11 Številka. Trst, v (Vtrtek IS maja IS99. Tečaj X XI V „Edlnoit" izhaja dvuktHt nit rimi. rim m nedHj in prHznikov, ijutraj in »večer oi> 7. uri. O ponedeljkih in pn praznikih irliiij« oh uri zjutraj. Naročnin* /,n»4n : Obe tadanji na leto . . . K|,|. jjt*— Za mmft večerno izdnuje . 19-— Za pol leta. četrt let« in na meneč ra/.merno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe brez prilofene naročnine ne uprav« ne oeira. N» drobno se prodajajo v Tratu »jutranje Številke po 3 nvč, večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljke »jutranje Številki' po 2 nvč. Ir.ven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon *tv. *70. ^ flVČ. V edinosti je moč! Offlasl se računajo po vrstah v petitu, /.a veit-kratno »arotilo * primernim popustom. 1'ohIhiih. osmrtnice in javne zalivale, domači oglasi itd. ne računajo po pogodbi. Vai dopisi naj ne pošiljajo itrcduUltu. Nffmiikovani dopisi se ne »prejemajo, Uokopisi ne ne vračajo. Naročnino, reklamacije in o-iln^e «pre-jeinu upravili*!vo. Naročnino iu ngla*e je plačevati loco 'I'rat. I rednlntvo iu tlakama ne nahajala v ulici Carintia Stv. 12. I'praviilšt vo, »ti-praviiUtvo in sprejem »nje l»s«r»lot v ulici Molili piccolo Stv. ."I. II. nadatr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Q o d n i k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsoicija lista ,,Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie veati.) Gradec 17. (I)eželni zbor.) Na m/pravi o premembi deželnozborskega volilnega reda in o resoluciji, s katero se naroča deželnemu odboru, da predloži v prihodnjem /usedanju zakonski načrt o ustanovitvi pete deželno-zborske volilne kurije, na temelju organizacije bolniških blagajnie, sta ne iz-izrekla poslanec Hngendorfer v imenu konservativcev iu posl. Hobie v imenu Slovencev proti taki volilni preosnovi, ker bi bila le polovičarstvo ter bi oškodovala kinetiško prebivalstvo. Obe stranki sta potem zapustili dvorano. Poslanci Roki-tanskv, grof Strfighk in Poseli nahajajo temu vzrok v strankarsko-političnih interesih. Ker ni bilo navzočih dveh tretjin poslancev, so volilno preosnovo izbrisali z dnevnega reda, omenjeno resolucijo pa jednoglasno sprejeli. It II(H m pestil 17. Njegovo Veličanstvo cesar je sprejel predpoludne ministerskega predsednika pl. Szella v daljši privatni avdijenei ; popoludne odpotuje cesar v Bruck n. L. Itiul I lilpcstai 17. Zbornica poslancev je sklenila, da se jutri izvrše potrebne nove volitve. IImilice 17. Na dopolnilni volitvi v državni zbor za tukajšnjo mestno volilno skupino na mesto umrlega dr. Promberja je prišlo do ožje volitve med nemškim liberalcem Pluohkvjem in nemškim narodnjakom Foelilorjem. Ožja volitev bode danes. Ilmilk'C 17. Na ožji volitvi je bil izvoljen nacijonalee dr. Foohler z 099 glasovi državnim poslancem. Liberalec dr. Plachky je dobil 019 glasov. Dunaj 17. Glasom tul vaisniili novin so namerava za jutri shod zaupnih mož, pojutršnjem pa konference posamičnih klubov levice, v svrho, da sprejmejo elaborate o narodno-političnih zahtevah Nemcev. P O I) \j-1 S T E K. Na kmetih. 11 --f Spisal Polttky---------— — Mati so mi dejali, naj pazim na jerbas — se je oglasil čez nekaj časa deček, potegnil hlačice kvišku in so /(»pet zavlekel za grm. Prej se je igral z d račjem in smrekovimi štorži, zdaj pa je izvlekel svoje krajcarje in jih opazoval dolgo in resno. Denar! O ta ima čudovito moč že do otrok! Mladi Reioh se je zamislil. Neko čudno čiiistvo je vzbudil ta otrok v njem. Skoro)je že mislil /\rstati, iti domov in se kar na tihem odpeljati iz Zavod. A takoj nato se je etnično nasmehnil in dejal frivolno : — Hm, še bolj interesantno! — Izvlekel je bllježko iz žepa, iztrgal list in napisal: »Enkrat pridem k Vam, morda v nedeljo »zvečer, če ne bo Vašega moža domov. Bati se »me ni treba, lahko govoriva skozi okno, če mi »ne zaupate. Razložiti Vam imam važne stvari. »Dotlej pa molčite, ker bi bila Vaša in Vašo hiše »nesreča, če bi govorili!« Zložil je listič, potem pa šel za grm k dečku, ki je še vedno ogledaval krajcarje. Bcrolhi 17. Državni tajnik pl. Biilovv se je podal danes predpoludne v VViesbaden, kamor je odpotoval tudi ruski poslanik grof Osten-Sacken. Rllll 17. Po brzojavnih poročilih i/. Sassari dosega število priprtih oseb v okrajih Nuor in Ozieni tri stotine. Med njimi so župani, trije občinski tajniki, več posestnikov kakor tudi nekaj žen. Carigrad 17. Pogajanja z armenskim odborom glede odposlancev, ki bi imeli priti v Carigrad, so se, kakor jo videti, razbila. ('uje se le, dti odpotuje zaupnik sultanov, Ahmed Dželaledin-paša, zopet v inozemstvo; istemu so bile že večkrat poverjene misije glede mladoturškega in armenskega odbora. Ni dolgo toga, kar je sultan sporočil armeti-sko-gregorijanskomu patrijarhu, da hoče v kratkem ukreniti mnogo v poboljšanje položaja Armencev. Mogoče je v zvezi s to obljubo dejstvo, da se v provincijali zadnje dni pripravljajo imeniki priprtih A rmeneov. Zgodovinske črtice. (Po Jon. Apih-ovi knjigi: Slovenci in 1H4H. leto.) (Dalje.) .">. Trst Je nnš. Nemci hočejo imeti Trst za južno marko velikega nemškega cesarstva. Znano je, da je žc Bisinarek vsprejel Trst v svoj program. Veliko nemško cesarstvo naj bi se raztezalo od »Severnega pa do Jadranskega morja! Irredonta pa hoče takoimenovano »regione (jriulia« priklopiti k laškemu kraljestvu. Da so »odrešeni« bratje v kraljestvu najbolj potegujejo za to in da ima naša irredonta od tam največo podporo -— o tem smo menda že na jasnem vsi. — Ali pridejo mati kaj sem? — — O ja, pridejo režat malico! — — KcVlaj ? — — Kmalu. — — Pa zakaj so tebe pustili samega tukaj ? — — Zato, da varujem in ker je tam na njivi prevroče. — Obmolknila sta. Deček je sramežljivo. a radovedno opazoval lieicha, njegov svttli naočnik in lini usnjeni etili, ki mu je gledal iz žepa. Za ves svet bi bil rad pogledal skozi ono stekleno stvar, ki se je zibala gospodu na nosu. — Ko bi me le potipati pustil — je premišljal in Čakal, da so gospod sam spomni in mu razkaže vse bogastvo svojih žepov, prav kakor Dolinarjev dedek, ki mu jo enkrat celo zataknil svoja očala za ušesa, skozi katera ni nič videl in ki so bilo mnogo, mnogo grj«}, nego to, kar je imel gospod. Reiehove misli so bile seveda jako različne od nedolžnega razmišljanja otrokovega. Ta-le deček mi je malo na poti — si je mislil. — Prav lahko pove očetu, tla sem govoril z njegovo materjo in to bi bilo gotovo neprijetno. Dal bi mu pismo, da ga izroči njej, pa to je nevarno, znal bi jo izgubiti in molčal gotovo ne bi v nobenem slučaju. Pošljem ga kam stran. — »Slovenci pa pravimo: Trst je bil naš, je in ostane! Kedo zmaga slednjič v tein boju? Ker nisem nikak prorok, tudi ne morem prorokovati, a sklicavati se hočem na zgodovino. Zgodovina naj govori, kedo mora slednjič biti gospodar v tem najvažnejšem mestu države avstrijske. »Slovenski zgodovinar .los. A pili piše sledeče: »Zaman so skušali laški rovarji, tla bi po vzgledu »osvobojenih« Benetk zapeljali tudi Trst k odpadu od Avstrijo: pretepli so tam tiste hujskače, ki so nabirali doneske za laški prapor za tržaško vladiško cerkev in podpise za »zjedinjeno Italijo«, Tržaški trgovci so bili pri vseli laških simpatijah dobri računarji in so hitro uvideli, da bi Trst, član zjedinjene Italije, podlegel močnejšim tekmecem, (fenovi in Benetkam, in tla bi v zvezi z zjedinjeno Nemčijo ne mogel tekmovati s severno-. nemškimi pristanišči. Nekaterim možem pa se je dozdevalo, da Trst ni niti kos laške niti nemško zemlje, nego da stoji na zemlji slovenski, ob vznožji pogorja slovenskega. Čeki novine »Islovel« so izrazile to menenje: »Gore so dobra prirodna meja, ker so narodom, bivajočim za njimi, naravna trdnjava, . . . kojo jim je Bog podaril. Na vznožji gorif ne sme prebivati drug narod, nego na vrhu, ne sme, ker ne more. Slovani so do Opčin jedini stanovalci visoke planote in imajo absolutno in neovržljivo gospostvo tudi nad krajem, kjer leži Trst. Mirnodušno smejo zreti doli na mesto, naj živi tu doli makar čisto tuj rod, saj ta ne more ostati gospodar svojega posestva, ako mu ga nočejo pustiti oni, katerim ga je odmerila priroda. Kadarkoli se jim /.ljubi, lehko pridejo doli raz svojo planoto in poruše mesto ob vznožji in zapotle stanovnik«! v morje«. Iz povedanega doznajemo, da so se tržaški trgovci v burnih časih branili toliko laške zjedinjene Italije, kolikor tudi velike Nemčije. 1'videli —• Ti dečko, ali si bil kt/daj v trati k i ? — — O saj hodim zurfrom jaz očetu po tobak.— — Pa bi znal meni prinesti cigaret, veš tistih belih. — — - A tistih, ki sti dve za on krajcar? — Ne tistih, ne. Kar reci, da so za gospoda iz fabrike, pa bodo že vedeli. — — Porečem. —• — Na, tukaj imaš denar, samo pazi, da ne zgubiš. — — Bom. — Pa precej moraš iti in nič se ne smeš igrati po poti. — Ali je bolj daleč, nego od naše hiše! — Boš pa malo tekel. — — In malica? — — Na to bom že jaz pazil. ('o prineseš kmalu, pa ti dam desetico, samo toči moraš. Deček se je spustil proti vasi, ki itak ni bila daleč, lioich pa se je zasmejal zanieljivo. Ha, ha, ti pogovori in pogajanja z vaškimi paglavci, kako interesantno. Zleknil se je v travo in čakal pri malici za grmom, ki ga je zakrival popolnoma. »Skoro dolgčas inu jo postalo že, ko je začni bližajoče se stopinje. (Pride še.) •o, da jim preti gotov pogin, naj l»i že [»rili p«hI Italijo ali pod Nemčijo, Iz tega p« sklepamo lehko tmli tu, da hi se tudi dandanes ne m<»gli tržaški trgovci v htirncm času ogrevati ni m Italijo, ni za Nemčijo, temveč, da IkmIo morali računati s prirodo, z naravno trdnjavo, katero j<1 Rog podaril nam Sloveneem - tako je pisal nemški list pred 50 leti ! Ako so tržaški trgovci najvažneji del prebivalstva v Trstu se tako dobri računarji, kakoršni so bili pred 50 leti, torej Id bilo njim samim v največo korist, ako 1 >i iskali zaveznikov tem, kjer so v n-sniei, in ako Iti se otresli one stranke, katere program jim more donesti jedino le — pogin. Ko l)i se pa slovenske dežele združile upravno s hrvatskimi — kakor tudi z Reko, saj Reka je last Hrvatske — kaj menijo tržaški trgovci, da hi ne hilo to za nje uajveča sreča ? A naj pride, kar hoče, Trsta ne odtrže Sloveniji nohena sila, kajti Trst leži na slovenski zemlji, Trst ohkoljujejo jedino Slovenci in v Trstu samem živi veliko število Slovencev, kateri vsi se pridružijo našemu programu, ko homo imeli v mestu zadostno število slovenskih šol, ko ho torej preskrbljeno za jedino pametno narodno vzgojo. Jedino >■• pomočjo najhujših krivic si prisvaja irredentovska stranka nadvlad je nad tržaškimi Slovenei, h pomočjo italijanskih podanikov stoji ona sedaj na višini slave, a pride čas, in ta čas mora priti, kajti to ho le naravna posledica, kateri se ne more ustavljati nihče, — pride čas, pravim, ko v Trstu živeči Slovan ne ho več »ščavo«, temveč gospodar na svoji lastni, slovenski zemlji. Zato pa rodoljubi v Trstu in v okolici : na delo! Xe ustrašite se prvega neugodnega odloka ■ vlade radi slovenske šole! V hoj za zmago pra-viee, saj v boju je naše življenje;, v naši zmagi pa naša čast, naša bodočnost, blagor slovenske domovine, saj : bodočnost je naša, Trst jo naš ! (Pride še.) Politični pregled. TRST, 17. maja 1B99. Deželni zbor tržaški. Včeraj oh sedmih zvečer se je vršila VI, seja deželnega zbora tržaškega. Predsedoval je deželni glavar dr. Dompieri. Vlado je zastopnl namestniški svetnik pl. Je t trna r. I Navzočih je hilo ;»7 poslancev večine.' Po p reč i ta nju in odobrenju zastopnika zadnje seje je izjavil deželni glavar, da je, kakor je hilo naznanjeno v otvoritveni seji, deželni odbor na-merjal, predložili deželnemu zboru predlog o j delni preosnovi občinskega volilnega reda v Trstu, posebno glede $$ 113., 34. in mestnega statuta. V zadnji seji deželnega odbora, dne 15. t. m., pa so sklenili, da se odloži ta predlog ter v jeduem prihodnjih zasedanj predloži zakonski načrtj o občni volilni preosnovi. Deželni glavar je prosil deželni zbor, da vzame to prioličenje v vednost. — Mi smo bili uverjeni takoj od prvega začetka, da takova «volilna preosnova*, kakorsnjo so namer-jali gospodje v deželnem zboru tržaškem, je že umrla, predno je začela živeti. Taki liberalni gospodje, ki prodajajo svoje namišljeno svobodoumje za vsakim oglom na funtu in kile, vatle in metre, pa takov reakeijonaren in nazadnjaški naklep! Iz vsake špranje namišljene te »volilne preosnove*, je kukala tendencija, po kateri je bilo možno soditi, da gospodom ni do druzega, nego da si ustvarijo orodje, s katerim hi mogli — zlasti pa po okolici — kratiti volilno pravo vsakomur, o katerem hi slutili, da ne ho volil — žnjimi ! To pa je bil vendar prehud tobak v sedanji dobi, ko vse stremi, sili in se bori za razširjenje volilnega prava in politiških pravic sploh ! Mi si kar naravnost in sploh ne moremo misliti več avstrijske vlade — ni liberalne ni klerikalne — ki bi sedrznila predložiti kaj takega v cesarsko potrjenje. Gospodje v deželnem zboru tržaškem so torej le pametno ukrenili v interesu svoje reputacije, da so .e pridružili menenju deželnega odbora, da je najbolje tako, ako se takova volilna preosnova položi od akta. V razpravi o jedini točki dnevnega reda se je sprejel brez debate predlog deželnega odbora glede nekaterih sprememb v besedilu zakonskih načrtov, sklenjenih v seji dne 15. aprila o doneskih iz dedščin za občinske bolniške stroške in za deželni šolski zaklad. Potem se je seja zaključila. Naturale — all'Italia! V nekonfiseira- nem I ndipendentu« od minolega jmnedeljka čitamo v |»oročilu o seji deželnega zbora istrskega inino-lega petka, in sieer v govoru posl. (»hersa o »pa-čenju italijanskih imen«, odstavek, ki dokazuje več, nego morejo dokazati vsi naši poslanci v vseh svojih spomenieah. Stvar je toli važna in toli gorostasna, da jo že moramo podati v izvirniku. Dotični odstavek slove : (I/oratore parla marcato a grandi pause ed č aseoltato eon viva attenzione). Diee: I/ Istria appartiene .... On. dott. Bennati (interrompendo): all'Italia! (una voee: naturale!) Poslanec Renati je torej vskliknil, da Istra spada k Italiji in nekdo mu je pritrdil: Naravno! — ob zaključku pa je ploskala vsa zbornica in je čestitala govorniku. Kakor je razvidno, je Ghersa govoril v velikih pavzah in izrazito, da je bil vsklik Bennatijev tem efektneji! Iz tega je sklepati, da je bilo vse dogovorjeno že popred! Ali ni ta dogodek naravnost gorostasen in kričeč dokaz, da se gosptVda že čutijo povsem varne in da jim niti ne treba več skrivati svojih namer! Kakovo stanje je to, ako se čutijo vame že ljudje s takimi aspiracija mi! Takega stanja res ne bi trpela niti kaka hankerotna republika! In vlada? In vladni zastopnik?! Kje je bil ? Je-Ii se je oglasil? Ako delamo vlado — in v tem nam pritrjuje tudi veleučeni g. prof. Philippovich — soodgovorno za vse to, kar se dogaja v zbornici našim poslancem, kolika jc še le nje odgovornost, ako ne zastavi vsega, kar je v nje moči, proti takemu atentatu na celokupnost in na čast države?! Poživljamo torej vlado na odgovor, da-Ii in kako je nje zastopnik listal proti nečuvenemu vskliku Rennatijcvemu in da-Ii je poskrbel, da pride ta vsklik tudi v stenografični zapisnik, kajti neizogibno potrebno je, da so merodavni krogi obveščeni o takih dogodkih v javnih zastopih ! To moramo zahtevati, kajti tega hi vendar ne hoteli — kraj vsega, kar se nam dogaja tu — tla bi mislil svet, da smo res že kaka hankerotna ameriška republika ! X položaju. V s o h o t o s e s n i d e j o v Ti j u h I j a n i h r v a t s k i in slovenski drž. poslanci v posvetovanje. Nadejamo se, da se dogovore natančno, da bodo dotični gospodje, ki bodo zastopali našo »Zvezo* v prihodnji seji ekse* kutivnega odbora desnice, mogli govoriti o soglasni volji zastopnikov naroga slovenskodirvatskcga in tla bodo znali eventuvelno staviti tudi — ultimatum. Seja eksekutivnega odbora jc že sklicana in bo dne 2H. t. m. «Politik* preludira tej seji z izjavo, da le v tem slučaju more grof Tlmn računati na privoljenje rabe 4} 14. za uredbo jezikovnega vprašanja na Češkem, ako ho mogel podati jamstvo, da se urede razmere v parlamentu. Le za tako ceno je večina pripravljena tudi za to žrtev. Aka pride v seji eksekutivnega odbora do soglasnih sklepov, potem poda večina dokaz svoje moči, da je torej činitelj, katerega ne sme prezirati ni kdo. Slavje v Plevlju. Doli v Novem Razam, v Plevlju, so imeli ininolo nedeljo veltpo-metnbno sluvnost. Rila jc to sicer strogo vojaška slavnost, ali v njej se je odsvitalo sedanje razmerje mej dunajskim in petrt»grajskim dvorom. Zato sega pomen te slnvnosti preko ozkega okvirja vojaškega. Javili smo že, da je vojaški ataše na ruskem poslaništvu na Dunaju, polkovnik Voronin, odpotoval v Plevlje, tla tam garnizujočemu polj k u avstrijskemu, ki nosi ime pokojnega cara Aleksandra, pokloni v imenu carja Nikolaja sliko tega poslednjega v naravni velikosti. Vsi govori na vojaški paradi in na banketu so pričali o prisrčnih odnosa j i h med obema državama in o velikem spoštovanju, ki je uživa car Nikolaj. Znamenit jc bil sosehno govor avstrijskega generala Goumoensa, ki je povdarjal, v kolikih bojih se jc zmagovita ruska armada borila na naši strani, ter govoril o toplih simpatijah tlo slavne vojske ruske. Pozdravlja torej odposlanca te vojske, čegar prihod je dokaz o prijateljstvu m e j obe m a v 1 a ti a r j e m a in zvesti in a v o j-s k o m a. Kdor ve, da tenor napitnic o takih prilikah ni prepuščen na slobodno voljo dotičnikov, ampak da so take zdravije« pojav više volje, ta ume tudi }>omen te slavnosti v Plevljah. Polom nemškega liberalizma Nemški liberalei imajo dovolj vzroka, da vzdihujejo žalostno, kakor učenci našega Odrešenika : Gospod, mrači se! Sirom okrog, kjer so nekdaj blesteli nemškoliberalni sijaji, ugaša luč za lučjo. In sedaj je ugasnila zopet jedna. V mestni skupini Hraniee na Moravskem, kjer je bila trdnjava liberalizma in katera skupina je leto za letom pošiljala v državni zbor jednega odličnjakov nemškega liberalizma, je na včerajšnji dopolnilni volitvi ta stranka doživela svoj poraz. Nemškoliberalni kandidat je ostal v manjšini in izvoljen je bil \Volfovee Foehler. Mrači se, mrači ! Inhibirana brzojavka. Se le iz dunajskih listov doznajemo, da je povodom izleta «tržaških mlatleničev* v Pazin 800 dijakov z raznih zavodov v Italiji poslalo brzojako v Pazin, katero pa so v Trstu — zaustavili. O vsebini ne treba mnogo ugibati: kakor pojo stari Dompieriji in Za-nardelliji, tako žvrgolč mladi dijaki. In naši vele-modri državniki so povsem zadovoljni in — inhibirajo brzojavke. Rlagor njim ! I Domače vesti. Odbor slovenskih 1 it hrvatskih poslancev Primorja je imel včeraj, dne 17. t. m. sejo, v kateri so poročevalci pojedinih treh pokrajin prečitali svoja poročila ti stanju v teh pokrajinah. Vse to zelo obsežno gradivo je odbor izročil glavnemu poročevaleu, tla je on uredi v najkrajšem času. Imenovanje. 1'. kr. trgovinsko ministerstvo je imenovalo pravnika Ščitom i ro Dolencu v Ljubljani poštnim konceptnim vežbenikom v Trstu. Tržaški liiestlil svćt. Po dovršeni sinočnji seji deželnega zbora se je vršila seja mestnega sv6ta. Zupan dr. Dompieri je naznanil, da je občina Per-teole sklenila vsako leto prispevati s 150 kronami k zakladu za ustanovitev laškega vseučilišča v Trstu. Nadalje je prijavil zahvalo ravnatelja in uči-teljstva šole na Ferieri, ki se je povzdignila iz ljudske v meščansko. Nadalje je prijavil, da je ministerstvo pot r-d i 1 o odlok n a m e s t n i h t v a, s katerim se je razveljavil sklep mestnega svčta, da se ne prizna iz vol i tev Ivana vit. Nabergoja mestnikom. Sedaj hočejo rekurirati na upravno sodišče. Čudno se nam zdi, da jc »Piceolo« zamolčal to priobčenje županovo! Čitala se je obširna nota namestništva, s katero se odbija zahteva slovenskih starišev, da se ustanovi slovenska šola v tržaškem mestu. S to stvarjo se hodemo bavili posebej. * Prekoračenje kredita za dela v bolnišnici pri sv. Mariji Magdaleni v znesku 15.41)5 kron 72 stot. se je odobrilo brez debate. C) volitvi odseka v proučenje prošnje za podporo komunalnemu gledišču je hilo oddanih tudi 10 praznih listkov ter hi bila volitev neveljavna, da ni odločil župan z besedami: »Imam pravico voliti in volil bom!« Izvoljeni so svdtniki: Rratos, tir. Pieeoli, Wicselberger, Soletti in Vinnello. Zadnja točka dnevnega reda je bil predlog, tla se odobri numerjano parceliranje nepremakljin pod tab. št. 1508, 1567 in 1568 mesta tržaškega (med ulico Stadion in ulico 8. Francesco) v svrho grajenja povprečne ulice pri hiši Demetrio. Dr. Venezinn je bil nasproten predlogu; tir. Gairinger ga je priporočal, samo je želel, tla se izbriše točka predloga, po kateri hi imeli zasebniki poravnati troške za tlak. Vsprejeli sta se prvi dve točki predloga; o glasovanju t) tretji točki je bilo za in proti enako število glasov (1H). Zupanov glas je odločil ter se je sprejel predlog, tla imajo zasebniki trpeti troške za tlakovanje. Oh H. uri in pol zvečer je pričela tajna seja, v kateri so upokojili nekaj učiteljskih moči in enega stražnika ter dovolili mesečne podpore nekaterim bivšim užitninskim uradnikom. Nov list. Dobili smo na ogled »Slovensko pisarno«, glasilo društva slov. odvetniških in notarskih uradnikov, z geslom: »v organizaciji je moč in veljava!« List bode izhajal vsako četrtletje v Celji pri Dragotinu Hribarju ter stane za ude 1 krono 50 vin., za neude 2 kroni na leto. I* programa, katerega si je postavil novi list, posnemamo sledeče točke: < »rganizaeija odvetniških in notarskih uradnikov na narodni podlagi; delovanje na zakonodajno rešitev njih stanovskih razmer, v prvi vrsti zavarovanje za starost in onemoglost; posredovanje med delodajalci in uradniki na kupno korist, zlasti r. ozirom na alniltovanje ter v svrho dosege prave narodne organizacije in zakonodajne rešitve iste; vzgoja in izobrazba uradnikov v pisarniških stvareh in v tesnospisu {za kateri poslednji predmet jo listu zagotovljeno sotrudništvo znanega rodoljuba prof. A. RezenŠka v Plovdivu); povspeševanje rešitve načela ravnopravnosti na ohlastvih in enakomernosti u radovanja v pisarni. — Prav iz srca želimo, da »Slovenska pisarna« izvede v polni meri svoje lepe načrte! Xekaj pa nam bodi dovoljeno omeniti. Kako hoče list posredovati na oddaji služb med odvetniki in notarji na eni, in med uradniki na drugi strani, ako izhaja le vsakega četrtletja enkrat ? Dotični inserati ne bodo imeli velike vrednosti, ker je razmak časa prevelik. Kdo mora čakati na službo, oziroma na uradnika cele tri mesece? Vsaj v sedanjih razmerah težko kdo! Kaj storiti? Mi hi svetovali sledeče: Vse, kar ima srce za zasebne uradnike, ki so tudi, in sirer releraien del natega naroda, naj se naroči na »Slovensko pisarno«, kateri bo potem mogoče, da bo izhajala vsaj vsaki mesec ter ho tako mnogo laglje dosezala svoj lepi smoter ! V to pomagaj Rog! Kako sodijo Irredentovcl « Avstriji! Pišejo nam: Minoli torek mi je bila prilika poslušati prepir med dvema Lahoma. .leden njiju je bil Italijan z Goriškega, drugi pa iz Italije. Ko sta se razgrela do dobrega, sta si očitala marsikaj. Pripomniti treba namreč, da sta oba v istej službi, kjer je med M delavci 25 italjanskih podanikov. Avstrijec jc očital Italijauu, da je ogleduh, da ovaja vseh, oelrt lastnega vodjo, le Italijanov iz Italije ne. Italijan pa je očital Avstrijcu, da rad pije, na kar je vskliknil poslednji: Uboga Avstrija, kake ljudi moraš rediti! Zdaj pa jc hilo Italijanu zadosti in kričal je, kar so ga naučili prvaki irredente: Le čak j, da pride v Trst italijansko vseučilišče. Roš že videl, kako pojdeš zemljo kopat na Kras! — Naš pa : Naj pride tudi deset laskih vseučilišč, vendar upam, da bomo imeli domačini več pravio, ako dobimo le pravo vlado v Trst. — Lah pa: Kaj nas briga »governator«, Trst jc naše mesto in magistrat drži z nami! Cim dobimo laško vseučilišče, ne bo trajalo niti 5 let, pa bo Trst naš z vso Primorsko in Dalmacijo, ki pridcti pod Italijo. — Avstrijec: Tega ne dočakava ne ti, ne jaz, ker Avstrija ima še vedno toliko zvestih sinov, ki vas pohrustajo, kakoršnji ste! — Potem pa se je grdi Lah pov« spel do naslednje nesramne izjave: Oez 10 let ne bo več Avstrije, ker je že tako odločeno, da jo razdelč, čim sedanji cesar odstopi ali umre. Prusija si vzame Nemce, tistih par Poljakov in Čehov, Italija pa, kar jej pripada. Hrvatje pa ostanejo pod Ungarijo,* ki bo imela svojega kralja! Tako vas uči i r reden ta ! — jc vskliknil Avstrijec na to, a Italijan ga je zavrnil: Jaz sem rojen v Trstu, tako so nam pravili v šolah gospodje, ki se razumejo v politiki! Tako se pričkajo dandanes že — težaki! K temu res ne treba komentarja. I/ Ljubljane nam pišejo dne 17. maja: Kranjski deželni zbor je zaključil včeraj svoje zelo plodovito zasedanje. V tej zadnji seji je med drugim sprejel in odobril načrt o regulaciji plač deželnih uradnikov; in tuje storil več nego svojo dolžnost, /boljšal je plače svojim uradnikom po onih od VIII. razreda do XI. državnih uradnikov. V teh dveh letih je torej kranjski deželni zbor ukljub slabim finančnim razmeram zbolj-šal plače učiteljem in uradnikom v isti meri, kakor država in pričakovati je, da bodo ti zdaj hvaležni in da se bodo z vso vnemo žrtvovali deželni službi in šoli v korist. — Naš »Narodni dom« je zgubil preteklo noč svojega — nemškega restuvratfirja; zdaj bo treba iskati slovenskega — z lučjo po dnevi — — — (Gospod dopisnik naj nam oprosti, da smo črtali, kajti skušnje so nas poučile, da molk je zlato. Da-li pa je tako stanje, zahtevajoče le molk o vsem, česar ni možno hvaliti, zdravo, to je drugo vprašanje, o katerem zopet nočemo razpravljati, ker — se ne sme. Op. ured.) — »(tasi Ino društvo« ljubljansko ima sedaj naroden odbor in slovensko poveljevanje. Zadnji čas je že bil, da se je ta nemškutarska navlaka i/kidala iz slovenske metropole. Za to jjre v prvi vrsti zasluga županu Hribarju. Naprej, bodi naš eilj, in ne nazaj! Bog živi Ljubljano, naše narodno s r e d i š č e ! Z Reke nam pišejo: Danes dne 14. t. m. je prišlo na Reko kakih 20 godcev iz Italije! Uni-formovani so v «beršaliere», kar zelo imponujetuk. lah. >nom. Izkrcali so se na Adaniovičevem pomolu, ter šli takoj na italijanski konzulat, kjor so zasvirali par komadov. Ob .'1. uri popoludne so priredili koncert na trgu Adamič ter želi aplavzov brez konea in kraja! Po koncertu so priredili demonstracijo z obhodom po mestu, pevajoči mej drugim i tudi «N'ella patria de Rossetti», ter tuleči in rjoveči raznih psovk na našo narodnost. Tukajšnja češka kolonija si ustanavlja svoje društvo z imenom «Se vero Slovanska«. Začasni odbor je že priredil pravila, kije v kratkem predloži namestništvu. V začasnem odboru so gg.: Fran Plaček, Julij Ružička, Ivan Slane i.i L Mavera (poslednji iz Trsta). Rog daj srečo ! i Tuk. d ruštvo «Artieri», ki je ultra-lahonsko, je namerjalo napraviti izlet v Zader, toda hrvatsko-ogerska družba jim noče posoditi parobroda. Ti iredentarski ptički pričakujejo, da se jim posreči dohiti kak parobrod i r. Istre. Gin lio Ražid, sin hrvatskega naroda, a sedaj prvi iredentar, je javno kritikoval tukajšnjega gle-d i še nega ravnatelja Franoesehinija, ki mu pa ni ostal dolžan. Pozval ga je na dvoboj, ali Francesehini obrača, Giulio je pa obrnil — pobegnivši v Italijo! Tako delajo vitezi! Ta junak je bil že tudi tain pri vas, kjer je baje imel veliko besedo tam v »Minervi». Oblači se po garibaldinsko, z eno besedo : vreden je svojega očeta, ki je zatajil svoj rod in pokvaril — sina. I v a n s k i. V obrambo časti. Ker je bila tudi »Edinost« sporočila svojedobno, da so bili finančni viši stražniki Alojzij Vreča, Ivan Volčanšek in Ivan Giostro ter stražnika Ivan Felician in Jeronim Sgubin dne 12. novembra m. 1. obsojeni od okrajnega sodišča v Trstu po g 411 kaz. z. vsaki na 2 tedna zapora, ker so bili obdolženi, da so ranili, delavca Križaja iz Skednja, prosim Vas, zabiležite, dasta bila na vzklieni razpravi dne 5. aprila 1899 Volčanšek in Giostro spoznana nekrivima in rešena obtožbe. Toliko v obrambo časti teh dveh poslednjih. Naznanilo. PočenSi s 15. vel. travnom t. 1. zviša se v prometu z Grško najvišja teža navadnih poštnih zavitkov od H na 5 kilogramov. Pristojbina ostane nespremenjen a. V kombinovanem Llovdovem poštnem prometu bodo se torej odslej poleg poštno-tvornih pošiljatev le oni poštni zavitki odpošiljali na Grško, s katerimi se ozirom na njih kakovost (razsežnost (Sperrgut), napovedano vrednost) ne more normalno postopati. «Matica Hrvatska«. Ker je še nekaj letošnjih Matičnih knjig na razpolago, se še vspreje-majo novi členi. Kdor bi se želel vpisati, naj se obrne do društvenega blagajnika, gospoda Antona Rogdanovič-a, ali do čuvaja v »Slovanski čitalnici«, ulica S. Franeesco št. 2. Našim vinogradnikom. Z ozirom na notico glede modre galice naznanja kmetijska družba, da se jej, žal, ni posrečilo doseči niže cene, marveč da bc bo modra galica morala plačevati letos po 36 nč. kilogram. Dobiva se pri tvrdkah Franeesco Mell in Rraun . maja v prostorni dvorani g. Andreja C lU-rsnel v Divači V spored je jako obsežen in zanimiv. Na veselici l»o svirala tudi vojaška godba. 1'stopnina na veselico /.a oselni .'10 nvČ. 1'stopnina k plesu 40 nvč. Sedeži na veseliei 10 nvč. Začetek točno ob 0. uri zvečer. Ker je ta veselica v Divači prva ter je to mlado društvo potrebno podpore, vabi prav uljudno na obilno udeležim Odbor. Drobne vesti. Včeraj, oziroma minolo noč sta se izvršila dva poskusa samomora, oba iz istega vzroka: radi pomanjkanja dela in seveda tudi jela. 24-letni agent I. S. i/ K orni i na se je hotel zastrupiti. Duh tenilne kisline pa je privabil še o pravem času mater iu sestro nesrečneža, ki sti ga zgrabili za roko, v kateri je bila usodna tekočina. Samomorilca so spravili najprej na zdravniško po-postajo in potem v bolnico. Tu so mu izprali želodce in odpravili vsako nevarnost. Drugi slučaj je veliko žalostneji, ker je do-tičnik — neki A. S. — oče treh otročičev. Le-ta je sinoči skočil v morje s pomola sv. Karla. Po dolgem naporu so ga osebe, ki so bile opazile njegovo početje, izvlekle iz morja. Tudi njega so spravili v bolnišnico. Kapitan parnika «Cervignano» je padel minolo noč po nesreči s krova v morje. Izvlekli so ga iz morja nezavestnega. Prvi je prihitel Treves v pomoč, za njim pa zdravnik. Ker je bilo stanje njegovo jako nevarno, so ga odpravili v bolnišnico. Nekega L. M. iz Logatca so zaprli včeraj radi neke tatvine, ki jo je izvršil že mesecu maju 1807. Ukral jc bil neko obleko. Včeraj jc hotela nesreča, da sta se srečala z okradenim, ki jc takoj opazil na njem — ukradene hlače. To so navihani, ti gospodje tatovi! Neki gospod je naročil svoji služkinji, naj spravi njegov pohabljeni bieikcl k mehaniku. Ženska je hotela storiti kakor ukazano: vlekla je bieikcl na dotično mesto. Mej potoma sta jo srečala dva možka, pravi dobričini, katerima se je ženska usmilila notri v srce, da mora vleči tisto težko stvar. Ponudila sta se jej — prava Samaritana — da jej ona pomo-reta nesti hicikel. Ženska se jc sprva branila nekoliko, potem pa je vendar vsprejela prijazno ponudbo. V hipu pa se jc jeden lopovov zavihtel na kolo in haj d v dir, kolikor ga je le mogel nesti tak železni konj. Si morete misliti, kakove—dolge obraze je delala prevaljena ženska za bežeči m tatovom! Dogodek je prijavljen policiji. Različne vesti. Bitka pri Aapernu. Dne 21. in 22. t. m. ho ravno 'dO let, kar je nadvojvodu Karol užugal prvič dotlej nepremaganega Napoleona I. Da se nekako proslavi spomin te slavne zmage, določilo se je odkritje spomenika zmagovalčevemu, sinu nadvojvodi Albrehtu, na dan 21. t. m. Zaloga in tovarna pohiitva vsake vrste od Alessaiiiro Levi Minzi v Trst«. Piazza itosario Žtev. 2. (ftolsko poslopje). Bogat izbor v tapctarijali. zrcalih in slikah. Ilustrirali cenik gratis In franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavilo se na brod ali železnico, brez da hi se za to kaj zaračunalo. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovauui hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo! Petrolej piti so začeli siromaki v Parim, v toliki meri, re-Jemaice, llmnle in peresni«*, inrledal inielrznlh blinriijii, |Mt eennh, «la «m> ni bati konkurence. „A G RIC O L" Patent T. 49/I008. Privilegovano mehko kalij tko milo za uničevanje mrčeiov raztopljivo v mrzli vodi, v raznih krajih T renti na, 1 s tre, (J or i š ke in pri tu k. po ljed oljski družbi izkušeno kot uspešno sredstvo z zatiranjem vseh pa rasi-karnih in kriptogamičnih bolezni in žuželk v obče ki okužujejo trte, sadna drevesa in zelen jad. Navodilo, kako rabiti »A g r i c o 1«, na željo poštnine prosto. Milarnica F. Fenderl i dr. v Trstu. Vla Llmitanea itv. 1. Ziistrip in zaloga nu UoriBkein pri gosp. Frideriku Primas-u v ( ioric i, Veliki trg Hi, na dvoriSfu ; pri Petru Debelich-u v Kopru in Izoli, v Trstu v drogeriiah: Bolle, Via Farneto; Cillla, Ponterosno; Cumar, Via Belve-dere; Jellersit/, Barriera veechia; Mizzan, San Oia-como; Ongaro, Via deli' Orologio; Petrone, Via (Hulia in Cumar, OpiMna. Velika hiša v Motovunu zraven sloverih skoeijnnskih jam, .'S »ire od Trsta in */„ ure hodu oil železnične postaje Divača, ob živalmi prometni cesti Hekii-Trst, z dvema knhinjema, z dvemi obširnimi podzemeljskimi kletimi, a 14 krasnimi sobami s posebnimi ubodi, kakor nalaSf prirejenimi za mnogobrojne letovišenike, ki vsako leto prihajajo v ta divno-romantieni kraj,/, obširnim na visoko obzidanim in senčnatim dvoriščem, 7. velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje in govedo, z obširnimi spravami za seno ter druge poljske pridelke, s prostranimi lopami, s krasnim se sadjem in trtami zasejanim vrtom in z lepim parkom je vsled nastalih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj I. na prodaj Proda se tudi na večletne obroke. — Hiša, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladna za go stilničarsko in štacunarsko obrt. Vsled njene lege na tako živahnej prometni cesti, je posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki in vsako-vrstuin blagom na drobno in debelo; krčma bi pa imela razum navadnega posla z domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla z nebrojnimi obiskovalci škocjanskih jam. Vie pohlitvo z vrtom in parkom vred, dalo bi se tudi v najem po dogovoru. Natanjčneja pojasnila pri lastniku Aleksandru Mahor-čiču v Matavuna, pošta Divača. Zanimiv oglas kolesarjem! kolo iz tovarne Johann Fuch iz G-radca ustanovitelja industrije za kolesa, je najbolje kolo sveta I«. Colobig* v Trstu, Via del Torrente štev 10. Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko In Dalmacijo. Pri moji tvrdki MAR sposoben v popravljanju vsakovrstnih ur, se pripo-I roea si. slovanskemu občinstvu Trsta in okoliec. Friderik Colja, raznašalec „Edinosti" in vratar, Vla Solltarlo it. 8. Pomladansko /.dravlijene. ZDRAVLJENJE KRVI Čaj „Tisočem! cvet" (Mlllellorl). t isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-nju in hemoroidam. — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER „Ai dne Mori" v TRSTU, veliki W% Tudi za 55 nvč. v markah dopošlje se franko. „Hotel Nazionale" v Trst«, Vla Vlenn* št. 4 nahaja se v bližini kolodvora julne železnic« pristanih, poštnega in brzojavnega urada ter je popolnoma obnovljen. -Sobe elegantna vse v I. nadstr. Cena od 10 novi. naprej. V pritličju nahaja se tudi „Rentaunint Nazionale" elegantno opravljen, preskrbljen vedno in ob vsakej uri i gorkimi in mrzlimi jedili. Toči ie: fino plzeneko pivo ia Culmhach-ovo črno pivo. najbolje dalmatinsko „Apolo dl I.issa" in istrsko vino ter razna vina v hoteljkah, vee po zmernih cenah. Lastnik je slovan-dalmatineo. Govori se slovenski ia hrvatski. N«s!anjaje se na geslo: „Svoji k svojim" priporoča »e slavnemu občinstvu slovenskemu in hrvatskemu za obilen obisk „dani Josip Serdarović, lastnik. Schivitz & Comp. V Trstu so dobivajo stroji vsake vrste iti potrebččine k istinu Sesalke in brizgalke vsake vrste. Cevi iz kovin, kavčuku in platnu. Medeni in broneni ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo in kmetijstvo. Vse iz prvih tu- in inozemskih tovarn. Nove posode »Eineri« in škropilnice proti peronospori svojega izdelka in druge. Mamuti m in dobroto vseir« blagu. One nizke. Velika zaloga v ulici Zonta štev. 5. Mat. Živic, inženir. Izdelujem tudi nacrte za napravo novih tovarn, mlinov, vodovodov, cest itd. — Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih del. tiiiiiiiiAiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zalop m F. Petek 3HT Via delle Poste 6t. 10. Vina dalmatinska, Istrijanska in italijanska v/, slo-ve«fih kleti po cenah o ghl. 34, italijansko po 28 in 32 v vsakej množini v sodčkih in buteljkah od litra. Vse prosto na dom v kateremkoli kraju mesta, NB. Naroči) e vzprejemajo ae direktno v zalogi po pofttnlh dopisnicah. izobražena, izurjena, v gospodinjstvu in v vsi h delih šivanja, želi službo gospodinje v družini, pri gospodu ali gospej, ali tudi pri kakšnem duhovniku tukaj ali na deželi. Naslov pri upravništvu. Za praznike in za sv- Cevljarnica »pri Pepetu Kraševcu<- pri cerkvi sv. Petra pod ljudsko šolo priporoča slovenskemu občinstvu svojo veliko zalogo obuvala, zlasti pa specijalnosti za sv. birmo. Priporoča se za obilen obisk. Naročnikom zunaj mesta se na željo pošilja tudi po posti in sicer brez vsacih stroškov. Uda 11 i Josip Stantič.