PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	AA v.
Abb. postale 1 gruppo	• (jCOfl VU lir
Leto XXVHL Št. 187 (8288)
TRST, sreda, 9. avgusta 1972
PRIMORSKI DNEVNIK Je zadel Izhajata v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI 'DNEVNIK pa 28. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. BU je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PRIČETEK PONOVNE RAZPRAVE 0 VLADNEM DEKRETE V ZBORNICI
LEVICA OPOREKA VLADNE PODATKE 0 IZDATKIH ZA VIŠJE POKOJNINE
Polemike in različni komentarji zasedanja demokristjanskega vsedržavnega sveta
RIM, 8. — V poslanski zbornici se je danes popoldne pričela tazprava o vladnem dekretu o pokojninah na osnovi posvetovalnih •telišč obeh komisij, na katerem je vlada izsilila svoj sklep, da se °bnovi sporni prvi člen dekreta v prvotni obliki in da se torej (•vrnejo vsi popravki, ki jih je pa rlament odobril.
Razprava v poslanski zbornici bo Oekaj daljša, kot so to predvide-'J*li, saj so se tako socialisti kot komunisti poslužili možnosti, ki •'m jih nudi pravilnik in so vpisali v«čje število govornikov. Vendar P« pričakujejo, da bodo jutri že Rlasovali.
Za večino je danes poslanec Bian-Ponovil že znano tezo, da pred-v)deva odobreni popravek zakona J’"ji izdatek 4.543 milijard lir do l9?5. leta.
Predstavnik komunistične skupine Macaluso pa je dejal, da so po-VSem lažnjive trditve o tako vitkih izdatkih in je med drugim navedel, da je včeraj v komisiji Poslanske zbornice bil govor o razlienih številkah. Na vsak način
Tajnik
Forlanl
P? znaša celo teoretično, na osno-Dodatkov vlade, predvideni izda-do 1975. leta okrog 3 milijarde Pr- Ta sredstva bi jih prav lahko wbili, če bi izkoristili rezerve INPS. P°, gre v bistvu za neizkoriščene Popevke zaposlenih in če bi zavarovalna ustanova manj zapravlja-,a- V bistvu pa gre za dejstvo, da P1 država kai kmalu ponovno po-J^a omenjena sredstva v obliki r^kov, saj bi se občutno zvišalo "°Praševan je in ima torej odobre-y .Popravek poleg socialnega tudi azen gospodarski učinek.
Socialista Zaffanella in Giovanar-vj Pa sta ugotovila, da so podatki j a^e netočni in da ne gre za po-rrke. temveč za politično voljo ade kako reševati resna gospo-arska in politična vprašanja. Vla-, in njena večina noče sodelovati socialisti, ko so zahtevali, da se • en dekret pretvori v dekret pre-VeHr*11’	v r°ku onefia lota iz-
n>i preureditev celotnega pokoi-, nskega sistema. Pri tem ie tudi •tveno, da se vlada izogiba raz-*ynrov s sindikati, j^gaključki vsedržavnega kongresa so povsem logično še vedno ospredju komentarjev in splošne - tornosti rimskih političnih kro-Logično je tudi. da so ko-bistveno različni, saj neto'®1'! poudarjalo odločen nastop Pa kot priznanega voditelja kar-{p ® levice in dejstvo, da je moral teni pod pritiskam levice svoj hj/’0r znatno omiliti ter končno za-'tev Pojav kritik Andreottije vla-
DANES
— :
'
«4 ar,izanska ofenziva, ki traja že Vj», • aprila, se je od Južnega kje nai,,a razširila na Kambodžo, Pd/l*.0 se morale vladne čete
** iz s,rateško zel° vaine9a h,eda Kompong Trabek na cesti V s 9aigonom in Pnom Penhom.
.ai9onu je kolaboracionistični botr ®dn,k Va" Thieu v b°i° z l)0nani° opozicijo uvedel nov za-tpj tisku, ki dejansko prepredli. Shajanje vseh nerežimskih
yViikov.
H0v p0*lanski zbornici se je po-V|ad 0 razvnela razprava okrog koiV®93 zakonskega dekreta o po-H0 'nab. ki ga je zbornica bistve-l'im»i°Pravila' tako da znaMo m'-da , JJ? Pokojnine 35 tisoč lir. Vla-Povii	n' sredstev in da ta
4.Soq k b° dosegel 1975. leta kar *Poz' £1^iard Hr, čemur pa leva Ifijj '9® z argumenti oporeka in »r6j , je znesek mnogo nižji, da (ki * Va so *ak° v rezervah INPS d», ‘°.v bistvu vplačani prispevki ti»w n,b ljudi), vlada pa Ima na »t»vB. "Piiiord neizkoriščenih sred-kojni'n končno, da pri višjih po-^ ne gre samo za socialni ksr ki	za gospodarski poseg,
1j,	1 ta sredstva okrepila notra-
s Povpraševanje.
diem * * * * v vi.®dno se čujejo različni ko-Qa ar,i ° zasedanju vsedržavne-laostrl?*c KD’ ki s® i® končal z »tr,nL; V |° notranjega razkola v And. 1 z ošibljenim položajem ti teieot,'ieve vlade, ker so se pro-» . . formuli in za sodelovanje Vid-.Clalisti izrekli tudi nekateri hji^i o®ntristični prvaki in med
“umor ter Colombo.
de s strani Rumorja in Colomba.
Drugi pa seveda na veliko počrtu-jejo dejstvo, da je levičarska struja »base* sicer glasovala proti An-dreotti.ievi vladi in prvem odstav-
ku resolucije, hi je obravnaval to vprašanje, da pa je odobrila poročilo Forlandja in kar je najvažnejše, da je njen predstavnik De Mita umaknil ostavko na mesto namestnika tajnika stranke.
V bistvu so točne obojne ocene, Oziroma gre za tipično stanje znotraj KD, ko se zaostrujejo spori med strujami in poglablja razkol
v stranki in ko bodo nujno prišla vsa sporna vprašanja na dnevni red na kongresu stranke, ki ho januarja prihodnjega leta. Delno bo prišlo do ponovne politične razprave demokristjanskega »parlamenti-ča» ponovno v jeseni, ko bodo določali kongresni pravilnik. Za sedaj pa se Andreottiju ni treba bati resnejših posledic za njegovo vlado, čeprav pa je po drugi plati tudi jasno, da njegova centristična vlada iz tega zasedanja izhaja znatno ošibljena, saj sedaj tudi uradno ne uživa podpore dobre tretjine lastne stranke, čeprav se bodo predstavniki te tretjine v parlamentu držali strankine discipline.
Težji je trenutno položaj za tajnika stranke Forlanija, ki bo moral jutri nadomestiti predstavnika levice Gullottija, ki je podal ostavko na mesto namestnika tajnika in kar spada v pristojnost strankine direkcije. Forlani mora namreč upoštevati zapletene notranje odnose struj, ko ni lahko izbrati novega kandidata, ki bi bil všeč še preostalim strujam, ki so zastopane v tajništvu.
Danes so objavili občutno skrajšano besedilo Forlani jevega odgovora na izvajanja različnih članov na zasedanju vsedržavnega sveta KD. V odgovoru je bil tajnik KD načeloma oprezen in je zagovarjal Andreottijevo vlado s stanjem nujnosti, češ da ni bilo druge izbire. Nato je ponovil znano tezo o ponujeni vladi v petih ter analiziral odnose z vsemi možnimi partnerji KD. pri čemer je pretežni del izvajan,, posvetil razpra-
vi s socialisti. Do njih je bil spravljiv. saj je priznal, da so v težavnem položaju, da pa so nujna stvarnost za demokratično ravnovesje v državi, sila ki izraža ljudske interese in ki se bori s težavami, da najde svoje demokratično in avtonomno ravnovesje. Forlani je nadaljeval, da niso nikoli rekli, da obstajajo neprenostljiva nasprotja s socialisti ter da se dobro zavedajo vseh težav ter tudi pomembnega prispevka PSI pri dosežkih v preteklosti.
Poslanec PSI Querci (ki spada v skupino Bertoldija) je ugotovil
v zvezi z zasedanjem vsedržavnega sveta KD, da so na njem o-bravnavali vsa ključna vprašanja, ki jih je treba razvozlati, da se obnovi levi center. Podčrtal je dejstvo, da je med razpravo prišlo iz različnih krogov večine v KD do izraza želja, da se obnovi razgovor s socialisti, vendar pa so pri tem vstrajali na starih shemah in ponavljali staro geslo o »demokratičnem izzivu* v odnosu na komuniste.
Odložena skupščina delničarjev RAI
RIM, 8. — Na današnji skupščini delničarjev RAI bi marali sklepati o imenovanju nekaterih članov upravnega sveta. Ker pa tega vlada še ni odobrila, kot to določa člen 6 konvencije so sklenili, da bodo razpravo preložili.

* ?•.
....... ...'.v.	, . , .AaaaA
Pripadniki 4. enote južnovietnamskih osvobodilnih sil med bojem za Quang Tri.
namska agencija VNA.
Sliko je objavila severnoviet-
..............................................
NOV USPEH OSVOBODILNIH SIL V INDOKINI
Partizanska ofenziva v vzhodni Kambodži Kolaboracionisti bežijo iz Kompong Trabeka
S pomočjo tankov so partizanske enote vdrle v mesto - Neuspešen poseg ameriškega in sajgonskega letalstva - Sajgonski režim odpravil svobodo tiska
SAJGON, 8. — Ofenziva osvobodilnih sil, ki v Južnem Vietnamu traja že tri mesece in pol, se je danes razširila tudi na Kambodžo. kjer so čete generala Lon Nola doživele pravi polom. Združene sile kamboške enotne fronte in južnovietnamske FNO so namreč zavzele mesto Kompong Trabek ter prisilile kaloboracioniste k begu.
Mesto, ki so ga partizani zavzeli po silovitem napadu s pomočjo velikega števila tankov, leži na področju tako imenovanega «Papiginega kljuna* blizu mejo z Južnim Vietnamom. Sporočilo o begu vladnih čet je dalo kamboško vojaško poveljstvo, ki seveda trdi, da je šlo za «taktični umik* ter da so se vladne enote zbrale zahodno od Kompong Trabeka, da bi se «bolj učinkovito uprle sovražniku*. V boj za mesto je poseglo tudi ameriško letalstvo, nato pa še sajgonska letala in pehotni oddelki, ki pa niso mogli ustaviti partizanskega napada. Mesto je izredne strateške važnosti, saj je med drugim prav na sredi poti med prestolnicami Sajgonom in Pnom Penhom. Cesta je sedaj za promet zaprta.
Ameriško in sajgonsko poveljstvo
je predvsem presenetilo zelo veliko število tankov in oklepnih vozil, s katerimi so razpolagali partizani. Tako masovne prisotnosti tankov še niso zabeležili na južnih bojiščih, več sto kilometrov daleč od se verno vietnamske meje. Američane je to presenetilo tudi zaradi tega, ker so poročila njihove obveščevalne službe trdila, da po blokadi se-vemovietnamskih pristanišč partizanom primanjkuje goriva.
Partizanska ofenziva na kamboško - južnovietnamski meji ogroža tudi druga kamboška centra, Prej Ven in Svaj Rieng. S svojo ofenzivo so partizani praktično zaprli vladnim četam pot do celotnega področja delte Mekonga. Položaj je za kolaboracioniste izredno dramatičen, kot priča tudi dejstvo, da je sam kamboški predsednik Lon Nol odšel danes v Neak Luong, kjer je baza skupnega kamboško - južno-vietnamskega poveljstva.
Boji se nadaljujejo tudi okrog Quang Trija, kjer pa se položaj v zadnjih urah nd bistveno spremenil. Leteče tdnjave so spustile na mesto kakih 600 ton bomb, partizansko topništvo pa je obstreljevalo položaje sajgonskih čet. Trdnjava v
Konferenca neuvrščenih v Georgetownu
GEORGETOWN, 8.	— Ministrski
predsednik Gvajane Forbes Burnham je odprl danes v Georgetownu zasedanje zunanjih ministrov neuvrščenih držav. Konferenca bo trajala štiri dni ter bo proučila vlogo neuvrščenih po novih perspektivah, ki jih je odprl proces pomiritve med velesilami. Zasedanje poteka v prostorih univerze glavnega mesta Gvajane ob prisotnosti delegatov 64 držav.
V svojem uvodnem govoru je ministrski predsednik Gvajane opozoril, da težnja k pomiritvi v Evropi še ne pomeni začetka preokreta k miru.
Ugotovil je, da so se v nekaterih predelih spori še zaostrili, poleg tega pa je opozoril na dejstvo, da velesile težijo k monopoliziranju pravice, da odločajo o svetovnih problemih, ki pa zanimajo vse države in ne samo nekatere. Med te probleme je Burnham na prvem mestu navedel razorožitev ter obsodil nenehen razvoj vedno bolj modernega in smrtonosnega orožja v arzenalih supersil. Glede vloge neuvrščenih v svetu, ki se nenehno razvija. je Burnham dejal, da morajo neuvrščene države aktivno sodelovati v prizadevanjih, da bi okrepili mi-
rovne perspektive. Pomiritev se ne sme omejiti le na Evropo, ampak mora zajeti ves svet, je zaključil ministrski predsednik Gvajane.
Na dnevnem redu konference so številna pereča vprašanja, kot so razorožitev, vojna v Indokini, bližnjevzhod-na kriza, načrt o ustvarjanju tako-imenovanih »mirovnih področij* (na primer v jugovzhodni Aziji in v Indijskem oceanu) ter perspektive za bodočnost politike neuvrščenosti.
(Na sliki: univerza v Georgetovvnu, kjer zasedajo zunanji ministri neuvrščenih držav).
središču mesta je trdno v rokah osvobodilnih sil; kaže, da so Saj-gonci vsaj za sedaj opustili poskuse, da bi jo zavzeli.
Po vojaških polomih zadnjih mesecev je postal položaj sajgonskega predsednika Van Thieuja še bolj trhel. Na čedalje krepkejše napade notranje opozicije je sklenil odgovoriti s politiko «trde roke*. Medtem ko se sajgonski zapori polnijo, je Thieu udaril tudi po opozicijskem tisku z novim zakonom, ki predvideva, da morajo dnevniki vložiti pri državni blagajni vsoto okrog 30 milijonov lir kot jamstvo za odplačilo morebitnih glob. Po uvedbi tega zakona sta marala dva opozicijska dnevnika prenehati izhajati. Oba dnevnika sta podpirala generala Van Minha, ki se je lani umaknil z volilnega boja na predsedniških volitvah, ko je sprevidel, da predsednik Thieu namerava preprečiti njihov redni potek.
To je nov in verjetno odločilni udarec za opozicijski tisk v Sajgo-nu. Že pred nekaj meseci je Thieu prekinil vladno pomoč vsem dnevnikom. ki niso navdušeno zagovarjali njegovega režima. Po tem ukrepu je skoraj polovica južnovietnamskih dnevnikov prenehala izhajati.
Če se Thieu ubada z velikimi težavami, se je tudi njegov gospodar Nixon znašel pred naraščajočim odporom proti njegovi vietnamski politiki. Potem ko je včeraj ustanova Gallup objavila rezultate preiskave javnega mnenja, po katerih se več kot polovica Američanov nagiba k demokratski stranki ter meni, da je Vietnam najresnejši problem za ZDA, se tudi v republikanski stranki širi nezadovoljstvo in nasprotovanje proti politiki Bele hiše v Indokini. Po znanih glasovanjih senata in predstavniškega doma, ki sta zahtevala umik vseh čet ZDA iz Vietnama, je danes republikanski poslanec Donald Riegle obtožil Nixona, da ni izpolnil obljub, ki jih je dal med volilno kampanjo pred štirimi leti, po katerih naj bi napravil konec vietnamski vojni. Riegle je ugotovil, da je Nixonova vlada v zadnjih treh letih izdala za vietnamsko vojno skoraj 60 milijard dolarjev, medtem ko jih je Johnson v štirih letih porabil le malo več, 69 milijard. Nixonov mirovni načrt — je dejal poslanec med tiskovno konferenco — bi morali pravzaprav imenovati vojni načrt. To je zares neverjetno glede na dejstvo, da si je Nixon prevzel obvezo končati vietnamsko vojno.
Riegle je ugotovil, da je Nixon sicer umaknil iz Vietnama skoraj pol milijona mož, njegova politika pa je istočasno povzročila med a-meriškimi vojaki 20 tisoč mrtvih, 109 tisoč ranjenih, 70 ujetnikov in 467 pogrešancev.
Sodna preiskava proti Jane Fonda zaradi izjav po hanojskem radiu
VVASHINGTON. 8. — Ameriški departma za pravosodje je začel preiskavo proti filmski igralki Jane Fonda zaradi njenih pacifističnih izjav po hanojskem radiu med obi skom v Severnem Vietnamu Igral ka, ki je bila :ned 8. in 22. ju-
lijem v Hanoju, je ob oovratkn v ZDA priznala, da ie skoraj vsak dan govorila po kraievnem radiu v oddajah, namenjenih ameriškim pi'< tom. zanikala pa ie. da bi pozvala vojake, naj ne ubogajo ukazom.
Da bi lahko sodno postopal proti igralki, je departma za pravosodje privlekel na dan star zakon iz leta 1940. ki predvideva deset let zaporne kazni za vsakogar, ki bi pismeno ali ustno »negativno vplival na lojalnost, moralo in disciplino oboroženih sil*.
Fischer in Spasski prekinila v 40. potezi
REYKJAVIK, 8.	- Dvanajsto
partijo med Spasskim in Fischerjem so prekinili po 40 potezah. Partija je bila precej izenačena, čeprav je Fischer po začetni negotovosti prevzel pobudo in pridobil majhno pozicijsko prednost, ki pa verjetno ne bo zadostovala, da osvoji točko.
Tako je potekala do prekinitve, ki je kot vedno nastopila po 40. potezi;
1. c4, e6; 2. Sf3, d5; 3. d4, Sf6; 4. Sc3, Le7; 5. Lg5, h6; 6. Lh4 0-0; 7. e3, Sb7; 8. Tel, c6; 9. Ld3, dxc4; 10. Lxc4, b5; 11. Ld3, a6; 12. a4, bxa4; 13. Sxa4, Da5+; 14 Sd2, Lb4; 15. Sc3, c5; 16. Sb3, Dd8, 17. 0-0, cxd4; 18. Sxd4, Lb7; 19. Le4, Db8; 20. Lg3, Da7; 21. Sc6, Lxc6; 22. Lxc6, Tac8; 23. Sa4, Tfd8; 24. Lf3, a5; 25. Tc6, Txc6; 26. Lxc6, Tc8; 27. Lf3, Da6; 28. h3, Db5; 29. Le2, Dc6; 30. Lf3, Db 5-31. b3, Lel; 32. Le2, Db4; 33. La6, Tc6; 34. Ld3, Sc5; 35. Df3, Tc8; 36. Sxc5, Lxc5; 37. Tel, Td8; 38. 1x4, Dd2: 39. Tfl, Lb4; 40. Lc7, Td7.
ENOTNA RESOLUCIJA VSEH SKUPIN
Dolinski občinski svet soglasno obsoja atentat
Zahteva po povrnitvi škode občanom in po varnostnih ukrepih, da se zajamči varnost prebivalstva - V resoluciji se ugotavlja, da je atentat imel jasno fašistično obeležje
Na včerajšnji izredni seji je dolinski občinski svet soglasno sprejel resolucijo, v kateri obsoja atentat na naftovod, zagotavlja oškodovanim občanom vso tehnično in pravno pomoč, od podjetja SIOT zahteva, naj prekine gradnjo novih rezervoarjev in nadaljnje širjenje samega naftovoda, dokler ne bo ustrezna strokovna komisija preučila lokacijo naftovoda in vse varnostne ukrepe, ki so potrebni, da se zajamči varnost prebivalcev in njihovega imetja.
V svojem poročilu, pred odobritvijo dokumenta, je župan Lovriha orisal napore občinske uprave, ki se je morala znajti sama spričo površnosti državnih oblasti v Trstu. Za občinski svet v Dolini je atentat imel, ne glede na to, da je istovetnost krivcev še neznana, nedvomno fašistično obeležje, saj je bil namen zločincev obuditi v naših krajih napetost, ki nasprotuje splošni težnji po sporazumevanju med narodi.
Resolucija, ki so jo svetovalci KPI, PSI, PSDI, KD in SSL odobrili na predlog občinskega odbora, se glasi:
Občinski svet občine Dolina, zbran na izredni nujni seji
Izraža svojo odločno obsodbo nad zločinskim atentatom na naprave naftovoda, atentatom, ki samo zaradi raznih ugodnih okoliščin ni imel hujših posledic;
Zahteva, da bi prišlo do čimprejšnjega razkrinkanja krivcev in da bi jih zgledno kaznovali;
Odklanja vsako povezavo in poudarja globoko nasprotovanje delavskega razreda in tukajšnjega prebivalstva do podobnih dejanj in obsoja teroristično dejanje, ki se kaže v zadnjem času v raznih atentatih s strani fašistične reakcije na vsem ozemlju italijanske republike in še posebej v naša deželi z očitnim namenom, da ustvari napetost in aiarmistično stanje med obmejnim prebivalstvom in tako vsili avtoritarno usmeritev v naši državi ter prepreči nadaljnji demokratični in družbeni razvoj delovnih ljudi;
Meni, da taka dejanja spodnašajo prespektive nadaljnjega ekonomskega razvoja v pokrajini in preprečujejo ustvaritev novih gospodarskih dejavnosti;
Potrjuje odločno voljo vsoga prebivalstva občine, da zlomi spiralo nasilja, bi je ustvarilo iz tega področja eno glavnih postojank fašističnih provokacij in ponovno potrjuje budnost In angažiranost Slovencev in Italijanov občine Dolina, da bodo spoštovane osnovne pravice svobode in demokracije, kot jih jamči ustava;
Poudarja odgovornost vodstva naftovoda zaradi pomanjkanja primernih varnostnih ukrepov pri napravah, ki bi zagotavljale varnost prebivalstva, kar je občinska uprava stalno zahtevala od realizacije naftovoda;
Izraža svojo prisrčno zahvalo gasilcem iz Trsta, Vidma, Milj in drugih področij F,—J. k., iz Veneta in Lombardije in vsem, ki so sodelovali pri gašenju požara in so s pogumom in nesebičnostjo postavili v nevarnost tudi same sebe;
Izraža nadalje svojo iskreno hvaležnost krajevnim upravam miljske, tržaške in zgoniške občine, ter upravam raznih ustanov, organizacijam, sindikatom, političnim stran kam ter zasebnikom, ki so plemenito ponudili svojo pomoč dolinski občini v skrbi za prizadete družine, ki jih je ogrožal požar.
Občinski svet občine Dolina pooblašča nadalje občinski odbor:
a)	da čimprej skliče javna zborovanja v posameznih vaseh z namenom, da se seznani s posledicami zločinskega dejanja, in izve za mnenje in nasvete občanov;
b)	da s pomočjo Pokrajinskega kmetijskega nadzomištva in drugih pristojnih organov izvede na ustreznih anketnih obrazcih popis prizadejane škode ter stroškov, ki so jih občani imeli zaradi atentata;
c)	da primemo poseže pri krajevnih državnih oblasteh in deželnem odboru za dosego jamstva, da bo povrnjena škoda, ki so jo utrpeli občani in uprava;
d)	da zahteva pri prefekturi in pristojnih ministrstvih, naj SIOT prekine gradnjo novih naprav oziroma prepreči njihovo dejavnost, dokler ne bodo znani rezultati dela posebne komisije izvedencev; da Imenuje komisijo izvedencev, ki naj preuči iz tehničnega vidika vse posledice atentata in naj predlaga vse predhodne ukrepe, za katere naj se podjetje SIOT obveže za zaščito varnosti prebivalstva.
e)
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllliiiiMiiiiillllllllllimilliliiiiiiiiilliiinillllllllllllllllllllMIIIIIIIIlIllMiiMlIlIliiiiiMiiiiliiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiug
V ZVEZI Z NOVIM KITAJSKIM ATLASOM
Sovjetsko-kitajska polemika o celotnem mejnem področju
Ostre obtožbe moskovskega dnevnika «/zvestja»
MOSKVA, 8. — Povsem nepričakovano je prišlo do živahnih polemik med Sovjetsko zvezo in Kitajsko, ko je vladni list «Izvestja» zelo ostro kritiziral nov atlas, ki so ga objavili na Kitajskem. Atlas se imenuje »Atlas miru*, moskovski dnevnik pa pravi, da je v resnici atlas sovraštva, ker vzbuja v kitajskem ljudstvu sovraštvo.
Na videz gre za običajno nedolžno geografsko publikacijo, dejansko pa vsebuje atlas »absurdne zahteve*, fal-sificira zgodovino itd. Izvestja pravijo. da kitajska zahteva celotno Mongolijo, dobršen del Kazakstana in večje predele Turkmenije, Uzbekistana in Sibirije.
»Izvestja* utemeljujejo sedanje meje z zgodovinskimi razlogi in pravijo, da so povsem zakonite ter da ni mogoče razumeti, zakaj Kitajci zahtevajo sovjetsko ozemlje, na katerem žive sovjetski ljudje. »Izvestja* pravijo, da se s tem ustvarja umetno ozemeljsko vprašanje, ki ruši dobre sosedske odnose.
Celotne kitajske zahteve se nanašajo na preko mibjon in pol kv. km ozemlja SZ. Kitajci utemeljujejo svoje zahteve, češ da gre za predele, ki jih je carska Rusija nasilno vzela in prisilila Kitajsko podpisati nepravične pogodbe. —
Palestinci kritizirajo nameravano združitev med Libijo in Egiptom
BEJRUT. 8 — Glasilo Organizacije za osvoboditev Palestine »Palestinska revolucija* javno kritizira nameravano združitev med Li bijo in Egiptom v članku uradnega glasnika organizacije Karela Nas-serja. članek govori o »površnih združitvah, ki so bile vsiljene množicam brez njihovega posvetovanja*. List dodaja, da »združevanje med arabskimi državami ne more pa
domestiti boja ter se omejevati na prazne formule brez vsakršne prak tične veljave*. Palestinsko glasilo sicer ne omenja izrecno Egiota in Libije, vendar je jasno da je komentar namenjen dogovoru med Sadatom in Gedafijem.
PRAGA, 8. — Agencija Četeka je sporočila, da je bil za poveljnika sovjetskih oboroženih sil na Češkoslovaškem imenovan general Tje-nišev, ki je zamenjal generala Ma-jorova.
Sabata obsojen na 6 let in pol zapora
PRAGA, 8. — češkoslovaška tiskovna agencija ČETEKA je sporočila da so v Brnu obsodili Jaroslava Sabato na šest tet m pol zapora.
IZREDNA SEJA DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA PO ATENTATU NA NAFTOVOD
Občinski svet v Dolini nasprotuje novim cisternam in zahteva namestitev ustreznih varnostnih naprav
Poročilo župana Lovrihe o delu odbora, s katerim so soglašali svetovalci KD in PSDI - Oster (napad SSL na delo občinskega odbora, kateremu očita, da je ukrepal prepočasi in nedosledno
Da bi ocenil položaj po atentatu in požaru v dolinskem naftovodu se je snoči sestal na izredni seji dolinski občinski svet, ki je po daljši razpravi soglasno odobril resolucijo z obsodbo atentata, za katerega trdi, da ima izrazito fašistično obeležje in da skuša ustvariti v naših krajih umetno vzdušje na petosti. Sledilo je imenovanje posebne strokovne komisije, katere namen je proučiti posledice atentata in vsiliti, kolikor je to mogoče, upravi podjetja SIOT, uresničitev novih, ustreznih varnostnih naprav. Dotlej pa dolinski občinski svet zahteva, naj pristojni državni organi in ministrstva izposlujejo prekinitev gradnje novih rezervoarjev. Celotno besedilo resolucije objavljamo na prvi strani.
V začetku seje, ki so se je udeležili skoraj vsi svetovalci, je župan Dušan Lovriha prebral poročilo, v katerem je nazorno opisal delo, ki ga je občinski odbor opravil od trenutka, ko so pri cisternah
Avtomobilistom in izletnikom
Lani so v naši deželi 603 gozdni požari uničili 3.963 hektarov površine.
Da bi preprečili nepotrebno uničevanje gozdnega bogastva, poškodovanje tal. pomor divjih živali ter znakaženje pokrajine, vas pozivamo da spoštujete naslednja pravila:
1.	ne mečite vžigalic ali cigaretnih ogorkov iz avta;
2.	če vržete na tla vžigalico ali cigareto, stopite nanju in prepričajte se, da sta ugašeni;
3.	ne zanetite ognja v razdalji manj kot 100 m od gozda. Če prižgete ogenj v večji razdalji, prepričajte se, da so tla brez trave In da ni vetra. Preden se oddaljite, pogasite ogenj;
4.	če opazite požar, sporočite takoj na tel. št. 113.
eksplodirale bombe, dokler ni bil pogašen zadnji zubelj požara. Prvi so bili na nogah občinski zdravnik dr. Slavec, župan in več odbornikov, ki jih je skrbel predvsem strupeni dim.
Lovriha je v nadaljevanju svojega poročila opisal napore občinske--ga odbora, da bi dosegel takojšen poseg pristojnih državnih oblasti, svoje razgovore s podprefektom dr. Austrio in to, kako je iskal odgovorne tehnike ter voditelje SIOT do trenutka, ko so vsi spoznali, da si mora občinska uprava pomagati sama. V tem smislu je ostro kritiziral pasivnost državnih oblasti, ki so stalno zmanjševale resnost položaja in v razgovorih zagotavljale dolinskim občinskim upraviteljem, da je položaj pod nadzorstvom in da ni nobene nevarnosti.
Vsako utvaro je razblinila eksplozija rezervoarja št. 54, ki je med prebivalstvom povzročila precejšnjo paniko. Tedaj je moral župan, z oblastjo, ki mu jo daje ustava, nujno in odločno ukrepati. Odredil je zaporo cest, ukazal izvesti radijski most po prekinitvi telefonskih zvez in odredil, naj pride v Dolino vojska, da v primeru potrebe evakuira prebivalstvo na Kras, daleč od strupenega dima. K sreči, je dejal Lovriha, ni bilo treba tako drastičnih ukrepov, morali pa smo biti pripravljeni na najhuje.
Lovriha je dal o atentatu na dolinski naftovod tudi politično oceno. S tem v 2ivezi je dejal:
«Že iz prvih radijskih poročil je bilo odboru jasno, da gre za bombni atentat. Kljub temu, da ne vemo, kdo je materialno odgovoren za zločinsko akcijo, pa je bilo vsem jasno, da pomeni atentat na ta naftovod, predvsem zaradi bližine meje in tudi zaradi prebivalstva, ki ob njem živi, poskus motenja mirnega sožitja med sosednjimi narodi, poskus vzbujanja umetne napetosti v samem osrčju Evrope. Atentat je zaradi teh svojih značilnosti imel — po mnenju vseh — izrazito fašistično obeležje, saj se logično vključuje v zaporedje motilnih akcij v Italiji in naših krajih, od pokola v kmečki banki v Milanu, tja do atentata na slovensko šolo pri Sv. Ivanu oktobra 1969 in uboja treh karabinjerjev v Petovljah na Goriškem pred poldrugim mesecem. Vezni člen med temi atentati je tudi odkritje arzenala razstreliva in orožja v Nabrežini, pred nekaj meseci.
Občinska uprava in večina, ki jo podpira, menita, da je ta, kakor drugi atentati, člen verige nasilja, kateri smo priča v državi po premiku na desno splošne politične osi. Slovenci, za katere je mir na meji in aktivno sožitje med narodi še posebej dragoceno, ta atentat ogorčeno obsojamo in zahtevamo, naj pristojne oblasti storijo vse, kar je njihova dolžnost, da se krivci odkrijejo in zgledno kaznujejo. Naše prebivalstvo pa naj se, prej ko slej, strne v duhu in dejanju, okoli idealov odporništva in antifašizma, proti vsakemu poskusu, da bi nasilje uničilo ustavni red republike, v kateri živimo.* *
Grajal .je nadalje zadržanje uprave SIOT. ki na zadostila osnovnim normam za varnost in s tem ogrožala življenja in imovino prebivalcev. Res je. da SIOT ni bila pripravljena na atentate, je pa tudi res. da so nasipi dokazali svojo neučinkovitost, saj je goreča nafta
pljusknila Čeznje in zanetila požar v drugih cisternah. «Zdi se nam*. .je dejal, «da .je dolžnost občinskega sveta, da vsili SIOT svoje rešitve, da jo prisili, naj sprejme ustrezne varnostne ukrepe*.
Ko je Lovriha opisal petkov popoldan in trenutke groze med eksplozijo eksterne št. 54, se je zahvalil demokratičnim občinskim upravam v Miljah. Trstu in Zgoniku za ponujeno pomoč.
V zvezi s perečim vprašanjem e-vakuadje prebivalstva je Lovriha poročal svetovalcem o srečanju na prefekturi, ko je prefekt dr. Abbre-scia zahteval, naj kot župan izda ukaz o izpraznitvi vasi. To bi pomenilo. je dejal, da bi vojska šla od hiše do hiše in prebivalce nasilno odvedla v zatočišča. Zdelo se nam je. da tak ukrep ni pravilen. posebno še zato. ker ni občinska uprava razpolagala s tehničnimi in drugimi podatki o nevarnosti. Odredili smo le začasno in -predvsem — prostovoljno evakuacijo, h kateri smo ljudi pozivali preko zvočnikov, je dejal Lovriha
Občinski odbor je ves ta čas redno dežural in nadzoroval položaj. V nedeljo, ko se je požar že polegel, pa se ie odbor sestal, da oceni škodo. Povabili so ravnatelja kmetijskega nadzomištva dr. Buc-ca in deželnega izvedenca geometra Puppina, da sta si ogledala sadovnjake, vinograde in hiše ter ocenila škodo. Vsekakor pa bo občina izvedla podroben popis vse škode s pomočjo anketnih pol in strokovnjakov. Oškodovancem bo občinska uprava nudila vso tehnično in pravno pomoč, ker zahteva, naj SIOT povrne vso škodo, vključno stroške evakuirancev.
Lovriha .ie pred zaključkom, ko se je zahvalil vsem, podžupanu Ban-di.ju, občinskemu zdravniku Slavcu. političnim predstavnikom. SKGZ, našemu dnevniku in drugim, ki so jim v teh težkih trenutkih stali ob strani, dejal še sledeče:
»Naj zaključim z ugotovitvijo, da je šlo glavno mimo nas brez večjih nesreč. Res je. da je bil požar za vaščane prava katastrofa, toda hu.jšega ni bilo. Lepo vreme in stalni zračni pritisk z višinskimi vetrovi so preprečili naval dima in širjenje požara. Kljub temu pa se moramo zamisliti za bodočnost. Mnenje občinskega odbora je. da je sploh lokacija naftovoda, ki nam
varna. Poleg tega pa mislimo, da je treba preučiti podrobne ukrepe, ki naj za bodoče preprečijo, da bi se kaj takega še spet ponovilo. V ta namen bomo predlagali ustanovitev strokovne komisije, ki naj preuči v vseh aspektih položaj naftovoda in opredeli ukrepe, ki .jih bo občinska uprava sprejela, ali pa zahtevala od pristojnih oblasti, naj jih uresničijo.*
Županovemu poročilu je sledila razprava, v katero so posegli svetovalci Gerli (KD), Petaros (SSL), Žuljan (SSL), Bego (PSDI), Švara (KPI) in nekateri drugi.
Demokristjan Virgilio Gerli je dejal, da soglaša z resolucijo, ki jo je predlagal župan in posebno poudaril misel ,da je treba preprečiti nadaljnje širjenje naftovoda. Že se govori, je diejal, da namerava SIOT graditi nove rezervoarje: to se n« sme zgoditi. Tehnike SIOT pa je treba poklicati k odgovornosti, saj niso bili pripravljeni na te dogodke, čeprav so iz-redni.
Za njim je spregovoril svetovalec »Slovenske skupnosti* Glavko Petaros. V svojem posegu je zelo ostro napadel delo občinske uprave. »V nevarnosti je bilo imetje, ki ga ščiti ustava, če bi bili dosledni, bi marali prebivalce izseliti takoj, na pa tedaj, ko je bilo najhuje*. Petaros je nadaljeval rekoč, da bodo sedaj zemljišča razvrednotena in da bi se o tem morale zanimati kmečke organizacije. SSL je nasprotovala naftovodu, je dejal, in nato dodal: «1-meli smo prav. Župan pa je bil tedaj gluh na vsa naša opozorila. Zato ne morem pohvaliti občinskega odbora, ki je ukrepal počasi. Evakuacija je bila odrejena šele popoldne, in še to s sredstvi ki jih je dala na razpolago javna uprava. Manjkala je organizacija, pomislimo samo na to, da so radovedneži prihajali v bližino in bili neposredno ogroženi*.
Glede škode je Petaros dejal, da je prav, da občina pomaga o-škodovancem, da pa mora — v primeru ,da bi le-ti ne prejeli odškodnine — to izplačati občinska uprava, sicer pa mora odstopiti, ker je kriva, «da je izdala svoj čas dovoljenje za gradnjo naftovoda*. Dejal je, da se SSL strinja z resolucijo, da pa mora občinski odbor «preklicati dano dovoljenje za gradnjo naftovoda*.
ki ga je treba v celoti odstraniti in pustiti tam le črpalne naprave.
Poseg svetovalca Petarosa je razburil druge svetovalce. Tedaj je zaprosil za besedo Žuljan, prav tako od SSL. Navedel je primer stanovalcev neke hiše pri Kr-menki, ki jih je požar presenetil: staro mamo, otroka, zeta in moža. Zet si je pri begu zlomil nogo. «To pa še ne pomeni, da podcenjujem požrtvovalnost in vse, kar je bilo storjenega za obrambo prebivalstva*. To je Žuljan ponovil dvakrat, nato pa dodal: »Sam sem bil tukaj in videl, kako so se prizadevali*.
Za njima je govoril Bego (PSDI), ki je sicer odobraval lokacijo naftovoda, češ da gre za važen gospodarski objekt. Strinjal se je z resolucijo, obenem pa predlagal odboru, naj zahteva tudi povračilo škode, ki so jo občani utrpeli zaradi »izgubljenih dohodkov*.
je bil vsiljen, bila zgrešena in ne-
iiliiiiiiiirtMiiiifllfliifiiiiMUHiiiiiiniiiinimiiHMnnntiiniiniiiililliMiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuimoiiiiiiliiiiii
LETOS ŽE DEVETNAJSTE
Prisotnost našega mesta na celovškem sejmu lesa
Tržaški paviljon je v palači narodov - V ponedeljek v Celovcu italijansko-avstrijski sestanek o lesu
V soboto se bodo v Celovcu začeli pogovori tržaške delegacije, ki jo vodi predsednik tržaške trgovinske zbornice Caidassi. Sestanek sodi v vrsto pobud ob prisotnosti tržaškega paviljona «Triester P avdiom* na 21. avstrijskem sejmu lesa. Za tržaško razstaivo v Celovcu je dal pobudo Enotni odbor za propagando, ki ga sestavljajo tržaška trgovinska zbornica, avtonomna pristaniška ustanova, velesejemska ustanova, pokrajinska ustanova za turizem, ustanova za industrijsko področje ter pokrajinsko središče za proizvodnjo. Odbor za propagando sodeluje letos že devetnajstič na avstrijskem lesnem sejmu.
Tržaški paviljon je v sklopu palače narodov, ki je največje poslopje koroškega sejma in je eno največjih lesenih poslopij v Evropi. Na razstavnem prostoru bodo prikazali vse značilne gospodarske dejavnosti našega mesta, na razpolago je tudi bogato dokumentarno gradivo. Na celovškem sejmu je več ločenih razstav. Tako je avstrijski sejem lesa in strojev za njegovo obdelavo, splošni sejem artiklov za takojšnjo ali pa poznejšo uporabo ter uradne razstave tujih držav. Iz Italije bo petdeset razstavljavcev ter je po številu na drugem mestu, po Zahodni Nemčiji. Sledijo še Jugoslavija, Francija, Japonska, ZDA, Nizozemska ter države vzhodne Evrope. Med posebnimi razstavami naj omenimo razstavo artiklov za žage, za mizarstvo, razstavo pohištva, lesenih montažnih hišic ter orodja za gozdarstvo.
Treba je poudariti, da Avstrija krije 63 odst. vsega italijanskega popraševanja po lesu iglavcev ter da dobršen del avstrijskega lesa, namenjenega v čezmorske države, gre skozi Trst. V Trstu vkrcajo na ladje tudi dokajšen del industrijskih izdelkov iz Koroške, iz Trsta pa gredo na Koroško surovine, prehrambeni izdelki, južno sadje, sad je in povrtnina, Id so potrebni na tistem tržišču.
Dne 14. avgusta bo na sedežu inštituta za razvoj in za gospodarske raziskave celovške trgovinske zbornice četrto italijansko - avstrijsko srečanje o lesu, katerega se bo uradno udeležila tudi tržaška tr govinska zbornica.
Za veliki šmaren most tudi za trgovce in brivce
Slovensko gospodarsko združenje sporoča, da je tržaška občina izdala 26.7.72 odlok št. 21/14-72, a katerim
določa, da bodo vse trgovine, razen prehrambenih, zaprte v ponedeljek, 14. avgusta. Tržaška občina je dne 7.8.72 izdala še odlok št. 21/15-72, s katerim določa, da bodo v ponedeljek, 14. avgusta zaprti tudi brivski in frizerski saloni, ki bodo začeli spet poslovati komaj v sredo popoldne.
S tema dvema odlokoma bodo tako trgovci in brivci ter frizerke lahko uživali tridnevni počitek ob priliki velikega šmarna.
* « •
Slovensko gospodarsko združenje nadalje obvešča, da bodo v ponedeljek, 14. avgusta 72 zaprti tudi uradi združenja.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO!
(Nadaljevanje na 6. strani)
Stavkovno gibanje v podjetju «Carsica»
Včeraj smo objavili vest, da je zasebno prevozno podjetje »Carsi-ca» povišalo ceno prevoznega listka. Poviški znašajo 20 do 30 lir, odvisno od proge. Sindikalna organizacija prevoznikov CGIL je medtem objavila komunike, v katerem obsoja ukinitev avtobusne proge za Repentabor ter delno obratovanje na progi za Zgonik in za Devin ter Nabrežino.
Delavci Carsice so zaradi pomanjkanja kadrov prisiljeni delati v zelo težkih izmenah:	gre za
vedno isti problem: uslužbencev je malo in podjetje po navadi ukine nekatere proge. Tokrat je ta usoda doletela proge na podeželju. Deželne, pokrajinske in občinske oblasti še niso posredovale. Jasno je, pravi sporočilo prevoznikov CGIL, da je treba preklicati koncesije zasebnim podjetjem in municipali-zirati vse proge. Treba je preklicati koncesijo torej tudi podjetju «Carsica*, saj niti to podjetje ne spoštuje svojih obvez do uslužbencev.
Sindikalna delegacija podjetja Carsica je oklicala stavkovno gibanje ter sporoča, da bo stopila v stik z vsemi kategorijami delavcev, s sindikalnimi organizacijami ter z občani, k; se poslužujejo javnih prevoznih sredstev, dla bi določili bodoče pobude, ki naj dosežejo boljše prevozne pogoje za občane ter boljše delovno okolje za uslužbence prevoznih podjetij.
Predsnočnjim je bila razširjena seja odbora Narodne in študijske knjižnice v Trstu, na kateri so obravnavali načrt za preureditev prostorov bivše tiskarne Graphis za potrebe knjižnice in za razširitev Tržaške knjigarne v Ul. sv. Frančiška 20 v smislu dogovora, do katerega je prišlo med zainteresiranimi že pred več meseci ter na podlagi sklepov prejšnjih letošnjih dveh sej odbora NŠK v marcu in juniju. Na seji je arh. Mitja Race obrazložil načrt za adaptacijo prostorov, svoje pripombe pa so poleg odbornikov povedali predstavniki izvršnega odbora SKGZ, lastnika stavbe, upr. ravnatelj ZTT in upravnica Tržaške knjigarne. Nato je bilo sklenjeno, da se prošnja za gradbeno dovoljenje z vsemi potrebnimi prilogami vloži na zadevni občinski urad najpozneje do konca leta ter da bi se moglo z adaptacijo pričeti v januarju prihodnjega leta, kar bi predvidoma omogočilo preselitev knjižnice iz sedanjih pretesnih prostorov v Ul. Geppa 9 v aprilu ali maju 1973.
Po teh sklepih se je nadaljevala seja ožjega odbora, katere se je udeležil tudi novi član odbora iz Gorice Ivo Marinčič, ki ga je od-
liiiiniiiiiiiiiiiiiMmniiiniiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiM-MiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
0 delovanju NŠK v Trstu
Važni sklepi razširjene seje NŠK glede preselitve knjižnice iz Ul. Geppa 9 v pri. mernejše prostore v Ul. sv. Frančiška 20
KER NI NEVARNOSTI POŽAROV SE DELO NADALJUJE
S tankerjev raztovarjajo 5000 ton nafte na uro
Minerski izvedenci iz Mester si bodo ogledali kraje eksplozij ob rezervoarjih
Včeraj dopoldne sta se zasidrali ob terminalu naftovoda dve tankerski ladji: «Conoco Espana*, ki pluje pod liberijsko zastavo in sovjetska 35-tisoč tonska »Lebedin*. Na uro raztovarjajo 5.000 ton nafte, ki jo istočasno odpošiljajo po ceveh preko Alp na Dunaj in na Bavarsko. Pri tem se poslužujejo rezervoarjev v tretjem predelu naftovoda, kjer ni bilo požarov.
V	pristanišču čaka na raztovarjanje še več ladij: 24.000-tonska liberijska »Parnis*. 40.000-tonska «Euros» in «Oriental Navigator* in norveška velikanka «Fernhaven», ki premroe 215 tisoč ton tovora, tokrat je pripeljala samo 100 tisoč ton nafte.
Medtem pa tehniki in drugi u-službenci SIOT skušajo ugotoviti škodo. Po eni strani odkopavajo podzemeljske cevi, po katerih se pretaka nafta. Cevi so zakopane dva metra in pol globoko, zato opravljajo to delo z velikimi buldožerji. Cevi, ki so bile na površini, je toplota popolnoma stalila v neposredni bližini požarov, delno pa jih je razstopila do sto metrov daleč. Zato je verjetno tudi precej raztaljenih cevi pod zemljo. Po drugi strani pa bodo v kratkem začeli z rentgenskim pregledovanjem rezervoarjev, ki so sestavljeni iz posebne zlitine jekla. Z žarki in s spetrografsko analizo bodo ugotovili, ali se je molekularna struktura rezervoarjev v bližini pogorišč spremenila. Če bodo ugotovili poškodbe, bodo morali te tanke porušiti.
Za gradnjo novih skladišč goriva predvidevajo skoro leto dni dela, to pomeni, da še precej časa ne bo dolinsko skladišče delovalo kot je bilo predvideno po načrtih.
V	načrtih niso seveda predvidevali sabotažnih akcij. Gre za pravcato vojno dejanje za preprečitev katerega bi bile potrebne vojaške sile. Z navadnimi sredstvi je namreč skoro nemogoče stalno nadzorovati vseh 8 km ograje in milijon kv. metrov skladišča. V osrčju Evrope si ni nihče pričakoval takega napada, požar pa je bil predviden. Pn mnenju izveden-
cev in gasilcev so protipožarne naprave delovale kar zadovoljivo. Iz tušev na rezervoarju 55 na primer sta brizgala pena in voda še dolgo časa potem, ko so se dvignili prvi plameni. Pri tem je treba pomisliti, da je toplota dosegala 1.000 stopinj.
Kar od nedelje zvečer ni nevarnosti novih požarov zadostuje za nadzorovanje in hlajenje rezervoarjev le nekaj desetin tržaških gasilcev.
Veliko dela pa imajo preiskovalni organi. Čez dva ali tri dni bo dospela v Dolino skupina treh izvedencev, ki jih je imenoval namestnik državnega pravdnika dr. Brenči. Gre za tri izvedene minerce iz Mester, dva sta vojaka — polkovnik in podčastnik — eden pa civilist — inženir. Njihovo delo na pogoriščih bo dokaj težko in bo verjetno obrodilo malo sadov, saj so plameni uničili vse, kar je bilo v neposredni bližini in seveda tu di morebitne sledi. To pa se ni zgodilo pri rezervoarju štev. 44, ki se ni vnel in ravno na to področje se bo osredotočila pozornost minerskih izvedencev.
Okrog podkvestorja dr. Zappone-ja, ki je tudi načelnik političnega urada tržaške kvesture, se sučejo niti preiskave. Vesti o izsledkih so izredno skope: vsi pač veliko pričakujejo od poročil minerskih izvedencev.
Sestanek ravnateljstva SIOT s predstavniki delničarjev
Včeraj dopoldne je udi v glavnem sedežu tržaške SI£)T na Trgu Uni-ta sestanek predstavnikov družb, kd si delijo glavnico SIOT. in u-pravnikov le-tega. Ravnatelj inž. Di Monda je obrazložil predstavnikom družb vzroke požara pri Dolini in potok dogajanj. Največ govora je balo seveda o nastali škodi in o načrtih za popravila. Poleg tega so tudi govorili o načrtih za povečanje dolinskega skladišča, predvsem o gradnji novih 100.000-ton-skih rezervoarjih.
immilllllilMllliHilllIlllimilllllliillllllllllliiliiiiiianiilimiiliiiltllllllllMtlliilllillllliliiiilillllimillllilllllillllillllllHlillllllllIMiiiiiiiiiiiiiiminiifliiiliimiiliiiiiia
Fašisti vseh vrst in aktivni polkovnik
Omikanemu sožitju ob meji, ki je med najbolj odprtimi v Evropi in kjer se iz dneva v dan uresničujejo napori, da bi vsestransko sodelovanje med sosednimi narodi razširili in poglabljali, je treba vsak poskus zaostrovanja ali ustvarjanja umetne napetosti ocenjevati kot zločin, sai škoduje interesom številnih človeških skupnosti in narodov, kakor tudi interesom pomirjevanja v Evropi na sploh.
Zato beležimo v tej kroniki tri dogodke, ki so si sicer različni, imajo pa skupen imenovalec v poskusu rovarjenja proti dobrososedskim odnosom. Čudi nas. da se to dogaja prav sedaj in da pristojne oblasti ne ukrepajo, da bi kaznovale storilce. Prav tako nas navda :a občutek. da so tudi ti dogodki del splošnega premika v desno, kamor potiskata Italijo gospodarska in politična reakcija. Ti dogodki nas nesporno opozarjajo, da je slej ko vrej potrebna budnost vseh demokratov. Slovencev še posebej, da bi preprečili vsakršno izzivanje in
očuvali doseženo stopnjo razvoja.
• « •
Včeraj predpoldne je več avtomobilov krožilo po središču mesta in trosilo letake izrazito fašistične in hujskaške vsebine. Letak so izdali ustaši, ki jih peče likvidacija njihove teroristične skupine v zahodni Bosni in predvsem dejstvo, da ie pri likvidaciji stoodstotno sodelovalo hrvatsko prebivalstvo. Ljud-
je v Jugoslaviji so še enkrat dokazali. da jim gre predvsem za bratstvo in enotnost enakopravnih narodov v socialistični samoupravni skupnosti, ne pa za pustolovščine plačancev in krdela pobesnelih morilcev.
Letak so trosili po ulicah Roma, Korzu in Borznem trgu. na krajih, kamor pogostoma zahajajo jugoslovanski kupci. Do trenutka ko pišemo. nam ni znano, da bi policijske ali druge oblasti ustavile avtomobile neznancev, ki so trosili omenjeni letak.
Zakaj prav Trst? Ni težko uganiti. Že večkrat smo trdili, da so ustaši pri nas živahno in nemoteno aktivni. V Trstu je baje več javk in »baza* za možna teroristična dejanja. Jih je policija iskala? Nekateri menijo, da so to izmišljotine, češ da šopek svežih rož na grobu dveh teroristov še ne pomeni njihove prisotnosti v Trstu. Kaj pa ta letak?
Tokrat so ustaši — z zmedenimi blodnjami, ki so značilne za fašiste vseh narodnosti — javnosti sporočili. da so v Trstu in da se čutijo tu kot doma.
Bodo oblasti ukrepale?
# # *
V okviru ANVGD (Združenja dalmatinskih in julijskih beguncev) so te dni ustanovili »Lega Dalmata*. ANVGD je — kot trdi neki vsedržavni dnevnik — organizacija, ki jo manevrirajo šovinisti in fašisti. Znano it. da seveda ni naklonjena
pomirjevanju med Italijo in Jugoslavijo. Spomnimo se samo. kakšno kampanjo je organizirala proti prihodu predsednika Tita v Italijo.
Za novega odbornika te »Dalmatinske zveze* so izvolili nič manj kot poveljnika tržaškega vojaškega okrožja, polkovnika Giorgia Vuxa-nija. Dvomimo, da je polkovnik, ki je dolžan izpolnjevati ukaze višjih vojaških oblasti, spredel to politično funkcijo brez dovoljenja »višjih*. Kaj pravi k temu socialdemokratski minister za obrambo poslanec Mario Tanassi? Ali lahko zaupa Italija tako odgovorna mesta v vojaškem aparatu ljudem, ki delujejo v Trstu, na meji z tolikokrat deklarirano «prijateljsko Jugoslavijo» in se aktivno udeležujejo dejavnosti organizacij, ki imajo do
nje tako nostalgična stališča?
• # •
Italijanski tržaški dnevnik pa je v teh dneh izvlekel na dan celo nekega generala. To je general Timeus. ki v neki reviji vojaških šoferjev (*L’autierei) razlaga, kako je rcona B» po pravu in sklepih kasacijskega sodišča italijanska in kako bi vsaka ureditev obmejnega vprašanja morala nujno povzročiti mmrznjenje odnosov in sožitja v naših krt ih. Seveda je tržaški dnevnik ta članek, ki strokovno ne zdrži kritiko študenta prvega letnika pravne fakultete takoj ponatisnil z naslovom čez štiri stolpce.
Vprašujemo se še enkrat: komu vse to koristi?
bor kooptira! na svoji prejšnji seji po izstopu (iz družinskih razlogov) Vlada Klemšeta. Odbor je pregledal izvajanje dosedanjih sklepov prejšnjih sej, obravnaval pa je spremembe med uslužbenci NŠK, razpravljal je o nujnosti sestave notranjega pravilnika, o prošnjah za letošnje prispevke iz javnih sredstev, o načrtovanem Letopisu NŠK (o čemer smo že poročali), o možnosti ponatisa Rutarjevih Mladostnih spominov v posebni brošuri ob sodelovanju z novogoriškim muzejem, o delovanju Odseka za zgodovino in etnografijo, v Ul. Mon-tecchi 6 kjer že več tednov 5 do 10 dijakov pomaga pri urejanju gradiva potem ko je odsek prejel novo moderno opremo, nabavljeno z lanskoletnim prispevkom vladnega komisariata v Trstu itd.
Glede sredstev za adaptacijo novih prostorov pa je bilo sklenjeno, da predsednik in tajnik NŠK storita vse potrebne korake, da bi NŠK mogla nabaviti potrebno vsoto ali pa najeti posojilo, pri čemer naj se v prvi vrsti obrneta na oblastvene organe, ki so po obstoječih predpisih dolžni skrbeti tudi za slovenske kulturne ustanove pri nas. Odbor je izrazil upanje, da bodo sklepi razširjene seje odbora NŠK pomenili odločen korak naprej k dosegi primernejših prostorov za tako važno ustanovo kot je NŠK, saj gre za osnovni pogoj njenega obstoja in nadaljnjega razvoja.
Tahia Nasser včeraj v Trstu
Zaradi izredno važnega zasedanja ni bilo predvidenega srečanja med inž. Di Mondo in vladnim komisarjem dr. Abbresdo.
• Na občinski oglasni deski je na vpogled sklep upravnega sveta Konzorcija za tržaški suhi dok, ki je odobril, po posvetovanju z višjim svetom za javna dela, ter samo na tehnični ravni, drugo varianto izvirnega načrta, da bi odpravili pomoto, ki je povzročila zastoj gradnje.
Sklep, po ugotovitvi, da ima podjetje. ki gradi dok. vso odgovornost, tako tehnično kot finančno, zavrača zahtevo podjetja po nadaljnji vsoti 2 milijard 170 milijonov lir ter zahteva od podjetja, da takoj nadaljuje z delom.
HmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiimMiiiiiifiiiiuiiiuiiiiifimiiiiniiiiimiiiiiHiiiiHimiiiiiiimiiuiuniitimiifu
Včeraj je dopotovala v naše mesto Tahia Nasser, žena pokojnega egiptovskega predsednika Abdela Gamala Nasserja. Nasserjeva, katero spremlja na potovanju sin in manjše spremstvo, prihaja iz Jugoslavije. kjer je bila nekaj dni gostja predsednika republike Tita in njegove soproge Jovanke. Pred svojim prihodom v Trst. pripeljala se je z raprezentančnim avtomobilom jugoslovanske registracije ter ob spremstvu policije, si je ogledale Brione. Pulj in istrsko obalo ter nekatere pomembne turistične točke na Krasu, med katerimi tudi Postojnsko jamo.
Tahia Nasser se je v našem mestu naselila v nekem hotelu na obrežju, hotelskemu osebju pa je bilo strogo naročeno, dla se ženi pokojnega egiptovskega predsednika ne sme nihče približati. Med svojim tržaškim obiskom si .ie med drugim ogledala mesto ter nekatere kraje dežele Furlanije - Jugoslavije krajine.
Gledališča
POLITEAMA ROSSETTI
Na odru gledališča Rossetti se te dni vrstijo zadnje ponovitve letošnjega tržaškega festivala operete. Drevi, s pričetkom ob 21. uri, je na sporedu peta in hkrati predzadnja predstava operete «Cin-ci la» Lombarda in Ran-zata, v kateri nastopajo Miranda Martino, Sandro Massimini, Fiorella P6" diconi, Sergio Tedesco, Carlo RizZOt Luigi Palchetti in Orazio Bobbio. Ke' žiser in koreograf predstave je Gin° Landi, orkester gledališča Verdi P8 vodi Guido Cergoli.
Jutri zvečer, vedno s pričetkom ob 21. uri, pa bodo četrtič lionovili Kal-manovo opereto «Čardaška kneginja*-Glavne vloge tolmačijo Edith Marte!-li, Alvinio Misciano, Adriana Innocen-ti, Elio Pandolfi, Tonino Micheluzzt Graziella Porta, Armando Bandini bi Lino Savorani. Opereto je režiral Vito Molinari, koreografske točke je Pr}' pravil Gino Landi, orkester gledališča Verdi pa vodi Waller Kaempfel.
Vstopnice za obe predstavi so na razi>olago pri glavni blagajni v Pašah Protti 2 (tel. 36-372).
Kino
MIRAMARSKl PARK. Predstave »L«' či in zvoki*: danes ob 21.00 »D®8 Kaisertraum von Miramare* v nemščini; ob 22.15 «Massimiliano e Car-lotta* v italijanščini.
Avtobusna služba proge M od zadnje postaje 6 Barkovlje z odhodom ob 20.40 in 21.55, ob koncu predstave vožnja do Barkovelj.
V NEDELJO V NOTRANJOSTI ISTRE
Pri Oprtalju tržaška giulia v drog telefonske napeljave
Ranjeno dekle se je šele včeraj zglasilo v bolnišnici ■ Tudi povoženi pešec je vse do včeraj menil, da mu ni nič.
V nedeljo in v ponedeljek sta se na našem področju in v Istri pripetili dve prometni nesreči, dva ranjenca pa sta se šele včeraj javila v bolnišnico. Poškodbe, ki sta jih zadobila, so se jim prvi hip zdele neznatne po 24 urah in več pa je pričelo boleti...
Prva nesreča se je pripetila v notranjosti Istre, točneje pri Oprtalju, kjer je tržaška giulia treščila v obcestni drog telefonske napeljave. V avtu giulia, ki ga je vozli Giuliano Giacomi iz Ul. Giu-lianl 34, je sedela 18-letna Ariel-la Benedetti iz Ul. Stuparich 17. Prijatelja sta se po nedeljskem izletu v Istri vračala ponoči domov, ko se je na blagem ovinku, kakšen kilometer po Oprtalju, pripetila nesreča. Po pripovedovanju Benedettijeve je Giacomija nenadoma zaslepil žaromet nasproti prihajajočega vozila. Mladenič naj bi pri tem naglo zaokrenil vozilo na desno in tako treščil v obcestni drog. Prednji del avtomobila je bil precej poškodovan, od obeh potnikov v giulii pa se je ranila le Benedettijeva. Ker bolečine v glavi niso pojenjale, se je dekle šele včeraj zjutraj javilo v tržaški bolnišnici. Tu so jo najprej pregledali, nato pa jo sprejeli za približno deset dni na zdravljenje na nevrokirurški oddelek. U-gotovili so ji namreč lažji pretres možganov.
Tudi 63-letni Tullio Linči iz Ul. Canova 27 se je šele včeraj malo po 11. uri, javil v tržaški bolnišnici, kljub temu, da je postal žrtev prometne nesreče že predvčerajšnjim. Linči je povedal bolničarjem, da je v ponedeljek, okrog poldne, hodil ob pločniku v Ul. Oriani, ko ga je pri Ul. Vasari podrl motociklist. Ker je Linči menil, da odrgnine po prsih niso tako hude se je odpravil domov. Kot rečeno, se je šele včeraj na prigovarjanje domačih odpravil v bolnišnico. Tu so mu razkužili rane ter ga poslali domov s prognozo okrevanja v približno dveh tednih.
Šcntjakobčani zahtevajo obnovitev ukinjenih prog
Spričo slabih prometnih zvez občinskega prevoznega podjetja Ace-gat, ki .ie v zadnjem času ukinilo več avtobusnih prog. ie 573 občanov iz šentjakobske mestne četrti poslalo županu Spacciniju pismo, v katerem zahtevajo takojšnjo obno-
vitev prog št. 1. 3, 5, 8. 12. 14, 16, 18, 22, 24, 26, 27 in nočnih prog 31 in 32 ter ureditev snidikalnega spora med ravnateljstvom Acegata in sindikalnimi organizacijami delavcev. Obenem zahtevajo takojšnjo ustanovitev deželnega prevoznega podjetja, v okviru katerega bo mogoče predvsem pa z odpravo podpor zasebnim prevoznim podjetjem, rešiti vsa vprašanja na tem zelo pomembnem področju.
V zaključku svojega pisma zahtevajo prebivalci Sv. Jakoba prilagoditev staleža ACEGAT in prevoznih sredstev, s katerimi razpolaga, k realnim potrebam prevozne službe ter brezplačen prevoz za delavce študente in upokojence.
Nalezljive bolezni v tržaški občini
Zdravstveni urad tržaške občine je v času od 31. julija do 6. avgusta letos zobeležil naslednje število nalezljivih bolezni: škrlatinka 4 primeri, tifoidna mrzlica 2 primera, norice 3 primeri, nalezljivo vnetje trebušne mrene 1 primer, garje 1 primer ter nalezljivo vnetje jeter 5 primerov.
OSMIČ A
Škrk Josip iz Saleža 61 (nasproti šole) je odprl osmico.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 9. avgusta JANEZ
Sonce vzide ob 5.58 in zatone ob 20.23 — Dolžina dneva 14.25 — Luna vzide ob 6.05 in aatone ob 20.19.
Jutri, ČETRTEK, 10. avgusta LOVRENC
Vreme včeraj: naj višja dnevna temperatura 27, najnižja 21,1, ob 19. uri 26 stopinj, zračni tlak 1017,2 stanoviten, veter 8 km na uro vzhodni, severovzhodnik, vlaga 71 odstotna, nebo 4/10 pooblačeno, mrč, morja rahlo razgibano, temperatura morja 24,9 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 8.8.1972 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 66-letni Giordano Gu-glia, 70-letni Mario Bisiacchi, 44-letni Licio Declich, 59-letna Giuseppina Fantin, 46-letni Mario Valencich, 76-letni Giuseppe Testi, 60-letni Tullioi Marelli, 70-letni Bruno Fillini, 60-li Anna Boschian por. Cleva, 69-lel Francesca Loverre vd. Brunetti.
Nazionale Zaprto do 11. avgusta **'
radi počitnic.
Penice Do 9. avgusta zaprto zarad* počitnic.	.
Eden 16.30 «Mademoiselle de Sade & i suoi vizi*. Barvni film. Prepove" dano mladini pod 18 letom.
Gratlacielo 16.30 «Follia dei sensi* Barvni film. Eva Swann in Micha8 Anclay.
Excelslor 16.15 »Un gioco per Evelin* Barvni film.
Ritz 16.30 »Agente 007 ThunderbaU* barvni film, James Bond - S®811 Connery.	«.
Aurora: Danes zaprto. Jutri; «Grisson gang*. Barvni film.
Impero Zaprto zaradi počitnic.
Capitol 16.00 II. serija filmov «Coin® Hitchkock* «La morte cammina 80,1 i tacchi alti*. Barvni film. Pr6P°" vedano mladini pod 18. letom. ,
Crislallo 16.30 «1975: Occhi bianC» sul pianeta Terra*. Barvni film-
Filodrammatico 16.30 «Le milionaf' delTamore: prostituzione oggi»-vni film. Prepovedano mladini P°° 18. letom.	^
Moderno; Danes zaprto. Jutri: l®-«Twinky». Barvni film. Charles Br®8'
son-	li«
Vittorio Vcneto 17.00 «11 bučo n®" parete*, barvni film. Alexander St8" wort. Prepovedano mladini pod 1 letom.	.
Abbazia: Zaprto zaradi počitnic a 10. avgusta.
Ideale 16.30 »Subterfuge*. Barvni f"1"-Gene Baary in Joan Collins.
Astra 16.00 «Un uomo chiamato Ch®8, ro». Barvni film.	«
Kino Opčine 19.00 »La vendetta Tarzan*. Barvni film.
Razstave
V Mestni galeriji Piran je raZtrj. va, ki nosi naslov Ars Histriae Razstava je odprta vsak dan
10. ure do 12. ure ter od 17. ure
do
20. ure. Na razstavi sodeluje s jimi deli 23 slikarjev, med kaf
„ svo-
so tudi Zvest Apollonio, Janez ** nassi. Herman Pečarič, Jože P°.^ in še nekaj drugih domačih slikari® '
Razstava bo odprta do 24. avguS
V	Kraški galeriji v Velikem razstava del Pavla Ferluge z OP8
V	koprski galeriji Meduza jf stava del skupine AMA (Ajdič, ljuš, Apollonio).
V	koprski galeriji Loža je raz3^j, dunajske šole fantastičnega real'2 ^ Razstava bo odprta ob delavnikih
9. do 13. in od 17. do 19. ure vse 1. septembra.
Izleti
P. d. Slavko Škamperle obvešča „ ne, da v nedeljo, 27. avgusta Pr*8Lj enodnevni izlet na Vrsno, rojstni **, S. Gregorčiča, Bovec, Vršič in K88™ sko goro.	,
Vpisovanje pri Urdihu od 9. do ter od 17. do 20. ure
Izlet na Štajerska
Potovalni urad AURORA pri8®" di od 13. do 15. avgusta 0',8°' bušni izlet na Štajersko (Log88 ska dolina, Celje, Maribor, B®" gaška Slatina, Ptuj). Cena je 18.000 Ur.
Vpisovanje pri potovalnem n88 du Aurora - Ul. Cicerone 4, tel' 29-243.
Taborniška organizacija
ROD MODREGA VALA Trst - Gorica
vabi vse svoje elane, prijatelj®’ simpatizerje in udeležence njega taborjenja, da se udeleži)" skupnih kopanj,
ki bodo vsak četrtek v avgu®l® pri kontovelskem portiču od 8 ure dalje.
kopanje v četrtek, 1®' Taborniški srečno
Prvo t. m.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)	p)
A. Baibo, Garibaldijev trg _ , Gretta, Ul. Bonomea 93;
AUTgea, Ul. Ginnastica 6; S.
Ul. FeUuga 46 (Sv. Alojzij).
NOČNA SLUŽBA LEKAflN (od 19.30 do 8.30)	m,
AlfAlabarda, Istrska uUca 7; ti ^ leno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan) Leitenburg, Trg S Giovanni S; ™ zan, Trg Venezia 2.
GORIŠKI DNEVNIK
9. avgusta 1972
PO NAROČILU DEŽELNE UPRAVE
Izsledki raziskave o energetskih virih v Furlaniji-Julijski krajini
Raziskavo je vodil dr. Colombo - Poudarjena potreba po mednarodnem sodelovanju
nekaj dnevi so objavili iz-toke raziskave o energetskih virih naši deželi, ki jo je sestavil j/, naročilu deželne uprave dr. Ar-®~no Colombo. Preučevanje ener-^skih virov je ena osrednjih po avk za gospodarsko načrtovanje n»„Prav to .ie bil namen deželnih Kanov, ki so poverili dr. Colom--l , obsežno študijo, saj ravnokar aelujejo podatke drugega dežel-*®Ra družbeno - gospodarskega razlega načrta.
Jj0 uvodu, ki ga je napisal od-rmk za načrtovanje Nereo Stopaj' avtor študije ugotavlja pomen j ®TKntskih virov za gospodarski in Tepeni razvoj, zatem pa ločeno "izira stanje energetskih virov , Furlaniji - Julijski krajini. Pri i«mlje v rigštev električni tok, Vsa pbne. trda in tekoča gori-^ Analiza zadeva sedanje stanje naši deželi in predvidevanja za
D°bočnost.
J OfUgem delu obravnava po-po raznih proizvajalnih podrto: kmetijstvo, industrija, pre-SM	Potrebe. Avtor navaja
Jr.^P.lo uporabo, za vsako teh pod-zatem pa oriše glavne smer-
energetskih virov v naši deželi obdobju, ki naj bi ga kril drugi deželni razvojni načrt — od leta 1970 do 1975. Ta del je seveda z vidika naše dežele najbolj zanimiv, saj vsebu.ie predvidevanja kakšen bo verjetno razvoj naše družbe v prihodnjih letih — seveda samo kar se tiče potrošnje goriv in elektrike, ki pa so kazalci splošnega gospodarskega in družbenega razvoja. Po zaključkih je še dodatek, v katerem dr. Colombo na vaja možnost uporabe sončne toplote kot sorazmerno cenenega e-nergetskega vira.
Med drugim Colombo obravnava tudi potrebo po tesnejšem sodelovanju s sosednjimi deželami, v sami Italiji in v drugih državah. Na tem področju bo treba po avtorjevem mnenju poglobiti skupna raziskovanja in načrtovanja z namenom. da se čimprej ustvari mednarodna mreža za proizvajanje, razdeljevanje in uporabo raznih zvrsti energije. Tudi na tem področju je namreč vedno bolj potrebno med-deželno in mednarodno sodelovanje, še zlasti v nekaterih bistvenih vprašanjih, kot ie na primer varstvo narave in ozračja pred onesnaženjem. ki ga lahko povzroči proaz-
..........................................tiilllllltllliiiiimiiiiliillilllllHllltiiii
Vozni red vlakov
klavna postaja v Trstu
Benetke - milan - pariz -RIM - BARI - LECCE
V treti.
^ srednjeročni razvoj.
lem delu pa oriše uporabo
6.10 R
ODHODI
6.20 L 6.56 D
Benetke - Bologna * Firence - Milan - Genova(*) Portogruaro
Benetke SL - Turin - Rim (skozi Benetke SL) in Mi-lan skozi Mestre H* DD Benetke ,„1° R Benetke - Kim(*)
•*» DD (Direct Orient) Benetke -Milan - Genova • Venti-miglia - Domodossola - Pariz • Calais (spalni vagoni Atene . Istambul - Pariz)
Milan
SddbSST^BI«
13.30 L	p”?"
SSodbSTS.
DD (Lombardie Express) Be-netke - Milan - Pariz A* L	Portogruaro	(ne	vozi	ob
17	2r n	nedeljah)
R Benetke (brez vmesnih po.
18	05 r 3tai) Milan . Genova(*)
18 *> k	Portogruaro
«	Benetke -	Bologna	• Lec-
ce (spalni	pogradi	Trst -
199] r	Lacce)
2o i;	Portogruaro
BD (Simplon Express) Benetke - Rim Milan Lam-brate - Domodossola - Pariz (spalni pogradi za I. in H. razred Trst - Pariz, spalni vagoni Benetke Pariz, spalni	pogradi
Beograd - Pariz in Benetke - Pariz, spalni vagoni 22	Moskva -	Rim(l)
DD	Benetke -	Milan -	Turin
-	Genova . Marseille (spalni vagoni in pogradi Trst
Genova, spalni pogradi Trst • Turin) • Mestre -Bologna - Rim (spalni vagoni in pogradi Trst -Rim, samo ob petkih spalni vagoni Moskva - Turin)
j	PRIHODI
B Cervignano (ne vozi ob 7 j.	nedeljah)
7 ^ B Portogruaro
BD Marseille - Genova - Turin - Milan (spalni vagoni in pogradi Genova -Trst, spalni pogradi Turin
-	Trst) Rim - Bologna (spalni vagoni in pogradi Rim . Trst, spalni vagoni Turin - Moskva samo ob nedeljah)
Benetke (ob sobotah neposredna zveza Ziirich • Trst)
BB (Simplon Express) Pariz -Domodossola - Milan Lam-brate Rim . Benetke (spalni pogradi Pariz -Trat, spalni vagoni Rim -Moskva (2) - Lecce - Bologna (spalni pogradi Lecce Trat)
Milai,	Benetke SL(#)
(Benetke SL Trst brez -*.«] in*, vmesnih postaj)
U.2 £D Benetke lila f Benetke >5.32 nn Ceryi6nano
u (Lombardie Express) Pariz . Milan Benetke Benetke Turin (skozi Mestre) Rim (skozi Be-18.48 r netke SL)
n Firence • Bologna Be-19,1] t eetke(*)
‘O.))« nn Port°gruaro
(Direct Orient) Calais Pariz Milan • Benetke (spalni vagoni Pariz • A-tene Istambul In Benetke Beograd)
Milan Rim Benetke(#)
916 D 10.5J
11'08r
Jjl
14,18 ^ Benetke
B.23D
Šs,»
Rim
Milan Genova Benetke
r,."!0 l razred z obveznim (!) ^noroCii„m
da? ob ponedeljkih, torkih, sre-(2) v"' s°botah in nedeljah a.?1 ob ponedeljkih, torkih, sre četrtkih in petkih
VIDEM - DUNAJ - SALZBURG - MUNCHEN
ODHODI
3.40 L Videm - Pordenon
5.29 L Videm
6.15	D Videm . Troiž
6.25	L Videm
7.05	D Videm
8.50	D Videm • Trbiž . Dunaj •
Munchen
10.10	L Videm - Trbiž
12.25	D Videm
12.55	L Videm
14.00	DD Calalzo(l)
14.16 L Videm
15.15	D Videm
16.55	L Videm - Trbiž 17.53 L Videm
19.16	D Videm 20.15 L Videm
21.42	D (Italien - Osterreich E* press) Videm . Trbiž -Dunaj . Stuttgart (spalni pogradi za Stuttgart)
22.42	L Videm
(1)	Samo pred prazniki od 28. 6. do 2. 9. 1972. Ne vozi 14. 8. 1972
PRIHODI
0.33 L Videm 6.52 L Videm 7.36 L Videm
8.14	D Pordenon • Videm
8.51	L Videm
9.55	D (čstarrelch - Italien Ex-
press) Stuttgart - Dunaj • Trbiž . Videm (spalni po. gradi iz Stuttgarta)
12.11	L Trbiž - Videm 14.06 D Videm
15.10	L Videm
17.05	D Videm
18.05	L Videm 19.33 L Videm
19.50	DD Trbiž - Videm
20.50	L Pordenon Videm 22.40 L Videm
23.39 D Munchen • Dunaj - Trbiž . Videm
23.45 DD Calalzo(2)
(2)	Samo ob praznikih od 29. 6. do 3. 9. 1972. Ne vozi 13. & 1972
OPČINE - LJUBLJANA
•	BEOGRAD
ODHODI
1.00	D Opčine Ljubljana - Zagreb (spalni pogradi Benetke - Zagreb)
7.25	L Opčine(l)
8.10	D Opčine - Ljubljana
11.14	DD (Simplon Express) Opči-
ne Ljubljana - Zagreb Beograd Reka (spalni vagoni Rim - Moskva) (2)
-	Budimpešta (ob nedeljah spalni vagoni Turin - Moskva)
14.10	L Opčine - Ljubljana(l)
18.15	L Opčine (1)
18.30 DD Opčine - Ljubljana . Zagreb - Beograd
19.47 D Opčine - Ljubljana(l)
20.35	L Opčine
21.09 D (Direct Orient) Opčine -
-	Ljubljana - Skopje ■ Beo. grad • Atene - Istambul (spalni vagoni Pariz • A-tene . Istambul in Benetke Beograd, spalni pogradi Trst Beograd)
PRIHODI
5.48 D Zagreb - Ljubljana - Opčine (spalni pogradi Zagreb . Benetke)
7.10	L Opčine(l)
9.10	D (Direct Orient) Istambul .
Atene - Beograd - Skopje . Ljubljana - Opčine (spalni vagoni Atene - Istambul
-	Beograd in spalni pogra. di Beograd - Trst)
10.05	D Ljubljana Opčine(l)
12.05	D Beograd • Zagreb • Ljub-
ljana Opčine
14.35	L Ljubljana . Opčine(l)
19.44 DD (Simplon Express) Reka
Beograd - Zagreb • Ljuo-ljana - Budimpešta - Opčine (spalni vagoni Moskva
•	Rim(3) in ob petkih Moskva Turin)
21.03 D Ljubljana Opčine 21.38 L Opčine
(1)	Ne vozi ob nedeljah
(2)	Vozi ob ponedeljkih, toridh, sredah, četrtkih in petkih
(3)	Vozi ob ponedeljkih, torkih, sre
dah, sobotah in nedeljah
KMEČKI TABOR 72
Na Opčinah od 12. do 15. t. m.
Kmetijska zadruga v Trstu bo priredila tudi letos tradicionalni Kmečki tabor v sodelovanju s prosvetnim društvom Tabor z Opčin. Kot druga leta bo Zadruga tudi letos poskrbela za prikaz najnovejših obdelovalnih strojev in njihove uporabe. Tudi kulturni program bo precej pester. Igrali bodo «Veseli planšarji* s humoristom, nastopila bo folklorna skupina «Gorje*, v dvorani bo razstava narodnih noš, za ples pa bo igral priznan orkester. Tudi za prigrizek in za dobro pijačo bo preskrbljeno, saj je Zadruga pozvala in še poziva kmete naj se prijavijo in naj točijo sami svoja pristna vina.
Tabor se začne v soboto, 12, avgusta zvečer in se bo končal 15. avgusta.
Od 30. 9. do 3. 10. 1972
Izlet v Rim
Tržaška sekcija združenja bivših političnih internirancev ANED organizira štiridnevni avtobusni izlet (od 30. septembra do 3. oktobra) v Rim in Marzabotto. Glavni cilj izleta so Fosse Ardeatine, v predmestju Rima, kjer bodo izletniki počastili spomin žrtev, ki so jih tam umorili nacisti.
V Rimu bodo izletniki ostali dva dni in si bodo ogledali tudi druge znamenitosti. Odhod iz Trsta bo v soboto, 30. septembra, ob 6. uri s Trga Garibaldi. Med potjo se bodo izletniki ustavili v Marzabottu ter počastili spomin tamkajšnjih številnih žrtev načističnega terorja in padlih talcev.
Fosse Ardeatine bodo obiskali v nedeljo dopoldne, popoldne si bodo ogledali rimsko okolico, v ponedeljek pa Rim. Odhod iz Rima bo v torek, med potjo pa se bodo izletniki nekaj časa ustavili v Firencah.
Prijave sprejemajo r.a potovalnem uradu ETLI, na sedežu sindikata CGIL — Ul. Pondares 8 — tel. 750-431, od 1. septembra naprej, pa tudi na sedežu združenja ANED, Ul. Crispi 3.
Stroški za potovanje (vožnja, prenočišče in hrana) so 40.000 lir. Ob vpisu je treba* plačati na račun
10.000	lir.
vajanje in prevažanje nekaterih zvrsti energetskih virov, kot je nafta ali druge vrste tekočega goriva.
Razpis natečaja za občinske tajnike
Notranje ministrstvo je razpisalo natečaj za vpis 100 gojencev v tečaj za občinske tajnike za leto 1972-73. Tečaj bo v Rimu ter se bo pričel oktobra 1972, končal pa julija 1973.
K tečaju bodo pripuščeni italijanski državljani, ki so 10. julija 1972 dopolnili 21. leto ali pa ga bodo dopolnili do 30. junija 1973 Obenem ne smejo imeti več kot 30 let, ter morajo biti v akademskem letu 1972-73 prosti vojaških obveznosti. Zainteresirani morajo imeti diplomo ene naslednjih fakultet: pravna, trgovske in gospodarske vede, politične vede. diplomatske in konzularne vede. kolonialne vede, družbene in politične vede. gospodarske in pravne vede ter gospodarske in pomorske vede. Prošnje na kol-kovanem papirju za 500 lir je treba nasloviti na notranje ministrstvo ter predložiti na prefekturo do 31. avgusta 1972. Za vse nadaljnje informacije, naj se interesenti obrnejo na tržaško prefekturo. 2. nadstropje.
Z glavo je butnila ob kos železa
Včeraj popoldne, malo po 16. uri, je 25-letna Ernesta Pupolin por. De Grassi iz Milj, Ul. Calle Pozzo 3, čistila pod kuhinje v jedilnici občinske ustanove ECA v Miljah. Ko je vtala, je močno butnila z glavo ob kos železa, ki je molel iznad hladilnika. Z rešilcem RK so jo takoj odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer so jo zaradi rane po glavi sprejeli na I. sprejemni oddelek. Tu se bo morala zdraviti približno teden dni.
Ponesrečil se je
med delom v Rižarni
Včeraj popoldne ob 14.10 so sprejeli na kirurški oddelek glavne bolnišnice 52-letnega Armanda Urbana iz Palazzola della Stella v videmski pokrajini, ki se bo zaradi verjetnega zloma desne rame in odrgnin po obeh komolcih moral zdraviti približno 20 dni.
Urban, ki je zaposlen pri podjetju »Carena* s sedežem v našem mestu, Ul. Beccaria 4 je včeraj, malo pred omenjeno uro, delal v Rižarni, ko se je spotaknil ob desko.
Neznane avtomobilske miši so prejšnjo noč vlomile v fiat 850 cou-pč, last 41-letnega Giuseppa Pen-tassuglia iz Ul. delle Cave 6/2. Prav nič niso pomišljale o možnosti, da jih lastnik avtomobila, ki je parkiral avto prav pod svojim stanovanjem, lahko zaloti pri delu. Z znano spretnostjo, so najprej s silo odprle desni deflektor avtomobila, nato pa iz notranjosti izmaknile av toradio s priključenim «mangiana stri*, dve prepustnici in prometno knjižico z vsemi dokumenti vred.
V PRIČAKOVANJU VELIKOŠMARNIH POČITNIC
Usklajen« delovanje pristojnih služb
da zagotovijo cestno-prometno varnost
Mobilizacija vseh rešilnih avtomobilov, da bi jih uporabili v sili - Kako je z opremo bolnišnic
Za bližnje velikošmame praznike pričakujejo letos velik naval turistov in s tem v zvezi tudi prihod tisočev in tisočev avtomobilov. Naša pokrajina je zaradi svoje lege izrazito prehodnega značaja in je med počitniškimi konicami promet po naših cestah vedno bolj gost. Nič čudnega torej, če prihaja do nesreč in če se ustanove, ki so za to določene vsako leto sproti pripravijo na to razdobje ter uskladijo svoje delo, da bi bilo čimbolj učinkovito.
S tem v zvezd imajo posebno nalogo motorizirani oddelki policije in karabinjerjev, zdravstvene službe in podobno. Zaradi večjega nadzorstva nad prometom in pa zaradi pazljivosti, ki jo vozniki pokažejo v tem razdlobju, vsaj na našem področju za veliki šmaren ponavadi ni bilo hujših nesreč, to pa seveda še ne pomeni, da je skrb za varnost postala odveč ali da bi jo bilo treba celo skrčiti.
Pri tolikšnih kolonah voznikov iz vseh krajev Evrope, ki so se že pričele pomikati po državnih cestah in avtocestah, je potrebno napraviti sleherni napor, da bi bilo nesreč čimmanj in tudi čimmanj vzrokov, da bi se veselo pričakovanje počitnic ter njihovo uživanje ne spremenilo v nesrečo in žalost.
V	skladu s skupno sprejetimi obveznostmi bo tudi zdravstvena služba okrepila svoj prispevek ter je mobilizirala predvsem rešilne vozove in jih razdelila med bolnišnice, da bi mogla pravočasno posredovati v primeru notrebe.
Pokrajinski zdravnik je objavil seznam razpoložljivih rešilnih avtomobilov, kakor je bilo s prefek-turnimi navodili usklajeno s prometno policijo.
V	splošnih bolnišnicah v Gorici (telefon 83991) in v Tržiču (tel. 75181) bo za veliki šmaren čez dan in ponoči pripravljen po en rešilni voz, v Krminu (tel. 6124) bosta dva in še en dodatni. Dve vozili bosta v Gradežu (tel. 80152). Tržiški Rdeči križ bo dal na voljo svoj rešilni avto, kadar bo zasedlen tisti iz bolnišnice v Tržiču, vseskozi bodb na razpolago štirje vozovi Zelenega križa v Gorici. čez dan in po potrebi tudi ponoči bo prost rešilni voz v Gradišču, Id ga vzdržuje občinska uprava.
Vsi rešilni vozovi kakor tudi bolnišnice na področju celotne dežele so opremljene z radijskimi telefoni, izjema so za enkrat rešilni avtomobili Zelenega križa. Vse rešilne vozove je mogoče poklicati po zgoraj omenjenih telefonih bolnišnic, prav tako pa tudi preko številke «113», to je telefona na kvesturi, ki se ga za izredno nujne primera lahko poslužuje občinstvo. V vsakem rešilcu je poleg šoferja, tudi bolničar.
Bolnišnici v Gorici in Tržiču sta opremljeni z učinkovitimi središči za transfuzijo krvi, transfuzija pa je možna tudi v bolnišnicah v Gradežu in v Krminu. Morda je koristno povedati tudi to, da bolnišnice v goriški pokrajini nimajo nevrokirurškega oddelka in da morajo za primer potrebe bolnika odpeljati v Trst ali v Videm.
Navedli smo nekaj podatkov, da bi jih uporabili v sili, vendar bo najbolje, če se tisti, ki se te dni odpravljajo na pot, (in teh ravno sedaj je veliko) «ppremijo» s previdnostjo, potrpljenjem, vzgojenostjo na cesti in kar še spada poleg, da bi svoj letni počitek dobro preživeli.
Nove slovenske knjige v državni knjižnici
V zadnjih mesecih se je seznam slovenskih knjig v Goriški državni knjižnici obogatil še za spodaj navedene knjige, ki jih je vodstvo knjižnice nakupilo ali prejelo. Knjige so na razpolago čitateljem na sedežu v Ul. Mameli 12 ob delav-
nikih od 9. do 14. ure (po zaključku poletnih počitnic).
ABRAM: Moja Trenta; BEVK: Koplan Martin Čedermac; BOR: Bele vode: BOR: Šola noči; BORKO: Srečanja; Božič na Slovenskem; DESTOVNK-KAJUH: Zbrano delo: FINŽGAR: Študent naj bo; GALA: Partizanski zdravnik: GODINA. Bele tulpike: JAKAC: Portret Tita: Jugoslovenski književni leksikon; Jugoslovenski sa vremeni«; KETTE: Poezije: KNEZ: Novo mesto v davnini: KOŠUTIC: Gusarji Jadranskega morja: KREFT: Človek mrtvaških lobanj; Krščansko oznanilo: Holandski katekizem za odrasle; KUGY: Julijske Alpe v podobi; KUGY: Iz minulih dni; PAHOR: Socialni boji v občini Piran od XV. do XVIII. stoletja: PLAUTUS: Hišni strah; PODRŽAJ: Gorjani: PREK: Ljudska modrost trden je most; SIVEC: Opera v Stanovskem gledališču v Ljubljani od leta 1790 do 1861; ŠKERJANC: Štiri uverture (Partitura); ŠKRAP: Uporna mladina; SPACAL: Grafika 1937-1972; ŠUŠTERŠIČ; Po mojih lovskih stezah; VOVK: Naš Buček; ZADNIKAR: Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije: Zborovske pesmi.
NA SREDNJEEVROPSKEM KULTURNEM SREČANJU
Zanimanje za poročila o vlogi gledališč v Trstu in na Reki
Organizatorji pričakujejo izdatno pomoč deželne uprave
Kot smo že pisali, bo letošnje Srednjeevropsko kulturno srečanje v palači Attems v Gorici od 30. septembra do 3. oktobra na temo *Gledališče v srednji Evropi». čeprav je do takrat še približno sedem tednov, pa so za to letošnje srečanje, ki je sedmo po vrsti, priprave v polnem teku.
Prav tako smo že pisali o dveh vzporednih razstavah. Ob teh srečanjih naj bi prikazali izbranemu občinstvu razstavo češkega scenografa Vlastislava Hofmana v dvorani Petrarca (bivši Ljudski dom) in Roberta Musila, katero bodo u-redili v prostorih Ljudske knjižnice v Ul. Mameli, ki jih že pripravljajo in urejujejo.
Ob razstavi češkega scenografa bo prisotna v Gorici tudi njegova hčerka, ki sedaj živi v Rimu ter je lastnica bogatega razstavnega gradiva, ki ga bodo najprej prikazali v Gorici, nato pa še na razstavah v Miinchnu in na Dunaju.
Pri pripravah letošnjega mednarodnega kulturnega srečanja sodelujejo tudi razni zavodi šestih držav, ali pa njihovi zastopniki v Italiji. Med temi naj omenimo Goethejev inštitut v Rimu nemško in madžarsko akademijo, jugoslovanski in avstrijski konzulat v Trstu ter kulturne atašeje češke in madžarske ambasade iz Rima.
iiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaui
MED TOPOLI OB DOBERDOB SKEM JEZERU
Združenje «MIadost» organizira petdnevno športno praznovanje
Na programu tudi odbojkarske tekme . Četudi ni bilo v zaključeni se-zoni vidnih rezultatov, so športniki zadovoljni z napredovanjem društva
Doberdobsko športno združenje «Mladost» bo od petka, 11. do torka 15. avgusta pripravilo petdnevno praznovanje med topoli pri jezeru.
Podeg plesa so doberdobski športniki vključili v program praznovanja še nekatera športna srečanja in seveda tudi tradicionalno tekmovanje v briškoli. ki je postalo pri vseh »šagrah* že skoraj nujno. Za plesno zabavo bosta poskrbela domači ansambel «Kraški odmevi*, ki bo igral v petek in v torek ostale tri dni bo pa igral goriški ansambel «Marchio degpsitato*. V soboto bo tekmovanje v tangu, v torek pa v valčku. V nedeljo popoldne ob 19. uri bo na programu koncert godbe na pihala «Kras» iz Doberdoba, ki bo izvajala vrsto koračnic in drugih skladb.
Kot rečeno bo tudi šport imel svoj delež pri praznovanju. V nedeljo ob 16. uri, se bosta reprezentanci sovodenjske in doberdobske
iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiHuiiiiiiiimii
LOVSKA SEZONA ODPRTA DO 31. MARCA 1973
Lov na divjega zajca prepovedan po vsem Krasu
Za odstrel srn bodo lovci morali imeti posebno dovoljenje
Goriška pokrajinska uprava je pred kratkim objavila lovski koledar, kjer so navedeni datumi pričetka lova na razno divjad in kjer so tudi navedena pravila, ki jih morajo lovci spoštovati, bodisi glede ozemlja, na katerem lahko lovijo, bodisi glede orožja.
Posebni lov na srnjaka se je začel že prvega junija, zaključil se bo pa 15. avgusta. Redni lov na srnjaka se bo začel 1. septembra, zaključil se bo pa 31. oktobra. Istega dne se bo zaključil tudi tov na jerebico, ki se bo pričel L oktobra. Poleg jerebice bodo z oktobrom lahko začeli loviti tudi fazane in sme, vendar bodo za slednje morali imeti posebno dovoljenje. S 13. avgustom se začne lov na ptice selivke, z 10. septembrom pa lov na divjega goloba in merjasca.
Lov na divjega zajca, ki se bo letos začel 5. novembra in zaključil 3. decembra, je za letošnjo lovsko sezono prepovedan po vsem Krasu. Namišljena črta, ki razmejuje področje, kjer se lahko lovi divji zajec, gre od Rupe po Vipavi do železniškega nadvoza v Sovodnjah in nato po železnici Videm - Trat do avtoceste v Redi-puglii, po avtocesti pa preko Ronk do meje s tržaško pokrajino. V vsem tem predelu je v letošnji sezoni lov na divjega zajca strogo prepovedan. Tudi lov na vse utice roparice in še nekatere druge. ie prepovedan.
Celotna lovska sezona 1972-73 se bo zaključila 31. marca 1973.
utecUudhM
Slovenska demokratska zveza Gorica. nam ie poslala v objavo sledeče pismo:
«Primorski dnevnik je v nedeljo, t.m. poročal o predlogu socialističnih pokrajinskih svetovalcev, naj hi pokrajinski svet izglasoval dnevni red z zahtevo, da bi parlament čimprej razpravljal o osnutkih za zakonsko zaščito slovenske manjšine, predloženih po komunističnih in socialističnih poslancih, deželni svet pa o osnutku, ki ga je meseca fe-
bruarja predložil deželni svetovalec dr. Štoka.
Iz tega bi se dalo sklepati, da goriška in tržaška Slovenska demokratska zveza ter tržaška Slovenska skupnost niso poslale « Rim svojega osnutka, v resnici pa ga je goriška SDZ, seveda v imenu vseh podpisnikov, poslala predsednikoma obeh zbornic že preteklo zimo in ponovno po letošnjih državnozborskih volitvah. To vest je objavil tudi domači tisk.
Zaradi tega se čudimo, da Primorski dnevnik napačno poroča o zadevi. Po vsej verjetnosti ga je zavedla v zmoto napaka, ki jo je napravil gospod Renko v knjigi, posvečeni vsem osnutkom za zakonsko zaščito naše manjšine.*
* * •
Op. ur. — Priporočamo vsem bralcem zlasti pa gospodom gori-ške SDZ, da pazljivo preberejo «Obrazložitev zakonskega predloga SS-SDZ* na str. 103 knjižice «Za globalno zaščito Slovencev v Italiji» pa bodo brez težave ugotovili, da sta SDZ iz Gorice in SS iz Trsta naslovili
«na gospoda predsednika poslanske zbornice in senata ter na vse gospode poslance in senatorje na podlagi 50. člena ustave peticijo, s katero zahtevajo, da se izdajo zakonske norme* ...
Iz te ugotovitve pa sledi, da ni gospod Renko napravil v msmu gospodov SDZ rnapake v knjigi, postečem vsem osnutkom za zakonsko zaščito naše manjšine.» Poleg tega pa ie bilo v letošnjem letu v Primorskem dnevniku že neštetokrat natiskano, da sta SS in SDZ godali omenjeno peticijo parlamentu tako da tudi površen bralec našega dnevnika ne more sklepati, da osnutek SDZ in SS ni bil poslan v Rim
Menimo torej, da bi manj površno branje knjižice o »Globalni zaščiti...* in poročil v našem dnevniku preprečilo pisanje in objavljanje podobnih očitkov ter odgovorov nanje...
Na poštnem uradu v Pevmi bodo izplačevali pokojnine INPS za ta mesec v dineh 12., 14. in 16, avgusta.
občine pomerili v odbojki.
Za to priložnost bodo organizatorji praznovanja uredili pri jezeru tudi primemo igrišče, če pa to ne bo mogoče, bodo tekmo vsekakor odigrali na novem odbojkarskem igrišču na odprtem v vasi. Tekma bo brez dvoma zelo zanimiva, saj imamo tako v doberdobski kot v so-vedenjski občini dobrih odbojkarjev, ki igrajo pri raznih društvih. Odbojka bo na programu tudi v torek ob 16. uri, tokrat za ženske. Na turnirju bodo prisotne ekipe «Hrast*, »Sovodnje* in »Mladost*. Pri. teh tekmah si bo mogoče ogledati in ugotoviti, kakšna je kondicija treh ekip in koliko so se odbojkarice pripravile med poletjem .
Organizatorji praznovanja upajo, da jim bo vreme bolj naklonjeno kot prejšnja leta. Deževno vreme je namreč doslej še vsakokrat motilo reden potek praznovanja, tako da so športniki komaj krili stroške. Društvo seveda potrebuje finančne pomoči za redno športno delovanje. Tehnični rezultati, ki so jih reprezentance »Mladosti* do sedaj dosegle, niso najboljši, vendar se je domačinom posrečilo vključiti v športno aktivnost večji del doberdobske mladine. kar je bil njihov glavni cilj.
V	mladinskem nogometnem prvenstvu se je »Mladost* uvrstila med zadnje ekipe, prejela pa je pokal discipline in posebno pohvalo nogometne zveze, kar je za Dober-dobce častno in hvalevredno. Lepo uvrstitev je »Mladost* dosegla na deželnem mladinskem nogometnem turnirju, kjer so sodelovala društva, ki se bavijo samo z mladinci in nimajo višjih kategorij. Na turnirju so bile prisotne ekipe iz Pordenona, Vidma, Trsta in Gorice. Doberdobski nogometaši so si priborili drugo mesto in so se tako uvrstili za goriško ekipo »Virtusa*. katero so v povratni tekmi tudi premagali, vendar so ji morali zaradi kvocienta gotov prepustiti častno mesto.
V	zaključeni sezoni niso odbojkarice Mladosti dosegle odličnih rezultatov, vendar se za v bodoče
si je «Mladost» končno le pridobila trenerja, ki bo dekleta izpopolnjeval v tehniki. Štiri odbojkarice so se letos udeležile tudi izpopolnjevalnega tečaja v Rovinju in to bo za celotno ekipo gotovo precej pomenilo.
Zaključena letošnja štandreška šagra
V	ponedeljek po polnoči, ko je Miloš Tabaj proglasil Miss Juventi-ne 1972, se je zaključila letošnja štandreška šagra In obenem prvi del praznovanj ob petindvajsetletnici ustanovitve tega športnega društva, Tudi letos so bili večeri pestri in so nudili razne športne zanimivosti in družabne igre. Največji odmev je vsekakor imelo mednarodno športno srečanje v boksu med predstavništvom Slovenije in Furlanije - Julijske Benečije. Tudi vlačenje vrvi, ki se je začelo v sredo z izključilnimd tekmovanji med desetimi ekipami, od kraških do furlanskih, in se končalo v petek s končnim bojem med prvimi štirimi, je vsem ugajalo. Ekipe so se tako uvrstile: prvi so bili Bahači iz Štandreža, druga se je uvrstila ekipa z Vrha, tretji so bili Profesor-Botanz iz Romansa in četrti pa Zeppelin iz Gorice.
V	nedeljo je bilo tekmovanje v valčku in tekmecev se je na plesišču kar trlo. Žirija je imela naporno delo preden je dotočila za zmagovit par Grabizza iz Gradišča, drugouvrščena pa sta bila Vera in Jožko Krašček iz Sovodenj, par Sartori iz San Lorenza je bil tretji.
Miss Juventina 1972 je domačinka Silvana Kulot, osemnajstletnica, ki je letos zaključila slovensko trgovsko šolo v Gorici in je s svojo zmago žela odobravanje prisotnih. Tovarišici sta ji bili enaindvajsetletna Adda Mero! in GabrieUa Sfiligoj. Zmagovalke so bile nagrajene s cvetjem in darovi tvrdk Raden-
---- ska-Nanut Marzoli ter Union pivo-
predvideva veliko izboljšanje, saj i Vojko Nardin,	D. R.
........................................................m,
V NOČI OD NEDELJE 00 P0NEDEUKA
Tatovi so ukradli v mestu kar 7 osebnih avtomobilov
Na piko so vzeli giulie - Po vsej verjetnosti so to mladoletniki, ki se z ukradenimi avti vozarijo po mestu
Zlasti pa si organizatorji mnogo obetajo od podpore naše dežele Furlanije - Julijske krajine, ki je že priznala srednjeevropskim kulturnim srečanjem ttposeb-no vlogo na kulturnem področju v okviru naše dežele», ki pa presega njene meje ter zavzema širši mednarodni obseg. Tudi letos bo srečanje pod pokroviteljstvom mednarodne ustanove UNESCO.
Poleg uvodnega poročila, ki ga bo podal dunajski profesor Kin-dermann, pa so napovedana številna druga poročila in posegi z gledališkega področja šestih sodelujočih držav in raznih ustanov.
Nas zamejske Slovence bodo zanimali posegi s področja manjšinskih gledališč. Med temi naj navedemo poseg upravnika Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta prof. Josipa Tavčarja, ki bo govoril o «Stalnem slovenskem gle dališču v Italiji kot stikališču idej in ljudi». Reški novinar Martini pa bo govoril o aktualnosti italijanskega dramskega gledališča na Reki kot stikališča med Italijo in Jugoslavijo. Pričakujejo še druge posege o tem problemu na srečanju.
Ob srednjeevropskih srečanjih in na razstavi del Roberta Musila bo v Gorici prisoten tudi Zlatko Gorjan, Id je prevedel številna njegova dela v srbohrvaščino. Na sliki Robert Musil ob svoji delovni mizi na Dunaju leta 1935.
V noči od nedelje do ponedeljka so bili tatovi avtomobilov v Gorici precej aktivni, saj so ukradili kar sedem avtomobilov, ki so jdh nato pustih na raznih krajih. Kratko vest o teh krajah smo v našem listu objavili že včeraj, vendar nam je goriška kvestura posredovala včeraj še nekaj podatkov 0 drugih krajah. Agenti letečega oddelka go-riške kvesture so včeraj in predvčerajšnjim pregledali vse ulice in so našli vseh sedem avtomobilov, ki so bili zapuščeni na raznih krajih. Pri vseh avtomobilih so tatovi pokvarili ah razbili malo okence na vratih, tako da so jih lahko s solo odprli, sicer niso bili avtomobili kako drugače poškodovani. Odnesli so seveda tudi vse reči, ki so jdh našli v notranjosti avtomobilov, vendar je šlo le za malenkosti.
Iz dosedanjih raziskav je razvidno, da so vse avtomobile ukradli mladi tatiči, ki jim ni do drugega, kot da se s temi prevoznimi sredstvi malo pozabavajo po mestu, dokler je v rezervoarju še nekaj goriva, nato pa avto pustijo kar tam,
kjer jim bencina zmanjka.
Ukradene avtomobile so agenti letečega oddelka včeraj vrnili lastnikom, ki so se potem prav gotovo oddahnili, saj avtomobil ni stvar, ki se lahko kupi vsak dan. Prizadeti lastniki so: Mauro Rosin, iz Ul. Orzoni 52, kateremu so odpeljali fiat 850, GO 50972; Sergio Furlani, iz Ul. Cipriani 24, odpeljali so mu avto znamke giulia, GO 65303; Carlo Badini. iz Ul. Rossini 15, u-kradli so mu giulio, GO 34336; At-tigho Piani, iz Ul. Faiti 17, tudi temu so tatovi ukradi avto znamke giulia, GO 48628; Pierina Cumar, por. Godina, iz Drevoreda Venezia, ukradli so ji furgon fiat 850, GO 58840; Natalina Špindler, por. Marega, iz Ul, Luga 71 njej so odpeljali fiat 124, GO 51799.
K°t je razvidno ugajajo tatovom najbolj avtomobili znamke giulia, saj so slednji dobro znani zaradi svoje hitrosti in pospeška. Lahko torej sklepamo, da so tatovi brez dvoma mladoletniki, ki jim taki avtomobili ugajajo predvsem zaradi zgoraj omenjenih lastnosti.
Seja občinskega odbora v Gorici
Na zadnji, razmeroma dolgi seji goriškega občinskega odbora so razpravljali o osebju, javnih delih, financah in socialnem varstvu.
Šolskemu patronatu bodo dodelili milijon lir za prevozne stroške otrok obvezne šole, nekaj nad en milijon lir bo občinska uprava plačala prefekturi za počitnice potrebnih otrok, nekaj nad 15 milijonov Mr bodo potrošili za vzdrževanje kanalizacije, skoraj tri milijone bodo porabili za popravilo otroških vrtcev, nakupili so zemljišče za gradnjo državnega zavoda za trgovino v Ul. Grabizio, v prvi industrijski coni pa so dodelili zemljišče za gradnjo industrijskega objekta. Odobrili so tudi natečaj za dve mesti upravnega tajnika tretje stopnje.
Kino
(roricu
VERDI: ob 17.00 »A cuore freddo*, E. M. Salerno in T. Rasimof. Barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO: ob 17.15 »R.P.M. - Rivoluzio-ne per un minuto*. A. Quin in A. Margret. Barvni film.
MODERNISSIMO: ob 17.00 »Tempo d'avvoltoi». G. Hilton in F. Wolff. Barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE: ob 17.30 »Tecnica di una rapina nel film le due sporche ca-rogne*, A. Delon in C. Bronson. Barvni film.
VITTORIA: ob 17.30 »Inchiesta di un procuratore su un albergo di tolle-ranza*. Kurt Jurgens in Jane Fa-ruw, v barvah, prepovedano mladini pod 18. letom.
Tržič
AZZURRO: Zaprt.
EXCELSIOR: 17.30 »Soldato blu», v barvah.
PRINCIPE: 18.00 »R.P.M. Rivoluzio-ni per minuto*. Antony Quin, v barvah.
Mava (i or ir a
SOČA (N. Gorica): »Navihanci iz prve klopi*, nemški barvni film - ob 18.15 in 20.15.
SV OBODA (Šempeter):	«Samokresi
sedmih veličastnih*, ameriški barvni film - ob 18.30 in 20.30.
RENČE: «Slovo velikega poglavarja*, nem. jugoslovanski barvni film -ob 20.
ŠEMPAS: Danes zaprto.
KANAL: »Mačo Kalagan*, ameriški barvni film - ob 20.
DESKLE. «Mesto v mraku*, ameriški barvni film - ob 20.
PRVAČINA: Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GOR« Danes ves dan in ponoči je deži lekarna Tavasani, Korzo Italija tel. 2576.
NEKAJ 0 RAZREDNO-SOCIALNI DIFERENCIACIJI V IZRAELU
Čedalje očitnejši pogoji spopada znotraj same države
«če se ne bi vojskovali z Arabci, bi se Žid vojskovali z Židom,» pravi Rafael, dvajsetletni vojak izraelske armade. Od drugih se loči po temnejši koži in komaj o-paznem arabskem naglasu.
Rafael živi v Izraelu že devetnajst let, pa še zmeraj ne more reči, da mu pripada. Prišel je iz Maroka in je eden izmed sto tisoč židovskih naseljencev iz severne Afrike in Azije, ki se v primerjavi z naseljenci iz Evrope počutijo kot državljani druge vrste.
Vendar je spor med »vzhodnjaki* in »Evropejci*, ki je bil zlasti o-čiten pred nekaj meseci, ko je v Izraelu demonstrirala organizacija »Črnih panterjev*, samo eden med množico nasprotij, ki ogrožajo enotnost mlade države. Spor med pravovernimi Židi in tistimi s sodobnimi nazori, med starimi in novimi naseljenci ter čedalje večje nezadovoljstvo med mladino, nesoglasja med delavci in delodajalci, nenehno višanje cen in največja osebna zadolženost na svetu so dejavniki, ki spodbujajo nemire v deželi. To je problem, ki spor z Arabci že potiska v ozadje.
Ljudje v Izraelu se še vedno ukvarjajo z arabskim problemom.
Pozornost je posvečena »fronti*, ki se razteza od enega do drugega konca dežele in ne vzdolž jordanske in golanske planote. Družbeni problem — revščina, številne siromašne četrti, neenakosti — so na dnevnem redu. Novi občutek varnosti je spodbudil številne družbene skupine, da odločneje zahtevajo svoje pravice. Skoraj ne mine dan brez stavke,
Vlada se na vse pretege trudi, da bi izboljšala položaj. Golda Meir je rekla: »Živeti moramo tako, kakor da smo v vojni*. Nakar je nadaljevala svoj govor o »slabem moralnem stanju prebivalstva*.
Vendar take kritike pri ljudstvu niso priljubljene. Ljudje so že siti nenehnega stanja pripravljenosti in plačevanja največjih prispevkov na svetu za obrambo dežele, stroškov, ki dosežejo več kot 5 milijonov dolarjev na dan in zajemajo skoraj polovico proračuna.
Neprijeten položaj, ki ga povzročajo stavke, otežujejo še skrajno pravoverni Židje, ki se oblačijo v črno, ne plačujejo davka in nočejo služiti v vojski. Ti fanatiki, ki jim pravijo «hožji kozaki*, zahtevajo, da se Izrael ravna po zakonih vere, čeprav zakone kršijo tudi sami. Čeprav pridigajo strogo čaščenje sobote, ga sami oskru-njajo, ker kamenjajo mestne avtobuse, misleč, da ob sobotah ne bi smeli voziti. Preganjajo zdravnike in celo grozijo, da jih bodo ubili, če ne bodo prenehali abducirati trupel, ker je to po njihovem mnenju skrunjenje mrličev. Rabinat ni dovolil nekemu profesorju, da se oženi, češ da je nezakonski otrok, po verskih predpisih pa se nezakonski otroki lahko ženijo samo med seboj.
Mladina in razumniki se čedalje bolj odkrito upirajo omejitvam, ki jih postavlja ortodoksna vera. Zahtevajo, da se država še bolj loči od cerkve ter da se uvedeta civilna poroka in ločitev. Vlada je zavzela v tem sporu zelo previdno stališče, ker se boji, da bi se nekega dne lahko razrasel v odkrito sovražnost.
Problemov ni mogoče razreševati z obljubami in odlašanjem. Spor med »vzhodnjaki* in »Evropejci* se je pojavil med demonstracijami organizacije »Črnih panterjev*. Položaj se je nekoliko u-
miril lani, vendar je problem še zmeraj živ .«Vzhodnjaki» menijo, da so prikrajšani, češ da sestavljajo več kot polovico prebivalstva, v gospodarskem, političnem, vojaškem in znanstvenem življenju dežele pa imajo precej neznatno vlogo. V parlamentu, ki šteje 120 članov, je samo 17 »vzhodnjakov*, med 18 ministri sta le dva. Zelo majhen je odstotek o-trok »vzhodnjakov* na visokih šolah, pa tudi letni dohodki »vzhodnjakov* so veliko manjši od dohodkov »Evropejcev*.
Zakaj so »vzhodnjaki* postali »zamorci* Izraela? V petdesetih letih tega stoletja so bile množice priseljencev iz severne Afrike in Azije v glavnem revne, nepismene in navajene na zaostalo življenje arabske fevdalne družbe, v kateri so odrasle. Njihovo privajanje na sodobno izraelsko družbo ni bilo lahko. Ločevala so jih cela stoletja. Oblasti so skušale ublažiti te razlike, vendar so enake možnosti šolanja ostale samo na papirju, socialni problemi pa so prehajali iz roda v rod.
Večina Izraelcev misli, da je treba čimprej zmanjšati kulturno neskladnost dveh velikih etničnih skupin, da naj bi preprečili rojstvo žgočega rasnega problema, kakršen muči ZDA.
Eden največjih problemov Izraela je pomanjkanje denarja. Mladina zahteva občutno zmanjšanje vojaškega proračuna, denar pa naj bi se porabil za družbeni razvoj. Politiki ne vidijo možnosti za spremembo vrstnega reda. Župan Jeruzalema pravi: «če bomo vzpostavili družbeno stabilnost, bomo nehali živeti.*
Za rešitev problema ne bi bilo dovolj samo šolanje »vzhodnjakov*, čeprav bi bili stroski veliki. Spor je pogojen tudi z globalnimi psihološkimi dejavniki: predsodki, bahavim vedenjem »Evropejcev*, občutkom manjvrednosti in odtujenosti pri »vzhodnjakih*. Dvajsetletni Rafael, ki je tehnični risar, se je hotel oženiti z dekletom, katerega starši so prišli iz Poljske. Niso se strinjali, da bd se hči poročila z Marokancem. Kljub temu se je poroka slavila, novopo-ročenca pa ne moreta priti do dekletovih staršev. Takšnih primerov je več.
Diskriminacija se čuti tudi v vojski in v šoli. Rafaelu so neštetokrat rekli »umazani Marokinec*.
Ugodnosti, ki jih uživajo novi priseljenci, še povečujejo nezadovoljstvo »vzhodnjakov*. Medtem ko so bili sami po prihodu v obljubljeno deželo nastanjeni predvsem v barakah in v šotorih, pa današnji priseljenci iz ZDA, Evrope in SZ dobivajo sodobna stanovanja v najlepših mestih, denarno pomoč in druge ugodnosti.
Nasprotje je zlasti veliko v mestu Cezarea. Na eni strani ceste se dvigujejo visoka stanovanjska poslopja, polna novih naseljencev, na drugi strani pa so trhle lesene barake iz petdesetih let, v katerih še danes stanujejo »vzhodnjaki*.
Tako se nekateri Izraelci resnič-no boje, da bi mir z Arabci podrl1 še zadnjo ograjo pred povodnijo notranjih neredov. Slabost takš-j nega sklepanja je, da bi edino izraelsko - arabski mir omogočili da bi se milijarde dolarjev, 1« gredo sedaj za obrambo, porabile za družbeno koristne namena. Izrael je zmagal r.a bojišču. Zdaj je treba videti, ali bo zmagovalec tudi v miru.

TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z varni: 13-30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.00 Radio Olimpia; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Koncert; 18.50 Jazz; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbori in folklora;
20.00	Šport; 20.35 Simf. koncert;
22.10	Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stan;
15.10	Zabavni program; 16.20 Kulturni program.
KOPER
7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 14.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 9.00 Za otroke; 9.30 20.000 lir za vaš spored; 10.00 15 minut z orkestrom Raula Casadeia; 10.15 Z nami je...; 11.00 Plošče; 12.00 Glasba po željah; 13.45 Musič Shaker; 14.40 Počitek ob glasbi; 16.20 Fumorama; 17.00 Deželni program; 18.00 Glasbeni mozaik; 18.40 Ansambel »Štirje Kovači* in koroški akademski oktet; 19.00 Mali koncert lahke glasbe; 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Od Triglava do Jadrana; 21.00 Večerna glasba; 21.40 Slovenska glasba raznih stoletij; 22.30 Pop jazz;
23.00	Komorna glasba; 24.00 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9,15 Vi in jaz;
12.10	Plošče; 13.15 Zabavni program; 14.00 Italijanske popevke;
SREDA, 9. AVGUSTA 1972
16.00	Spored za otroke; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 18.55 Koncert; 19.30 «Rhythm and blues*; 20.20 Plošče; 21.20 »La pietra inamovibile* — igra.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta:	Tony Astarita in
Mino Reitano; 9.30 Orkester; 9.50 Radijska nadaljevanka; 10.05 Plošča za poletje; 10.30 Počitniški spored; 12.40 Zabavni program; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče;
15.00	«Discosudisco»; 16.00 Draga RAI; 18.00 Galerija melodrame; 20.10 Povratni listek; 21.00 Salzburški festival 1972: Simf. koncert; 23.05 Radijska igra: «Tara-kanova princesa*; 23.20 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.00 Koncerti Franza Josepha Hayd-na; 11.45 Sodobna ital. glasba;
13.00	Intenmezzo; 14.30 Opera: Kralj Salomon: 15.30 Avtorjev portret; 16.15 Radijska igra; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Angleška filozofija danes (1945 — 1970); 21.30 Orkester.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.15 Ital. popevke; 9.45 Baročni koncert; 12.20 Richard Tryhall; 12.30 Plošče v izložbi; 13.30 Simf. koncert.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00,	11.00,	14.00,
16.00, 20.30, 23.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniški pozdravi; 10.25 Popevke in zvoki iz studia 14; 11.20 Pri vas doma; 13.10 Iz slovenske operne literature; 13.30 Kmetijski nasveti;
^ ........
L -


_ -h
KZ 'J V &
mu #	\

i
j
•mi :5rJ
Rr. J

Ko je bila v Haludovem otvoritvena svečanost, je nastopil tudi za «mucke» njihov veliki trenutek. Širokosrčno so gostom razkazovale prav vse, s čimer razpolagajo. Med ceremonijo so bile zbrane na tem odru, da si jih je lahko vsakdo ogledal, kolikor je le želel
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
HALUDOVO NA KRKU, KOŠČEK RAJA NA ZEMLJI ZA DOLARSKE MILIJONARJE
Za «nepozabne» občutke blaženosti bo predvsem skrbel slavni Guccione
Kompleks hotelov, ki nudijo udobje in razkošje iz «tisoč iz ene noči» - Cene penziona enake kot v ostalih hotelih iste kategorije - Slani pa bodo «casino», «zajčki» oziroma «mucke» ipd. - Trezen človek bo mimo tega šel, kot da ne obstaja
v/r/m
iripfg
Haludovo je na Krku, enem nam najbližnjih otokov, znanem po svojih naravnih lepotah in folklornih posebnostih. Nekdaj je to najpo-prej bil miren, pozabljen kraj, kjer so se skromni ljudje skozi generacije ubadali s trdim delom, ribištvom, pomorstvom, poljedelstvom. Potem je prišel turizem. Otok je zelo pri roki, menda najbolj od vseh drugih ob dalmatinski obali. Obiskovalo ga je vse več tujih in domačih turistov. Turizem je dvignil dohodke, odpravil pa mir, pristno sožitje med ljudmi in deloma okrnil naravo. Seveda, človek vsega ne more imeti; sodoben množičen turizem, denar in mir, vaško idilo in spokojnost pokrajine. Nasploh se zdi, je to v nasprotju s stremljenji večine, ki jim danes nadvse prijajo velika množica, vrsta naglih stikov, senzacionalno izpolnjen čas pa poplave zvokov, od trušča avtomobilov do ritmov jaz-
Guccione, štiridesetletnik, po pore-I klu Sicilijanec, rojen v New Yorku, 1	živi v Londonu
13.40 Od vasi do vasi; 14.15 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Skladatelji Glasbene Matice in Novih A-kordov; 15.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Majhen recital pianista Janka Šetinca; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 Z orkestrom Mon-tematti; 18.10 Poletno glasbeno popotovanje; 19.15 Igramo za vas; 19.45 Naš gost; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.10 Obvestila; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana; 22.20 Lepe melodije; 23.15 S festivala jazza; 24.05 Literarni nokturno; 24.15 Jugoslo vanski pevci zabavne glasbe.
ITAL. TELEVIZIJA
18.15	TV za otroke; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik;
21.00	Človek in morje; 22.00 Šport;
23.00	Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.25 Film: «9. ura: lekcija kemije*; 22.45 Juke box.
JUG. TELEVIZIJA
19.15	Obzornik; 19.30 Sebastijan in Mary Morgane - serijski film; 19.55 Mozaik; 20.00 Na sedmi stezi - športna oddaja; 20.30 Naši operni pevci; 21.00 TV dnevnik; 21.30 N. Erdman: Samomorilec II. del predstave MG Ljubljana; 22.25 črni Gandhi; 22.55 Poroči la; 23.00 Šahovski komentar.
KOPRSKA BARVNA TV
21.00 Kotiček za otroke: Mi Piper; 21.15 Poročila; 21.30 C, vilizacija 8. oddaja; 22.20 Ser gio Endrigo special - zabavno glasbena oddaja.
zovske glasbe, popevke in rjovenja brez vzroka in smisla.
Haludovo je zdaj napravilo «korak naprej* v primeri z ostalimi turističnimi kraji otoka Krka. Njegovo ime je čez noč postalo zelo znano tudi prek ožjih krajevnih meja, prestopilo jih je in se pojavilo v vrsti znanih svetovnih revij in časopisov. Pridobilo si je legitimacijo svetovljanstva, postalo je sinonim družabnega uspeha in prestiža, razkošja, noblese, lepih žena in »nepozabnih doživetij*. Mnogi bodo koprneli in tudi izkoprneli v hrepenenju, da bi ga obiskali.
Haludovo je kompleks najrazkošnejših hotelov, ki gostu nudijo, baje, udobje, kakršno si moreš zamisliti samo v «tisoč in eni noči*. Je letovišče za ameriške in druge milijonarje, ki razpolagajo ne le z izdatnimi, ampak ogromnimi vsotami trdne valute. Ni sicer izključeno, da se bo tu poleg drugih, tujih turistov prijetno znašel tudi kak domač gost. Vendar na ljubo objektivnosti pevej-mo, da cene penziona in vse o-stalo, kar sodi med običajne hotelske usluge, dasiravno ne bodo nizke, ne bodo pretirane, ne bodo presegle cen, ki veljajo v drugih hotelih iste kategorije. Kar bo treba res slano plačati, bo vse ostalo; casino, «zajčki» itd.
Prvi gosRje so bili Amerikamci, ki so se udeležili tudi otvoritve hotelskega kompleksa v Haludovem. Veseljaška skupina, semkaj je prispela z zakasnitvijo, pa je v veliki meri prispevala, da je prireditev tako družabno kot še bolj gmotno izvrstno uspela. Nastopili so govorniki, generalni direktor Brodocamercea, ki je last nik hotelskega kompleksa, nekateri drugi in pa se razume, nepogrešljivi Guccione, »factotum* Haludovega, glavni menežer Pen-thouse Club Adriatic, duša vsega, kar bo v Haludovem zares »izjemnega, enkratnega in nepozabnega*.
Kdo je Guccione? Prištevajo ga med štiri največje strokovnjake za vprašanja «seksa» na svetu, tako pravijo. Zavidanja vreden naslov. Izdaja in vodi časopise »Penthouse* z bogato vsebino ženske golote. Temu konkurirajo časopisi; «Playboy» Huga Hefnerja, »Lui* Daniela Filipacchija in «Mayfair» Kennetha Bounda. Rodil se je pred štiridesetimi leti v New Yorku. Njegov oče si je napravil denar z neonskimi žarnicami. On sam je v začetku hotel študirati psihologijo, kasneje pa se je posvetil slikarstvu. Nihče ni nikoli čul besedice o slikarju Guccioneju. Preselil se je v London, kjer se je začel ukvarjati z risanjem vinjet. Sodeloval je v raznih londonskih humorističnih časopisih. Prav uspešen menda tudi v tem ni mogel biti, ker bi sicer tega dela ne bil opustil. Gruntal je, kaj bi, česa bi se lo til. Prišel mu je na misel Hefner. Ali si ni ta tip napravil denar z golimi ženami? Zakaj bi tega ne poskusil tudi sam? Tako se je rodil časopis «Penthouse».
Osvojil je Angleško in prešel Rokavski preliv. Guccione je šel naprej, stopil je na ameriško tržišče. Prvo številko je reklamiral v časopisu «New York Times*: čez vso prvo stran je bila naslikana zajčja glava na muhi puške z daljnogledom. Guccione je izjavil, da bo uničil Hefnerja. Napadel ga je na njemu najdražjem področju, na področju specialnih klubov. Odprl je v Londonu svoj prvi klub v ulici Whiterhorse, na dva koraka od Hefnerjevega. Danes se njegove »mucke* (torej ne zajčki, sicer je to vseeno, ničesar ne spremeni, gre za eno in isto stvar, brez skrbi, v Haludovem jim pravijo tudi «maze*) spoprijemajo po vsem svetu s Hefnerjevimi «zajčki», od Mallor-ke do najbližnjih obal Azije.
tSfida senza paurat (Sometimes . a Great Notion - Never Give an Inch, 1971) je drugi film, ki ga je režiral znani ameriški igralec J Paul Newman za izvrstnim filmom »La prima volta di Jen-nifer» (Rachel, Rachel).
Pojav igralcev, ki prehajajo k režiji, postaja vedno običajnejši v ameriški kinematografiji in rekli bi tudi z zelo dobrimi rezultati, drugače kot v Italiji, kjer je le Manfredi šel preko povprečnosti.
Neivmanov film prikazuje družino drvarjev stavkokazov v kateri se nekateri izmed mladih u-pirajo etiki dolžnosti in dela, ki jo hoče uveljaviti oče. Filmu u-spe izvrstno prikazati odtujenost človeka do dela; pristno življenje naj bi se razvijalo mimo njega, a to se žal ne dogaja. Na koncu se etika dela uveljavi; zunanji sloves prizora je povezan z odpovedjo individuov, ki so prikazani v popolni samoti (dosledno s tematiko prvega Neivma-novega filma).
tSfida senza paura» je zanimiv tudi zato, ker se navidezno ustavi ob klasični hollywoodski u-porabi zgodbe kot zunanjega retoričnega sredstva; vemo. da se v ameriškem filmu avtor večkrat uveljavi posredno: ne izbere si sižeja in *scripta», kljub temu mu včasih uspe posredovati lastni pogled na realnost. Kritiki, ki so take avtorje zanemarjali, so se izkazali za idealiste. Ne smemo pa obratno preiti v poveličevanje take avtorjeve odtujitve, ki je historično omejena. Neivmanov film je zanimiv, ker mu uspe uporabiti zgodbo funkcionalno in osebno, kljub zunanji «brezosebnosti». Avtor se objektivna v doživljanju oseb in ta objektivacija ni alienacija, am-
Kakšna je razlika med časopisoma «Penthouse» in «Playboy»? Kako to, da Guccione s svojim časopisom vse bolj ogroža Hefnerja?
Londonski «Sunday Times* to pojasnjuje takole: «žene iz «Playbo-ya» delajo vtis kot da nimajo pojma o ničemer. Žene iz «Penth-housa* pa kot da o vsem marsikaj vedo. Razen tega so žene «Playboya* nedosegljive ne samo, ker jih ne bomo nikdar imeli, temveč, tudi ker taikšne žene ne obstoje, ker so ustvaritve v studiu, vtem ko so dekleta iz «Pent-housa* resnične...*
To si velja zapomniti. In še tole:	Guccionejeve fotografije
deklet so drznejše, izzivalnejše, perverznejše in povsem odgovarjajo tako imenovanemu angleške-
(Nadaljevanje na 6. strani)
pak sredstvo za izraz subjektivnosti.
Deio, ki vsebuje dosti lepih prizorov (omenimo ie smrt z na smehom na ustnicah mladeniča v reki, dialog Remickove s Fon do itd.), je zanimivo tudi zaradi interpretacije (Paul Neivman, Henry Fonda, Lee Remiek, Michael Sarrazin).
Nerazumljivo se nam zdi, da so mnogi videli j filmu reakcionaren proizvod. Mar zato ker prikazuje stavkokaze? Bolj utemeljen vzrok bi bil lahko v tem, da se na koncu, kljub eksistencialnemu porazu ir.dividuov kot takih, uveljavi ameriški mit u-speha posameznika v družbi. Toda prikazovanje še ni upravičevanje. In zdi se nam, da je občutek žalosti v filmu močnejši kot navidezni sloves zaključka in kot simpatija, ki jo lahko vzbujata zaključna protagonista.
Boris Sagall
«Hauser’s Memory»
Z naslovom «La morte viene dal passatot je izšel ameriški film televizijske proizvodnje Borisa Sagala «Hauser’s Memory», ki je zmagal na iržaškem festivalu znanstvene fantastike 1971.
Delo poudarja Sagalovo spretnost v pripovedovanju akcijskih zgodb, ki se ie še bolje izkazala v «The Omego Mam, in njegovo sposobnost v prikazovanju samote protagonista preko dejanja samega. Ne seže pa v velike globine, kar je večja pomanjkljivost kot njegova zunanja, navsezadnje nedolžna «reakcionarnost». 1-grajo David McCallum, Susan Strasberg, Lilli Polmer, Helmut Kautner. SERGIJ GRMEK
iiiiuiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi
NA FILMSKIH PLATNIH
Paul Newman:
«Sometimes a Great Notion»

Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne spuščajte se predaleč v tvegane posle, ker zato niste pripravljeni. Premalo razumevanja kažete do svojcev
BIK tod 21.4. do 20.5.) Neka vplivna oseba vam bo pomagala utrditi položaj. Zelo dobra iniciativa za ureditev družinskih razmer.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) V poslovnih zadevah računajte izključno z lastnimi silami. Zelo prijetne ure z osebo, ki ste jo komaj spoznali.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Neki nujni posli vam bodo odvzeli mnogo časa in vse bo zaman. Naj vais to ne moti, ker boste dosegli
zadoščenje drugje.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Z diplomatsko potezo si boste pridobili novo poslovno prijateljstvo. Pazite, da v družini ne pride do preloma.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zelo vabljive finančne predloge boste morali temeljito preučiti, da ne bi nasedli. Neko novo prijetno prijateljstvo.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Držite zase svoje tajnosti, posebno če gre za zahtevnejše načrte. Skušajte se obvladati, tudi če vas ljubljena oseba razjezi.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Neka oseba se bo skušala vriniti v vaše poslovne zadeve. Pazite
nanjo. Ne jemljite si k srcu muhavosti domačih.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) V dopoldanskih urah boste doživeli izreden poslovni uspeh. Popoldne pa posvetite počitku. Po možnosti ostanite doma.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nekoliko boste morali popustiti pa bo šlo vse prav. Izredno zadoščenje od vam zelo drage osebe.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Spremembe si želite. Nič ne bo od tega in držite se starega načina dela. Zeto prijetne in vesele ure v družini.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne odkrivajte svojih načrtov, posebno ne, če imate opravka s poslovnimi tekmeci. Neko prijateljstvo se bo krep ko poglobilo.
MATIJA MAJ AR - ZILJSKI:
V
OdZabnicdo Trsta v septembru L1843
Prevod «Putovanja po Goričkom, Mletačkom i Tarštjanskom» iz zagrebškega «Kola» I. 1817
3.
Od Sv. Petra Slovenov sem jo mahnil naravnost proti čudalu Ev slov. pravopisu s« je ustalila oblika Čedad, italijansko Cividale " op. ur.l. Pred vrati tega mesta začujem prve laške besede. O nje® pa nočem niti govoriti. Iz Čudala jo mahnem ven proti zahodu, moTj da pa le najdem tu kje kak slovenski ostanek. No, moj trud je “j* zaman. Potem ko sem se kaki dve uri potepal po popolnoma vlaški® vaseh, sem se spet vrnil na vzhod proti Goriškim Brdom. Preden k« povem o tem kraju, se moram vsaj za trenutek ustaviti pri imen Vlah vlaški in dve, tri besede spregovoriti o njegovem pomen® Pri kranjskih in koroških Slovencih 6) Vlah označuje vsakega 1*®' lijana, pri goriških in beneških Slovencih pa imenujejo Vlaha vsakeg" Furlana, a vlaški jezik je pri njih furlansko 7) narečje. Ostale ju®1 Italijane imenujejo z njihovim pravim imenom.
Goriška Brda so znana po sladkih češnjah in dišečem grozdJ® ki pod tukajšnjim toplim nebom zgodaj rodi. Podjetni Slovenci 1 tovorijo in raznašajo po Kranjskem (severnem), po Koroškem 1 Tirolskem, celo do severne Štajerske in Solnograda. V Brdih se® obiskal nekega svojega prijatelja in tu prepisal nekaj ljudskih d® kvenih pesmic. Bila je ravno nedelja in tega dne proščenje (p*®' cinium) ali — kot tu pravijo ljudje — šagra (od it. sacra). UP ®
ode®)
pod milim nebom, ravno tako kot v Zilji na Koroškem. Kot pri me®1 na Zilji je tudi tukaj poleti redno vsako nedeljo po vaseh šagte Taka praznovanja so pravo ljudsko veselje, posebno važno je, ® nikoli ne minejo brez plesa. A vseeno se ta običaj ali igra ne poteg v temno noč, ker se, takoj ko zatone sonce, konča tudi ples. n sebna ljudska dostojnost, da gredo dekleta in žene vsaka na s®) dom. Tukaj tega javnega veselja podnevi nihče ne brani ljudstv'" kot se to dogaja na Zilji, kjer se vmeša duhovna ali posvetna 0 last s kakim nravstvenim ali gospodarskim izgovorom. Vsak člo®«’ ki ima malo soli v glavi, vidi in uvidi, da je tukajšnja oblast. veska in pametna, ker pušča ljudstvu ta neškodljivi in od čaS° posvečeni ter uzakonjeni običaj, da ga praznuje podnevi svobod . in javno; zakaj bi mu ga tudi odtegnili podnevi, ker bi se t® umaknil pod krito temne noči in bi ga ljudstvo tu skrivaj prazno'’3, po krčmah v pregrešni svobodi, kot se v resnici godi povsod ta * kjer oblast to praznovanje prepoveduje. Zato je tukaj preprog
kih priložnostih ima ljudstvo vsakovrstne ljudske običaje in med drugimi tudi ples (tanc) pod lipo ali na brjarjih (Tanzboae®
ljudstvo bolj iskreno in bolj nravno kot drugod, posebno žen« ramežljive in čistih oči. Ljubo mj je bilo gledati jr-jj ljudstvo, no, tudi obžalovati sem imel kaj, saj nisem mogel vw
dekieta so sramežljive in čistih oči. Ljubo mj je bito gledati t®^ vseh njihovih iger, ker je bito mrko vreme in je lito kot iz škaf®:
Preden grem naprej, še moram omeniti, da imajo tudi Furlani s ljudski ples, ki mu pravijo manferin, in je podoben tancu tukajšoL Slovencev, ki ga sami imenujejo slovenski pljas. To pa je tildi i ples, ki je splošno ljudski pri vseh ostalih Slovencih po KorosK in Kranjskem in mu pravijo Nemci štajriš. 8)
Iz Brd pridem v Gorico. Kakor je po slovenskih krajih nWj, mest, ki se imenujejo Bistrice ali Lipnice, ravno tako jih je d«5^ ki se imenujejo Gorice. Ampak ta Gorica ima priimek vlaška, d® .a razlikuje do soimenjakinj, ampak kljub njenemu priimku v ^ gospodari slovenščina, in to še z močnejšim žezlom kot v Cel^v .n ali Velikovcu na Kotoranskem. Vendar njena vlada ni nasiln® neomejena, zakaj okoli nje se tepejo za oblast še dve tujki: daW ščina, ki ima za seboj gotovo vse plemstvo, in nemščina, za kat se borijo vsi svetovni dostojanstveniki. Okoli Gorice je sama yin ^ trta. Lep je razgled s te Gorice! Tako lepe okolice gotovo še ( sem videl, odkar sem na svetu! Vinograd ob vinogradu, ka®., seže oko. Tukaj sem preživel en cel dan, potem pa hajdi nap Le kdo bi si mislil, da sem skoraj prispel tja v Hrvatsko In 0gr ,e «In kako to, zaboga?* čujem, ko me začudeno vprašujete. Tak° imenujeta dve vasi nedaleč od Gorice. Ljudje pripovedujejo, “®jj se, ko je bila nekoč vojska med Avstrijci in Benečani, tukaj uta Hrvati in Ogrčki, od tedaj je vasema tudi ostalo to ime. Od bi lahko šel naravnost proti Ogleju (Akvileja, Voglej), mesto, j* iz davnine, v tem je imel svoj sedež patriarh ki je imel cer vC, oblast nad Slovenci od sinieea mori a . Da tia do obal Dr®
no oblast nad Slovenci od sinjega morja . pa tja do obal -Dandanes se je to mesto skrčilo na neznatno vas, nad starim aiščem pa šumi sinje morje, ki se je pognalo z vso sito na rfa f line velikega, nekoč od Atile razdejanega mesta, pokrivajoč J* j jeznimi valovi in z rumenim peskom. No, ravno tam na obali " j peskom in kamenjem, lahko najdeš mnogo starega denarja, P'°s,cir. rimskimi napisi itd. Vendar jaz nisem šel tja, pa Vam to P°'tc( mimogrede, kot sem bral v knjigah ali čul pripovedovati drug« .a, mii je nek visokoučeni tukajšnji Slovenec (g. Stanič?) dal deset rinskih oglejskih penezov (Aguilaejer Pfenige).
l\,# r."T
1 Silil®
: i %&‘>u,v.z ■ j m . 4 ^ i
*'V4 'V\.
’ > v v. <, t , ■
fr \ ..

.	i vijtii
6) Ravno tako tudi vsi zrhodni Slovani imenujejo Italijane y p. (češko Wlach, poljsko W!och, pan. slov. Lah. Danes R®sl -jh lijana imenujejo Italijan (Wotoch je pri njih Karavlah), v časih pred Petrom Velikim, ko od ostalih narodov niso poznal(Se nobenega razen Nemcev, so Rusi raztegnili to ime tudi na ju ostale tujerodce. Pri nas na Hrvaškem se je nedavno, (pa l%) tam tudi dandanes), imenoval Vlah vsak kristjan. No, da 1 ^
označevanje vsaj v Zagrebu rii. ravno starinsko, priča predm ^ Vlaška ulica, ki se 1 uradno še dandfnes imenuj «vicus D® ^ rum». V dalmatinskih mestih imenujejo sedaj Vlah vsakega ta, tak pomen je tam torej zelo , starinski, ker pri najstar^t dubrovniških piscih (posebno dramskih) pomeni Vlah tolik0, jf. v lat. villanus. O etimološkem pomenu te besede primerjaj Miklošiča Radices linguae slovenicae veteris dialecti (Lipsae 1 str. 10.	'	\,
Urednikova pripomb®^
7)	To narečje (furlansko) ni mešanica italijanskega in slovenj p jezika, kot sodijo in pišejo nekateri pisci, temveč je to g°v°r'njj je po svojem videzu še najbolj podoben ostalim narečjem na ^ skrajnejšem severu Italije, kot sta milansko, in piemontsko, ki j, gotovo bolj podobna francoskemu jeziku kot pa knjižnemu daJ1J (o skemu jeziku. Da je v furlanščini tuc'i kaka slovenska bes«0®’^
; je zgodovinska posledica, naravni vpliv, ker so Furlani kot bližji, sosedi Slovencev z njimi vsak dan v stiku. No, vendar ^ ko upravičeno trdimo, da imajo tamkajšnji Slovenci več skih besed, kot imajo Furlani slovenskih, drugače tudi ne " oiti, ker je furlanska beseda književno starejša in bolj kulti®1 kot slovenska v tistih krajih.
Opomba pisatelj®
8)	To ^ je ljudski ples po vsem jadranskem Primorju, od Trs*® jj Dalmacije, kolikor je meni znano, ga plešejo tudi vsi «8* ^ Hrvati. Tudi ljudje preko Kolpe ga plešejo ob spremljpvl m ščalk. Z njim je v sorodu tudi poljska mazurka (morda tudi r m kosomyjka?). Edina razlika je v tempu, v katerem teče
in udarjajo noge ter moremo z gotovostjo reči, da je pri počasen, glasovi se prelivajo, sam legata, a pri Slovencih n glasovi smelo prekinjeni, večinoma sam staccato.
Urednikova opon’0 (Nadaljevanje s<«flI' i
- ^	• yv‘ '■1	^
- ,.„>s :•< J. > • . . ’
tji *	-*
§	"‘i*
, ....
1 j;
t r n
Števci jau v Goriških Euiik
I
I
I
I
1
i
1
t
t
I
t
i
i
t
l
s
I
1
1
1
1
I
I
1
I
li
it
k:
sl
05
N
le
•Sl
gi
V|
<R
»t
te
lil
sl
že
IR
či
K
te
2J
Ir
i,
I
K
b
le
h,
h
j«
h
h
»
k
ki
»e
lil
k
1*1
h
«\
Je
k
V(
*
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
9. avgusta 1972
PO KVALIFIKACIJSKIH TEKMOVANJIH V CHICAGU
Spitz in Hall stebra ameriške plavalne reprezentance na 01
v petih dneh tekmovanj so ameriški plavalci dosegli enajst novih svetovnih rekordov - Presenetljiva izključitev rekorderja Krumpholza na progi 400 m prosto
Chi?ICAG0, 8- ~ Včeraj so se v , cagu zaključila kvalifikacijska D, kovanja, na katerih so izbrali hJ**. ki bodo zastopali ZDA na BU v oljmP'jskih igrah v Miinch-<jV petih dneh tekmovanja so JjT^čani še enkrat pokazali, da so ■1 Panogi skoraj nepremagljivi, svet S° P°stavili kar enajst novih in	rekordov, enega izenačili,
zboljšali še štiri državne, n ,aJveč lovorik je odnesel 22-letni y reni iz Kalifornije Mark Spitz. (,,i J*zenu v Portage Parku je Spitz bolv°,va! v osmih disciplinah. Iz-Jsal je tri svetovne rekorde in na m prosto. 100 m in jai metuljček. S tem si je za-nrn°Vli nastop v Miinchnu na štirih tf>lr£aa’ P°*eS tega pa bo lahko bn rr.al tudi v treh štafetah. Če fnj ,ui takrat v tako blesteči for-inia t ^ na kvalifikacijah, kar konkretne možnosti, da osvoji ^	zlatih kolajn. Spitz je
^ j tno najhitrejši plavalec na sve-ki h! res n'ma resnih nasprotnikov, “aien'mu °<t|Vzell ta naslov. Naj še j# nirn°. da je Američan tekmoval lab?*9. Prejšnjih igrah v Mehiki in PforJri t®lent, ki po nekaj mesecih Tudi6'
la j« na ostalih pirogah bodo irm stavn-i zanesljive in izkušene pne« 11)0 1_ 6 kot so Rick De Mont nj
stav“j^ zanesljive in izkušene prei
*n T500 m prosto, Goui kack~ay .-^t500 m prosto), Robil
llall 100 ^
m mešano), Tom McBreen
"uh
ij0?kaus (200 m metuljček), Gary 1200 m metuljček. 200 m in
(400 m prosto) in Brian Ob (200 m prsno).
Med ženskami so zablestele Shir-lev Babashoff, Jo Harshberger, Me-lissa Belote in Karen Moe. Pravo presenečenje sta pripravili prvi dve, ki sta izboljšali rekorda slavne Avstralke Shane G<»ildove. Poleg teh pa bodo lahko Američani računali na podvige Kemptove, Dcarduffove, Canrove in Montgoineryjeve.
Tako pri moških, kot pri ženskah imajo Američani izredno homogeno reprezentanco, tako da bo naloga plavalcev iz drugih držav še težja. Edina, ki lahko trenutno premagata ameriško vrsto sta Nemec Roland Matthes in Avstralka Shane Gould. Nemški plavalec, ki je pred kratkim še enkrat popravil lastni rekord na progi 200 m hrbtno, je v tem slogu nepremagljiv. Bolj se bo pa morala potruditi Gouldova, saj so ji prav na kvalifikacijskih tekmovanjih Američanke odvzele dva rekorda.
Poleg izrednih rezultatov, smo bili v Chicagu priča tudli velikim presenečenjem. V Miinchnu ne bo tekmoval Frank Heckl, tretji najhitrejši sprimter vseh časov, ki je na lanskih vseameriških igrah o-svojil kar šest zlatih medalj. Prav tako se ne bosta udeležila iger Charles Campbell in Mel Nash, ki sta prednjačila v hrbtnem slogu. Največji poraženec pa je brez dvoma Kurt Krumpholz. Ta plavalec je v polfinalu dosegel nov svetovni rekord na progi 400 m prosto, v
finalu pa se ni uvrstil med prve tri in je bil tako izključen iz olimpijske reprezentance. Ista usoda je doletela Johna Kinsello in Aliceja Jonesa.
Od plavalcev, ki so tekmovali v Mehiki, jih bo v Miinchnu nastopilo le osem in sicer Burton, Spitz, Hall, Ob, Kinsella (nastopil bo le v štafeti 4x200 m prpsto), Vidalijeva, Atvvoodova in Danielova.
V Chicagu so postavili nove svetovne rekorde sledeči plavalci: MOŠKI:
100 m prosto: Mark Spitz 51’5 400 m prosto: Kurt Krumpholz
4’00’T
1500 m prosto : Rick De Mont 15’52”9 100 m metuljček:	Mark Spitz 54”6
200 m metuljček: Mark Spitz 2’1”5 200 m prsno: John Hencken 2’22”8 400 m mešano: Gary Hall 4’30”8 ŽENSKE:
200 m prosto: Shirley Babashoff 2’5”2
800 m prosto: Jo Harshbarger 8’53”8
200 m hrbtno: Melissa Belote 2’20”6 200 m metuljček: Karen Moe 2’1G”6
OLIMPIJSKE VESTI
Folklorna skupina «Sbandieratori di Arezzo» bo prisotna na olimpijskih igrah v Miinchnu. Skupina je (seveda izven konkurence) nastopila že ob priliki prejšnjih iger v Mehiki.
ŠAHOVSKI DVOBOJ ZA SVETOVNI NASLOV
Dvanajsta partija odločilna za sovjetskega šahista
Spasski bo moraI sedaj dokazati, da njegova zmaga v 11. partiji ni bila samo slučajna
TEDEN TRŽAŠKE KOŠARKE NA STADIONU GREZAR
REYKJAVIK, 8. - Dvoboj med Spasskim in Fischerjem je postal zdaj že povod za vsakovrstne pogovore, ki pa v vedno večji meri nimajo s šahom nobenega opravka. Tako so sedaj središče zanimanja Fischerjeve psihološke sposobnosti. Oglasila se je zdaj ameriška psihologinja Charlan Nemeth, ki očitno nima drugega posla, kot da analizira vedenje ameriškega šahista. Nemethova je izjavila, da je Fischer vse prej kot navaden ekscentričen človek, ki se zaradi muhastega značaja obnaša tako čudno. Vse kar je do sedaj napravil, trdi psihologinja, je čisto znanstveno dosledno, saj je moral Spass-kermu dati vtis, da lahko njega in organizatorje vodi za nos, ne da bi mu lahko kdo kaj rekel. Spasski je torej v položaju človeka, kateremu je vsak dan napravljenih več krivic, svojo jezo pa mora držati zase, kar kvari njegovo psihično ravnotežje. Taka skrita jeza pa po mnenju Nemethove zelo škoduje predvsem igri, ki zahteva veliko prisotnost duha pri vsaki nepredvideni potezi nasprotnika. Tako se lahko zgodi, da je čisto navaden problem v očeh Spasskega nerešljiv, in v ta namen omeni dejstvo, da je v deveti partiji Spasski mislil kar eno uro po potezi, ki se izvedencem ni zdela preveč težka.
l""""i,"iiiiliiilii",l,l,l,„,M,l,l,,l„l,llllllliIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiailtiallllflllll)lllllll||||)||lllllllllil|ii||iiiiiiiiiHiii|iii||||||iiiii|||||ii|||ii|iiaiil|||||||l|iaillllllllllillllll,ltlilllllllllilill.....................................................................................................................................................................................
VAŽEN JUBILEJ KANALSKIH ODBOJKARJEV
Tudi mednarodni turnir Izredno strog pravilnik v načrtih OK Salonita za angleške nogometaše
sltjojf' Najpr-ej je ta deloval
»Partizana*, kasneje se je
hi L iK)SVoiil Hrvcocfial vor* nnmtimK.
povabljenimi tudi tržaška Are Linea - V drugem 'Hrju nuj bi se spoprijele vse primorske ekipe
U bodo v septembru praznova-1 nir bodo povabili same prvoligaše je 25-irinalu Pomemben jubilej, to in sicer Fužinarja iz Raven na petnico obstoja odbojkarskega Koroškem, Kvarnerja z Reke in
v Are Lineo iz Trsta. Če se bodo vsa ta moštva vabilu odzvala, bi bila to vrhunska prireditev, nedvomno najkvalitetnejši turnir na Primorskem v zadnjih letih. ajV'začetku septembra pa bodo organizirali turnir, na katerega bpcSo povabili vse odbojkarske klube Primorske z obeh strani meje, tako da bb' tudi'ta; turnir zanimiv, :saj moštva kot so Izola, Saloni ^'Bovec, Bor, Breg in druga zagotavljajo uspeh prireditvi.
Skratka, čeprav je sezona sedaj v mrtvilu, v klubu z delovanjem niso prenehali in se pripravljajo za praznovanje, ki naj bi širšemu občinstvu prikazalo celotno dolgo in težko pot, ki jo je ta privlačni šport predvsem v zadnjih letih prehodil v Kanalu in bližnji okolici.
Rajmund Kolenc
lstu UsPehov in se končno preteklo Sk, * . osvojitvijo naslova prvaka g0 v'1!6 uvrstil v II. zveano Ji-^ Pred tem se je preamono-rifJrn .OK Salonit in pod -tem -ime-* letos končal prvenstvo na bitjem mestu. -Tega'1 u-*4j a ®o bili v klubu zelo veseli, ta 0 s tem občutno presegli plan ligj Drv° leto nastopanja v zvezni
»C?Utno so vs* tgrald še na zale srb*1 °^moru' a se bodo začeli tov- avgusta pripravljati na čitn J^zono. T>a Pa bi bili nanjo '»gani'■ pripravljeni, nameravajo leten *lrab sredi septembra kvali-23-w •Urnir v okviru praznovanja 1Ce kanalske odbojke. Na tur-
ZANIMIV POIZKUS ANGLEŠKE NOGOMETNE ZVEZE
Ob določenem času sta na vsak način šahista pričela danes 12. partijo. Bele figure je tokrat imel Fischer, ki je kot vedno zamudil. Premaknil je kmeta na c liniji, isto pa je nato napravil tudi Spasski, ki je bil danes videti zelo miren in samozavesten. Fischer je takoj v prvih potezah ponudil zelo ostro varianto, kateri se je sovjetski šahist izognil.
Bo Reggina letos igrala v 2. ligi?
Tudi Splilgen Brau prelahek nasprotnik za jugoslovansko košarkarsko reprezentanco
V minibasketu je ZSŠDI odpravila tudi Servolano in postala glavni favorit za končno zmago
Bo Reggina drugo leto spet nastopala v drugi nogometni ligi? Zaradi znane afere, ki je nastala po lanski tekmi med Modeno in Reggino je nogometna disciplinska komisija sklenila, da bo podrobno pregledala ves primer.
Kot je znano, je lani Alfredo Soli, gostilničar iz Modene, skušal podpla-čati dva nogometaša Modene, ki je bila že obsojena na izpad v nižjo ligo, da bi ti omogočili zmago Reg gine. Igralca pa sta se držala športnih predpisov in sta vso zadevo prijavila nogometni zvezi. Ta je uvedla disciplinski ukrep proti kalabrijskemu društvu, športni sodniki so se včeraj ob 19. uri sestali na zborovanju, izid katerega bodo sporočili danes.
Vsak prekršek l>o primerno toekovan, z 12 toč. kanti pa ho igralec diskvalificiran za dve tekmi
^ bL donita se jc lani spoprijela v Kanalu tudi z odbojkarji Bora. . Prišlo do predvidenega turnirja, se bo ta prizor letos ponovil
Angleško nogometno prvenstvo je vsekakor eno izmed najbolj zanimivih v Evropi, saj je zaradi kvalitete moštev im pa velikega števir la nastopajočih (22 v A ligi), zelo dolgo in napeto. Je pa tudi med najbolj divjimi in grobi prekrški ter temu primerne, hujše poškodbe so kar na dnevnem redu. Naj o-meinimo kot edini dokaz, da je bilo v prvem kolu' v lanskem letu kar 22 izključenih, dv^jgralca pa sta se že v prvi tekmi- teko hudo poškodovala, da do konca prvenstva nista več nastopala.
Ravno zato pa se je letos angleška nogometna zveza odločila za strog zakonik, ki naj bi v kali stri vsako nagnjenje k trdi igri in celo k ne športnimi potezami kot so zavlačevanje, ugovarjanje itd.
Vsi prekrški bodo namreč točkovanj (od 1 do 4), ko pa bo igralec nabral 12 točk, bo avtomatično diskvalificiran za dve tekimi. Da bi ne prišlo do hudih kazni po krivici se bo lahko sicer vsak igralec obrnil na posebno komisijo, ki bo lahko .sodnikove odločitve spremenila. Do diskvalifikacije bo tako prišlo samo deset dni po doseženi normi, tako da bo igralec vseeno odigral vmes nekaj tekem (v Angliji odigra moštvo tudi tri tekme v enem tednu).
Točkovanje pa je tako:
4 kazenske točke: nevarna igra, dolgotrajno ugovarjanje sodniku, prekršek za hrbtom, namerno spotikanje.
_ 3 kazenske točke: namerno zavlačevanje, več manjših prekrškov, za-državanje nasprotnika za hlačke ali majico, nepravilna razdalja pri prostih strelih.
2 kazenski točki: nameren dotik žoge z roko, izguba časa, zadrža-vanje nasprotnika z rokami, motenje nasprotnika pri izvajanju kazenskega strela, zadržavanje žoge s strani vratarja, vstop v kazenski
prostor med izvedbo prostega strela, nešportno obnašanje.
1 kazenska točka: vstop na igrišče brez sodnikovega dovoljenja, u-porabljanje rok pri skokih na visokih žogah, nepravilnosti pri pripravi igrišča (za vso ekipo).
Gre torej za izredno strog pravilnik, -ki • bo po vsej verjetnosti hudo vplival na potek prvenstva, predvsem proti k ondi, ko ši bo vsak igralec ^nabral precej kazenskih-' lock..' Vsekalwn«.pa je zamisel dobra, in bi jo lahko brez strahu uporabljali tudi pri nas.
OLIMPIJSKE VEST1
Največ kritik so izrekli na račun olimpijskega stadiona: sprintorji se pritožujejo, ker je podlaga proge premehka, dolgoprogaši pa pravijo, da je zračenje slabo. Metalci di-ska_ pa protestirajo, ker ni dovolj zračnih tokov, ki jih ponavadi izrabljajo za boljše mete.
VICHI, 8. — Velika Britanija je osvojila prvo mesto na mladinskem teniškem tekmovanju za pokal De Galea. V tretjem dnevu vodi namreč proti Španiji s 3:1. Odločilno točko je za Angleže dosegel War-boys, ki je premagal Herrerosa 3:2 (6:3, 6:2, 0:6, 2:6, 7:5).
V borbi za tretje mesto je češkoslovaška odpravila Italijo, saj vodi prav tako s 3:1. V predzadnjem srečanju posameznikov je Ankow-ski premagal Italijana Boreo z 2:0 (8:6, 9:7).
Letošnja je bila prva angleška zmaga na tekmovanju za pokal De Galea. Vrstni red pa je sledeči: 1. Velika Britanija, 2. Španija, 3. Češkoslovaška, 4. Italija.
AVTOMOBILIZEM
MONTORP1 PARK; 8.1 — Anglež Mike Hailvvood. devftkratni svetovni prvak v motociklizmu, je z nedeljsko zmago v Veliki nagradi Montorp Parka praktično osvojil naslov prvaka v formuli 2. Hailwood, ki nastopa z vozilom sur-tees TS 10, je v prvi vožnji sicer zaostal za Gethinom, ki je bil kot vedno njegov najresnejši tekmec, v drugi vožnji pa je Gethin zašel s ceste in izgubil priložnost, da si z zmago izboljša položaj na lestvici. Haihvood je tako zmagal v končni lestvici, v kateri se šesteva čas iz obeh voženj.
Drugi je bil Jabouille, tretji pa Francoz Jassaud, ki je na lestvici za prvenstvo formule 2 na drugem mestu, toda z močnim zaostankom.
SfW?!

tri	A 4*1 ft $
V nadaljevanju Tržaškega tedna košarice je Jugoslavija premagala SplUgen Brau. V turnirju v mini basketu pa je naša ekipa ZSŠDI zanesljivo premagala Servolano. Gillette je igrala proti Italsidru, ki je v zadnjem trenutku zamenjal Švedsko. Vse kaže, da prireditelji res nimajo izbire z udeleženimi e-kipami. Najprej so odpovedali svpj nastop Kanadčani, sedaj pa Švedska. Kdo nosi krivdo za vse te napake? Generalni manager turnirja je McGregor in do sedaj je domačim organizatorjem in ne samo njim napravil sive lase.
MINIBASKET
ZSŠDI — SERVOLANA 27:13
ZSŠDI: Ferluga 5, Starc 2, Race Malalan, Daneu 4, Rismondo 2, Sosič 1, Furlan 13, Škabar, Čuk.
SERVOLANA: Mosetti, Sivini 5, Plet, Sancin M., Benvenuti, Furlan, Appolonio, Sancin A. 6, Coloniatti, Pellan 2.
SODNIKA: Zanardi in Vignanelli.
PROSTI METI: ZSŠDI 5:12, Ser-volana 3:6.
Z drugo zmago, tokrat proti Ser-volani, in s porazom Interja 1904 proti Ricreatorijem, ima ZSŠDI možnost za osvojitev prvega mesta Slovenski košarkarji so včeraj gotovo bolje igrali kot v prvem dnevu. Končno so se vsaj delno otresli^ treme in so zaigrali bolj sproščeno, tako v obrambi kot v napadu. Že v uvodnih potezah so z agresivno obrambo dosegli prednost 10 točk (12:2), v drugem času pa so obdržali razliko. V tretjem so izgubili nekaj točk, v četrtem pa so zadali nasprotniku končni udarec. Naši košarkarji so tokrat igrali bolj zrelo in tudi danes v odločilni tekmi za prvo mesto bodo morali dati vse od sebe, da bodo lahko premagali najnevarnejšega nasprotnika na tem turnirju.
Upajmo.
Drevi bo ZSŠDI igrala ob 19.30 proti Inter 1904, Izid drugega srečanja Ricreatori — Inter 1904 28:24.
Lestvica po drugem kolu: 1. ZS SDI 4, Ricreatori 2, 3. Inter 1904 2, 4. Servolana 0.
ČLANI
JUGOSLAVIJA — SPLUGEN BRAU
97:65 (55:26)
Jugoslavija je brez težav premagala goriški Splilgen Brau, čeprav je bil ta ojačen z dvema ameriškima igralcema (Phillips ’ m Čarson). Svetovna prvaki so nekoliko slabo začeli, kar so seveda izkoristili Goričani, da so doseglj flekaj. lepih košev. Nato pa se -je razigral Ple-čaš In za požrtvovalne goriške pred stavnike je bil konec. V drugem polčasu je Žeravica zamenjal vseh
pet ^ igralcev (namesto Kneževiča, | Jugoslavijo danes čaka težka na-Plečaša, Tvrdiča, Kapičiča in M a - lo^a kaiH »mAT-i5iH ir/iŽMOrAmi ,,vi-
roviča so vstopili Jelovac, Cosič, Simonovič, Damjanovič in Georgi-jevski). Druga postava je začela tudi efekaj slabo, tako da so Goričani nadoknadili nekaj zamujenega. Nato pa je svetovnim prvakom le šlo od rok In priča smo bili nekaj lepim akcijam. Šolman je v sedmi minuti zamenjal Jelovca, videti pa je bilo, da se član Jugpplastike še ni opomogel od poškodbe na roki. Jugoslavija je dlje slabo igrala, medtem ko so Goričani bili živahnejši in so z odličnim Carsonom v obrambi nadoknadili več točk.
Tekma se je tako končala z Jugoslavijo, ki se ni preveč naprezala in z Goričani, ki so bili povsem upravičeno zadovoljni s svojim nastopom.
JUGOSLAVIJA: Terdič 12, Simonovič 10, Jelovac 2, Kneževič 12, Damjanovič 9, Kapičič 12, Georgi-jevski 6, Cosič 9, šolman 6, Ple-čaš 15, Čermak, Marovič 4.
SPLUGEN BRAU GO: Devetag F. 7, Devetaig U. 10, Furlan 2, Da-miani, Di Nallo 14, Carson 9, Ar-dressi 4, Phillips 11, Piras 4, Ja-niello 4.
SODNIKA: Vodiška in Rosada iz Trsta
PROSTI METI: Jugoslavija 9:16, SplUgen Brau 5:10.
loga, kajti ameriški košarkarji ekipe Gillette so že v prvem srečanju proti Splilgen Brauu iz Gorice jasno pokazali, da lahko enakovredno tekmujejo s svetovnimi prvaki. V prvem srečanju so namreč premagali goriške košarkarje kar s 107:88 in so presenetili zaradi hitre in dinamične igre!
Drevišnja tekma bo torej za ljubitelje košarke prava poslastica in bo pokazala resnično formo jugoslovanskih košarkarjev. Po tem turnirju bodo svetovni prvaki prosti do 15. avgusta, nato pa bodo odpotovali v MUnchen na 01.
Drevišnji spored: ob 20.30 Jugoslavija — Gillette ob 22.00 SplUgen Brau — Italsider
b. 1.
NAMIZNI TENIS
VELJE, 8. — Na mladinskem evropskem prvenstvu v namiznem tenisu je v prvem kolu Nizozemska premagala italijansko reprezentanco s 5:2. S tem se je uvrstila v drugo kolo skupno s Sovjetsko zvezo, Veliko Britanijo, Češkoslovaško, Švedsko, Zahodno Nemčijo, Francijo in Romunijo.
■iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii

OLIMPIJSKE
IGRE ^ _ . munchen72
SE 17 DNI
Afriška športna zveza (QUA) je pred kratkim uradno sporočila, da ne bo nobena afriška država nastopila na 01, če bodo nanje povabili tudi Rodezijce. V ta namen se je celo obrnila k nemškim oblastem s prošnjo, naj ne dajo Rodezijcem vstopnih vizumov. Nemška vlada pa je odgovorila, da je ta zadeva popolnoma v rokah1'Olimpijske zve-
%■ M..K,»•«<%....fiova-bua) m da prošnji ne more usli-49t-i-,.Zadeva je na ,ysak način zelo zapletena, saj' je dan kasneje Liberija odpovedala nastop v MUn-chnu, njej pa se je včeraj pridružila tudi Somalija.
........mm...,.,,,,,,,,,,,,,,,,  ...m,n,..................
V NEDELJSKEM NASTOPU V FURLANIJI
I
Maver in Bonano brez sreče
Oba sta odstopila zaradi mehaničnih okvar V nedeljo se bosta lahko na isti progi maščevala
Pogled na padriško igrišče, na katerem sta se v okviru športnega tedna Gaje odvijala turnirja članov in mladincev
Nedeljska dirka veteranov v Va lerianu v Furlaniji se je končala kaj slabo za kolesarje Adrie. Maver ,ie po petnajstih kilometrih polomil zadnje kolo in je moral odstopiti, sa.i pravilnik prepoveduje zamenjavo kolesa. Bonano pa je raz bil pedal prav v zadnjem kilome tru, ko so se vsi pripravljali za sprint in je tako prispel na cilj šele enaindvajseti. Res smola lo-njerskih kolesarjev, ki so bili na tej dirki v začetku dobro plasirani, niso pa mogli pokazati vseh svojih zmožnosti zaradi mehanskih o-kvar na kolesih.
Na 84 km dolgi dirki je nastopilo okrog petdeset kolesarjev iz vseh krajev Italije, ki so začeli napadati takoj v prvih kilometrih. Pri enem izmed poskusov pobegov, katerega se je udeležil tudi Maver.
pa je predstavniku Adrie, ki je pre močno sprintal, počilo zadnje kolo. Nadaljeval je še nekaj kilometrov, toda vožnja je postala prenevarna in tako se je moral posloviti od dirke, v kateri je imel obilo možnosti za končno zmago, sa.i je bila proga speljana po mnogih vzpetinah, pp tudi cilj je bil na vzponu. * « *
Veterani Adrie bodo ponovno tek movali v nedeljo in to na isti progi. Razlika bo le v tem, da bo cilj v neki drugi vasi. V torek pa bodo nastopili na dirki Videm - Ver-zegnis, ki je izredno naporna, saj se zaključi z nekaj kilometri napornega vpona, kjer so druga leta vsi ravninski vozači odpovedali in je prišlo do hudih sprememb prav na zadnjih ovinkih pred Verzegni-aora-	Radi
S 1. avgustom je začel izhajati v Miinchnu olimpijski časopis, pri katerem sodelujejo časnikarji iz raznih držav. V qlavnem )e časopis napisan v nemščini, čeprav bodo pri krajših vesteh u-porabljali tndi angleščino in francoščino. Naklada bo približno 350.000 izvodov, od katerih bo 25.000 razdeljenih brezplačno v olimpijskem ifSfift«.	pa bodo V, prodaj)
za nekaj manj ,cot 100 lir vsaka številka.
* * *
V	Mesini je Kondrašin, trener košarkarske reprezentance SZ, najavil imena igralcev, ki bodo nasto-pili na OI. Med temi je tudi velikan Andreev, ki sicer ni nastopat v Italiji in se je o njem govorilo, da sploh ne bo okreval pravočasno, Reprezentanco SZ bodo sestavljali Krikun, Paulauskas, Šakandelid-ze. Zarmuhamedov, Bološev, Edeš-ko Belov S., Korktfa, Volnov, Bjelov A., Dvomij in Andreev.
* * *
Španska olimpijska zveza ie sporočila seznam atletov, ki bodo nastopili v Miinchnu. Med temi je v iadranu tudi bodoči španski kralj Juan Carlos Burbonski. To sicer ni prvi primer, da nastopa na olimpiadi član kake kraljevske rodbine. V Rimu. leta 1960, je med drugimi nastopal Juanov zet. Ko-stantin Grški, ki je v svoji panogi celo osvojil zlato kolajno.
• • •
V	petek bo na sporedu v Viareg-giu predolimpijski atletski miting, na katerem se bodo še enkrat srečali mnogi kandidati za olimpijska kolajne. Sodelovale bodo poleg italijanske reprezentance še ekipa ZDA (s 35 atleti), Avstralije (25), Ja-majke (7), Nove Zelandije (8), Trinidada (16) in FUipin. Na sporedu je 12 moških disciplin in pet ženskih. Miting bodo delno pred-vajali po italijanski TV.
Mladostni dnevnik

SIMONA RUTARJA
^taje	stri j c iz Sv. Goire tržaškemu [stricu!, naj me po-
^stanovitnosti (vedel namreč še nij za izid moje bo-^ bj . Tie mu razlaga, da sem predndolentien in preneumen, ^ mogel med svetom pomagati in da sem torej za du-^ doh^ ^jsposobnejl (tedaj so duhovniki sami neumneži? Tu-to? Še r°' ^ Dostavi še, da ko bi me sedaj ne oprostili bi moral Sta .Vedno svojo rolo [=vlogol igrati, torej se celo leto bol-'klati.
^Hg)' Konec našega izobraževanja v orožji (Rekrutenabrich-v Wj366) Od danes bode sledilo bolj teoretično podučevamje T° je veliko polajšanje za nas. Tudi je odšel surovi ^ Vučemič in ostal je samo prijazni korporal Zottig, s sPiva vkup v eni sobi.
December.
elan. Zvečer smo bili pri Henčelpu. Družba je bila J6113 ^ vojakov, telegrafistov in telegrafistinj ter neko-h^rri Oli^anov- Seznanil sem 86 z Haderlapom. 367) Precej telj ar-jena demokratično se vedeča oseba, ki se rada prička.
j. Kuhnovi pevci in telegrafisti, precej dobro. Resman je H*, rasnemu spolu. Za njim je napil Haderlap kratko in Hbtoj °k0rn° «svobodi», potem Resman Prešimu kot noslteiju k9 3ak,v‘ <-’0v°ril je jako navdušeno, vendar prepatetično, ter al Poslušalce, na} nosijo Prešima pri sebi, «kakor far ‘ Tukaj sem se prepričal, kako malo smo se še sio-baučlli lastnega jezika. Koder je treba kaj ex improvi-govoritl ne dobi se človeka, ki bi čisto slovenščino
govoril. Res je, da govorimo radi po domače, a mislim, da še preveč po domače. Treba bi balo torej uže pri navadnem go-vorenji na lepšo, čistejšo slovenščino paziti. Govorimo pri vsa-kej priložnosti «nobel-špraho», ne le pred zbranim občinstvom. Sicer se mi zdi, da je Resman ages in movens369) vseh teh veselic in hvali se tudi, da je on klej, ki drži vse te različne elemente vkup. Prišel sem o polnoči domov, a zjutraj ob sedmih je uže bilo treba iti na «raztrešeni red«.
7. Dnevi sicer precej hitro teko, pritoževati se ne morem čez nič, a vendar čutim v sebi neko apatijo, zlasti do šolskih piedmetov. Ne zljubi se mi nič posebnega. Živim skoro v vedni letargiji [=otrplostil. Moje stanje je sedaj enako onemu, ko sem bil prve mesce v malem semdnišču.
12. Ob 10. zvečer ukaže oberlajtenant prostovoljcu od dneva, naj oznani vsem prostovoljcem, da morajo biti drugo jutro ob sedmih popolnoma adjustirani [=opremljenil in pripravljeni v kasarni, zaradi prihoda vojnega ministra Kuhna. Začel je tekati in letati po mestu od hiše do hiše, ter zvoniti, da so se morali vsi prebivalci dotičnih hiš zbuditi. Sreča, da je bila noč svdtla in da je prostovoljec eden najizvedenejšdh. Dokler se nesem nasitil hodil sem tudi jaz ž njim, ker iz početka me je veselilo to alarmiranje. A ko je prišla druga ura po polnoči pobrisal sem jo domov. Spal sem tri ure, potem sem ustal in se adjustiral. Dasiravno je prostovoljec od dneva celo noč okoli letal, vendar nij mogel vseh dobiti. Sreča, da nij bila taka sila. Kajti ko smo bili vsi nekoliko nar pravi j eni razpustili so nas zopet in šli smo v šolo. Ob SA10 pride «diemstzettel»,370) da je ob 10 parada. Skočili smo vsi na noge, napravili se v naglici in odmaršdraii na dvorišče, kjer je bilo uže vojaštvo vseh treh polkov zbrano. Uverstili so nas med kompamije [=četel našega polka. Bili smo jako pomanjkljivo adjustirani. Vaje neso šle nič kaj od rok, sploh je bila cela parada miserabel [ = revna!. Med igranjem vojaške muzike, hodil je vojni minister med vrstami gor pa dol. Mo-žicelj je dobro rejen, precej krepke postave.
16, Nenadoma me obišče oče v Trstu (bržkone na prigovarjanje matere). Povedal mi nij nič novega. Strijc Andrej ga
je, kakor je bilo videti popolnoma potolažij m pregovoril. To mi je delo jako dobro, kajti nič nij sitnejega kakor če se živi z domačimi v razponi. Spoznal sem. da vendar več za-me mara, kakor sem misli. Povedal mi je, da svetogorske-mu strijcu ni bilo povodji, ker sem tako hitro iz bolnišnice prišel, (vem da ne). Torej se tudi on še nij v jezil na-me. O bogoslovji mi je le mimogrede nekaj opomnil. A jaz sem ga hitro zavrnil. Ločila sva se prijazno ob osmih zvečer.
21. Komandiral sem prvikrat kompandjo. Oberlt. [=ober-lientenantl je bil zadovoljen z menoj.
Kader je kak prostovoljec zaprt so najveselejši časi in pije se dobro, a obenem tudi naj sitne ji, kajti človek nema niti trenotka miru ne po noči ne po dnevi.
24. Začeli so tudi naši prazniki. Vzel sem tri dni odpusta za Trst. Zvečer sem bdi pri Eduardu v precejšnji druščini Jedi so bile mnogovrstne in dobre, a iz samih rib napravljene Menda je prišlo vse na mizo, kar se v Trstu vlovi. Ostali smo do dveh popodnoči vkup ter igrali «zvon in kladivo« ter tombolo.
26. V Rojanu so igrali: «1. II. in III. poglavje«371 (med drugimi tudi Resman in Laharnar). Jako rad bi bil slišal igralce, a prišel sem prepozno. Zbradi smo se potem pri Henčelnu Prišel je noter čez nekaj časa tudi Cegnar, 372) kterega sem danes prvikrat videi. Mož je majhne, debeluhaste postave z rudečo barvo ln jako slab govornik. Napil je Resmanu. Ta mu odgovori in ga imterpeiuje zaradi njegovega poslanstva na slovstvenem polji. Cegnar Je to napak razumel in mislil, da ga Interpeluje tudi zaradi njegovega političnega poslanstva v Trstu. Kar se prvega tiče odgovoril je, da on vedno dela, se Izdati nič ne more, ker nij naročnikov. Kar se pa njegovega obnašanja v tržaškem zboru tiče, pravi, da zato ne more nič govoriti, ker postava terja, da vsak predlog, ki se v zboru stavi, šteti mora najmanje pet podpisov, a da on (Cegnar) more le dva dobiti, ki bi to odobrila, kar bode on govoril. Blizu njega sedeče Kurent mu reče: «Žakaj pa Nabrgoj 373) govori?« Cegnar se ugreje, jeclja nekaj nerazumljivega in pravi da Nafargotf 1« to govori, kar mu on na uho pove. Dalje se pri-
■g*» -	it
dela za Slovence, da je in ostane Slovan, potem poje
nampS	^ to °<Me	Je nareS slab Zb
name. Vendar nij on kriv dolžitve, kajti on nij ne govornik niti nema zadosti poguma za tržaški zbor, kjer bi bito dnim moči treba. Krivi so okoličani sami, ker so gT volili 80
človek,,^ ^ Pr"rat “ straži' To Je j^o sitna služba. korTtV	treba Pa2^' da se kaj ne pregreši, kajti z£
uro^ Zto“irU, s?.jako ostrl- Preživi se marsikatero veselo o ’ *laSti fantJe za to, a še več se užije dolgega časa Razen tega še čako 374) tako prekleto tišči da sem ndsliirf^ me bode glava celi teden zaradi tega bolela Spati le močnAn k veoemu kake dve uri in še to prav slaS%5f JiSKS mira, trde postelje (Pritsche) 375) im zarad živalia™** **
urjenje novakov.
Jbi) Filip Haderlap (1849-	), časnikar, tedaj je v Trstu »luttrn^i
o telegrafski uradnik. Simpatiziral je s socialdemokrati, kasne-lovški	k Gnka nega «slovenca»- »Ljudski tednik* in o£
"gadoma, v naglici, brez priprav, vodilo in gibalo.
370) (Nem.)= službeni list.
3(1) Veseloigro v enem dejanju »Poglavje I„ n. in m.* je spisal na 1870) ger '	V’ poslove"il J- Mohorčič (LjuMja-
372> mS„nVranC ?gnaJ.t, (0i?' 126) je Wl tudi osebnost iz polit«.
slant	l]C'T	SI°v,encey tiste«a Bil je tudi po-
nec tržaškega deželnega, (mestnega) zbora.
i73) Ivan Nabergoj (1835-1902) s Proseka eden na.ipomembneiših u-deležencev narodnostnega gibanja tržaških Slovencev^Ril Te
374) Tschako (nem.)= čaka, vojaško pokrivate 375J Ali Britsche (nem.)= pograd, leseno ležišče.
i Nadaljevanju sledi)
Uredništvo Podružnica Uprava
P TR I Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82
TRST ...... Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823
TRST

Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470
Oglasni oddelek NaroCnina
Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna	140.— din,
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6

9. avgusta 1972
Za SFRJ	tekoči račun pn No,uui'-i bai'ki « LjuL>i,atii 501'3-270/1
«ADIT> . DZS. Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20'
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpi a: trgovski 200. finančno
upravni 300, legalni 400. osmrtnice >n sožalja 200 lir. «Mal' ogla** 1’ 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokraimo se naročajo Pr oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh diugih pokrajin Italije ori S"l.
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ZTT • 7f5*
PONOVEN POSEG OBLASTI V BRITANSKO SINDIKALNO GIBANJE
V VELIKI BRITANIJI POLICIJA ARETIRALA 28 PRISTANIŠČNIKOV
Sindikat še ni reagiral - Pomanjkanje krme Ameriška družba kupila škotsko ladjedelnico
LONDON, 8. — Danes je prišlo do spopadov med policijo in delavci, ki so stražili na nekem zasebnem pomolu ob reki Trent v Lin-colnshiru. Policija je aretirala enajst pristaniščnikov, med spopadi pa je bilo ranjenih sedem policistov, vendar bodo vsi v nekaj dneh okrevali.
To je posledica proglasitve izrednega stanja in trmastega vztrajanja Heathove konservativne vlade. Policija je že snoči aretirala 17 pristaniščnikov in stanje postaja zelo kritično. Do današnjega spopada je prišlo, ker so pristaniščniki hoteli ustaviti nekaj tovornjakov polnih hrane za živin©, ki so pe-
NED0SLEDN0ST
Še ena vest *. mednarodnega naturističnega kongresa v Vr-sarju: Zaradi mraza, ki je zajel tisti del istrske obale, so se morali zborovalci ...obleči.
RADOVEDNOST
Za nedoslednostjo pa še radovednost. Govorili bomo vedno o nudistih, le da se bomo tokrat preselili na havajski o-tok Oahu. Tam imajo nudisti svoje taborišče in marsikdo se rad nagleda ženskih oblin.
Vsi visoko cenimo delo policije ter gasilcev in podobnih organizacij. Na navajskih otokih pa se morajo te organizacije posluževati helikopterjev in čolnov, ki so mnogo počasnejši.
Vse to je lepo in prav. Nekoliko nerodno postane, ko helikopterji preletavajo nudistično taborišče tako nizko, da zračni vrtinec, ki ga povzroča propeler, moti <tkopalce» in celo podira šotore. še bolj nerodno je, če helikopter pristane kar sredi taborišča, kar se precej pogosto dogaja.
Toliko v vednost: «strateški pomen» taborišča je tolikšen, da ga tmorajo» večkrat dnevno preleteti helikopterji vojske, vojne mornarice, državnih stražnikov, obalne straže, gasilcev in policije.
MALI OGLAS
Med malimi oglasi nekega filadelfijskega dnevnika smo zasledili sledečega:	ilščem
žensko, ki bi rada zanosila. Z a uslugo bo prejela 10.000 dolarjev nagrade».
FESTIVAL
Včeraj smo pisali o festivalu brk. Tudi danes govorimo o festivalu, katerega je zmagala Kitty, ki je nastopila pred 3 tisoč gledalci, »strokovna* žirija pa je soglasno odločila, da je njeno beketanje najbolj u-brano.
Kitty je bele in črne barve in je še zelo mlada ter je prvič nastopila, prav zato pa ima ta zmaga velik pomen. Seveda za njenega lastnika, ne pa zanjo, kajti Kitty je ovla pa zanjo, kajti Kitty je ovca lo pomeni.
na tem sestanku ne dosežejo sporazuma, kar je zelo malo verjetno, bodo v kratkem, morda že jutri, vojaki razkladali ladje v britanskih pristaniščih, še ta teden pa bo skupščina predstavnikov pristaniščnikov, ki bodo odločali, ali naj nadaljujejo s stavko, ali naj jo prekinejo.
Prebivalci nekaterih otokov v Rokavskem prelivu in ob škotski obali so še vedno brez osnovnih živil.
Vlada, sindikati In industrijci še vedno razpravljajo o ukrepih, ki jih bo treba sprejeti, da se prepreči inflacija. Vlada je danes pozvala bančne zavode, naj omejijo posojila za investicije in finančne posle, ki niso povezani z gospodarskim razvojem države. Namen tega ukrepa je, da prepreči špekulacije predvsem v zvezi s prodajo nepremičnin. Zaradi tega ukrepa je na londonski borzi padla vrednost delnic bančnih zavodov za pet penijev, padla pa je tudi vrednost ustanov, ki se bavijo s prodajo nepremičnin. Kvotacije industrijskih delnic se niso spremenile.
Še ena vest je danes razburila britansko javnost. Neko ameriško podjetje je namreč kupilo ladjedelnico v škotskem mestecu Upper Clyde. Zanjo so plačali milijon 150 tisoč funtov šterlingov (milijardo 750 milijonov lir). Zanimivo pa je, pod katerimi pogoji so ladjedelnico kupili. Predstavniki delavcev so namreč morali novemu lastniku zagotoviti, da štiri leta ne bodo stavkali. Po drugi strani pa je lastnik zagotovil minimalno plačo dva tisoč funtov šterlingov letno (tri milijone lir). Baje ima ladjedelnica že toliko naročil, da bodo več let vsi uslužbenci zaposleni.
Londonska policija v zadnjem času kaj rada zapira stavkajoče delavec. Tokrat pa se je spoprijela tudi s pripadniki jezikovne manjšine iz Gallesa, ki so pred ministrstvom za telekomunikacije zahtevali televizijske
oddaje v svojem jeziku.
ZAHTEVAL JE VEČJE NADZORSTVO NAD LASTNIKI OROŽJA
Kennedy poražen v senatu
Proti Kennedyjevomu predlogu je glasoval tudi McGovern Moč organizacije «drzavna zveza karabink»
WASHINGTON, 8. — Ob vsakem I kjer je ilorna, je lov zelo razširjen in nobenega dovoljenja za gradnjo
atentatu na vidnega predstavnika ame- J priljubljen šport. Lovci bi pa imeli
riškega političnega življenja pride v vvashingtonskem senatu do zelo ostrih polemik med tistimi, ki bi želeli zelo strogo nadzorstvo nad posestniki orožja in tistimi, ki so naklonjeni neoviranemu prodajanju pušk samokresov in podobnega. Po navadi zagovorniki omejevanja prodajanja orožja podležejo in tako je bilo tudi tokrat, čeprav so med svojimi vrstami šteli tudi Teda Kennedyja.
Poraz je verjetno zanj zelo pekoč, zlasti še ker je senat zavrnil njegov predlog z veliko večino 78 proti 11. Kennedy je predlagal naj bi v nov zakon o prodajanju orožja vključili tudi člen, ki bi prisilil vse državljane, ki imajo doma strelno orožje, da ga registrirajo. Proti temu predlogu je glasoval tudi kandidat za predsednika McGovem. Ta je bil proti iz čisto političnega razloga in ne iz lastnega prepričanja. V Južni Dakoti,
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VRSTA ROPOV VČERAJ V ITALIJI
Bandit pomotoma ubil svojega pajdaša med poskusom ropa v neki tobakarni
Karabinjerji so ga aretirali in med zasliševanjem je priznal krivdo - Skoraj 11 milijonov lir plena pri drugih treh ropih
Umrl je Alfredo Roncalli
BERGAMO, 8. — Danes je v vasi Sotto il monte umrl Alfredo Roncalli brat pokojnega papeža Janeza XXIII. Civilne in cerkvene oblasti so izrazile družini Roncalli svoje sožalje.
SAN SEVERO (Foggia), 8. - Sinoči sta dva mladeniča stopila v tobakarno v kraju San Severo pri Foggii z namenom, da izvršita rop. Eden izmed roparjev pa je pri tem ustrelil drugega.
Tobakarna je last 28-letnega Mi-chela Irmicija: Ko je že zapiral svojo trgovinico sta prišla k njemu dva mladeniča in ga prosila, naj jima proda zavojček cigaret. Ir-mici je po kratkem oklevanju stopil v tobakarno, mladeniča pa sta mu sledila. Čim se je prodajalec približal prodajni mizi, je eden izmed mladeničev potegnil iz polivi-rjilske vreče kratkocevno puško, jo nameril nanj in zahteval, naj mu izroči inkaso dneva. Kaže, da je Irmici najprej dejal, da bo tako
iiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimniiiiiiiiiiniiMiiiiiniifiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiii
ČEPRAV SO GA PREDVČERAJŠNJIM 0DL0ŽIU
Včeraj srečanje Whitelawa s predstavniki katoličanov
Doslej ni bilo nobenega uradnega sporočila o predmetu razgovorov
Ijali iz pristanišča. Sto policajem so pomagali uslužbenci zasebnega pri stanišča. Tako so potisnili delavce stran od pomola in tovornjaki so lahko prepeljali tovor. Pri tem pa so delavci začeli s kamenjem obmetavati policijo in v spopadu je bilo sedem policistov ranjenih.
Sindikat pristaniščnikov in ostale delavske organizacije niso še obja vile nobenega sporočila o dogodku, vendar pa je zelo verjetno, da bo kmalu prišlo do uradnega poročila. Pričakovati je treba, da bo slednje zelo ostro in na obzorju se je ponovno porajala možnost sploš ne stavke. Sindikati se bodo verjetno odločili danes, delavci pa se v Veliki Britaniji običajno ne zanimajo za odločitve sindikata, ki je taim korporativen in večkrat zastopa tudi interese delodajalcev in zapostavlja resnične koristi delavskega razreda.
Več angleških živinorejcev je moralo že danes začeti s klanjem živine, ker zaradi stavke pristaniščnikov nimajo dovolj brane. Ileatho-va, vlada je na današnji seji proučila kritično stanje, v katerem se nahaja britanska živinoreja in je razpravljala o možnosti, da bi vojaki začeli razkladati ladje, ki že 12 dni čakajo v pristaniščih. Danes popoldne so se sestali predstavniki kmečkega sindikata s predstavniki združenja trgovcev povrtnin, da bi koordinirali ukrepe, ki jih bodo sprejeli zaradi stavke. Tudi oni so govorili o možnosti, da bi zahtevali od vlade, naj se posluži možnosti, ki jih ima po proglasitvi izrednega stanja.
Vlada danes ne bo ukrenila ni-česa,”. Drevi se namreč sestane vodstvo sindikata pristaniščnikov glavnim tajnikom zveze britanskih pristanišč lordom Aldingtonom. Če
BELFAST, 8. — Proti pričakovanju političnih opazovalcev, se je britanski minister za Ulster sinoči sestal s predstavniki največje katoliške opozicijske stranke. Vest je presenetila vse časnikarske kroge, saj so katoliški predstavniki le nekaj ur prej odložili srečanje, ker ni minister sprejel nekaterih njihovih temeljnih zahtev. Doslej se tudi ni izvedelo, da bi Whitelaw le nekaj trenutkov pred srečanjem sprejel zahteve socialdemokratske -laburistične stranke, verjetno pa je zagotovil, da se bo v kratkem lotil reševanja problemov katoliške manjšine.
Doslej ni bilo, še nobenega uradnega sporočila o predmetu pogovorov med Whitelawom in socialdemokratsko delegacijo, zlasti še ker se bodo pogovori nadaljevali danes. Kaže pa, da so v prvem srečanju obravnavali le splošne probleme.
Srečanje med britanskim ministrom in predstavniki katoliške manjšine pa seveda ni bilo pogodu protestantskim skrajnežem. Voditelj enega izmed skrajnih protestantskih gibanj je takoj izjavil,
da se bodo člani njegove organizacije uprli vsakemu popuščanju britanskih oblasti zahtevam katoličanov.
Tudi med javnim mnenjem v republiki Irski se zelo širi odpor proti britanski politiki v Ulstru. Irci zlasti nasprotujejo napovedanemu referendumu o meji med dvema državama V teh dneh je dublinski ministrski predsednik Lynch dobil več pozivov, naj tudi v republiki razpiše referendum o istem vprašanju.
Danes je v Severni Irski umrla 500. žrtev, odkar se je leta 1969 začela kriza. Gre za pripadnika prostovoljnega odreda «Ulster De-fence Regiment*, katerega so u-bili neznanci, ko se je vračal domov.
Minister Whitelaw se je danes odločil, da bo osvobodil 47 internirancev zloglasnega taborišča Long Kesh. Po vesteh iz britanskih krogov je sedaj v Ulstru še 283 internirancev. Ko je londonska vlada 7. aprila letos prevzela neposredno oblast nad Severno Irsko pa je bilo v raznih taboriščih 943 jetnikov.
storil in odprl predal. Eden izmed roparjev pa se mu je pri tem tako približal, da ga je zgrabil in se spopadel z njim. Mladenič se je otepal, ni pa imel orožja, kajti oborožen je bil le njegov pajdaš. Slednji se je verjetno prestrašil in ustrelil. Krogla pa je Irmadja le oplazila in nato zadela drugega roparja, ki je bil pri priči mrtev. Napadalec je takoj nato izpustil puško na tla in se naglo oddaljil po gmajni, čeprav so ga mimoidoči poskušali prijeti.
Irmici je prav tako stekel iz to bakarne. zaprl vrata in obvestil karabinjerje, ki so takoj po prihodu ugotovili, da je ropar v trgovini mrtev. Irmici pa se je zatekel v bolnišnico, kjer so mu obvezali rano in praske, ki jih je zadobil v borbi z roparjem. V tobakarno je kasneje prispel tudi namestnik državnega pravdhika dr. Bresciano, ki je odredil preiskavo.
Preiskava je kmalu obrodila zaželene sadove. Že med prisotnostjo dr. Bresciana so ugotovili istovetnost mrtvega roparja. Gre za 18-letnega Michela Cursia iz San Severa, ki je že bil večkrat obsojen zaradi tatvine. Ugotovili so tudi, da je Cursia zadela krogla v glavo iz kratke razdalje in je bil pri priči mrtev. Pri sebi ni imel nobenih dokumentov, njegovo istovetnost pa so ugotovili, ker so ga prepoznali , e kateri karabinjerji. Sporočili so tudi, da je bilo v trenutku, ko je prišlo do ropa, v blagajni približno 100 tisoč Kr.
Danes dopoldne pa so karabinjerji ugotovili tudi istovetnost drugega roparja. Gre za 18-letnega Čira Padula, prav tako iz San Severa, ki so ga aretirali v hiši njegovih staršev. Zdi se, da je med zasliševanjem priznal krivdo. Padulo je oženjen in ima majhnega otroka. Da bi se izognil aretaciji ni prespal doma, ampak pri starših, vendar mu to ni pomagalo. Preden so ga odpeljali v zapor, so mu dovolili, da se je pogovoril z ženo. Padulo je bil običajen Cursiov pojdiaš in skupaj sta opravila že več tatvin, vendar je vedno šlo za manjše vsote.
V predmestju Prata so danes štirje oboroženi in zakrinkani roparji napadli bar s tobakarno. Z naperjenim orožjem so stopili v bar in medtem ko sta dva pazila na lastnika in natakarja, sta ostala dva izpraznila predal, v katerem je bilo 400 tisoč lir v gotovini in za pol milijona lir znamk in drugih vrednostnih papirjev. Nato so zbežali z nekim avtomobilom z evi-
denčno tablico iz Arezza. Preiskavo vodi dr. Mazzamuto vendar doslej niso odkrili ničesar.
V	Vimercatu pri Milanu so štirje roparji vdrli v podružnico kmečke banke in oropali približno 7 milijonov lir v gotovini. V podružnico so takoj nato prihiteli karabinjerji, ki sedai vodijo preiskavo. Pri ropu je prišlo tudi do streljanja in eden izmed roparjev je bil ranjen v roko, kljub temu pa je lahko zbežal skupaj s svojimi pajdaši.
V	kraju Villa Raverio pri Milanu pa so neznanci oropali poštni urad. Dva roparja sta stopila v urad in ukazala uslužbenki ter neki
tam, naj dvigneta roke. Od usluž benke sta nato zahtevala naj izprazni blagajno in spravi ves denar v vrečko. Nato sta ji iztrgala vrečko iz rok in zbežala z avtomobilom v katerem ju je čakal še en ropar. Plen je bil približno 3 milijone lir. V istem poštnem uradu so neznanci izvršili rop že pred dvema letoma. Takrat so odnesli milijon 300 tisoč lir.
LONDON, 8. — Oborožen ropar je danes pridržal kot talki ženo in hčerko ravnatelja nekega poštnega urada, medtem ko sta druga dva
veliko sitnosti z birokracijo, če bi senat odobril Kennedyjev predlog. McGovern je zato iz previdnosti glasoval proti, da bi si ne zapravil priljubljenosti med volivci.
Nov zakonski osnutek o orožju je Nixonova uprava predložila senatu po atentatu na alabamskega guvernerja Wallacea. Zakonski predlog prepoveduje prodajanje cenenih revolverjev, ne omejuje pa prodajanje drugega orožja. Med svojim govorom je Ted Kennedy zelo ostro kritiziral predsednika Nixona, ker po njegovem mnenju ni začel radikalnega boja proti širjenju orožja. Po zadnjih statistikah kaže, da je v ZDA vsaj 200 milijonov samokresov in pušk, kar pomeni, da pride na vsakega prebivalca vsaj ena puška ali revolver.
Brat pokojnega ameriškega predsednika je v svojem govoru zelo ostro napadel tudi «državno zvezo karabink*, ki je zelo mogočna organizacija. Govori se, da je bil predsedniški kandidat Joseph Tydings poražen na volitvah, ker se je zavzemal za večje in učinkovitejše nadzorstvo nad orožjem in je prišel tako navzkriž z zvezo karabink.
Občinski svet v Dolini
(Nadaievanje z 2. strani)
Zadnji je prosil za besedo komunist Švara. Dejal je, da se strinja z Lovrihovim poročilom, da se pa «zgraža nad posegom svetovalca SSL, ki se je hladil v senci, medtem ko se je odbor z županom na čelu trudil dan in noč, da bi ne prišlo do še hujše škode*.
Petaros: «Upam, da me kolega ni zasledoval. Sicer sem pa delal*.
Podžupan Bandi: «Jaz tudi delam, vendar lahko poročam za vsako uro in minuto, kaj se mdelal in kje sem bil med požarom, skupaj
i drugimi odborniki*.
Petaros: «Nisem dolžan povedati, kje sem bil*.
Lovriha je v svojem odgovoru obžaloval, da so svetovalci SSL skušali vnesti politično polemiko v sejo, na kateri se je razpravljalo o splošnih stvareh in katastrofi, ki je
vse prizadela v enaki meri. Pač pa je izzvan, moral poudariti, da je
»del posega slonel na lažeh. Petaros je občinski svetovalec in mora vedeti, da občina ni nikoli izdala
naftovoda*.	..
Petaros:	»SSL je za resoiuOJ®
večine. Pač pa je nastal nespoW zum zaradi ocene sej pred P°-st. vitvijo naftovoda. Neko dovJplj«nle je pač bilo potrebno*.
, ti skaj
Lovriha: »Svetovalec Petaros si član gradbene komisije že neKw let. Kolikokrat si podpisal dovW nja za gradnjo novih rezervoarje*1 Nikoli, ker jih dajejo drugi organ> ne mi. Pogiej v knjige*
Petaros: «Jaz delam in nima1” časa, da bi hodil na občinsko pravo*.	^
S tem besednim spopadom se J® seja zaključila. Svetovalci so n® soglasno odobrili resolucijo in razšli.
roparja zahtevala od slednjega, naj drugi ženski, ki je bila slučajno ’ jima izroči 75 milijonov lir.
niiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu.iMJ.UiJJil*»||||i*|i|lll,|l||lllllll,mlluullllllllllllllllllllll,l,lll>lllllllllilli<llllll>llltl111.
Zračni gusarki pred sodiščem
i h:	; *
TEL AVIV, 8. — V sodni dvorani, kjer so prejšnji mesec sodili Kozu Okamotu, poteka te dni proces proti dvema palestinskima dekletoma, ki sta pred tremi meseci preusmetili letalo belgijske družbe Sabena. če ju
bo sodišče spoznalo za krivi, ju lahko obsodi na smrtno kazen. Tega pa verjetno ne bo storilo, ker so doslej v Izraelu usmrtili le vojnega zločinca Eichmanna. Obtoženki sta 25-letna Rima Aissa Tanous in 19-letna The-
.       1111       ■■■ lil   milili   1 
ZARADI VELIKANSKEGA IZBRUHA NA SONČNI POVRŠINI
Otežkočene radijske zveze na severnih zemeljskih področjih
«Magnetno neurje» vpliva tudi na orientacijsko sposobnost ptičev? ■ Naša «druga Luna» dosegla Zemlji najbliijo točko
BOULDER (Kolorado), 8. - Sonce je zopet aktivno. Danes je prišlo do velikanske eksplozije, ko je praktično »zletela v zrak* površina 7 milijard kvadratnih kilometrov našega Sonca. To je doslej najmočnejša eksglozija. ki so io zabeležili v ameriškem astronomskem observatoriju v Boulderju. kjer že nekaj dni stalno sledijo nepričakovani sončni »dejavnosti*.
Zaradi te velikanske eksplozije na površini 7 milijard kvadratnih km (kako ogromna je ta površina si lahko predstavljamo, če pomislimo, da celotna površina našega planeta znaša približno 510 milijonov kvadratnih km, to se pravi štiri-najstkrat manj) bodo v prihodnjih dneh zelo otežkočene radijske in telefonske zveze severnih zemeljskih področij. Eksplozija bo imela
kot posledico »magnetno neurje*, ki bo skorajda preprečilo te zveze na severnem tečaju, na južnejših področjih pa bo veliko motenj:
Čeprav je bila današnja eksplozija tako velika, da si je skoraj ne moremo predstavljati, to ni najmočnejša erupcija na Soncu, ki so jo zabeležili znanstveniki. Danes je prišlo do dveh izbruhov od katerih je bil prvi srednje jakosti, o drugem pa smo že povedali. Znanstveniki menijo, da se bo ta eruptivna dejavnost nadaljevala vsaj še tri dni. Na zahodni sončni polobli so še vedno vidni madeži, ki potrjujejo to domnevo-
Strokovnjaki se vprašujejo, zakaj je prišlo do te vrste eksplozij v dobi. ko je bila po navadi sončna dejavnost zelo majhna.
Za znanstvenike, ki se bavijo pre-
težno s študijem Sonca pa je ta ] Zanimiv je tudi vpliv magnetnih
nepričakovana dejavnost prava «po-slastica*, saj bodo zbrali veliko podatkov o elektromagnetnem žar-čenju te zvezde. Za posledice izbruhov na sončni površini pa se ne zanimajo samo astronomi pač pa tudi meteorologi in zdravniki vesoljskega centra v Houstonu. Prve zanima vpliv, ki ga imajo »magnetna neurja* na vreme, drugi pa se zanimajo za posledice kozmičnega žarčenja na kozmonavte. V tej zvezi je dr. Ralph Segman dejal, da bi astronavti ne bili v nevarnosti, če bi bili med magnetnim neurjem v vesoljski ladjici, če pa bi bili v vesolju, kot se dogaja med »sprehodi*. bi jih lahko zadeli žarki visokoenergetskih protonov, kar bi jim brez dvoma povzročilo večje opekline. kljub kozmičnim oblačilom.
neurij na orientacijske sposobnosti ptičev. Včeraj so v ZDA izvedli poskus s skupino golobov pismonoš, ptice bi morale preleteti že dobro znano pot, a so med magnetnim neurjem iz še neraziskanih razlogov izgubile orientacijo. Zato znanstveniki menijo, da je ta pticam prirojen čut neločljivo povezan z zemeljskim magnetnim poljem.
V Italiji bodo znanstveniki lahko le izmerili jakost magnetnih neviht s posebnimi napravami, ker je do eksplozij prišlo podnevi. V krajih pa, ki so bali še zaviti v temo, ko je magnetno neurje doseglo Zemljo, so ljudje lahHo opazovali zelo zanimiv in slikovit naravni pojav fantastičnih luči severnega sija.
Danes je dosegla Zemlji najbliž.jo točko druga «Luna* našega pla-
neta. Gre za majhen planetoid Bik, ki nekaj časa kroži okoli naše Zemlje, nekaj časa pa okoli Venere. Nebesno telo je zelo majhno in je vidno le z najmočnejšimi teleskopi, vendar se znanstveniki zelo zanimajo za ta «kameni stvor*, keqr sodijo, da gre za enega izmed majhnih satelitov, ki so takoj po nastanku našega sončnega sistema krožili okoli planetov.
Ta planetoid ima zelo zanimivo jn komplicirano orbito. Pred letor 1580 je krožil v bližini Venere, tega leta dalje pa do leta 2.200 krožil okoli Zemlje, od leta 2.1 do leta 2.350 okoli Venere nato zopet okoli našega planeta
To nebesno telo je zelo majhno saj je dolgo komaj 2 kilometra in pol široko pa kilometer in pol, torej pravi kozmični drobec.
rese Asskhak Saleiman Halassi. Obtoženi sta zračnega gusarstva, uporabe orožja in eksploziva, poskusa umora ter pripadnosti palestinski gverilski organizaciji Al Fatah.
Do dogodka je prišlo 8. maja letos, ko so štirje gusarji, dva moška in dve ženski prisilili posadko in potnike belgijskega letala, ki je pristalo na telavivskem letališču Lod, da ostanejo na krovu letala in zahtevali od izraelske vlade, naj izpusti večje število političnih jetnikov. Skupina izraelskih »komandosov* je takrat vdrla v letalo in napadla gusarje. Oba moška sta bila pri napadu ubita, dekleti pa so ujeli.
Na procesu so danes zaključili zasliševanje prič. Proces so zato prekinili in nadaljevali ga bodo v petek z govori branilcev in državnega pravd-nika. Obe dekleti sta zavračali obtožbe. Dejali sta, da sta sicer res pripadnici Al Fataha, vendar pa nista bili do zadnjega trenutka obveščeni o svoji nalogi. Baje tudi nista vedeli, da imata pri sebi eksploziv in vsekakor Al Fatah ne pobija nedolžnih ljudi ter je torej eksploziv služil le kot ustrahovalno orožje. Rima Tanous je tudi dejala, da so jo prisilili- da je postala članica Al Fataha in da so jo o preusmeritvi obvestili šele, ko je bila na krovu letala. Iz vedenja državnega pravdnika ni bili mogoče razbrati, kakšno kazen bo zahteval.
Na sliki: obtoženki na založni klopi. Levo Rima Tanous in desno The-rese Halassi.
Za «ncpozabne» občutke
(Nadaljevanje s 4. strani) „
mu »črnemu humorju*, hkratiP® tudi evropski nagnjenosti k «n>a licioznemu seksu*.
Tako poteka bitka med dvefl^ »vladarjema seksa*, seveda P® skupno parolo »slecimo jih vse o golega*. Oba namreč vesta — jj® ko pravita — da je «dekle s ®® sopisa samo nadomestek žen i ki je nikdar ne bomo videli gPle£
Zdaj Guccione uvaža svoje
čke», «mucke», «maze» — kako* jih že hočemo imenovati — 11 * otok Krk, v Haludovo. Pravda prav jih bp uvozil samo nekak druge bo našel kar doma. Zanim® nje za »poklic* zajčka - muck® maže je baje v daljnji in bliža) okolici zelo živo. Ne bo jih manjkovalo, za vse okuse. Sicp bodo nedotakljive, na voljo samo očem petičnih gostov, T®** so pravila, vsako pravilo pa 108 * svoje izjeme, kot je znano.
V Haludovu si obetajo od tet dober, še več, odličen uspeh. ° lo bi tragično, če bi vloženi 1® pi denarci ne rodili pričakovan« sadu. Na postavljeno vprašanj®: kakšen turizem jim je bolj PL srcu, oni s številnimi gosti. ** ne potrošijo mnogo, ali taks®® z bolj redkimi, ki pa segajo boko v žep, je »publik relation® Haludova — sodoben naziv 88 možakarja, ki ima na skrbi ra®/ stike In propagando — preprič®0: odgovoril, da na vsak način p"1 z manj gosti in veliko denar}®' Po njegovem, naj bi zgledu ludova sledili še mnogi drugi kr®, ji. No potem pa zbogom množi®1® turizem na Jadranskem n»rr spremenilo bi se v rezervat m® jonarjev, zajčkov in vseh mogo®1" fičfiričev, Na srečo do tega, s®ve-da, ne bo prišlo. Haludovo °®j ostane, toda eno samo za vse, ® težko prenašajo svoje vreče den® rja, pa jim gre na vsak napi pomagati, da jim gre na vsak na®1 težko nosili.	..
Pameten človek pa si bo drriSJ® poiskal mesto za svoj oddih, d®* matinska obala je vsaj tisoč kil metrov dolga, ne bo potrebno P*, porno stikati za njim. Povsod £ dovolj zraka, morja, razvedri' brez zajčkov, playhoyev, igr®10 in nepotrebnega luksuza.
Močan požar izbruhnil na trajektu Hcleanna
BRINDISI, 8. — Močan požar J® nes zjutraj izbruhnil na grškem j, jektu Heleanna, ki je še vedno dlan v pristanišču v BrindisijU’ nes zjutraj se je iz trajekta ne®® ma dvignil steber dima. Nekateri ^ ščani, ki so opazili ognjene zublJ®'.^. takoj obvestili gasilce. Ti so P ji teli k ladji z dvema vlačilcf®1®^ so skušali s curki vode pogasiti »i. Doslej pa je bil njihov trud za0naj Luško poveljstvo je tudi ukazalo, ^ se oddaljivo vse ladje, ki so bil® sidrane v bližini trajekta.	jStl
Pred skoraj enim letom je n®. je ladji izbruhnil silovit požar, ** ^ terjal 25 žrtev. Italijanska sodn® ,j, last je zaplenila trajekt in je * |ii rala njegovega kapitana Anthip*8®'^ je skušal skrivaj zapustiti državo- j() šestih mesecih so ga osvobodili’ ^ mu ukazali, naj ostane v ItaUJ razpolago sodnim oblastem.	,
«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiii,iiiiliitiiiiiii,l,l,,>
jir
MELBOURNE, 8. - Neki zn?y stvenik je na vzhodnem del® f stralske države Victoria odkr“ valske stopinje stare 350 let-
# # #	>
MOSKVA, 8.	- Sovietko K
stolnico je zajel oblak dima' m} dviga iz gorečih gozdov v s‘ Rusiji.
*	• *	flr
SAN QUENTIN, 8, - Moril®® ^ berta Kennedyja Sirhana so	ff
premestili iz »celice smrti*,	p.’
v Kaliforniji odpravili smrt®0 zen.
•	••	J,
AREZZO, 8. - V vasi 0,?V» Arezzu je tovornjak podrl 1 Vse bodo okrevale v nekaj d1®
j/
BILBAO, 8. - V baskoVjjif-mestecu Lequeiti0 so neznan« jfp
šili atentat, kj je popolnoma
sedež nekega ribiškega drus“