Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna	številka	1.25	Din.	-
DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Sobota, 1. decembra 1934
Leto IX
Jugoslovanska
spomenica predložena
Društvu narodov
Spomenica vsebuje mnogo dokazov, ki močno obremenjujejo madžarsko vlado
Zedinjenje
Vsako leto se \r Jugoslaviji spominjamo dneva zedinjenja dne 1. decembra čuvstveno. Ni slučaj, ni bilo Prisilno to zedinjenje. Potreba je bila in želja naroda, da dobe jugoslovanski rodovi svobodo, v kateri se bodo svobodno in enotno razvijali gospodarsko in kulturno. Da je bila to živa resnica, potrjuje najbolj zadnjič objavljena resolucija, ki je bila sprejeta na socialistični tivolski konferenci dne 21. in 22. okt. 1909.
Naravnost preroške so besede te konference, preroške, ki jih je prvo izreklo socialistično delavstvo tedaj, ko je še za vsakim delavcem, ki se je politično udejstvoval, stal stražar stare razpadajoče avstrijske države.
Ne smejo nas ovirati državne meje in politične pregraje, skupno nacionalno avtonomno kulturno življenje želimo kot svobodna enota v Popolnoma demokratični federaciji narodov.
Tako je izjavljala simbolično takratna resolucija.
Na osemi držav in na štiri kulturne dele so bili takrat razcepljeni Jugoslovani. Danes smo v velikem delu zedinjeni, smo torej element, ki naj ustvari enoten narod, čemur naj predvsem pripomore krepak kulturni razvoj, ki bo koristil nam in splošni kulturi.
Tivolska resolucija se je torej deloma že izpolnila. In kaj hočemo, kakor izreči na dan zedinjenja, da naj se čimprej izpolnijo še drugi v resoluciji iskreno navedeni predpogoji za uresničenje tez, ki jih poudarja resolucija.
Resolucija obenem jasno pove, da je za uresničenje tez resolucije potrebno neumorno delo in boj na Podlagi obstoječih realnih političnih razmer in naprav. Toda tudi danes ie potreben ta boj, sicer v drugačnih oblikah, ker so plemeniti cilji resolucije posvečeni celemu narodu.
V	tem smislu nam je spomin na zedinjenje drag; napolnjuje nas namreč z nado lepše bodočnosti v tem duhu.
Sklep mednarodne konference
Svetovni bojkot proti NemCiji
V	Londonu se je vršila dne 26. novembra mednarodna konferenca glede bojkota nemškega blaga. Zastopanih je bilo na konferenci 12 evropskih, ameriških in afriških dežel. Konferenci je predsedoval Amerika-nec Untermayer, poročal je predsednik angleških strokovnih organizacij Citrine, ki je naglašal, da je bojkot najzanesljivejši pomoček, da osvobodimo nemško ljudstvo iz pesti sedanjih' gospodov.
Sklenjeno je bilo, da se organizirajo po vseh deželah odseki za organizacijo bojkota in da se takoj ustanovi bojni sklad 100.000 dolarjev.
VojaSka vstaja v Boliviji
Kakor poročajo listi, se je v Boliviji vojaštvo pobunilo in proglasilo državnega predsednika Salamanca za ujetnika..Ujet je tudi novoizvoljeni predsednik, ki bi naj prihodnje leto zasedel predsedniško mesto. Vlada je podala demisijo.
V sredo, dne 28. novembra t. 1. je jugoslovanski delegat pri Društvu narodov g. Fotič predal spomenico jugoslovanske vlade generalnemu tajniku Društva narodov g. Avenolu.
V	Spomenici je nanizanih mnogo dokazov o sokrivdi madžarskih oblasti za razna teroristična dejanja proti naši državi, kakor tudi glede marsejskega atentata. V početku opisuje spomenica delovanje teroristov, ki so se zbirali na madžarskem ozemlju, odkoder so nato organizirali razne atentate na jugoslovanskih železnicah. Teroristi so po večini oficirji bivše avstro-ogrske armade, katerim pa so pomagali madžarski častniki in legitimisti.
Mogočni guverner nemške državne banke je postal revolucionaren, ker se ne strinja s politiko režima. Vojnega vrhovnega poveljnika ministra Bloniberga žagajo in njegov naslednik postane Goring z ""C -m naslovom brambni minister». Fevdalci in finančniki zagovarjajo Go-ringa, ker ga smatrajo kot najboljše jamstvo proti »boljševiziranju« Nemčije. Istim krogom in vojaškim Hitlerjeva politika proti Franciji ne uga-
Radi predložitve jugoslovanske note Društvu narodov, ki zelo obremenjuje Madžarsko, je isti priskočila na pomoč Avstrija in Italija, kamor se sedaj selijo Perčecevi teroristi iz Madžarske. Avstrijski socialisti so izdali letak, v katerem so razkrili tajno preseljevanje teroristov iz
Otvoritev avstrijskega dr2avnega sveta
l| M D)	*	«1	—|
Dne 27. novembra je bil otvorjen na Dunaju povi državni svet. Svetniki so šli najprej k maši, potem so prisegli in po prisegi je predsednik državnega sveta Rudolf Hoyos otvo-ril sejo z daljšimi govorom, ki ga je pričel z besedami:
»V imenu boga vsegamogočnega, od katerega izhaja vsa pravica, otvarjam ustanovno sejo državnega sveta ter kličem boga kot vrhovnega zaščitnika te divne prastare, toda vedno mlade Avstrije.«
Na seji je bilo soglasno izvoljenih 20 članov v zvezni svet.
Gospode svetnike je nedvomno oblivala mrzla zona, če so se ob tej priliki spomnili, da so oni, ne pa bog, prelomili prisego na republikansko ustavo.
Rumunska vlada je razpustila komunistične organizacije. V Rumuniji je vlada prepovedala komunistično stranko, razpustila 32 organizacij ter zaprla društvene prostore. — 1
tli.)	1'liiVh*:*	>»j3>iga iMii ne
ni ut* liltl
Voditelji teroristov so bili dobro založeni z denarnimi sredstvi. Imeli so tudi svoj kovani denar, katerega so razširjali med svojimi člani. S ponarejenimi potnimi listi so potovali po raznih državah in skušali omajati ugled Jugoslavije.
Teroristi so uživali največ podpore s strani aristokracije, ki je večinoma vsa v taboru legitimistov, znano pa je bilo tudi to rovarjenje madžarski vladi, ki se sedaj dela nevedno.
Nota jugoslovanske vlade je sestavljena v mirnem in preudarnem
tonu ter podprta s številnimi dokazi.
/
ja. Zato Hitler kakor tudi njegovi propagatorji bolj in bolj naglašajo spravljivost s Francijo, kar znači, da je nemški nacionalni socializem popolnoma zlezel pod scepter predvojne Nemčije.
Goring namerava baje popolnoma razpustiti narodnosocialistične oborožene čete. Če se ne motimo, bo nemški fašizem v jedru najprej propadel.
Madžarske v Avstrijo, odkoder bodo odpotovali v Italijo. V letaku bičajo socialisti ta komplot, ki je naperjen proti Jugoslaviji in opozarjajo na nevarnost vojne. Letake je seveda avstrijska oblast zaplenila in aretirala nekaj socialistov.
Avstrijska legija
v Nemčiji razpuščena
Pol milijona mark je izginilo
V	Nemčiji nameravajo razpustiti s 1. decembrom avstrijsko legijo, ki jo tvorijo pobegli avstrijski hitler-jevci. Člani legije bodo prepuščeni svoji usodi. Vodja legije Frauenfeld se bo moral zagovarjati radi primanjkljaja pol milijona mark, ki primanjkujejo v fondu legijonarjev.
Kapitalisti na razpotju
Norman Thomas je napisal knjigo: »Fašizem ali socializem«, London.
V	tej knjigi pravi pisatelj:
»Z intelektualnimi kvalitetami prejšnjega — individualističnega — kapitalizma je nastala sporedno vera v demokracijo in neko dejansko jamstvo svobode. Vse te stvari je fašizem pogazil. Moderni — špekulativni — kapitalist pa ga je vendar sprejel, ker mu omogoča kasiranje njegovih kuponov.«
Masaryk ozdravel. Predsednik čehoslovaške republike dr. T. G. Ma-saryk je popolnoma okreval.
Vatikanska mednarodna politika
Morda že stoletja ni bila vatikan-| ka politika tako neresna, kakor v j zadnjih letih. V obeh socialnih okrož-| nicah, ki imata nekaj morale zase, j nič pa praktičnega realizma glede iz-| vajanja socialne pravičnosti v družbi,
! se je Vatikan nedvoumno izrekel za i načelo hierarhične diktature. To je, j princip avtoritarnega gospodarja (ne j demokratičnega) v politiki in dru-I žabnem sistemu. S tem se seveda obenem priznava stan ali razred odvisnega delavca, ki nima pravice, da bi se upiral socialnim krivicam, pač pa je dolžnost gospodarjev, da se brigajo za socialni blagor delavcev.
Zakaj je Vatikan izdal socialni okrožnici? V to je bil moralno prisiljen, ker so se socialne razmere silno poslabšale in je delavstvo po vsem svetu zahtevalo odpravo krivic. Okrožnici priznavata, da ima delavstvo prav in pravica do svojih pravic, podčrtava pa izrecno, da mora kapitalistični razred dati delavcu sam, kar mu gre, ni pa delavec opravičen izsiliti svojih pravic. S takimi okrožnicami se seveda socialne bede ne da odpraviti. Še manj je pričako-vaiti, da bi brutalni kapitalizem imel socialno čuteče srce, ker je njega razvoj in oblast odvisna od izkoriščanja in je izkoriščanje bistvo sistema.
Da to naziranje še nekoliko podkrepimo naj omenimo nekaj epizod iz evropske zigodovine zadnjih let.
Vatikan se je v Italiji nekaj časa prepiral s fašizmom. Mussolini je Vatikanu. dovolil svoboščine, pa sta se pobratila. V Nemčiji je fašizem nastopil proti organiziranemu delavstvu. V ta namen ga je podprl kapital. Predstavnik kapitala je bil predvsem katoliški grof Papen, ki je hodil v Rim po navodila in ki skuša sedaj zaplesti tudi Avstrijo v objem Nemčije. In ko je nemški fašizem v krvi zadavil delavsko gibanje, tedaj je vsa vatikanska politika zapela hvalo in slavo Hitlerju in modremu Papenu. Hitler tem komplimentom ni bil hvaležen, marveč zahteva oblast zase sedaj tudi nad cerkvijo. In kakšno slavo so peli avstrijskemu klerikalizmu, ki je na enak način izzival in izzval avstrijsko delavstvo ter ga navidez vtopil v krvi!
Po obeh krvavih dramah je nastala žetev za vatikanske političarje: boj marksizmu, boj Židom, boj socia* lizmu, komunizmu in boljševizmu. To je ista politika, kakor jo vodijo kapitalisti. Od veselja nad tem, da so kapitalisti s silo zatrli klic delavcev po kruhu in enakopravnosti, je tudi klerikalizem kar plesal.
Vsi ti pojavi nam preočitno pričajo, da je vsa vatikanska politika prav tako naperjena proti delavstvu kakor kapitalistična. Vedno praznujeta vsako zmago nad delavstvom skupno in na enak način.
Avstrijski minister Fey, ^ !	*	.
Y	i	. - ,...<, >•<) je bil več-
krat v Rimu, knez Starhemberg tudi. Feya dolži sedaj neki mlad doktor, da je on ustrelil dr. Dollfussa, in knez Starhemberg organizira zaroto zoper avstrijski režim v prid nemškega fašizma. Tudi ogrski ministrski predsednik hodi v Rim in ga je papež odlikoval, čeprav je bila vsemu svetu znana madžarska politika in je Ogrska bila tudi gnezdo zarote proti jugoslovanskemu kralju.
Vsi ti dogodki nam kar najočitneje potrjujejo, da iz Vatikana ne more prihajati resna socialnopolitična
Kaj se bo izcimilo 7
V Nemčiji je nekaj narobe?
Teroristi se selijo iz
Madžarske v Avstrijo in Italijo
Avstrijski socialisti razkrili nov komplot proti Jugoslaviji
iniciativa ali akcija. Dogodki pa nam dokazujejo še več: V Vatikanu morajo imeti slabe informatorje ali pa slabe taktike. Vatikanska diplomacija se je prevarala, recimo v Hitlerju, Papenu, Starhembergu, Gombosu itd., ter prenaglo blagrovala »politike«, ki so ji v štiriindvajsetih urah j pokazali hrbet ali pa ga le zlorab- j ljali v svoje črne in sebične namene. 1
Službeni list banske uprave objavlja i uredbo o odpiranju in zapiranju trgovin in j drugih obratovalnic na področju dravske j banovine. Uredba .v glavnem določa:
Trgovinske obratovalnice
Trgovinske obratovalnice smejo, koli; kor ni v naslednjih členih določeno drugače biti odprte ob delavnikih:
1. V okolišu uprave policije v Ljubljani ter predstojništev mestne policije v Celju in v Mariboru: poleti od 7.30 do 12.30 in od 15 do 19 ur, pozimi od 7.30 do 12.30 in od 14.30 do 18.30 ure.
2. V ostalih krajih: poleti in pozimi od
7.30 do 12.30 in od 14. do 19. ure.
Trgovine z mešanim, špecerijskim in i
kolonialnim blagom, trgovine z delikatesami in ostale trgovine z živili, kolikor ne veljajo v naslednjem za nje posebni predpisi, kramarske obratovalnice in branjerije sme- i jo biti odprte poleti in pozimi od 7. do 12.30 j ter od 14. do 19.30 ure, izvzemši okoliš | uprave policije v Ljubljani ter predstojni- j štev mestne policije v Celju in v Mariboru, j kjer se te obratovalnice poleti popoldne od- j pirajo ob 15. uri.
V	vaseh se smejo obratovalnice odpirati pol ure prej in zapirati zvečer pol ure kesneje.
Prodajalnice presnega sadja in presne zelenjave, prodajalnice mleka in mlečnih izdelkov, prodajalnice kruha in peciva ter prodajalnice medičarskih izdelkov smejo biti odprte vse leto od 6. do 20. ure ter velja ta obratovalni čas tudi za dostavljanje tega blaga po hišah.
Slaščičarne smejo biti odprte vse leto od 7. do 21. ure.
Prodajalnice presnega in prekajenega mesa ter klobas smejo biti odprte poleti in pozimi od 6. do 12. in od 16. do 20. ure.
Dovažanje mesa in druga pripravljalna dela se smejo vršiti od 4. ure, vendar mora biti lokal za stranke tedaj zaprt.
Prodajalnice svežega cvetja in bonboniere smejo biti odprte vse leto od 7.30 do
12.30 in od 15. do 20. ure.
Trgovinsko obratovanje v kioskih in na stojnicah, cestnih križiščih, na nezagrajenih prostorih, v vežah, hodnikih in barakah ni dopustno v času, ko morajo biti zaprte druge trgovinske obratovalnice za dotično blago.
Prodajanje in krošnjarjenje po ulicah
je pred 7.30 uro in po 18. uri prepovedano.
Bančne in zavarovalne poslovalnice, posojilnice in slična podjetja, pisarne industrijskih podjetij, ki niso na sedežu tvor-nice, veletrgovine in njihove pisarne, poslovalnice in skladišča agenturnih in komisijskih trgovin ter blagovne razpošiljalnice smejo biti odprte vse leto od 8. do 13. in od 15. do 18. ure, če pa je za poedino stroko ali posamezno podjetje uvedeno nedeljeno obratovanje, vse leto od 7.30 do 14. ure. Ta čas velja tudi za uvedene »angleške sobote«.
Podjetja za prevažanje, natovarjanje in raztovarjanje blaga na železniških postajah in v rečnih pristaniščih ter podjetja za prevažanje blaga z vozovi ali čolni smejo obratovati poleti od 5. do 20., pozimi od
6.	do 19. ure.
Potovalne pisarne in agenture, ki se bavijo s prodajo vozovnic, smejo biti odprte vse leto od 7. do 20. ure.
Obrtne obratovalnice.
Obrtne obratovalnice smejo biti odprte vse leto od 7. do 12. in od 14. do 19. ure; v vaseh smejo biti odprte zjutraj 1 uro prej
Zato naj nas tudi ne moti, če je klerikalno časopisje danes tako zmedeno, da ne vidi nobenega drugega problema kakor marksista, boljševi-ka in Žida. Te je treba pobiti, ker zahtevajo delavske pravice, dasi je Židov na svetu jako malo.
Izvzeti so pa tisti Židi, ki zidajo cerkve in fundirajo evharistične kongrese.
in zaprte zvečer 1 uro kasneje ter obratovati tudi čez poldne.
Brivske, frizerske, lasuljarske, mani-kerske in kozmetične obratovalnice smejo biti odprte vse leto od 7.30 do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah in pred prazniki, ko so obratovalnice ves dan zaprte, z zgornjim opoldanskim odmorom do 21. ure.
Obratovalnice za likanje perila ter čiščenje in barvanje oblek smejo ob sobotah in pred prazniki, ko morajo biti ves dan zaprte, obratovati do 21. ure.
Pekarne smejo obratovati vse leto od 4. do 20. ure. ob sobotah do 16. ure, pri dveh izmenah do 20. ure. Pripravljalna dela, kakor: kurjenje peči, pristavljanje kvasa in mešanje testa se smejo pričeti ob 1. uri in se sme v ta namen zaposliti potrebno osobje. Raznašanje kruha in peciva se ne sme pričeti pred 6. uro. V slaščičarskih delavnicah se sme obratovati od 5. do 16. ure. V mesarskih delavnicah, v katerih se kolje živina in predeluje meso, se sme obratovati vse leto od 4. do 17. ure, pri dveh izmenah pomočnega osobja do 20. ure.
Izjemne določbe.
Čez poldne smejo biti odprte vse trgovinske in obrtne obratovalnice, kolikor ni to vsebovano že v določilih prednjih členov:
1. če se mora dela v obratovalnici neizogibno nadaljevati čez poldne, da se prepreči kvarjenje blaga, izpostavljenega atmosferskim vplivom;
2. ob dneh letnih in mesečnih sejmov ter ob dneh tedenskih sejmov, če ni teh več nego 3 na teden;
3. če se obratovalnica seli.
Dovolila za primere iz točk 1. in 3. daje pristojno občno upravno oblastvo prve stopnje. V teh primerih je zabranjena prodaja blaga.
Dalje smejo biti odprte čez poldne pod-kovalnice konj in avtomehanske obratovalnice, če je treba izvršiti neodložno in nujno popravilo vozil in avionov ali jih oskrbeti s potrebnimi nadomestnimi deli. Isto velja za oskrbo motornih vozil in avionov z mazilom in pogonskim sredstvom.
V	zdraviliščih, kopališčih in uradno priznanih letoviščih smejo biti trgovinske in obrtne obratovalnice po potrebi in po odobritvi kraljevske banske uprave, oddelka za trgovino, obrt in industrijo, za čas, dokler traja uradna sezona, odprte najzgodneje od 4. ure in najkasneje do 23. ure, čez poldne pa morajo biti tudi v tem primeru zaprte najmanj 1 uro.
Isto velja za bančne poslovalnice v teh krajih in v tej dobi.
Ob nedeljah in praznikih.
Vse trgovinske in obrtne obratovalnice morajo ostati ob nedeljah ves dan zaprte, kolikor niso v naslednjem dovoljene izjeme. Ob nedeljah smejo biti odprte in obratovati:
a)	največ dve uri dopoldne: Vse trgovinske in obrtne obratovalnice v ostalih krajih, izvzemši okoliš uprave policije v Ljubljani in predstojništev mestne policije v Celju in v Mariboru ter mesto Kranj z okolico 5 km. Obratovalnice se morajo zapirati pozimi najkasneje ob 11. uri, poleti pa najkasneje ob 10. uri. Točna določitev časa se prepušča občnim upravnim oblastvom prve stopnje po zaslišanju občinske uprave ter krajevnih delodajalskih in delojemalskih organizacij.
b)	ob nedeljah dopoldne: 1. podjetja za natovarjanje in raztovarjanje blaga na železniških postajah in v rečnih pristaniščih ter podjetja za prevažanje blaga z vozovi ali čolni; 2. prodajalnice pekarskih izdel-
kov; 3. prodajalnice presnega in povojenega mesa ter klobas od 5. do 10. ure; vendar velja to za okoliš uprave policije v Ljubljani le za čas od 1. aprila do 1. novembra, dočim velja za ostali čas popoln nedeljski počitek; 4. obratovalnice z življenjskimi potrebščinami; one, ki prodajajo tudi drugo blago, morajo biti zaprte; 5. prodajalnice mleka in mlečnih izdelkov; 6. cvetličarne;
7.	brivske, frizerske in obrtne obratovalnice za negovanje telesa, izvzemši okoliš mesta Ljubljane ter predstojništva mestne policije v Mariboru.
c)	ob nedeljah ves delovni čas: 1. slaščičarne; 2. fotografske obratovalnice in obratovalnice za pogrebno opremo, ki se ne bavijo s prodajanjem drugega blaga. V krajih, kjer ni obratovalnice za pogrebno opremo, se smejo odpreti v sili izjemoma tudi druge obratovalnice, če je treba oddati potrebno pogrebno opremo; 3. obratovalnice, ki se bavijo izključno s prodajo novin, revij in časnikov; 4. zgolj barake in stojnice pri cerkvah za prodajo slik in drugih nabožnih predmetov, knjig, igrač, alve, sladoleda, medičarskiji izdelkov in kruha ob cerkvenih slavjih, proščenjih in drugih verskih praznikih, ko se zbirajo v izrednem številu ljudje iz daljne okolice. V vaseh, trgih in mestih z največ 5000 prebivalci je dovoljeno, da so ob teh dneh odprte vse trgovinske in obrtne obratovalnice.
Grafična podjetja za tiskanje dnevnih listov smejo biti po potrebi ob nedeljah od-
prta in obratovati največ 6 ur po posebni odobritvi pristojnega občnega upravnega oblastva prve stopnje.
Ob državnih praznikih
mora počivati delo v trgovinskih in obrtnih obratovalnicah:
a) ves dan: 1. na rojstni dan Nj. Vel. kralja (6. septembra), 2. na dan zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev (1. decembra);
b) v času med slovesno službo božjo, a največ dve uri: 1. na Vidov dan (28. junija) ; 2. na dan slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda (5. julija). Točni čas odpiranja in zapiranja obratovalnic določi za vsak kraj pristojno občno upravno oblastvo prve stopnje v času, ko se običajno opravlja služba božja.
Krošnjarjenje in izvrševanje obhodnih rokodelskih obrtov ob nedeljah in državnih praznikih sta prepovedani.
Mesarskim1 mojstrom je prepovedano ob nedeljah in navedenih državnih praznikih vsako klanje živine in perutnine v času. dokler so obratovalnice odprte, razen če gre za zakol v sili.
Ob nedeljah je ves dan prepovedano v pekarnah in pekovskih delavnicah izdelovati kruh in ostalo pecivo.
Ta naredba stopi v veljavo s. 15. dnem po objavi v »Službenem listu kr. banske uprave Dravske banovine«, to je 13. decembra t. 1.
O paktih
S pakti ni mogoče preprečiti nevarnosti, ki groze radi neprestanega
oboroževanja
Ne o paktih, ampak o psihozi, ki nastaja v zadnjem' času v mednarodni poliitki. O samih paktih govore diplomati, se shajajo na	'	■"
konferencah, potujejo v sosednje ali daljnje države, kjer se posvetujejo in kujejo načrte. Jasne slike o vseh teh akcijah tudi najpazljivejši čita-telj časopisov ne more dobiti.
Najvažnejši pakt, ki je bil domala že pred zaključkom, je bil takozvani
vzhodni pakt
med Francijo in Rusijo, dalje med Francijo in Italijo ter zbližanje med Italijo in Jugoslavijo. Tem paktom bi sledil pakt balkanskih držav, ki je že skoraj kompleten, pakt med Turčijo in Francijo, potem sredozemski pomorski pakt, na katerem sta najbolj interesirani Italija in Francija. To je velik kompleks političnih akcij, ki naj bi konsolidirale Evropo in mir v njej.
Rusija naravnost priganja, da se vzhodni pakt čimprej sklene.
Na drugi strani pa prihajajo iz Nemčije apeli na Francijo, da naj se ure-de politični odnošaji med Francijo in Nemčijo. Sedanji francoski zunanji minister
Laval je naklonjen Nemčiji
ter se bo pogajal z nemškimi delegati o sporazumu med Francijo in Nemčijo ter predlagal, da se Nemčija vrne v Društvo narodov in da se Nemčiji prizna enakopravnost. Temu Lavalovemu načrtu pa se odločno upirajo francoski klerikalni nacionalisti, češ, da Nemčija hlini svojo miroljubnost in spravljivost s Francijo.
Nemčija pa je primorana iskati prijateljstvo
s politično jakimi državami, ker se danes nahaja v nevarni politični in gospodarski osamljenosti.
Vprašanje je deloma odvisno tudi od razprav, ki se bodo vršile v Društvu narodov o marsejskem umoru. Zadeva je namreč za nekatere države jako neprijetna, ki pa utegne mednarodno ozračje omiliti ali pa tudi poostriti. Vsekakor pa mora obravnava pred Društvom narodov pokazati, kje je miroljubnost in kje ie ni, kje žele mir in sporazum med narodi in kje ne. To razčiščenje bo nedvomno tudi mnogo vplivalo na nadaljnji potek započetih sporazumevanj in paktov.
Danes še ni gotovo, kakšen pakt sklene Francija. Še vedno je mogoče, da bo v takozvanem vzhodnem paktu sodelovala tudi Nemčija in morda Poljska, ki si še obotavlja.
Mednarodni položaj je torej še vedno zapleten,
kakor bi bilo želeti v teh vprašanjih v interesu miru, bolj hitrega razvoja.
Seveda ne smemo pri tem pozabiti, da je to politika današnje >•
-•	družbe.	Toda mir, spo-
razum med narodi ter obnovitev in ureditev gospodarstva je važno tudi za delavstvo, da ne nastajajo v razvoju pretresljaji kakor je sedanja gospodarska in mednarodna kriza, ki uničuje nas in našo kulturo.
VpraSanje ?
K>< h-rts« V*<	it J,.— .
Železniški uslužbenci morajo plačati železniški upravi premog takoj ob naročilu. V posameznih službenih edinicah so uslužbenci plačali sedaj pred zimo premog že 8. oktobra 1934, pa ga do 28. novembra 1934 še niso prejeli.
Vprašamo l»i hh-»j* t*" zakaj ni prejmoga, ki so ga uslužbenci plačali že 8. oktobra?
Zbirajte za tisk. sklad!
Važna zakonska doložba
Uredba o odpiranju in zapiranju trgovin
in obratov
Tone Maček:	120
Stučaf liu*n&uqec
Spravili bi bili lahko vse tisto v dve ali tri krste, vendar je dobil mizar Hofbauer naročilo za sedem normalnih črnih krst. Treba je bilo na nek način goljufati občinstvo, zlasti svojce in jih pustiti v veri, da imajo pred seboj tistega, za katerim žalujejo. Če bi djali ostanke v skupno krsto, bi to povzročilo med občinstvom, in še posebej med svojci, hude duševne konflikte.
Ko so bile krste gotove, so v vsako položili del zoglenelih ostankov, jih zabili in postavili na oder v vrsto. Na vsako krsto so pritrdili ime enega izmed žrtev.
Nihče sicer ni vedel, kateri izmed žrtev pripadajo posamezni preostali deli, bilo pa je tudi vseeno. Vsi skupaj so bili ena družina in ena žrtev. Ni bilo med njimi več nikake razlfce.
Tudi njih krste so si bile enake: iz pooblanih smrekovih desk, črno pobarvane, vsaka z velikim belim križem na pokrovu.
Ko je bilo vse gotovo, so odprli mrtvašnico občinstvu. Od jutra do večera so čakale množice ožalošče-nih ljudi od blizu in daleč na red, da so se mogle od blizu posloviti od mrtvih sotrpinov. Krste so bile kmalu vse zakrite s cvetjem. Prizadeti svojci se kar niso mogli ločiti od njih. Petrinka je vse dopoldne stala ob krsti z imenom njenega moža, z dojenčkom v naročju in topo zrla predse s svojimi prečutimi in zardelimi očmi. Njen fantek jo je venomer cukal za krilo in silil k izhodu in je končno začel jokati. Sočutne žene so mu dale sladkarij, da se je umiril, materi pa so prinesle stol, da je mogla sesti in vzeti še fantka na kolena.
Mlada Žagarca in Dremšakova nevesta sta se obupani vrgli preko krst in glasno ihteli. Bratje obeh Če-
prlinov so z materjo nemo stali ob strani in zakopali svojo bol globoko v svojo notranjost. Rižnerja so neprenehoma obiskovali njegovi tovariši, sostanovalci iz »puršenhavza« in so položili na njegovo krsto lep venec iz nageljev z rdečim trakom, ki se je ostro odražal od temnega ozadja.
Medtem pa se je med trboveljskim in dolskim župnikom bil hud boj za trupla ubogih žrtev, ali bolje rečeno, za pogrebne takse. Dva izmed ponesrečencev sta stanovala na levem bregu Bobna, ki je ločil obe župniji in bi morala biti pokopana na trboveljskem pokopališču. Rudarska bratovščina svete Barbare in druge organizacije so pa želele, da bi bilo vseh sedmero pokopanih v skupnem grobu na dolskem pokopališču, kjer so jim hoteli postaviti skupen spomenik. S tem so se strinjali tudi svojci in celo rudniška uprava, ki si je s tem želela prihraniti stroške za dvojni pogreb. Trboveljski župnik pa ni
odnehal: »Dva sta moja in spadata tu sem!«
Šele po dolgem sem in tja, ko mu je delegacija obljubila, da bo dobil plačano takso za pogrebni sprevod prvega reda, je končno pristal, da lahko tudi njegova dva odnesejo na dolsko pokopališče. Poleg tega pa so morali še plačati dvadnevno veliko zvonenje v Trbovljah.
Naslednji dan popoldne se je vršil pogreb. Ljudstva je prišlo iz vse okolice toliko, kolikor ga Hrastnik še nikdar prej in skupaj videl. Začetek sprevoda je bil že doli pri Meke-tu, ko so krste šele dvignili iz mrtvašnice. Sprevod je krenil iz Hrastnika dokaj pozno zvečer, vendar še pri belem dnevu. Preden pa so prišli na Dol je bila že trda tema, v kateri je žalostno migljalo sto in sto rudarskih svetilk, da se je videlo, ko da obletava dolgo, temno kačo, ki se je vila po cesti, nepregleden roj spla-šenih kresnic.
(Dalje prihodnjič.)
Ljubljana
Naročniki, pozor l
Današnji številki smo priložili poštne Položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanka z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi rednp dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne Položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič.
—	Uprava.
Doma in po svetu
Za Kakanjske žrtve. Po strašni nesreči v rudniku Kakanj so tako privatniki, podjetja, kakor tudi razne javne institucije votirale večje zneske za podpiranje rodbin ponesrečenih rudarjev. Tudi glavna skupščina železniškega bolniškega fonda, ki razpolaga z milijonskimi rezervnimi fondi, je odobrila za podporo znesek Din 100.000. Sedaj so bili člani bolniškega fonda obveščeni, da g. minister saobračaja te podpore ni odobril.
Narodna skupščina se bo sestala dne 4. decembra.
Zunanji minister Jevtič se bo dne
1- decembra podal v Ženevo, kjer se bo udeležil seje Društva narodov.
Na praznik zedinjenja, 1. decembra, mora v smislu obrtnega zakona počivati delo v vseli obratih in delavnicah.
Hitlerjevci, okrog 2000 po številu, ki so se nahajali v taborišču v Varaždinu, Požegi, Lipiku in Bjelovaru, so te dni odpotovali preko Sušaka v Nemčijo.
Obrtniški teden. Od 1. do 8. decembra t. 1. se bo vršil obrtniški teden, ki bo posvečen propagandi za Povzdigo domačega obrtništva.
Smrtna nesreča na železnici v Bosni. Na ozkotirni železnici v bližini Banjaluke se je te dni pripetila smrtna železniška nesreča, pri kateri je zgubil življenje sprevodnik Ivan Kukovič, dva njegova tovariša pa sta dobila težke telesne poškodbe. Med vožnjo se je odklopilo več vagonov, natovorjenih z lesom, ki so strmoglavili v globok prepad in pokopan pod seboj tri železničarje.
Nad en milijon analfabetov je na Madžarskem, ki se vedno bahajo z »nad tisočletno kulturo«. V Ženevi so Madžari iznova pogrevali to frazo v opravičbo krivde na marsejskem umoru.
Poročne svečanosti v Londonu se
je udeležil tudi namestnik knez Pavle. Po svojem prihodu je sprejel angleškega zunanjega ministra Johna Simona. Posvetovanje je imelo tudi Političen značaj. Simon je konservativec, sicer pa uvideven in realen politik, ki je že nekajkrat povedal bridko resnico odkrito. Tako, da je vojnega hujskanja kriv denar orožne industrije; dalje, da je v gospodarski politiki treba podpreti konzumenta.
Pisatelja Bernarda Shawa je zadela kap, vendar je že nekoliko okreval.
i
1
i
i
Kranj
Naročniki »Delavske Politike«, ki še niso poravnali naročnine za december oziroma za leto 1934, naj to store vsaj do 15. t. mi Prosim pa vse naročnike, da po možnosti poravnajo svojo naročnino v društvenih prostorih (rest. »Semen«), in sicer ob četrtkih in nedeljah. Z rednim plačevanjem naročnine baš ob zaključku leta olajšamo mnogo dela upravništvu, zboljšamo gmotni položaj delavskega tiska in s tem dokažemo, da cenimo njegovo vrednost. — Poverjenik.
Delavci, zahtevajmo po brivskih in gostilniških lokalih povsod »Delavsko Politiko«, zlasti pa posečajmo tiste lokale, ki so na naš list že naročeni. Dolžnost naročnikov »Delavske Politike je, da v decembru dobimo vsak po enega novega naročnika. Delavci, proč s časopisi, ki ne spadajo v delavske domove. Naš časopis je samo »Delavska Politika«, ki edina objektivno zagovarja interese delavstva.
Sestanki, kateri so se vršili v Kranju in Naklem, so bili zadovoljivo obiskani. Med govorniki je najbolj imponirala s. Ajdiško-va, ki je v temperamentnem govoru orisala položaj in naloge delavske žene. Za zanimiva izvajanja, ki so v glavnem bila namenjena ženam1, bi bilo želeti več udeležbe s strani delavk. Vendar pa se je stvar tikala tudi moških, saj je dosti jasno povedala, kako morajo vplivati na žene in jih zainteresirati z delavskim pokretom. Splošna želja tistih, kateri so bili navzoči, je, da nas s. Ajdovškova s podobnim referatom zopet kmalu poseti.
Sirite naš list!
Manifestacija za mir in proll
Ljubljana, 28. 11. 1934.
Ženske organizacije so sklicale danes v dvorano Delavske zbornice shod proti i vojni in fašizmu. Pojem vojne in fašizma ; je danes istoveten in se ne da razlikovati.
| To se je videlo tudi v poročilih govornic.
Dvorana Delavske zbornice je bila do j malega skoraj zasedena, znamenje, da je | krik proti vojni v nas vseh. Delavke so i bile lepo zastopane, pa tudi delavci so se j shoda udeležili, čeravno je bila agitacija I neznatna.
j
V	poročilu ge. Perparjeve so bile res ; da skoraj same številke, opis plinov in j drugih tehničnih pripomočkov bodoče voj-i ne. Ga. Grahorjeva pa je otipljivo opisala j strahote bodoče vojne in protestirala proti j oboroževanju, proti neštetimi praznim kon-j ferencam in nemoči Društva narodov. Po-! slušalke in poslušalci so manifestirali odločen odpor proti vojni, proti fašizmu, ki je I
Upravna oblast mora sedaj ukreniti nov-zadrugarjev
Sedaj je spregovorilo sodišče. S tem j seveda zadeva še ni rešena, kakor tudi ne j s postavitvijo komisarja in upravnega od-| bora. Upravna oblast, zlasti obrtna in za-i družno-nadzorna mora izvesti s primerni-| mi ukrepi zaščito tukajšnjih članov zadru-! ge do konca. Dejstvo je, da inozemska za-! druga ne more tukaj poslovati, ne da bi bila vpisana v zadružnem registru, kakor gotovo tudi nobena jugoslovanska zadruga ne posluje na ta način v Avstriji. Tukajšnji člani zadruge, železničarji, so do gotove meje solastniki zadružnih hiš v Mariboru.
Skupno zborovanje vseh privatnih nameščencev v Mariboru
V	četrtek, dne 29. novembra ob 20. uri se je vršilo prvo skupno zborovanje mariborskih privatnih nameščencev. Člani petih nameščenskih organizacij, ki tvorjo ustanovljeni Medstrokovni Odbor, so dvorano Delavske zbornice napolnili prav do zadnjega kotička ter pazljivo zasledovali izvajanja vseh govornikov. Na tem zborovanju je zopet po dolgem času prišla volja velike večine privatnega nameščenstva do skupnega sodelovanja in do skupne borbe proti vsem, ki hočejo kratiti pravice priv. nameščencev, do izraza. Tudi mi želimo vsem onim name-ščenskim organizacijam, ki hočejo v okviru Medstrokovnega Odbora čuvati integriteto svojih organizacij pred vsemi kvarnimi vplivi in ki bodo konsekventno stali na braniku demokracije ter se zavedali velikih nalog, ki čakajo nameščenske organizacije v bližnji bodočnosti, obilo uspeha v svojem | delovanju.
j O nedeljski krasni manifestaciji v
I »Unionu« je prinesel dnevnik »Pravo Lidu« j v Pragi že v torkovi številki podrobno po- j ročilo v članku »Manifestacija socijalistič- j nega delavstva v Mariboru«. V članku so povdarjana izvajanja s. dr. Jelenca o historičnem pomenu socijalistične resolucije glede združenja Jugoslovanov in s. Pete-jana o nevarnosti fašizma za Jugoslavijo. Že poprej pa je prineslo »Pravo Lidu« v pe$?.v' številki prevod članka »Delavske politike« o pomenu Tivolske resolucije.
-7 , *?.? 1,50 mezde — v tovarni svile. — Zadnjic smo ugotovljali kot najnižjo urno mezdo Din 2 za kopanje kanalov pri nekem mariborskem podjetniku. Izrazili smo strah, da se bo morda dalo naše obupano delavstvo izrabljati še za nižjo dnino. In res nam poročajo o neverjetnih razmerah v letos otvorjeni novi tovarni svile v Razvanju, ki je last nekih inozemcev in mariborskih iiM »t.,m-> -trgovcev. V tovarnah svile so bile doslej običajne boljše mezde kot pri drugih tekstilnih tovarnah. V Razvanjski tovarni svile pa plačujejo delavkam komaj Din 1.50 na uro, od česar jim seveda še odtegujejo javne prispevke, tako da izplačujejo za 14 dnevno delo Din 125. .
Ženski pevski zbor namerava organizirati celjska podružnica Svobode, če se bo priglasilo zadostno število interesentk. Prvi sestanek, na katerem bo razgovor glede vaj in pevovodje, se bo vršil v soboto, dne 1. decembra ob 9. uri dopoldne v Delavski zbornici.
Smučarska sekcija SK Olimpa je konstituirala svoje vodstvo za letošnje leto in se pripravlja z vso intenzivnostjo na letošnjo sezono. Zaenkrat ima v programu, da se udeleži 6. januarja slalom tekme na Mrzlici, 13. januarja na klubski dan se udeleži slalom izbirne tekme, pri kateri bodo izbrani tekmovalci za medmestno tekmo Celje : Zagreb, ki se bo vršila 20. januarja v Zagrebu. Dne 2. ali 3. februarja bo pa klub priredil tekmo v smuku iz Tosta do podnožja, z višinsko razliko ca. 250 m. Več klubovih članov se bo udeležilo tudi sodniškega izpita. Interesenti naj se prijavijo pri načelniku Zadravcu.
Za propagando smuškega športa, zlasti med delavstvom, bo klub priredil več skupnih izletov in je pripravljen organizirati v celjskem okrožju smuške tečaje, če se bo ■ zad°stno število interesentov. Med drugim namerava prirediti tečaj za začetnike v Gaberju (pri smodnišnici). Prijave sprejema iz prijaznosti g. Tkalčič, čevljarski mojster v Gaberju.
faSizmu
prav za prav tleča iskra, ki preti užgati svetoven požar,.
Zastopnica društva »Delo in eksistenca« je podala solidarnostno izjavo. Govor zastopnice »Zveze delavskih žen in deklet« je moral odpasti. Pokazala je samo kratko izjavo, da je »Zveza delavskih žen in deklet« solidarna z vsesplošnimi ženskimi gibanjem1 proti vojni in fašizmu.
Shod je potekel mirno in poslušalke in poslušalci so se molče razhajali. Ali je bila v tem molku skrita pretnja vsem, ki delajo za vojno? Mir hočemo! Proč z vojno! —
In v vseh, se mi zdi, je bila misel:
— Ženske vseh poklicev, posebno meščanke, naj pokažejo povsod z vso odločnostjo, da so proti vojni in proti fašizmu in če bodo hotele vplivati na svoje može, očete in brate, pa bodo preprečile vojno. Tu je ženska moč nepremagljiva.
S takimi mislimi smo odhajali z zborovanja.	—rrr—
nadaljnje v varstvo tukajšnjih čla-
Državni organi imajo dovolj sredstev v rokah, da osigurajo tukajšnjim državljanom primerno varstvo tega solastništva in vpliv na upravo zadružnih hiš napram inozemski zadrugi s sedežem na Dunaju. Treba pa je zadevo primerno pospešiti, dokler je še čas. 62 železničarskih stanovanj v tako lepih hišah je za naše železničarje že veliko socijalno vprašanje in posvečamo radi tega tej važni zadevi tudi mi svojo pozornost in bomo zadevo zasledovali naprej. Hiše predstavljajo gotovo nadmilijonsko vrednost.
Tudi to je zakonito dopustno, ker nimamo zakona o minimalnih mezdah.	i. -*»
Prvo predavanje »Svobode« je uspelo nad vse pričakovanje. Pred natlačeno dvorano nam je predaval sodn. svetn. g. dr. Travner »o zgodovini suženjstva«. V svojem predavanju nas je seznanil z, vsemi grozotnimi oblikami suženjsva v starem, srednjem in novem veku. — Že danes opozarjamo na prihodnje predavanje »Svobode« dne 5. decembra 1934, ko bo predaval g. prof. Detela »o ljubezenskem življenju v naravi«. Vsa predavanja so vstopnine prosta. Priporočamo delavstva, da se jih pridno udeležuje in tako izpopolnjuje svojo izobrazbo. Zavedajmo se, da je največji sovražnik delavca — nevednost.
O mezdni razpravi pri tvrdki Doctor in drug, ki se je vršila minuli četrtek, bomo radi pomanjkanja prostora poročali v prihodnji številki našega lista.
Strokovni tečaj. Krajevni Medstrokovni odbor v Mariboru namerava prirediti — ako se bo priglasilo dovolj interesentov — strokovni tečaj za zaupnike. Dostop bodo imeli vsi zaupniki in člani svobodnega strokovnega pokreta. Prijave za vpis se naj oddajo do dne 1. decembra v strokovnem
tvu v Delavski zbornici, Sodna ulica 9-11., kjer se dobijo tudi vsa podrobna pojasnila.
voini obvezniki, roj. od l. 1910 do
• m,’ • n'so dobili ali so izgubili vojaške isprave, da takoj zanje zaprosijo, ker »v nasprotnem slučaju od pristojnih V0JfS u komand najstrožje kaznovani. Vse podrobne informacije daje mestni vojaški 11	».v Priboru, Slomškov trg 11/p.
Mariborsko gledališče: V soboto, dne 1. decembra ob 16. uri »Hamlet«. Znižane cene, ob 20. uri: »Urh, grof celjski«. Premi-jera. V nedeljo, dne 2. decembra ob 15. uri: »Gugalnica«, znižane cene, ob 20. uri »carjevič«.
Opozarjamo na film »Večni sen«, ki se
začne predvajati v sredo, dne 28. t. m. v kinu »Union«.
Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem1 trgu št. 6.
Celjsko gledališče priredi gostovanje ljubljanske drame z predstavo: »Migo, dekle z Montparnasa«. Predstava se bo vršila 4. decembra ob 20. uri. Neabonenti dobe vstopnice v predprodaji v knjigarni »Domovina«.
Hrastnik
Potreba javnega kopališča. Nobeden od zasavskih industrijskih krajev ni v pogledu javnega kopališča tako na slabem kakor ravno naš. Težko dostopna, po premogu onesnažena Sava, v katero se steka črni Boben, ni vabljiva, kopanje po raznih kotanjah Brnice pa ne odgovarja niti naj-elementarnejšim pogojem higijene. Zato nas je razveselilo, ko je na odborovi seji, ki jo Je imela nedavno naša protituberkulozna liga, njen predsednik poročal o uspehu nabiralne akcije za kopališče, ki je prinesla do sedaj že nad 40.000 Din, in je ta znesek ligi na razpolago kot brezobrestno posojilo. Ker pa ta znesek, čeprav bo gotovo še narasel, še ne zadostuje, bodo na ligino vabilo posamezna društva, organizacije itd. izvedle med svojim članstvom primerno akcijo, ki naj prinese ligi nadaljnja sredstva za kopališče, katero naj priča še poznim rodovom, kaj smo zmogli z lastnimi sredstvi. Prepričani smo, da tudi oblastva ne bodo mogla odreči svoje podpore, če bodo
videla, kako požrtvovalno je vse hrastniško prebivalstvo omogočilo zgradbo kopališča. Tudi naša občinska uprava bo šla ligi na roko. Vzgledujmo se nad impozantnim kopališčem v Mežici! Če je bilo mogoče, da so se zgradila kopališča v marsikaterem kraju naše ožje domovine, potem mora to biti mogoče tudi v Hrastniku. Na nas vseh je ležeče, da bo Hrastnik dobil kopališče in dobiti ga mora!
Jesenici:
Kino Radio na Jesenicah predvaja v soboto, dne 1. dec. in v nedeljo, dne 2. dec. t. 1. ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) veselo filmsko komedijo »Revizor iz Petrograda« po znani komediji N. Gogolja »Revizor«. V gl. vlogi Vlasta Burian. Dodatki običajni. Prih. spored »Planine v plamenih« s Trenkerjem.
Ruše
Delavci v boju za svoje pravice. V zadnji številki našega lista smo pod gornjim naslovom objavili vest, da nameravajo delavci v tovarni za dušik v Rušah tožiti tovarno radi neizplačane mezde za dan 18. oktobra, ko se v obratu po višji odredbi ni delalo. — Ravnatelj tovarne in poslanec g. Krejči nam sedaj sporoča, da se on v tej stvari ni razgovarjal z delavskimi zaupniki, vendar pa se strinja s predlogom, ki je bil stavljen delavstvu s strani tovarne, t. j., da se delavcem polovico zaslužka za sporni dan izplača, druga polovica pa nakaže v delavski podporni fond. Delavski zaupniki, da mu še niso sporočili svojega stališča. Misli pa, da je predlog sprejemljiv, ker večina podjetij sploh ni plačala delavstvu nikakršne	odškodnine	za ta dan, stoječ	na
stališču,	da	je bilo praznovanje ukazano	in
da torej v tem slučaju podjetij ne zadene nobena krivda. — Prinašamo to spročilo g. ravnatelja, s pripombo, da smo mi zaenkrat nasprotnega mnenja. V danem slučaju gre za prekintev dela vsled višje sile. Zakon nikjer ne dela razlik med višjo silo ene in višjo silo druge vrste, zato smatramo, da je za vsako onemogočenje dela iz razlogov višje sile treba plačati normalni zaslužek, tako delavcem, kot nastavljencem. To stališče so	v	Mariboru	nekatera podjetja	že
priznala	in	so torej	delavci v tovarni	za
dušik radi tega razumljivo razburjeni. Tovarna za dušik bo storila prav, ako se v tem slučaju ne bo držala okrožnic in navodil zveze industrijcev, čije mnenje se že v marsikakšnem slučaju ni izkazalo za pravilno, ker gospodje skušajo tolmačiti zakone s pomočjo upravnih oblasti, delavci na potom sodišč, ki edina so v to tudi poklicana.
črna pri Prevaljah
Tukajšnje delavsko kulturno društvo
»Svoboda« bo priredilo tridejansko šaloigro »Cigani« v soboto, dne 1. decembra t. 1. ob
8.	uri zvečer in isto ponovilo v nedeljo, dne
2.	decembra t. 1. ob 3. uri popoldne, obakrat na društvenem odru v preurejeni dvorani gostilne Knez v Črni. Vsi prijatelji smeha in prijetne zabave so vabljeni.
Naša agilna članica »Svobode«, s. Berta Sahmanova, odhaja od nas v Logatec. Na predvečer njenega odhoda se je zbralo lepo število članstva na njenenu poslovilnem večeru v dvorani pri s. Knezu, kjer se ji je režiser s. Krašovec z lepimi besedami zahvalil za njeno dosedanje delovanje posebno pri naši dramatiki in izročil lepo darilo v trajen Spomin. Posebej sta se ji zahvalila za njeno požrtvovalnost tudi ss. Knez in Eisin-ger. Ko se ji zahvaljujemo za njeno agilno delovanje v našemi društvu, ji obenem želimo obilo sreče na novem mestu.
Guštanj
Poročilo o nedeljskem shodu bomo objavili v prihodnji številki našega lista.
Studenci pri Mariboru
Škrb za studenške reveže. Občinska uprava v Studencih je letos postavljena pred težek problem preskrbe vseh svojih številnih revežev, ki dan za dnemi prosijo pomoči za svoje otroke in sebe. Ker občinska sredstva ne zaležejo za vse, je občina letos sklenila, da brezposelnih ne bo podpirala čez zimo, ampak pridejo v poštev le največji reveži brez zaposlenja in doma. Vsi drugi brezposelni, zlasti z dežele, se pa pozivajo, da se čez zimo zatečejo k svojim sorodnikom na deželo; kdorkoli še ima kogarkoli v svoji podeželski domovinski občini, ne more priti niti za najmanjšo podporo v Studencih v poštev. — Za najrevnejše pa se bo	občinska uprava obrnila	do
dobrih ljudi v	Studencih	in	Radvanju,	da
najubožnejšim	pomagajo	s	prostovoljnimi
enkratnimi prispevki, ki jih bodo po ulicah pobirali določeni občinski odborniki. Prebivalstvo občine Studenci se vljudno naproša, da ne zavrne nabiralcev in dokaže, da se zaveda dolžnosti do bližnjega. Povdar-ja se, da bodo za Božič dobili podpore samo najrevnejši	soobčani	iz	Studencev	in
Radvanja. Večja darila se bodo hvaležno izkazala v časopisju. Občinska uprava se v imenu najrevnejših že v naprej zahvaljuje in prosi v teh težkih časih pomoči!
I. del. kol. društvo, podružnica Studenci bo priredilo dne 1. decembra Miklavžev večer v gostilni Mraz. Prijatelji kolesarskega športa vljudno vabljeni. Darila se sprejemajo na dan prireditve od 14. do 20. ure pri gostilničarju. — Odbor.
Celje
Maribor
Ka| ba s hišami dunajske stanovanjske zadruge!
Da se bomo lepo spoznali
Farizejstvo proti marksizmu
(Črna polemika proti knjigam Cankarjeve družbe.)
Zastor se dviga...!
Zakaj »Slovenec« bljuje ogenj in žveplo na marksiste?
Če sme biti kdo ponosen na svojo idejo in prepričanje v današnji dobi zmešanih človeških pojmov, potem smo to gotovo lahko le mi marksisti. Ne samo, da nam daje prav zgodovinski razvoj družbe in njen socialni ustroj, temveč se pri tem strašnem kaosu v kapitalističnem gospodarstvu, vedno bolj dviga zastor, da lažje spoznavamo tiste, kateri so v službi zlatega teleta največji sovražniki pravice in svobode delovnega ljudstva.
Vidimo, kako se obstoječi gospodarski red podira in išče pri tem opore, da bi se rešil. In res, umni zdravniki so iznašli novo sredstvo, katero vbrizgavajo bolniku, da mu s tem podaljšajo življenje in to sredstvo sc imenuje fašizem. Ker pa praksa kaže. da samo ene vrste sredstvo včasih ne pomaga, zato se rasistični fašizem meša s klerofašizmom, da tudi duhovno več zaleže.
Iz tega vidika šele moremo doumeti, zakaj se naš katoliški »Slovenec« zadnji čas tako zaletava v marksizem. »Slovenec« in njegovi ljudje prav dobro vedo, da stojimo na pragu nove dobe. v kateri se bo obstoječi gospodarski red moral do temeljev spremeniti. Zakaj tak gospodarski red ne more biti večen, v katerem milijoni in milijoni delovnega ljudstva od lakote umirajo, med tem ko se peščica drugih utaplja v največjem izobilju in predstavnike te peščice prenašajo na zlatih nosilnicah. Tega se »Slovenčevi« ljudje zavedajo in zato bljujejo ogenj in žveplo na marksizem1.
Mi jim tega prav nič ne zamerimo, ker pač branijo svoj položaj v kapitalistični družbi. V tem tiči problem boja, in mi že danes vemo, na čegavi -strani bo zmaga. Ali, da se »Slovenec« ravno za delovno ljudstvo tako boji, da ga ne bi marksizem okužil, to nam' pa vendar ne gre prav v glavo! Saj spada vendar »Slovenec« v vrste tistih, ki so obdarjeni z darom nezmotljivosti in ki so obdani s plaščem večnih resnic. Zakaj »Slovenec« ni že predvidel vsega tega poprej, kar mn je danes naenkrat tako nevarno?
Dokler je bila ne samo človekova delovna sila, temveč tudi njegov razum vklenjen v verige suženjstva kapitalistične družbe, takrat so ljudje »Slovenčeve« ideje imeli raj na zemlji. Ali ko je moč svetlobe človeškega razuma začela zmagovati nad močjo teme in se je izkoriščano delovno ljudstvo s pomočjo znanstvenega socijalizma začelo gibati in trgati okove suženjstva, takrat so zavpili slabi pastirji svojim ovcam, ki so jih prej strigli: »Kant hočete?«
Ali življenje in socijalne potrebe sodobnega človeštva so silnejše, kakor pa samo zapisana ali pa lepo izgovorjena beseda: Ljubi svojega bližnjega! Zato tudi delovno ljudstvo zapušča svoje vsiljene pastirje in gre po poti, ki je njegova, ki je odrešilna za človeštvo. Radi tega je vse zastonj, če »Slovenec« svari naše delovno ljudstvo pred marksističnim zastrupljenjem, ker srednji vek, predmarčna doba, zveza s fašizmom v Italiji, izdajstvo nad demokracijo v Nemčiji, praktična uvedba papeške enciklike »Ouadragesimo anno« v Avstriji, klerikalna pomoč za zmago reakcije nad svobodo ljudstva v Španiji, so dovolj j&ka opozorila za naše delovno ljudstvo, da nima kaj iskati v taboru klerikalcev, in zato rjove »Slovenec« proti marksizmu. A.
»Materialistična ideologija, ki tvori temelj marksizmu, je v kričečem nasprotstvu z našo miselnostjo«.
Tako je napisal poročevalec kulturnega obzornika v »Slovencu«, dotaknivši se letošnjih knjig Cankarjeve družbe.
Ne ustavljal bi se pri takih mnenjih, če bi baš letošnje knjige Cankarjeve družbe, posebno Beerovi I. in II. del »Splošne zgodovine socializma in socialnih bojev«, ne dokazovale, da je krščanska ideologija, odkar si jo	je	prisvojila	Cerke.v,	daleč	od
krščanstva. V »Slovenčevem« kulturnem pregledu stoji namreč še to-le:
»Ako	pa	mora katerakoli	ideologija
vplivati na človeka v socialnem: pogledu, je to	nedvomno	vse prej	Kristov	nauk	kot
materialistični svetovni nazor.«
In Beerova »Splošna zgodovina socializma citira baš
same	odstavke iz	svetega	pisma
stare zaveze,
kjer povsod preroki bičajo posest bogastva in privatne lastnine in razredna na-sprotstva. Mojzesovo postavo, ki je ukazovala skupnost, so baš saduceji, judovsko duhovništvo in farizeji, judovsko malomeščanstvo, prezirali in rajši molili boga Baala, boga uživanja in boga zaslužka, privatne lastnine, bogastva, kakor pa Jahvo, boga skupnosti in enakosti. Beerova »Zgodovina socializma«, ki ni noben izmišljen spis, nego samo konstatacije iz napisanih zakonov judovskih prerokov, govori o socialni pravičnosti, katero so zahtevali preroki, Na strani 18. 1. knjige, je teh citatov mnogo, kjer preroki dokazujejo, da »trpi dežela in ljudstvo propada«, ker se mogočniki in denarni naduteži valjajo po slonokoščenih posteljah, ljudstvo pa strada. Silni govornik, prerok Izaija, je grozil:
»Jahvova sodba bo sodila vse gizdavo in mogočno, da bo ponižano, nad trgovci na morju in nad vsem razkošnim...« (str. 21).
Jezus se je boril štirideset dni in štirideset noči v puščavi, ali naj se pridruži i saducejem in farizejem ter nastopi z upo-j rom proti Rimljanom. Iti se je izpraševal: »In če premagamo Rimljane in si pridobimo njihovo državo in veličastnost —
I kaj potem? Ali je človeštvu kaj pomagano, če dobi kraljestvo farizejev farizejske zakone in svečeniška pravila? Ne! Kajti pisano je: Moli boga in služi samo njemu. In kaj hoče bog, so povedali ljudem preroki :
»Socialno pravičnost, osvoboditev revnili, zaničevanje In obsodbo bogastva. odpravo vsakršne nasilnosti, ljubezen do vseh ljudi — človeštvo, ki nosi kraljevstvo božje v sebi, v svoji notranjosti, v svojem duševnem življenju.«
In zgodilo se je, da so se vsi patrioti in nacionalni revolucionarji odvrnili od njega. Pač pa se je zgrinjalo krog njega preprosto ljudstvo.
lin zakaj »Slovenec« ne razpravlja o teh resnicah? Zakaj ne obsoja judovskih prerokov in Jezusovih naukov, ki so bičali bogataše in privatno lastnino? Kaj to ni precej podobno materialističnemu svetovnemu nazoru, in če hočete tudi marksizmu?
Jezus je rekel svojemu izkušenemu narodu (str. 7, I. knjiga »Zgodovina socialnih bojev«):
»Politični boji, revolucionarni upori, nacionalne vojne, umori in uboji, notranje reforme zakonov in države ne bodo uresničile ideala človeške skupnosti. Božje kraljevstvo ne pomenja bogastva enih in revščino drugih, nadvlade človeka nad človekom. Ne pomenja pa tudi izpolnjevanja službe v templih, sinagoških ceremonij (torej cerkvenih ceremonij sploh) duhovniških očiščevanj in tudi ne češčenja patriotskih koristi in nacionalnih barv.
Preporod vsega človeštva je na temelju izravnave vseh razlik v bogastvu, skupno delo vseh za vse.«
In ker je tako učil, so ga proglasili za protidržavnega elementa, za bogokletneža in ga obesili na križ.
Vozlfklza punfke
(šport) z gumijastimi o-bročki od 90 Din naprej
Eksportna hiša,LUNA’ MARIBOR
In »Slovenec« v svojih predalih govori o nekaki krščanski ideologiji, ki je nasprotna vsem tem resnicam prerokov in Kristusa.
Res je, in ko prebiram H. del »Zgodovine socializma«, vidim tam prvo jeruzalemsko krščansko občino, ki je zvesto živela po naukih Jezusovih, prve kristjane v Rimu, ki so bili zvesti temu nauku. Vidim pa tudi, kako so cerkveni očetje počasi izluščili iz teh prerokb in naukov socialno snov in naredili iz praznote vero v nebeško plačilo in izveličanje po smrti.
V	Grčiji so se godile enake stvari. Na str. 36 in dalje 1. knjige Beerove je to opisano. Bila so v Atenah socialistična trenja, ker so obogateli aristokrati bili zoper skupnost. Kapitalizem je dvigal glavo in uničil ta slavni grški narod.
Zgodovina govori o krščanskih ali bolje o rimsko-katoliških svetnikih, kakor o Tomažu Akvinskemu, ki je svojo učenost porabil v to, da je
oznanjal protisocialne nauke in iz
katerih naukov papeži pišejo še
sedaj proti socializmu svoje enciklike.
Vse v imenu Jezusovem, ki je učil in umrl za vse drugačno ideologijo.
Tega rimsko-katoliški »Slovenec« ne pove. Razumljivo, ker bi s tem udaril vso to poplavo neresničnega krščanstva, ki preplavlja svet. Sveta inkvizicija je sežigala na grmadah krivoverce zato, ker so ti krivoverci verjeli, da ni vse res, kar uče cerkveni očetje in papeži in da je cerkev pr-voboritejica za bogate, za privatno lastnino in po njih nauku je vsaka oblast od boga.
Zato so letošnje knjige Cankarjeve družbe zlata vreden dar delavstvu in vsem, ki iščejo resnico. In kakor so v starem in srednjem: veku preganjali preroke in Jezusove učence in križali Jezusa, tako dandanes nastopajo in to celo v imenu Jezusa, zoper te resnice.
Večje ironije 20. stoletje ni moglo dati.
To mi je prišlo pod pero, ko sem či-tal letošnjo izdajo knjig Cankarjeve družbe in pa govoričenje »Slovenčevo«.
Citajte tudi vi vsi te knjige in spoznajte resnico.	—k.
Trgovina.
Dve mlekarici se razgovarata.
— Koliko mleka dajo vaše krave?
— Tako, 16 do 20.
— In koliko ga prodate?
— Okoli 40.
Književnost
Angelo Cerkvenik: Kdo je kriv? Vojna zgodba v štirih dramskih slikah. Osebe: Vojak in Ženska. — Slovenskemu delavstvu je ime Angela Cerkvenika dobro znano, saj ga vidimo v vsej povojni dobi v njegovih prvih vrstah, ne samo kot odličnega soci-jalnega pisatelja, ampak tudi kot organizatorja in predavatelja. S svojimi spisi je zaslovel tudi med Hrvati in med ameriškimi Slovenci. Izdal je precejšnje število romanov in novel deloma kot samostojne knjige, deloma po raznih listih in revijah. Snov so mu poleg socijalnih, večinoma spolni odno-šaji med moškim in žensko in pa borba proti psihozi vojne. Temu odgovarjajo tudi njegove drame, ki jih je objavil dosedaj menda šest: »V kaverni«, »Roka pravice«, trilogijo »V vrtincu«, »Greh« in »Očiščenje« in to zadnjo, »Kdo je kriv?« Je to prizor z nemško-ruske fronte med svetovno vojno, ko se po naključju srečata Vojak in Ženska. Vojak zaloti Žensko ponoči pri kraji kruha s proviantnih .voz in hoče ta slučaj izkoristiti v zadoščenje svoje moškosti. Sledi vrsta zelo napetih prizorov, ki nam odkrivajo tragiko čudovitih družinskih zaplet-Ijajev in zablode vojne psihoze, ki dosežejo svoj višek v vprašanju: Kdo je kriv? — Ženska (smrtno ranjenemu vojaku): Odpusti? Zakaj? — Vojak: Za — vse! — Zenska: Saj ga niste ubili? (namreč njenega moža Georga). — Vojak: Ubil sem pa drugega! — Zenska: Vojna je. Vseh teh strahot je kriva vojna! — Vojak: Vojna? Vsi smo krivi! — Ta Cerkvenikova drama zelo snominja na učinkoviti »Grob neznanega vojaka«, francosko dramo, ki smo jo svoj čas videli v izvrstni Kreftovi režiji. Tudi Cerkvenik operira samo z dvema oseba-! ma, a je kljub temu dejanje od kraja do | konca napeto. To, in pa dejstvo, da ne za-] hteva veliko tehničnih priprav, omogoča tu-l di delavskim odrom, da jo izvajajo. Zahte-| va pa od obeh igralcev precej poglobitve | in rutine. — Knjižica se naroča pri Ljudski ! tiskarni v Mariboru.	T.	M.
nezlomljive oblečene pupice, komad od Din 5-— naprej, oblekce, otroške jopice iz čiste volne od Din 10—naprej, damske jopice, moški telovniki po najnižjih cenah v veliki izbiri
EKsportna iiUa„UW Maribor
Plgui svila, satln svila, erfipe mongoi, crfcpe de chlne, erfipe georgette, vse po D I n 2 8*—, dokler tra|a zaloga
Trpin ■ bazar
3(tipiijte svoje potrebščine pri naših inseren-»ih.
Oohro o. tnta ot*f A0*<°
,f Aa sC
TiVAR - obleke
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.