197. številka.
Trst, v sredo 29. avgusta 1900.
Tečaj XXV
„Edlnoat T :hajfl enkrat na dan. razun nedelj in Lrflznikcv. ob 6. uri zvečer.
yart»?nii>a znaša:
Za celo leto........24 kron
za pol leta.........12
za Četrt leta........ fi _
za en mesec........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na n«-/očbe brez priložene naročnine se uprav« re ozira.	_
Po tobflkarnab v Trstu se prodajejo po-pamezne številke po *» stotink 13 nvč.h izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.)
Telefon «tv. STO.
iklin C S t
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Oglast
ae računajo po vrstah v petitu. 'Ah v t* e-kratno naročilo s primernim popustim. Posiana. osmrtnice in iavne zalivale <io-mači oeiasi it»l. se računajo po pogobo
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovaui lionisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništ^o. Naročnino in ogi asi je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 1*2. Dpravništvo, in sprejemanje i ti ser a to v v ulici Molin piccoio Stv. 3, II. na«Utr.
Izdajatelj isa odgovorni urednik Pran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost**.
fsnila tiskarna kotisorcija lista „Edinost** v Trstu
Nekaj podatkov o šolstvu v Primorju.
Člen deželnega odboja in zbora tstrskega, posl. Tomasi, je tožil povodom razprave o deželnem proračunu, kako <la vlada zanemarja italijansko šolstvo in da pristranski podpira Nemce. Izvajanja Tomasijeva je porabil ^Piccolo« za ganljivo jeremijadi, v kateri je dokazoval s številkami, koliko troši država za nemške šole v Primorju in kako malo za laške. »Piccoio« je izračunal, da je v Primorju le 15.206 Nemcev, Italijanov pa 294.580. Vendar troši država za nemške srednje šole v Primorju 446.292 kron na ieto, za Italijane pa le 73.682 kron. Z drugo besedo : država troši za skoro dvajsetkrat manje število Nemcev, 6-krat več nego za Italijane, 'i o je: 25 stotink na vsacega Italijana, a 20 krcn 34 stot. za vsacega Nemca. Za ljudsko šolstvo ne daje država Trstu ni novčiča, Goriški nekaj čez 6000 kron, Istri nekaj čez 47000 kron. Za nemške ljudske šole v Trstu in Pulju pa troši država 177.012 kron.
»Piceolo« je tožil tudi, da vlada krivično postopa tudi o imenovanju členov v šolske svete.
Zadnja »Naša Sloga« reagira nate=>Pie-colove« tožbe v daljšem Članku in dokazuje, koliko povoda za tožbe imamo še le mi Hrvatje in Slovenci.
Predsednik dež. šolskega sveta za Istro je Nemec, podpredsednik je Nemec, poročevalec Nemec-Italijan, če tudi s slovenskim imenom ; nadzornika za ljudske šole Slovenec in Italijan ; zastopnik ljudskega šolstva po rodu Slovenec, a ljubljenec Italijanov; oba zastopnika srednjih šol Nemca; trije zastopniki deželnega odbora vsi Italijani.
Torej od 13 členov c. k. dež. šolskega sveta je 6 Nemcev, oziroma Nemcev - Italijanov, 5 pristnih Italijanov, 1 Slovenec ljubljenec Italijanov m 1 Slovenec. Hrvata ni nobenega!! In to v pokrajini, ki je po dveh tretjinah hrvatsko-slovenska.
Glede sestave okrajnih šolskih svetov navaja >Xaša Sloga« kakor izgled okraj Pazin. V okrajnem šolskem svetu pazinskem je f» Italijanov, 2 Hrvata in 1 Slovenec z ravnateljem hrvatskega gimnazija v Pazinu. A ta okrajni šolski svet posluje za okraj, v k a-t e r e m je <1 o šestkrat več Hrva-
tov nego I t a 1 i j a n o v. V drugih okrajnih šolskih svetih je razmerje še bolj kričeče.
Italijanskim dijakom na srednjih šolah daje štipendije dežela, nemškim država, slovanskim — nikdo ; pač nekdo jih daje: t o j e siromašni narod, ki sijih mora od trga vati od ust!
Kri ti mora zavreti v žilah, ko se spominjaš, da država in dežela dajeta oni denar iz blagajn, v katere se stekajo žulji tudi Hrvatov in Slovencev; v deželno blagajno celo veliko več, nego od drugih.
a Piccoio« primerja pač, kolike troši država za vsacega Nemca in koliko za vsacega Italijana na polju srednjega šolstva; interesantno pa bi bilo, ako bi hotel izračunati, koliko troši za vsacega Hrvata; še bolj interesantno pa bi bilo, če bi hotel storiti isto glede Slovencev, ki nimajo niti jetlne srednje šole.
Istotako vnebovpijoče je, ako primerjamo, koliko troši država za ljudsko šolstvo Nemcev, katerih je le peščica, in koliko za Hrvate in Slovence. Za pešeico Nemcev troši samo v Trstu in Istri, brez Goriške, 177.000 K ; za Hrvate in Slovence v vseh treh pokrajinah Primorja pa le 53000 K. Preko 17000 slovenskih in hrvatskih otrok v Istri pušča brez vsake šole, v mestu tržaškem pa vso slovensko deeo. In to ukljub vsem šolskim zakonom in pedagogičnim načelom !!
: Naša Sloga« v^LUka--ogorčena;- Da smo pero pomakali v kri, ki vre v nas, ko mislimo na šolstvo v Primorju, bi se drugače glasilo to !
Madjarizacija Hrvatske.
i.
Nekoliko časa sem se, kakor morda še nikdar, akcentuira tendencija Madjarov, da bi pomadjarili Hrvatsko. V tem se sedanje ministerstvo Szell kaže velike energičneje in dosledneje, nego so bili vsi njega predniki.
Kekli bi, da se povraćamo v dobo, hujšo od predilrske; v ono dobo, ko so Madjari očevidno šli ne le za tem, da jej stro vsako avtonomijo, ampak tudi za tem, da jej vsilijo svoj jezik in s tem tudi svojo narodnost.
„„.„»..J
gibanju, a našla je svoj izraz v poznanem Košutovem izreku : Na zemljepisni karti ne nahajam Hrvatske! Hrvatska ni bila več za Madjare niti geografiški pojm. Bila je zemlja — mrtvih.
Hrvatje so dokazali mej tem, da žive ter so — kakor se je naglašalo večkrat — s svojim junaštvom rešili svojo narodnost in svoj jezik. Ti svetinji se jim danes zopet stavljati na kocko. Tu ni govora o kakem posamičnem slučaju, o kakem pojedinem kršenju nagodbe, o kakem pojedinem pomadjarjenem imenu kake železniške postaje. Tu je z i-s t e m, ki se izvaja z železno in trajno do-| slednostjo. Hrvatska je tlel Madjarske in se mora pomadjariti: to je geslo, to je tenden-; cija. Vsaki dan beleži kak nov člen, uvrščen v verigo madjarizacije. Nulla dies sine linea.
Evo vam načina, kako je Hrvatska zastopana na parižki razstavi; evo vam Hrvatsko zapostavljeno in popolnoma uključeno v pojm Ogerske o zaobljubi nadvojvode Frana Ferdinanda; evo vam Hrvatsko popolnoma izbrisano .» prihodu angleškega vojnega bro-dovja v hrvatsko luko na Reki; evo vam hrvatsko Primorje pretvorjeno v madjarsko Primorje; evo vam Hrvatsko, izključeno od kraljeve zahvale, ker je Najviše ročno pismo naslovljeno jedino le na ministra Szella, kateri je je tudi sopodpisal in je vsled tega tudi odgovoren zanje; v tem ročnem pismu se govori jedino o narodih Ogerske, dočim Oger-*ska ni Hrvatska : evo vam prvi zvezek knjige, posvečene Hrvatski v delu »Avstro - ogerska monarhija v besedi in slikic, iz katerega zvezka se nam kaže namen, da se Hrvatska pokaže kakor integralen del madjarske države ; evo vam . . . no, kedaj bi završili ? Litanije so dolge in brezkončne. Od kodi torej to pooštrenje od strani Madjarske ? Mi mislimo, da se v politiškem življenju in v po-litiški zgodovini sploh posamična dejstva ne smejo tolmačiti izolirano, vsako za-se, ampak po neki sintetični skupnosti in po nekem sintetičnem cilju. Tako je tudi v tem slučaju.
Madjari vidijo, da v Hrvatski saini morejo računati na jako poslužno stranko, sposobno v to, da jim žrtvuje vse. Cemu varati se ? Ko je grof Kliuen - Hedervarv došel v Hrvatsko, je v samih krogih unijonistiške stranke naletal na neko nezaupljivost. Jedini
; ;
Crnkovič je bil žnjira. Danes sta s Crnkovi-čem ločena, ali ob tem se je obkrožil z drugimi elementi. Grof Khuen si je prizadeval, da pridobi za-se inteligenco in da sami kulturi v Hrvatski določi neko smer v zmislu unijonistiškega politiškega zistema.
Ni jedno ni drugo se mu ni posrečilo; to je na čast Hrvatski. Posrečilo pa se mu je vendar, da je pridobil neke pojedine sile, katerim ni možno odrekati neke relativne vrednosti. Naj se spomnimo tu Pliveriča, Si-lovića, Egersdorferja, Tomašica, Spevca in še nekaj drugih.
Razun tega se mu je posrečilo vspavati meščanstvo prestolnice, ki je nekdaj prednjačilo vsej Hrvatski v borbi za narodno stvar. Nočemo preiskovati danes, kakoje prišlo do tega ; dosti je, da smo konstatirali to.
Politični preg-led.
TRST, 21». avgusta 1900.
K položaju. »Information« je dobila iz čeških krogov nastopno situvacijsko sliko :
Šanse, da bi akcija vlade za vspostav-ljenje delovanja parlamenta bila kronana od za-željenega vspeha, se slabšajo od dne de dne. Kakor gotovo treba smatrati, da se predlogi ministerstva predlože češkemu narodnemu svetu v odločitev, a s tem je že odločena njih usoda v neugodnem zmislu; kajti češki narodni svet obseza, kakor znano, izvzemši ra-d ik al no - na pred n o stranko, vse skupine naroda češkega, sloneče na podlagi državnega prava. Med strankami, zastopanimi v narodnem svetu, so klerikalci, agrarna stranka in obrtna stranka, in menda tudi konservativni veleposestniki, če možno, še manje pripravljeni za kompromis ali modus vivendi s sedanjim kabinetom, nego pa Mladočehi. Vse te stranke bodo — ker menijo, da s kolikor možno ostrim vedenjem nasproti sedanji vladi najbolj imponirajo širokim slojem volilcev — glasovale za to, da se proti vladi nastopi kolikor možno energično in da se češke zahteve stavijo tako visoko, da bo sporaznmljenje ne-možno. Da-si bi bila vsaka stranka za-se morda pripravljena, iti vladi nasproti, jih želja, da prekose Mladočehe, zavaja, da se izrekajo za opozicijsko in obstrukcijsko politiko, vsled katere postane prepad med < 1ehi in vlado nepremostljiv.
P O OLIB T E K
Kislo mleko.
t 'rtiča. — Spisal Gromozenski.
Grajščak je opazil njene poglede. Pri-j žgal si je z nova smotko ter spregovoril po kratkem zakašljaju :
»Olga, že dvajset let sva v kleščah najinega zakona — no, vedno sem mislil, da si mi zvesta. Zdaj si mi pa sama uničila te lepe j misli. Profesore, ti si slišal, seveda kakor priča, da te je * uslišala *. Se danes pojclem v Celje k svojemu odvetniku, da pomaga ločiti najin zakon«.
Hudomušnež se niti smejal ni, le z br-kami je malo zmigaval.
»Zdaj pa le vsi čezme! Jaz zapuščena sirota !«
Na nebu se je produciralo poletno solnce. Morda je hotelo stvariti nov rekord gretja, saj se je živo srebro v toplomeru vzdigalo vedno višje, ter se je, ker solnce nikakor ni hotelo ponehati, v skrbeh oziralo navzgor, kedaj da mu zmanjka prostora. Oni v lopi so se potili : najbolj seveda gospa in gospod Stojan. No, on si je vedel pomagati : kar slekel je suknjo in jo vrgel v lopin kot. Gospej pa ni ugajalo to; začela seje kregati :
»Saj vedno pravim, da si se popolnoma pokmetil. V društvu dam in tujcev — be-
sedo »tujcev« je izgovorila s povdarkom in je o tem po strani pogledala profesorja, saj vemo, da ga ni ravno rada videla — se začenjaš slačiti«.
»Dušica zlata! Latinec pravi: Verba movent, exempla trahuut, kar pa ti seveda ne umeješ, ker v tvoji mladosti še splošno ni bilo dokazano, da-li se dolgih las prijema kaka latinska beseda, ali ne, moram ti torej že slovenski povedati — no, pravi se : pojdi in stori tudi ti tako«-.
Pravega odgovora na to hudomušnost sicer ni dobil, a če je umel in v poštev jemal oni nemi jezik grdili pogledov, imel je gotovo dovolj. Sicer pa moč latinskih pregovorov ni piskava, ker že si je odpenjal profesor suknjo in jo tudi slekel, da-si se je gospa zgražala.
Do Van de seveda rek ni imel nobene moči, ker je bila zelo lahko oblečena, — vročina je torej ni prehudo mučila.
Ah, uboga gospa mamica !
Kar v potokih se jej je točil pot po obrazu, desnica jej je obnemogla o rabi pahljače, njen položaj je postajal res nevaren.
Sramežljivo je odpela jeden gumb svoje bluze, še jednega, še jednega in tako naprej, dokler ni bila vsa bluza odpeta ter kazala močen siv moderc.
Pa tudi to sredstvo gnspej ni mnogo pomagalo.
»Ko bi vsaj sladoleda imela«, je vzdih-
nila.
»Milostiva gospa ! Kislo mleko prežene prej žejo, nego sladoled«, je pripomnil dr. Kralj.
»Gospod Kralj, mar mislite, da :mam jaz kmečki želodec, da si upate kaj taeega svetovati ! Pa saj sem že rekla, tla me hočete jeziti na vsaki način«.
»Nikakor ne, milostiva ; ali verjemite, da si s sladoledom lahko želodec prihladite, kar je zelo nevarno — s kislim mlekom pa--«
»Si ga pokvarim«, je presekala gospa. — »Le mirujte s svojimi nasveti !«
Ko bi hoteli milim čitateljicam opisati poglede, ki jih je profesor navadno dobival o takih prilikah, morali bi govoriti o bazi lisku, katere živali pa Slovenc- ne poznajo, ker ni pri nas doma.
Sicer pa gospa Stojanova ni bila hudobna, temveč le jezikava do skrajne meje.
Da se malo dotaknemo tudi njenega duha, omenjamo, da ni bila vedno bogata grajščakinja, marveč je do svojega dvajsetega leta živela kakor hčerka ubogega rokodelca.
Ni imela torej prilike za posebno naobrazbo ; in ker pravimo: česar se Janezek ni učil, ne bo Janezek znal, se ne smemo ču-j diti, če gospa Stojanova v svoji konverzaciji
ni poznala »bon tona«, skakoršnjim se dame današnjih dni pač rade ponašajo.
Profesor pa ji tudi ni smel zameriti osornosti in zbadanja, saj jej je podrl lepe zračne gradove, kajti svoji Vandi je želela
vsaj barona.
In vedno še je upala, da Vanda pusti
profesorja...
Grajščaku je lezla glava na prsi. — Spanec ga je mučil.
»Roza, kaj, ko bi mi dva malo pospanč-kala; kaj misliš! Profesor in Vanda bosta tudi brez naju vročino prenašala«.
Res je vstala, a nekaj je morala še
, reči :
»Vanda, zdaj se pa le pripravi in pazljivo poslušaj predavanje o kislem mleku, ' saj vem, da te bo gospod ženin zabaval žnjim«.
»Uboga revica!«, je dostavila še in jo poljubila na čelo ter odšla s soprogom v naročje popoludan^kega sna.
Vanda je ljubila svojega ženina : radi tega jo je vedno bolelo, če ga je njena mati zbadala. No, trudila se je pošteno, tla je nekako zbrisala, kar je pokvarilo materino ravnanje.
Komaj sta izginila oče in mati, le se mu je ljubeznjivo k prsim — no, pa saj veste, 1 kako delajo zaljubljeni ljudje I	(Pride še.)
Poročila, ki dohajajo o ogorčenju med uarodom češkim, govore prej za to, da ta si-tuvacijska slika odgovarja približno resnici, nego pa za nasprotno. Poročila o udeležbi in o dogodkih na sedanjih taborih govore le prej as no, da je ogorčenje med narodom najin-tenzivneje in da se isti nahaja v jako voje-vitem razpoloženju. Yreč nego naravno je, da stranke, ki so zastopane v narodnem svetu in ki smatrajo sebe za reprezentantinje naroda in njegove volje, pošte vaj o to razpoloženje in računajo žtijim. Stvar je resna, veleresna, kajti sedaj se politični krogi na Dunaju pač ne smejo več tolažiti z mislijo, da se je po kapitulaciji pred nemško obstrukcijo čutila zadeta le jedna stranka v narodu češkem, ki lioče sedaj tirati nekako maščevalno politiko: ne, sedaj morajo tudi na Dunaju imenovati otroka po njega pravem imenu : tu ima vlada ' posla z vsemi strankami — z vsem narodom, : tu je akuten konflikt med upravo države in ; najenerjjičnejim in naj raz v i tej i m narodom. Kaj pomenja to, ne treba praviti.
Nemškim radikalcem, ki sploh ne prepoznavajo več te države in torej tudi njenih specijalnih koristi ne morejo poznati, je že j lahko klicati na veselo vojno, ali o onih, ki nosijo odgovornost za posledice temu koa- 1 fliktu, bi menili mi, tla se morajo zavedati, da te posledice bi utegnile pomenjati veliko vprašanje o — obstanku države. Narj vsaj j se zdi izključeno, da bi se dunajski krogi ne zavedali usodnosti trajnega konflikta med narodom češkim in državno upravo. S tem se n. pr. ne bodo mogli izgovarjati, da so jih dogodki prehvapili: svarilnih znamenj so imeli dovolj iz zadnjih časov, kajti narod češki je podal dovolj dokazov svoje energije, ki ne pozna oz i rov, ko gre za življenske koristi.
Akcija vlade. »Neue Fr. Presse«
javlja, da so se razgovori ministerskega predsednika z voditelji strank že začeli. Prvi so na vrsti češki voditelji. Potem pridejo na vrsto voditelji nemških strank in desničarskih skupin. Razgovori bodo imeli zgolj informativen značaj, tako, da ni možno govoriti o pravili pogajanjih vlade s strankami.
»Politik« pa zatrja na podlagi — kakor pravi — dobrih informacij, da sedaj ni ničesar določenega glede sklicanja državnega zbora, torej ni možno govoriti o kakih namerah vlade za slučaj, da se parlament zopet pokaže nesposobnega za delo. Kratko malo: do sedaj ni ni kakih takih projektov ali sklepov in so vse razne vesti o razpušče-nju zbornice, oktroiranju novega volilnega reda, zistiranju ustave itd. le zgolj časnikarska konjekturalna politika, katere ni smeti smatrati posebno tragično.
Utisi z Francoskega. V pogovoru z nekim novinarjem je Češki odličnjak dr. Herold razlagal utise, ki jih je prinesel s seboj s svojega potovanja na Francozko. Ti utisi so najbolji. Francozi so ne pristopni, zapeti in nezaupni, ptujcu je torej težko priti v tako imenovane zaključene kroge parižke družbe. Oim pa si je enkrat pridobil njih zaupanje in simpatije, ga kar obsipljeio s pozornostmi, ga vabijo na vse strani. Tem veča zasluga je torej, ako kdo prodere v parižko družbo in si pridobi zaupanje, da more v tej «atmos-feri» pojasnjevati češko vprašanje. Ogerska je Francozom poznan poj ni, dočim so jim nazori o Čislaj taniji popolnoma zmešani. Naše jezikovne razmere so jim uganjka. Ni čudo. Francozi so — kakor je rekel Heroldu De-schanel — v vuanji politiki 10 let prespali. Ru&ko-francozka zveza je uvela slovanske simpatije. Francozi začenjajo opazovati zapadne Slovane, oni čutijo, da med Rusijo in Nemčijo živ6 slovanski narodi, ki se tudi boje pred hegemonijo nemstva. Spoznavanje nevarnosti pangermanizma podpira naraščanje stranke nacijonalistov. Ta stranka preide v široko narodno stranko. Francija se bo iz nagona po samoobrani bližala slovanskim narodom, ker je žnjimi zvezana po identiteti koristi, bojazni in nad. Za povspeševanje francozko-čeških odnošajev je potrebno, tla se osnuje slovanski korespondenčni biro. Sedanja Tiancozka vlada in oficijelni krogi se ne brigajo mnogo za Čehe; tem večega in resnega prijatelja ima narod češki v Pavlu Deschanelu, ki bo pravi mož o pravem času, ki ga pričakuje Francozka. Skupni utis dr. Herolda je ta, da bo trebalo še mnogo truda, predno v inozemstvu prodere pravo umevanje češkega vprašanja; no, v Franciji je opaziti razveseljiv napredek v tem pogledu.
Razprava proti morilcu Bresciju se je pričela. Posel branitelja je prevzel odvetnik Meri i no iz Rima. Zanimivo je, da je
bil v svoji mladosti sam anarhist. Takrat je moral bežati iz Italije in je prepotoval pol sveta- Pozneje je postal socijalist in odličen odvetnik, a tudi briljanten žurnalist. Priznati treba torej, da ga njegova prošlost, posebno kvalifikuje za posel, katerega so mu naložili sedaj. Iz Rima poročajo, da se bo obramba Merlinova gibala v tej smeri, da je krutost italijanske policije glavni vir anarhističnim zločinom. Le italijanska policija da postavlja anarhiste izven zakona.
V drugih državah da ni tako. Zato pa vidimo, da se anarhisti še le potem, ko so živeli v inozemstvu, vračajo v domovino z nameni maščevanja.
Tržaške vesti.
Novi policijski red za Primorje, ali
l e x G o e s s, kakor ga imenujejo nekateri hudomušniki — zato smo včeraj govorili o »zakonu« — je predmetom razpravljanja po vsem mestu. Nikdo ne „more oporekati potrebi reda tudi v tem pogledu. Tudi nočemo dvomiti, da so o sestavljanja novih določil namcstništvo vodili le dobri nameni. Ali mi smo povdarjali že včeraj in povdarjamo danes zopet, da tudi v takih stvareh treba gledati na odnošaje in paziti, da ne trpe preveč pridobninski interesi posamičnih slojev.
O novem policijskem redu nam je došlo že več glasov iz interesovanih slojev, kateri se več ali manje strinjajo z našimi včerajšnjimi izvajanji. Vzlasti mali gostilničarji so močno vznemirjeni. Nekdo nam piše :
Na.nestništvo je v sporazumljenju z magistratom izdalo nova določila, katerim je namen omejiti pijančevanje.
Oglejmo si najprej določila glede žganj a rij !
Kar se tiče večernega zapiranja žganjarij, nimamo ničesar prigovarjati, ali druga je glede odpiranja zjutraj. Mi odobrujemo namen viših oblasti, ki hočejo u tesniti pijančevanje ; ali s tem, da se žganjarije drže zaprte zjutraj do 8. ure, je po našem menenju bore mal« ali nič doseženo. Pijanci po poklicu, postopači, ki ne delajo, bodo prihajali nad žgane pijače tudi po <S. uri ter bodo j imeli dovolj časa za svoje pijančevanje. Oni | pa, ki pijejo čašico, ko gredo na delo — kar se godi med 5 in 7 uro — ti niso nikaki pijanci, ampak revni delavci, ki ne morejo trositi več, nego par novčičev : dotični ki ! bodo — kar se je že svoj čas zgodilo na Angleškem — kupovali žgane pijače, jo no-Isili domov in tako bo imel novi red namesto ; dobrega, nasproten uspeh !
Mi priporočamo zapiranje ob 8. uri zvečer, a kar se tiče zjutrauje ure, želimo, naj si določi druga ura.
Krčme in drugi slični lokali so potrebni v ?aj do 12 ure, ker se premnogokrat dogaja, da prihajajo tujci v poznih urah in gladni. Kam naj se obrne, recimo, priprost delavec, jako je prišel v Trst ob 12. uri po noči?
Nekedaj je šla družba tržaških Slovencev peš v Gorico — za stavo. Dospeli so tja ravno ob 12. uri po noči, trudni in gladni ! Tešili so se, Češ, ko dospemo v mesto, se prav dobro pokrepčamo. A kako so gledali debelo, ko so našli vse javne lokale zaprte !
Takih slučajev je v Trstu na stotine. I Tu sem prihajajo tujci ob vsaki uri. Osobito j pa bo ta nova določba slabo uplivala na ; ljudi, ki se zakasnijo na železnici, na paro-brodili, ali (in teh je največ) po suhem.
Res, da bodo izjeme. Na primer bo oni, ki plača 2 K na dan (v včerajšnji »Edinosti« je stalo po pomoti »na uro«.), imel lahko odprto do poznejše ure, ali to bo mogoče le bolje situiranim gospodarjem.
Kaj bo pa z revnejšimi, ki životarijo in ki ne morejo trositi kron za podaljšanje ur?
Ta novi red se bo gotovo popravljal, i kakor se zakoni vedno popravljajo. Zato priporočamo vse razne pomisleke v resno uvažavanje onim, ki so poklicani, tla bodo odločevali o — tako smo uverjeni — neizogibnih ! spremembah.
Pozdrav avite eolture! Pišejo nam: Gospod tir. Mandid, katerega imajo lahoni »na piki« le zato, ker ni zatajil svojega hrvatskega prepričanja, je bil na njega novem stanovanju pozdravljen po sinovih 2000-letne eolture s tem, da so mu pomazali tablico, ki jo je dal obesiti v veži tiiše, kjer stanuje (ulica Cassa di risparmio 2). Take čine ultra civiliziranih lah ono v treba si zapomuiti in po mogočnosti ohraniti v spominu za bodoče
čase! Oni si hranijo več ali manj avtentičnih j levov in druge starine, ki naj pričajo o njih I eolturi. Mi jim pa — ko bo čas za to —po-1 kažemo »iponumente« njih bruture!
Transvaalci v Trstu. Z včerajšnjim poštnim vlakom se je ob polušestih zvečer pripeljal v Trst oddelek hrvatskih delavcev, ki so jih Angleži izgnali iz rudnikov v Jo-| liannesburgu. Angleži so jih bili nabasali na parnik, pripeljali v London, t m so dali vsakemu l funt sterling ter vozni listek do, Dunaja. Na Dunaj so prišli reveži brez nov-čiča. Dunajska policija jim je dala nekaj de- ; narja, in predsinoči se jih je 55 odpeljalo' proti jugu. V Št. Petru se jih je ločilo 40; peljali so se na Reko. 15 jih je prišlo v Trst, med njimi 1 Tržačan; ostali so doma iz Dalmacije. Tudi tu so jim dali malo podpore. Pet jih je odpotovalo danes domov, ostali si tukaj iščejo dela. Ob odhodu iz Jo-i hannesburga niso imeli toliko časa, da bi si : vzeli svoje stvari. Neki delavec je imel v postelji skritih 127 funtov sterl., katere je moral pustiti tamkaj.
Česa nam treba !! Iz Skednja nam pišejo: Će hočemo ustvariti iz mlačnežev zveste narodnjake, treba, da jim pripomoremo do natančnega poznavanja slovanske zgodovine in literature. Pomisliti moramo, tla smo vsi prepojeni z nemškim in italijanskim kulturnim življem; naše razvade, naši pozdravi, lepo-tičja naših žena in tudi velik del naših duševnih lastnosti, so produkt uplivov tujih form; niso naši, slovanski. Vrhu tega kru-
i	iv
hoborstvo večkrat tlači v nas narodno cut-stvovanje. Če vemo, kako izsesano pleme romansko prepada moralno in sc bo moralo umakniti zdravejšemu, tedaj si bomo prizadevali, da se ohranimo žilave in se bomo uspešno branili tujih običajev, ki nas le razjedajo. Naša zavednost ne bo umetna, hipna, frazerska; nebo nekaka abstrakcija od našega bistva, marveč nekaj povsem naravnega.
Fanatik ne pozna ozirov; pravi narodnjak pa zna ločiti osebo od ideje in je prizanesljiv proti tujcu-posamičniku: tem inten-zivneja je njegova borba proti uplivu tujstva, ki nas uničuje. Mi ne potrebujemo fanatizi-ranih ljudij; pač pa zavednih in odločnih. Le iz prave, resnične zavednosti prihaja odločnost, energija. Umetno razpaljeni fanatizem pa je slama, ki je v bodočem hipu že zgo-*rela. Baš v naši okolici vidimo, kako nam ravno iz takih fanatikov v najčešće prihajajo mlačneži in potem izdajice. V fanatičnem človeku pa se dušijo tudi občečloveške lastnosti, vsaka zdrava korenina, iz katere naj bi se razvil oni človek — idejal Platonov, človek po nauku Kristusovem.
Tako se dan na tlati množi ona razgreta in nezadovoljna masa, oni gnili podstav, na katerem sloni naša kulturna stavba. Kake sadove poganja ta »kultura«, v tem slučaju laška, je razvidno iz tega-le sramotnega dogodka :
Due 27. t. m. so ob priliki ljudskega plesa blizu Skednja, hodili takozvani načelniki plesa z rudeče-belo-rudečo zastavo in godbo (s katero, mi ni znano) pobirat »raau-cio«. Prišli =o tudi preti čistilnico za riž v sv. Soboti. Hoteli so v notranje prostore to-j varne in to med delom. Seveda jim je vratar zabranil vstop in jim velel, naj ostanejo zunaj in naj pred vratini počakajo, da dobe *man-cioc. Na to pa so vsi skupaj zagnali huron-ski krik in psovali vratarja, Slovenca, s sledečimi in podobnimi izrazi :
»Porcho d' un schiavo! Maledetti i Schiavi e la loro patria ! El vada in Boemia ti Croazia, qua šemo a Trieste!« itd.
In to so kričali ljudje iz slovenske okolice, ljudje v kratkih, manderijarskih hlačah, i starci, katerih obraz* že od daleč kaže .slovanski tip, načelniki plesa, ki so nosili na glavi klobuk, odičen s peresi in cvetjem po slovanskem običaju !
Pripomnjeno bodi, tla so se ti ljudje hoteli maščevati, ker je na dan cesarjeve 70-letnice vihrala iznad tovarne slovenska tro-bojnica. Taki dogodki so žalostni pojavi, ki pričajo, da ljudem nedostaje plemenitost src. Plemenit človek tudi nasprotniku ne dela kaj tacega. Misliti moramo delovati torej na opleme-njevanje src In tu se mi usiljuje vprašanje: I smo-ii že zadostili svoji narodni dolžnosti, če smo tlali priprostemu ljudstvu političnih časopisov ? Ne ; mi pozabljamo preveč na leposlovno čtivo, ki naj blaži naša eutstva, uravnava naše strasti, izruva iz nas sadove i tuje kulture in nas osloboja — in to naj si zapomnijo posebno naše ženske — priveskov laškega življa, hrepenja po puhlem, razjeda-s I jočem uživanju in veselicah.
Da, najprvo treba, da smo ljudje, pravi ljudje po božji podobi ! Če smo ljudje s pravim srcem, držeči se svojih običajev — potem bomo eo ipso branili svoj jezik, svojo narodnost in svoje pravo. Laži narodnjaki, fraza rji, fanatiki — to nikdar!
Če se naša duša oplemeni polagoma, če nam bosta edinost in bratska ljubezen v načelo, potem se uresniči prorokovanje pesnikovo : da se nam vremena zjasne! Ljudje, plemeniti, blagi, pošteni bodimo — tega nam treba!	Jeremija II.
Slovenskim pogrebnim društvom v Trstu ill okolici! Iz Barkoveij nam pišejo: Čitaje velevažni narodno - gospodarski poziv gosp. Rakuše »Konsumnim in obrtnijskim društvom v Trstu in okolici«, spomnil sem se na naša pogrebna društva v Trstu in okolici. Moja želja je, da bi se našel rodoljub- strokovnjak na narodno - gospodarskem polju, ki bi povabil predsednike vseh pogrebnih društev okolice katerih je, če se ne motim 10, in jim raztolmačil važnost zveze vseh teh pogrebnih društev. 7* ustanovitvijo zveze, tako se nadejam, bi odpadlo tudi tisto brezkoristno razdeljevanje kapitala med ude, katero se vrši v nekaterih društvih vsako četrto leto. Nabrani kapital bi se lahko porabil za bolj koristne namene, nego sedaj eventuvalno za ustanovitev slovenskega pogrebnega zavoda.
Sklepam v nadi, da se bode ta moja misel uvaževala.
Z naših sodišč. Včeraj sta bila na tukajšnjem deželnem sodišču obsojena : 48-letui Josip Ciona zaradi javnega nasilstva v eno leto težke ječe, kar se je o aretiranju branil in dejanski napadal redarje ; lastnica psa, ki je junija meseca ugriznil Marija Zupančiča, je bila obsojena, da plača 20 K globe, k'?r je pustila psa brez nagobčnika.
Požar je nastal sinoč* v brivnici .Jakoba t Masettija v ulici Giulia št. 43. Gasilci, ki so bili kmalu na licu mesta, so pogasili ogenj, ne da bi isti napravil znatne škode.
V bolnišnico so sprejeli sinoči nekega Evgenija Spazzapana, katerega je nekdo v Kjadinu ranil iz revolverja. Rana je lahka. Sodišče preiskuje dogodek.
Aretiranje. Policijski agent Bascovich je včeraj aretiral Ivana Kristana iz Postojne zaradi nevarnega žuganja : isti agent je včeraj prijel dva znana uzmoviča, že večkrat kaznovanega Ivana Vatovca i/. Tista in Petra Buligatija iz Vidma na Italijanskem.
Samomor. 24-letna služkinja Ivana M a-v e r, v službi rodbine Pipan v ulici Nuova : št. 22, je včeraj predpoludne skočila z okna v četrtem nadstropju na dvorišče, kjer je obležala mrtva. Truplo so prenesli v mrtvašnico pri sv. Justu. Vzrok samomoru ni znan.
Okrajna bolniška blagajna. Tekom prošlega tedna je bilo prijavljenih 490 slučajev bolezni, 470 oseb je proglašenih zdravimi, 019 jih je ostalo v zdravljenju, med poslednjimi 196 takih, ki so ponesrečili na delu. V 1201 slučajih so se bolniki pregrešili proti naredbam zdravnikov. Na podporah se je izplačalo tekom tedna 10,835.o() kron.
Dražbe premičnin. V Četrtek, dne .'»o.
avgusta ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Nuova 1, ura, pohištvo in raznovrstne stvari; ulica Acqnedotto 11, pohištvo, ulica Sanita <S, dragocenosti ; ulica delle Ombrelle 1, buteljke; ulica Ha rr i era vecchia 12 in ulica del Bosco 12, oprema v zalogi, pohištvo in čevlji ; ulica Michelangelo 7, pohištvo: ulica Majolica 2, plinomer in leseni zatvor za pisarno.
Vremenski vestuik. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 2.'».5., ob 2. uri popolndue 20.2 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7»>1.1 — Danes plima ob 10"55 predp. in ob 11.4<> pop.; oseka ob f>.2 preti polnil ne in ob ;">..'»•> popoludne.
I	_
Ciril - Metodov dar so doposlali gg. Meden Pran Sv. Križ pri Trstu 2 K, Zni-tlaršič Josip v Barkovljah mesto »razsvetljave« 1 K, gdč. Godina Marija meti svati o priliki poroke g. Frana Cerkveniča z gč. Terezijo Godina pri sv. Mariji M. spodnji ti K, J. Pertot v Bazovici potom upra\e»Edi-' nosti« 5 K 81 st., nabrane pri »Upi« v Bazovici line 24. t. m. med »nevernimi Tomaži«, da-li so nekateri tržaški okoličani res bili dne 2o. t. m. na Nanosu.
Skupaj 14 K 81 st.
Prej izkazanih 775 „ 50 ..
Skupaj 790 „ 31 „
NB. Doneski na naslov »Ciril-Metodov dar« so s tem za letos zaključeni.
Vabilo na Izredni občni zbor I. pod
pokroviteljstvom Njegova Veličanstva cesarja t Krana Josipa stoječega vojaško veteranskega društva, ki bode 23. septembra t. 1. ob 3. uri popoludne v restavraciji »k zlatemu levu« ulica Stadion. Dnevni red: 1. poročilo predseduištva o položaju društva, 2. predlog predsedništva glede malega dostavka pravilom, o. morebitni predlogi Členov, ako so bili 8 dni pred občnim zborom naznanjeni pred-sedništvu, 4. volitev odborniških namestnikov.
P r e d s e d n i š t v o. »Zveza tržaške slov. mladine« na- ■ znanja svojim udom in neudom, da bo ob- j državala svoje plesne vaje v veliki dvorani v ulici Rossetti št. 4 (priti:čje) pod vod- j stvom gosp. I. U mek a in sicer ob nedeljah in praznikih, pricenši z nedeljo dne 2. sep- i tembra ob 4. uri pop. prva, in ob 8. uri zvečer drugn vaja.
Sa obilno udeležbo vabi uljudno
o d b o r. ,
V Izkazu darovalcev na veselici »Del* podj». društve« je po pomoti izostalo ime g. ' I. Subana, ki je podaril <>U st. Tako nam javlja »Del. podp. društvo«.
Odbor poi. društva «Edinost* bo imel j
v petek zvečer svojo sejo ob navadni uri. ——.-
Vesti iz ostale Primorske.
X Cesar v G o r i c i. Cesar pride med 20. in 24. septembrom v Gorico. Vspored slavnosti je že odobren na najvišjem mestu. Cesar sprejme vse župane goriško-gradiščan-ske. O tej priliki izročijo cesarju ziato spo- j minsko medaljo.
j
Vesti iz Kranjske.
*	Osebne vesti. Dvorni svčtnik pri i dež. vladi kranjski Al. Schemerl je povodom svojega umirovljenja dobil plemstvo. — Sekeijski svetnik v notranjem minister-stvu, Andrej grof Schaffgotsc h, je imenovan dvornim svetnikom na dež. vladi v Ljubljani, svetnik iste dež. vl*»de dr. pl. R u I i n g je dobil naslov in značaj dvornega svetnika. Profesor A. S t r i t o f je iz Kranja premeščen na ljubljansko drž. gimnazijo, su-plent na nižji gimnaziji v Ljubljani tir. Jos. Debevec je imenovan pravim učiteljem na gimnaziji v Kranju, suplent na gimnaziji v Kranju Ivan M a sel j je imenovan učiteljem na gimnaziji v Novem mestu.
*	Obesil se je 5. t. m. 43-letni po-j sestnik Fr. Stepec s Krtine pri Vel. Loki.
*	Trg pred j ti s t i č n o palač o v Lj u bij a ni. Deželna vlada Kranjska je odobrila sklep obč. sveta, da se prostor pred justično palačo ne sme zazidati, in da se tam napravi javen trg.
*	Iz b u r s k e vojske se je pred včeraj zdrav povrnil sin ljubljanskega odvetnika dr. Mosche-ta, gosp. Egon Mosche. Kakor J ujetnika so ga Angleži prepeljali v Evropo.
*	Starinske iz k opni n e. Gosp. Gosp. Pečnik je pri Narajctt poleg Draga- j tuša odkril veliko gomilo, v kateri je bilo 60 mrličev; okraski so večinoma uničeni, pač pa je dobro ohranjenih *eč lončenih posod, za- j pestnic in igel.
*	Pobalinstvo. Z Bleda se poroča »Slov. Narodu«, da so nekateri Cehi pred svojim odhodom proslavili spomin Fr. Prešerna s tem, da so okrasili njegov spomenik z vencem, na katerem so bili trakovi v čeških barvah. Ćez noč pa je zlobna roka od-trgala trakove in večino cvetic. Ni dvoma, da je to pobalinstvo izvršil kak Tevton. Res: ubogi narod, čegar pripadniki se tako pobalinsko vedejo napram znamenitim možem drugih nnrodov !	!
Štajerske vesti.
- Žalostna s m r t. Iz Celja poročajo »Slov. Narodu» dne 2«>. t. m.: «Ravnokar se je raznesel glas, da so znanega Rakuša našli s hčerjo majorja Koppa za Miklavževim hribom ustreljena. Motivi samomora niso še znani, sklepa se pa iz dozdajšnjega njegovega življenja, da so vzrok razne nemoralnosti in denarne zadrege, iz katerih vzrokov je tudi njegov najboljši prijatelj, dr. Beek moral popihati iz Celja. Ustreljenec je od vseh slovenskih slavnostij znan kot Atila, oborožen s kaučukovim bičem. Kakor znano, je njegov naj h ta rej i brat bil zaradi nekega nemoralnega čina nolens-volens spravljen v blaz-
nico, ter da je podobno umrl*. Samomorilec je brat žalostno proslulega celjskega podžupana Rak;.;-..
Vesti iz Koroške.
Nemci — med se boj I Iz Celovca nam pišejo doe 2<>. avg. : Večkrat že se je pisalo o tem, kako »ljubeznivo« delajo med seboj Nemci, oni, ki nam »minder\verthig« Slovencem skozi duri in okna vsiljujejo svojo blaženo nemščino ter »ubenverthig« kulturo! Evo Vam novega dokaza o tem. Dr. Stein-\vender, brezdvomno ena najbistrejših glav med nemškimi liberalnimi politiki, je prišel pri radikalcih stroge in milejše vrste že dolgo v nemilost. Izstopiti je moral celo iz nemške ljudske stranke in sedaj ga napadajo, kjer le morejo. Ali o tem nikakor ne rabijo rokovic. Znak temu je, da so mu Schonererjeve :» Cn-verfalschte deutsehe \Vorte« zadnjič posvetile to-le »pohvalo«: »Doppelgesiehtiger \Vahler-belitgner in \*illach, politisehes Gestnungs-Chamiileon und deutschthumspreisgeberischer Mantelhanger tind Ministeramvarter, Forderor des elericalen Lehrerverbl5dungs-und Cha-rakterverleugnungs-Vereines«. — To zadostuje ! Da-li si g. Steinvender to »diplomo« obesi* za zrcalo, ne vemo: nam pa je v dokaz, kako visoko se je v naših dneh že povspela »die voranleuchtende deutsehe Kultur !« — No, v borbi zoper Slovane se že zopet najdejo — sovražni bratci!
Razne vesti.
Razglednice se lahko pošiljajo z znamko za 3 st., ako je zadaj samo podpis odpošilja-teljev in nič drugih pismenih priobčil, in ako se spredaj prečrta napis »dopisnica«, ter se mesto tega zapiše: »tiskovina«. Kdor torej potuje in je od mnogih strani naprošen za dopošiljatev razglednic, si na ta način lahko prihrani za — tobak.
Gibraltarski predor. Francoski inženir Jean Berlier je izdelal načrt, po katerem bi spojili Evropo in Afriko po podmorskem predoru, pod Gibratarskim prelivom, kjer sta si Zemljini najbliže. Predor bi bil 41 km. dolg. Stroški so proračunjeni na 123 milijonov frankov. Težave tega podjetja ne bi bile večje nego n. pr. pri Ceniskem, Sv. Gothard-skem, Arlberškem in Simplonskem predaru. Omenjeni inženir je izumil nove stroje, s katerimi bi hitreje in ceneje delali, nego na prejšnjih takih podjetjih in bi to velikansko delo izvršili v sedmih letih. Španska vlada podpira ta načrt; marokanskemu sultanu sicer ta namera ne prija, vendar pa upajo, da se ne bode protivil izvršitbi nameravanega predora.	(Pl. Vestnik.)
Žalostna smrt lahkoživca. Minole dni je našla policija v Budimpešti na neki cesti po-starnega moža, ki si je v prenočevanje izbral kup drv ter si potem vpričo policije pognal krogljo skozi glavo. V samomorilcu so spoznali ol-letnega bivšega arhitekta Josipa Mongemanna, ki je pred leti mnogo špekuliral z zemljišči za stavbe ter si s tem'pri-dobil mnogo stotisočev premoženja. Posedoval je 6 hiš in jedno vilo. A bil je slab gospodar, ter je metal denar s periščem okoli, dokler ga niso igra in ženske popolnoma uničile gospodarski in moralno. Udal se je pijači j ter padal vedno niže. Nekaj časa so ga še podpirali njegovi znanci, a končno je bil brez strehe, ter se je ustrelil na zemljišču, ki je bilo nekdaj njegova last.
Anarhist V Spijetu. Minolo nedeljo so v Spljetu aretirali Istrana Lazzarija, na katerega leti sum, da je anarhist. Preiskali so mu stanovanje ter našli več anarhističnih časnikov in pisem, ki mu jih je pisal v Trstu aretirani anarhist S t i p i n o v i c h.
Alkoholisti med živalstvom. Pijanstvo, ta najnevarnejša strast, nima svojih privržencev le med ljudmi, marveč tudi med živalmi. Izmeti ptičev so posebno senice in škorci veliki prijatelji «poštenega požirka*. Ako damo vjetemu škorcu čašo piva, bo svoj kljun po-takal globoko v pijačo ter z veliko ugodnostjo požiral ječmenov sok. Neki škorec, ki je večkrat napravil intimno znanje s pivom, je nazadnje imel tako nagrnenje do »bavarskega*, da je hotel od vsake čaše dobiti svoj delež. Priletel je na mizo, sel na rob čaše ter pil toliko časa, da mu je pivo zlezlo v glavo. V svoji «dobri volji» je potem napravljal razne norosti, a končno se je utrujen spravil v kak kot ter ondi prespal pijanost. Istotako delajo senice. Mej sesalci so k alkoholu najbolj nagnjeni psi in opice. O nekem psu se poroča
ta-le dogodbica : « Vanda* je bil «dijaški pes». | Kakor hitro je došla v običajno krčmo, vrgla 1 se je na «svojo čašo«, t. j. posodo, katero je | krčmar imel postavljeno pod pipo in v ka-; tero je lovil čez tekoče pivo. Pes «Vanda» je pil, dokler ni obležal kakor mrtev. Napil se je tako, da je bil dopolnoma trd in ne-ooČuten celo za udarce in brce. Drugi dan pa je imel navadno poštenega «mačkaStrast; je končno spravila psa v krtovo deželo.
Brzojavna poročila.
Z dvora v Iselilu.
ISCHL 29. (K. B.) Ob 11. uri pred- j pol ud ne je cesar sprejel ministra za vnanje stvari, grofa Golucho\vskega v avdijenci. Grof GoluchoNvski se popoludne udeleži dineja najvišje rodbine, na katerem bo prisoten tudi romunski kralj.
Vojna t južni Afriki. PETROGRAD 28. (K. B.) Odposlanstvo Burov je včeraj odpotovalo od tod.
CAPSTAT 28 (K. B.) Reuter javlja: i Bilka pri Belfastu in Dalma-nuthi še traja. Buller se je polastil Bergendala ter zasedel močno stališče od Dalmanuthe proti severu ; o tem je imel razmeroma malo zgub.
LONDON 28. (K. B.) Reuter javlja včeraj iz Maseru-a: Pri Senekalu in Betlehemu so se pojavila tri majhna burska poveljstva. — Lord Roberts javlja, da je v bitki dne 25- t. m. padlo 5 mož, a 58 jih je bilo ranjenih. Bullerjeve čete so se utaborile tam, kamor so dospele o mraku. — Včeraj je 13 ur od Salisburvja neki tovorni vlak pa-I del x mosta; o tem je 5 oseb zgubilo ž i v -j ljenje.
LONDON 28. (K. B.) «Dailv MaiU j javlja včeraj iz Lourenzo Marqueza : O zad-
■	njem napadu Bullerjevem na stališča Burov ! ob cesti Ermelo-Machadodorp so imeli Buri ! težke zgube ; polovica njihovih topničarjev I je padla. V vojnem svetu prošlega četrtka so j Buri sklenili z 21 glasovi proti (Bolha je j bil proti), da sprejmejo zopet prvotni načrt i ter se umaknejo v Lvdenlmrg. Zaloge, ki so 'jih bili odpeljali z Lvdenburga, so že zopet
vrnili tjekaj.
LONDON 29. (K. B.) Glasom brzojavke v »Standardu« iz Belfasta z dne 27. t. m. drži sovražnik še vedno hribovje na južni strani železnice; s skalovja, od koder je streljal iz pušek na Angleže, so ga pregnali. Buri streljajo iz dveh teških topov na stali-i šče Angležev ter so jih prisilili, da so
■	umaknili svoj train. I J
t staja lia Kitajskem.
SHANGHAI 28. (K. B.) Reuter javlja: ! Inozemski konzuli ne odobravajo razsvetlje-' nja mesta o priliki osvobojeuja Pekinga ter so izjavili mestni upravi, da se ne udeleže razsvetljenja. Tukaj krožijo vesti o važnem ' koraku, katerega so Angleži storili v dolini reke Vangtse.
LONDON 28. (K. B.) Reuter javlja iz : Washingtona, da Zjedinjene države niso po-| vabile nobene velesile na posvetovanje glede ureditve razmer na Kitajskem niti niso one sprejele od kake druge velesile takega vabila.
LONDON 28. (K. B.) Washingtonski dopisnik lista «Morning-Post» javlja včeraj svojemu listu, da je zvedel, da je ruska vlada povprašala pri amerikanskih finančnikih, da-li bi mogla v Ne\vyorku vdobiti posojilo za vojne svrhe.
DUNAJ 28. (K. B.) Glasom brzojavne vesti je ces. ladija «Zenta» prispela v Cifii. — Ces. ladija »Marija Terezija® javlja: Oddelek pod poročnikom \Vickerhauserjem je dne 20. t. m. prišel v Peking. Neki rusko-japonski oddelek je odkorakal iz Pekinga proti severu.
LONDON 28. (K. B.) «Štandard» javlja včeraj iz Shanghaia, da je sedaj dokazano z listinami, da je Yunglu dejanski provzro-čitelj ustaje v Pekingu in Tientsinu, obrnjene proti tujcem, ter da je on pregovoril prinee Tuana, Kvangsija, Li-Ping-Henga in cesarico, da so se pridružili sovražnemu gibanju.
HONGKONG 28. (K. B.) V Kantonu je vse mirno. Trgovske zadruge podpirajo reveže, da bi tako preprečile nemire.
LONDON 29. (K. B.) List »Times« priobčuje to-le brzojavko iz Hongkonga : Semkaj so prispele vesti, da »Črne zastave« neprestano napadajo naselbine na severni reki ter uničujejo lastnino misijonarjev.
LONDON 29. (K. B.) cDaily News» j javljajo včeraj iz Shanghaia: Brzojavka an- j gleškega konzula v Almoju z dne 27. t. m. ! poroča, da so Japonci uravnali top na Yamen |
Toatajev. Položaj da je nevaren. Toataj je protestiral proti temu, da bi izkrcali čete. ker da to nasprotuje, dogovoru s podkralji. Izjavil je, da ne more vzdrževati miru, ako ne umaknejo čet.
Pravda proti Brescijo. MILAN 29. (K. B.) Pravda proti Bre-sciju je danes pričela. Sodišče je odklonilo predloge, da bi se pravda odložila. Brcsci noče ničesar odkriti.
Trgovina in promet.
Uvod v nauk o trgovini.
II. del.
Trgovina z blagom.
Tretji o ti d e 1 e k. Uloga denarja v trgovini z blagom. Kovani in papirnati denar.
(Dalje.)
V	izdajanje bankovcev (not) v nadortie-
1 stilo kovanega denarja pooblašča država bančne zavode ter daj a s tem trgovcem priložnost, da zalagajo (deponujejo, hranijo) svoje kovine (zlato) pri dotični banki ter sprejemajo za nje papirnat denar, ki je priročnejši za plačevanje in pošiljanje iz kraja v kraj. Take note so bankovci v piavem smislu besede, t. j. nakaznice na kovan novec, plačne donosi lcu na bančinih blagajn i ca h, katerih mora biti dovolj, da je mogoče povsod zamenjati note za zlato.
V	državah z dobro urejenim denarstvom i je omogočeno, tla prihaja zlato iz inozemstva
neposredno v banke, kjer ga zamenjajo /a ! bankovce, tudi če še ni prekovano v domači novec. Na drugi strani pa se mora v bankah ; tudi vedno dobiti zlata, če ga potrebujemo za plačila v inozemstvu. Dobro urejena banka : skrbi za to, da hrani vedno zadosten zaklad j zlata, kolikor ga treba /a gospodarstvo države ; ta zaklad nadomestujejo v prometu 1 seveda bankovci. V državi z dobrim denarstvom nikdar znatno ne primanjkuje denarja, pa tudi preveč ga ni nikoli.
Ker pa v nekih dobah v letu (n. ju*, i koncem junija, decembra, v jeseni po žetvi), ! nastaja v trgovini večja potreba denarja, so banke pooblaščene, da izdajajo tudi bankovce, ki niso pokriti z zlatom. To se godi tako, da si banka nabavlja tuenjie ter izposojujejo denar na vrednostne papirje, katere hrani ! potem v zastavi (diskontno in lombardno po-1 slovanje). Dotično svoto (diskontno ali posojeno valuto) odšteje v takem slučaju v bankovcih, ki niso pokriti s kovino, ampak /. menjicarai in zastavami. Ako potrebujejo trgovci več denarja, izdajo več menjic in zastavijo več vrednostnih papirjev in se vsled : tega v prometu pomnoži denar.
O tem izdajanju nepokritih bankovcev i pa ne sme trpeti njih varnost; vsaki čas mo-j ramo imeti prilike, da zamenjamo note za ! zlato. Banka sme torej izdajati take note le i v omejenem številu, sicer pride lahko do I tega, da mora začasno ustaviti (sistirati) zamenjevanje bankovcev. Po dosedanjih izkušnjah računajo, da zahteva le del lastnikov bankovcev ob enem plačilo v gotovini (zlato)
i
I ter zadostuje celo o motenih gospodarskih razmerah (krizah), če je pokritih 33 l/.i do 40 odstotkov izdanih not s kovino (tretjinsko, oziroma dvepetinsko pokritje).
(Pride še.) Denarni trg.
Dne 27. t. m. so znašali stavki za bančne akcepte prve vrste na dunajskem javnem trgu 4 7/i«°/o- Prolongacijski stavki pri bankah so znašali 474°/0, drugod o°/0. Vlog na glavnem zavodu avstro-ogerske banke je bilo za 1*5 milijonov kron, zapadlosti za 2~l\ milijonov kron.
Avstrijski Lloyd.
Rusija je odredila za ladije, ki prihajajo iz Carigrada, 10-dnevno karanteno. Vsled tega parni ki avstrijskega Llovda ne bodo pristajali v Odesi in B itumu ter Ltovd za sedaj ne sprejema pošiljate v v te kraje.
Proti kašlju, S
grliMu. hripavostl, ucadauju alasu, tataru iti ■
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje I
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved* H nikih, učiteljih itd.
Dobivajo se v šbntljicah v Prendinljevl lekarni
v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah H kakor tudi po celi Evropi.	■
Tržaška posojilnica in hranilnica
jegistrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I.
(Slovanska Čitalnica).
n.
Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4" 0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 5 \ 2 0/o, na menjieo po 6°/0 na zastave po 5 1 „0j0.
Uradne ure so: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludue; oh nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki Četrtek od 3—4 po-poludne.
Poštno hranilnični račun 816.004. V/N A/SA/V/VN-
TffiOHtaHa Mtrovana zadruga
z neomejenim jamstvom.
V GORICI, semeniska ul. št. 1., I. nadstr.
——-
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki s. nalože za najmanj je«lno leto po f>°/0, navadne po 41/a°/o ,n vloge na Con to - corrent po 3.6(J°/0. Sprejema hranilne knjižice družili zavodov bi*ez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Kentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.1o°/0.
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.3G<>.
Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
XXXXXXXXXXXXX30CX
M. AITE
Trgovina mani takt urnega blaga
Trst. — Via Nuova — Trst.
vogal Via .S. Lazzaro št. S.
Last mi je javiti slavn. občinstvu in ceni. odje maleem, da sem prejel bogat izbor raznovrstnega i blaga za spomlad in poletje in sicer i črne in barvane usovij. za moške obleke; velik izbor snovij za ženske I kakor: saten, perkal. pike za obleke in bluze v lepih ' risanjih. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, maje. ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti: bele in barvana zagrinjala na meter in gotove.
Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke.
Naroćbe za moške obleke po meri z največjo očnostjo in natančnostjo.
Velik izbor blaga za zastave in narodnih trakov za društvene znake.
Vse po najnižjih cenah.
Nadejaje se tudi v prihodnje podpoie cen 1 odjemalcev in si. občinstva, beležim se najuljudnej
M. Aii a,
v V VVVV v WW A A/^ A A A AA Aa A A AA
Nikaka skrivnost ni več,
da s: napravi vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po francoskem zistenm s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za po 5 litrov likerjev : Tro-pinovec. Absint. Vermut. Ruski pelinovec, Češki liker. Kimel po 80 kr.: Siivovec, Rum. Češnjevec. Alaš. Alpski liker po 85 kr. in Konjak. Benediktinec. Char-treuse. Pilzenski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštno nakaznico : po poštnem povzetju 10 kr. več Vsaki pošiljatvi pri-denem navodilo kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, se cene mnogo znižajo.
Anton Rukavina
TRST - Via Belvedere št. 23. - TRSTj
Stenografa in pisarja
j sprejme takoj <lr. Matej Pretim*.
|advokat v Trstu. Via Cassa rti lii-sparmio stev 7.
L A VI J Aa
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
sklepa
zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, pokojnine in različna zavarovanja.
^5-letni mož zagotovi proti četrtletni zavarovalnini K. 6*4-2 zaostalim svojim K. lOOO*—, plačilno takoj po njegovi smrti ali pri doživetju 60. leta. Po petletnem plačevanju zmanjinje se zavarovalnina za dividendo.
Najugodnejši pogoji. Ves dobiček pripada členom.
V poslednjih letih izplačano je bilo 10 odstotkov zavarovalnine.
Izplačana dividenda..................K 716.541.28
Reserve in fondi....................K 20,579.494-88
Dosedanja izplačila ..................K 62,922.942-86
Pojasnila in tarife radovoljno pošilja
generalno ravnateljstvo banke „Slavije" v pragi
na Havličkovem trgu, kakor tudi nje generalni zastop v Ljubljani.
* K
n
K
n
K K K K
k n
K *
n n
n
H
K *
xxxxxx><xxxxxxxxx
F I L I J A L K A
c. Kr. m avstr. kreditnega zavofla
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila.
V vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz 21«0,,
30- rt rt i" ii
V napoleonih na
30-dnevni odkaz 2" „° c 3-mesečni _
rt 21 ''
1*1
m
Omnibns k vsakemu vlaku.
Mii fCdtel SllŠak Kavama
Obed po 1 krono. — Večerja po 60 vin.
Poleg abonementov je podpisano ravnateljstvo uvedlo tudi izdajo blokov, veljavni!« za željeno dobo za obede po ceni ene krone. Vsak dan raznovrsten in obilen menu.
Izborna bela vina 1% slavnoznnnih kleti prav. grofa Nikole Podrinskega v Zagrebu.
DomaČe vino prve vrste iz Meje jc vedno v veliki izbori liter }»<> 1 K. 20 vin.
Dalmatinska najizbranejša vina v butilj ah po vin. 4(1, 60 in 1 K.
Opozarjajo se p. n. gospodje obiskovalci posebno na slovite marke Solinsko in Kastelanski Crljenak. Pristna Vodica iz Bakra, lastnega pridelka, po '2 K. butiljka.
Plzensko pivo iz prve delniške pivovarne v Plznu po
tU vin. liter.
RAVNATELJSTVO.
Elegantne sobe od K 1.20 naprej. Velika dvorana za koncerte in gledališke predstave
Električno razsvetljen vrt. Balincanje in Lawn-Tennis.
Omnibus k vsakemu irlaku,

na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stooijo p.ove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija. 2S. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2° „ na vsako svoto. V napoleonih
brez obresti.
Nakaznice
na Dunaj, Prago, Pešto. Brno. Lvov, Tropave, Reko kako v Zagreb, Arad, liielitz, Gablonz. Gradee Sibinj, Inomostu, Czovec. Ljubljano, Line, Olomcu, Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku 1°0<) provizije. Inkaso vseb vrst pod najumestnejšimi pogoji. Preduj mi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu. Parizu, Berolinn aH v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali areberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena piimerao zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokili. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu. Zaloga likerjev v so<IMh
Perhauc Jakob
in buteljkah.
ulica Acquedotto 8 Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Kreme.
DaIa O n I If FVnn imagostilno v ulici Ireneo
ruiuoniK rrdii št. 2jtoči i9trs,ko? dal_
matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obuvala.
Rphfir Pfttpl* ul'Ca RiborS° št Velika ■ ■»'■■lAl I vlul zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
Pekarne in sladeiearne.
Gimnazijski konvikt
Benediktinske ustanove pri Sv. Pavlu na Koroškem. Polletna penzija 280 kron.
Javni višji gimnazij.
Pojasnila daje predstojništvo konvikta. Rok za vsprejemiio
skušnjo: 17. september.
H. Stibiel
HERA PROMETHEUS
Piazzetta S. Giacomo št. o 'Corso> filijalka ulica Riborgo 1">. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort. kroknndov, konfetov, raznovrstnih sladČiČ v kosih in v škatljicah. finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste 111 druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen lin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročila franko na dom in trgovcem v razprodajo.
DELNIŠKO DRUŠTVO ZA APNENI OGLJIK IN ACETILENSKI PLIN Ni D JN - J J
Izvršuje napeljave za razsvetljavo s plinom in. acetilenskim plinom
za zasebnike in mesta v kakoršnjih si bodi številih plamenov.
Točno delo z jamčenjem za nepomankljiv učinek.
ŠEST ZLATIH KOLAJN
Zlata kolajna Beriin 1898	Zlata kolajna Budapesi	1899
99	» » Schiedam Haag »
» Vratislava »	» » Monakovo
Izvršenih '2000 napeljav za	zasebnike v vseh delih sveta.
Centralne napeljave v delovanju s približno 15000 plamenov.
Čistilni in sušilni zistem klasom pri t i legij a nemškega cesarstva št. l»s.7«2 iu 1(^.244. ki zadošča najstrožjim zahtevam, se je dejanski uporabil z najodllčiiejšimi uspehi.
Apneni cgliK najprve vrste, Iti daja največ piina, se prodaja po ugodni! cenafi. Glavni zastopnik
za Istro, Goriško, Trentinsko, Dalmacijo, Kranjsko, Italjansko, ter angle/.ko Indijo
EDVARD TURECK V TRSTU.
lak. Perhauc
svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna
Kava rne.
^ Anton Šorli
priporoča svoji kavarni »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so v<i slovenski in mnogi drugi časniki.
U «
K
S
Trgovci.
Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega mani takt urnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
Fran Hitty
Muha Josip
Oirlje 111 drva.
v ulici del
Torro štev. 12 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim !

Pozor perice!
perilo, okrožnike, pohištvo, podove, stopnice itd. itd.
„ABLUVIA"
(milasta razku/Ijlva soda)
ki je ekonomična, zdravilna ter prihrani na času in delu.
Rabi se jo povsod namesto sode in mila.
Rabi j iva tudi z morsko vodo.
Navodilo, kako jo je rabiti in prodaja na ilebelo se
na 1 Kij a v
ulici S. Caterina šfcv. 5.
Pohištvo.
S Prva slovenska i t,
pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročite po ; načrtu. Pelo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim - Andrej Jug v Trstu ulica š. Lucia \ J i (zadej c. kr. deželne sodnije.i
Slovenec
priporoča svojo veliko pradajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega po-j hištva in popravljenje istega po cenah ki zadovolje gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske »e priporoča Ivan Cink, ulica S. l>aniele št. *_>.
Voščene sveee.
J KOnaČ sve<:'5ir v Gorici ulica S?v. Antona j	H	št. 7 izdeluje sveče iz pristnega
! čel»elne^a voska. Za pristnost jamči s	k. Za
j obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbni-tvom ter slavnemu občinstvu.
Na drobno se prodaja v vseh drogerijah in prodajalnicah jestvin.