori, odpor plemstva proti cesarju, razvoj slovstva in kulture — vseto priča o velikih dogodkih, ki so napolnili več kot stoletje in opravičeno piše Janez Trdina o tej dobi: “Šestnajsto stoletje je bilo zlata doba zgodovine slovenskega naroda.” — A po tej dobi je nastalo splošno mrtvilo. Turški vpadi so se še nadaljevali, a slovenska knjiga je skoro popolnoma izostala in ž njo vse kulturno delo med Slovenci. Med ljudstvom je nastajala vedno hujša beda ter se širil» praznoverje. V tej dobi se je rodil prvi zgodovinar in opisovalec naših pokrajin Janez Vajkard Valvazor.
Valvazorji niso bili našega rodu. Izhajali so iz italijanske plemiške rodbine j na Kranjsko se je priselil prvi tega imena Janez Krstnik iz laškega Bergama in je zapustil rojaku Hieronimu Valvasorju svoje premoženje. Tega sin Jernej se je vdrugič poročil z Ano Marijo Ravbarjevo, ki mu je rodila 1641. leta v Ljubljani na Starem trgu štev. 4. Ivana Vajkarda. Ivan Vajkard je preživel svojo mladost na očetovem gradu Medija, kjer se je naučil tudi slovensko. Latinske šole je obiskoval pri jezuitih v Ljubljani, kjer ga je poučeval tudi znanmeniti kranjski zgodovinar Schonleben. Po dovršenih študijah se je odpravil po tedanji navadi mladih plemičev v svet. Na prvem potovanju (1659) je obiskal Koroško, Salcburško in Bavarsko, a kmalu se je vrnil in se bojeval pod poveljstvom grofa Nikolaja Zrinjskega proti Turkom. Leta 1666. je odšel drugič z doma, lava! nekaj časa na Dunaju, potoval po Nemčiji in šel čez Bavarsko v Benetke. Iz Italije ga je peljala pot v Afriko (1669), nato je šel v Francijo, kjer je poglobil svoje zgodovinsko, starinoslovsko in prirodoslovno znanje, ter se vrnil končno preko Nemčije, Švice in Italije domov (1672). Medtem je prevzel sta-
Krojaénica
f •
? Izdelujem obleke po najnovejši | modi. — Cene zmerne.
Rojakom se priporoča
Peter Capuder
AYACUCHO 975, U. T. 41-9718 Buenos Aires
rejši brat Karel rodni grad Medijo, zato si je kupil Ivan Vajkard blizu Litije grad AVagensberg (Bogen-šperk) s sosednjim gradičem Črnim Potokom in razvalino Lichtenberg ter se poročil z Ano Marijo Grafen-\veger pl. Grafenau, ki mn je redila devetero otrok.
Na teh potovanjih — kjer je videl slavna mesta in dežele, videl je stare cerkve in gradove, tuje šege in ljudstva, videl je knjige, ki popisujejo kraje in zgodovino tujih dežel — se je mlademu plemiču razširilo obzorje, poglobilo znanje ' in se niu poostril že prirojeni dar opazovanja. Slišal je krivo mnenje, da je Kranjsko le majhen neznaten kotiček, ki nima mikavnih mest in krasnih gradov ter se zato ne more primerjati z drugimi kraji, a imel je tudi sam priliko primerjati krasote-ljubljene mu Kranjske z drugimi deželami in spoznal je, da Kranjska v ničemer ne zaostaja za njimi. To spoznanje in Merianova opomba v oisu avstrijskih dežela, da bi bilo treba Kranjski moža. ki bi jo opisal, je rodilo sklep podati širokemu svetu obširno sliko rodne dežele.
\ estno in marljivo se je pripravljal Valvazor na to delo. Najprej napiše krajepis Kranjske in Koroške dežele. Hotel je svetu pokazati te pokrajine, kakor sam pravi, da ne bi tujci mislili, da leži ta dežela v kakem kotu v senci skrita. Mnogokrat je prepotoval vso Kranjsko in obiskal tudi sosednje pokrajine Štajerske, Koroške, Primorske in Istre. Ogledal si je vse gradove, samostane, cerkve in kapele ter zabeležil in prerisal vse, kar se mu je zdelo zanimivo. Marsikje so bili spominski podatki uničeni, sem in tja so mu jih tudi neradi pokazali, ko je po gradovih in knjižnicah stikal za starimi listinami. Preiskoval je vsa naravna čuda naše domovine in se ni strašil gora in ne kraških podzemskih jam. Z bistrim očesom je opazoval navade našega naroda in gospodarsko življenje. Tako je porabil za zbiranje gradiva mnogo časa in na podlagi zapiskov je bilo treba preštudirati zgodovino slovenskih pokrajin od pradavnih dni. A treba je bilo še drugih priprav. Na svojem gradu Wagensberg je ustanovil bakroreznico in tiskarno za bakroreze (dandanes klišeje), ter zbral krog sebe vrsto risarjev in bakrorezov. Nabavil si je bogato knjižnico, matematične instrument te ter prinesel iz svojih potovanj velike zbirke rudnin in starih novcev: Na Wagensberga je nastala dragocena zbirka vseh zanimivosti kranjske dežele.
Sredi dela je moral Valvasor leta 1683. vnovič na vojno proti Turkom. (Turki pred Dunajem) kot poveljnik pomožne čete kranjskih stanov. L. 1687 mu je umrla žena, še istega leta se v drugič poroči z baronico Ano Maksimilo Cečkar ter nato nadaljeval svoje delo. L. 1689 je izšel plod dolgoletnega truda: “Die Ehre des Hertzogthums Krain” --“Slava vojvodine Kranjske” v štirih debelih zvezkih, ki štejejo skupno 3320 strani s 533 slikami. Delo so pozdravili prijatelji in znanstveniki z velikim navdušenjem. V pesmih so slavili delo in pisatelja; tudi v slovenskem jeziku je napisal Jožef Zizenčeli “Zaštitno voščen j e te kranjske dežele k letem vse hvale vrednim bukvam kranjskega popisovanja visoko žlahtno rojenega gospoda Janeza Bajkorta Valvasorja”, ki se glasi v nekoliko popravljeni obliki:
In “bukve” so šle po svetu ter izpolnile svoj namen; svet se je čudil lepgti, piovepske. .zemj.j^ kajti 'Valvazor ne, popisuje le Kranjske v današnjem obsegu, ampak tudi sosednje dežele, posebno Istro in Primorje vse tja do Senja. Vojaško granico, Trst in Goriško, pri čemer govori navdušeno o zemlji in narodu, ki prebiva v teh pokrajinah. Dobro se zaveda, da so te pokrajine slovenske, dasi se domač jezik govori samo ' med priprostim ljudstvom; imena krajev, gora, voda, rastlin in živali je podal v nemškem in slovenskem jeziku. Poižve-doval in pisal je o slovenskem narodu ter njegovi zgodovini, poglobil se v slovenski jezik in njega narečja. Glede slovenščine se zdi Valvasorju, da “se ta jezik govori zelo popačeno in vsak dan bolj pokvarjeno”, ker se meša z nemškimi besedami. Valvasor se zaveda, da je slovenski jezik del slovanskega; po domačih virih iz Herbersteina in Bohoriča govori obširno o slovanskih narodih ter izvaja njih ime od “slave” in piše, da se noben jezik v Evropi ne razteza takodaleč kakor slovenski ali slovanski. Naravno je, da Valvasor ni mogel imeti o slovanskem svetu natančnega pregleda in se je pri tem opiral na zgodovinarje in zendjepisee iz katerih je črpal. Slovenci bi bili po njegovem mnenju deveti narod, ki se je okoli 548. leta naselil na Kranjskem.
Ako je v podatkih iz starejše zgodovine marsikaj netočnega, je tem važnejše podajanje naše kulturne zgodovine: govori o Cirilu in Metodu ter njunem delu za slovansko bogoslužje, navaja vse važne pisatelje po naših krajih ter pregled slovenskega slovstva do svoje dobe. Najzanimivejše pa je Valvasorjevo, popisovanje naših krajev in ljudi. V sliki in besedi govoru o vseh važnejših krajih, posebno onih, ki slove po svojih prirodnih 'posebnostih n. pr. v Ljublju, kjer je sam nasvetoval naj bi se zgradil predor med Kranjsko in Koroško, o Postojnski jami in našem podzemeljskem svetu, o Cirkni-škem jezeru m presihajočih jezerih, o kraških rekah in votlinah, o naših gorah in vodah. V zvezi s to raznovrstnostjo naših krajev, nam podaja življenjč naroda z vsemi šegami in navadami, delom in jelom> nošami in vražami.’Vidimo našega kmeta kako živi po zimi in poleti, v gorah in dolinah. Obiskoval, opazoval in opisal je naše pradede pri že-nitovanju, pri krstnih in pogrebnih svečanostih, na romarskih potih in pri žegnanju, poslušal je narodno pesem in starodavne kolednike. Izvemo celo, da so stari Kranjci jedli bob in cigaro ter bili vsied tega krepki ljudje. Svoje pripovedovanje izpopolnjuje s-starimi resničnimi in neresničnimi zgodbami in pripovedkami. Po vrsti nam razkaže
naše fužine, plavže in rudnike, gradove in samostane, mesta in vasi, razvaline in trdnjave, ter pri tem pripoveduje vse, kar je moglo in more čitatelja zanimati. Svoje delo zaključuje z dogodki zadnjih stoletij, polnimi junaške obrambe pred turškimi navali.
Vkljub nekaterim zmotam, ki izhajajo iz nekritičnih virov in nazorov njegove dobe, moramo reči, da je malokateri narod ob tem času dobil tako lepo, obširno in pregledno delo, ki bi tako vsestransko podalo zgodovino ter popis naroda in njegove domovine. Ni pisal svojega dela ,v slovenskem jeziku, ker je hotel podati' slavo dežele in ljudstva, ki prebiva na njej, vsemu svetu, kar bi se ne zgodilo, če bi bilo pisano v slovenščini, ali za Slovence.
“Slava vojvodine Kranjske” je prinesla Valvasorju obilo hvale in priznanja od vseh strani, celo na angleškem dvoru so priznali njegovo delo, a ogromni stroški, ki jih je imel z dolgotrajnim delom, so ga gospodarsko uničili. Prodati je moral svojo knjižnico in dragocene zbirke, prodal je grad Vagensberg in si kupil s preostankom preprosto hišo v Krškem, kjer je kmalu nato umrl (1693. leta) v 52 letu svojega življenja.
Valvazorjeva ljubezen do kranjske dežele je bila tako silna, da je prodrla preko gradov tujih in potuj eenih plemičev v osrčje te zemlje ter pognala korenine tako globoko, da so zadele ob slovensko plast. Zato gre plemiču tujcu častno mesto med našimi velikimi možmi.
Veliki zavod
“RAMOS MEJIA”
enereas
“Je peršeu enkrat taisti dan s tolikim prošnjam perpelan. O srečni dan, o srečna luč katera imaš tak veliko moč, da te bukve perpelaš njim to pravo lu podaš.
Ve, bukve, tudi srečne ste, zakaj ve mene razsvetlite, in storite, da moje ime cel svet zelo dobro ve-------- —
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. TJltravioletnl žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šihkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ČREVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO S 5.— NA TEDEN
Naš zavod s svojimi modernimi naprava-mi in z izvrstnimi SPECIJAUSTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenj zajamčeno. — Ugodno tedenska ki me-plačevanje.
OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
Siam in Indokina
Zadnje čase je zopet mnogo slišati o napetosti med Francijo in Siamom zaradi francoske Indokine. Siam postavlja do Francije velike teritorialne odstope, Francija pa na to noče pristati, posebno general De Goulle je odločno proti, vsaj v tistem obsegu ne, kot žele v Bangkoku. Zaradi tega piše siamsko časopisje, naj si Siam z orožjem izvoju-je svoje terjatve, če mirnim potom ne bo šlo.
V zvezi s temi dogodki nai omenimo nekaj vrstic o siamskih zahtevah do francoske Indokine. kakor jih objavlja italijanska revija “Re-lazioni internazionali”.
Ko je začela Francija v šestdesetih letih prejšnjega stoletja prodirati v Indokino, sta se borili dve državi za nadoblast na tem polotoku: na eni strani je bilo anamsko cesarstvo, na drugi strani pa kraljevina Siam. Med tema državama je životarilo na polotoku še več manjših državic, ki so bile dolgo časa izpostavljene napadom sedaj enega, sedaj zopet drugega tekmeca. V j takem stanju se pojavi na pozornici Francija. Francoski protektorat se je razširil najpreje na Kambodžo, pozneje pa še na Anam. Francozi so zahtevali za sebe tiste pravice, ki so pripadale preje državam, katere so prišle pod njihov protektorat in so hoteli dokončno urediti vprašanje meje med francosko in siamsko posestjo.
Prvo sporno vprašanje je nastalo zaradi Kambodže. Kambodža je bila pod siamsko suverenostjo in je bila tudi po večini zasedena po siamskih četah. Po prvem dogovoru leta 1865., ki ga je Francija kmalu odklonila zaradi nekaterih določb, ki so nasprotovale francoskim koristim, so sklenili leta 1867 drug dogovor, v katerem se je Siam odrekel suverenosti nad Kambodžo, Francozi pa so odstopili Siamu kam-bodžanske pokrajine Badtanbang,
Angkor in Siem Rcap, ki so bile pozneje predmet stalnih sporov med Siamom in Francijo* ¡Posebni spori so se porodili tudi kasneje zaradi razširitve francoskega protektorata na Anam in Tonghin. V smislu pogodbe iz 1. 1886. pripade Luang Pra-hang Siamu. Francozi te pogodbe niso nikdar ratificirali. Stanje latentne vojne med Francijo in Siamom je trajalo zaradi netočnega položaja medsebojnih meja skozi šest let in je bilo končano 1. 1893. ko je francoska mornarica demonstrirala pred Bangkokom, nakar je bila sklenjena pogodba, po kateri se je razširila francoska last na desno obalo Mekonga, Siam pa se je odrekel svojim zahtevam do pokrajin,, ležečih na levi strani reke. Kraljevino Luong Prabang so si razdelili Francozi in Siamci na dve polovici. Ta razdelitev je bila potrjena še leta 1902.
Razmerje med obema državama pa še vedno ni bilo dokončno urejeno. Zdaj so izbruhnili spori tu, zdaj tam. Na obeh straneh je začelo prevladovati prepričanje,- da je treba to nevzdržno stanje enkrat vendar odpraviti in urediti odnose med o-bema državama na osnovi trajnega miru. Zato je prišlo do nove pogodbe leta 1907. Siam je prepustil Franciji kambodžanske province Battam-bang, Siem Reap in Sisophon, obdržal pa je Krat in Dansai. Od takrat so se meje ustalile. Več desetletij ni bilo sporov med obema državama. Medsebojne odnose so imeli utrjene s prijateljsko pogodbo, s trgovsko-in plovidbeno pogodbo itd. Tako je bilo do zadnjih časov. Treba je pripomniti, da je Siam še pred meseci sklenil s Francijo nenapadalno pogodbo, ki pa je sedaj noče ratificirati, oziroma bi jo ratificiral le pod pogojem, da bi mu Francija odstopila nekatere pokrajine.
Siam pa bi teh zahtev gotovo ne imel, če bi bila Francija to, kar je bila še pred meseci in če ne bi mu držala roko Japonska. Razume ser da v svojo korist.
Med Japonsko in vlado v Vichyju so se te dni vršila pogajanja ter je francoska vlada na nekatere zahteve tudi pristala. Zadeva pa še ni zaključena.
KEOJAČNICA
LEOPOLD UŠAJ I
SEDAJ JE ČAS DA KUPITE
NAJCENEJŠE!
V ZALOGI IMAM NAJMODERNEJŠE BLAGO. — CENE ZMERNE — POSTREŽBA TOČNA
Obiščite me
GARMENDIA
4947
BS. AIRES
liavarna in pizerija j
Razna vina — Vsakovrstni li- i kerji in vedno sveže pivo.
?
Rojakom se priporoča	|
PETER FILIPČIČ	t
WARNES 2101 esq. Garmendia t U. T. 59 - 2295	|
La Paternal	Bs. Aires |

j Dr. Nicolás Martin
l	ODVETNIK
I ZA TRGOVSKE ZADEVE
i Posvetovanje za naročnike Slovenskega lista brezplačno.
ARENALES 1361
U. T. 41-3520, Buenos Aires
"•■•••••»••••"••••»•••i
W
i
:
i
l
z
\
V spomin velikemu možu
14. decembra je zapel zvon in oznanil vsem Slovencem žalostno vest, da je zatisnil oči dr. Anton Korošec, veliki sin slovenskega naroda. Že naslednji dan smo zvedeli tudi tukaj novico. Vsi časopisi so jo javili. “Prensa” in “Nación” celo s sliko. V Nacionu smo brali prav stvarno poročilo o velikem delu rajnega. Prensa je nehote pokazala eno zaslugo, ki ni med najmanjšimi : bil je najstvarnejši nasprotnik židovskega nasilstva v .Jugoslaviji —
Sedaj smo pa dobili že tudi obširnejša poročila iz domovine, ki nam javljajo, kako bolestno je odjeknila ta novica v Jugoslaviji in zlasti v Sloveniji. Pokopan je bil na ljubljanskem pokopališču ob silni vdeležbi celega naroda.
Rajni dr. Korošec je imel nasprotnikov. Tudi tukaj v Argentini* je med našimi in zlasti med Hrvati takih, ki menijo, da so zalo oni nekaj večji, če so dr. Korošca poniževali z raznimi podtikanji. Tako postopanje je čisto vsakdanja stvar med majhnimi ljudmi. Veličine njegove pa to prav nič ne zmanjša in čez vse politične nasprotnike je zrastla podoba dr. Korošca tako visoko, da bo poleg Slomška, Kreka in Jegliča ostal zapisan v slovenski zgodovini med našimi nesmrtnimi.
V čem je bistvo njegove veličine?
Bil je nesebičen! On ni bil kakor množica politikov, ki tiščijo k vladnim koritom in na poslanske stolčke, ker je tam lep dohodek in udobno življenje in čast..4.
Oglašali so se kdaj tudi nasprotniki, ki so kaj podobnega očitali dr. Korošcu. Toda bilo je vse tako brezglavo izmišljeno, da se mu niti braniti ni bilo treba. Kaj takega so mogli o Korošcu verjeti samo taki, ki niso imeli več razsodila kot 10 leten otrok, ki nima nikake mere, kako ločiti laž in hudobijo od resnice plemenitosti.
Iz siromašne kmečke družine .¡e izšel, mnogokrat je imel v rokah milijone, s katerimi bi si lahko opo-iriógeí, toda prav tako siromašen je svoje življenje zaključil.
Nekoč mi je nekdo z vso prepri-čevalnostjo zatrjeval, da ima dr. Korošec celo vrsto hiš in celo v ,
Berlinu eno palačo. “Prav gotovb bi bil on vesel, če bi bilo to res”, tako sem odgovoril in mu " povedal resnico, ki mi je bila znana : Nekoč si je dr. Korošec res kupil hišico v Beogradu. Bila je mala stvar, toda želel si je le, imeti svoj domek. Saj bi bilo tako po pravici. In vendar se njegova želja ni uresničila.
Kako da ne?
Čisto enostavno je bilo to. Dr. Korošec je bil duhovnik, ki je dobesedno spolnjeval naročilo, da moramo ljubiti bližnjega kot samega sebe. Imel je lepe tisočake mesečnih dohodkov. Kot aktivni minister, kot vseučiliški profesor, kot senator, kot
bivši ministerski predsednik.........
Lepi denarji so mu prišli v roke, o tem ni dvoma, toda ni jih grel, ni jih v banke nalagal, ni kupoval hiš in ne delnic... Ono hišico v Beogradu je res kupil, toda on, ki je videl toliko potreb, katere mora podpirati dobrodelnost plemenitih src, ni mogel nikdar spraviti skupaj potrebnega kapitala, da bi hišico plačal in zato jo je kar spet prodal in ostal — brez doma.
Niti svoje lastne oprave ni imel, i niti stalne kuhinje ne. Prav to je bila njegova napaka! Kajti če bi na svoje telesne potrebe polagal kaj več pažnje, še danes bi lahko stal na krmilu slovenskega naroda. Njegovo zdravje je bilo zlomljeno, njegov organizem je zahteval velike previdnosti, a on se je za vse drugo bolj trudil; kot, za lastno osebo.
Osebni prijatelj rajnega dr. Korošca je napisal tele besede: Poleg dr. Kreka nisem poznal niti enega človeka, ki bi mu bilo tako malo mar denarja. Samo ena razlika je bila med njima: dr. Krek je razdajal svoj denar sproti, brez presod-ka, medtem ko je dr. Korošec vedel, kaj denar pomeni in zato ga je previdno in z ljubeznijo nalagal na tisti kapital, ki mu je obetal najboljše obresti, do onega dne, ko ga je poklical k sebi Sodnik da mu bo plačal po svoji besedi: “Karkoli si storil komu izmed mojih najmanjših, si meni storil!”. Njegovi dediči ne bodo imeli nobenih pravd o tem, kako si bodo razdelili dedšči-no. Vse je že šlo sproti v roke potrebnih.
Niso bile hlinjene solze, ki so jih točili za njim beograjski siromaki. Dr. Korošec je bil pfejjrost sin pre-. '¿Gostega'-naroda in tudi med beograjske ponižne je prihajal tako. Nešteto jih je, ki so bili deležni z njim Skupnega kosila v skromnih pred-mestnih restavracijah. Na cesti se je zaplel s komurkoli v razgovor, ki je končal s povabilom na kosilo ali večerjo. Tako je potrebnega nasitil, obenem pa spoznaval potrebe nižjih slojev iz njihovih lastnih ust.
Nihče se ni obrnil nanj v potrebi, da ga ne bi uslužno postregel. Saj je dobrih ljudi na svetu lepo število. Toda malo je takih, ki bi dajali
podpore brez nekakega očitka. .. Dr. Korošec je imel vedno pred očmi lepo besedo svetega pisma: “Veselega darovalca je Bog vesel”. Nikdar ni bila njegova beseda grenka, ko je odpiral mošnjiček, da da beračici 10 Din.
Vsako leto je nekajkrat prišel v Slovenijo. Nekateri so se čudili, zakaj so njegovi obiski tako redki. Na dva meseca in le redkokdaj bolj pogosto. Vedno se je izgovarjal s prezaposlenostjo. To je bilo res! Toda ob neki priliki je pa le izdal še drugi vzrok: bil je brez denarja. V Slovenijo je vselej moral prinesti lepe tisočake, ker je bilo toliko dobrodelnih ustanov, ki so hživale njegovo ljubezen. Koliko sirotišč in ubožnic, koliko ponesrečencev mu je bilo hvaležnih v Sloveniji, to ve samo Bog. Samo njemu je pa tudi znano,
koliko je žrtvoval za beograjske potrebe.
Prav zadnje dneve je pripravljal božična darila za uboge gojence pri šolskih sestrah v Zemunu. Hotel je obleči 50 dečkov. 37 je že bilo zagotovljenih, za 13 mu je še manjkalo denarja.. .. Njegova smrt je presekala njegove plemenite namene. 13. dečkov je ostalo praznih rok, 2 milijona Slovencev pa brez očeta!
Za vse je skrbel. Zase ne. Teden pred smrtjo se je počutil slabo. Na vso silo mu je hotel prijatelj Barič poklicati zdravnika. Do hudega se je z njim sprl minister Korošec. Bal se je, da bi mu zdravnik odredil počitek in zdravljenje, a dr. Korošcu so se njegova opravila videla važnejša in zato ni hotel o zdravniku nič slišati. “To bo že pozneje”, tako je zadevo končal. Zase ni imel časa!
Bil je tudi zgleden katoliški duhovnik. S kolikimi žrtvami je bilo združeno, ko je hodil maševat iz Beograda v Zemun v sirotišče šolskih sester. Zgodaj zjutraj, v burji in strupenem mrazu se je vozil čez Savo in Donavo. Včasih je prišel ves premražen, in vendar ni nikdar potožil, temveč z veselim obrazom pohitel pred Najsvetejše in daroval Bogu svojo žrtev.
V petek je bil pri slavnostnem obedu v Beogradu. Postna postava v takih slučajih dopušča izjemo. Toda dr. Korošec ni hotel, da bi kdo imel povod za nelepo sodbo. Prosil je postno jed. Tudi drugi katoličani pri mizi so ga posnemali, vsi pa so ga zato še bolj spoštovali.
Bil je vnet častilec Marijin. Lani 8 dec. je imel kot običajno sveto mašo v Zemunu, nato je pa poromal še na božjo pot k “Mariji Snežni” pri Sremskih Karlovcih. Dolgo je ostal pred Marijinim oltarjem zatopljen v globoko molitev. Morda je kaj slutil, da je bila to. zadnja njegova božja pot; da ne bo več nikdar poromal k Mariji Pomagaj na Brezje, kamor je vsako leto najmanj enkrat pohitel, da izroči tamkaj Kraljici Slovencev vse naše največje zadeve, ki so bile v njegovih rokah.
Bil je zvest častilec Marijin. V njegovi sobi sta bili samo dve sliki: poleg slike materine slika Marijina.
V sobpto, na Marijin dan je zatisnil svoje oči in šel po plačilo, kjer je že prejel nagrado za nešteto dobrih del, ki jih je delal tako da ni vedela levica, kaj dela desnica. Nikjer ni tega zapisal, nikomur tega povedal... Bog pa, ki vidi na skrivnem mu je povrnil.
Slovenski narod se je pa šele sedaj dodobra zavedel, kaj je zgubil v dr. Korošcu, ki je iz malega naroda zrastel v velikega svetovnega politika in svoj narod dvignil do ugleda med drugimi. Še marsikaj je ostalo nedodelanega. Zadeve, ki jih je rajni dr. Korošec izročil v varstvo svetogorski Kraljici in Mariji v Gospej Sveti na Koroškem. Kakor je naročil vsem rojakom v Jugoslaviji, da naj vse tiste zadevle, katerih sami ne morejo rešiti, izro-če Mariji na Brezjah, tako se glasi njegovo naročilo Primorcem, da naj zaupajo svoje neizrazne boli Mariji na Sveti Gori. Na Koroškem pa je Gospa Sveta, ki bo čuvala nad slovenskimi domovi...
Janez Hladnik
CERKVENI VESTNIK
9. marca. Maša na Avellanedi za rajne Sabadin.
Ob 12 uri v Sveti Rozi obletna za čast. f Jožeta Kastelica. Molitve na Paternalu.
16. marca. Maša na Paternalu za Jožefa Glavič. Molitve na Avellanedi.
Ta teden je minilo leto, odkar je našel smrt v mendoških planinah rajni gospod Jože. Letos sta odšli na gore dve ekspediciji, toda doslej še ni bilo nič slišati, da bi našli kak sled za zginulim g. Kastelicem.
9. marca ob 12. uri bo pri Sveti Rozi maša obletnica zanj. Cerkev stoji na križišču ulic Belgrano in Pasco (4 kvadre od Rivadavije in 4 kvadre od Entre Rios na Belgrano 2200).
Janez Hladnik
*
| Trgovina čevljev
:
BELTRAM
i Vsakovrstna izbera čevljev i	in copat.
iDto. Alvarez 2288 — Paternal
Buenos Aires
Caričin ljubljenec
ZGODOVINSKI ROMAN
Nadaljevanje 217
Ko pa je Katarina stopila na prestol. je takoj spoznala, kako nevarnost pomeni za njo moč cerkvenih dostojanstvenikov. Njeno prvo delo je zato bilo, da je ukinila velik del privilegijev, one škofe pa, ki so sc ji uprli, je kratkomalo odstavila. Še več, Katarina je bila celo tako pogumna, da je obsodila marsikaterega odličnega škofa na doživi jensko ječo.
Cerkev zato ni bila napram Katarini prijateljski razpoložena. Duhovniki so večkrat nahujskali ljudstvo proti carici.
To je bila ogorčena, tiha borba, ki jo je carica vodila s cerkvijo in v kateri je naposled ona ostala zmagovalka, ker ni popustila in ni odstopila od svojega prepričanja.
Še-le nedavno je izdala ukaz, da smejo neizmerna cerkvena posestva pripadati cerkvi le še sto let, nakar pa bodo postala državna lastnina. Ta novi zakon je razburil vse cerkvene dostojanstvenike in če bi šlo po njihovi volji, bi jo takoj vrgli s prestola.
Toda Katarina je vladala z železno roko in strogo; kjerkoli se je pojavil kak nezadovoljnež, ga je takoj uničila.
Že večkrat se je pripravljal na njo atentat in carica je bila prepričana, da so začetniki škofje.
To je seveda bilo le sumničenje. Dokazov Katarina ni imela, preiskava pa je pokazala, da to sumničenje ni bilo neopravičeno.
Zato je Katarina obljubila, da bo prisostvovala tej cerkveni proslavi samo takrat, če ji bo predstojnica samostana, ponižno klečeč, izročila na svileni blazinici samostanske ključe.
Spočetka so se upirali, naposled, pa so škofje spoznali, da je carica
močnejša in zato so sprejeli vse njene pogoje.
Na vsak način pa Katarina ni rada prišla v Moskvo. Storiti pa je morala svojo dolžnost. Ljudstvo jo je hotelo pozdraviti, hotelo jo je občudovati. Carica pa se ni mogla otresti bojazni, da bo pri tej priliki na njo izvršen atentat.
Toda Katarina je bila preveč pogumna, da bi zato odstopila od svojega načrta. — Ne, pokazala bo cerkvi, da se ne boji! Pokazala bo, da se ne boji niti bodala, niti strupa, niti puške!
Ravno na podlagi te caričine bojazni, ravno na tej možnosti so sestavili naši trije prijatelji svoj načrt.
Ljudstvo je navdušeno pozdravilo carico.
Cerkveni ^dostojanstveniki, zbrani iz vseh krajev, so ponižno upognili svoje glave pred njo. Od jeze pa so škripali z zobmi, toda ničesar drugega jim ni preostalo.
Posebno pa se je odlikovala s svojo ponižnostjo predstojnica samostana. Carica je pregledala samostan. V vsaki celici je visela njena slika. Povsod jo je čakalo kako presenečenje. Kaka druga žena bi se dala morda že s takimi stvarmi omamiti, toda Katarina je vse spregledala s svojim ostrim duhom.
Ni jim verjela, vedela je, da se sovražnik ni preko noči prelevil v prijatelja.
Ko se je zmračilo, je zasijala cela Moskva v morju svetlobe. Pred samostanom je stala prekrasna kočija, v katero so bili vpreženi štirje iskri konji. Carica sede v kočijo. Nasproti ji je sedel rajnki grof Orlov, takratni njen miljenec. Razen njiju se je nahajala še v kočiji predstojnica samostana. Ljudstvo je vzklikalo carici in tako oblegalo kočijo, da so' mogli konji le korakoma stopati da-ije.
Carica se je znebila svoje bojazni ko je videla, da jo ljudstvo povsod
navdušeno pozdravlpa. Ne, med to množico se ne haja ubijalec! — Tako je bilo, dokler ni kočija dospela do Kremlja.
V	tem trenutku pa, koje kočija zavila okoli nekega ogla, skoči iz bližnje veže neki mladi človek.
Oblečen je bil v delavsko obleko. V roki je držal samokres z dolgo cevjo. On si napravi pot, med množico in še predno so mu mogli preprečiti, skoči on na kočijo.
Carica krikne in omahne na blazine. Strmo je gledala na cev samokresa.
V	trenutku izvije Orlov atentatorju orožje iz rok, nakar navali na njega množica in ga podere na tla.
Grof Orlov se vzravna in zakliče:
—	Držite ga! Zvežite ga in ga odnesite v samostan. — Njeno Veličanstvo bo samo zaslišalo zločinca!
Predstojnica samostana je trepetala, a tudi sam Orlov je bil razburjen.
Katarina se hitro zave in se zaničljivo obrne k predstojnici ter reče:
—	Malo je manjkalo in ta lepa svečanost bi bila pokvarjena! Za moje udane podložnike hi bil ta dogodek strašen, za hinavce pa bi se ta dan spremenil v radostno svečanost!
Predstojnica ni mogla odgovoriti, razumela pa je, kaj te besede pomenijo.
—	Kdo je ta človek? — vpraša carica. — Po obleki sodeč, je bil delavec. Videla sem ga natančno in vam zatrjujem grof Orlov, da se mi je zdelo, da ni imel namena streljati. Bil je popolnma miren, njegove oči pa so imele blag izraz.
Orlov pogleda medtem samokres, ki ga je izvil atentatorju iz rok.
Na njegovem obrazu se je nenadoma pojavilo neizmerno presenečenje:
—	Veličanstvo — vzklikne Orlov, — poglejte, kaj sem odkril!
Katarina je pozorno pogledala svojega miljenea.
—	Govorite, dragi Orlov! — reče ona.
—	Ta samokres ni nabit!
—	Ni nabit? — Nemogoče!
—	Veličanstvo, prepričajte se sami !
—	Pokazali, mi boste, ko se vrnemo v samostan, — odvrne Katarina. _ Zapovejte kočijažu, da obrne in da nas odpelje nazaj!
Caričin ukaz je bil takoj izvršen in v kratkem času se ustavi kočija na samostanskem dvorišču.
—	Veličanstvo, — reče predstojnica, — v veliki dvorani so zbrani gosti.
—	Povejte gostom, da bom čez eno uro odpotovala iz Moskve in da mi je zelo žal, ker ne bom mogla preživeti tega večera v njihovi družbi.
Predstojnica jo je prestrašeno pogledala, toda carica ji je že obrnila hrbet in odšla v svoje sobe, kamor ji je sledil grof Orlov.
—	Kaj pravite na to, grof? — ga vpraša carica. — Slutila sem, da so me zvabili v Moskvo samo zato, da bi me ubili! Poznam svoje sovražnike, znala pa jih bom tudi kaznovati!- — Vedeti pa hočem vse! U-kažite, da pripeljejo zločinca!
—	Zdi se mi, da vas bo ta preiskava. zelo presenetila, — reče grof Orlov.
—	Presenetila? — vpraša carica. — Ah, ali mislite, da bo zločinec priznal, kdo ga je najel?
—	Mislim, da ga sploh ni nihče najel!
—	Kaj ? Ali mislite, da je sam od sebe hotel izvršiti atentat?
—	Atentat? Veličanstvo, moje mnenje je da ta človek sploh ni nameraval izvršiti atentata!
—	Saj je vendar nameril samokres na mene!
—Veličanstvo, ne pozabite, da samokres sploh ni bil nabit. Sicer pa boste celo stvar boljše razumeli, če boste pogledali v cev. <
Orlov se približa carici, razstavi samokres, se obrne k carici in reče:
—	Veličanstvo, ali hočete pogledati v cev tega samokresa?
Katarina pogleda in reče:
—	Vidim nekaj belega.
—	Točno, — odvrne Orlov. — To sem opazil že v kočiji...
—	Kaj mislite, da je to?
—	Papir!
—	Vzamite ga torej iz cevi. Kaj vsebuje?
Grof Orlov potegne previdno z nožem iz cevi zviti papir. Orlov ga nato razvije in pogleda.
—	Orlov, kaj je to?
—	To, kar sem slutil, — neka prošnja, ali pa kako odkritje, ki vam ga želi pisec sporočiti, Vaše Veličanstvo !
—	Papir je torej popisan? — vpraša carica.
—	Veličanstvo, če dovolite, vam
ga bom prečital.	.
Katarina sede v naslanjač in razburjeno zakliče grofu Orlovu:
—	Čitajte!
Orlov začne:
Vaše Veličanstvo! Velika carica!
Obupanec se je poslužil tega obupnega načina, da bi se približal Vašemu Veličanstvu, ker je prepričan, da ne pride nobena prošnja v vaše roke, če je predana zakonskim potem.
Gre za človeško življenje. Še več, gre za to, da se odkrije podel zločin, ki je bil izvršen v isti hiši, kjer se Vaše Veličanstvo pravkar nShaja.
Veličanstvo! Razkazali so vam samostan, vodili so vas po njemu, samo enega prostora vam niso pokazali. Veličanstvo, zahtevajte, da vas odvedejo tudi tja, nakar preiščete natančno zidovje!
Vaše Veličanstvo bo dognalo, da se nahaja v samostanu neka sestra živa zazidana!
Tisti, ki se je drznil poslati to pismo na tak nenavaden način, je nemški državljan, človek, ki je ono nesrečnico nekoč ljubil. Zato, ker je hotela postati njegova žena, zato, ker ga je ljubila, so ji druge sestre namenile tos trašno usodo.
SLO VEHSSCI LIST
liist izdajata:	sijUViiJNoKi DOM in KONSORCIJ
ladinski kotiček
Drago H., dijak:
JAKOVA POVEST
“Halo, Breda, pridi malo k meni!” je zaklical Jaka preko ograje, ki ga je ločila od njegove prijateljice. Ta se mu je odzvala in stekla okrog hiše. Jaka je bil deček, star okoli dvanajst let in zelo veselega značaja. Z Bredo sta bila vedno skupaj. Ona je bila nekako tri leta mlajša od njega.
: “Nekaj bi te prosil”, je začel jaka, koje deklica pritekla k njemu.
“Kaj pa bi bilo? Kaj novega?” je vpraševala razposajeno.
“Hm, novega... Pojdi z menoj !”
Odšla je za Jakom v stanovanje, kjer ni bilo nobenega domačega. Jaka se je vsedel v precej mračni sobi na stol in kavalirsko ponudil še Bredi stol. Nato je odprl predal mize in privlekel ven majhno pločevinasto posodico. Molče jo je odprl in položil na mizo.
“Kaj je s tem?” je vprašala deklica, ko je opazila v posodi nekaj rumenkasto rjavega, ki je nalikova-lo medu.
“To-le če bi pokusila...” je rekel počasi in porinil posodo pred Bredo.
“Pokusila tole? Kaj pa je?” je poduhala in vzkliknila:	“Ne diši
nič lepo! ’ ’
“No le pokusi, da mi boš še ti povedala kakšen okus ima. Jaz namreč nekaj pišem, povestico o temle, pa ne vem kakšen okus ima, čeprav sem že sam pokusil.”
“Najprvo mi povej, kaj je to!”
“Neke vrste med...” je obotavljajoč se rekel Jaka in povesil oči. In Breda se je res ojunačila. Jaka ji je dal nož, s katerim je zajela na konico malo “medu” in to pokusila... Takoj nato pa je skočila pokonci, skremžila obraz, pljunila po tleh in zakričala grozeče: “Pej, to je... to ni... se sploh ne da popisati ... ni noben med, ampak...” Venomer pljuvajoč je odskakala iz sobe. Jaka pa je gledal za njo in žalostno zašepetal: ‘ ‘ Ampak ?... Am-
pak vazelina”, je dodal čez nekaj časa.
Že se je culo od zunaj “ ... povedala mami!”, ko se je Jaka zganil, odprl zopet predal in vzel iz njega neke liste. Na te liste je uprl svoj pogled in še enkrat preletel vrstice, ki jih je z muko zložil: Bratca dva sta "bila nekoč sama doma. Zunaj je grmelo in lilo, onadva pa nista vedela, kaj naj počneta. Naenkrat zagrmi v želodcu mlajšega in oba se spomnita, da bi bilo dobro kaj žvečiti. Začela sta stikati po shrambi-in po trudapolnem obračanju loncev, sta izvohala lonec medu. Nedvomno je to med, kajti je temno rumene barve in prav cel med. Ko pa da eden zalogaj v usta, pljune mimo bratca, da ta prestrašen odskoči in zakriči: “Fu-u-uj! To ima pa okus po... kakor bi imel v ustih...” '
Kaj vendar? Krastače, pajke...? Na tem mestu je bil papir že tako poradiran, da se je videlo skozi. Jaka je napisal že vse mogoče in nemogoče okuse, a vedno se mu je zdelo, da ni pravi. Tako ni nikakor mogel dokončati te zgodbe, kajti ni bilo res, da je tudi on pokusil vazelino, kakor je rekel Bredi, ker se mu je preveč gabila. Seveda ni bilo s tako povestjo nič, čeprav si je obetal od nje veliko bodočnost...
Še nekaj časa je stal ves obupan s papirji v rokah, nakar jih je s skremženim obrazom zmečkal.
Jokal pa se ni, čeprav je vedel, da bo zaradi nesrečne vazeline Breda kuhala jezo, kajti Jaka je drugače junak!
Postojnski:
KRUH
Tine, Jože, Tončka, Matijče, Anka, Marjanca in najmlajši, Andrej-4ček, so se zvrstili okoli mize, nestrpno pričakujoč sveže pečenega kruha. Njihova mati je vsa vesela in zadovoljna potegnila iz peči lepo dehteče hlebce, jih z žarečim ognjem v očeh gledala in jih hladila.
Enega pa je načela in dala vsake- j mu svojih malčkov velik kos, toda ni še odrezala zadnjega, ko so sle jeli otroci v svojem napuhu pritoževati in kazati nezadovoljnost. Jože se je prvi namrdnil:	“Oh, ta črni
kruh!” “Pa kako je slabo pečen”, je dodala Anka. “Tega še berači ne bi marali jesti”, je zinil Tine. “Jaz ga že ne maram”, se je razhudil Matijče, vrgel kruh na tla in pljunil nanj.
“Oh, hudobe v človeški podobi, malopridneži grdi, sram vas bodi!” se je razjezila mati. “Ali se zavedate, kaj govorite in počenjate? Pokesajte se hitro, da ne storite kaj takega nikdar več, jaz pa vam povem kakšna velika in sveta stvar je kruh. Poglejte in zamislite si, koliko dela, trpljenja in truda terja od nas, predno ga zaužijemo. Orisala vam bom vso pot od zrna do trenutka, ko je spečen. Poslušajte! Najprej kmet poseje. Nato nekaj časa čaka, da opravi priroda svoje. Vendar je že do sedaj njegovo delo veliko in hvalevredno. Toda ko pride jesen se mora spet začeti gibati. Prijeti mora za koso in za srp, da v potu in trudu požanje sadove svojih rok in božjega blagoslova. Ali dolga, dolga je še pot do kruha. Kmetovalčeve marljive roke omla-tijo klasje, poberejo zrnje in ga morda z veliko težavo spravijo do mlina. Tudi mlinarjev posel ni lahak. Trdo je njegovo delo, čeprav ima opraka z mehko moko. Dan na dan mora prenašati težke posode in vreče, dan na dan je ves prašen in malone gluh od nenehnega ropotanja mlina. Ali vidite, otroci, koliko dela in trpljenja je skritega v slehernem košču kruha! No, od mlinarja potuje moka k veletrgovcu, od tega v male trgovine, kjer jo ljudje kupujejo in iz nje pripravljajo kruh. —- H koncu naj še omenim vašega očeta, ki dan za dnem trpi in se ubija, pa mene, ki vam pečem ta črni kruh, da vam je v
vsakdanjo hrano.
Kar sem vam danes povedala, naj vam bo v pouk za vedno. Res! Vsak predmet, vsaka stvar vam mora biti ljuba in draga — ker v vsem je vtelešeno delo, ki je sveto — a največ pažnje, časti in spoštovanja morate posvečati kruhu, za katerega vsi trpimo, kruhu, ki je osnova naše hrane, namen našemu delu in skratka naše življenje!”
Tanja in Živa Feigel, dijakinji:
PIŠČANCI
Čiv, čiv, čiv, hitro nam odprite!
Živ, živ, živ, zrnja natrosite.
j
Pozno, pozno, danes ste vstali, sončni vzhod že zaspali.
Mamica pa šteje, petelince, reve, treba je skrbeti za brezmesne dneve. •
— Kaj že spet mislite vi egoisti, še pri nas le na koristi?
Da bi se okoristili, naužili, vse, vse, vse, bi uničili, pobili.
Sebe, sebe, le poglejte, roko na srce, pa nam povejte:
Koliko od vas, bi ljudi ostalo,
če vse nekoristno, pri vas bi se odbralo?
Menda, menda, menda, presneto malo!
KA—MA, dijak:
VLAK
Kaj li to je, je oblak?
Se le megla dviga in v višave šviga?
Da ni vlak!?
Puha, puha beli dim kača vije se za njim.
Pa v zemljo, za goro, beli dim gre za njo. skozi gozd, še čez most, čez polje pelje se.
A. Francevič:
TAKO ŠTEJEMO
Ko je leto vroče, vsakdo v vodo hoče.
Anko, Banko, Blažko mislijo na Baško.
Nežka in Frančeška gresta v -Belopeška.
Mara z družbo srbsko više ceni Vrbsko.
* Kdor pusti Bohinjsko, kreni na Klopinjsko !.
Ti pa na Osojsko pojdi z našo Lojzko!
Potlej pa na Turje, če te strah ni burje.
i	--:---
Srene Breda, dijakinja, Celje:
JESEN V GOZDU
Listje rumeno odpada na tla, veter prešerno se z listjem igra.
Po travnatih jasah lučke žarijo, modri podleski med travo cvetijo.
Lovski rog po gozdu doni, lovski pes se za srno podi.
Cvetje, zelenje od nas se poslavlja,, vse se na belo zimo pripravlja.
Prisegam Vam, da nisem atentator, ki bi Vam storil kaj žalega. Kot priči navajam nemškega poslanika v Petrogradu in Njegovo Veličanstvo pruskega carja, ki bosta brez dvoma jamčila za
Vašemu Veličansctvu udanega
doktora Viljema Steina.
Carica je ves čas pozorno poslušala.
—	Orlov, — vzklikne carica in vstane. — Če je resnica, da so sestre zagrešile tako strahovit zločin !. . . — Toda ne, to ne more biti res!
—	Veličanstvo, svetujem vam, da na vsak način preiščete to zadevo. Zahtevajte, naj vam pokažejo klet!
—	Veličanstvo, pomislite samo, kako strašna je usoda tiste, ki je živa zazidana! Človekoljubnst vam u-kazuje, da storite vse, kar je v vaših močeh!
—	In če je naposled le resnica, da so nune zagrešile ta strahovit zločin, pomislite, Veličanstvo, v kako srečnem položaju se boste potem nahajali ! Cerkev še vedno ni popolnoma premagana! Še vedno noče priznati vaše premoči, še vedno ne opusti nobene priložnosti, samo da bi vam škodovala! Če pa bomo lahko dokazali cerkvi tako strahovit zločin, potem jo imamo popolnoma v svoji^ pesteh!
—	Prav imate, —- vzklikne Katarina, — stvar bomo preiskali!	—,
Najprej pa bi hotela govoriti z doktorjem Steinom ki se me je upal tako strašno preplašiti. Ukažite, da ga pripeljejo!
Čez nekoliko minut je stal doktor Stein pred carico. Bil je popolnoma miren in ni kazal strahu.
Mirno in odločno je gledal carici v oči, toda carica ga je gledala zelo neprijazno.
—	Vi ste nemški državljan?
—- Sem, Veličanstvo, — odvrne doktor Stein. — Rojen sem v Berlinu, kjer tuui vršim svojo zdravniško prakso.
—	Kako ste prišli na idejo, da mi na tak način sporočate svoje želje?
—	Ker mi ni ničesar drugega preostalo, — odvrne Viljem.
—	Če bi stvar prijavil, če bi predal prošnjo v Vaši pisarni, ne dvomim, da bi uradniki vrgli prošnjo v koš. Znano mi je namreč, kak vpliv ima v Rusiji cerkev!
—	Ali se niste bali, da vas bo množica raztrgala?
—	Veličanstvo, moje življenje je v božjih rokah. K temu koraku se nisem odločil radi sebe, temveč radi one nesrečnice, nad katero so izvršili strahovit zločin!
167. POGLAVJE Rosvitin grob
Carica trenutek premišljuje, nato pa se obrne h grofu Orlovu in reče:
—	Grof Orlov, sporočite predstojnici samostana, da bom vendar-le ostala tukaj. Čez pol ure bom prišla v dvorano k večerji.
Viljemu pa reče:
—	Gospod, verjamem vam! Ne 1 dvomim, da je bil vaš namen dober in zato vam odpuščam, da ste me tako prestrašili.
—	Ali mi hočete storiti malo uslugo?
—	Veličanstvo, — vzklikne Viljem, — zahtevajte od mene karkoli želite, za vas bom šel navdušeno celo v ogenj. — Tako sem srečen, ker sem našel razumevanje in dobil pomoč! —■ Vedel sem, da bom našel pravico, ker carica Katarina ni samo Velika, temveč je tudi pravična !
Katarina se nasmehne. — To so bile besede, ki jih je rada slišala.
—	Poslušajte me, — reče ona, — ali hočete iti z menj v dvorano, ko bom šla na večerjo?
—	Da! Oblekli boste obleko mojega paža in stali boste za mojim stolom.
Vse drugo bomo pozneje uredili. — Grozna je misel, če se spomnim
da bi lahko bila vaša trditev resnična !
—	Na žalost je resnica, Veličan-’ stvo, — vzklikne doktor Stein. — Rosvito so živo zazidali. Sam delavec, ki je izvršil zidarska dela, mi je vse priznal, ko je umiral.
—- Grof Orlov, — reče carica svojemu miljeneu, — vzamite tega gospoda s seboj in poskrbite, da bo zamenjal svojo obleko in se preoblekel v paža.
—	Prosim pa, da o vsem molčita! Čez pol ure bomo že vedeli, kaj je na stvari. — —- —
V veliki dvorani se je nahajala krasno pogrnjena miza.
Za njo se je zbrala sijajna in odlična družba.
Na enem kraju je sedel mitropo-litč poleg njega pa ostali škofje in cerkveni dostojanstveniki, nato so sledili predstavniki moskovskih o-blasti in naposled deputacije vseh večjih puških mest. Kot gostiteljica je sedela za mizo predstojnica sa-i mostana.
! Med metropolitom in predstojnico sta ostali še dve mesti prazni.
Namenjeni sta bili carici in Orlovu.
Cela družba se je pogovarjala o atentatu. V dvorani je vladalo neugodno razpoloženje, ker je carica sporočila, da ne bo prišla k večerji.
Zdajci stopi nepričakovano v dvorano grof Orlov. On stopi k mi-tropolitu in predstojnici in jima zašepeče nekoliko besed na uho.
Mitropolit vstane in javi s svečanim glasom:
—	Cenjeni prijatelji! Njeno Veličanstvo,. naša mamica, je milostljivo sklenila, da bo prišla v našo sredino. Pozdravili jo bomo s tem večjim veseljem, ker se strahoviti zločin danes ni posrečil!
Mitropolitove besede s.o vzeli gosti navdušeno na znanje. Posebno pa se je še na predstojničinem obrazu izražalo veselje.
Grof Orlov se vsede poleg predstojnice in se spusti z njo v živahen pogovor.
Zdajci zadonijo trobente in Katarina stopi v spremstvu svojih pažev v dvorano.
Za njo je stopal sluga v carski li-vreji, na katega se seveda ni nihče oziral. Toda če bi ga predstojnica natančneje pogledala, če bi natančno premotrila njegov bledi obraz, bi se nedvomno zelo prestrašila.
Carica se vsede na svoj prostor. Mitropolit je imel dolg govor, v katerem je slavil in koval carico v zvezde.
Ko je bil končan slovesni del svečanosti in ko so začeli naposled prinašati na mizo jedila, je nastalo povsod živahno razpoloženje. Carica je spretno napeljala pogovor na samostan in vpraša predstojnico:
—	Ali je resnica, da so kleti še vedno take, kakor so bile takrat, ko je bil ta samostan zgrajen? Slišala sem, da niste v kleteh nikoli ničesar popravljali.
—	Tako je, Veličanstvo, — odvrne predstojnica, ki ji je laskalo, da se carica zanima za samostan.
—Čitala sem nekoč v neki knjigi, — nadaljuje carica, — da se nahaja v kleteh ruskih sainostanv plošča z latinskim napisom, na kateri je ovekovečen graditelj samostana.
Predstojnica je začudeno pogledala carico. Ona sama ni nikdar videla take plošče, niti ni slišala o njej. Zato odgovori prav ponižno in preprosto:
—	Veličanstvo, gotovo se je vrinila pisatelju one knjige napaka. Že trideset let živim v tem samostanu, toda plošče še nikoli nisem videla.
—	Jaz vam pa pravim, častita mati, —- odvrne živahno carica, — da ta plošča gotovo pošto ji. V knjigi se je nahajala tudi slika te plošče.
—	Veličanstvo, če je tako, potem
je najbr-ž že tako pokrita s prahom, da je doslej še nisem opazila.
—	Na vsak način pa je stvar tako važna, da se izplača pogledati, če se res nahaja v kleti taka plošča!
—	vzklikne Katarina. — Ko ste me danes vodili po samostanu, ste mi popolnoma pozabili pokazati kleti. Mene pa kleti zelo zanimajo. — Častita mati, bodite tako dobri in mi jih razkažite!
—	Ali ne, grof Orlov, vi boste tako ljubeznjivi in boste šli z menoj.
—	Ta lakaj pa, — Katarina se obrne k doktorju Steinu, ki je stal za njo, — bo nosil bakljo ali pa sve-tiljko. — Drugače pa ne potrebujemo nobenega spremstva več.
Predstojnica ni opazila, kako je zažarelo maščevanje v lakajevih očeh. Opazila tudi ni, da je spreletel njegovo bledo obličje žarek upanja. Pečala se je s svojimi mislimi in ni ničesar opazila.
—	Carica se namerava podati r klet? — Predstojnica vztrepeta, skušala je prikriti svoj strah in zato reč s hinavsko ponižnostjo.
—	Veličanstvo, z veseljem vam bom izpolnila vašo željo.
Moja vest pa mi ukazuje, Veličanstvo, da vas opomnim, da ne bo dobro za vaše zdravje, če boste šli v klet!
Katarina pogleda predstojnico ia se zaničljivo nasmehne:
—	Častita mati, vi drhtite, —. reče carica ostro in zasmehlljivo. — Vi se po celem telesu tresete! Sicer pa ne skrbite zame. Popolnoma sem zdrava in mi vlaga v vaših kleteh ne bo škodovala! Pojdimo, grof Orlov, ne izgubljajmo po nepotrebnem besed!
Carica vstane in predstojnica ji je hočeš nočeš morala slediti. Pri druši ji je bilo, kakor da jo peljejo na morišče. Siva barva njenega suhega obraza je jasno izražala njeno slabo vest.
(Dalje prihodnjič)