METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 6 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 4 K na leto. Posamezna številka stane 30 h. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 90 K, na "/, strani 60 K, na 'I, strani 30 K, na '/« strani 15 K in na '/n strani 8 K. Družabnikom 20 "/„ popusta. Vsaka vrsta v „Malih naznanilih" stane 30 h.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Obseg;: Hranilne snovi v krmi. — Kislost (kisloba) in razkisanje vina. — Katerim rastlinam najbolj ugaja apneni dušik? — Kako gnojimo z apnenim dušikom? — Splošno avstrijsko zborovanje zaradi dobave živine na Dunaju. — Pomanjkanje umetnih gnojil. — Vojne naredbe. — Vprašanja in odgovori. — Družbene vesti. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Inserati. — Blagovno poročilo. — Tržno poročilo.
za vojvodino kranjsko.
Hranilne snovi v krmi.
Živalsko telo potrebuje za uspevanje razen zraka in svetlobe tudi mnogovrstna hranila, ki jih dobi v rastlinstvu in ki se delijo v glavnem v tri skupine: voda, rudninske in organske snovi : Vode živalim ne zmanjka tako hitro ter jo uživajo deloma v pijači, deloma v krmi. Rudninske snovi se nahajajo v vsaki krmi in v manjših množinah tudi v pijači in le redkokdaj in to pri posebno slabi krmi ali pri mladi živini moramo dodajati tudi teh hranil na pr. v klajnem apnu. Organske snovi pridejo v živalsko telo edinole s krmo in so zaraditega za nas največje važnosti, kajti znati moramo, katere teh so živalim najbolj potrebne in v kaki množini delujejo najuspešneje; slednjič tudi katere in v kakšnih množinah se nahajajo v posameznih krmilih. Temu primerno moramo izbirati tista krmila, ki so nam najprej na razpolago in jih pokladati v taki množini, da dobi živina v njih vse za svoje telo potrebne snovi. Ravnotako pa moramo tudi upoštevati kupčijsko ceno in vrednost krmil, da nas krmljenje ne stane morda več, nego imamo koristi od naše živine, ali kakor se navadno pravi, da proizvajalni stroški ne presegajo kupčijske cene živalskih proizvodov.
Organske snovi se dele zopet v razne skupine : beljakovine, amide, tolšče, lesno vlakno in brezdušič-nate raztopine ali škrob. Beljakovine in amidi so du-šičnate spojine, ki jih označujemo s skupnim izrazom sirove beljakovine (v množini), medtem ko imenujemo lehko prebavne beljakovine, ki se nahajajo v najčistejši obliki v beljaku jajca, čista beljakovina (v ednini). Amidi so težko prebavne dušičnate spojine, ki jih je same v krmilih težko zmeriti; zaraditega ugotovimo v sirovih beljakovinah najprej množino čiste prebavne
beljakovine in jo odštejemo od prvih. Ostanek smatramo za amide.
Tolšče izvlečemo iz krmil s pomočjo takih tekočin, v katerih se lehko raztopijo, navadno v etilnem etru. Tako dobimo sirove tolšče, ki pa niso popolnoma prebavne. Njih prebavnost določimo z raznimi poskusi, ki jih tukaj ne moremo opisati, ker bi bilo predolgo.
Lesno vlakno je pravzaprav ogrodje, oziroma stene celic in predstavlja zmes različnih brezdušičnatih snovi, ki so kot hranila več ali manj vredne, so težko raz-topljive in malo prebavne. V senu in slami dobimo največjo množino tega hranila. Lesno vlakno je v prvi vrsti potrebno, da napolni živalski želodec in pospešuje prebavljanje.
Brezdušičnate raztopine imenujemo množino različnih brezdušičnatih organskih snovi, v kateri so najbolj zastopani ogljikovi vodani in od teh posebno škrob in sladkor. Zaradi krajšega jih hočemo tukaj vsevkupno nazvati škrob, ki tvori navadno večjidel vseh brezdušičnatih raztopin. V krmilih jih ni mogoče določiti neposredno, ampak njih množino dobimo na ta način, da ugotovimo na pr. v 100 delih krme najprej vodo, rudninske snovi, sirove beljakovine, tolšče in lesno vlakno. Ostanek nam znači množino škroba.
Četudi smo natančno določili množino tu navedenih hranil v posameznih krmilih, vendar ne moremo še preceniti njih krmilne vrednosti. Krmilna vrednost krme pomenja korist, ki jo ima živalsko telo od iste. Za preračunjanje te vrednosti pa ne zadostuje samo množino posameznih hranil, ampak določiti treba tudi, v koliki meri te delujejo pri presnavljanju v živalskem telesu, kolika množina jih je prebavnih in koliko te prebavne množine pride telesu res v hasek.
Živina potrebuje raznovrstne krme v različnih dobah in ob raznih prilikah, kar presojamo po tem, kake koristi imaino, oziroma pričakujemo od nje: krave, ki nam nudijo mleko, moramo drugače krmiti, kakor vole, ki nam odplačujejo krmo z delom. Mladi živini, ki potrebuje tečno hrano za raščo in kosti, moramo drugače pokladati, kakor pitancem, od katerih zahtevamo le tolstega mesa in loja. Dalje ni vsaka krma, ki vsebuje gotovo vmnožino hranil, primerna tudi za vsako vrsto živali. Človek je že po prestanih skušnjah in opazovanjih spoznal, kake vrste krmil ugajajo razni živini, kajti ne bo dajal krmil na pr. sena in slame prašičem, kakortudi ne oblode in vodene krme konjem.
Vsaka vrsta krmil ima svojo posebno vrednost, ki zavisi v prvi vrsti od množine in kakovosti raznih hranil, drugič od prebavnosti teh in tretjič od njih dražilnih in zdravilnih lastnosti. Množino in kakovost hranil v posameznih krmilih določimo lehko z natančnimi številkami; tudi njih prebavnost smo vsaj približno ugotovili z raznimi poskusi. Le dražilnih in zdravilnih lastnosti krmil ne moremo določiti s številkami, četudi opazujemo njih učinek in posledice. Vzemimo na primer lanene in kokosove pogače. Krmilna vrednost prvih izračunjena po množini in prebavnosti hranil je manjša nego pri drugih. In vendar rajši krmimo lanene pogače, ker vemo da vplivajo zdravilno na živalsko telo. Žal, da naša znanost ni še toliko napredovala, da bi mogli v eni ali drugi obliki določiti tudi dražilne in zdravilne lastnosti v krmilih.
O vrednosti krmil in o presojanju teh, bomo pojasnili v eni prihodnjih številk in navedli tudi škro-bove vrednote, ki so v umni živinoreji in posebno pri krmenju domače živine največje važnosti.	L.
Kislost (kisloba) in razkisanje vina.
V	hladnih letih z deževnim in mrzlim poletjem nahajamo v bolj mrzlih vinskih krajih pogostoma pre-obilo množino kislin v vinu.
Tako se je na pr. 1. 1912. na Dolenjskem opazilo, da so imeli mošti pri 12 do 15 odstotkih sladkorja, kar 12 do 24 tisočink kisline. Medtem, ko je vsled mrzlega poletja množina sladkorja zaostala le za eno četrtinko, je narastla kislina kar za še enkratno množino kakor je to navadno.
Tega pa nismo opazili samo pri nas, temveč tudi po drugih severnih, vinorodnih krajih.
Za južne kraje na pr. za našo Vipavsko, kjer vinu kisline navadno še primanjkuje, ne pomeni to še nič slabega, na Dolenjskem pa in v bolj severnih vinskih krajih sploh, je pa tako povišanje kisline v vinu zelo neprijetno, ker naredi vino skoraj neužitno.
Vprašanje je torej, 1.) ali se kislina v vinu tekom kipenja in tekom ležanja vina zmanjša, 2.) ali se da to izginevanje kisline s pravilnim ravnanjem pospešiti, in 3.) ali imamo sredstvo, da se z njim kislina vina kemijskim potom zmanjša.
Na vsa tri vprašanja je odgovoriti, da je to mogoče.
Prvi čas po kipenju ima sicer vino navidez še bolj kisel (rezek) okus; ali ta okus prihaja od ogljikove kisline, kislega plina, ki se je med kipenjem razvil in se je vino z njim napojilo.
V	resnici se pa — izvzeniši nekaj jantarove ki' sline, ki se tvori pri kipenju — vsa kislina v vinu med kipenjem nekoliko zmanjša Seveda se to pozna šele nekaj dni potem, ko se je vino pretočilo, pri Čemer izgine iz vina nadobilna množina ogljikove kisline.
Kislina se pri kipenju zmanjša — do gotove mere — tem bolj, čim slajši je bil mošt. Zato se pri zadostni množini sladkorja ni treba bati večje množine kisline v moštu. Iz tega sledi, da je jako pametno in gospodarsko, če se v letih s kislimi mošti inošt nekoliko osladi, tako da kaže toliko sladkorja, kolikor ga ima navadno v dobrih letih.
Kislina izgineva med kipenjem in ležanjem vina na več načinov.
Preden si to moremo predstaviti, moramo vedeti, kaj daje vinu kislobo.
Zelo napačno je mnenje, da ima vino svojo kislobo samo od vinske kisline.
Ravno nasprotno je res.
V	vinu (oziroma moštu) se nahaja v pretežni večini prosta jabolčna kislina (3—4°/00)*).
Proste vinske kisline je v moštu iz zrelega grozdja prav malo (0"2-O'60/oo). 'e v moštu iz nezrelega grozdja je je več (2-3%„)-
Vinska kislina je v moštu vezana poglavitno na kalij, in sicer v obliki vinskokislega kalija, to je vinskega kamna (grampe).
Vinski kamen daje sicer moštu (vinu) tudi kislobo, toda njegova kisloba je veliko milejša, skoraj za dve tretjini slabejša od proste vinske kisline.
Vinski kamen se " vodi rajši topi kakor v alkoholu (vinskem cvetu), kjer je skoraj neraztopen.
V	moštu ga je precej raztopljenega (A do 8 %o, to je v litru 4 do 8 g').
Ko se pa vsled delovanja glivic (kipenja) razvija v kipečem moštu čedalje več alkohola, postaja vinski kamen neraztopen in se izloča.
Zato najdemo v drožah in na dogah sodov, kjer je mošt kipel, vedno veliko vinskega kamna.
Stem, ker se vinski kamen — ki je, kakor rečeno kisel in daje torej vinu kislobo — med kipenjem deloma izločuje iz mošta, postaja mošt čedalje manj kisel. To je en način, da izgineva kislina iz mošta.
En teden pred pretakanjem kaže vino pustiti, da se ohladi, da se iz njega izloči obilno vinskega kamna.
Na drug način izgublja mošt in mlado vino kislino vsled delovanja kislino razkrajajočih glivic in bakterij.
V	moštu se nahajajo poleg kipelnih glivic tudi razne bakterije, ki razkrajajo kislino.
Že kipelne glivice same porabijo med kipenjem in tudi potem, ko nehajo kipeti, nekaj kisline, zlasti jabolčne.
Še huje napada jabolčno kislino bakterija, ki jo imenujejo mikrokokus malolaktikus. Ta bakterija razkraja jabolčno kislino in jo izpreminja v manj kislo mlečno kislino in v ogljikovo kislino.
Ker je ogljikova kislina plin, ki iz vina izpuh-teva, ostane v vinu le manj znatna mlečna kislina, in vino postane na ta način dostikrat tudi za 3—5°/oo manj kislo, kakor je bilo spočetka.
Zlasti močno je delovanje kislino zmanjšujočih glivic in bakterij po dovršenem kipenju ob navzočnosti drož. Iz njih jemlje omenjena bakterija nekatere snovi (najbrže dušik), da se lehko razvija.
Če torej hočemo, da nam vino postane manj kislo, moramo v tem času razvoj teh glivic (oz. bakterij) pospeševati, in to se zgodi na naslednji način.
Predvsem je treba, da rabimo kolikor mogoče malo žvepla. Žveplova sokislina ovira razvoj glivic in bakterij.
Ce torej kisel mošt žveplamo že pred kipenjem ali koj po kipenju, uničimo velik del nam koristnih glivic. Kisle mošte in vina je torej treba kolikor mogoče malo žveplati.
Pri pretakanju žveplajmo le vino, ki na zraku rjavi ali ki se vleče, oziroma vino, ki diši po žveplovem vodiku (gnilih jajcih) ali ki ima kako drugo napako.
Ali vino na zraku rjavi, se preskusi stem, da se pusti v odprtem kozarcu 1 do 2 dni.
Končno bodi omenjeno, da imamo tudi po novem vinskem zakonu dovoljeno zdravju neškodljivo sredstvo, da vino lehko kemijskim potom razkisamo.
To sredstvo je čisto, oborjeno, (precipitirano) oglji-kovokislo apno — kakor ga imenuje vinska postava.
To je najčistejši kredi podoben apnenec, pripravljen kemijskim potom.
Apnenec je ogljikovokislo apno, torej apno, vezano na ogljikovo kislino. Če se ogljikovokislo apno spravi v vino, potem se apno spoji z močnejšo vinsko, oziroma, če te ni zadosti, tudi z jabolčno kislino in da vinskokislo ali jabolčnokislo apno, ogljikova kislina (ki je plin) pa uide iz vina. .
Vinskokislo apno je pa nekisla (nevtralna) sol, ki se v vinu ne topi, ampak se iz vina izloči v obliki belega prahu. Apnenec potegne torej prej v vinu raztopljeno kislino nase, jo naredi neraztopno in stem vino razkisa.
Ves učinek je pač podoben temu, kadar proti zgagi, ki jo povzroča preobilna kislina v želodcu, vzamemo malo dvojnoogljikovo kisle sode (soda bikar-bonata = Speisesoda). Soda razkisa želodec, ker se želodečna kislina spoji z njenim sodikom, ogljikova kislina pa uide (se izpahne) iz želodca.
Praktično razkisanje vina se izvede takole: 66'/a g čistega, oborjenega ogljikovokislega apna, belega praška, ki se dobi pri vsakem drogistu, na 100 / vina, vzame vinu 1 %o 0 S na liter) kisline. Kolikor gramov kisline na liter hočemo torej odvzeti, tolikokrat 66l/2 g praška na hI moramo porabiti.
Vendar se navadno ne priporoča vzeti vinu več kakor 2%0 kisline, ker sicer vino dobi čuden, sladnat, kovinast okus, to je slično, kakor ga ima vino, ki na pr. dolgo časa stoji v kovinasti posodi (pipi itd).
Če namreč ni zadosti vinske kisline, se apno spaja z jabolčno kislino in daje jabolčnokislo apno, ki se ne izloči, ampak ostane v vinu raztopljeno in daje vinu že omenjeni okus.
Prašek se pomeša z vinom najprej v škafu, in ko se je tako dobro razmešal, se vlije v sod ter se še tam dobro z vinom premeša. Vino začne vsled uhajajoče ogljikove kisline močno šumeti, vsled česar se priporoča, sod le nalahko zamašiti, da ogljikova kislina lehko uhaja.
Po razkisanju se vino hrani v bolj mrzli kleti, da se vse vinsko kislo apno hitro izloči.
V 10 do 14 dneh se vino pomiri in se učisti. Tedaj se pretoči, da se loči od belega prahu, ki se je medtem izločil na dno soda.
Razkisovati vino pred prvim pretakanjem se nikakor ne priporoča. Sploh ostane razkisanje vina po tem načinu zadnji pripomoček, ki ga ima kletar, da prekislo vino napravi užitno.
Veliko bolje je, da se vpliva s prej popisanim pravilnim ravnanjem na razvoj kislino razkrajajočih bakterij, oziroma, če smo to zamudili, je bolje, da pomešamo vino z močnejšim in manj kislim vinom, n. pr. z dalmatinskim.	B Skalick^,
c. kr. vinarski nadzornik.
Katerim rastlinam najbolj ugaja apneni dušik?
Najhvaležnejše rastline za to gnojilo so zimska pšenica, oves in krompir. Izplačata gnojenje pa tudi rž in ječmen. Dober je sicer tudi za peso, vendar za njo ne more nadomestiti drugih dušičnatih gnojil. Za peso ostane pač vedno le gnojnica najboljša hrana. Učinek apnenega dušika na peso zboljšamo, ako istočasno gnojimo s kajnitom ali kalijevo soljo.
Ozimna pšenica najbolje uspeva, ako je pognojena z apnenim dušikom. V težkih zemljah ji nudimo vso množino že v jeseni, 6 do 8 dni pred setvijo; v lažjih pa eno tretjino v jeseni, dve tretjini zgodaj spomladi po vrhu ozimne; tedaj pa je dobro, dajo pod-branamo. Mnogokrat se gnoji s celo množino spomladi, kar pa ni ravno priporočljivo.
Ozimni rži gnojimo kakor pšenici.
Za ozimni ječmen podorjemo polovico apnenega dušika v jeseni, polovico potrosimo in podbranamo vrh setve spomladi.
Pri vseh jarinah podorjemo ali podbranamo to vrsto dušika nekaj dni pred setvijo, ali pa tudi že v jeseni. Gnojiti jarinam po vrhu, ko so že vzrasle, ni priporočljivo. Najbolj dovzeten za to gnojilo je oves. Mnogo manj ga izkoristi ječmen. Gnojenje po vrhu se upotrebi samo tedaj, ako hočemo ž njim uničiti plevel. Jara pšenica in jara rž rabite ravnotoliko [apnenega dušika, kakor ozimne, le da ga moramo vsega podorati pred setvijo, in sicer zgodaj spomladi, da dobi kaleča rastlina takoj primerno hranilo in se lehko hitro razvije.
Koruza je zelo hvaležna za apneni dušik in nam da posebno močno in obilno zrnje. Podorjemo ga pred setvijo.
Krmska in sladkorna pesa izkoristite ta dušik, toda le tedaj, če se jim ga podorje nekaj dni pred setvijo. Gnojenje vrh setve zna škodovati rastlinam ter jih osmoditi.
Krompir izčrpa ves dušik, ki mu ga damo pred saditvijo; ne smemo pa mu dajati prevelikih množin, drugače nam požene premočno v steblovje.
Tudi za travnike se je izkazal apneni dušik kakor izvrstno gnojilo, le močvirnih tal s kislo travo ne smemo ž njim potrositi, ker tam več škoduje, kakor koristi. Na bolj vlažnih travnikih je priporočljivo jesensko gnojenje, druge pa potrosimo rajši zgodaj spomladi, po možnosti že januarja ali februarja, v kolikor to dopušča vreme. Najlepše se Jrosi zmešan skupaj s kajnitom in Tomasevo žlindro. Če pa k temu travnik še dobro pobranamo, smo lehko gotovi najboljšega uspeha. Prepozno gnojenje, ko začne trava že poganjati, škoduje travni ruši.
Vinogradi. Apneni dušik je zelo umestno gnojilo tudi za trto in učinkuje dobro še drugo leto po uporabi. Trosi se ga zmešanega s kajnitom in Tomasevo žlindro ter se ga podkoplje kolikor mogoče globoko, da nam plevel preveč ne nagaja. Tudi tukaj je najboljše jesensko gnojenje in okopavanje. Če pa takrat nismo prišli do tega dela, storimo to pozimi ali zgodaj pomladi.
Kako gnojimo z apnenim dušikom?
Apneni dušik je zelo jedko in nevarno^fgnojilo, zaradi česar moramo biti pri trošenju istega na njivi previdni, kajti škoduje očesu, kakortudi žlezam v nosu,
ustih in goltancu. Dobro je rabiti pri takem delu očala, kakor jih imajo avtomobilisti, ki branijo prahu, da ne pride v oči. Usta in nos se zaveže s kako ruto, ki dopusti dihanje ali prahu ne pusti skozi. Trositi treba tako, da se napravlja čim manj prahu. Ob vetru ne smemo gnojiti ž njim. Dobro je tudi pred trošenjem zmešati ga z zemljo, da manj praši. Ko gnojimo po vrhu setve, naj se to zgodi le ob suhem vremenu, ko so rastline suhe in ne orosene, drugače požge jedkost nežna peresa in rastline potrebujejo več časa, preden se zopet opomorejo. Ako smo pa zamudili pravi čas gnojenja, potem rajši malo počakajino, da se rastline toliko okrepčajo, da jim to gnojilo ne more več škodovati.
S superfosfatom in z amonijevim sulfatom ne smemo mešati tega gnojila, kajti v tem slučaju bi se fosforna kislina združila z apnom ter postala v vodi nerastopna in gnojilo ne bi delovalo v polni meri. Ravnotako ne smemo gnojiti ž njim istočasno s superfosfatom, ampak vedno nekoliko dni prej, da se v zemlji že razkroji, ko pride superfosfat šele vanjo. Takoj po trošenju moramo ga tudi podorati, podkopati ali pobranati, da se zmeša z zemljo in se začne razkrajati, da dobi rastlina ali seme, ki pride v zemljo, takoj primerno hranilo za uspevanje. Ako hočemo setvi gnojiti istočasno s kajnitom in Tomasevo žlindro, potem storimo prav, ako vsa ta tri gnojila zmešamo skupaj in jih naenkrat trosimo. Tedaj se apneni dušik skoro nič več ne praši.	L.
Splošno avstrijsko zborovanje zaradi dobave živine na Dunaju.
Na 6. februarja t. 1. je sklical c. kr. poljedeljski minister na Dunaj vodje vseh avstrijskih deželnih organizacij za vnovčevanje živine, ozir. za promet z živino. S Kranjskega se je udeležil tega zborovanja nadzornik R. Legvart. Seja se je vršila pod predsedstvom tajnega svetnika, sekcijskega šefa dr. viteza Ertla. Zborovanja se je udeležilo tudi skupno avstr. vojno ministrstvo, polegtega pa tudi najvišje armadno poveljstvo, c. kr. avstr. urad za ljudsko prehrano ter skupni avstro-ogrski urad za prehrano. Predsednik je poročal, da smo pred veliko krizo glede prehrane vojaštva in civilnega prebivalstva in da je edino še živina na razpolaganje ter bo treba po nji poseči. Ker nekatere deželne organizacije za promet z živino niso dobavile v mesecu januarju predpisanega števila živine in med njimi v prvi vrsti kranjska dežela, so prišle armadne intendance v velike zadrege. Za Tirolsko in Predarisko je že odredilo višje vojaško poveljstvo stroge rekvizi-cije živine. Te se bodo slednjič morale uvesti tudi v vseh drugih deželah, predvsem tudi na Kranjskem, ako organizacije na Kranjskem, torej „Deželno mesto za vnovčevanje živine", ne bodo brezpogojno dobavile predpisanega števila živine. Nadzornik Legvart je glede Kranjske temeljito razložil kmetijske razmere, povdaril, da imamo sicer po zadnjem uradnem štetju živine sicer še 210.000 glav živine, toda kakovost te živine je skrajno slaba in pa živina, katere kmet ne more pogrešati, če naj še ostane na kmetiji. Imamo sicer še nekaj volov, ki jih pa nujno potrebujemo za delo. Brez njih bi ostalo polje neobdelano. Krave, kar jih je, so ali mlekarice, ali pa breje, tako da jih ni mogoče odvzeti, ker bi bila z odvzemo na mah uničena živinoreja, kot posledica tega bi pa bila propast vsega
kmetijstva. Nadzornik Legvart povdaril je z vso odločnostjo, da prevladuje na Kranjskem v pretežni večini mali kmet, ki ima samo eno ali dve kravi, par telet ter enega ali kvečjemu dva vola, toda slednjih niti ne vsak. Po mnogih vaseh je dobiti samo še 1 ali 2 para volov. Kar se vzame še živine na Kranjskem, se vzame v pogubo poljedelstva. Drugače je v drugih deželah, kjer so večja posestva in ako ima živinorejec po 20 glav, se mu jih lažje odvzame 10 glav, kakor malemu kmetu eno glavo. Kranjski živinorejec je rad dajal, dokler je kaj imel, sedaj ko več nima, se seveda upira. Civilni konsum na Kranjskem je bil primeroma nizek, samo da se je živina varčevala ter se bo odslej še znišal. Nadzornik Legvart je prosil, naj se nam ne pošlje na Kranjsko oboroženih vojaških rekvizicijskih komisij, ker bo ljudi to le razburilo, kajti kranjski kmet je dosedaj vedno storil napram armadi svoje dolžnosti prostovoljno. Predlagal je, naj preneha do poletja zahtevati armada živino iz Kranjske, ali pa naj se vsaj omeji pri svojih zahtevah na najnižje število. Vojno ministrstvo je na to izjavilo, da upošteva položaj Kranjske, toda po vseh deželah je nastopilo veliko pomanjkanje živine, kar so na zborovanju po-vdarili zastopniki vseh dežel, da niti misliti ni, da bi se Kranjska popolnoma izločila iz dobav za armado, ker bi se v tem slučaju morale obtežiti druge dežele prekomerno, proti čemur so protestirali soglasno zastopniki vseh dežel. Na zboru se je sklenilo, da bo prevzemala armada, ako drugače ne gre, tudi živino v najnižji teži po \ 30 kg žive teže. Ukrenilo se bo vse potrebno, da se bo smela rekvirirati tudi plemenska živina; pri kmetovalcih, ki bi jo še imeli, bi se potem oddala plemenska živina tistim živininorejcem, ki bi oddali veliko klavne živine.
Kmetovalci na Kranjskem se opozarjajo, da se z ozirom na položaj ne bo mogoče ogniti vojaškim dobavam živine. Zato naj kmetovalci sami premislijo takoj in si urede svoje gospodarstvo po tem, da bodo oddali vso živino, ki jo sicer zelo težko, vendar pa primeroma najlaže pogrešajo. Kdor ima slabo živino, naj jo odda zaupnikom „Deželnega mesta" za vojaštvo ter mu bo zaupnik preskrbel kolikor se bo sploh dalo druge plemenske živine od tistih posestnikov, ki bi imeli tako živino, ki sploh ni za zakol. Ako se ne bo moglo dobaviti predpisanega števila živine izlepa, bodo uvedene, kakor je videti, kljub protestom, hude vojaške rekvizicije z orožjem, katerih posledice bodo lehko strašne. Prepričani naj bodo kmetovalci, da »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine" stori vse ter da je doslej, kakor bo tudi v bodoče, obvarovalo naše kmetijstvo, kar se bo sploh največ dalo. Pomisliti pa je treba, da se bo živina v velikem številu morala oddati ter je za to boljše, da se odda izlepa, kakor nasilno. Opozarjati je, da je ukazano, da naj tudi pri civilnih rekvizicijah »Kranjsko deželno mesto" odtegne 5 °/0 od kupnine v zmislu min. ukaza z 27./S. 1917, ako lastnik noče dati živine prostovoljno. Pri prostovoljni oddaji brez rekvizicije po okr. glavarstvih in žendar-meriji pa se izplača polna kupnina.
»Kranjsko dež. mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani«.
Pomanjkanje umetnih gnojil.
C. kr. kmetijsko ministrstvo objavlja sledeče:
V celi Avstriji imamo sedaj na razpolaganje komaj nekoliko stotin vagonov superfosfata in dušičnatih
gnojil, zaradi česar je treba skrbeti, da se ta uporabijo kolikor mogoče dobičkanosno. Zaraditega je kmetijsko ministrstvo razdelilo te množine na tiste panoge, ki imajo v današnjih časih največji narodnogospodarski pomen. V prvi vrsti je določilo primerno množino za preizvajanje dobrega semena, kajti le stem zamo-remo zvišati splošni pridelek. Sladkorna pesa, od katere dobivamo tako potrebni in mnogovredni sladkor, je najbolj v stanu izkoristiti ta gnojila in stem pomagati k povzdigi narodnega premoženja. Pomanjkanje masti je primoralo to ministrstvo, da se posebno zavzame za proizvajanje oljnatega semena in je tudi tej panogi prisodilo primerne množine teh umetnih gnojil. Dalje se morajo upoštevati tiste dežele, ki so močno , trpele po vojnih grozotah in ki posebno potrebujejo umetnega gnojila, da se kmetijstvo v teh krajih zopet opomore. Kmetijsko ministrstvo je samo razdelilo omenjena umetna gnojila med gojitelje lastnega semena, med šolska in vzorna gospodarstva. Preskrbo posebno uvaževanja vrednih producentov Galicije je prevzela deželna centrala za vspostavitev Galicije, onih iz Primorske pa namestništvo v Trstu. Družbi za sladkorno industrijo je bila poverjena naloga razdelitve v namen pridelovanja sladkorne pese, centrali za olje in mast pa za pridelovanje repičnega in makovega semena. Ker je razdelitev Tomaseve žlindre že dovršena in se superfosfatna in dušičnata gnojila uporabijo v gori navedene svrhe, a drugih množin ni več na razpolaganje, se žal nikakor več ne morejo upoštevati prošnje gospodarskih zadrug in društev kakortudi ne posameznih kmetovalcev.	L
VOJNE ZADEVE in NAREDBE. Ravnalne cene za kislo repo.
Osrednja komisija za presojanje cen je določila z odlokom z dne 20. januarja t. L, št. 352., naslednje ravnalne cene za kislo repo:
1.	ravnalna cena za pridelovalca od obratovališča, za 100 kg ............K 11313
2.	ravnalna cena za pridelovalca, ako blago postavi v odjemalčevo obratovališče (ako v stanovališču pridelovalca) ali, ako blago dostavi na bližnjo železniške postajo in pride sam po
prazno posodo, za 100 k%.......() 11913
Repnice (repne vode) ne sme biti več kakor 8 •/„.
*
Pomladansko obdelovanje.
Min. naredba z dne 31. januarja 1918, drž. zak. št. 37
Naredba je precej obsežna, zato jo tu podajamo v izvlečku, in sicer nakratko le one točke, ki se tičejo kmetovalcev.
§ I-
Vsak kmetovalec, zakupojemalec, uživalec itd., je dolžan vsa zemljišča spomladi obdelati, v kolikor jih ni obdelal že jeseni. Kjer so jesenski vsevi slabo uspeli, jih je zopet obsejati, oziroma je zemljišče nanovo obdelati. Izjeme smejo dovoliti politične okrajne oblasti na predlog žetvenih komisij, ako bi iste bile iz gospodarskih ozirov utemeljene.
§ 2. , -.
V onih slučajih, ko je moral gospodar v vojaško službo in je obdelovanje zato otežkočeno ali, ako je otež-kočeno zaradi drugih po vojni povzročenih razmer, ima
žetvena komisija s poukom, z dodelitvijo delovnih moči in kmetijskih obratnih potrebščin skrbeti za pomoč. Ako bi vkljub temu imela zemljišča ostati neobdelana in, ako ni politična okrajna oblast dovolila kakih izjem, more zemljišča obdelati občina, katera je upravičena nastale stroške pokriti iz donosa pridelkov.
§ 3.
Zemljišča, ki doslej niso služila v kmetijske namene, mora lastnik (zakupodajalec) pripraviti za pridelovanje človeške hrane ali krmskih rastlin do časa, ki ga določi politična okrajna oblast (ali občina); ako tega ne stori, jih more obdelati občina. Ako se občina teh pravic ne posluži, more dovoljti politična okrajna oblast obdelovanje ist'h do pospravljene letine sosednjim občinam, strokovnim in industrijskim podjetjem ali posameznikom. Ako lastnik takega zemljišča še pred 15. aprilom t. 1. dokaže, da bo isto pozidal, preden bi mogel pospraviti letino, tedaj ni dolžan obdelati ga, ako okrajna politična oblast tako razsodi in pripozna, da je nameravana stavba večjega pomena za splošno korist, kakor da bi se štavbišče porabilo za obdelovanje.
§ 4.
Določbe § 3. se ne tičejo onih zemljišč, ki so zaradi kolobarjenja sprašena, dalje travnikov in pašnikov, ako se isti kosijo, oziroma porabljajo za pašo.
§§ 5. do 10.
so za kmetovalce v naših razmerah manj važni.
§§ 11. do 15.
govorijo o sestavi, nalogah, pravicah in dolžnostih žetvenih komisij, katere so dolžne skrbeli za to, da bodo vsa v poštev prihajajoča zemljišča obdelana.
§ 16.
vsebuje določbe, zaradi prostovoljne pomoči delovnih moči pri obdelovanju.
§ 17.
določa, da morajo vse v občini se nahajajoče za delo sposobne osebe obojega spola, izvzemši oseb v javnih službah, duhovnikov, zdravnikov, živinozdravnikov, lekarnarjev, babic in bolniških strežnic, pomagati pri kmetijskih delih.
§ 18.
Dnevne mezde določi politična okrajna oblast, oziroma žetvene komisije.
J	§ 19-
Za kmetovalca ni važen.
§§ 20. do 27.
Žetvene komisije morejo določiti, da kmetovalci proti odškodnini prepuste razno orodje, stroje, živino in razne pripomočke za obdelovanje drugim pridelovalcem, kadar jih sami v svojem obratu ne potrebujejo.
§ 28.
Za kmetovalca naravnost ni važen.
§ 29.
V zmislu določb tega § gre zakupodajalcu prednost, ako hoče od zakupojemalca kupiti živino, orodje, krmila, semenje in druge kmetijske potrebščine. Zakupojemalec mora zakupodajalca o nameravani prodaji obvestiti, ta se mora v treh dneh (ako je zakupodajalec v istem kraju) oziroma v osmih dneh (ako je v drugem kraju) za nakup odločiti. Pri dogovorih zaradi cen in prodaje veljajo tozadevni §§ 961., 962., 964. do 967. splošnjega državljanskega zakonika.
§ 30.
Se tiče kmetijskih svetov, ki jih imajo politične oblasti vpostaviti kot posvetovalen organ. Člani kmetijskih
svetov izvršujejo svojo službo kot častno službo, katero smejo odkloniti le iz tehtnih vzrokov.
§§ 31. do 35. so za kmetovalca podrejenega pomena.
§ 36.
Proti odlokom političnih oblasti, izdanih v zmislu te naredbe, je vsaka pravna pot, razen v kazenskih zadevah, nedopustna.	^ ^
ni važen.
§ 38.
Pri določanju je li kako zemljišče smatrati kot kmetijsko! v zmislu §§ 3. do 5. se ni ozirati na to, kako je isto zaznamovano v zemljiškem katastru, ampak ga je presojati na podlagi kulturnega stanja v kakršnem se nahaja.
§§ 39. do 42.
Za prestopke so določene denarne kazni do 5000 K ali zapor do dveh mesecev, v kolikor prestopek ne spada pod strožja kazenska določila. Proti odmeri kazni je dovoljen priziv v teku 8 dni po dostavitvi kazenske razsodbe, in sicer pri oni oblasti, ki je razsodbo izdala.
§§ 43. in 44.
Naredba stopi v veljavo z dnem 2. februarja t. 1.
*
Vprašanja in odgovori.
Na vsa kmetijsko-gospodarska vprašanja, ki dohajajo na c. kr. kmetijsko družbo kranjsko ali na uredništvo .Kmetovalca", se ničelno odgovarja le v .Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med .Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če je priložena znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpisana s celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le 7. začetnimi črkami, se vržejo v koš. V »Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevo ime, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj 4 dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi odgovora na kako kmetijsko-gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetijsko-gospodarska, se ne odgovarja v „Kmetovalou", ampak le pismeno, če Je pisma priložena 1 K v znamkah kot prispevek k drnžbenemn pokojninskemu zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasih zelo važnih okoliščin in zato za lake odgovore ne prevzame nikakega jamstva.
Vprašanje 26. Štiri mesece stari pujski, ki SO vedno radi jedli. In tudi še sedaj, so se jeli pred kakimi 14 dnevi med seboj suvati, pričeli so jesti steljo in sedaj so pa dobili po koži gnojne mozolje, in sicer nekateri tako močno, da so čisto krastavi. Pujski hujšajo navzlic temu, da še vedno radi jedo. Odkod prihaja ta bolezen, kako jo je zdraviti in kako je kraste odstraniti ? (I. L. v O.)
Odgovor: Vsaka žival in tako tudi prašič ostane le tedaj zdrav, če živi v razmerah, ki so njegovi naravi prikladne. Živalsko telo obstoji iz nebroj celic, ki so osnovni organi celega telesa. Vsaka celica živi nekako zase in le tedaj pravilno živi in deluje, če je njeno prehranjevanje pravo in redno. Celica dobiva hrano iz krvi, jo pretvarja v sebi enake snovi ter izločuje iztrebke, ki pridejo nazaj v kri, katera jih potem po raznih potih odpravi iz živalskega telesa, in sicer potom dihanja in odvajanja po scalnici. Scalnica je tekočina, ki iz živalskega telesa največ odvede celičnih iztrebkov. Če žival ne živi v prikladnih okoliščinah in ne dobiva take krme, iz katere se more delati za prehranjevanje celic dobra kri, pa postane delovanje celic nepravilno in žival dobi bolezen presnavljanja. Vaši pujski so torej zboleli za boleznijo presnavljanja, ki se v tem kaže, da se med seboj sujejo, žro poblateno steljo, dobijo izpuščaje na koži in več dobro ne uspevajo navzlic temu, da še sedaj radi jedo, kar pa tudi utegne prenehati, če ne pričnete prašičem pravočasno prav streči in jih pravilno krmiti. Prašič mora dobivati
predvsem dovolj tečne krme, ki ima v sebi tudi dovolj rudninskih hranilnih snovi. Brez pokladanja žita, otrobov ali sploh podobnih močnih krmil, je težko prašiče zdrave ohraniti. Prašič pa ni ustvarjen samo za rastlinsko hrano ; on je namreč vsejedec in na vsak način potrebuje tudi nekaj živalske hrane, t. j. mesa, in sicer v obliki hroščev, ličink, krvi, odpadkov od mesa iz kuhinje ali iz kake klavnice. Posebno važne so beljakovine, toda prašič ne izhaja samo z rastlinskimi beljakovinami, ampak mora dobiti tudi živalske beljakovine, ker velik del celičnih beljakovin se more stvoriti le iz živalskih beljakovin in če jih ne dobi, pa celica ne more pravilno delovati. Za pravilno prebavljanje in zdravo presnavljanje potrebuje prašič tudi rudninskih snovi, ki jih dobi v prsti, zato ne rije v zemlji samo zaraditega, ker išče črve, ličinke in hrošče, ampak tudi zato, ker vsled svoje narave mora nekaj prsti požreti. Prašičem je torej potrebno dati priliko v zemlji riti in če to vselej ni mogoče, zlasti ne pozimi, se ohranijo prašiči le tedaj zdravi, če se jim da v svinjak zaboj s prstjo, ki jo po potrebi lehko zauživajo. Zdravo presnavljanje je pa navzlic primerni krmi le tedaj mogoče, če imajo prašiči snažen, zračen in svetel hlev, kajti le v snagi v čistem zraku in na svetlobi morejo uspevati. Iz tega torej morete sklepati odkod prihaja bolezen Vaših pujskov. Če vzroke odpravite, pa bodo samiodsebe ozdraveli. Po-kladajte torej prašičem pravo, dobro in tečno krmo, dajajte jim priliko prst žreti in skrbite v svinjaku za skrajno snago, dober zrak in zadostno svetlobo. Ob lepem in dovolj gorkem vremenu spuščajte prašiče na kopni, prek-solnčni prostor, kjer se morejo solnčiti in morda tudi po zemlji riti. Solnce je pri tej bolezni eno najvažnejših zdravil. Izpuščaji, t. j. gnojni mozolji na koži so posledica bolezni presnavljanja, vsled katere postanejo pujski krastavi ter so včasih kakor s sajami posuti, zato se ta bolezen tudi imenuje sajavost pujskov. Če boste prašiče prav krmili in jim pravilno stregli v dobrem svinjaku, bo sčasom krasta-vost samodsebe prešla. Za hitrejše ozdravljenje te bolezni presnavljanja je pa vendarle dobro tudi krastavost obenem zdraviti, t. j. jo je po možnosti hitro odpraviti, kajti zdrava koža pospeši ozdravljenje. Zelo napačno je krastavost ali sajavost pujskov zdraviti z mokroto. Najprej je kraste skušati odpraviti z lehkim drgnenjem s cunjo, ki je napojena s kakim oljem. Od krast vsaj deloma osnaže-nega prašiča je poštupati s kakim praškom, ki suši in ki rane krije. Taki praški so navadna moka, seme od lešič-jeka, moka od hrastove lubadi itd. Prav dobro je med take praške mešati gotove rudninske snovi, tudi jodoform itd. Primeren prašek Vam naredi vsak lekarnar na živinozdrav-nikov recept ter morate živinozdravniku povedati, čemu boste prašek rabili.
Vprašanje 27. Pri nas orožniki poizvedujejo pri vinogradnikih počim so svoje vino prodali in pri kupcih, oziroma gostilničarjih počim so vino plačali. Orožniki trdijo, da je vsakdo dolžan resnico povedati in če tega ne stori, mu pretijo s kazenskim postopanjem, češ, da se pro-tivi njihovim uradnem postopanju. Ali je res vsakdo dolžan orožnikom ali kaki drugi uradni osebi povedati, počim je vino prodal, oziroma kupil? (M. S. v L.)
Odgovor: Tako poizvedovanje po orožnikih ali drugih uradnih osebah ima namen dognati, če se je kdo pregrešil proti cesarski naredbi z dne 24. marca 1917, drž. zak. štev. 131., ki se tiče kaznjivega navijanja cen. Vsakdo, ki je vino prodal ali kupil, je lehko kriv prestopka te cesarske naredbe, zato ni dolžan sebi v škodo kaj izpovedati ter se sme posluževati v zmislu § 152. kazenskega reda dobrote se odreči dati kaka pojasnila. Nihče ni torej dolžan povedati, počim je vino prodal ali kupil, in so vse
grožnje orožnikov ali drugih uradnih oseb neumestne in naravnost prepovedane. Če je kdo pri sodišču o kaki taki zadevi, ki utegne njemu škodovati, zaslišan kot priča, ima pravico, sklicevaje se na omenjeni paragraf, se odreči vsakemu pričanju, ki mu lehko škoduje.
Vprašanje 28. Moj prednik je kupil na javni dražbi njivo in travnik, a od zadnjega je bil en kos več kakor pred 40 leti odprodan in sedaj sem prišel na to, da jaz plačujem davek od celega travnika, ker pri takratni odprodaji ta ni bila v zemljiški knjigi izvršena in razdelitev parcele tudi ni bila v katastralni mapi zaznamovana. Ali bi imel jaz pravico odprodani del travnika zase zahtevati, ker odprodaja ni bila v zemljiški knjigi vpisana in ali imam vsaj
pravico zahtevati povračilo davka, ki sem ga krivično plačeval? (I. T. v D.)
Odgovor: Dotična odprodaja enega dela travnika je bila pravoveljavna ter je zato pravomočna, zato Vi nikakor nimate pravice odprodani del travnika zase zahtevati. Podajte se k zemljeknjižnem uradu, kjer Vam povejo, kako spravite zadevo v red, t. j., da se odprodani del travnik vpiše na pravega lastnika in od Vašega zemljišča pa odpiše. Davek se plačuje redno vsako leto, je torej redno plačilo, ki zastara v treh letih. Potemtakem imate Vi pravico zahtevati povračilo preveč plačanega davka od pravega lastnika samo za tri leta nazaj. Ker pa v sedanjih razmerah ureditev v zemljiški knjigi ne bo šla tako naglo, zato takoj zahtevajte pred pričami ali pa v priporočenem pismu od pravega lastnika tistega dela travnika davek za tri leta nazaj, ker s tako zahtevo se zastaranje prekine in Vam ostane pravica do povračila davka od tistega dne tri leta nazaj, ko ste povračilo zahtevali, če se tudi ureditev v zemljiški knjigi šele poznej zvrši.
Vprašanje 29. Imam več oralov travnikov, ki so bili napravljeni iz njiv, kateri so pa tekom let zaradi krtin in mravljišč postali tako gričavi, da je košnja na njih zelo težavna in zamudna. Gričasti travnik nameravam zaraditega poravnati, in sicer ga menim jeseni in pomladi valjati z valjarjem iz betona, ter vprašam, če bi bilo tako ravnanje pravo in kako težak naj bi bil valjar, da bi ustrezal temu namenu ? (A. V. v B.)
Odgovor: Z valjarjem poravnati travnik, ki je zaradi krtin in mravljišč postal gričast, bi bržkone tudi z najtežjim valjarjem ne šlo in vrhutega bi s tem še travnik prav zelo pokvarili, ker bi zgornjo plast močno stlačili, vsled česar ne bi vanjo mogel zrak prodirati in bi zato pospešili rast mahu in lišajev. Tak travnik se da razumno poravnati le, če se griči od krtin in mravljišč prekopljejo, ter se potem prst enakomerno po travniku razmelje. Tako poravnan travnik je potem pomladi prav ostro prebraniti, da se zgornja plast zrahlja in ima zrak priliko v zemljo prodirati. Razmetavanje krtin in mravljišč ter brananje travnika je vsako pomlad ponoviti. Rodovitna prst od krtin in mravljišč bo travnik gnojila in pristop zraka v zemljo vsled rahljanja z brano bo istotako travnik rodo-vitnejšega naredil, kajti žlahtne trave in zeljišča bodo lažje rasle in boljše uspevale ter zatrli boste rast mahu.
Vprašanje 30. Ali je kaka vrsta ajde, ki bi tako zgodaj /Orila, da je ne vzame slana, če se seje za ozimnim ječmenom ? (A. V. v B.)
Odgovor: Najzgodnejša vrsta ajde, oziroma ajde, ki v kratkem času dorase in dozori, je črna ajda, bi se pri nas na Kranjskem splošno prideluje kot strniščna ajda, zlasti na Gorenjskem in Koroškem. Ozimni ječmen je sploh ozimno žito, ki se najprej požanje in zato je na ječmenovem strnišču ajda najbolj varna pred jesensko slano. Vaš kraj pa zelo visoko leži in če doslej pri Vas
niste strniščne ajde pridelovali, prihaja bržkone to odtod, ker ondotne kmetovalce izkušnja uči, da setev strniščne ajde pri Vas zaradi pozne žetve, oziroma zaradi običajne zgodnje slane ni umestna. Doba rasti ajde se zhatno skrajša, odnosno se cvetenje in zoritev pospeši, če ajda ne dobi v zemlji preveč dušičnatih rastlinskih hranilnih snovi, ki povzročijo bohotno rast, katera da ajdi daljšo razvojno dobo in naredi, da pozno cvete in zori. .Gnojenje s fosfatnimi umetnimi gnojili, ki dobo rasti ne podaljša, pa pomaga ajdi boga o obroditi. Strniščni ajdi je torej enostransko gnojiti samo s fosfatnimi umetnimi gnojili, ki se v zemlji hitro razkroje, t. j. s superfosfatom, ki ga pa letos ne bo dobiti. Dobro domače fosfatno umetno gnojilo za strniščno ajdo je lesni pepel, ki se naj zaraditega prične za letošnjo setev strniščne ajde pravočasno' zbirati ali nakupovati.
Vprašanje 31. Ali se sme pokladati zmlet divji kostanj brejim kravam? Ne dobi li mleko kakega neprijetnega okusa po njem ? Ima li slab učinek, ko se preneha s krmljenjem istega, morda v tem oziru, da bi krave mršave postale in bi ne marale več žreti druge krme r *
Odgovor: Kostanj vsebuje mnogo škroba in je zaraditega priznano tečna hrana za ljudi kakortudi za živali. Žlahtni kostanj se porabi ves za hrano ljudem; medtem ko je divji kostanj kot tak neužiten, ker ima v sebi veliko množino grenkih snovi in čreslovine in ga tudi živali ne marajo posebno. Vendar ga lehko pripravimo užitnega, ako izvlečemo iz njega grenkobo. Suh divji kostanj namakamo en do poldrugi dan v mehki vodi, deževnici ali rečnici, nato ga kuhamo eno uro, naposled ga denemo v koše, katere postavimo v tekočo vodo, potok aii reko, kjer ga pustimo dva do tri dni. Ako nimamo prilike ga namakati v tekoči vodi, potopimo ga v kakem sodu v mehko vodo, ki jo pa moramo menjati tri- do štirikrat. Dobro je tudi kostanj oluščiti, kajti ravno v luščini se nahaja večina čreslovine ; toda to ni neobhodno potrebno, ako smo ga iz-lužili v vodi. Lupine se lehko odstranijo, ko je kostanj suh. Na tak način izvlečemo iz njega večji del grenkobe in čreslovine, nakar ga živali rade žro. Tako izluženi kostanj smete pokladati tudi brejim kravam, vendar Vam priporočamo v tem oziru zmernost: v začetku pol, pozneje največ do 1 kg na dan in glavo. Ako je kostanj že zmlet, ne da bi bil preje izlužen, potem ga morate krmiti zelo previdno in samo kakor nekak redilni prašek, ki pospešuje prebav-ljanje, in več kot pol kg na dan pri breji ali mlečni živini ni priporočljivo pokladati, drugače bi znal slabo vplivati na zdravstveno stanje in na prebavljanje živine. Izluženi kostanj ugodno deluje na mlečne žleze in na prebavljanje. Kot zdravilno sredstvo je neizluženi kostanj dobro uporaben tedaj, ko dobiva žival mnogo vodene krme, kakor pesno listje, peso ali repo, svežo deteljo, kar navadno povzroča drisko, medtem ko jo kostanj ustavi. Na kakovost in dobroto mleka kostanj ne deluje slabo, ter mu ne da nikakega neprijetnega okusa. S krmljenjem kostanja moramo začeti polagoma in v začetku pokladati le manjše množine, dokler se mu krave ne privadijo. Ravnotako je treba le polagoma nehati s to krmo, da živali komaj čutijo, da menjajo krmo, potem ne bodo omršavele. Splošno velja isto pravilo za vsako krmo in za vse živali: prehod od ene vrste krmil na drugo naj se vrši vedno le polagoma, da se živalski želodec privadi novi hrani, drugače ima vsaka menjava slabe posledice na proizvajanje mleka kakortudi na zdravstveno stanje živine.	L.
Vprašanje 32. Zaradi lanske suše je ostalo pri nas grozdje drobno in deloma tudi zeleno, navzlic temu smo ga morali še prezgodaj trgati, ker nam je vojaštvo na-pravljalo po vinogradih mnogo škode. Vrhutega so se meni vsled premale množine mošta kljub mešanju tropine neko-
liko ugrele. Vino ima sedaj kislast okus. Kako naj Od-vzamem vinu preobilno kislino? (A. 1'. v T.)
Odgovor: V vinorodnih krajih, kjer je lansko jesen bivalo vojaštvo, so bili kmetje prisiljeni navzlic ugodnemu vremenu pri zoritvi grozdja, trgati preje nego navadno, dasi so bile jagode še zelene, iz takega pridelka napravljena vina imajo splošno malo alkohola in preveč kisline. To se občuti posebno letos pri teranu. Glede takih vin dobite pojasnilo v članku »Kislost (kisloba) in razkisanje vina« v današnji številki »Kmetovalca«. V svojem vprašanju pravite pa, da so se pri vrenju vina tropine nekoliko ugrele. To je pa čisto nekaj drugega. Ker ste nepravilno ravnali pri kuhanju mošta, so prišle tropine preveč v doliko z zrakom, razmnožile so se glivice, ki povzročajo ocetno kislino in vino je postalo najbrže že malo »cikasto«. Ocetna kislina v vinu se je razmnožila s pomočjo ocetnih glivic in vino postaja od dne do dne bolj kislo. Kislino v vinu se spozna na tem, da reže taka pijača po grlu, ne kakor pravi zdravi teran, ampak le ostreje in neprijetneje. Tako prekislo vino morete tudi razkisati z dodatkom kemično čistega oborjenega (precipitiranega) ogljikovokislega apna, ki ga dobite pri vsakem drogistu. Na 100 l vina vzamete približno 7 do 14 dkg tega apna, kakor je pač več ali manj kislo. Kako se vino razkisa, dobite v omenjenem članku. To je edini pripomoček, da napravite tako vino vsaj užitno. Dobre kapljice ne morete nikdar več napraviti iz takega vina, kajti z apnom se sesedejo na dno tudi mnoge snovi, ki dajejo vinu prijeten okus. Pri razkisanju cikastih vin se z ogljikov'okislim apnom ne izloči ocetna kislina, ampak v prvi vrsti vinska kislina in morda tudi nekaj jabolčne kisline. Navzlic temu se »cikavost« ne pozna več toliko, ker se je množina celokupne kisline zmanjšala, vino pa postane bolj pusto. Dalje moramo omeniti, da tako popravljeno vino ne traja dolgo, ampak v pomladnem času, ko začne teran svoje pomladno vrenje, nastopi cikavost v čimdalje večji meri, zaradi česar se skuša taka pijača hitro uporabiti. Nekaj več časa se drži, ako ga spravimo v dobro zažveplan sod. Hočemo si ohraniti tako vino pitno, potem ga- zmešamo z močno kapljico, da se lažje drži. Najbolje in edino sredstvo pač ostane, da se ob trgatvi in ob vrenju natančno pazi, da mošt ne »vzdigne klobuka«, t. j. da tropine ostanejo vedno v moštu ter se jim ne da prilike, da se na zraku ugrejejo, če ne se ocetne glivice močno razmnožujejo in tvorijo ocetno kislino,	L.
Vprašanje 33. Imam kuhinjo, sezidano iz kamenja, katere ena stran leži 1 meter pod zemljo. V njej se nahaja štedilnik, ki ga rabim za kuho samo pozimi. Takrat postavim v kuhinji tudi dvojno okno. Ko začnem pozimi kuhati v tem prostoru, postanejo stene tako vlažne, da voda kar curkoma teče od njih. Zakaj SO stene pozimi v zakurjenem prostoru tako vlažne ? (I. G. v U.)
Odgovor: V vsakem prostoru, kjer se kaj kuha, se dela para in se širi po istem. Pozimi opazujemo, da se ta para na mrzlih oknih zgosti in zamegli stekla. To opazimo povsod tam, kjer se pozimi kuha za človeško ali živalsko hrano in nastaja para. Okna so mrzla, ker so v dotiki z zunanjim zrakom. Slično je s stenami. Pravite, da rabite omenjeno kuhinjo samo pozimi. Zidovje, posebno iz kamenja, ki ga rabite pri Vas za zidanje hiš, v prostorih, kjer se že več časa ni kurilo, je mrzlo in se ne da tako hitro ugreti. Para, ki se napravlja pri kuhanju, pride do mrzlega zidu, se zgosti v vodo, ki se polagoma nabere v takih množinah, da teče curkoma po zidu. Taki slučaji se opazujejo tudi pri novih stavbah, ki jih je treba prej dobro ogreti in osušiti, preden jih rabimo za stanovanje. Da ne bo v Vaši kuhinji vlage, morate kuriti, da se stene ogre-
jejo, pri čemer seveda ne smete kuhati vode ali rabiti mokrih drv, drugače trpi ogrevanje prostorov več časa. Drugi pripomoček je ta, da napravite nad štedilnikom od-vodnik za paro in dim, ki naj odvaja vso nepotrebno vlago. Če boste več časa kurili v tem prostoru, bo vlaga izginila samaodsebe.	L.
Družbene vesti.
* Izdaja prihodnje številke ..Kmetovalca" zaradi pomanjkanja popirja še ni zagotovljena, zsto morda kmetijska družba izda letošnjo 4. številko le skrčeno z objavo najvažnejših vesti. Urad za gospodarstvo med vojno in med prehodom iz vojne v mir pri c. kr. trgovskem ministrstvu, ki je centrala za razdeljevanje tiskovnega popirja, je kmetijski družbi obljubil dati potrebne množine tiskovnega popirja, za »Kmetovalca«. Kakorhitro družba dobi popir,
bo svoje ude odškodovala z listom v obširnejši obliki.
(Dalje v inseratnem delu.)
Uradne vesti c. kr. kmet. družbe kranjske.
Oddaja sadnega drevja in trt pomladi 1915 iz nasadov kmet. podružnice v Mokronogu.
Podpisana podružnica naznanja, da bo letošnjo pomlad samo svojim udom oddala iz podružnične drevesnice v Mokronogu 2000 drevesc in 80.000 presajenih 41etnih smrekovih sadik, iz podružnične trtnice v Tržišču pa okoli 2000 cepljenih trt.
Vsak podružnični ud dobi brezplačno dve sadni drevesci ali pa šest cepljenih trt, kakor želi. Razentega zamorejo udje dobiti drevesca še proti plačilu, in sicer po 2 K drevo in smrekove sadike po 10 K za 100 komadov.
Morebitni ostanek za oddajo določenih trt in dreves se odda družbenim potom na dan oddaje, ki se še objavi javno ali po zaupnikih.
Vsak ud, ki želi dobiti brezplačno drevesa ali trte, ali proti plačilu drevesa in smrekove sadike, se mora za to pravočasno zglasiti, in sicer najpozneje
do 1. marca t. 1.,
za drevesa in smreke pri gosp. Ed. Vencajzu v Mokronogu, za brezplačne trte pa pri gosp. Fr. Prijatelju v Tržišču.
Lehko pa se podružnični udje zaradi dobave dreves in trt zglase pri svojem zaupniku, kar je enostavneje. Zaupniki so ti p. n. gospodje: Hladnik Ivan za trebelski, Keržan Ignacij za šmarješki, Prijatelj Frančišek za tržiški, Šolar Anton za mirenski, Vencajz Edvard za mokronoški, Zupančič Frančišek in Knez Franc za šentrupertski okoliš.
Kdor se ne zglasi pravočasno, izgubi pravico do dobave trt in dreves.
Kmetijska podružnica v Mokronogu,
dne 29. januarja 1918.
Odbor.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice v Sori, ki bo v nedeljo, 24. februarja t. 1. po krščanskem nauku v šoli.
SPORED:
1.	Določitev glede sadne drevesnice, ker zakupna doba zemljišča poteče z dnem i. aprila 1918.
2.	Volitev odposlanca za občni zbor kmetijske družbe.
3.	Slučajnosti.
V Sori, 3. februarja 1918.
Fr. Mihove, načelnik.
M ETOVAL
llustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	za vojvodino kranjsko.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 6 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 4 K na leto. Posamezna številka stane 30 h. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 90 K, na 'I, strani 60 K, na '/8 strani 30 K, na »/« strani 15 K in na '/u strani 8 K. Družabnikom 20 70 popusta. Vsaka vrsta v „Malih naznanilih" stane 30 h.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Blagovno poročilo.
Ljubljana, 15. febr. 1918. — Prevzemnecene z a 1916/17 za sledeče avstrijske pridelke: Za sto kg Drž. zak. 219 z dne 31. julija 1917: Pšenica K 40"—. Rž K 40.—. Pira K 40-—.
Ječmen za varenjeK 37"—. ječmen z'a k r -m o K 37-—. Oves K 36'—, pri oddaji pred 15. nov. se pribije še 2 K pri 100 kg. Po min. nar. z"dne 29-/9.
ui u^cuiii Kuruzniii aiurzev i\ ja— n mesto prevzema. Jedilni fižol in bob v v r s t K 40-—. Fižol in bob, grah ali za krmo K 30—. Grašica K 29"—. 1
17. drž. zak. št. 391 veljajo naslednje prevzemne cene za 100 kg-, koruze K38"—, prosa K 40'—, a j d e K 40"-, graha K 80"-, fižola K 80'-. leče K 120"-, boba K 60-, grašice K 100"— oziroma K51-—, ter K 35"—, zadnjega žita K 35"—, oruženih koruznih storžev K I5-— franko
vseh leča Mak
K 150'—. Ogrščica K 100-—. Repič K 97.—. Suhe č e š p 1 j e , sto kg, Drž. zak. 290. z dne 6. sept. 1916: a) do 105 kom. K 104 —. b) 106 do 130 kom. K 100-—. c) nad 130 kom kg K 95-—. d) merkant. blago K 65"—. P o vidi K 120'—. Držav, zak. 159 z dne 10. aprila 1917: Slad ne kali K 22-—. Pivovarniške tropine, posušene K 26—. Tropine solnčnih rož, oluplj. pečk K 25-—. neoluplj. K 17-—. Tropine bučnih pečk oluplj. K30-—, neoluplj. K 20-—. Lan ene tropine K 25'—. Konopne tropine K 19—. Tropine repnice K 18-—. Makove tropine K 24"—. Krompirjevi izlužki posušeni K 19-— sto kil, kolodvor obratovališča, brez vreč, vštevši stroške nakladanja. Krompir 22 K od 5. sept. dalje. Drž. zak. 390/17 z dne 23. sept. Seno 23 K, škupa (ržena slama) 13 K, slama od žita, graha, in grašice 11 K, f ižol o v a , b obo va, lečina, makova, repična in koruzna slama po 7 K za 100 A:,?. Jajca. V ozemlju Ljubljane velja kos pri pridelovalcu 28, v trgovini pa 32 vinarjev, v vseh drugih delih dežele velja jajce pri pridelovalcu 20, v trgovini pa 24 vinarjev, glej ukaz c. kr. dež. predsednika z dne 7. nov. 1916 št. 34.201. Moka. ;Pšenična moka za peko, pše-nični zdrob, pšenična debela moka (graham krušna moka) K 110'—; pšenična moka za kuho K 90'—; pšenična enotna moka K 75'—; ržena enotna moka k 47'— za 100 kg od bližnje železn. postaje mlina (brez vreč). — Ajdovamoka, bela št. 1, 82 h; temna št. 2, 58 h. Koruzen zdrob 84 h, koruzna moka 52 h, koruzna obloda 52 h. (Odredba c. kr. dež. vlade z dne 14. maja 1916, št. 16.303) Ješprenj št. 10, 66 h; št. 9, 68h; št. 8, 75h.	(7)
Žita in moke posreduje občinam Zavod za
f>romet z žitom ob času vojne, podružnica v Ljub-javi. Gori označene prevzemne in najvišje cene objavljene so čisto neobvezno glede pravilnosti. Za semensko blago določene so primerno višje cene.
Tržna poročila.
Cene za klavno goved. (Ukaz dež. preds. z dne 10./3. 1917., št. 8855.) — Za 1 kg žive teže veljajo naslednje najvišje cene in sicer: za voli I. kakovosti po K 3'50, II. kakovosti po 3 K, III. kakovosti po K 2-50; -24 kriv: I. kakovosti po K 3' 10, II. kakovosti po K 2 70, III. kakovosti po K 2-30;, zatelice in bike I. kakovosti po K 3'30, II. kakovosti po K 3"—, III. kakovosti po K 2'40, za koščeno živino po K 1-80. Za kalo se sme odbiti do 5°/o od žive teže v kolikor je živina nakr-mljena ali napojena. (Glej letošnji .Kmetovalec" stran 47, 52, in 81.)
Najvišje cene za prašiče. (Min. naredba z dne 6./7. 1916, drž. zak. št. 211.) — Za 1 kg žive teže veljajo najvišje cene in sicer za pitane prašiče, ako pridejo res v zakol (iz hleva) po K 5'50, za debele prašiče zanadaljno pitanje, ki so od 60 -90 kg težki po 6 K, za mesnate p ra s i če nad 40 kg žive teže po K 4-70, za pitane prašiče pod 60 kg in mesnate prašiče pod 40 kg ni določena nikaka cena, a jo zato določa ukaz. dež. predsednika, ki tu sledi. (Glej lanski »Kmetovalec" stran 103, 118).	(8)
Najvišje cene za prašiče, ki jih min. nar. z dne 6-/7. 1916 ne omenja. (Ukaz dež. preds.) Za 1 kg žive teže veljajo nasled ije najvišje cene:
A.	za odstavljene pujskedoš mescev starosti: 1) domačega plemena po 8—9 K, križanih pasem po 9—10 K, žlahtnih pasem po 10—12 K;
B.	za prašiče za zakol in sicer: pitane prašiče pod 60 kg žive teže in nepitane pod 40 kg žive teže 1.) domačega plemena po K 5'—, križanih pasem po K 5'50, žlahtnih pasem po K 6'—. Za prašiče za pleme, ki so navedeni pod B se sme pribiti še 25°/o, ako se jih proda za pleme. Za plemenske mrjasce in za breje svinje gorenje cene ne veljajo. (Glej letošnji »Kmetovalec" stran 47.)
Svinjska mast in sveže meso po K 7'80 za kg čiste teže. (Min. nar. zdne6./7.1916. — (Glej lanski »Kmetovalec" stran 103, 118.) Za svinjsko mast pa določa novejši ukaz dež. predsednika z dne 1./4.1917 št. 10.384 odškodnino ln scer za 1 kg surove masti po K 7'—, scvrte svinjske masti po K 8-—. (Glej letošnji »Kmetovalec" stran 55).
JVIala naznanila.
£a vsako besedo je naprej plačati 6 vinarjev v lenarju ali znamkah, sicer se naznanila ne objavijo. Vsak ud c. kr. kmetijske družbe more na leto brezplačno prijaviti eno Stlrlvrstno objavo, tičoco se gospodarskega prometa.
Upravnlštvo ne prevzame posredovanja.
ronliBnii tncin dveletno, zelo močno 100 kom. UCIllJClIu I raj C, 50 kron, enoletno, 100 kom. 45 kron, šmarnica necepljena 100 kom. 30 kron,
prodaja Anton Slodnjak, pri Ptuju, Štajersko.
trtničar, pošta Juršinci 206
od 15 cm dolg, naprej odrezane in skupaj vezane, kupujem po 14—18 kron kg' Pošiljatve na Ivan Svetec, posestnik, Rudolfovo, Dolenjsko.	227
repe
Carina rinonocra >.s.hruške žlahtne in za mošt, uaulia UrKUBaba orehe, divje kostanje in vseh vrst pritlikavce imam naprodaj. Naroči se lahko pismeno ali ustmeno pri Jakobu Pintar, sadjerejec, Sv. Tomaž, p. Skofjaloka Gorenjsko.	240
večjo množino, pet-,'štiri-in _	r triletnega, večina še v krone
precepljenega, ki Je bujno rasteče in dobrih vrst, i. s. Baumanova reneta, zlata reneta, štajerski ma-šančkar, jesen, tafelni, ki se zdrže do junija, štajerski moštar Paier Hubert zelo rodov. Zalostinke Elisa Radke. Hruške večina moštnice, tudi žlahtne Klapovke Napoleonovke i. dr., tudi nekaj pritli-kovcev, in divjakov eno- in dveletnih, ima naprodaj po primerni ceni Andrej Hafner, pos. in sadjerejec, Dorfarje št. 14, p. Skofjaloka, 11
ISnia" fiinl Imam nekoliko semena fižola nUUJtl llfilll. »rste »Soja". Ponudbe na naslov upravništvo .Kmetovalca". Kdor je že ponujal »poste restante" naj tudi sporoči naslov uprav-ništvu, ker šifriranih dopisov pošta še ne izroči. _13
Rpnrin - Mntnn z 6 ps- mal° "bijen, zane-uulltlll IIIUIUI' sljiv in trpežen, se zaradi upe-ljave elektrike proda za 2500 K. Nove motorje od 2PSnaprei, krušne peči, parilnike, gnojnične sesal-ke, tehtnice, cirkularne in druge žage, domače mline ter vse kmetijske stroje priporoča Jos. Božič, p. Grafenstein, Koroško._22
Nehaj drevesničnih pomočnikov mladno
delo sprejme oskrbništvo drevesnic c. kr. kmetijske družbe. Plača po dogovoru ali pa naj se stavijo tozadevne ponudbe naravnost oskrbništvu drevesnic v Ljubljani, Poljanska cesta štev. 59.
_23_
Samostojen delavec i^fff TnlilV
leniadnem vrtu, se sprejme v stalno službo na dež. vrtu in drevesnici v Črnomlju in Metliki. Pismene ponudbe s spričevali naj se pošiljajo do 15. februarja 1918, na naslov: Kulturni oddelek dežel, odbora v Ljubljani. Nastop službe najkasneje 1. marca 1918. — Prednost imajo samci. — Vpoštevali se bodo tudi zmožni in vešči invalidi. — Plača po dogovoru.	24
Untnania za v,tna dela sprejmem takoj. Plača Kil Mul JU po dogovoru. Stanovanje in hrana je prosta. Ponudbe sprejema Fran Horvat, Plešivica, p. Jastrebarsko, Hrvatska._25
Uinrania samostojnega delavca za vinograde HllluUlJU, sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Stanovanje in hrana je prosta. Ponudbe sprejema Fran Horvat, Plešivica, p. Jastrebarsko, Hrvatsko.
26
regislrorana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu, Miklošičeva cesta št. 6, nasproti hotela flUnion" za frančišftansfto cerhvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po	(5)
Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
4
I O 4
Rezervni zakladi znašajo en milijon kron. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1916 okroglo 26 milijonov kron.
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih
4 krone 26 vinarjev na leto.
»Ljudska posojilnica« sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu
ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše.
Gospodarska zveza v Ljubljani
Dunajska cesta — Bavarski dvor.	(3)
MM zalogo vsakovrstnih poljedeljskih strojev
iz najslouitejčili ousfrijsiiih tovarn.
Zastopstvo za i>ame kotle znanih tvornic flWELSIfl".
Kože
od
polhov
kupi
po najvišjih cenab
B. Kolner
veletrgovina s kožuhovino
In a kožami
Lipsko (Leipzig) Briihl 47.
Pošiljatve se prosijo po pošti v zavitkih po 5 kg, nakar se denar takoj po prejemu nakaže. (57)
(14)
500 KRON.
Vam plačam, če Vam moj „RIa Balsam" tekom treh dni ne odstrani brez bolečin Vaših kurjih očes, bradavic in roženic. Cena ene posodice z jamstvenim pismom K 2*75, tri zaklopniee K 5'50, Sest zaklopnic K 8'50. Stotine zahvalnih dopisov. Ke-meny Kaschau (Kassa), Postni predal 12 (Ogrsko) 975. ♦
Popolne oprave
za rejo perutnine
v vsaki velikosti,
valilnike*$
za kmetijska in graščinska posestva,
mline za kosti
za pripravljanje krme za ročni in motorni pogon, je dobiti najboljše pri
Nickerl & Co., G. m. h. H.
podjetje za racijonalno rejo perutnine in drobnice
Inzersdorf 119 pri Dunaju. Zahtevajte veliki katalog, poučno knjigo št. 119 proti eni kroni v znamkah. (66.)
Kmetovalci!
Skrbite za kar največje razšinjenje „Kmetovalca" I Stremite za tem, da se ga lehko čita v vseh gostilnah in javnih prostorih. Pridobivajte Kmetijski družbi novih udov. Čim več nas bo, več bomo dosegli!
! Samo !
za
enojmio
pošilja
c.hr. kmet. družba
ilustrirano knjižico
Jzrejevanje :: matic" ::
ki je neobhodno potrebna vsakemu čebelarju.
Razglas.
Podpisana zadruga razglaša v smislu § 36. svojih pravil, da je znižala obrestno mero od 1. marca 1918 dalje hranilnim vlogam na 3V2%> posojilom na 5%-
Hranilnica in posojilnica na Bučki,
registrov, zadruga z neomej. zavezo.
Poitne hranilnice radon itev. 828.406.
V	Telefon štev. 185.
Kmrfska posojilnica
reylatr. zadruga s neomej. zaveze
• v LJUBLJANI e
ljubljanske okolice
v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti štev. 18.
Obrestuje hranilne vloge po 4'/4 %	(2)
Uro* vsakega odbitka rentnega davka, katerega pladnja posojilnica, s&sui sa vloicL: s
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v as?«« t čekovnim prcmnitm ter jih obrestuje od dne vloge in do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog 23,000.000 kron
' = Stanje [rezervnih zakladov: 1,000.000 kron. =====
* C. kr. kmetijska družba kranjska ima za svoje ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine:
Seme 1 u c ern e d e t e 1 j e ogrske provenience, jam-čeno brez predenično in skrbno čiščeno po K 16.— kg.
Seme domače ali črne detelje, istotako čiščeno s strojem »Cuscuta« jamčeno brezpredenično in največje kaljivosti po K 12"— kg.
Seme hmelske lucerne (Medicago lupulina) dveletna rumena detelja stane pri družbi 5 kron kg. To brezpredenično seme uspeva tudi v slabih, apnenih ali lahkih zemljah in je posebno priporočljivo za primes k travnim semenskim zmesem.
Travna semena: Mačji rep .... K 6'— Angleška ljulika „ 6" — Francoska pahovka „10"— Travna mešanica „ 8"—
Vreče za semena trave in detelje morajo udje naročniki po možnosti družbi obenem z naročitvijo dostaviti. Le koder to nikakor ni mogoče priskrbi družba udom sama primerne močne vreče. Te vreče so pa sedaj jako drage in jih mora družba po nastopnih cenah računati, ne da bi jih za te cene potem nazaj jemala :
pri pošiljatvah do 10 kg stane vreča K 3"—
večje vreče stanejo vselej primerno več.
Seme lucerne (nemške ali večne detelje) je kmetijska družba po velikih zaprekah končno vendarle dobila z Ogrskega, toda poslano blago ni popolnoma novo, ampak je pomešano s starim semenom, ki ima manjšo kalivost. V sedanjih razmerah in vsled pomanjkanja tega semena je družba vendarle poslano blago sprejela. Kalivost semena lucerne, ki ga ima družba v zalogi, je za tretjino manjša kakor od semena lanskega pridelka ter ga je zato pri setvi družbenega semena lucerne za eno tretjino vec vzeti kakor običajno. Družba smatra za dolžnost svoje odjemalce na to dejstvo odkrito opozoriti. Današnja cena kilogramu semena lucerne'v semenskih trgovinah je okoli 25 K za kg ne da se jamči za kalivost, a kmetijska družba ga oddaja po 16 K za kg ter jamči dvetretjinsko kalivost. Zaradi ■pičlih zalog semena lucerne nujno svetujemo to seme brez odloga naročiti. Družba pa seveda ne jamči za uspeh setve pri mrazu ali suši, kateri vremenski ujimi mnogokrat setev najboljšega semena lucerne naredita deloma ali popolnoma neuspešno.
Semena od jarega žita je od centrale na Dunaju družbi odkazanega vsega skupaj samo pol vagona, torej množina, ki ne pride niti upoštev, ter je že vsled dosedanjih naročil vsa oddana, zato družba ne more zvršiti nikakih naročil na razne vrste semena jarega žita za to pomlad.
Kalijev hipermanganat, ki se ga vinogradniki letos zaradi pomanjkanja žvepla močno poslužujejo, stane pri c. kr. kmetijski družbi za ude 6 kron kg. Navodilo o porabi je podano v spisu »Bolezni na grozdju«, ki je udom proti plačilu 20 h na razpolaganje.
Zveplenokislo glino namesto galuna, kot primes galičnemu škropivu, ima kmetijska družba v zalogi, ter jo oddaja po 70 h kilogram.
Melior, novo sredstvo proti peronospori na trtah in proti drugim glivičnim in živalskim škodljivcem na vseh rastlinah, stane kg za ude 3 K 40 vinarjev. (Glej spis »Melior« v »Kmetovalcu« št. 11. z dne 15. junija 1915.)
Fenolftaleinov reagenčni popir, ki se rabi pri napravi trsnega škropiva, pola ali zaklopnica po 1 K.
Trakove za vezanje snopov (enostaven motvoz) v klopčičih po 2000 gr po K 12— kg.
Manila trakove za vezati, v klopčičih po 2500 gramov po K 16'— kg. Ta izborni motvoz je kanadskega izvora in je najboljše in najcenejše nadomestilo za rafijo, ker se ga ob vporabi lehko predeli v tri trakovne dele.
Trokarji so po 8 K komad. Požiralnikove cevi in trokarji služijo v to, da se napenjanje govedi hitro in zanesljivo odstrani.
Požiralnikove cevi z dvojno tkano cevko za goved z gobčnim lesom po K 29"—, z žično cevko za goved št. 3466 po K 15"—.
Mlečne cevi iz kosti, štev. 3561 po K 1'40.
Klajno apno, 38—42 °/0, precipitirano (ne žgano) ima družba zopet v zalogi in ga oddaja kg po K 1'10.
E p o n i t, s katerim se vzame vinu vsak zoprn okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. stane kg 7 K.
Bernadotov vinomer (vinsko tehtnico) za hitro določanje alkohola v vinu mrzlim potom. Cena temu vi-nomeru je 15 K ter je denar pri naročitvi naprej poslati.
Antiavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi, golobi, fazani itd. si je družba zopet nabavila. Osminka kile v dvanajstih litrih vode raztopljenega antiavita zadostuje za impregniranje 130 kg setve ter se razpošilja kot vzorec brez vrednosti. Glede uporabe antiavita opozarjamo na spis »Odvračanje škode po vranah« v »Kmetovalcu« št. 2. z dne 15. marca 1914. Naroča naj se pravočasno pred časom setve, t. j. približno 15. februarja ali 15. septembra. Antiavit se dobi v zaklopnicah po 1 kg za 18 K, 1/2 kg za K 9'50, 1/i kg za K 5'50, »/s kg za K 3'—, 50 g za K 1"60.
*	Modro galico mora vsak vinogradnik takoj plačati na dotičnem mestu, koder jo naroči, t. j. pri tisti raz-deljevalnici, ki je prevzela razdeljevanje za okoliš. Posameznikom se galice nikakor ne more pošiljati, ker manjka družbi osobja za tako ogromno delo. Naj tudi posamezniki nikari družbi ne pošljejo naročitve in denarnih zneskov. Razdeljevalnice opozorimo, da bodo sodi natančno po dobrih 250 kg vsebovali, naj zato po možnosti svoje naročitve primerne naokrožijo. Vsekakor pa morajo družbi denar obenem z prijavo nakazati.
*	P. n. gg. ude c. kr. kmetijske družbe, ki se obračajo v raznih zadevah na družbo, nujno prosimo, naj po možnosti vsako reč napišejo na poseben list in vsak list podpišejo ter navedo bivališče in pošto, kajti vsak družbeni uradnik ima svoj posel in se delajo silne težkoče, zamude in tudi zmešnjave, če so na enem-inistem listu pisane razne prošnje, naročila na gospodarske potrebščine, naročila na drevje, gospodarska vprašanja itd.
*	Superfosfata in kostne moke ni I Letos vzlic vsemu trudu ni mogoče dobiti nič superfosfata in nič kostne moke. C. kr. poljedelsko ministrstvo letos razdeljevanje teh gnojil, v kolikor se jih je v naši državi pridelalo, sploh ni poverilo kakor navadno Splošni zvezi kmetijskih zadrug na Dunaju, temveč jih hoče dodeliti drožni industriji, potem za potrebe Galicije, semenskim velevzgojevalcem in pa zvezi avstrijskih sladkornih tvornic. Vsled pomanjkanja umetnih gnojil se morajo preprečiti dvojne dodelitve in se bo tistim korporacijam, ki morda naročijo n. pr. žlindro pri c.' kr. kmetijski družbi in obenem pri Gospodarski zvezi ali narobe, nadaljno dobavo umetnih gnojil sploh odtegnilo.
Semena trav in detelje naj udje-kmetovalci skupno naročajo najmanj poštni zavitek za 5 kg, ker družba malenkostnih naročb' po '/4 kg ali 1/2 kg vsled poman-kanja osobja ne more izvrševati. Udje ob skupnih naročbah tudi ceneje izhajajo, ker se poštnina in drugi stroški zmanjšajo.
Bih in krava,
tudi mlada živina čiste monta-vonske pasme, več ovac ali koz. in semensko topinamburo (divji krompir) kupi Grad Krupa, p. Gradac, Belokrajina.	28
Vino
rdečo in belo kupi in prosi ponudb A. Oset, p. Guštanj, Koroško.	29
Nobai damo škopov ali rženih otepov kupi nEnaJ OlUlIlli C. kr. kmetijska družba v Ljubljani za vezanje sadnih drevesc. Ponudbe na upravništvo drevesnic v Ljubljani, Poljanska cesta štev. 59.	31
za pomladno cepitev — 100 kom. hrn-škovih in 100 kom. od jablan dobro ukoreninjenih za visokodebleno Arenja, kupi kmetijska podružnica v Gorenjah pri Postojni. Ponudbe naj se pošilja na Ivan Jurca st., Gorenje 5, p. Postojna.	32
Smrekove sadike v lastni drevesnici, prve po
10 K, II. po 12 K, 111. po 14 K, tisoč dalje okoli 1500 mecesnovih sadik, 100 komadov 2 K v drevesnici, proda in sprejema naročila Ivan Jurca st., Gorenje 5, p, Postojna. Za zavijanje in pošiljatev na pošto ali kolodvor v Postojno se računa 1 K za tisoč. Vse blago je jako lepo in zanesljivo dobro.	33
večjo množino : pet -in štiriletnih jabolk več vrst in hrušk žlahtnih~in tepk, im»m naprodaj po primerni ceni. Luka Cegnar, pos. in sadjerejec v Dorfarjih St. 8., p. Skotjaloka.	40
1¥ h! sadnega mošta ar^kiTakoi;
posestnik na Branskem, p. St. Janž, Dolenjsko. Cena po dogovoru. Za pristnost se jamči 1 41
Dobre kisle repe dogovoru. Josip Mušič, posestnik na Pešati 13., p. Cerklje pri Kranju. 42
Več dobrega, hlevskega gnoja Vo"^
mesta kupim. V zameno odstopim tudi blago, živila in svečavo. A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška c. 21.
_______44_
ima sto mernikov naprodaj'|arnej Dovč, Stožice, p. Ježica.
43
Ajdovih plev
Malo ali srednjeveliho posestvo hupi
v primerni legi na Dolenjskem, ne predaleč od železnice, priletna gospa, ali pa hoče pomagati zadolženi vojni vdovi ali invalidu s tem, da plača dolg in si za to izgovori eno prazno sobico za poletno bivanje in toliko živil, da bi s tem bile plačane zelo nizke obresti. Na ta način si more družina ohraniti dom, ne da bi morala kaj v denarju plačevati. Gospa je pripravljena tudi sicer pomagati pogodniku z denarjem. Ponudbe naj se hitro pošljejo pod naslovom ,J. M." na: Upravništvo »Kmetovalca" v Ljubljani, Turjaški trg 3._45
1M7P srednje, za prevažanja, lesa ali za VUiili. kmetijo, ima naprodaj Matija Trk-man, Podkraj 61, pošta Csl nad Vipavo. 46
Hotlje za žganje huhati,
na dve cevi, dobavi po pošti trgo' v Radovljici. Gorenjsko.
30 do 50 litrov vsebine, s kapo trgovina L. Fiirsager 47
Panilnp lintlip od 50-4(X> tudi pocinkane, ranili B nulljc štedilnike, krušne peči do 30 hlebov velike, s katerimi se prihrani več kot polovica kurjave in časa, dalje tehtnice, bencin - motorje, male kurilne, transmisije, domače mline, ter vse kmetijske stroje priporoča Jos. Božič, p. Grafen-stein, Koroško. — Bencin motor z 6 konjskih moči, malo rabljen, zanesljiv in trpežen, je za zmerno ceno oddati.	48
Dva usnjarska pomočnika
in stanovanju sprejme takoj Jože Novak, usnjar, Trojane._<0
Dve breji svinji prod^&^Tpo dogovoru"
Fr. Mihove, vas Sp. Senica št. 13, p. Medvode, Gorenjsko.__50
brejo ali s teličkom ne prestaro, kupi Anton Kompare, Mengeš 77, Kranjsko. _51_
Sesalha za gnojnico
cevi 10 cm, uspešnost 100 Iv 3 minutah, sestav iz močne pocinkane pločevine ima naprodaj Rudolf Hammerlitz, Dol. Logatec.	52
Napolhrito kočijo, n o8 in roljhra nj e no^r o -
dam ali zamenjam za lahko enovprežno. SOO kg ajdovih plev in 1500 kg repe zamenjam za seno in slamo. Albin Koman, pos., Vižmarje 33, p. St. Vid nad Ljubljano.	53
Poljska vrtna semena ter gomolje
kupim] proti poštnemu povzetju. Seno, deteljo ter ovseno slamo za krmo v vsaki množini po povzetju. Ponupbe z navedbo cene v kuverti. Naslov: Nabergoj Alojz, Prosek 24, pri Trstu.	54
Vinometre »Bernadot« — Asbestov bombaž in prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Tanln Žveplo v prahu — Limonovo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve Itd. ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija BNTOH Rflic
LJubljana, Židovska ulica 1.
Kmetovalci 1
Denarni zavodi!
Gozdarske in gospodarske zadruge!
Berite!
Lesotržcl!
Berite I
A. Šivic :	(9)
..Poljudno navodilo za merjenje lesa".
V omenjeni knjižici je poljudno popisano kako se izračuna telesnina debel posekanega in rastočega drevja ter celih gozdov, kakor tudi obtesanega in razžaganega lesa. Pridejane so vse za tako računanje potrebne tabele. V knjižici se nahaja tudi popis in potrebne tabele za pravilno določanje oblik in razmerij lesu, ki se ima obtesati ali raz-žagati. Kmetovalec se pouči kako na podlagi tabel izračuna prirastek v gozdu. Dalje so pridejane tabele za določanje prostornine v ogljarskih kopah in kub. mera drv za kurjavo v prostorninskih metrih kakor tudi popis in potrebne tabele za primerjavo nove dolžinske, ploskovne in kubične mere s staro mero. Cena knjigi proti predplačilu za ude c. kr. kmet. družbe K K 1*50.
KMETIJSKA
DRUŽBA
je dala naslednja	10
,,GOSPODARSKA NAVODILA"
posebej ponatisniti iz „Kmetovaica" in jih oddaja komad
po 20 vin.
Denar ali znamke je treba ob naročitvi naprej poslati.
1. Zakaj vino črni, kaj je temu vzrok in kako se odpomore.
6.	Rak na sadnem drevju.
7.	Gnojenje vinogradov.
8.	Kako se iz gnilega grozdja napravi dobro in stanovitno vino.
9.	Ciste drože in njih raba v kletarstvu.
11.	Navodilo, kako je spravljati in razpošiljati namizno sadje.
12.	Kako se pripravlja dober vinski kis.
14. Kako se pravilno ravna z vinsko posodo.
18. Krmljenje z oljnimi tropinami.
20.	Čiščenje in precejanje vina.
21.	Bradavice pri domačih živalih.
23.	Kisli črviček.
24.	Zeleno ali suho cepljenje trt.
29. Vnetje vimena ali volčič na
vimenu.
31.	Kaj je popek in kako se pravilno ravna s popkom novorojenih živali.
32.	Zavrelka.
34. Trtna plesnoba.
36. Nova naredba kranjske c. kr. deželne vlade glede zvrševanja rezarstva.
39. Mazanje trt z zeleno galico.
41.	Močno krmilo »ribja moka" kot pospeševalno srecUtvo za rast in pitanje prašičev.
42.	Kržljavost ali okrnjenost trt.
43.	Dolžnost vzdrževanja ograj v obrambo kulturnih zemljišč pred škodo po živini, ki se pase.
45.	Kaj je presnavljanje v živalskem
. telesu?
46.	Kaj so bradavice (gobe) in kako jih odpravimo?
48. Kožni izpuščaji pri prašičih.
51.	Zdravljenje kužnih bolezni s cepljenjem.
52.	Sredstva proti trtni plesnobi.
53.	Kteri način zelenega cepljenja trt je najbolj priporočljiv.
54.	Nove zakonske določbe o sporih pri kupčiji z živino.
55.	Konserviranje sadja brez'sladkorja.
56.	Kako živi žitni molj in kako se pokončuje.
57.	Snetjavost pri žitu.
58.	Kako se jajca ohranijo.
59.	Natrijev bisulfit kot nadomestno sredstvo za žveplo.
60.	Kako se obnavljajo in popravljajo meje?
Največja slovenska hranilnica:
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
:: Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. :: je imela koncem 1.1917 vlog . K 66,800.000'—, hipotečnih in občinskih posojil „ 27,000.000'—,
rezervnega zaklada......„ 2,000.000'—.
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje J30 4:%	d)
večje in nestalne vloge pa po dogovoru.
Hranilnica je pupllarno tarna In stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 50/0, izven Kranjske pa proti B >/4°/o obrestim in proti najmanj 1 7» oziroma V/o odplačevanju na dolg.
Kreditno društvo.
Jajca za valenje
od dveh priznano najboljših plemen sedanjosti in najvišje odlikovanih vzgojnih rodov.
Črne rdečerožnate Minorka
potomci petelina zmagovalca .Viktor", ki je bil za 9000 K importiran iz Amerike. (Kokoši so stale po 1200 K). Jako lepe živali, zelo pridne jajčarice. Jajca za valenje po K 1*90 komad.
Jastrebški Plvmouutli -Kock«
lep v obliki in znakih, ameriški import, najboljša mesnata žival in najpridnejša zimska jajčarica. Jajca za valenje zo K 1'90. Jajca belih pekinških rac po K 1-90. Jamstvo za svežost in 100% oplojenje.
Perutninarski zavod
Frančišek Vodička, Smržice na
Moravskem.	(13)
Konjsho - žimo -
vsako množino
kupuje
Mihael Mihelfč,
ščetar » Ljubljani,
Šelenburgova ulica št. 1,
nasproti Kazine. _(17)