'MairUforsšil. Po?tn?«» V r«f<«rrnT Cer^aTUTn Leto II. (IX.), štev. 57 Maribor, petek 9. marca 1928 » JVTRfk « izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Tel«fdn: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št 13 Oglasi po tarifu Og'ase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Pred zakliulkom proračunske * razprave NOVA BLAMAŽA VLADE. - MINISTER, KI JE MORAL SPREJETI PRED-LOG OPOZICIJE, KER SO BILI NAVZ OCI LE TRIJE VLADNI POSLANCI. BEOGRAD, 9. marca. Skupščina je sinoči po sprejemu proračuna prometnega ministrstva razpravljala o proračunu poštnega ministrstva. Minister dr. Kočič je naglašal v svojem ekspozeju, da je splošno stanje pošt zadovoljivo. Prvotna namera, da se znižajo nektere poštne tarife, se je morala radi naraščajočih izdatkov opustiti. Proračun predvideva 135 milijonov čistega dobička. Telefonski promet narašča in je zato potreba po moderniziranju obstoječih naprav vedno občutnejša. Avtomatično telefonsko centralo imata dosedaj Ljubljana in Novi sad, montirajo pa se tudi že v Mariboru. Zagrebu in Sarajevu. Direktno telefonsko in brzojavno zvezo ima naša država dosedaj z Madžarsko, Rumunijo, Avstrijo, Češkoslovaško in Nemčijo, v kratkem pa bo otvorjena še direktna zveza s Cu-rihom in Parizom. Posebno pozornost posveča ministrstvo poštni hranilnici, ki se zadovoljivo razvija. Vloge znašajo 662 milijonov, celokupni promet pa 46.000 milijonov dinarjev. Čisti dobiček je dosegel 29 milijonov. Vladna večina je po kratki razpravi proračun poštnega ministrstva sprejela. Na današnji seji skupščine ie na podlagi čitanja zapisnika posl. Stj. Radič ugotovil, da je bilo na sinoč- nji seji navzočih le 12 poslancev. (Kli ci opozicije: Sramota za vjado. da njeni poslanci tako omalovažujejo proračun!) Sledila je razprava o nujnem predlogu poslanca dr. M a č k a glede reorganizacije ministrstva za šume in rudnike, ki določa razbremenitev ministrstva s tem. da se prenese uprava občinskih in drugih javnih gozdnih po sestev na dotične lastnike, dočim bi država vršila le nadzorstvo. Predlog so utemeljevali le poslanci dr. Maček, Pavlovič in dr. Metikoš. Vlada bi predlog nedvomno odklonila, da tli prišla v silno mučen položaj. Na seji so bili namreč navzoči le trije njeni poslanci in je bil končno minister dr. M i o v i č tako prisiljen, da je predlog sprejel. Popoldne se bo vršila razprava o nujnem predlogu poslanca Nastasa Petroviča glede likvidacije seljačkih dolgov. Debata obeta postati zelo viharna. Zvečer prideta na vrsto proračun ministrstva za poljedelstvo ter za šume in rudnike. V splošnem se pričakuje, da bo proračunska debata iufri končana, nakar pride na vrsto razprava o finančnem zakonu, za katero ima Kmečko-demo-kratska koalicija pripravljenih celo vrsto izpreminjevalnih predlogov. Potres v KaSabrili in Siciliji PORUŠENI STOLPI IN POŠKODOVANE HIŠE. — ČLOVEŠKE ŽRTVE. — PANIKA MED PREBIVALSTVOM. Demonstracije brezposelnih u Zagrebu ZAGREB, 9. marca. Davi je prišlo pred tukajšnjo Borzo dela do velikih demonstracij brezposelnih, ki so zahtevali podporo. Demonstranti so priredili javen shod, nakar so hoteli oditi pred Delavsko zbornico. Potoma pa jih je policija ustavila in šiloma razgnala. Pet oseb je bilo aretiranih. (Res zanimivo, kako se pri nas rešuje vprašanje brezposelnosti. Op. ur.). (Doliteu proti Korupciji Po vsej Kalabriji, posebno pa v Siciliji so čutili v sredo zelo močne, okoli 12 sekund trajajoče potresne sunke. Prebivalstva se je seveda takoj polastila silna panika, ker takih sunkov ni bilo že od strašnega potresa decembra 1908, ki je uničil mesto Messino. V strahu, da bi se sunki ponavljali, je prebilo ljudstvo vso noč na prostem. V Catanzaru je nastala tako v šolah kakor tudi v sodnem poslopju pravcata panika. Učenci so zbežali na vse strani, jetniški ravnatelj pa je imel dovolj truda, da je preprečil upor razburjenih in vznemirjenih kaznjencev. Poškodovanih pa je bilo v tem kraju le malo hiš. Posebno močen je bil potres v Monte-leone, kjer se je porušil starodavni stolp tamkajšnjega zgodovinskega samostana. V Reggio di Calabria je neprestano močno podzemsko bobnenje strašno preplašilo prebivalstvo. Sicer pa so se nove, iz cementa zgrajene hiše sijajno obnesle, tako da je bila poškodovana le stara pro- vincialna palača in nekaj privatnih hiš. V Roccelli se je porušil del stolpa cerkve sv. Viktorja in je bila pri tem ena oseba ranjena. V Sorrinau je bilo več hiš tako poškodovanih, da so oblasti odredile njihovo evakuacijo in bodo hiše porušili Prebivalstvo je spravilo svojo imovino na prostem. Močno so trpela tudi poslopja v Filandariju in San Onofriu, kjer je bilo ranjenih več oseb. Iz mnogih krajev jonske obale pa še manjkajo poročila. V znani letoviški vasici Soverato, ki je bila zgrajena šele pred kratkim, ni ostala niti ena hiša nepoškodovana, tako da je potrebna nujna pomoč. Posebno močno sta trpela Ba-dolato in Nicotera. V Seminari je neki zid, ki se je porušil, ubil neko žensko. V Gioja Touro so se podrli vsi brzojavni drogi, porušilo se je tudi šolsko poslopje in pokopalo pod seboj tri dečke. Tudi v Palermu in Sirakuzi ter v severni Kalabriji do Tarenta so čutili potres, ne da M tamkaj napravil kako večjo škodo. BERLIN. 9. marca. »Lokalanzel-ger« poroča iz Chicaga, da so tamkajšnji protestantovski škofje izdan ye£ Čeravno se je število zavaro- Občni zbor Bolniške blagajne samostojnih trgouceu se je vršil v sredo zvečer v hotelu »Kosovo«. Zborovanje je vodil predsednik g. W e < x 1 in posnemamo iz njegovega poslovnega poročila, da ima blagajna 176 zavarovancev. Dohodkov je bilo 1. 1927. Din 70.962.64 izdatkov za zdravljenje članov in upravo pa 58.295 97. in je torej prebitka Din 54.100.17, od česar odpada na bolniški sklad Din 28.383.31, na rezervni sklad pa Din 25.716.86. G. Weixl je povdarjal, da ie vsak pesimizem glede obstoja bolniške blagajne samostojnih trgovcev od- na vernike posebno okrožnico, v ka teri jih pozivajo, naj molijo od pr?, vo korupcije. i vancev lani vslcd malega zvišanja 5louenjebistriška kronika Na pritisk prijateljev »Večernika« se zopet oglašam. Pustni čas je minil brez incidenta. Bilo je obilo zabav, ki so podprle marsikatero društvo v gmotnem oziru. Sedaj v postnem času pa premišljujemo pepelnični izrek pohorskega korenjaka: Pulfer si in v pulfer se prekucneš. Kolikor se sedaj vidi in čuje, pustni čas I ni zapustil nobenih zarok med našo mladino. Morda je temu kriva kriza, ki strahuje Slovenijo z vso vehemenco. Zato pa je postni čas prinesel našemu mestu nekaj izrednega — sodne deložacije. Borno imetje nesrečnikov so spravili po raznih luknjah, dočim se eno »pa- Zmanjšanie franc armade PARIZ, 9. marca. V senatu je ored-ložila vlada zakonski predlog o rekonstrukciji armade. Poročevalec je naglašal, da je bila francoska armada od 761.000 mož 1. 1914. reducirana sedaj že na 400.000 mož, leta 1931. pa bo znašal status samo še 365.000 m°Ž. To je najboljši dokaz, je izjavil Poročevalec, da Francija ne misli na oboroževanje, vendar pa mora biti za vsak slučaj pripravljena, da se brani proti napadom od zunaj. Reuizlja tangersfcegP a* zuma PARIZ. 9. marca. Francoski in Španski poslanik v Rimu sta izročila italijanskemu ministrskemu predsedniku Mussoliniju enako se glasečo noto, v kateri vabita Italijo, da se udeleži konference, ki se bo vršila prve dni v Parizu in se bo ob sodelovanju Anglije sklepalo o reviziji tangerske-sporazuma. Onim, hi hočeio u fimerlko V cpvprni Ameriki že davno ni več '° ,askavo izražali o poslovanju bla-istih prilik za zaslužek, kakor je bilo1 «rajne in je bilo marsikaterenni težko aKr,£7.,5.t;v,s:S!Siz, K» prispevkov na zadnjem občnem zboru ca« v dežju v naši Zvezdi. Med pHza-nekoliko zmanjšalo, vendar članstvo ' polagoma zopet narašča. V debato so posegli še nekateri člani kot gg. Pin-ter. Klanjšek. Cev ra itd., ki so se ze- nekdaj!'Na dnevnem redu je znižanje i obolelemu članu s podporo j..t »i,n, niai' in rpriiiL-Ha nn rnrnili! potuagano. Zato so apelirali vorniki na trgovce, da se okl dobrodelne naprave ter pristc ga ognjišča in izseljevanje v Severno j ki še tega do danes niso storili. Ameriko pomeni za našo kmetsko Na predhjg g. •- enekrnic P - ljudstvo velik riziko in večkrat goto- novno ^voljen stari odbor s pred vo propast. Rudarska podjetja, v ga- sedmkom g. Wcixlom. terih je veliko število naših ljudi zaposlenih so pravi pekel za delavce Take prilike so dovedle rudarje v Pei silvaniji do stavke, ki še vedno traja. V Ohio. Pensilvanijo in West Virgi- 11 Urad za nesrečno ljubezen Pred kratkim je prosil nekdo na . Oufisitj dn bi sc mu izdala Ronccsi- nijo so dovedli lastniki rudnikov 200 . za 0’tv0rjtcv posvetovalnice za nc-tisoč črncev v svoje rudokope. ki na- ■ srcCne zaljubljence. V tem uradu naj še rudarje izpodrivajo, ker delajo ce- jskaj. jn naS]j sv0j0 srcčo vsi ne-nejše. Nezaposlenost raste stalno v j srečnl zaijubljenci v vseh težkih pri-vseh krajih Amerike in radi tega jse prosjic£ je naglašal v svoji tudi vedno znižujejo delavske plače. 0§n« da jc ta^a posvetovalnica za V državi Ncwyork ie v tovarnan „0 ■ ’ycč. racst0 nujn0 potrebna, tisoč delavcev manj zaposlenih. V | d se takQ preprečijo številni samo- detimi je tudi babica. Nervozno je tekala po ulicah in ker je bila večkrat v spremstvu izvršilnega organa, je marsikdo menil, da pride najbrže do kakega poroda izvršilnim potom in da bo na tak način prisiljen novi zemljan, da zapusti svoje toplo stanovanje. Bili pa smo vs! v zmoti. Mesto novorojenčka so prinesi! iz hiše stare škatlje in omare. Gotovi ljudje imajo res srečo. Nekdo ie v našem okolišu nadzoroval ceste. Odšel je v Maribor in postal tam vojni kurat, kjer ga še danes lahko vidite v družbi dobrega vojaka Švejka. Lep napredek! V Trunklovi hiši se je vdrl p6d v spalnici. Kaj je vzrok, še ni znano. Napredek za nas je tudi, da bomo imeli dne 12. t. m. novo vpeljani živinski sejem. Zanimanja zanj je dosti in ker Je pri nas dovolj lepe živine, bode sejem gotovo zadovoljiv. distrlktu Passaica jc 22.000, v Bostonu 50.000 delavcev brez dela. Sicet pa so delavci tudi jako slabo plačani. 16 milijonov ameriških delavcev zasluži sedaj tedensko komaj po 25 dolarjev. Okrog 30 milijonov delavcev zasluži od 25 do 30 dolarjev tedensko. V splošnem se plače povsod neprestano znižujejo. mori radi nesrečne ljubezni, čeprav ima ta originalna ideja tudi mnogo dobrih strani, pa so oblasti iz popolnoma razumljivih razlogov prošnjo seveda odbile. fpomlnlaite te CDM Dražba občinskih lovov v srezu Maribor, desni breg. K tozadevnemu razglasu, priobčenem v našem listu v pondeijek 27. februarja, objavlja g. srezki poglavar, da se bodo vršile vse dražbe, tako v Mariboru kot tudi v Slovenski Bistrici in Poljčanah vsakokrat točno ob devetih zjutraj. — Trigiavanski ples — Maribor. > Ker je mogoče, da smo koga spreglej dali pri vabilih za »Trigiavanski pk*fr prosimo, da se vsi, ki hočejo vabilo, obfr nejo na naslov: dr. Miloš, Vauhnik, Mag riboc, Aleksandrova c, 36 L — ŠtoGTt ItolffioMTTČ CFtftfT K Jim V MarlSofu, 3ne 9. m. ftS*. Vlom pri Robausu pred poroto _ DER SCHWARZE PEPERL IN DER že pričel tako sumljivo ravnati z jugoslo Mariborski in dnevni drobiš Iz oblastnega očbora zadnja! porotn! kazpkava. ROTE FRANZL. Včeraj popoldne' se je vršila zadnja porotna razprava v letošnjem pomladanskem zasedanju in sicer o hudodelstvu tatvine, ki ga je zagrešil oženjeni pekovski pomočnik Armand Hans, rodom z Dunaja in brez stalnega bivališča. V noči na 21. septembra 1927. je ukradel v restavraciji na postaji Dravograd pieko 4000 Din gotovine, v noči na 27. novembra 1927. pa iz blagajne Robausovega podjetja v Mariboru 37.500 Din gotovine in celo zbirko raznih dragocenosti v vrednosti 25.000 Din. Armand Hans je šele 16. avgusta 1927. zapustil »visoko šolo za zločince« v Kar-lau-u, kjer je odslužil dveletno ječo radi tatvine, katero mu je naložilo deželno sodišče v Celovcu. Razen tega pa ima na vesti že sedem drugih kazni radi tatvine. Armand Hans se sam označuje kot zločinec, ki je specijaliziran na vlomne tatvine. Po prestani kazni v Kariau-u je brez potnega lista prekoračil državno mejo pri Spilju in prišel v Jugoslavijo. Toda pri Marenbcrgu, jo je zopet mahnil preko granice in se nastanil v Labudu na Koroškem, kjer je stopil v službo pri nekem peku. Prva priložnost v greh pa se mu je ponudila, ko se je 20. sept. 1927. vračal iz Maribora, kamor je šel kupovat neke stvari za delodajalca, proti Labudu. Na kolodvoru v Dravogradu je moral čakati na zvezo za Labud do drugega jutra. Ko so v noči že vsi gostje zapustili restavracijo, je Hans stopil skozi čakalnico v gostilniško sobo, odprl z železno kljuko predal točilnice in pospravil iz njega 4000 Din in 60 šilingov. Zjutraj se je odpeljal v Labud v Avstrijo. Ker pa ga je avstrij- dalo Hansa aretirati. Postopanje proti njemu pa je bilo ustavljeno, ker se mu ni mogla dokazati krivda. Komaj pa je prišel po svojih opravkih v Wolfsberg, je Kaj in kje je Kačji otok? Po sedanji posestnici se imenuje že dve desetletji ta otok — Felberjev otok ter ga kot takega pozna vsak povprečen Mariborčan — brez ozira na to, da se še dandanes imenuje ta otok med starino — Kačji otok. Leži sredi Drave na vznožju Kamnice in na koncu občine Studenci. Na tem otoku je živela po starodavni bajki kraljica kač. Imela je krono od čistega zlata z biseri, dijamanti in drugimi dragulji. Nedaleč od tam — v prijaznem Limbušu je nekdaj v prastarih časih živela v limbuškem gradu, od katerega ni danes več nobenega sledu — lepa kraljičina. Za njo se je zanimal princ Radi-voj iz Kamnice. Ker pa je bila princeza Maja iz Limbuša precej ošabna deklica, je skraja odbijala vse snubce in med njimi tudi princa Radivoja iz Kamnice. Princ Radivoj pa ni bil karsibodi. Ni pa ni odnehal. — Odnehala pa je nekoliko princeza Maja ter mu za svojo dragoceno roko stavila sledeče pogoje: 1. Prinesi mi zlato krono kačje kraljice, ki domuje na Kačjem otoku! 2. Ubij kačjo kraljico in mi prinesi njeno glavo! 3. Ob prvem Petelinjem petju moraš’ biti pred mojo posteljico! Princ Radivoj je živahno poskočil in odšel na svoj težki posel. Preplaval je Dravo pri studenškem gozdu in dospel na Kačji otok. Nikjer ni videl nobene nevarnosti. Res je bil srečen. Kar naenkrat je zagledal veliko pisano kačo in poleg nje v solncu se bleščečo zlato krono z biseri, ki so žareli kakor zvezdice na aebu. Potegnil je svoi meč iz nožnice in venskim denarjem, da je bilo postopanje proti njemu obnovljeno. Hans se je podal iz Wolfsberga na Dunaj, kjer je v znanem shajališču zločincev, kavarni Ornstein, skoval načrt za vlom pri Robausu v Mariboru. Hans je bil namreč svoječasno že tudi pri Robausu nastavljen za peka in je dodobra poznal vse kotičke tamošnjega podjetja ter je tudi dobro vedel, da shranjuje Ro-baus v svoji blagajni velike vsote denarja. Obdolženec pripoveduje sam, da sta se za ta vlom odločila dva zločinca, katerih eden se zove »der schvvarze Pe-perl«. Drugi pa »der rote Franzi«. Za vlom so določili soboto, ker je Hans vedel, da se to noč v pekarni ne dela. — Rendez-vous so si vsi trije napovedali za soboto popoldne v mariborskem mestnem parku, da izvršijo nato že pri belem dnevu »lokalni ogled« pri Robausu. Rečeno — storjeno! Na delo pa sta odšla ponoči le oba imenovana tovariša, Hans pa ju je čakal v parku. »Der schvvarze Peperl« in »der rote Franzi« sta prišla kmalu k Hansu v park in mu objavila, da se jima je vlom sijajno obnesel. Hansu sta izročila šop bankovcev, nakar so se vsi trije razšli. Hansa so aretirali pri Spilju in našli pri njem v ovratniku suknje všitih 16.473 Din in 26 šilingov. Tako je prikazal stvar ob-obdolženec sam in bi potem odgovarjal kot osnova tel j in pomagač vloma. Državno pravdništvo pa je navajalo dejstva, iz katerih sledi, da je obdolženec gotovo osebno in dejanski sodeloval pri vlomu. Glede tega pa, kdo so bili njegovi sokrivci, preiskava ni ugotovila ničesar pozitivnega. Ker so prišli porotniki tekom dveurne razprave do prepričanja, da je Armand grajski kolodvorski restavraciji, kot tudi pri Robausu, je bil obtoženec obsojen na štiri leta ječe. Zagovarjal ga je g. dr. Jurič, obtožbo je zastopal namestnik drž. pravdnika g. Sever. odsekal kačji kraljici glavo. Pobral je odsekano glavo in jo vtaknil v svoja ne-drija. Potem je zagrabil zlato krono kačje kraljice in odšel. Ali, o joj! Nebroj kač je siknilo vanj, a on je mahal s svojim mečem kakor besen, odbil tej in oni kači glavo, marsikatero presekal ter se pognal v deroče valove šumeče Drave. Mislil je, da je rešen. Toda za njim so se spustile čuvarice kačje kraljice ter se mu ovile okoli vratu, prs, rok in nog. Ubogi princ Radivoj je poginil v valovih Drave in ž njim je izginila glava kačje kraljice in njena zlata krona. Ošabna princesa Maja limbuška je zvedela o vsem ter ter se bridko razjokala. Njena žalost je bila njena smrt. Namesto s krono kačje kraljice so ji ovili okoli čela mrtvaški venec: Umrla je... Se dandanes obstoji ta Kačji otok, imenovan Felberjev otok. Sedaj ni več o-pasnih kač na tem otoku; kajti skozi vse poletje je ta otok pribežališče mariborskih kopalcev, ki vedo, ®«nik Kraliu Petru v Mariboru Sfran !W?>iWorsVt VFf FPV1K T.,fra —=n”-1 IBI—I i Ulit il lliH m lir f TU V MarTSortJ, dne 9 TTT. 1028. .£B23SLSKLJ ;mssc:. Hans Dominik: Oblast treh Majhna družba najbližjih znancev je bila zbrana tamkaj okoli čajne mizice. Lord Horace se je pravkar vrnil z neke seje. V tem krogu je lahko govoril precej odkrito. »Nazori v kabinetu so bili neenotni. Nekateri ministrski tovariši še vedno upajo, da se bo morda dalo izogniti vojni... vojni, v kateri se bo odločila usoda Anglije. Končnove-ljavno bo odločil parlament, ki se sestane jutri.« »Mučna noč za vse one, ki bodo morali prelivati kri za domovino.« Eden gostov je zinil te besede. »Še eno dolgo, mučno noč!« Lady Diana je zašepetala z ganjenim glasom. Njene misli so se gubile v daljinah in s strmečimi očmi je mehanično z žličico mešala čaj v skodelici pred seboj. Lord Horace jo je pazljivo motril. Že nekaj dni se mu je zdelo, da se ?e njeno obnašanje izpremenilo, ne da bi si to izpremembo vedel kakorkoli raz lagati. Kaj bi moglo vznemiriti mirno, utrjeno in vnešeno nrav njegove žene? Grozeča vojna . . . Malo verjetno! In kaj sicer? Ko so se gostje poslovili, se je lady Diana oddahnila, ko da ji je padel kamen od srca. Lord Horace je opazil, s kako prisiljenim smehljajem se je poslavljala od njih. Zaman je čakal na njen povratek. In ko je povprašal, kako da gre njegovi ženi, je dobil od sobarice odgovor, da se je lady Diana že vlegla k počitku. Tako mu je bilo nemogoče, da bi ugotovil vzroke in razloge tako nenavadne izpremembe. Ni mu kazalo drugega, ko da počaka, dokler žena ne prične sama govoriti. Skrbelo ga je. Njegov zakon je predstavljal zakon iz ljubezni v pravem in polnem pomenu besede. Kari-jera soproga, njegovo povišanje v plemenitaški stan in nepričakovana dedščina lordskega naslova v nobenem pogledu ni vplivala na prisrčno medsebojno razmerje zakoncev. Ljubezen, ki cvete v koči. včasih hitro zamre , v palači. To se v tem slučaju ni pripetilo. Toda nekaj dni sem je lord Horace čutil, da se je vrinilo medenj in med njegovo ženo nekaj tujega. Lady Diana je nemirno hodila po svoji sobi gor in dol. Z vročično razžarjenimi lici. Z žejno odprtimi ustnicami. Ura je udarila šest. Diana Maitland je obstala in strmela na kazalce. »2e zopet je minul dan . . . brez poročila ... Se ene noči, kot je bila zadnja, ne prenesem več ... In zakaj vse to?,... Radi moškega, o katerem sem mislila, da sem njegovo ime že zdavnaj izbrisala iz svojega življenja. Ah . . .« Vrgla se je na divan. Z eno roko je nestrpno popravljala blazino, z drugo si je uredila razmršene lase. Njene oči so bile zaprte, toda njepe dolge trepalnice so zatrepetale od čaša do časa. Cel svet je ločil to nemirno mislečo žensko, ki se je komaj še branila solza od one žareče, razposajene lepotice, ki je še pred nekaj dnevi predstavljala središče slovitih gostov v Maitland-Castlu. Z njenih ustnic so polzele besede. »Zakaj se pustim v budnem stanju mučiti od teh sanjarij? Ali ni dovolj muke v nemirnih nočeh? . . . Zakaj vsa ta bojazen? . . . Kaj pa sem storila, česar ne bi mogla zagovarjati pred samo seboj In vsem svetom Strahopetna sem ... ali morda bolna ... in bi vendar mogla biti tako srečna, kot me za srečno smatra svet.« Lady Diana se je nenadoma lvig-nila. »Horace me opazuje . . . moja Taz-burjenost ni ušla njegovi pozornosti. Toda, saj mu nisem dolžna nobene izpovedi. Ne, ne! Ali naj se v drugo pokorim za greh, ki ni bil greh?!« Zmučena se je zopet vrgla na divan in se zastrmela s svojimi velikimi, temnimi očmi v strop. In je pod neko notranjo silo nadaljevala svoj samogovor. »Eden leži v Pere Lachaise. Drugi v Linnais . . .« Nekdo je potrkal na vrata. Sobarica je na srebrnem tabletu prinesla neko pismo. V veliki sivi kuverti. Nemške znamke. Pisava, s katero je bil napisan naslov, se ji je zdela poznana, toda vendar ni mogla uganiti pošiljatelja. »Denite pismo na mizo. Prečltala ga bom pozneje.« Govorila je z ravnodušnim glasom. Toda komaj je sobarica zapustila sobo, je skočila pokonci in pretrgala s tresočimi se prsti ovitek pisma. Vsebina je obstojala iz časopisnega papirja. Švedski časopis. Njeno jezikovno znanje je ravno zadostovalo, da je mogla vsebino napol rarumeti, napol uganiti. Neka notica rdeče obrobljena. Podčrtana beseda . . . Linnais ... Vsedla se je zopet na divan in se šiloma toliko umirila, da je prečitala besedo za besedo: »Linnais, dne 20. julija. Katastrofa. katere vzrok še ni dognan. je zadela včeraj v naši bližini ležečo graščino Truwor. Ob pol- noči je vse poslopje vsled silnih eksplozij zletelo v zrak. V njem so se nahajali lastnik, ki se je šele pred kratkim vrnil iz inozemstva in pa dva njegova prijatelja. Gotovo je, da so pri nesreči vsi stanovalci našli smrt v plamenih, če jih n: že preje raztrgalo na drobne koščke. O vzrokih katastrofe se širijo različne vesti, katerih pa radi njihovega fantastičnega značaja zaeiurat ne priobčujemo.« S tihim vzklikom se je lady Diana spustila vznak na divan. Ko v sanjah je videla, kako so se odprla vrata, kako je lord Horace vstopil v sobo in kako je zaprl vrata za seboj. »Ti si prejela vznemirjajočo vest?« • »Vznemirjajočo vest . . . kako prideš na to misel?« »Lord Horace je pokazal na časopis, ki je ležal na tleh poleg divana. »Kdo ti je poslal ta časopis?« Diana ni takoj odgovorila. Končno je izpregovorila, počasi in prisil leno: »Dr. Glossin.« »Dr. Glossin?« Lord Horace je odstopil en korak in začudenje je zaplalo po njegovem obrazu. »Dr. Glossin? . . • Pojasni mi, prosim te, to zadevo. To si mi dolžna. Kaj stoji v listu, da si tako razburjena?« Dalje prihodnjič. NUMogM W*Mij«vpoar*-tovaln« in McijalM n«m«*« •bCiMtva: v*aka baaada 30 p, najmanj 41 maček D la #•— Mali oglasi • Žuttv. >a»—[a hi i|te i m trgovskega a« ra'' značaja: Maka beaada 50 pj aajmMj« »aaafc D« 10—.j Proda se jako lepa Biedermeier-garnitura, sofa, A stoli in miza za Din 5.000. Ogled med 11. in 12. uro, Miklošičeva ul. 2 I, vrata 1. 536 Pekarna v ljubljanski okolici, % ure od glavne pošte, s stanovanjem, se odda v najem. Naslov in pojasnila v upravi lista. XXI Singer šivalne stroje dobro ohranjene od Din 50 do 900 proda Hinko Kralj, Maribor, Tvorniška cesta št. 30. 546 Kupi se mala hiša, pripravna za trgovino v sredini -nesta Maribor. Ponudbe pod »I. M.« anončni zavod Hinko Sax, Maribor. 543 Novo! Novo! Prva pomoč ponesrečenim živalim nopisal profesor dr. Ferdo Kem. Knjiga je bogato ilustrirana ter velja s poštnino vred samo Din 36‘—. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Maribora* na Aleksandrovi cesti St. 13 imilHIIIHIIlllllllllllIHlIftlltlllllllllllllllllilllllllllltlllllllllllllllllllllllUilllll Novo! Novo! M A 7 M H N?!* P rt! w »Uutomerikl «•«“ Narodnega i doma r Ma,iboni sem odpr, tudi .dalmatinsko klet* v kateri se dobi poleg la dalmatinskega vina tvrdke Bonačič & Bakovič i* Splita tudi vsak dan sveže otske ribe iz ttžaSke obale, pripravljene na pravi primorski način. Vsako »oboto in nedeljo KONCfiRT. — Za obilen obisk se priporoča Arnold Turk. Zahtevajte povsod „Vecernik“! 20j za ples i 88 Din nudi ). Trpin Občinskim uradom in ramlm podjatjam priporočamo * Občni državljanski zakonik # Cena v platno vezani knjigi s poitnlno 165 Din Naroča »e v knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru Aleksandrova casta 13 V * SEVAM IZPOLNI IN IMELI BODETE OBLEKO IN PERILO IZ NAJBOLJŠEGA IN NOVOMODNEGA BLAGA PO ZELO NIZKIH CENAH, AKO SI ISTO NABAVITE PRI TVRDKI I. N. ŠOŠTARIČ*MARIBOR ALEKSANDROVA CESTA STEV. 13 JUBILEJNI ZBORNIK ZA PETDESETLETNICO OTONA ŽUPANČIČA je pravkjr izšel. Broširana knjiga velja 42 Din. vezana 56 Din, poštnina 3 Din Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Mariboru, Aleksandrova cesta it. 13 te &gggPXPl) »Jutra« X LJubUanl: oredsUvuik izdala tel ja In urednik: Pran Broiovlčv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. (L predstavnik Stanko Detelav Maribora.