| MO. 9VO| tamL Največji slovenska dnevnik v Zedinjenih državah Velja za vse leto ... $3.50 Za pc! leta......$2.00 The largest Slovenian -daily in the United States:- Issued List slovenskih delavcev v Ameriki. every day except Sundays and Legal Holidays. 50,000 Readers Telephone: CORTLANDT 4687. NO. 292. — ŠTEV. 292 Entered as Second Class Matter, September 11, 1903, at the Post Office at New York, K. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. ■ ' _ Telephone: 1876 CORTLANDT NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 13, 1918. — PETEK, 1?. DECEMBRA, 1918. VOLUME XXVI. — LETNIK XX VL NARODNO SLAVJE V LUJBLJANI Prostost na morju Koliko bo plačala Čehi zahtevajo Jtantija?; armado Novi predlogi glede prostega morja. — Važne informacije, ki jih je dobil predsednik Wilson. vi ca Jan, bil Ženeva, > la Ljubljana stolnica. M >> ji go. skozi st<»I zašlo naše si r Toda danes jc j*r | * »zdravila <1; .svoboile, zgodaj z skimi xastavomi. I'll. oktobra je doživela naša .t« llC- «. novembra. k a1to rs ne ga še ni nikoli videla slovenska pre-lsiii. katerega je pričakoval nas narod dolt*o, < 1«»1 -tj;i in stoletja. Enajst stoletij j«* preteklo, odkar jo ensko Miliin-. Enajst stoletij trajala naša črna noč. I udi t a noč izginila in nam je izšlo solnce. Radostno litiicH naša bela Ljubljana dan svete jugoslovanske jutra.. je bila r^a Ljubljana oki»-e.na 7 jugoslovan-veiiei in slavoloki. <)b šestih /jut raj je bilo po uli-eah že vse živo. veselo in pevajoče. Okoli devete ure je bilo že zbranih Kakih 40.000 ost;>. predstavniki Xa rodnega s vel a, društev it. i*orj»ora«-ij. vst* stranke m >> ie. prebivalstvo. meščani in delavci ter narod /. «.k«.iiee. častniki. "ojaki in vsi vojni ujetniki. vse je stopa-i.i v dolueui sprevodu, ki* s». je ustavil pr»*d deželnim dvorcem, kjer I London, Anglija, 11. decembra Xefornialni razgovori "lede pred logov predsednika Wilsona, tika joči h >e |»i-«»—tmorja .so imeli kot poroča 'Express*, za posledico. »la je dobila dobre nasvete, ki 1 ji vi kot pa je klavzula glede pro- ; apravila velik pogrešek. ako bi o-stosti morja v štirinajstih točkah-putila svojo mornarico. Zavezniki bodo zahtevali, da bo - Nemčija plačala vse vojne stro- Cehi žele dobiti svojo armado iz ške. — Plačala bo 120 miljard do- Slbirije--Ako morajo ostati naj larjev. zavezniki zadostno podpirajo. Bristol, Anglija. 12. decembra. v I!0nd.0n' Anffl»ja, 10. decembra Angleški min. predsednik Davil *T,niki '"cško-slovaške vlade ? veliko nestrpnostjo čakojo odi o čitve zavezniških vlad glede svoje politike v Rusiji m kaj se bo zgodilo 7. SO tisoč Čehi v Sibiriji. angleška vlada> Lloyd George je na tukajšnjem so bolj razum-, zborovanju rekel, da bi Anglija predsednika. Kot pravi ii*t, je dobil predsed nin Wilson informacijo, ki kaže določno, da ne more Anglija opn-šilti pravice ]»rciskanja. nadalje kontrabantne postave ter pravice Masa rvk je Nek glas ga je preknili: — Pazite na Wilsona! Lloyd George je odvrnil: — Well, sestal se boni ž njim • * , v teku 14 dni. Povedal mu bom fV^"**™« potreb« se vedno pri volji, dovoliti, da ostanejo Čehi še dalje v Sibiriji, ako jih bodo zavezniki podpirali z municijo in zadostno o izpregovordi iiai-odu 1 iik. e. ,i« m. !yo[ van župan d Hribar. \ Tavčar Jr. in ri poslanee Pogač- izvedenja blokade. Kot se čuje. e o spremljali burni klici, ploskanje in sviranje na gov>»rnik-i vo proslavljali dan jugoslovanske svobode in svobodo V>e gov rodnih bitmi ter pozi t« 1) narod, da v-t raja s!ož»-n in odločen za bodoče države v>eb Slovencev, Hrvatov in Srbov. Vrhunec vsega je bil moment, ko je ved bataljonov vojakov s par sto častniki iz^rlo sablje in priseglo z enim glasom zvestobo sve ji domovinLJrisotni 50 jokali od veselja, ko so gledali tisoče, kako prisegajo, da hočejo žrtvovati vse, svoje premoženje in svojo kri za srečo in dobrobit naše skupne domovine. Vsi so se objemali, srečni in \eseli. Samo ena misel jc preveva-a vse: Napočil je dan svobode našemu izmučnemu narodu. Neizmerna ljubezen je prevladovala vse, kaj ste rekli. llf — Naj pride vprašanje od ko- jubljanski knezoškof d} vključujejo preillogi predsednika derkoli, _ je nadaljeval ministr- -0 r -- • opustitve teh pravic ter ne naspro , ski predsednik. — ne moremo se °"'n tuje jo na noben način angleškim i odreči varstvu mornarice, kolikor "* interes,,m. kot >o je to sprva do , se tiče Anglije. mnova,°- Bristol, Anglija, 12. decembra. V svoji obrazložitvi angleškega _ Vojni račun zaveznikov proti naziranja glede prostosti morje Nemčiji znaša 24 miljard funtov J določuje izvedenec "Times-a" sta-; šterlingov ali 120 miliar dolarjev, lišče Angliie na naslednji način Tiiko povedal Lloyd George danes na zborovanju, katerega se Sfl je vdeležila velikanska množiea ljudi j. eenilo Situacija v Nemčiji NEMCI BODO PREPUSTILI KAJZERJA ZAVEZNIKOM IN NE BODO ČISTO NIČ NASPROTOVALI, ČE GA BODO ZAVEZNIKI OBSODILI. -- NEMŠKI LISTI PREPOVEDANI NA FRONTI. — KRONPRINCEV RAZGLAS. — NEMŠKI ZUNANJI MINISTER-SOLF JE RESIGNIRAL. Amsterdam, Nizozemsko. 12. decembra. — Piše rostost morja v mirnih časih kot dosed a j. pri čemur je šla Angliji v pripuščanju tujih ladij k obrez ljubezen do domovine, ljubezen za srečo" in svobido"celok7pn"e7a na-' ? 1rtr°vini ilalje k»\eVikAoV šega naroda. 'drugi trgovski narod. Nadalje An. —---------glija voljna je izpremeniti ^a- 1000 bro priskrbljeni, lahko drže želez niee; po mnenju Čehov so boljše-viki le majhne važnosti. Bojujejo l a bo. Zaradi tega mislijo Čehi bi lahko majhna zavezniška ... - ,..........- ..phv na vo| Amsterdam, Nizozemsko, 12. decembra. — Po Nemčiji se j • z-i celo močno širiti rojalistično gibanje. Bivši berlinski policijski načelnik in sedanji začasni governer Šlezije. von .Jagow. je baje rekel- --Jaz sem rojaiist, toda moj kralj in prestolonaslednik sla ' "topila. Kljub temu se bom pa vedno spominjal vsega dobi !*egj odkar KAJ ITALJANI DELAJO V NAŠIH KRAJIH 20 miljard funtov šterlingov. Ako , I bi zavezniki tedaj vzeli celo nem- ko morje, k, je bilo dosedaj zapr-|ško premoženjej to. v prosto morje. Eden izmed naukov Pred vojno se je ee„i|0 Wa- iZft ■ V2l,rža™Ia.dokle., ^ napravili Ilohemollernei v Zad„jih 500 letih. Z T*.mi silami bom stvo nemškega naroda na 15 do P°' 3° ' Vla" ' 'S' A* W oh"m pr,,sk" ^'iestvo in nemško eesarsKo. Iz Zagreba je dospela zanesljiva vest. da je Narodno Teče Zagrebu predložilo zavezniškim vladam z»do ost«-r protest proti na- vzdržati minimum varnosti za na Mini italijanski administraciji in surovemu postopanju italijanska in državo ter se ne vdeležiti pa ^^liio vojske v okupiranih jugoslovanskih krajih, zlasti v Dalmaciji, Istri nobenih dogovorov, ki bi naspro ose^ svoje poštne m Ciorici. Postopanje italjanskih divjakov ni samo nasprotno določbam premirja, temveč je tudi v najostrejšem nasprotstvu z vsemi prin-uipi človekoljubja in pravice. Dasi so jugoslovanske province danes sVobodna. neodvisna in s Srbijo zjedinjena v. -žava, ki je izrecno stopila na stran zaveznikov! I"ln; ])ostopajo Jtaljani v naših krajih kot najhujši sovražniki, na sličen Je vol-'na razmišljati f način kot Nemci v Belgiji in Bolgari v Srbiji. \ protestu Veča so našteti mnogi konkretni slučaji italijanskega barbarstva. Tako ste bile nedavno odposlane iz Kotora. kjer so se nahajala nekdanja avstrijska skladišča hrane, dve ladiji polne ži veža za izstradano prebivalstvo v Hrvatskem Primorju. Ko ste ladiji prišli na odprto morje, so dospele italijanske križarice in torpe-dni čolni, ki so zaplenili brano in jo odvedli v Italijo. Veče je takoj protestiralo firoti t.-mu, ker je živež, last provizorične vlade in ker je neclhhodno potreben za stradajoče prebivalstvo. Italijani pa so med tem že proglasili tako hrano, kakor tudi ladije za zaplenjene in za italijansko lastnino. Iz pristanišča v Kiheniku so Italijani odpeljali šestdeset ladij trgovske mornaric«', ki so tam našle zavetja, jih proglasili propalim in zapadlim v posest Italije ter so jim tudi takoj izpremenili imena, krstivši jih z imeni kakšnih neznanih italijanskih junakov. Na Češko prihaja druga češka , . , , . armada boječa 30 tisoč mož z ita-ne bi zadostovalo i;-,,,.! „ .. , . ,. . i - a- . , Jijanske ignite, sestavliena iz do za plačilo računa, zaradi tega ie • - . \ nauKov sedanje ..i,^ ,___ ... . . ' zerter ev 111 vojnih ujetnikov. . „ , .. . rekel, da mora Nemčija plačati do - V i • vojne je se bolj utrjeno prepriča-! gfe^^g moŽnosti k pneeh redno civilnc v da je treba na vsak način T1 , r, , . . v *' Lloyd George je rekel, da je Nemčijo veljala vojna manj kot . Anglijo je stala vojna . . . , —— miljar funtov šterlingov ali tovah tej varnosti. Ar. ... , _ , . . , i 40 miljard dolarjev, kar predstav Angnja je prepričana, da sc ,. ... . * 1 - ' , - . lja velikansko svoto. razmere vojevanja tako izprenu XT . . , , njajo. da se mora Anglija pripra , "S™?* f, ^fla pribbzno G viti in zavarovati proti predstoje % --^rd funtov sterhngov ah ".0 do 3o miljard dolarjev. Zatrjeval je. da ne bi bilo pravično, ako bi oni, ki je izgubil vseh izprememhah. predlajranih od nevtralnih, v kolikor stoje te zahteve v soglasju z bistvenimi za htevami Anglije. Anglija je voljna sodelovati ; drugimi narodi, da se oiiemogoč:; zverinske zločine na morju. Anglija je voljna pospeševat1'! vlado in izdajajo znamke. Nemiri so samo v vzhodno-juž nem delu češko-slovaške države namreč v ogrski meji, kjer nekateri Madžari ne priznavajo novega reda. Prišlo je do nekaterih nemirov. katere pa so potlačili Frai» eozi, ki so zasedli Budimpešto. Čeho-Slovaki vsled štiriletne vojne potrebujejo vsega. Ne pri-\ OJllO, manjkuje jim -samo živeža, temveč plačal manj kot oni, o katerem se tu
  • šiba jo deloma iz Londona, deloma Lloyd Geor-e je rekel da je pa od mednarodnega živilskega angleška vlada imenovala komisi- odbora V Parizu, jo, ki ima nalogo preiskati nem- Novo državo bo na mirovni kon-sko plačilno zmožnost in da je ferenci zastopal zunanji minister vsak praktičen načrt za Ligo na 1 kom,«Ja ž<* uročila svoje poroči-,dr. Benei5 rodov, v kolikor je tak načrt ^ , lo" Sy.oja ovajanja je razvil na Predsednik Masarvk bo mogo-polnem smislu besede v soglasju : način: če tudi prisostvoval, tod» se še nr varnostjo Anglije. — V kolikor se vpošteva pra- odločil. V svojem nvodiiem uetemelje ; imamo Popolnoma prav da Čeho-SIovakija je p^a izmeo vanju pravi ta izvedenec Times-a zahtevamo ml Nemčije polno vOj-|novih držav ki je v Londonu od — Čimbolj se bo razumelo to an- no ceno- ! prla svoje poslaništvo in razvila '2. — Predlagali bomo, da okupiranih krajih v Dalmaciji in na dalmatinskih otokih stal^e- tcrabolj se bVZaV1 zahte^ odTem*^ S° Italiiam hrano samo onim. k nodnišeio iziavo H, TtaUi«. nemalo zanj javno, mnenje, čim- popolno pia- doblh vse diplomaticno priznanje bolj razmišljamo o stvari z ame- eil° Vojnih stroskov. - 3. — Ako to zahtevamo, mora- dajejo Italijani hrano samo onim, k podpišejo izjavo, da so Italija-ni in da se mora DALMACIJA PRIKLOPITI ITALIJI Kedor ne podpiše isjave mora UMRETI LAKOTE. ^e^^T^vto 'ima" ">o storiti tako, da no bo bolj ško Na ta nac« nBtvar3a5o Italyani dalmatinsko itaUjanaštvo. j ^"^trtom k^Xaia n v dovalo deželi, ki prejema, kakor Po določbah prem,rja ,ma admnnstrae.ja v okupiranih krajih ^^M mo^a o^u' P« M pla?« Predavanje o Slovanih. V nedeljo, 15. decembra t. 1. se varnost naših življenjskih intere — Odbor, katerega je postavil |JO v Saint Marks in the Bowerie. itni liitni Tio II- 1-^1 -1 a ! - sov, bi pomenjala enostransko ra^ | kabinet, je mnenja, daio. cesta in vogel 2. Ave., New snendh-i in e nil if C r t t^ il v' " ^ oroženje na škodo Anglije in edi- « to more zgoditi. j York City, razpravljalo o ' namestili it,hjanske, kjer pa Italijanov ni bilo, so jih no]e ' . . f>. _ Zavezniki so na ravno i bodi in bodočnosti" Slovanov uvedli iz drugih krajev. „ V . . v, - . . XT . . . _ ,, , ,, ' «... i ..i.- v i t- - o rr c i ••• ! Bre/- dvoma je angleško brodo-!istem stališču. Nase zahteve mo- Srednje Evrope. Proesfor M. S. - , . tk; ' "tV^ v1T ■ ; r • ^ 1 S S1 ° "Z- ^ ^ civilizacijo in Mr. Roose-', ramo združiti in naj .bodo kakor-; Stanojevič bo predstavil češko-/eni iz njih uradom \ številnih slučajih so italijanski poveljniki| veM izjavi, ]ede an leSke mor. | šnekoli, se morajo postaviti pro- slovaško govornico Mrs. Ljudmilo brez pooblastila razširjali svojo satrapijo tudi na take kraje, ki mso narjee naslednje- iti nemškemu vojnemu dolgu. Kueharjevo Foxlee, r. Solf, nemški zunanji minister, je odstopil. . NJeR°v odstop ni rpovzročil nikakega presenečenja in sicer z o žirom na razmere, ki jih je imel z neodvisnimi socijailVi in Eberto-vim kabinetom. Berlin, Nemčija. 12. decembra. — Nemška cenzura brzojavk iir pisem obstaja le še formalno. Poročila dopisnika Ass. Press so bila oddana naprej, ne da bi jih cenzor prečita!. Zgodilo se je celo, da j«, izročil cenzor poročevalcu svoj pečat, češ, naj ga sam pritisne na poročilo, če h; ne bil slučajno navzoč. Časopisje sploh ni več podvrženo cenzuri. Wilson na francoskih tleh KO SE BO VOZIL PREDSEDNIK V PRISTANIŠČE. MU BODO NAPRAVILE ZAVEZNIŠKE BOJNE LADJE ŠPALIR. — PRVI AMERIŠKI PREDSEDNIK NA EVROPSKIH TLEH — MESTO BREST JE VSE V ZASTAVAH. — POLKOVNIK HOUSE JE ODPOTOVAL PROTI BRESTU. Brest, Francija. 12. deccmbra. — Še nikdar, ndkar se o- z. 'u vojna, ni bilo v pristanišču Brest toliko zavezniških bojnih la-iij k<«t jih bo ob onem času, ko se bo pripeljal v pristanišče predsednik \Vil son na krovu ameriškega transportnega parnika 'George Washington*. To se bo zgodilo jutri popoldne. Zavezniške bojne ladje mu bodo napravile špalir. Za okinJanje mesta so preskrbeli oziroma preskrbujejo otroci. Po bližnjih hribih jc vse polno šolarjev in šolaric, ki trgajo bršijan in druge pozne jesenske r-astline. Otroci bodo napravili velikan>ici slavolok na onem mestu, kjer se bo predsednik izkrcal. Ko bo zamrlo silno gromenje topov iti ko bo konec of eijelnih obiskov, bo stopil prvič v zgodovini na evropska tla ameriški predsednik. Prva ga bodo sprejela in prva pozdravila francoska deca Normanske žene so izvršile krasno čipkarsko delo. katereira bodo izročile Wilsonovi soprogi. Klepkanje je nadzorovala ^\liss .Margaret Wifton, predsednikova hči. Brest ho zadela redka čast. To bo namreč prvo francosko mesto, ki bo pozdravilo predsednika. Wilsonov parnik bo spustil sidro krog tretje ure popoldne. 1'red- francoski in ameriški admirali. vanje ^e meje ter je povzročila skrajno ogorčenost „ . . . .v. . . prebivalstva. vje liajprYO na svetu. To je, na-!i>iki ozirali na interese narodov.) ske", Miss Ethel M. Chadwick pa Pri proslavi zavezniške zmage m jugoslovanskega osvobojenja se 3<5|tan5llo izraženo. prva bistvena to- proti katerim so Nemci vodili voj-|o -bodočnosti Jugoslovanov." vsa Gorica okitda z zavezniškimi ter-slovenskimi, hrvatskimi in,(-.ka an„ieške politike srbskimi zastavami. Umori v Rusiji. no in ne v interesu nemškega na-! Kakor običajno se bo običajna ■ roda, ki je pričel vojno in je kriv služba v Saint. Marks pričela ob , tega zločina. štirih popoldne, nato pa pridejo Tu ni absolutno nobenega dvo- govori, ma, da je zakrivil zločin proti —•-- mednarodnemu pravu in ni aJbso-; lutnrt nikakega dvoma, da je ve- Hči kralja Petra, je osvobojena, del, da bo zanj odgovoren, kar se "3 tiče evropskih zaveznikov. Stockholm, Švedska, 12. dec. — Lloyd George je rekel, da upa.jDailes J€ tu-sem pripeljala iz da bo Amerika zavzela isto sta-! Petrograda princesinja Helena lišče, "kakorhitro pride predsednik Wilson v Evropo. Italijanski poveljnik je dal svojim vojakom nalog, naj povsod strgajo slovenske, hrvatske in srbske zastave, posebno pa jim je še zauk&zal, da morajo te zastave pometati v blato. Vojaki so ta ukaz do pičice izpolnili, valjali zastave po blatu in. jih gasili z nogami. "3 Razburjenje v narodu je prekipevalo in je prišlo do teških Stockholm, Švedska, 12. decem-spopudov. Italijani so pa med tein izdali po vseh okupiranih jugo-j bra. — Kakor se poroča iz Petro-slovanskih krajih nalog, da se ne sme pod zagrozitvijo smrtne kazni grada, sta bila na povelje krajev-rasobesiti ni ena od naših treh zastav. nega sovjeta vstreljena generala Da preprečijo izraz narodne volje in ojačitev jugoslovanske! Busski jn Dimitriev. vojske, so Italijani odredili, da se imajo vsi jugoslovanski vojaki. - čeprav so prisegli zvestobo provizorični vladi in zavezniški stvari. INTERNIRATI KOT VOJNI UJETNIKI. finska vlada. Isto je odredjeno za vse moslco prebivalstvo od 24. do 45. leta, -— Narodno Veče je, da protestira proti temu nezaslišanemu čina Helaingfors, Finska, 12. decern- nasilja, poslalo italijanskemu guvernerju posebnega odposlanca, to- bra. _ Finski min. predsednik da predrzni Italijan, ne samo, da ni poslušal odposlanca, temveč I Svinhufvnud je izroil finski po-ga je dal zapreti kot vojnega ujetnika. j slanski zbornici izjavo, s katero se Italijanske oblasti javno proglašajo, da je treba z Jugoslova- odpoveduje pravicam načelnika' nes objavil, da je na potu pet ar-m P«topaU kot z najhujšimi Sovražniki. , države, vsled česar je dal zborni-'madnih transportov iz Francije. Narodno Veče, ki ima za vse svoje.obtozbe nepobitne dokaze, j ci priiožnost7 dft ijfvoli na nje?0_ T<1 ladje RO: Henry R Mallorv, Če ne boste podpirali podjetja, opozarja zaveznike na težke posledice, ki morajo neobhodno nasto-j vo meato geerala Mannerheima, Martha Washington. RaPpahan- ki je vstanovljeno, da brani »topiti vsled takega italijanskega postopanja^ kije poznan vsled Svojih simpatij noek, Leviathan in Celtic z okoli vensko zamljo, bo Mlo pre- Dajot. (Jugosl. Časnikarski Urad.) do zaveznikov, 9000 nehati Na pomolu ga bodo čakali: francoski zunanji minister, delegacija senatorjev in poslancev ter župan Goule, soeijalistični boss mesta Brest. Goule bo tudi govoril v imenu mestnega zastopstva. Ko bo stopil predsednik Wilson na francoska tla, bo skrbelo francosko vojaštvo za njegovo varnost. Predsednik se ne bo s svojim fiprestvom nudil preveč dolgo v mestu. Po končani jtaradi se bo podal na kolodvor ter se odpeljal proti Parizu, kamor bo dospel pojutrišnjem zjutraj. Brest, Francija, 32. decembra. — fPoročilo Ass. Press.) — Nocojšnje vreme ni ničkaj posebno obetalo* da bo jutri lep dan, posebno za mornariške operacije ne. Neprestano je deževalo, in dež jc povzročil veliko blato v pristanišču. V mestu je vsepolno vojakov, mornarjev in normandskih kmetov, ki so vsi oblečeni v narodno nošo. Kdor gleda mesto iz daljave, se nm zdi. da vidi nepregledno morje zastav. Povsod na hisali. karah in ladjah so veliki napisi; "Živel Washington, D. C., bra. — Vojni department je da hči srbskega kralja Petra in ženi» velikega kneza Ivana Konštanti-noviča. Princesinjo so imeli bolj- ševiki več mesecev zaprto. Po po- , , .. , a. , , , , , sredovanju norveškega poslani- Predsednik Wilson! Živel prvobordec svobode!" štVo -ie T^ila rnr.Pt imSmi, , Iz l>rezzicmh bi-zojavk je razvidno, da se George Washington' v lepem vremenu neprestano približuje pristanišču, s svetilnika bodo opazili ameriško iadjo najbrže šele opoldne. Na obal ga bo privedel parnik 'St. Tudre'. Nosil bo francosko zastavo in predsednikoyo znamenje. V imenu francoske vlade ho pozdravil predsednika zunanji minister Pichon, v imenu mesta Brest pa župan Goude. Wilson in njegovo spremstvo se bo peljalo na postajo po Cou Prihajanje vojakov. _ , --— stvo je bila zopet pušena na svo- 12. decern-!bodo- Rojaki, podpirajte Jugoslav Information ' Bureau! Iz Bresta se bo odpeljal ob štirih popoldne proti Parizu. I......M flllAS NARODA. 13. DEC. 1018. GLAS NARODA" t _. .4 mi. WfJ' il. . * - . Li published by * [-i. BLOVEIfrlO PUBLISHING COMPANY* .(a corporation.) FRANK 8AKSER. PraUeai LOUIS BENEDK, Treasurer Pla.■•» o£ business of the corporation and addresses of above officers; K- Cortiault Street, Borough of Manhattan, New York City, N. T. 'tiLAS NARODA" Izhaja vaak dan izvzemšl nedelj In praznikov. '/.a celo leto velja list za Ameriko In Za celo leto za mesto New York $5.00 Cat,ado .................... $3.G0 Za pol leta za mesto New York 3.00 I"'1 1**'» .................. *\00Za četrt leta ca mesto New York 1.S0 Za i\tit l»-fa ................ 1.00 Za inozemstvo za celo leto .... e.00 GLAS NARODA ("Voice of the People".) leaned every day except Sundays and Holidays. _Snb^riptlon yearly |3.00 Advertisement on agreement. Dopisi brea podp1«a In osebnosti se ne prlobčujejo. I*aar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. 1'rl e; rwut-mbl kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje blvallSGe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. »2 fort I am) t Street, "GLAS NARODA" New York, N. Y. Telefon: 2876 Cortlandt Važno razkritje T M Pomagati moramo milijonom in milijonom lačnih ljndl v Ev-*pi, ki bodo lakote umrli, oe ne gremo takoj na delo. To je torej silna naloga, katero se da rešiti le potom skupnega delovanja, potom združenja vseh sil in virov, potom združenja celega ameriškega naroda v močno falango pod sveto zastavo Rdečega Križa. Nož s samokresom Novi Patent D opisi ovanje Jugoslav Information Bureau zelo bode v oči new-;t djan>ke lisi t*. Vsak dan so priobčenl na Jugoslovane, po-I t Mit Slovence nesramni napadi, ki imajo pa razen tega šc Ir o napako, namreč, da so bedasti in brez vsake podlage. ' i v < ■ 111 se ne sme čisto nič čuditi, če enkrat odkrijekak ita-' -t v New Yosku, da smo Slovenci še napol divjaki, da go-divji jezik, tla nimamo nobene slovnice in nobene lite Danzaducm so priobčena taka "dejstva" o nas. Ml 1 i liani je resnica dobro znana, se pomilovalno smejemo ta-jstvom". bojimo se pa obenem, da bi ameriška javnost tem : «»in vrjela ter imela o nas drugačno sodbo kot jo zaslu- t;i strah je popolnoma opravičen, i !.i/i nas pa zavest, da vrši Information Bureau točno svojo da pošilja na vsako napačno poročilo, tičoče se našega v-točna pojasnila ter opravlja s tem službo, katere bi ne i!i'•' ■ opraviti noben poedinec. :»;•• v ^o vsebovali nekateri italjanski časniki silno razkritje: • !a smo s.' Slovenci in Hrvati borili pod avstrijsko komando; i < iko neresnico: klala, ker je morala klati, srce je pa blagoslavljalo žr- ►> * roki j.* dajal povelje rabelj, ki pa ni mogel videti v srce. • : i je pa dobil naš človek priliko, da se je pridružil na- i Avstrije, se ran je pridružil. t in tisoče Slovencev je pobegnilo k Rusom in na tiso"'? n«.ni. Na liuskem so se pridružili češki legiji, kar je naj-■ -i dokaz, da niso dezertirali iz strahu pred smrtjo. 'i « in tisoče jih je pobegnilo k Italjanom. in ne trdimo pravimo, da bi izpopolnila Italijja svoje vrste z najbolj -pa materjalom, če bi poslala te ljudi na Sočo z naročilom, naj iztr-..»jo Slovenci slovensko zemljo iz rok krivične Avstrije. ' in i v italjanskem jetništvu bi dali na ta način najboljši ca niso pobegnili iz strahopetnosti. ! ,ani s<- motijo, ko pravijo, da so nas edinole oni rešili izpod a- ,tiij«.kega jarma. Ne, rešili so nas vsi zavezniki skupaj, rešil nas je nas predsednik Wilson s svojimi načeli, ki so imela značaj in smisel pravičnih, zapovedi. Rešila nas je tudi naša lastna zavest. Zavezniki so slabili Avstrijo od zunaj, dočim smo jo slabili ml v notranjosti. S!«i\ < i m-i in Hrvati so neštetokrat dokazali, da se ne sme zane-! t i iv nobenem oziru ter da ji pri vsaki priliki več škodijo kot j i koristijo. * S t ni i bi ne mogli hitro zružiti Avstrije. Rečemo pa, da bi je tudi zavezniki ne zrušili tako hitro brez nase pomoči. Zavezniška fronta proti Avstriji se. je nahajala izven njenih me i. Naša fronta proti Avstriji se je pa konča vala ob naši narod-* nostni meji, segala je na Koroško in daleč notri v Štajersko. Tovarišiji pri Progressu rečemo sami to: — Avstrijski Jugoslovani so bili že tedaj z dušo in srcem za zaveznike, ko je Italija še kolebala, ali naj sprejme ceno za vstop v vojno od Avstrije in Nemčije ali od zaveznikov! Vsi na delo za Rdeči Križ! Prihodnji pondeljek se prične kampanja za Rdeči Križ. Težka bo ta kampanja, in če jo hočemo uspešno izvršiti, moramo vsi na delo. Vsi od prvega do zadnjega. <"'ilj kampanje je namreč, sedanje število članstva tako pove^ ,čati, da bo štelo približno osemdeset miljonov Članov. To se pravi, da bo moral biti član Ameriškega Rdečega Križa vsak poedinec. vsak možki, ženska in vsak otrok, vse, kar zna misliti in ki ima človeško srce v prsih. In prav je, da se tako zgodi! Kakšni ljudje bi pa bili, če bi ne pomagali onim, ki so žrtvo-vali za nas svoje zdravje, če bi ne pomagali otrokom, ki so izgubili očete, materam, ki so izgubile sinove in ženam, ki so izgubile svoje može? \ Ali bi zamogli ravnodušno pogledati v obraz pohabljencu, ka teri je izgubil roko oziroma nogo, samo vsledtega, da smo bili ini na varnem? Pomagati je treba in sicer potom organizacije, ki je za to postavljena — potom Rdečega Križa. Od nas je odvisno če bo delo Rdečega Križa se zanaprej ta ko uspešno kot je bilo dosedaj. Od nas je odvisno, da se bo vrnilo iz francoskih bojišč kolikor «mogoče veliko ozdravljenih vojakoy. Naša dolžnost je pomagati, da bodo po onih krajih, kjer je voj-% najgroznejše gospodarila, nastala nova mesta, nove vasi in nove be. Ely, Minn. V mojem zadnjem dopisu sem poročal število umrlih za špansko influeneo. Danes pa zopet z veseljem poročam, da se je ta kruta morilka poslovila od nas; kain, mi ni znano. Kakor so vse organizacije prizadete-od te strašne morilke, tako je tudi prizadeto samostojno društvo sv. Rarbare it. 2. Tudi tu o-menjenemu društvu nisti prizanašali te kruli morilki, nannreč španska influent a in nje zvesta pomočnica pljučnica, ker sti spravili v prerani grob j>et članov v najlepši moški dobi. Bolnikov je bito prijavljenih pri bolniških obiskovalcih 4-1 članov, kateri so pa brez izjeme že skoro vsi okrevali. Na potu okrevanja so še .samo moja malenkost. Frank škrabu ki Fr. Fister. Na glavni seji, ki se je vršila 1. de< embra. smo izplačali bolniške podpore in strežajem, ki so stregli bolnikom v oni strašni bolezni, skupna svota enajsto in en dolar ter za vsakim umrlim članom pla-ča tu omenjeno društvo njihovim dedičem posmrtnine 500 dolarjev. Ker smo jih izgubili pet izmed naše srede, je že to $2500. tedaj skupaj tri tisoč šeststo in en dolar. Pa mislim, da kljub vsemu temu u-darcu bomo preboleli to krizo. Se-ve hvala gre našim bivšim»urad-nikom iu članstvu, ker so se ob pravem času preskrbeli za ta slučaj. kajti naša društvena blagajna je še do 1. oktobra štela nad trinajst tisoč dolarjev. Po mojih mislih smo še vseeno O. K. ter ni se bati, da bi društvo propadlo. Vaj še tem potom sporočim članstvu samostojnega društva sv. Barbare št. 2, da sm»labar Dept. 9, . 116 E. 7 St. New York, N~Y. Skrabar, družina Mr- •:un, Marv p.iTočnik ib-užina Pi vič. I. tajnik; Mike Svete. II. Taj- dobili povelje, da srremo naprej inj";1t l'o«*ar. Orto Pezdir, 1» nik: John Koprivee, zastopnik; pričeli smo ofenzivo. Dva dni je!Uuilt7 J. Putrieh. A. Ausenik J. John škraba. blagajnik- pregle- biia huda bitka. Spravdi .smo so-; I biča r. F. Knez. 1*. Kroier. H. Ibi-dovalci knjig so: .Math. Vertin, vražnika re. za kopo v, tedaj ]>a za ! bijan. Mrs. Vavposi- in Mi s. i.io-Maksimiljan Leustik in John O-j njim toliko časa. da so se pokaza ! vanclli. m?rz2; bolniška pregledovalea le bele zastave. To je hi3<> zname i Hružina Pogačnik 7-V. ,ta: Valentin Kne in Frank Saje- nje, da želi avstrijska vojska pre ! : A. Haučar, Mrs. P!;i!:i?i- yee; redarja sta: Anton Štupnik mirje. Ko si> Avstrijci bežali, so I tie in P. Benedic. in Frank Piškur; zastavonoša Al.;pustili za seboj velikanska zaloge I Kathie Dolenc 2"ir. Seme. .vojnega materijala. ujeli smo tudi! Skupaj $04.00. V sklepu voščim vsem naročni- več tisoč vojjkov. Ko je bil konec kom in naročnicam Glasa Naroda ofenzive, smo bili poslani \ tabori-vesele božične praznike in srečno Šče na od počitek. Ko sem se neke-novo leto' Frank Erčull. ga jutra prebudil, sem pogledal pc deie.li in na gore. Tedaj sem se Valdez, Colo. spomnil na vse to. kar mi je pri Tukaj nas je le malo Slovencev, povedovala moja mati in drugi. Delamo stalno in tudi zaslužek ni kako lepo je ž.ivljenje v t-j deželi, tako slab. Življenje je zelo drago. Zares mi je vse ugajalo. Kako lep 'mamo tudi žalostne čase, ker nas pogled je na te visoke gore in vasi je obiskala španska influenca;! «o jako prijiiiaie. Zrak je najbolj-zdtij prime enega, zdaj drugega, ši, kar si ga more človek misliti Iz vseh naselbin bereni doipise | Zadovoljen s. m. ko sem- tukaj in in me zelo veseli, da se naši roja- živ. Kamor pogledam, vidim eer-ki tako zelo zanimajo za našo do- kev in ko začno zvoniti zvonovi, movino. Dolžnost vsakega Sloven- tedaj človek misli, da je v ne:»e-ea, ki je rojen v tistih kmjih ka- sin. — tere je nasedel Italjan, je, da se Kar se tiče nas Amerikanecv. poteguje- za naše pravice. Podaj- mora biti vsak vesel, da smo en-mo si vsi roke in pomagajmo do- krat razbili nemško •'kulturo** movini, ki nas zdaj tako zelo po- da bomo vs trebuje. Naši stariši trpe pomanj zastavonoša Al. j pustili za seboj velikanska zaloge! vojnega materijala. ujeli smo tudi i vort 11 en." vav-IITA«* L'« k'i 1____________ Prošnja Cehov Praga, Češko, 10. decembra. — "Nekateri ljudje mislijo, da bo konec sveta, ker ni več Avstrije in Nemčije, toda jaz vem, da bomo srečnejši, posebno pa vi v Ameriki. Prvič se je zgodilo v zgodovini. tla je velikodušnost zmagala nad sebičnostjo in k<> je prišla noviea v mojo ječo. da je šla tu-• 1 i Amerika v vojno, nisem mogel vrjeti", je rekel češko-slovaški ministrski predsednik dr. Karol Kramar zastopniku Ass. Press. Pogovor >e je vršil na Hradča-nih, kjer so imeli '•voj »-dež >tari aj enkrat živeli bfez J češki kralji. Ta veličastni grad se stral iu. Mogoče bodo tudi Jugo-»uahaja severozapatlno od Prage kanje, mi pa imamo vsega zadosti, slovani dobili ?voj prostor na sve-Zakaj jim ne 1 i zdaj pomagali v ta, kjer bodo živeli v miru do sod-tako veliki potrebi? nega dne. Rojaki, vsi na nego in rešimo Pismo s fronte Italija, 16. nov. 1918. Dragi čitatelji in Slovenci v Severni Ameriki: — Sprejmite to pismo od ameriškega vojaka na italjanski fronti. Minilo je kakih 15 let, ko sem bil "pob ' in sem nosil kratke Iti a če. ko mi je moja mati večkrat pravila, kako žive ljudje v siarem kraju in od takrat naprej sem vedno mislil, kdaj bom videl to zemljo vsaj enkrat. Prišel pa je čas, ko so misliJi ':ajzer in njegovi generali, i bil pKal svoj: materi. Sedaj pozdravljam mater, brata. sestro in vse Slovence v Severni Ameriki, kakor tudi vs.- osobj I pri (ilas Naroda. Mogoče se v kratkem vrdimo. i Good-bye! Pvt. Joseph Dormish. 312 Inf. IM.jrs. A. K. F.? \ merica u J'. O. !HJ1, Via New York. ltalv. Dobrodelni Sklad Ko je. poročevalec prišel v čakalnico. je na prvi pogled opazil kip predsednika Wilsona. ki je hil o-grnjen z zvezdnato zastavo. Dr. Kramar se je dolgo vrsto let boril za pravice češkega naroda. 1. julija 19ir» je bil v Pragi aretiran in je bil pri sodnijski ob ravnavi na Dunaju obsojen na smrt. Na prošnjo španskega krn ija Alfonza pa je bila njegova smrtna obsodba izpremenjena v zaporno kazen za 10 let. Pri amnestiji cesarja Karola 14. julija 1917 pa je hil izpuščen na svobodo. 1!» novembra pa je bil imenovan z:i ministrskega predsednika češko, slovaške države. "Vedno sem vrjel v novo življenje narodov"*, je rekel dr. Kramar. ■4 toda krona te vere je bil:, ameriška napove,j vojne. Postara' sem se in postal ciničen iu nisem mogel vrjeti vestem, toda zdaj. ko je zmaga dobljena, sem srečen, k. ko čutim, da Amerika m samo da la upanje in ideale milijonom na rodov, temveč naša narodna za vednost je oživela, vodeč ga k boljšim stvarem. Zavedajoč se *vo je >i!e, Amerika mimo gleda v dočnost. Naša edina želja je živeti v jrn in napredovanju in da posta kor ne želimo, da bi še enkrat poskusil tako umetno zvezo, ki j« ščuvana narodnost proti narodnosti, ki je tiščala (*'eško k tlom. o tem. da ni dovolila železnic. Golo-vo je .da bomo v bodočnosti skušali obdržavati trgovske zveze ? Jugoslovani in Rumunci. V zadevi prometa pa moramo im«-ti varno .-.teno proti Nemčiji, ali pa bo nr.šii industrija uničena. Želimo tudi obnoviti meje stare t'eske. Samo pravično je. da do. bimo to, kar je bila nekdaj .naše, V 30-letni vojski su nas Nemci u-ničili. pomorili so naše plemstvo in so naselili našo zemljo. Toda naš narihl je tako žilav, da je preživel skozi vsa stoletja. Toda z Nemci bomo bolj pravični kot >o bili oni z nami. Onih. ki bodo v naših mejah. ne bomo zatirali. Dali jim bomo svobo lo. šole in jezik, toda vlada mora biti naša." Minister za narodno obrambo Klofač je rekel o polažajn v češko-slovaški državi nasledflje: "Tri »tvari katere morajo zavezniki in zlaMi Amerika razumeti: 1. naše slabo vojaško stališče: 2. da nam preti o,l zunaj boljševizem: ,1,-i iiinimo hrane samo za dva ali tri mesece. Glede prve točke sc nr zmenijo za pogoje pr* mirja niti Awrijei, niti Madžari. Mislimo, iki so Francozi prepočasni pri za sedenju Budimpešte in da se morajo zavezniki polastiti arze-nalov in municijskih tovarn na Dunaju, Požunu in v drugih kra jih. Drugače <(■ ho to orožje porabilo proti nam ali pa proti zaveznikom. Zelo bi želeli imeti s seboj ameriško vojaštvo, tako iz vojaškega stai!šča in ker bi nam lahko pomagali postaviti prijateljske odno-šaje za bodočnost. Obkoljeni smo <>d sovražnikov in na severu nam groze Nemci. Pretijo nam boljše-viki in Nemčija nam bo poslala tisoče odpuščenih ruskih ujetnikov. Tudi zaradi Poljske smo v skrbeh. Naš položaj glelci mo v Italijo. Na francoski fronti so zavezniki dobro klestili Nemce, tal:o da niti misliti niso mogli na lospici Frances Burgar in Stephie Pod gornik nas b odeta kratkočasi :c igranjem na glasovrr. In še več drugih zanimivih točk bo na programu. In še nekaj! Ženske se drugo fronto. Naenkrat pa smo pripravljajo, da bodo postregle i, < \ Pittsburgh, Pa. •i T.mr.il K ----r^--—p- - . ± ) Jas mm naatarejS »dramlk-ip*. S djalist aa Slorenoe v Plttsbargbo. i Zdravim le ve« kot 88 let bolna 4l mo£ke ln ienske. Osdravtl man Sa na tlaoCe In tlaoče oseb ln morem tndl ▼ «lraT\Jmijn raznih boleanl Imam najvef> takui^njo. Rabim m-mo najboljfia sOravlla. ^ najbolj« električni stroj a prelakavanja, potom katerega sa vidi celo vsS* telo kot na dlani. K meni prihajajo ljudje od blixn in dale«, da jih adra-vtm. Zdravim nune bolezni no in naglo. od 10. ar« sjatnJ d* Z PT.AS VABODA, IX r>KP. 111« Spomnite se 1) Eksplozije v Halifaxu, 2) Potresa v San Franci-scu. 3) Potopa Titanica. 4) Povodnji v Oaytonu. 5) Požara Triangle Waist Co. 6) Eksplozije v Perth Am-boy. 7) Poplave v Galvestonu. 8) Brodoloma Eastlanda. 9) Potresa v Messini ter zadnje strašne 10) Pošasti influence in spomnili se boste RDEČEGA KRIŽA Vsem prijateljem RDEČEGA KRIZA ■ NAZNANILO: V Rdeči Križ ne bo demobiliziran Jasno je, da bo konec vojne zmanjšal njegovo osobje, toda njegova organizacija, ki je sedaj bolj delavna kot je bila kdaj prej, se bo osredotočila v službi miru. Po kakih sto velikih nesrečah je bil Rdeči Križ vedno naprošen za pomoč in pomoč je bila vedno dapa. Rdeči Križ je bil vedno na svojem mestu. Uprava se je vršila z največjo vestnostjo. Ni se delalo nobene razlike med narodi in verami. Dajal je zdravniško, operacijsko in bolniško pomoč bolnim in ranjenim. Hitro je skrbel za one, ki so bili brez sredstev. Preskrbel je pokojnine za vdove, ki so ostale v nesreči brez pomoči ter preskrbel šole njihovim otrokom. Poslal je svoje uradnike, da identificirajo žrtve, katerih rodbina je bila preveč revna, da bi sama to napravila. Preskrbel je, da so se postavite hiše na onem mestu, odkoder jih je odnesla povodenj, ter nakupovaS živilske potrebščine potom trgovcev v nesrečnih mestih, da bi v svoji trgovini preveč ne nazadovali. Božično čitanje imenika Rdečega 16. 0o 23. decembra New York County Committee, Fifth Avenue Edini način, potom katerega zamore Rdeči Križ pomagati pii požarih, povodnjih, ciklonih, brodolomih epidemijah, eksplozijah, potresih in lakoti je le pomoč vsega ameriškega občinstva. Naslednjega pondeljka se bo ameriški narod pridružil Rdečemu Križu. Pokazal bo, kaj misli o Rdečem Križu. Kakšna je njegova hvaležnost za vse ono, kar je napravil v miru in v vojni, kakšno je njegovo zaupanje v Rdeči Križ za bodočnost. To bo kampanja za pridobivanje članov, ne pa denarja. Z enim dolarjem se lahko postane član. Mož, žena ali otrok, ki se pridruži Rdečemu Križu ter plača en dolar, postane ravnotako član kot oni, ki plača mi-Ijon dolarjev. In še to, vi se pridružite enkrat, samo enkrat. Cilj za Manhattan je, da bo leta 1919 pristopil vsak moški, ženska in otrok. Seveda, tega cilja ne bo mogoče popolnoma doseči, ker je nekaj takih, ki so brez sredstev, nadalje slaboumni in zločinci, toda pričakuje se od vsakega moškega, ženske in otroka, ki ne ' spada med te, da bo podpisal - enkrat in samo enkrat - ter nosil gumb leta 1919 - gumb organizacije, pred katero stoji ves svet začuden ter se ji čudi iz vsega srca. —• . ,* This Space Contributed by Patriotic Business Men of New York City Delo RDEČEGA KRIŽA je treba nadaljevati! HBfi ChASJSARODA. IX J)EC.1Q3 8. Zadnji rodbine MmttwtMer Bpiaai Jean Ramean. — Za "Glas Naroda*' priredil J. T. (Nadaljevanje.) Nekega večera .io dospel pajeolan iz Pariza. Armand in njegova nevesta sta bila sama v gradu. Armand je vzel pojeolan iz zavoja ter ga hotel pomeriti Nini. Nina mu je dovolila. Že ves teilen je bila nekoliko raztresena in razburjena. Že ves teden ni vedela, kaj dela in govori. Toda onega ve«Vra se je pa morala zavedati položaja, v katerem se je nahajala. Ko je imela pajeolan preko obraza, so se ji napolnile o<"i s solza ni i. * Z Gospoda Saverne so ganite te njene solze. — Zakaj jokate, Nina? — jo je vprašal nežno. Ona ni odgovorila, ampak še močnejše zajokala. Njen jok je bil tako pretresljiv, so se eelo Armando zapolnil«* oei.v — Nina — je začel — g»kuj verni ar joknte? — Ali se boste res tako težko poroeili z menoj? — Ne, ne, — jc odvrnila komaj slišno. — Nina, jaz vam ne ugajam. — Mene ne boste nikdar ljubili? — Kaj ne. da me ne boste? — Da, d;«, jaz vas bom resnično ljubila. — Kdaj me Immic ljubili? ,, — Vedno. — Tako kot sedaj, kaj ne? — Da. tako kol >edaj. — Kaj zahtevate še več? — O Nina. samo to zahtevam — je odvrnil ter jo pritisnil na uree. — V -vojem velikem hrepenenju po ljubezni jo je poljnboval na lase. na trepalnice, na vrat ter jo hotel osvojiti. — .laz vas ljubim. Nina. jaz vas ljubi! — Ali čutite to? — je wklikal ter iskal njene ustniee. Toda mlada dekPca se mu je neprestano umikala. — Kaj delate? — je vprašala. — Ničesar ne. Samo ljubim vas. — Gospod Saverne! - Rečem vam, da vas ljubim. — Zakaj mi umikate svoje ustni. «e?*e j«-, kol da bi gospod Saverne razumel njene besede. — Morda bo pa ;e vseeno dobro — je rekel z žalostnim nasmehom. — Kako sre<"en bom onega dne, draga moja Nina. ko me boste zač.-li ljubiti. — Ali mi bo>te odpustili? — Prepričani bodite, da ni bila to moja krivda !Tako lepi ste, in jaz vas tako silno ljubim! -Oh. če bi vedeli, kako zelo va> ljubim! — Ker se pa tresete pred mojo ljubezni j. vam ne bom več govoril o nji. — (akal boni. Nina. ča kal do konca! — Nasvidenje moja draga Nina! _ -lutri bom zo pet prišel! Po tem slovesu je ni niti objel in je ni poljubil na čelo. Ko je bila gospodična M«»niberthier sama. >e je zavila v pajčolan Ter začela premišljevati. Zdaj pa/.tla j se je stregla, na ustnicah je pa začutila neznosne /arenje. To žarenje je pov/.roeil poljub gospoda Saverne. — Oh, to ie bil strašen poljub! — Tedaj se ji je čudno zdelo, kako ti v ostre kremlje? — Kako bo mogla vbodoče preiva šiiti njegove poljube? — Kj- bo vzela moč, da se bo premagala0 Ski »raj -lalm ji je postalo, ko se je spomnila njegovih surovih objemov. — Ne. ne. tega" bi ne mogla, celotna dan poroke ne! Prej ali slej bo morala temu starcu, ki je poljuhoval njene oči pljuniti v obraz ter *nu izpraskati lice. če se ji bo hotel približati. Kričala bo in se vila pred njim kakor črv. Tedaj bo pa napočil čas. ko bo povedala stricu — svojemu možu — da ljubi njegovega nečaka. V obupu si je začel« viti rok* ter misliti, kaj se bo zgodilo, kc bo enkrat gospod Saverne izvedel, kako smešno ulogo je moral igrati. BE: . # Nad grofom se ne more maščevati, kajti sklenjena je bila pi f-rnena pogodba. Toda Mihaelu lahko »koduje. In škodoval mu bo za to so ji porok vsa njegova dosedanja dejanja. Nina je izprevi.U la. da je bilo wp hrezupešno. Vedela je. da se ne bo mogla zatajevati do smrti. . Oh. kako strašna bodočnost je ležala pred njo. kako temno življenje ! Zakaj bi pa prenašala to življenje, ko je bilo vendar tako tem no in nič obetajoče? Ali bi ne bilo boljše, če bi takoj umrla? Če b* umrla prej. prediio bi se dala ok>ruuiti. od človeka, katerega zarje u je? ** ' fDalje prihodnjič.) Otvoritev šol v Trstu. j Nikolaj Nikolajevič je kozaški* Rim, Italija. 12. decembra, —j poveljnik. Poročila iz Trsta pravijo, da je to London, Anglija, 12. decembra, osovobojeno mesto včeraj sloves- Prejšnji vrhovni poveljnik ruskih 10 odprlo šole. armad veliki knez Nikolaj Niko- Fčitelji kakor učenci so nosili lajevič poveljuje zdaj kozaškemu ".talijanske zastave. ^ oddelku v južni Rusiji. Njegov Pri prihodu guvernerja so učen- tflavni stan se nahaja na kolo,Ivo, •i zapeli italijansko koračnico in **u v Katerinki. jugovzhodno od Iruge patriotične pesmi. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnev-aik y Združenih državah. Ekaterinoslava. t NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim sreeui nnznanjaui vsem sorodnikom, prijateljem in man-eem. da mi je uirrrla moja žena oz. mati HELENA KERTELJ, roj. Kovač, doma iz Lokavea pri Ajdov.šehi' na Goriškem, stani i lei. L'mrla j«* za inlueneo in pljučnico dne 'JI novembra v Cantonu. Ohio. Tukaj v ; 'otliiuvoodu zajnršča mene žalujočega moža žalujočega moža in 'i nedorasle otroke v starosti 5, 4 in 2 leti. Tem potom se zahvaljujem vsem. ki so mi si ali na strani <»1» bolezni iu smrti in so bili pri ]><;-srebu. Posebno se zahvaljujem Mrs. Fanv Barbi<*h ter Antonu Vri o ver, Andreju V rt ovce iu Ivani Vrtovee. kateri so itn najbolj pomagali ob tdt žalostnih časih. Pokojna zapušča v start ni kraju starm\ 4 sestre in ene«ja bt*uta. Bila jc članiea društva l'.iv» 11 št ."»7 SJ)1'*Z. v Daltonu. Ohio. Bodi ti lahka svooodna ameriška z<*mlja, v miru počivaj, ljuba mi žena' Žalujoči ostali: Albert Kertelj, soprog. Nelka, Fany in Jožica, otroci. Jožef in Ana Kertelj, svak in svakinja. < 'ollimvood, O.. {♦. dee. 1918. Iščem svojega prijatelja JOŽEFA I-1PEC, doma iz lvnežaka pri št. Petru na Krasu. Prosim cenjene li jake, če kdo ve za njegov naslov. da ga mi nat/nani, a!i naj 2, Morlev, Colo. (12-14—12) Rojaki, naročajte se na "GLAS NARODA", največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Rada bi izvedela za svojega brata IVANA MAHNE. Nahaja se okoli Newberry Market, Mieli. Doma je iz vasi Rjavee št. 8 na Primorskem. Prosim cenjene rojake, C-e kdo ve za nj^tro. naj ud blagovoli naznaniti njegov naslov, ali naj se pa snm oglasi sestri: Mrs. Helena -Missi, \V. Moore nt.. Barberton, Ohio. Spodaj podpisani bi rid izv.slel za mojega brala JOllNA VA-LENrit*, doma iz Juršič pri Knežtiku na Notranjskem. Pred kakimi petimi leti s<» nahajal v Jolietn. III., sedaj p:\ ne vem, kje se nahaja, ali je živ ali mr-lev. Pivsitn cenjene rojake ši-rom Amerike, če Kdo vc za .«je-v nasl«»v, da nn gu naziuu'1 ako pa sam bere te vrstice, naj se oglasi svojemu bratu : Alov-sius Valcnčie, B'72 M iit.ju ne Road, ('leveland, Ohio. (11-13—12) Rojaki, podpirajte Jugoslav In-formation Bureau! NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znan- ^ . »*eui. da je rine 11». novembr i nmr- Zamosteca st 6S i>ri So . * rr t - - - 1 , '"fPUl ANGELA JERMAN, roj Lavrin. Lolo. Zadnjic, ko .sir.»> ,„1 .. . . . . ,, . . , ,1 hanjka je bolehala približno J njega je ?»il v h rederiek, ( olo. j.t; „„ - . „ .... 1 . . . . . . . leti na jetiki. /adnp t-as si ie Lor.'j alio ve kateri za njegov 1., ,,i»1„;1 x , , . , , .. l ! zdravja v .\ow Mexico, kamor naslov ah k.aj podrftbnej.s*nra o . 3 SO JI /.(II njem. naj sporoči, ali ako sam Pita, naj se oglasi, silili *m<>ttedmU podlegla tej kruti bolezni '\°e .udi, da je sel k vojako^toda^.. živ]jei|.ki y sTp. v a. ne vem. ali je res ali ne. ifi nje- rostj ](.T gov naslov bi rad izvedel nje-i i' ^ t , . . , i J ,-ni potom se najiskrenejse za- eov b?-at in sestra : rn:nk Arko i...„i' . MM„. nvaJjnjem vs.-m tistim, ki mi jo ali 1 ranaes Skrabee. 44t»4 „!,• i..,i; ... -1 i , , .. . oiuskali na Jurtvaskem odru ter ashmgton St.. Denver, (olo. CT4M»,„:i; --.1 1 11 1° l'1! j spremil i k večnemu jKH-itku. ka- !-vor tudi onim. ki s,i ji darovali iu položili POZOR, ROJAKI! iščem GEORCA PODIH '; ali JOSIPA PODRl J. On je rodom Dalmatine«:, iii govjrj p; do l»r«i angleški.jt-v.ik. \ iv>li ',c č. v-lj;-v. velikih oči j. podof«;asto do -|0 let slaio. Sprt-jmeiu tudi Vtlovo z ciiiHi ali dv< iua utro-koma. Plača po dogovoru. Katero veseli naj se pismeno javi in izve vse podrobnosti. J< IŠČE S^ dobre dogarjr za delati francoske Claret do«_r«*. Trajno tlelo, ])iačam najvišjo (tihi, imam izvrsten b*s. Max Fleisch.r, 25S Lewis St.. Memphis. Tenn. 12—12 v d NAZNANILO Z globoko tugo v srcu nazna- Special ONLY$7,^ FOR THIS TWEffTY-ONE JEWEL TEM YEAM GUARANTY WATCH To introduce our crcat sain methods will tend you by Parcel Pott, C. O. D.. thu rich ladies', men's or boys' tin watch tor your approval so that you can see for yourself the tmnendouaty good value of thm apeciat after. EittM*nUraU.tUiMUc>M. beautifully encraved. will last a life tune. Fitted with a twenty-one jewel movement, stamped, stem set, adjusted and a narsntaad tin Pajruii ■!■■■■ «■!) 1TJ9 and w»trt M yoom Try it tra ---»ill ,— -- in faU. But mil l>ka Uw wutett Thi« alter far a »tart 6mm amij. wm WRITE TODAY. V res pUt M , ga m Samo $7.95 ZA TO ZA 10 LET ZAJAMČENO URO Z 21 KAMNI. Oa pri vas udomačimo svoje prodajaln« metode, vam bomo poslali po paketni poitl C. O. O. to drago iensko. moiko in Nik* uro v vato odobritev, tako da morete sami videti ne'xmemo veliko vrednost te poadbnd ponudb«. Pozlačena tn tanki model, s lepimi okraski, -bo trajala celo vaAe tivljenj«. Opremljen* je s SI kamni, pundrana, r*Kulimn» In sajaratena, *da pravilno kale čas. Plavajte ptamonodi t7.se In ura. fe vata, Po-^kuiajte jo 1« dni; ako nlsti zadovoljni. gotovi____________________________ zaveznicam ve« denar vrnemo. Toda ura vam'bo nimamo 1?^ ~mo " ^ Uaii xavc% union sales co. h I cape Ave., Dept. If, Cblcapo, IP * PIMtd V ' ntifiVD izbrano blam. Tavientroi«, lipov fvet. kameli r«, lapuh, hvošf ali prešlira. sladki janež in izvrstni krvni čaj, to je sedem raznih irvTstnili domačih zdravil ln ptHiiHjiva kujiKa "Mali domači zdravnik". vse sku[«j zavarovano potom |M^t<- tu $2 40. po ?4ivzetju 10 centov več. Tekom dolge zime se taki pripomočki veekrat zelo potrebujejo; naročite jih setlaj, da jih boste Imeli pri rokah. MATH PEZDIR. P. O. Box 772. Citf Hall Sta* New York, N. Y. vence na ki si o v ^z.Kiiiji pozdrav. 11*1. dra»;i so]>ro<»^ in mati. pa v i.iirii poeivaj. nuj ti ho hihkj. •svo*.odn:i ze-n^jiea in veena naj ti tfoii! Zalujo<*i ostali: John Jerman, soprog. Angela, -Jenny in Joseph, otroci. John in Mary Lavrin, vt.nu.ši. Tony, brat. Prtula in Mary oniožena Luznar, tri. 7 1 - /uruz- r. o. r,ox :|s. Ilurtfortl. < 12-1.1—12) ljam aincriško-sloveiiski javnosti hiloRtno vest. da je kruta Uoletoen iifhienca pobrala mojo prest,"no jnbljeno prijateljico FRANČIŠKO PEEVC roj. Langus, loma iy. Uohinja na Kranjskem. tara 42 let. Tu zhnošen žalujoče- '/.,„ , - ' ' ... . , /-apusca >«' Ver >triee\- ra moza eletnejra suiekai m o«:- , . , . : . ® 4 . . ml državah. :L^io hčer ter ln.ua. v stari novini pa sestro. ICanjka je bila moja najzveste)-a prijateljica že izza mladih let., ••amree iz starega kraja. Ker \>uik| • e, kako težko je dobiti zvestega »rijatelja. zato *a!ujeni jm» Tebi akn. Jiesetle ne morejo lati. CMjinolknila si, pa ]•<>/. ne milim tejra. l»o®r varuj' Ti prideš š«1 tekega dne, du me zopt t tolažiš. ;akor si Ti tako lepo znala, ko Ti •oni zopet tožila, iz s*ure duniovi-ic Jokam Se neprestano po Tebi, ;er bila si mi razen mojih naj-Iražju oseba na svetu. Torej z lio-rom. na nič viriio svidenje! Oj, .ruta b<»s -i i;i bodo d« mrti. Spomin na Tebe mi bo svet. Torej še enkrat - Z I logom! Od slu i v kraj miru. poeivaj mirno! Mary Mcdriar., iox l:a». Haydenville, 'ireen.vl)ii^g, P:,. eem svojega brata WTONA Z AL AR. Pred Veliko nm-jo ;ni je pi.»1 iz tiilman. ('olo. Iščem i udi JOHNA STKXOT. bila -va skupaj na MeKinlev. 31inn. t V kateri rojako- ve r.i\ njun naslov. naj mi blagovoli naznaniti al: naj se pa satu:! oglasita. — Frank Ealar. Fi-»x 77-k Sou»i mi kateri blagovolil naznaniti, k .ie Se nahaja J« >11 AN A STRNIŠA. Doma je iz Toplic na Dolenjskem. lše.-ni ,v> zannli njenih 1 zapušeenih oirok. ki jih jc zapustila v revnem lomu v 1'itt-bnrghu. \ iljem je umrl; nahajata se not1 i -»e Kraueiik.i in Anton, /a na jmlaj^eoa j ne vemo, kje j •. Moja •i..i>iio,t kot • brata p«»k- jtn Frani, i Strniša j>'. da skrbim /..» t * s.t n-*; m tako sva -e potrudila s pomočjo moje svakinje Mary Arh iz Moon Rima. Pa., da sva rešila ;z. jetmštva Kruneiško ni Antona. In tuko je eno l*.:čaj»'.'» sama ta. oglas bei-*. raj se mi oir';isi na naslov-. Dominik Strniša ♦'•■*>'» lie'.videre Ave., Detroit, Mieh. < 12-14—12) POZOR, DRVARJI! Charcoal Iron ' o. of America v Newberry, Mieh., potrebuje delavce za delati drva za kemikalije. P!ača oil k la ft re -2.65. Cozd je lep. še nikdar seka t. v ravnini, blizu kamp. ki so nove. Urana static iti'^ee iu prosto sta- novanje. Za nadaljn i pojasnila se na našega zastopnika: Murphv Camp Ne\v- obraute .lohu K»iau berrv. Micl Afi ste bolni1? Ako Zrnato kako boleaen. no slede Ha to, kako dolgo tn ne oolrajo ■o na to, kateri sdranilk vaa nI mogel omUraritl. pridite k aral Vnfl bo vaie zdravja, Oddaljenost ali pa pomanjkanja denarja naj vas ne zadržajo. Vse sdrarlm enako: bogata ta feme. Jaz aem t Pittaburgho najboljši' Bpedjallat aa moške ln aem aaetanjuo Se mnogo let. Imam najbolje opremljen nrad, tudi stroj aa X-tarka, a katerimi moresa videti akozi vaa, kakor zkoal ■teklo. Imam arojo lastno lekarno, t kateri aa nahajajo vse vrste domaČih in Imortlranlh adravlL Ne bedite bojeti ta pridite k Mri kot k prijatelja. /Govorim v vafiem jealkn. En oblak vam bo prepričal. kaj morem za vaa storiti. ____ Imam Brllchov sloviti 4M aa krvna boiemil ta . . i; ^ . oadravim bolezni v nekaj daeh- Ofcdravli aem ti alnCaJev oalabeloati, kožne bolezni, revmatlzma, talodtaa ta o boleani, srbenje, asoaole in vae kroniCno tniiil Prof. Dr."lL*G. BAER, 8», PRWMJBOH, PA. n nasproti | titNO^Odnll to ta Drtaeri a S m, iiVi imm^jm^ --—- —- rreasTOvinK ciuufui in. viacsc t Zenayi. Črnogorski finančni minister Milo Vujovič, se je mndil zadnje dni v Ženevi in se ponovno sestal s predstavniki Jugoslovanov iz o svobojenih dežeL - NAZNANILO. Tuznniv srcem naznanjam vsem orodni!;oni. prijateljem in znanem, da mi je po kratki in niuen"^ »oleeni iiifluenej v štirih dneh zm edno zaspala :il. oktobra t. 1. nio-,a ljubljena »"'proga FRANČIŠKA MIHELČIČ, -ojena na Vrhpoljn pri .Moravčah. -44. letu svuje starosti. V Amc--ik; je hivala 16 let. Tukaj zapu-ič« mene žalujočega soproga ter Otodnike, teto in Johna Cerar,! »vajoei v Pittsburghu: v starem' Vraju zapušča dve sestri Marijo in Antonijo. Pokopali .smo jo na iatoliško pokopališče v Yukon«/ Pu."Naj ji bo lalika ameriška gruda. večna Inč naj ji sveti, daj ji !$og večni mir in i>okoj. v mira naj počiva! Frank Mihelčič, žal. soprog. Yukon, Pa^ 10. dee. 1918. Kitajski zdravnik Ako kdo Izbere zdravnika, ki Ima veliko IskuSnjo v zdravljenju telklh bolezni z glasom, da je ozdravil svoje bolnike, ted«j je odločil modro .za podaljšanje svojega življenja. Svojo zdravniško prakso Izvršujem že 31 let In v vseh teh letih sem Izpolnil samo štiri mrtvaške tiste. Iz tega morete razvideti, s kako skrbnostjo sem zdravil svoje bolnike. V zadnjih letih sem ozdravil nekaj zelo težkih slučajev. Eden je Imel naduho ie 12 let in ozdravil sem ga z eno steklenico zdravil. Predno Je pri-iel k meni. da ga zdravim, je šel k vsakemu izveibanemu zdravniku v za-padni Pennsytvanlji. Ozdravil sem enega z ohromelo hrbtenico" v treh mesecih. Več bolnikov sem v petih mesecih ozdravil krvarenja pljuč. Ako želite, vam morem navesti Imena gorilmenovanlh bolnikov. Druge bolezni, kakor revmatlzem, sciatica, kašelj, srbečica. Izpah, krvne bolezni, katere sem ozdravil.-so tako mnogobrojne, da jih nI mogoče našteti. Ako pridete k meni, bom poskusil vse, da vas ozdravim, ako je mogoče ie ozdraviti in to v najkrajšem času, po najnižji ceni, kjer drugI zdravniki že ne morejo več pomagati. Prinesite ta oglas, kadar pridete. Zdravim samo moške. Dr. Koler Je najstarejši slovenski zdravnik, ipeejallst v Pltta-bnrgbu in '"»« 2S-Ietno Iskušojo v zdravljenja moških bolezni. Žastrnpljenje krvi zdravi s slovitim G06, ki ga je Iznašel profesor dr. Ehrlieh. Ako Imate hpo&taje in mozole po telesa, v grla, ako vam Izpadajo lasje, ves boli v kosteh, pridite ln ifistil vam bom krL Nikakor ne Čakajte, kajti ta bolezen ae prenese naprej. Vso Izločevanje la kanala za izpuščanje vode zdravim po najnovejši metodi ln v kolikor mogoče kratkem Času. Ks«lar spoznate. da nimate več moške moči. ne čekajte, temveč pridite ln vrnil vam bom moSko moč. Kilo ozdravim v 30 urab brea operacije. Bolečine v mehurju, od česar prlba^ajo bolečine v hrbta ln križa, pa len je pri mokrenjn in ostale bolečine te yrate zdravim z največjo gotovostjo. Bevmatizem, trganje, bolečine, otekline, lisa j, ikroflje ln drnge kožne bolezni ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem času, da nI treba ležati. Uradne ure: V ponedeljek, sredo ln petek od 8. zjutraj do 5. po-poVi,e. V torek, četrtek ln soboto od 8. zjutraj do & zvečer. V nadalje fio 2. oopoldne. \ Po pofitl ne delujem. Pridite osebno. Ne pozabite Ime in Številke Dr KOLER, 638 PENN AVE PITTSBURGH, PA. —d^*1^** s-^^^^a n^ > aia s aus Dr. L0RENZ fi44«Pemi t EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECLJAUST MOŠKIH BOLEZNI ^ avenue Pittsburgh, Pa, MoJa stroka Je zdravljenje akntnlb la kroničnih boleani Jan sam ie adravlm nad 23 let ter imam sku&nje v vseh boleznih ia ker znam slovensko, zate vas morem popolnoma razumeti ln ape-snatl vašo bolezen, da vaa ozdravim ln vrnem moč ln zdravje. Škodni 23 let aem pridobil posebno sknSnjo pf. zdravljenju moArtfc boleaoL Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Je, da vaa poopolmoma eadiavte. Ha odlaJajta, ampak pridite «as- URADNE URE: Ob delavnikih: od 9. do C. •« Ob nedeljah In praznikih: Od 9. do 1. pspsldns. Dr. Jin Fuey Moy p 309 GRANT- ST., BETW. 3rd A 4th AVE., PITTSBL J as oadravim sastrnpljeno krl, maaolje la Has po telesa, babam v grin. Izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rana, Bv«M kolesni, oslabelost bolezni v mehurja, ledlcah, jetrah ta lelodca, menico, revmatlzem, katar, zlato iiio, navdaho itd. TBf Utb4m are aa: V ponedeljkih, sredah ln petkih od 9. ar« zjutraj do 6. popoldan, V torWL, Četrtkih ln sobotah od 1». on ajatnj do & ure sv eter, ob nedeljahpa do 2. ure popoldne — Pa oofttl ne adravfm. Pridite oaetmo. Ne poaablte lnm in naalov: Dr. L0RENZ, 644 Pain are., Pittsburgh, Pi. Wat alert dragi adravntU rabijo