643ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
KONGRESI, SIMPOZIJI, DRU[TVENO @IVLJENJE
32. letna konvencija Ameri{kega zdru‘enja za napredek
slavisti~nih {tudij
Denver, Kolorado, 9.–12. novembra 2000
Vsakoletna konvencija Ameri{kega zdru‘enja za napredek slavisti~nih {tudij (American Association
for the Advancement of Slavic Studies) je tokrat potekala od 9. do 12. novembra 2000 v Denverju v
Koloradu. To mesto z mnogimi slovanskimi naselbinami v ~etrti Globeville je ‘e samo po sebi za pozna-
valce predstavljalo navdih za razpravo o problemih, ki so bili predmet obravnave na letni konvenciji. Ne
morem si kaj, da ne bi v tem uvodu dodal {e osebno noto, saj le‘i Denver le 100 km od Leadvilla, kateremu
sem posvetil precej{en del svoje knjige Jurij Trunk med Koro{ko in Zdru‘enimi dr‘avami Amerike ter
zgodovina slovenskih naselbin v Leadvillu, Kolorado, in San Franciscu, Kalifornija (Celovec–Ljubljana–
Dunaj: Mohorjeva zalo‘ba, 1999, 509 str.).
Skoraj 900 udele‘encev konvencije – strokovnjakov razli~nih znanstvenih disciplin (zgodovinarji,
geografi, sociologi, politologi, pravniki itn.) – se je z interdisciplinarnega vidika pa tudi z vidika svojih
strok ukvarjalo s problemi preteklosti in sedanjosti v de‘elah nekdanjega komunisti~nega sveta. Omenjena
vpra{anja so obravnavali v okviru nekaj ve~ kot 430 panelov. Zaradi velikega {tevila panelov bom v tem
poro~ilu obravnaval le tiste, ki so zanimivi za slovenskega zgodovinarja.
Eden takih je pod okriljem Society for Slovene Studies potekal pod zna~ilnim naslovom: »Deset let
slovenske demokracije (1990–2000)«. V okviru panela je Bo‘o Repe (Univerza v Ljubljani) orisal zgodo-
vino Slovenije v 80-ih in 90-ih letih 20. st.. Pri tem je {e posebej izpostavil obdobje slovenskega liberaliz-
ma sedemdesetih let. Analizo dana{njega stanja slovenske dru‘be, deset let po uvedbi demokracije, pa je
v svojem referatu predstavil Gregor Tomc (Univerza v Ljubljani). Angle{ke in ameri{ke poglede na
obravnavano tematiko sta prispevala James Cow (Kings College, Velika Britanija) in Stepfan J. Kapsch
(Reed College, ZDA).
Zanimiv je bil tudi panel o vpra{anjih razmerij med civilno dru‘bo in etni~no identiteto v vzhodni
Evropi – {e posebej vpra{anje, zakaj dr‘avljani postkomunisti~nih dr‘av ne sodelujejo v ve~ji meri v
organizacijah civilne dru‘be. Udele‘enci konvencije so se lotili tudi obravnave problemov dvojnega
dr‘avljanstva v novoustanovljenih dr‘avah vzhodne Evrope, manj{inskih vpra{anj v jugovzhodni Evropi
(na primeru Romunije, Bosne in Hercegovine ter Kosova), ter problemov nasilja in identitete v jugovzhodni
Evropi, {e posebej na Balkanu. Medtem, ko je Wendy Bracewell (Univerza v Londonu) obravnavala
nasilje in »mo{kost« v balkanski kulturi, je Andreas Helmendach (Univerza v Leipzigu) iskal vzroke za
nasilje na Balkanu v dedi{~ini nekdanjega tur{kega imperija, Wolfgang Hoepken (Univerza v Leipzigu) pa
je predstavil nasilje na Balkanu med obema vojnama.
Z vidika metodologije zgodovinskega prou~evanja je bil zanimiv panel, ki je obravnaval zgodovino
vsakdanjega ‘ivljenja na pode‘elskih obmo~jih Transilvanije pred prvo svetovno vojno (Tanya Dunlap,
Univerza Rice), odnose med ^ehi in Nemci v vsakodnevnem ‘ivljenju na Dunaju med prvo svetovno
vojno (Maureen Healy, Oregon State University) ter vsakodnevno ‘ivljenje v Nowi Huti na Poljskem v
obdobju 1949–1956 (Katherine A. Lebow, Columbia University). Precej referatov je bilo posve~enih tudi
odnosom med vzhodno in zahodno Evropo. Njihovi avtorji so jih obravnavali z vidika nem{ko-~e{kih
odnosov, harmonizacije zakonodaje srednjeevropskih dr‘av z zakonodajo dr‘av Evropske unije, primer-
nosti srednje– in vzhodnoevropskih dr‘av za vklju~itev v zvezo NATO in z vidika vpra{anj »doma~e«
notranje politike do Evropske unije.
644 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
Nekaj panelov se je ukvarjalo tudi s problemi in vpra{anji nekdanje Jugoslavije, med katerimi je bil
zlasti zanimiv panel o vojni in uni~evanju kulturne dedi{~ine na primeru nekdanje Jugoslavije. ̂ eprav je
panel opredeljeval podro~je obravnave na obmo~je celotne nekdanje Jugoslavije, pa so udele‘enci razpravljali
le o uni~evanje kulturne dedi{~ine na podro~ju Srbije, niti z besedico pa niso omenili ostalih obmo~ij (npr.
Mostar, Dubrovnik, Sarajevo ipd.). Poleg omenjenih tem so udele‘enci konvencije govorili {e o eko-
nomskih vidikih natovega bombardiranja Jugoslavije, o srbohrva{~ini kot jeziku po dezintegraciji Jugo-
slavije ter o pri~akovanjih in dvomih o delovanju sodi{~a za vojne zlo~ine na obmo~ju nekdanje Jugosla-
vije v Haagu. S primerjalnega vidika je potrebno omeniti {e panel, ki je podal pregled prevzema oblasti s
strani komunistov v vzhodni Evropi v letih 1944–1953 (na primerih vzhodnonem{kega komunizma ter
jugoslovanskega in romunskega pode‘elja ob koncu 40-ih in na za~etku 50-ih let 20. st.). V ta okvir lahko
{tejemo tudi panel, ki so ga pripravili Ameri~ani hrva{kega porekla s pomo~jo ameri{kih kolegov, v
katerem so se lotili problemov ljudske kulture in manj{inskega vpra{anja na Hrva{kem v ~asu Tudjmana
in po njem.
Precej besed je bilo posve~enih problemom globalizacije v vzhodni Evropi. Tako so udele‘enci na eni
strani obravnavali u~inke globalizacije na socialno politiko v dr‘avah srednje in vzhodne Evrope, na drugi
pa spregovorili o problemih, ki jih je globalizacija prinesla na vpra{anja varnosti v vzhodni Evropi ter za
prizadevanja vzhodno– ter srednjeevropskih dr‘av za ~lanstvo v Evropski uniji in vplivu globalizacije na
notranjo politiko v dr‘avah kandidatkah za pridru‘itev.
Vpra{anj pridru‘evanja srednje– in vzhodnoevropskih dr‘av Evropski uniji sta se deloma dotikala
tudi panela o problemih ju‘noslovanskih prestolnic v habsbur{ki monarhiji (Sarajevo, Zagreb in Ljublja-
na) in problemih dr‘av tako imenovane “Vi{egrajske skupine” na poti v Evropsko unijo. Ob tem je
potrebno omeniti tudi panel, ki je na primeru Turkov v Bolgariji obravnaval dru‘beno integracijo narodnostnih
manj{in v obdobju tako imenovane tranzicije.
Za slovenskega zgodovinarja je bil zlasti zanimiv panel z naslovom »Komunisti~na Slovenija in
slovenska politi~na emigracija«, ki mu je predsedoval upokojeni pomo~nik direktorja univerzitetne knji‘nice
na Syracuse University, Metod M. Mila~. Sodelujo~i so spregovorili o odnosu Slovencev v Sloveniji do
slovenske politi~ne emigracije do leta 1991 (Marjan Drnov{ek), o na~inu sprejetja slovenske politi~ne
emigrantske pobude v Sloveniji (Ale{ Gabri~) ter o Trstu po letu 1945 in slovenski emigraciji (referat
Marte Verginelle je bil prebran). Svoje poglede na odprta vpra{anja sta v vlogi komentatorja predstavila
tudi Vladimir Rus (Cuyahoga Community Collega) in Rudolph Matt Sussel (American Home Publishing
Co.) iz Clevelanda.
Omeniti velja tudi panel o Prekmurju in Prekmurcih v Sloveniji in v ZDA, kateremu je predsedoval
avtor teh vrstic. Prekmurce v ZDA je v referatu predstavil Mihael Kuzmi~. Gre za rezultate oktobra 2000
obranjene doktorske disertacije z naslovom Slovenski izseljenci iz Prekmurja v Bethlehemu, PA., ZDA, v
letih 1893–1924. Naselitev ter njihove zgodovinsko socialne, politi~ne, literarne in verske dejavnosti, ki jo
je avtor kot prvi doktorant obranil v okviru novoustanovljenega podiplomskega programa »Ameri{ke
{tudije« na Filozofski fakulteti v Ljubljani. O Prekmurcih v Sloveniji oziroma o Prekmurju v zgodovini in
sedanjosti je spregovoril Jernej Zupan~i~. Pri tem je opozoril na probleme gospodarske zaostalosti in
narodnostne pome{anosti te regije, posebej pa se je dotaknil perspektiv Prekmurja po vklju~itvi Slovenije
v Evropsko unijo. S svojimi komentarji sta panel popestrila Jozef Figa (Hamilton Collegea) in upokojeni
pravnik iz Bethlehema, John O. Karns.
Za Slovence je bil zanimiv tudi panel o voja{kih in finan~nih realnostih ~lanstva Poljske, Mad‘arske
in ̂ e{ke v zvezi NATO. [e posebej zanimiv pa je bil panel o tako imenovani teoriji avtohtonosti Sloven-
cev, ki mu je predsedoval Henry R. Cooper, Jr. (Indiana University). Medtem, ko je Tom Pristley (Univer-
sity of Alberta, Kanada) predstavil in skritiziral »venetsko teorijo«, je Peter [tih (Univerza v Ljubljani)
predstavil avtohtonisti~ne teorije pri Slovencih skozi zgodovino, Peter Vodopivec (In{titut za novej{o
zgodovino, Ljubljana) pa spregovoril o izvoru mitov pri Hrvatih, Srbih in Romunih.
Ob vsem omenjenem lahko poro~ilo sklenemo z ugotovitvijo, da je bila tudi ta konvencija strokovno
koristna in potrebna. Pokazala in opozorila je na mnoge oziroma kar pre{tevilne probleme na vseh
podro~jih vsakodnevnega ‘ivljenja, ki izvirajo iz preteklosti in se odpirajo {e danes v de‘elah nekdanjega
komunisti~nega sveta in zavirajo »normalen« razvoj oziroma sodelovanje omenjenih de‘el z dr‘avami
zahodne Evrope in ostalim razvitim svetom.
M a t j a ‘  K l e m e n ~ i ~