NOVO MESTO 16. nov. 1976 št. 8* leto V.
časopis kolektiva industrije motornih vogli
Čestitamo vsem delovnim ljudem v domači občini in po vsej domovini za letošnji
DAN REPUBLIKE, , za 35. obletnico revolucije, za sprejem zakona o združenem delu in za praznik občine Novo mesto!
Prizadevanja prebivalcev novomeške občine krepimo z novo delovno zmago:
26. novembra dopoldne bomo v Šniarjeti odprli novo tovarno oken in kovinske galanterij0-
S TOVARIŠEM TITOM k novim zmagam delavskega razreda samoupravljavske socialistične Jugoslavije!	. .
Organi samoupravljanja m
družbeno politične organizacije IM V NOVO MESTO
Predlog programske usmeritve naše delovne organizacije je sprejet
Skupščina skupnosti dolenjskih občin sprejela in podprla programsko usmeritev Industrije motornih vozil za naslednje petletno obdobje
V Semiču je bila 28. 7.1976 osma seja skupščine skupnosti občin Novo mesto, Trebnje, Črnomelj in Metlika. Glede na to, da je naša delovna organizacija s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela prisotna v vseh štirih dolenjskih občinah, da imajo naše TOZD v gospodarstvu teh štirih občin velik pomen ter da smo v obdobju, ko se sprejema srednjeročni plan razvoja 1976-1980, je razumljivo, da je skupščina skupnosti dala na dnevni red navedene seje kot posebno točko tudi „problematiko in programsko usmeritev Industrije motornih vozil Novo mesto*.
Delegatom skupščine je predlog programske usmeritve odnosno koncept razvoja DO IMV za obdobje 1976—1980 razložil generalni direktor. V razlagi se je dotaknil pomembnosti našega predloga s stališča, da je v vseh naših programih dovolj prostora za vse dolenjske občine. Poudarek je bil tudi na razreševanju perečih vprašanj, ki se pogosto pojavljajo v posameznih občinah. Povedano je b3o, da bodo takšna vprašanja prisotna tudi v bodoče in da bo potrebno do njih imeti razumevanje, če bomo hoteli naš srednjeročni razvoj uresničiti.
Delegati skupščine skupnosti so po zanimivi in plodni razpravi sprejeli stališča in sklepe.
IMV - KURIR izdaja delovna skupnost Industrije ! 'motornih vozil Novo mesto.' — Izhaja vsak mesec v 5000 izvodih — Ureja uredniški odbor — Glavni urednik: Andrej Dular — Odgovorni urednik: Alfonz Brzič -Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška cesta 18/20 — Grafična priprava: ĆZP DOLENJSKI LIST, Novo mesto - Tisk: Tiskarna LJUDSKA PRAVICA,, Ljubljana
Najprej je potrebno poudariti, da so podprli in sprejeli predlog programske usmeritve naše delovne organizacije. Skupščina je tudi ugotovila, da je bil v razvoju naše delovne organizacije dosežen velik napredek to- da se vzporedno s tem veča tudi pomen, vloga in mesto IMV v dolenjskem prostoru, kar zahteva tudi drugačne odnose do IMV kot doslej s strani vseh štirih dolenjskih občin.
Glede predvidenega razvoja IMV v naslednjem planskem obdobju je skupščina zavzela stališče, da pomeni velik korak naprej pri razvoju gospodarstva ne samo v dolenjskem, ampak tudi v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru. V zvezi s tem je skupščina sprejela sklep, da je za uresničitev predvide-
nega in pričakovanega razvoja potrebno dati IMV veliko več podpore kot doslej in nam je treba pri tem dati prednost tudi na račun drugih panog industrije-
Skupščina je tudi ugotovila, da že naša sedanja razsežnost v prostoru potrjuje resnično regionalno veljavo ter da bo v naslednjem planskem obdobju vloga in pomen IMV v vseh občinah Dolenjske še večja. V zvezi s tem je IMV tudi priporočila, da pri nadaljnjem razvoju sledimo sedanje prostorske opredelitve ter jih z novimi vlaganji še povečujemo z investicijami tam, Iger je na razpolago delovna sila in obstajajo tudi ekonomski pogoji.
Sklenemo lahko torej, da so dolenjske občine ugodno oceni-
le in tudi sprejele naš razvojni program, ga potrdile in se hkrati odločile, da nam bodo v na-skdnjih petih letih nudile pri našem delu vso podporo in pomoč, kar nam vsekakor jamči, da bomo naše naloge veliko laže dosegli.
MIRO BERGER
Novo prodajno mesto IMV MARIBOR
1.	septembra smo nenadoma, brez predhodnega obveščanja, brez trušča in slavnostnih govorov odprli v Mariboru lastno prodajno skladišče s poslovalnico za prodajo rezervnih delov za vse gotove izdelke IMV.
Lokal, ki meri komaj 60 m2 smo vzeli v najem, prav tako priročno skladišče v stavbi čez ulico. Adaptacija lokala na Titovi c. 48 nasni dosti stala, saj so ta lokal že prej uporabljali za prodajo rezervnih delov pri podjetju, ki se je ukvarjalo z oskrbovanjem rezervnih delov za IMV vozila. Tako so uporabniki naših vozil bili že doslej navajeni kupovati rezervne dele v tem lokalu, pa tudi odslej ne bo potrebno, da bi zaradi rezervnih delov zapuščali Maribor.
Velika prednost lokala je tudi v tem, da ima isto telefonsko številko kot doslej. V bližini, prav tako na Titovi cesti, je IMV servis „Agroservis“, kamor bo poslovalnica rezervnih delov lahko pošiljala stranke na popravilo IMV vozil, ali pa se bo servis v poslovalnici oskrboval z deli, ki jih ne bo imel na zalogi.
Potem, ko bomo usposobili za prodajo gotovih izdelkov la-kol na Grajskem trgu, bomo na Štajerskem lahko nudili kompletne usluge, lokal na Grajskem trgu, bomo na Štajerskem lahko nudili kompletne usluge, zaradi katerega ie prodajno skladišče IMV v Mariboru tudi organizirano.
MARTIN KAŠIČ referent prodaje
Kdor je proti delavcem in kmetom, ne more biti med nami!
Izredni delovni dnevi, ki jim po domače pravimo solidarnostne sobote, so že dolgo časa uveljavljena oblika pomoči prizadetim ob naravnih nesrečah in velikih delovnih nezgodah. Izjemoma so lahko namenjeni izpolnitvi potreb izrednega družbenega namena.
Delo v solidarnostne namene je v naši družbi vedno naletelo na velik in ugoden odziv. Zato podatek, da je pri nas udeležba delavcev na izrednih delovnih dneh manjša kot običajne delovne dni, neprijetno preseneča! Za načelo solidarnosti to ni katastrofa, saj večina odtehta ■ nekaj posameznikov, ki solidarnost prezirajo. Ob tem se odpira nek drug problem, ki zadene predvsem našo delovno organizacijo.
Moderno zastavljena proizvodnja v IMV zahteva nepretrgano potekanje vseh delovnih procesov in postopkov. Če se ta neprekinjenost poruši, se to ne pozna samo pri enem delovnem postopku, temveč je prizadeta učinkovitost celotne proizvodnje. Do prekinitve povezanosti pa pride, če manjka samo nekaj delavcev! Ker je odsot-
nost delavcev ob izrednih delovnih dneh večja kot običajno, je tudi učinek proizvodnje slabši. Vendar nas slabši proizvodni rezultati naše delovne organizacije ne odvezujejo od izpolnjevanja obveznosti do solidarnosti: vplačati moramo toliko sredstev, kot da smo bili vsi delavci ta dan na delu! Ker pa delavci, ki pridejo na solidarnostno delo, sami ne proizvedejo toliko, da bi s proizvodnjo krili odstnost tistih, ki jih ni, ima delovna organizacija na tak dan samo izgubo!
Zastavlja se vprašanje, če poleg omalovaževanja solidarnosti lahko ostane nekaznovano tudi neizpolnjevanje samoupravno sprejetih sklepov. Ta problem bo potrebno rešiti že v bližnji prihodnosti, saj letos načrtujemo še eno solidarnostno soboto. Pri tem naj imajo odločilen
pomen in vlogo družbeno-poli-tične organizacije, ki so do sedaj posvečale premalo pozornosti pripravi delavcev na solidarnostne dneve.
Glede na pereča vprašanja, ki se pojavljajo ob solidarnostnih sobotah, smo se odločili, da v Kurirju objavimo mnenja in stališča nekaterih jnaših sodelavcev.
NE BODIMO SOLIDARNI SAMO NA JEZIKU!
Tov. Jože Turk predsednik osnovnih organizacij sindikata IMV:
„Izredni delovni dnevi, katerih finančna sredstva SOLIDARNO namenjamo za pomoč prizadetim ob naravnih nesrečah ali jih združujemo v druge namene, kjer je to nujno potrebno, so za marsikoga od nas velika obremenitev. Moramo pa se zavedati, da morajo v takih primerih zmagati skupni interesi nad našimi vsakdanjimi, včasih tudi „sebičnimi" potrebami, ker tudi na tak način izražamo
privrženost naši samoupravni socialistični družbi.
Hkrati pa se moramo zavedati, da ne vemo, kdaj bomo tudi mi potrebni pomoči širše družbene skupnosti!"
Tov. Boris Piletič, nastavlja-lec orodja v težki presemici:
, ,Z združevanjem sredstev solidarnostnih sobot opravljamo zelo veliko in koristno delo, ki je v pomoč prizadetim, vendar pri tem ne smemo pozabiti, da so te sobote pogosto v škodo naše delovne organizacije. Vzrok je v tem, ker se solidarnostnih sobot ne udeležujejo vsi delavci, zato delo nima pravega učinka. Prav bi bilo, ko bi vsi spoštovali samoupravno sprejete sklepe in se dela v solidarnostne namene udeleževali polnoštevilno.
Ob tem naj pripomnim, da pogrešam objavljanje bolj podrobnih podatkov o tem, za kaj in v katere namene vse se uporabljajo tako zbrana sredstva."
(nadaljevanje na nasl. strani)
Intervencijski avtomobil za vlečno službo si znova utira pot na jugoslovanske ceste
(nadaljevanje s prejšnje strani)
TUDIPOLPROLETAREC
MORA SODELOVATI!
Tov. Anton Kralj, preddelavec na montaži R 4 in predsednik OOS v tem sektorju:
„Če bi delo v solidarnostne namene potekalo normalno, bi bilo nekaj koristi tudi za delovno organizacijo, saj bi tako laže izpolnili zastavljene plane. Tako pa se dogaja, da je udeležba delavcev na solidarnostnih sobotah manjša, zaradi česar proizvodnja ne more normalno potekati in izguba je tu. Ob tem se ponovno odpira že star, a še ne rešen problem polproletarcev, ki nikakor ne morejo uskladiti domače kmetijske dejavnosti z delom v tovarni, ki v današnjih pogojih gospodarjenja zahteva celega človeka.
Mislim, da so za reševanje tega problema kazni zelo neprimerne, zato pa bi morali več pozornosti posvetiti pripravi dela z ljudmi za solidarnostno delo: toda pogosto zadostuje že samo lepa beseda.11
„KOLEKTIV BO TAKE IZJEME IZLOČIL"
Tov. Božo Kočevar, direktor tovarne avtomobilov:
„Na vseh samoupravnih ravneh smo se dogovorili, da bomo solidarnostno pomagali ljudem v nesreči, izgradnji družbeno potrebnih in komunalnih objektov (šole, dijaški domovi, mostovi, ceste). Tako se je tudi naš kolektiv vključil v solidarnostne akcije.
V tovarni avtomobilov se večina članov zaveda tega in se
SVET SE MORA SPREMENITI
„Kakor sem se kot komunist opredelil za tisto, za kar se borim vse življenje, tako sem bil odločen, da se borim za to, daj bi se človeštvo drugače organiziralo. Bil sem globoko prepričan, da se mora svet spremeniti in da se ne moremo sprijazniti s tako nepravičnimi odnosi."
TITO
Toliko smo prispevali letos	
Za Kanižarico:	
1. TOZD Črnomelj	58.427,00 din
TOZD Podgorje	23.187,15 din
TOZD TA + Suhor	170.007,90 din
TOZD Commerce	32.046,75 din
TOZD Razvojni inštitut	10.949,25 din
TOZD Mirna	62.894,75 din
DS OSS	62.847,00 din
	622.356,80 din
Za Posočje:	
2. TOZD TA + Suhor	370.058,90 din
TOZD Črnomelj	56.332,15 din
TOZD Podgorje	20.498,25 din
TOZD Mirna	60.519,25 din
TOZD Razvojni inštitut	10.787,30 din
TOZD Commerce	30.873,25 din
DS OSS	61.745,20 din
	610.816,80 din
Za solidarnost po republiški uredbi:	
3. TOZD Črnomelj	56.958,55 din
TOZD Brežice	55.001,75 din
TOZD Mirna	71.675,95 din
TOZD TA + Suhor	581.550,65 din
TOZD Podgorje	22.756,10 din
TOZD Commefce	61.482,05 din
TOZD Razvojni inštitut	11.758,65 din 921.359,75 din
Podatki za zadnjo solidarnostno soboto še niso obraču-	
nani.	
udeležuje solidarnostnih akcij. Vendar pa je med nami tudi nekaj takih, ki jim nesreča drugih ni mar. Tudi te delavce bo potrebno prepričati v to, daje solidarnost temeljna vrednota socialistične samoupravne družbe, zato ne moremo dopustiti, da bi pri nas prihajalo do odklonov oziroma neuspelih akcij. S takšnimi delavci bomo morali v bodoče še več delati.
Zato je glavna naloga družbe-no-političnih organizacij in ne nazadnje vseh dobronamernih članov našega kolektiva, da delujemo v naslednjem obdobju tako, da začne tudi teh nekaj članov pravilno gledati na solidarnost in da se bodo udeleževali takih akcij. Vsi tisti, ki dejansko niso za tako usmeritev, pa bodo morali spozati, da ne ravnajo prav in da jih bo kolektiv izločil, če se ne bodo pridružili ostalim članom.11
Tudi delavci v proizvodnji prikolic se udeležujejo dela ob prostih sobotah. Veliko je med njimi takšnih, ki vedo kaj pomeni pomoč tistemu, ki ga je doletela nesreča.
V vodstvu proizvodnje prikolic pravijo, da vlagajo velike napore za nemoteno delo ob soli-darnostnih sobotah. Delavci prihajajo na delo, veliko pa se jih med njimi najde, ki delo predčasno zapuste. Vprašamo se, v čem vidijo takšni ljudje solidarnost, kakšen je njihov prispe-
vek? Prav gotovo nikakršen, delovni organizaciji pa se s tem povzroča še velika škoda!
Zato smo tudi v proizvodnji prikolic vprašali za mnenje ne-. katere delavce, kje je vzrok za takšno neodgovorno delo posameznikov.
„TA NA DOPUST,
ONI NA BOLNIŠKO . . ."
DRAGO PLANTAN, oddelek za obijanje:
„Udeležil sem se dela na vseh solidarnostnih sobotah, razen zadnje. Tedaj sem imel zelo važno delo doma in resnično nisem mogel priti. Zaprosil sem za dopust, vendar mi je bil odklonjen. Zato sem si ga vzel sam.
Zavedam se izrednega pomena solidarnosti, vendar pri nas tedaj mnogo ljudi manjka. Eni si vzame dopust, drugi bolniško in delo zaostane. Zakaj tako, ne vem.“
NADA AVGUŠTINĆIČ, delavka na obijanju:
„Vse solidarnostne sobote sem delala. Zadnje nisem delala, ker sem imela doma nujno delo. Tudi moje zdravstveno stanje ni najboljše, zato bi morali imeti do tega razumevanje. Slišim pa tudi, da naša pomoč ni najbolje uporabljena. O tem mi je neki človek pripovedoval prav danes.11
„SOLIDARNOSTNE SOBOTE BOLJE PRIPRAVITI!"
ALOJZ PETERLIN, sestava podov:
„Veliko delamo za solidarnostne namene, tako daje tega kar preveč. Precej nas ima delo tudi doma. Zato se za tako delo zelo težko odločamo. Eden izmed vzrokov, ki k temu prispeva je tudi ta, daje delo slabo organizirano. Delamo nekaj ur, potem pa vse zastane. Zato bi rekel, da moramo na delo priti vsi, če se zanj odločimo.11
ALOJZ GORENC, sestava:
„Pomen solidarnosti mi je popolnoma jasen. Da je solidarnostna pomoč potrebna, se zavedajo tudi drugi. Vendar ljudje kljub temu smatrajo, da je delo za solidarnostne namene na nek način prisilno; vzrok je slaba priprava na tako delo. Ni dovolj, da pride šef v četrtek k nam in nam reče: „V soboto solidarnostno delamo!11 Mislim, da bi moral biti pristop in obrazložitev popolnoma drugačna. Pri tem bi moral sodelovati tudi sindikat. In uspeh bi bil pri takem načinu veliko boljši.
Skrajni čas je, da v tem smislu nekaj naredimo tudi pri nas. Proizvodnja poteka po trakovih, pri takem načinu proizvodnje pa ne sme nihče manjkati, sicer proizvodnja popolnoma zastane, delovna organizacija pa trpi veliko izgubo.11
Naša skupna naloga je, da presodimo, kako smo delali in kje so vzroki za slab odziv za solidarnostno delo. Eden izmed vzrokov je ta, da delavcem ne povemo pravočasno, večkrat pa tudi ne znamo razložiti vsega o solidarnosti. Prav tako se ni nihče ukvarjal s tem, da bi tistim, ki se dela v solidarnostne namene ne udeležujejo povedal, koliko škode ima DO zaradi tega.
„BI DELALI,
CE BI . . .»
Ko se tako pogovarjamo in iščemo vzroke slabega dela ob solidarnostnih sobotah, ugotavljamo da bi delali, če bi.. .
Pri tem marsikdo med nami navaja vrsto posebnih vzrokov, ki so pripeljali do tega, da se solidarnostnega dela ne udeležujejo vsi delavci. Vprašanje je, če so ti vzroki pravi odgovor na to, zakaj se tega dela ne udeležujemo. Če se odločimo in dogovorimo za solidarnostno pomoč, za delo v solidarnostne namene, potem moramo naš dogovor spoštovati in vse obveznosti enotno in dosledno izpolnjevati.
Vozilo, na katerega čakajo mnogi: naš novi minibus
IM V - 2200 D MINIBUS
Na prospektu smo ob sliki novega avtomobila iz našega proizvodnega programa gospodarskih vozil zapisali:
„Kaj naredimo, ko mora ekipa ustanove ali podjetja na pot? Kaj naredimo, ko moramo skupino turistov odpeljati na letališče, železniško postajo, v hotel ali na izlet?
Za avtobus jih je premalo, za potniški avtomobil preveč! Na ta vsakodnevna vprašanja so odgovorili konstruktorji IMV z eno samo besedo — MINIBUS**.
Interes, ki so ga obiskovalci — bodoči kupci pokazali na pravkar minulem jesenskem Zagrebškem velesejmu za vozilo IMV-2200 D MINIBUS, je potrdil potrebo po takšnem vozilu in pravilnost odločitve IMV za razvoj in konstrukcijo ter vpeljavo serijske proizvodnje tega avtomobila.
IMV-2200 D MINIBUS je na zahtevnem testiranju pokazal odlične rezultate, saj je v izredno težavnih pogojih eksploatacije prevozil več kot deset tisoč kilometrov dolgo preizkušnjo brez vsakih okvar in nevšečnosti. Povedati je treba, da so tekle preizkušnje le delno na sodobnem asfaltnem cestišču; večji del poti je bil težko prevozen makadam in razmočen teren. Najtežje gorske strmine,
kamor se vozniki osebnih vozil le redko odpravijo zaradi strahu pred okvarami in nevšečnosti, ki jih taka pot zahteva, za velike avtobuse pa so takšne poti praktično neprehodne, je naš novi MINIBUS z Mercedes-Benz dizel motorjem dobesedno preplaval.
Dosedanji testi in izkušnje pričajo, da smo v proizvodnji gospodarskih vozil poleg že dobro znanih izvedb dobili še „mali-avtobus“, ki ga jugoslovanski trg išče in od njega tudi izredno veliko pričakuje.
Kljub vsem pohvalam in pozitivni oceni, ki šo jo za IMV-2200 D MINIBUS dali testni vozniki in predstavniki uporabnikov (avtomobil so namreč krajši čas testirale tudi razne avtoprevozniške gospodarske organizacije), se ne smemo zadovoljiti z dosedanjo kvaliteto. Odprto in kritično moramo oceniti „montažni finiš** tega avtomobila. Pri kontroli vozil, ki že redno prihajajo s traku, smo našli vrsto drobnih montažnih spodrsljajev, ki jih avtomobil te kategorije nikakor ne bi smel imeti!
Napake smo sicer odpravili v tovarniškem servisu, vendar je to delo zamudno in drago, saj to ni naloga servisa, ki je organi-
ziran za servisiranje in popravila vozil pri kupcih.
Prepričani smo, da bomo'z angažiranjem strokovnih služb, ki so odgovorne za kvaliteto in zanesljivost IMV proizvodov, odpravili omenjene pomanjkljivosti in tako opravičili odlično
oceno, ki jo je novi IMV 2200 D MINIBUS dobil na „Zagrebškem velesejmu**.
BRANKO ŠVAJGER SERVISNA SLUŽBA
Materialno odgovornost bomo zaostrili
Na zadnjih sejah delavskih svetov je bilo vprašanje materialne odgovornosti nenehno v ospredju, kar je v skladu z našimi prizadevanji pri iskanju notranjih razerv. Delegati so ugotovili, da evidentiranje povzročiteljev materialne škode ni dovolj. Posledica te ugotovitve je, da smo se v naši delovni organizaciji odločili zaostriti vprašanje materialne odgovornosti tako, da bo vsakdo, ki bo materialno škodo povzročil, le-to tudi povrnil. S tem ukrepom ne bomo prihranili samo tistega denarja, s katerim smo doslej porav-
navali te škode, temveč bomo z njim tudi poskušali J vplivati na vse tiste, ki nimajo jasne predstave o tem, koliko nas stane neodgovoren odnos do materiala.
Zaostrovanje materialne odgovornosti je povsem v skladu s sistemom delitve po delu, samo v obratnem smislu: več škode bodo posamezni delavci povzročili na materialu, bolj se jim bo to poznalo v tanjših kuvertah konec meseca! To pa bo dovolj tehten povod za vestno ravnanje z materialom, kar zdaj dostikrat pogrešamo.
O.
Bodoči učenci v gospodarstvu pri spoznavanju delovnega okolja v eni izmed proizvodnih dvoran IMV
Osnutek sindikalne liste
za 1977 v javni razpravi
V zadnji številki objavlja Delavska enotnost v prilogi Sindikat osnutek sindikalne liste. V njej so stališča sindikatov o nekaterih določilih, ki so predmet samoupravnih sporazumov dejavnosti in družbenih dogovorov za območja za leto *1977.
Sindikalna lista je skupen dogovor organizacij in organov sindikatov in Zveze sindikatov Slovenije. V njej so zapisana stališča o tistih vprašanjih, za katera si sindikati prizadevamo, da bi bila enotno urejena v družbenih dogovorih o razporejanju dohodka za območje, v samoupravnih sporazumih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke dejavnosti ter v samoupravnih splošnih aktih temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter delovnih skupnosti.
Organizacije sindikata na vseh ravneh se morajo zavzemati za uresničevanje določil sindikalne liste v mejah razpoložljivega dohodka.
Sindikalna lista nima neposredno pravne veljave. Stališča sindikalne liste postanejo obvezna za udeležence samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ko bodo — z zavzemanjem sindikalnih organizacij in drugih udeležencev samoupravnega sporazuma — postala sestavni del teh dveh aktov.
Oblikovanje ustreznega internega sistema delitve sredstev za
osebne dohodke terja od udeležencev samoupravnega sporazuma, da opredelijo nekatera skupna izhodišča za njegovo oblikovanje. Ustava in osnutek zakona o združenem delu govorita tudi o tem, da se delavčev osebni dohodek ravna po njegovem delovnem prispevku. Definicija pojma delovnega prispevka je povezana z vprašanjem, po kakšnih osnovah ugotavljamo in oblikujemo sredstva za osebne dohodke, to pa je odvisno od celotnega sistema osnov in meril pridobivanja in razporejanja dohodka.
Delovni prispevek je širok in celovit pojem, ki zajema kakovostne in količinske sestavine rezultatov dela. Prvi korak k uresničevanju delitve po delu je torej opredelitev, kako se odražajo njegovi učinki in kako jih je treba meriti.
Kakovostna sestava delovnega prispevka se zato odraža predvsem v stopnji sestavljenosti dela, strokovnosti in odgovornosti opravljanja dela in v zagotavljanju samoupravnih odnosov. Količinska sestavina delovnega prispevka pa se odraža zlasti v različnih oblikah ustvarjenih rezultatov dela v vsakokratnih delovnih razmerah, to je v učinkih večje produktivnosti, gospodarnosti, kakovosti in smotrnosti uporabe sredstev in predmetov dela, v ustvarjanju družbene akumulacije in v bolj-
šem zadovoljevanju različnih družbenih potreb.
Tesna medsebojna povezanost in odvisnost kakovostnih in količinskih sestavin delovnega prispevka terja od nas celovit pristop k oblikovanju sistema delitve sredstev za osebne dohodke po delu in rezultatih dela. Z razširi tvijo sindikalne liste v 1., 2. in 4. točki si v sindikatih prizadevamo oblikovati takšna splošna izhodišča, ki bodo udeležencem sporazumevanja pomenila spodbudo za doslednejše uresničevanje tega načela.
V sindikalni listi za leto 1977 ‘ bomo poleg predlaganih sprememb in dopolnitev spremenili tudi zneske, in to na osnovi ocene gibanj osebnih dohodkov in materialnih izdatkov za leto 1976. Ker teh ocen še ne poznamo, zneskov v osnutku ne spreminjamo, ampak bomo to storili pozneje, v predlogu sindikalne liste. Ob tem se predlaga, da višine zneskov za deljen delovni čas, kilometrino in nagrade ob delovnih jubilejih ostanejo nespremenjene. Na osnovi analize o uresničevanju sindikalne liste v letu 1975 se namreč ugotavlja, da skoraj polovica udeležencev ni uspela uresničiti tega dodatka in nagrade v dogovorjeni višini. Zato sindikati menijo, da valorizacija v letu 1977 ne bi bila utemeljena. Kilometrina ostaja nespremenjena zato, ker se cena bencina ni zvi-
šala; če bi se med letom zvišala, bo kilometrina valorizirana med letom.
Sindikalno listo dajemo z objavo v Delavski enotnosti v javno razpravo, ne da bi čakali na ocene gibanja osebnih dohodkov in materialnih stroškov za leto 1976. Te ocene bodo pripravljene šele ob koncu leta in čakanje nanje bi povzročilo zamudo v javni razpravi in pri sprejetju sindikalne liste. Sindikati predlagajo, da razprava o osnutku sindikalne liste za leto 1977 poteka takole:
-	do 20. novembra 1976 — v osnovnih organizacijah in v občinskih odborih sindikata, razpravo pa bodo koordinirali in usklajevali občinski sveti Zveze sindikatov Slovenije;
-	občinski odbori sindikata bodo posredovali pripombe ustreznim republiškim odborom sindikata;
-	republiški odbori sindikatov bodo razpravo sklenili do konca novembra 1976 leta in pripombe, sprejete na svojem organu, posredovali odboru sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki bo na osnovi pripomb oblikoval predlog sindikalne liste za leto 1977 in ga posredoval v sprejem republiškemu svetu Zveze sindikatov Slovenije v prvi polovici letošnjega decembra.
Servis v novih prostorih
Letošnjo pomlad je servis IMV v Novem mestu dobil nove delovne prostore. 0 tem veselem dogodku, tako za delavce servisa kot za uporabnike njegovih storitev, smo pisali že v eni
predhodnih številk. Zapisali smo tudi, da je servis s preselitvijo dobil znatno boljše pogoje za delo. Vendar moramo poudariti, da morajo strokovni kadri servisa izvesti ukrepe, da bo
Novo v IMV servisih
Naprava za branje mikro filmov je pomembna pridobitev naše servisne službe: sodobnost in priročnost sta njeni glavni odliki
Vzporedno z izpopolnjevanjem in modernizacijo avtomobilov se posodobljajo tudi vsa pomožna sredstva zanje. Tako je servisna služba v avgustu 1976 nabavila projektorje za čitanje mikrofilmov.
Mikrofilmi v celoti nadomeščajo zastareli sistem katalogov za razervne dele. Že sama primerjava filma dimenzije 150 x 188 mm s katalogom, ki obsega preko 400 strani, dovolj zgovorno priča o sodobnosti in priročnosti novo uvedenega sistema.
Prodajni oddelek za rezervne dele v Novem mestu m vse IMV poslovalnice rezervnih delov že uporabljajo mikročital-ce, medtem ko je organizacija novega sistema za IMV servise
v tekU'	STANE SLAPNIČAR
servisna služba
servis opravljal tiste naloge, zaradi katerih je bil ustanovljen.
Servis je kadrovsko specializiran za vse modele vozil Renault. Drugi del delovnih prostorov se mora organizirati za servisne storitve na gospodarskih vozilih, avtomobilskih prikolicah in osebnih avtomobilih Austin, vse skupaj pa mora biti organizirano tako, da bodo strokovni kadri drugih IMV servisov lahko posnemali njegovo organizacijo in potek vseh opravil od sprejema avtomobila v servisno delavnico do izročitve popravljenega izdelka naročniku.
IMV servis mora čimprej zapolniti,na novo pridobljena delovna mesta in zaključiti organizacijske ukrepe, ki bodo zagotovili polno izkoriščenost prostorskih zmogljivosti, boljše servisne storitve, večji vpliv strokovnega kadra in popolnejšo specializacijo, ker bo le pod temi pogoji možno pričakovati boljše nagrajevanje po delu, večje zadovoljstvo zaposlenih, boljšo kakovost in cenejše usluge.
Ko bodo doseženi ti pogoji, se bodo delavci servisa lahko organizirali v TOZD, kar je njihova dolgoletna želja, ki se ob vztrajnem delu strokovnih kadrov počasi, a zanesljivo uresničuje.
podama izraba materiala ie pomemben prispevek za izboljšanje naše osebne in družbene ravni! Mislimo na to pri slehernem delu v vsaki organizaciji združenega dela, kajti ni mesta, kjer bi kdorkoli med nami mogel trditi, da se pri delu ne more nič več prihraniti!
POROČILA IZ TOZDOV
Črnomelj: proizvodne plane mo= ramo doseči!
Vsi člani sindikalne organizacije IMV TOZD Tovarne opreme Črnomelj in Semič smo se na zborih delovnih ljudi pridružili številnim delovnim kolektivom širom po Jugoslaviji in protestirali proti nerazumljivim ukrepom avstrijske vlade glede jugoslovanske manjšine in njenih pravic v Avstriji. Sestavili smo pismo, ki smo ga poslali konzulatu v Ljubljani, v katerem smo nazorno izrazili ogorčenost proti avstrijski vladi ter kršitvi 7. člena državne pogodbe.
Na zborih smo se pogovorili tudi o razvojnem programi IMV. naše TOZD, pregledali uspeh polletnega obračuna in se dotaknili vprašanja o stanju TOZD Brežice.
Zavedamo se nalog, ki nas čakajo v II. polletju 1976, zavedamo se tudi, da lahko največ prihranimo v materialu, za katerega porabimo največ sredstev in se ga da ob pravilnem, racionalnem izkoriščanju maksimalno uporabiti. To pa je tudi nujnost za uspešno poslovanje vsakega podjetja oz. delovne organizacije. V razvojnem programu imamo predvideno investicijo - gradnjo novih obratnih prostorov, brez katerih si naše bodočnosti ne predstavljamo, saj je delo v tako utesnjenih prostorih ob tempu proizvodnega plana, ki se veča iz meseca v mesec, nemogoče.
V okviru razvojnega programa smo se pogovorili tudi o osebnih dohodldh. Mnenje kolektiva je bilo, da se OD ob vsakodnevni podražitvi življenjskih stroškov premajhni, vendar se hkrati tudi zavedamo, da bomo morali za dvig OD vložiti vse » svoje moči za dosego proizvodnega plana.
POLITIČNE ORGANIZACIJE
^SEJEM
V
D
Q
Ll
C
3
t
3
>
c
t
a
u
t
n
u
o
u
Predsednik zveznega izvršnega sveta, tov. Đemal Bijedič, je
10.	septembra odprl eno največjih svetovnih gospodarskih manifestacij — jesenski mednarodni Zagrebški velesejem ’76.
Letošnja prireditev je minila v praznovanju dveh jubilejev — petinšestdesete obletnice Zagrebškega velesejma in dvajsete obletnice preselitve Zagrebškega velesejma na desno obalo Save. Pokrovitelj obeh jubilejev je bil predsednik republike Josip Broz — Tito.
Sejem je bil odprt 10 dni. Na površini 285.000 m2 so raz-stavijalci iz oseminpetdesetih držav in Jugoslavije razstavili okoli 300.000 eksponatov, ki si jih je ogledalo poldrugi milijon obiskovalcev, ter okoli 100.000 poslovnih ljudi iz 80 držav. Zaradi rekordnega števila tujih razstavljalcev in držav v razvoju, kakor tudi skupinskih razstav in ob predstavitvi celotnega jugoslovanskega gospodarstva, je bila ta prireditev pravo svetovno poslovno središče.
Na tej jubilejni gospodarski razstavi je sodelovala tudi naša delovna organizacija, letos na povečanem razstavnem prostoru. Pridobili smo dodatni razstavni prostor, saj je naš dosedanji prostor za oelotni proizvodni program že premajhen. Na tako povečanem razstavnem prostoru smo razstavljali:
—	gospodarska vozila IMV — 1600 BR in IMV - 2200 D v vseh standardnih in specialnih izvedbah;
—	osebne avtomobile IMV— RENAULT 4 TL in IMV - RENAULT 4 TL „Special“ z izvedenkami za posebne namene: vozila za hišne obiske .zdravnikov, patrolno vozilo za organe milice, vozilo za mestni PTT promet, spremljevalno cestno vozilo in druga vozila. Domači proizvodni program sta dopolnili dve vozili RENAULT 14 TL in s tem doživeli premiero na jugoslovanskem trgu.
—	Kompleten program IMV - ADRIA prikolic v izvedbah „Caravan Turist1* in ,,Export“.
— Program servisne opreme iz lastne proizvodnje in licenčnih partnerjev.
Ko smo že omenili premiero vozila RENAULT. 14 TL, ne smemo pozabiti na premiero lastnih vozil in sicer:
a)	kompleten program vozil IMV- 1600 BR,
b)	IMV - 2200 D MINIBUS z 11 + 1 ali 8+1 sedeži,
c)	IMV - RENAULT 4 TL „Special** z novimi tehničnimi kvalitetami.
Poseben napredek pri programu gospodarskih vozil predstavljajo nekatere nove barve, ki so jih obiskovalci ugodno sprejeli in bodo razbile dosedanjo uniformiranost sive barve.
Uspeha pri izdelavi in razstavi novih modelov bi bili lahko bolj veseli, če bi sposobnosti za hitro osvajanje novih modelov sledila tudi višja stopnja tehnološke obdelave in s tem evropski nivo kvalitete; Površnost karoserijske proizvodnje in montaže še vedno zamegljuje uspehe tehničnih izboljšav. Ni dovolj, da izdelamo vozilo in ga evidentiramo kot izgotovljen proizvod, ne zanima pa nas njegova končna kvaliteta. Enaka ugotovitev velja tudi za prikolice, zato je zadnji čas, da damo večji pomen kontroli kyalitete in bolj osamosvojimo to službo.
Veliko poslovnih gostov se je zelo pohvalno izrazilo o naših izdelkih, vendar tudi opozorilo na nekatere pomanjkljivosti pri izdelavi karoserij, in končni montaži.
Na sejmu niso bile sklenjene pomembnejše pogodbe, saj jih
sklepajo poslovalnice IMV po vsej državi vsak dan in lahko trdimo tudi skoraj za vse proizvode, ki so bili razstavljeni.
Namen razstave je bil dosežen že s tem, da smo širokemu krogu obiskovalcev predstavili kompleten proizvodni program, iz katerega lahko že takoj dobavljamo vse proizvode razen osebnih avtomobilov RENAULT 14 TL in nekatere manj pomembne izdelke iz programa servisne opreme.
Proizvodnjo vozil IMV — RENAULT 4 TL „Special** imamo že razprodano za daljše obdobje, vendar bo predstavitev novega vozila še povečala povpraševanje, saj so novosti za kupca zanimive in koristne. To vozilo na domačem tržišču nima resnega konkurenta, zato se bo proizvodnja morala potruditi, da bo lahko sledila povpraševanju.
Predstavniki organizacij združenega dela so pokazali velik interes za nakup prikolic, katere bi uporabljali za organiziranje čitniških naselij v avto-campih za svoje delavce ali tuje goste. Za ponudbo prikolic je bilo izdanih pribl. 5.000 prospektov, ponudb in cenikov,
kar dokazuje, da se moramo pravočasno pripraviti za proizvodnjo in plasman na domačem trgu. V preteklih letih je bil domači trg nekoliko odrinjen na stranski tir in so domači kupci lahko kupovali in prevzemali prikolice šele sredi glavne turistične sezone, če ne celo na njenem koncu.
Povpraševanje po servisni opremi lastne proizvodnje in zastopniškega programa je tako veliko, da moramo v najkrajšem času organizirati poseben sektor, ki bo lahko ustvaril veliko realizacijo in dosegel tudi dober ekonomski razultat
V	celoti vzeto ni bojazni niti nevarnosti za plasman naših proizvodov, vendar se moramo vsi skupaj potruditi, da dosežemo pri vsakodnevnem delu večjo produktivnost in boljš&kva-liteto.
V	vseh pogledih lahko zatrdimo, da smo z razstavo na Zagrebškem velesejmu upravičeno zadovoljni, saj smo z njo dosegli predvidene cilje, spodbuda pa nam je lahko tudi diploma Zagrebškega velesejma za najlepše urejen razstavni prostor na tej mednarodni gospodarski prireditvi.
KAREL VARDI JAN
Delavci vseh tozdov IMV
smo se srečali na Gorjancih
št
Zmagovita ekipa šaljivo-športnih iger ob letošnjem srečanju pri Miklavžu: Jože Stefanič, Alojz Kralj Anton Dušak, Matija Plut, Anton Konca in Stane Judnič
Pri Miklavžu na Gorjancih je bilo 22. julija, ob dnevu vstaje slovenskega naroda, srečanje delavcev vseh temeljnih organizacij združenega dela delovne organizacije IMV. Bržkone je srečanje časovno sorazmerno odmaknjeno, zato mogoče niti ne bi sodilo na.strani našega glasila, ki kljub vsem težavam skuša biti aktualno, vendar zaradi svojega pomena zasluži, da objavimo v njem vsaj kratko poročilo. Dan vstaje slovenskega naroda bo namreč tudi dan IMV, srečanja delavcev IMV na ta dan pa bodo postala tradicionalna, zato bi bilo napak, če poročilo o prvem srečanju ne bi našlo prostor v Kurirju.
Srečanje je začel Jože Turk, predsednik sindikalne konference DOZS v IMV. V kratkem govoru je pozdravil vse navzoče in predložil, da ta srečanja postanejo tradicionalna in da jih organiziramo vsako leto. Poten! so govorili predstavniki sindikata iz posameznih TOZD, podprli predlog in izrazili željo, da dan vstaje slovenskega ljudstva tudi v bodoče proslavijo pri Miklavžu.
Navzoče je pozdravil tudi generalni direktor IMV Jurij Le-vičnik. Poudaril je zgodovinski pomen tega praznika, ko je v Sloveniji prvič počila partizanska puška in dvignila slovenski narod v boj proti sovražniku ter v boj za novo socialistično
družbo. Odraz hotenj nove socialistične družbe je danes nagel vzpon tovarne, ki je zrasla iz skupine 34 delavcev v največjo delovno organizacijo na Dolenjskem. Pomen tovarne je prerasel meje dolenjske regije in ima vse večji delež v slovenskem go-
spodarstvu. Poudaril je še, dasi bodo prizadevali za boljši družbeni in individualni standard zaposlenih in da bodo kmalu povečali osebne dohodke.
Kljub neugodnemu vremenu je bilo razpoloženje zelo dobro. Posebej se je dvignilo ob šalji-
vem športnem tekmovanju v prenašanju kozarcev, napolnjenih z vodo z ene na drugo mizo, teku v vrečah, vodenju samokolnice in vlečenju vrvi. Najbolje so se odrezali tekmovalci iz obrata Semič, ki so razen v vlečenju vrvi, zmagali v vseh disciplinah. Ekipa TOZD Tovarne opreme Mirna je bila napre-magljiva prav v tej disciplini. Uvrstitev ekip iz vseh disciplin je bila naslednja: .
1.	mesto ekipa obrata Semič z 31,5 točkami,
2.	mesto ekipa TO® Tovarna opreme Mirna z 29 točkami,
3.	mesto ekipa TOZD Tovarne avtomobilov z 20,5 točkami,
4.	mesto ekipa TOZD Tovarna Podgorje Šentjernej s 17 točkami in
5.	mesto ekipa Tovarne prikolic Novo mesto s 15 točkami.
Prvouvrščene ekipe v posameznih in iz vseh disciplin so prejele diplome. Tekmovalci zmagovite ekipe obrata Semič so dobili še posebno nagrado — po par kranjskih klobas in tri Utre vina, kot nadomestilo za „potrošene kalorije".
Srečanja se je kljub oblačnemu in občasno deževnemu vremenu udeležilo okrog 4000 delavcev z družinami in ostaUh občanov z območja Gorjancev.
IVAN TOVŠAK

Pri Miklavžu na Gorjancih je bila 11. septembra velika proslava 30-letnice AMD Novo mesto in organizacij ljudske tehnike v novomeški občini Ob tej priložnosti so dobili člani AMD, ki so v društvu od osvoboditve dahe, pismena priznanja. Od leve proti desni: Slavko More, naš dolgoletni sodelavec Ignac Pavlin, Boris Kos, Rudi Berger, Adolf Mavrovič in Tone Petrič
iz disciplinske...
Odbor za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti je izrekel ukrep o prenehanju lastnosti delavcev v združenem delu:
1.	POVŠE FRANCU (1933), NK delavcu TOZD tovarna avtomobilov, ker je neopravičeno izostajal z dela in je na delo prihajal vinjen. .
2.	TOMAŽIN ALOJZU (1943), KV pleskarju v TOZD tovarna avtomobilov, ker je odklonil delo na delovnem mestu brizgalec I.
3.	POTOČAR MARTINU (1951), priučenemu ključavničarju v TOZD tovarni avtomobilov, ker je večkrat neopravičeno izostal z dela in večkrat zapustil delovno mesto ter s tem motil potek proizvodnje. Lastnost delavca v združenem delu mu preneha s pravnomočnostjo tega sklepa.
4. PODLOGAR KONRADU (1942), NK delavcu v tozd tovarna avtomobilov, ker je pod vplivom alkohola razmetaval orodje in napadel vratarja. Lastnost delavca v združenem delu mu preneha s pravnomočnostjo sklepa.
5.	LUKŠE JANEZU (1959), delavcu na priučitvi v TOZD tovarna prikolic, ker je neopravičeno izostal z dela in se večkrat nedisciplinirano vedel. Ukrep je izrečen pogojno za dobo 6 me-secev.
6.	VUKOVIČ BRANKU (1955), NK delavcu v TOZD tovarna avtomobilov, ker si je prilastil brizgalno pištolo. Ukrep je izrečen pogojno za dobo 6 me-secev.
7.	’ JERALIC JANEZU (1946), NK delavcu v TOZD tovarna avtomobilov, ker je izostal z dela in ni izvrševal nalog. Ukrep je izrečen pogojno za dobo 6 mesecev.
8.	ERJAVEC FRANCU (1942), KV avtokleparju v TOZD tovarna avtomobilov, ker je neodgovorno ravnal z materialom. Ukrep je izrečen pogojno za dobo enega leta.
9.	KARAŠ MIROSLAVU (1956), NK delavcu v TOZD tovarna avtomobilov, ker je bil 24. 5. letos na delovnem mestu pod vplivom alkohola. Ukrep je izrečen pogojno za dobo enega leta.
10.	MAGOVEC NIKOLI (1956), NK delavcu v TOZD tovarna avtomobilov, zaradi neopravičenega izostanka z dela in večkratnega zapuščanja delovnega mesta ter neizpolnjevanja delovnih nalog. Ukrep je
Na delavskih svetih je bilo sklenjeno, da od sedaj naprej redno objavljamo vse, kar se bo dogajalo na sejah odbora za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti. Tudi to je prispevek k večji informiranosti članov našega delovnega kolektiva. Imena kršilcev delovnih dolžnosti, objavljena v glasilu Kurir, bodo tako postala znana večjemu krogu zaposlenih. Do sedaj smo imena objavljali na oglasnih deskah, kjer pa se niso dolgo zadržala, še posebej, ker niso bila v ugled kršilcem. V Kurirju bo „spomin" nanje nekoliko trajnejši.
izrečen pogojno za dobo 6 me-	RAMUTA FRANCU
secev.,	(1958), delavcu na priučitvi v
Priprava kovinskih površin za lakiranje zahteva vesten in discipliniran potek dela: vsaka najmanjša malomarnost se nam pri tem maščuje, posledice pa se pokažejo prej ali slej. Izda jih rja in odpadanje laka — slabo spričevalo površnosti nekaterih naših delavcev!
TOZD tovarna avtomobilov, zaradi neopravičenega izostanka z dela in večkratnega zapuščanja delovnega mesta. Ukrep je izrečen pogojno za dobo 6 mesecev.
32 JAVNIH OPOMINOV
Odbor za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti je izrekel JAVNI OPOMIN:
1.	PUST ŠTEFANU (1952), NK delavcu v karosernici, ker je
•v času bolniškega staleža doma kuhal žganje.
2.	SAJE FRANCU (1937), NK delavcu v karosernici, ker prihaja vinjen na delo in delovno mesto nedovoljeno zapušča.
3.	CAVlC PETRU (1937), NK delavcu v skladišču 0061, ker je prišel na delo pod vplivom alkohola ter neopravičeno izostajal.
4.	MALIC ILIJU (1939), NK delavcu na montaži dostavnih vozil, ker je s črno tesnilno maso „barval" svoje sodelavke.
5.	KUPLENIK MARJAN (1958), delavcu na priučitvi, ker je v času bolniškega staleža doma delal.
6.	TRLEP ALOJZU (1954), priučenemu delavcu, ker ga 24.
6.	1976 ob kontroli bolnikov ni bilo na domu.
7.	FERKOLJ ALOJZU (1946), NK delavcu v tovarni avtomobilov, ker ga kontrolor bolnikov ni dobil doma v času bolniškega staleža.
8.	ANDREJČIČ JOŽETU (1934), transportnemu delavcu v karosernici, ker je v času dela zapustil delovno mesto in šel popivat.
9.	ADLEŠIC POLDETU (1953), TV mehaniku na montaži R—4, ker je v času dela posedal v garderobi in bral romane.
10.	SAJOVIC MILANU (1951), delavcu v tovarni avtomobilov, ker ga v času bolniškega staleža ni bilo doma.
11.	FRANKO ALOJZU (1932), NK delavcu v oddelku OPPA, ker prihaja na delo pod vplivom alkohola.
12.	ROLIH IVANU (1943), PK varilcu, ker ga v času bolniške ni bilo doma.
13.	KIŠAK STJEPANU (1946), NK delavcu, ker ne-
I opravičeno izostaja z dela in svoje izostanke ne opravičuje.
14.	PAVŠIČ FRANĆU (1956), NK delavcu, ker je predčasno prenehal z delom in se polastil tuje imovine.
iz disciplinske...
15.	LUKŠE LUDVIK (1934), NK delavcu, ker je na delovno mesto prinesel alkohol in se ob vrnitvi z dela nedostojno vedel do vratarja.
16.	BRAJER JOŽETU (1951), NK delavcu, ker neopravičeno izostaja z dela.
17.	SAJE ALOJZU (1954), viličaristu, ker je skupaj z Dvoj-movič Jožetom in Dragman Antonom nepravilno razkladal preme od prikolice.
18.	DVOJMOČ JOŽETU (1956), NK delavcu, ker je malomarno opravljal svoje delo.
19.	DRAGMAN ANTONU (1955), NK delavcu, ker je malomarno opravljal svoje delo.
20.	BASAR	FRANJU
(1931), KV mizarju, ker je predčasno zapustil delovno mesto in si prilastil kolobar lepilnega traku in večje število žebljičkov:.
21.	GAJIČ	MIRANU
(1957), NK delavcu, ker je izostal z dela in svojega izostanka ni opravi čiL
22.	JAKlC ANKICI (1957), NK delavki, ker je izostala z dela in svojega izostanka ni opravičila.
23.	CIMERMANClC FANIKI (1953), NK delavki v oddelku lakirnica, ker je udarila sodelavko ŠKRBEC Jožefo z jekleno kolesno kapo, tako da je morala Škrbčeva iskati zdravniško pomoč.
24.	ŠKRBEC JOŽEFA (1946), NK delavki, ker sta s sodelavko medsebojno „obra-čunavali".
25.	DULC JOŽETU (1937), NK delavcuv oddelku lakirnica, ker je brez izhodnice odšel v trgovino in ob vrnitvi prinesel v
oddelek tri steklenice vina.
26.	ŠRIBAR	MILANU
(1959),	delavcu na	priučitvi v
lahko presernici, ker je ostal doma in svojega izostanka ni opravičil.
27.	PAVLIN	VLADU
(1946), PK delavcu v kontroli kvalitete, ker ni upošteval navodil predpostavljenega.
28.	NOVAK STANETU (1932), NK delavcu v oddelku presernica, ker je prišel na delo pod močnim vplivom alkohola.
29.	KOKALJ	JOŽETU
(1953), NK delavcu na delu v lahko presernici, ker je neopravičeno izostal z dela in svojega izostanka ni opravičil.
30.	JAGONIC VLADU (1947), NK delavcu v oddelku skladišče 0061/62, ker prihaja na delo pod vplivom alkohola in ker je neopravičeno izostajal z dela.
31.	LOKAR MARJANU (1954), NK delavcu v lakirnici, ker je brez izhodnice odšel iz tovarne in ob vrnitvi prinesel dva litra vina.
32.	RAJK MARTINU (1951), NK delavcu v oddelku lakirnica, ker je omogočil delav-
cu, da je kršil delovne dolžno-s"
TUDI OPOMIN JE VZGOJNA KAZEN
Odbor za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti je izdal OPOMIN:
1.	MIKLAVČIČ ANTONU (1941), NK delavcu vkaroserni-ci, ker je povzročal zastoj v proizvodnji in ne upošteva navodil ter prihaja na delo z zamudo.
2.	LENARČIČ	SLAVKU
(1945), preddelavcu v tovarni prikolic, ker se je nedostojno in nemoralno vedel do svoje delav-kc.
’ '3.	ŽABKAR	ALOJZU
(1953),	NK delavcu,	ker je ne-
opravičeno izostal z dela in svojega izostanka ni opravičil.
4.	KOCJAN	POLDETU
(1931), NK delavcu, ker je izostal z dela in svojega izostanka ni opravičil.
5.	CULIG IVASTU (1952), NK delavcu, ker je izostal z dela in svojega izostanka ni opravičil.
6.	KASTELIC JOŽETU (1950), NK delavcu, ker je iz-
ostal z dela in svojega izostanka ni opravičil.
7.	DIVJAK JOŽETU (1947), NK delavcu, ker je izostal z dela in svojega izostanka ni opravičil.
8.	TURK JERNEJU (1942), NK delavcu, ker je izostal z dela in svojega izostanka ni opravičil.
9.	ZORE STANKU (1949), NK delavcu, ker je izostal z dela in svojega izostanka ni opravičil.
10.	VIDMAR JOŽETU (1925), NK delavcu, ker je izostal z dela in svojega izostanka ni opravičil.
11.	JUNKAR FRANCU (1948), KV mizarju, ker je iz-ostal z dela in svojega izostanka ni opravičil.
12.	KLOBUC/R JOŽETU (1950), PK mizarju, ker je izostal z dela in svojega izostanka ni opravičil.
13.	RAZBELJ IVANU (1951), NK delavcu, ker je izostal z dela in svojega izostanka ni opravičil.
14.	PLUT DRAGU (1954), NK delavcu, ker je izostal z dela in svojega izostanka ni opravičil.
15.	ŠKREBLJIN MIROSLAVU (1952), ker je izostal z dela in svojega izostanka ni opravičil.
Tokrat objavljamo malo obsežnejši spisek kršilcev. Od sedaj naprej bomo v našem glasilu sproti objavljali poročila odbora za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti. Prepričani smo, da v prihodnji številki ne bo na seznamu toliko imen.
j Samo obratna ambulanta!
Delavski sveti so na zadnjih sejah sprejeli sklep, da je za odrejanje bolniškega staleža pristojna samo naša obratna ambulanta. Zaradi tega bomo delavci, ki smo zaposleni v Novem mestu, dobili nadomestilo osebnega dohodka samo na podlagi nakazila, ki ga bo izdala obratna ambulanta DO IMV v Novem mestu.
SLUŽBA ZA INFORMIRANJE
mladih, ki se želijo izučiti poklica
Stran 11
Eleganca, praktičnost, udobnost - in ne nazadnje ustrezna cena, seveda, so naše „vstopnice4* na zahtevni zapadni trg, kjer v pravem pomenu besede „osvajamo44 tržišče in razvajene lcupce, ki vedo, kam bodo naložili svoj denar. Na sliki: ena izmed razstav v Franciji
ADRIA osvaja Francijo
Gospodarski vestnik, slovenska revija za vprašanja gospodarstva, objavlja v eni izmed zadnjih številk članek o plasmaju naših prikolic Adria na francoskem tržišču. Ker je članek za našo DO izredno zanimiv, ga v celoti pona-tiskujemo.
Jugoslovanske prikolice na tretjem mestu
Sedemdeseta leta so prinesla v Francijo razcvet premišljenega potovalnega turizma, na zunaj prikazanega v obliki večje ali manjše hišice na kolesih, ki jo avtomobil neutrudno vlači za seboj - po domačih in tujih cestah. Kot je bilo mogoče zvedeti na XI. razstavi avtomobilskih turističnih prikolic v bližini letališča Le Bourget, bo v Franciji do konca leta okoli 660.000 registriranih prikolic (če pa prištejemo še manjše prikolice — zložljive, ki jih ne gre zamenjati s „šotorom na kolesih44, ki tehtajo manj kot 500 kilogramov in ki jih v Franciji ni treba regi-
strirati, potem je treba ta turistični vozni park povečati za 20 do 25 odstotkov). Pravi vzpon se je začel leta 1970, ko so v Franciji kupili in registrirali
52.000	prikolic, leto kasneje 58.620, v letu 1973 jih je bilo na novo registriranih 68.620, vrhunec pa je bil dosežen leta 1974, ko so registrirali 77.900 prikolic. Lani je prodaja rahlo padla na 74.600 prikolic, za letos pa predvidevajo 11-odstot-no povečanje, torej prodajo kakšnih 80.000 prikolic.
Proizvajalci se naglo prilagajajo novim željam kupcev, tako
da dandanes vse uspešneje prodajajo lahke prikolice, ki tehtajo 750 kilogramov, pa so vendar dolge okoli štiri metre, njihova cena se giblje med 7.000 franki (najbolj preproste) in 21.000 franki (najbolj luksuzne in opremljene tudi za zimo).
Razen tega je opaziti še dve veliki tendenci potrošnikov, ki pa se še nista tako jasno izrazili, da bi se odločno pokazala zmaga ene izmed njiju. Gre za nekakšno nadomestilo za počitniško hišico. Druga ideja je tako imenovana „camping car“ ali „motor home44, se pravi vozilo, ki je hkrati avtomobil in prikolica. Zanj so najbolj ogreti Američani, ki imajo že 400.000 primerkov, potem Britanci (60.000), Francozi pa še zelo malo (1.500). Ovira je namreč cena: 40.000 do 120.000 frankov.
Jugoslovan, ki se vozi po francoskih cestah, lahko velikokrat s ponosom prebere napis „Adria41 na ograjah velikanskih
«‘ *■ * »> •'
parkirnih prostorov, kjer prodajajo avtomobilske prikolice. Velikokrat je mogoče v revijah videti reklame za novomeške izdelke, pa tudi v avtomobilističnih revijah pogostokrat izidejo testi, kjer so ocene med najboljšimi.
To je popolnoma razumljivo, kajti lani je bila adria tretja v Franciji po številu registriranih prikolic: z 8700 prikolicami je bila sicer za največjima digue (11.400) in ceravelair (9.000), vendar pred sterckemanom (7300), zlasti pa še pred manjši-
(nadaljevanje na na sl. strani)
(nadaljevanje s prejšnje strani)
mi, kot na primer tesseraultom, starom in gmaujem.
To je sprožilo jezo francoskih proizvajalcev. Kot piše gospodarski tednik „Le nouvel economiste“, prihajajo jugoslovanske prikolice v Franciji ne da bi plačale en sam centim carine, ker so takšni jugoslovan-sko-francoski trgovinski sporazumi.
„Tmv peti“ francoskih proizvajalcev je Adria (IMV adria caravan France), francoska podružnica jugoslovanske družbe Industrija motornih vozil (napisano popolnoma pravilno, kar je za Francoze redkost, se pravi, da „nasprotnika14 dobro poznajo — opomba pisca). „Samo adria pobere tretjino tuje prodaje v Franciji44 piše list.
Okoli 25 odstotkov v Fan-ciji prodanih avtomobilskih prikolic je namreč tuje izdelave, kar se seveda čuti na neravnotežju trgovinske bilance: leta 1975 je Francija uvozila 24.310 prikolic, izvozila pa jih je 18.797, kar se je v denarju pokazalo v 209 milijonih proti 87 milijonom. Predstavnik strokovne zbornice Bernard je izjavil: „Kupujemo velike, prodajariio pa predvsem majhne prikolice, zlasti takšne za prtljago.44
Vendar „Le nouvel econo-miste44 ni pritegnil ogorčenim francoskim proizvajalcem. Navaja na primer izjavo predstavnika firme Digue, največjega francoskega proizvajalca: „Pred adrio nimamo nobenih kompleksov. V primerjavi z jugoslovanskimi prikolicami so naše cene zelo kompetitivne44. Najbolj prizadeti so majhni proizvajalci, ki pravijo, da so čedalje manj rentabilni, ker ne morejo zmanjšati proizvodnih stroškov.
Kot piše omenjeni gospodarski tednik, se francoski proizvajalci ne bi smeli preveč pritoževati, kajti proizvodnja prikolic ni tako zahtevna in zapletena za majhne proizvajalce, ki izdelujejo predvsem karoserije, veliki pa so se sodobneje reorganizirali. Naposled je treba dodati še povečano zanimanje kupcev v letošnjem letu. Po pisanju „Le nouvel economista44 je „konkurenca vzhoda predvsem osvetlila probleme v dejavnosti, ki je razdeljena na nekaj velikanov ter na dolgo vrsto obrtnikov44.
To paje seveda povsem francoski problem.
IMV Caravani v tujini
Nova prodajna sezona carava-nov v Zapadni Evropi za 1976/77 se je pričela v septembru hkrati z otvoritvijo mednarodnih razstav v vseh pomembnejših centrih posameznih držav. Tako so kupci prikolic dobili zanimivo ponudbo prikolic, izpopolnjenih z novimi rešitvami, ki imajo edini namen: zainteresirati kupca k odločitvi za nakup. Na teh razstavah se srečajo vsi pomembnejši evropski proizvajalci prikolic in merijo svoje moči na zelo različne načine. Tendenca razvoja prikolic se oddaljuje od tehnične popolnosti k oblikovanju takih prikolic, ki so „lepe za oko44. Vse važnejši činitelj je pravilna izbira barvnih kombinacij lesa in prevlek v notranjosti, kakor tudi zunanja podoba prikolice.
Osrednjega pomena za proizvajalce karavanov imajo mednarodne razstave v Essnu (Zvezna republika Nemčija) in v Parizu (Francija). V obeh deželah prodajo letno od 60.000 do 80.000 karavanov. Enak obseg doseže prodaja v Veliki Britaniji, medtem koje prodaja v ostalih evropskih deželah znatno manjša in znaša od 4.000 do 20.000 karavanov na leto.
Razvoj prodaje od 1973 do vključno 1975 je porušila energetska kriza, katere posledice so znane tudi naši prodajni organizaciji. To so bila leta trde preizkušnje za proizvajalce prikolic, ki so bili vsi po vrsti prisiljeni zmanjševati obseg proizvod-
nje zaradi padanja prodaje. Zmanjševanje proizvodnje je imelo za posledico povečevanje stroškov za proizvedeno enoto. V tem obdobju je potekala selekcija med proizvajalci karavanov. Ob upoštevanju, daje naša delovna organizacija po številu proizvedenih enot karavanov vodilni proizvajalec v Evropi in da 90 % celotne proizvodnje izvozimo v dežele Zap. Evrope, se moramo seznaniti vsaj z delom problematike, ki je spremljala našo prodajo prikolic.
Za boljše poznavanje problematike izvoza moramo vedeti, da se prodajne cene prikolic v času energetske krize niso poviševale, nasprotno, konkurenca je razprodajala neprodane modele iz predhodne prodajne sezone po 25 % nižjih cenah. Razen tega so dajali še posebne popuste ali brezplačno pribor za prikolice. Hkrati pa so se v tujini kakor tudi v Jugoslaviji cene reprodukcijskemu materialu nekontrolirano zviševale. Da bi obdržali naše težko pridobljene pozicije na inozemskem trgu in preživeli našo prodajno organizacijo, smo bili prisiljeni izvažati tudi po cenah, ki so komaj pokrile proizvodne stroške. To je bila sicer za celotni kolektiv težka preizkušnja, toda če bi se odločili za zmanjšanje ali celo ukinitev te proizvodnje, si ne bi več mogli pridobiti doseženega položaja na inozemskem tržišču. Na boljše vključevanje v mednarodno de-
litev dela vplivajo v zadnjem času neusklajeni odnosi med posameznimi valutami in pretresi v mednarodnem valutnem sistemu. V zadnjem obdobju nas je zelo prizadel nenadni pad vrednosti francoskega franka in italijanske lire, kar vse neposredno vpliva na naš izvoz. Sprememba „čez noč44 nam je zmanjšala našo izvozno ceno, preračunano v dinarje, za pribl. 15 %.
Razen navedenih težav spremlja naš izvoz tudi neusklajen administrativni ukrep. Naš izvoz prikolic ne uživa izvozne stimulacije v isti višini, kot so je deležni sorodni izdelki, ki jih izvažajo iz Jugoslavije.
Vsi ti problemi nas silijo, da še bolj aktivno rešujemo naštete naloge in da se naslonimo samo na lastne moči, ker pomoči od drugod ali bistvenega izboljšanja razmer na trgu ne moremo pričakovati. Naš razvoj izvoza ni po volji niti zapadnoevropski konkurenci, niti organom, ki vglašujejo in zastopajo politiko naše konkurence. Kako jasni so očitki, konkretneje napadi na našo prisotnost v zapa-dnoevropskem prostoru, dokazuje članek, ki je izšel 27. 9. 1976, to je v času mednarodne razstave v Parizu v časopisu LE
(nadaljevanje na nasl. strani)
>&
Na letošnjem Zagrebškem velesejmu so bile pred našimi prikolicami vrste - dokaz več, kako narašča zanimanje za naše izdelke doma Kot po svetu.
IM V Caravani v tujini
KONFGRGNGA LJUDSKG TGHNIKG-zvgzg organizacij za tghmigmo
KULTURO JUGOSLAVIJG OB
TRIDeSeTLCTNIGI LJUDSKC TGHNIKG JUGOSLCtVIje
IZR£KA
PRIZNANJE
Žoitatri	jfeiJer toesta
Za DOLGOLETNO DELO IN PRISPGVGK K RAZVOJU IN NAPREDKU TCHNI&Ne KULTURG T€R PROIZVOĐNO-T6HNICNG USTVARJALNOSTI IN DEJAVNOSTI ORGANIZACIJ LJUDS|<6 TGHNIKG-

Konferenca Ljudske tehnike v Novem mestu, Zveze organizacij za tehnično kulturo Jugoslavije, je ob svoji tridesetletnici podelila Industriji motornih vozil pismeno priznanje za velik prispevek k razvoju in napredku proizvodno-tehnič-ne ustvarjalnosti
To priznanje nam je v posebno čast in ponos, saj smo razvili avtomobislko industrijo na zaostalem, agrarno usmerjenem področju brez industrijske in tehnične tradicije. Zdaj pa smo sečišče tokov sodobnih tehničnih dosežkov, ki neposredno in posredno oplajajo vsa področja dela in ustvarjanja, tako pri nas na Dolenjskem kot v celotni Jugoslaviji
Pismo učenca iz Bosne
ID,1976.GODINe
PREDSEDNIK.,
(nadaljevanje s prejšnje strani)
NOUVEL ECONOMISTE. Ta članek objavljamo-v neskrajšani obliki iz razloga, da nam bo opozorilo, da lahko pričakujemo dodatne težave v izvozu ali celo administrativne ukrepe (povišanje carine, ali zmanjšanje možnosti uvoza v posamezne dežele evropske gospodarske skupnosti). Značilno pri tem je to, da na te težave v glavnem naletimo pri izvozu v Francijo.
LE NOUVEL ECONOMISTE -27. september 1976:
NOVI MOTORJI ZATR2IŠCE PRIKOLIC
„7.000 jugoslovanskih prikolic je prišlo lani v Francijo, ne da bi plačali en centime carine, zahvaljujoč trgovskim sporazumom s Francijo! In mi smo tisti ki to plačamo!"
Francoski proizvajalci prikolic, ki imajo svoj XI. salon v Bourgetu od 30. septembra do 10. oktobra, se jezijo. Njihov grešni kozel:	Adria (IMV
ADRIA CARA VAN FRANCE), francoska podružnica jugoslovanske družbe Industrije motornih vozil. Ona sama ustvari eno tretjino tuje prodaje v Franciji 25 % prikolic, ki jih Francozi kupijo, ni francoskih. Neravnovesje poslovne bilance je zgovorno: 24.310 enot, uvoženih v 1975. letu, proti 18.797izvoženim, kar znaša vrednost 208 milijonov frankov proti 87 milijonom. Gospod Bernard, generalni predstavnik sindikalne zbornice, daje pojasnilo za časopis .flouvel Economiste":
„Mi kupujemo velike prikolice in prodajamo predvsem majhne, kot so prikolice za prtljago. “
OD ŠTIRIH PRIKOLIC JE ENA UVOŽENA: KONKURENCA PRIHAJA Z VZHODA
Tako se je ADRIA v letu 1975 povzpela na tretje mesto registriranih prikolic (8.700), za Digueom (11.400) in Caravelai-rom (9.000), vendar pred Sterc-kemanom (7.300). Tesserault, Star in Gruau so daleč za njimi
Dejansko:	konkurenca, ki
prihaja z vzhoda, pojasnjuje probleme stroke, ki je porazde-
ljena med nekaj industrialcev in (plejado) vrsto obrtnikov. G. Hilbert, odgovoren za prodajo pri Digueu, prvemu izdelovalcu prikolic v Franciji (ki ga vendar 100 % kontrolira grupacija Ben-dix), zagotavlja: ,flli nimamo kompleksov pred Adrio; naše cene so zelo konkurenčne v primerjavi z jugoslovanskimi prikolicami." Toda majhni predstavniki te stroke pravijo: , flaša rentabilnost upada in ne moremo več brzdati naših proizvodnih stroškov. "
Vendar je ta dejavnost dosti dobro prenesla gospodarsko krizo in padec proizvodnje v letih 1974-75. Pri majhnih proizvajalcih proizvodnja (predvsem karoserij) ne potrebuje veliko strojne opreme. Veliki so prav tako premagali težave s pomočjo združitev ali reorganizacij (na primer: Caravelair in Sterckeman sta danes sorodnika v družbi Trigano). Vsekakor, posli so ponovno stekli: predvidevajo porast registracij za letos za 11%, kar bo zvišalo park na
660.000	prikolic. Tudi tržišče se hitro razvija Čedalje več proizvajalcev ponuja lažje prikolice ( 750 kg največ in dolžine 4 m), od 7.000 frankov (najenostavnejše izvedbe) do
21.000	frankov (z velikim udobjem in opremljene za zimo). V izvedbah: zložljive prikolice in standardne prikolice (med drugimi Esterel, Casita), za razliko od „šotorov na kolesih."
Porajajo se tudi druge tendence: „začasno bivališče za prosti čas" in kamping-avto-mobil Dve diametralno nasprotni ideji. Prva prihaja iz spoznanja, da je prikolica nadomestilo za počitniško hišo. Eden izmed njenih pobudnikov, Sterckeman, v to verjame. On samo čaka, da javna oblast izda statut...
Na drugi strani pa se mladi ljudje odločajo za „kamping-av-tomobile" ali celo „motor-home". V ZDA jih je registriranih 400.000, od koder tudi izhajajo. 60.000 jih je v Veliki Britaniji in samo okrog 1500 v Franciji. Toda nekatere družbe, med njimi Sodiš in Holidaycar (ki prodajata in hkrati dajeta v najem), poskušata srečo v tem poslu. Tu je pomembna ovira cena: od 40.000 do 120.000 frankov. “
Ob koncu šolskega leta nam je ata povedal, da bomo šli na morje. Nič nam ni rekel o tem, kje bomo spali: ali v šotoru ali pa v privatni sobi Mami to ni bilo všeč in se je odločila, da ostane doma. Potem je oče povedal, da gremo s hišico. Mama se je nasmejala in rekla, da gre potem tudi ona. Otroci smo se teh besed zelo razveselili.
Naenkrat mama vpraša, s kakšno hišico gremo. Oče je razumel za kaj gre in je v smehu rekel: „S kamp hišico Adria!" Otroci pa smo dodali: „Industrije motornih vozil Novo mesto!" Mama še bolj vznemirjeno pogleda s svojimi čudovitimi očmi in reče: „To vem! Toda
čigava je ta hišica? Od podjetja, od prijatelja? “ Oče je rekel, da ne, marveč s tako, ki je naravnost iz trgovine...
Potem smo si ogledovali prikolico. Mama je radostno stopila k njej in navdušena nad njeno lepoto in sodobnim komfortom vzkliknila: „Odslejgremo vsako leto na morje s kamp prikolico Adria!" Oče jo je vesel objel in vrnili smo se v hišo.
Ko smo potovali k modremu Jadranu smo se otroci igrali v kamp hišici tako kot v domači hiši. Bilo je prostora za vse, čeprav nas je bila četverica.
TOMISLA V BLAŽEVIČ SLAVONSKI BROD
Pohvale našim mladim delavcem
Delavske
Zveza socialistične mladine, občinska konferenca Novo mesto, nam je ob zaključku letošnjih mladinskih akcij poslala dopis, v katerem se zahvaljuje naši DO, samoupravnim organom in diužbeno-političnim organizacijam za razumevanje in pomoč pri evidentiranju brigadirjev, ki so zastopali dolenjsko regijo na letošnjih delovnih akcijah.
Našo delovno organizacijo so na republiških in zveznih akcijah zastopali naslednji tovariši in tovarišice:
I. Na republiški MDA „Suha krajina 76“:
1.	Mitja Koncilja
2.	Brane Košir
3.	Jakob Kulovec
4.	Frenk Repar
II.	na republiški MDA „Brkini 76“:
1.	Branko Gazvoda
2.	Dušan Gačnik
III.	na zvezni MDA „Kozjansko 76“:
1. Martin Škufca.
Občinska konferenca ZSM Novo mesto izreka našim brigadirjem javno pohval,o. Takole nam pišejo:
„Mladinske delovne akcije v Sloveniji so oblika solidarnosti in šola samoupravljanja, zato mislimo, da je vaša delovna organizacija s prispevkom svojih brigadirjev veliko prispevala k razvoju nerazvitih področij, mladincem pa omogočila udeležbo na akciji kot v politični
šoli, v šoli resnično neposrednega samoupravljanja.
Udeležbo vaših mladincev na delovnih akcijah moramo razumeti kot veliko investicijo v mlade družbeno-politične delavce iz baze, ki se morajo v nadaljnjem delu angažirati na vseh področjih v vaši delovni organizaciji.
Želimo, da bi v prihodnosti še bolj razvili naše sodelovanje in omogočili le najboljšim mladincem iz vaše delovne organizacije kot nagrado udeležbo na mladinskih delovnih akcijah.1*
Enega izmed udeležencev MDA „Suha krajina 76“ smo zaprosili, da nam za Kurir pove vtise s te akcije.
„NI MI ŽAL, TAKOJ BI SPET ŠEL!“
FRANC REPAR, delavec v lahki presemici, oddelek ročne obdelave, je doma z Dvora pri Žužemberku. Junija letos se je v sestavu brigade Janko Brodarič udeležil mladinske delovne akcije „Suha krajina 76“. Vprašali smo ga, zakaj se je udeležil mladinske delovne akcije in kako se je tam počutil.
„Razmere v Suhi krajini poznam, saj sem doma zelo blizu, zato moja odločitev ni bila težka. Po drugi strani pa me je zanimalo, kako izgleda taka delovna akcija. Res je, da sem o delovnih akcijah že mnogo slišal, vseeno pa sem hotel vse tudi sam doživeti! Danes lahko rečem, da mi ni žal, še več, takoj bi se udeležil vsake take
akcije, najraje pa zvezne. Upam, da bom še imel tako priložnost. Pred odhodom na delovno akcijo sem mislil, da to ni preveč resna stvar, tam pa sem se prepričal o nasprotnem. Delo je bilo zelo disciplinirano in dobro organizirano. Prav tako sem bil zelo zadovoljen s hrano in z nastanitvijo, še posebej, ker smo stanovali v naših prikolicah.**
— Kaj ste delali v prostem času?
„Od šeste ure zjutraj do štirinajste popoldne smo kopali jarke za vodovod. V prostem času smo imeli predavanja o zgodovini Suhe krajine, o delavskem samoupravljanju in o narodnoosvobodilni borbi. Lahko bi rekel, da je bil to resnejši del našega izkoriščanja prostega časa. Drugi del smo porabili za zabavo: plese, izlete in ogled filmov. Izlet je bil vsako nedeljo. Na enem izmed njih smo si ogledali Velike Lašče, Ljubljano, Dolenjske Toplice in Bazo 20. Udeležili smo se Juijevanja v Beli krajini in koncerta zabavnega ansambla Rudolfovo, ki je bil v Novem mestu.**
— Kaj ti je ostalo najbolj v spominu?
„Prav gotovo mi je najbolj ostalo v spominu, da smo vsi resno delali! To pa je plod dobre organizacije, zato bi priporočil ostalim mladincem, da se takih akcij udeležujejo, saj si na njih lahko naberejo mnogo izkušenj, ki jim pridejo prav v vsakdanjem življenju, pa tudi na delovnem mestu.**
P. Č.
Med zaslužnimi kolektivi, ki vedno pomagajo Rdečemu križu v Novem mestu pri plemenitem prostovoljnem dajanju krvi, je tudi IMV. - Na sliki: Jože Turk prevzema od tov. Kovačiča, predsednika občinske organizacije RlC priznanja za krvodajalce iz IMV
športne
igre
Pred 15 leti, ko so se DŠI začele, je le malokdo verjel v njihovo dolgo življenjsko dobo (zato je o začetkih ohranjenih zelo malo dokumentov). *Danes so DŠI nepogrešljiva oblika športnega udejstvovanja delavcev, razvijanja zdravega tekmovalnega duha in rekreiranja naših moči. Od skromnih začetkov so se oblikovno in vsebinsko obogatile, tako da nimajo več samo lokalnega značaja, temveč so postale jugoslovanska oblika športnega udejstvovanja delavcev. Število tekmovalnih panog se je zelo povečalo, tako da se iger udeležuje več delavcev kot doslej.
Delavci IMV sodelujemo na igrah ves čas njihovega obstoja in bera naših odličij je velika. Na začetku našega sodelovanja smo več uspehov dosegli v posameznih disciplinah, medtem ko nismo bili tako uspešni v skupnih uvrstitvah. Zdaj posvečamo ekipi, ki nas zastopa na DŠI, več pozornosti, to pa nam je prineslo večje uspehe. Z njimi se veča popularnost DŠI med našimi delavci, obenem pa tudi zanimanje za tekmovanje na igrah in za šport na splošno. To pa je namen, ki smo ga med drugim tudi hoteli doseči.
Letošnje delavske športne igre se bližajo koncu, saj je tekmovanje končano že v šestih panogah. Rezultati v vseh panogah še niso znani zaradi velikega števila sodelujočih. Bralcem Kurirja lahko sporočimo le neuradne rezultate: v plavanju smo osvojili 4. mesto, v streljanju 3. mesto in v atletiki 1. mesto.
Uspehi, ki smo jih dosegli na dosedanjih DŠI potijujejo pravilnost našega dela, obenem pa nas obvezujejo tudi za prihodnost. Da bomo ohranili doseženo raven, bomo morali v to dejavnost vložiti še več našega dela in denarja, kar je v že sprejetem srednjeročnem planu tudi predvideno.
T. J.
Svojevrstno presenečenje je bil na letošnjem zagrebškem velesejmu tudi naš razstavni prostor. Nekaj o tem nam predstavi gornji posnetek, vendar je premajhen, da bi prepričljivo ponazoril vzdušje letošnjih srečanj naših kupcev in številnih drugih obiskovalcev, ki so si z izrednim zanimanjem ogledovali razstavljene izdelke naših pridnih in sposobnih rok...
Nova tovarna v Šmarjeti
Skupaj s Krajevifo skupnostjo Smarjeta vabimo k otvoritvi nove tovarne oken in kovinske galanterije, ki jo bomo slovesno odprli v petek, 26. novembra 1976 ob 1 1. uri dopoldne v Šmarjeti.
Nov.t tovarnarje pomembna zmaga pri nadaljnjem razvoju delovne organizacije IMV: v Smarjeto prinaša napredek in jamči nadaljnji razvoj kraja in njegove širše okolice, od koder se mnogim našim delavcem 'zdaj ne bo treba več voziti na delo v Novo mesto. Z njo se kolektiv IMV NOVO MESTO pridružuje praznovanju letošnjega občinskega praznika Novega mesta, in osrednje Dolenjske, v prihodnjih letih pa bo razvil take in podobne nove tovarne tudi v sosednjih občinah.	A
Udeležite se 26. novembra dopoldne slavja in srečanja ob novem industrijskem.objektu IMV v Šmar jeti pri Novem mestu!
Vabijo vas
organi samoupravljanja in družbeno politične organizacije IMV NOVO MESTO
Vsak torek zvečer!
KOMISIJA ZA ŠPORT IN REKREACIJO OBVEŠČA VSE DELAVCE IMV:
rekreacija bo vsak torek od 20. — 22. ure v telovadnici osnovne šole Grm. Pridite v čim večjem številu. NE POZABITE! V TOREK OD 20. - 22. ure!
ČLANI KOMISIJE ZA ŠPORT IN REKREACIJO:
1.	SEČEN Anton - predsednik
2.	SEVER Rudi
3.	DOLINŠEK Anton
4.	MAROLT Lado
5.	GRADIŠAR Slavko
6.	ŠTUPAR Franci
7.	TURK Jože
Vsi člani komisije bodo vsakemu, ki ga bo zanimala rekreacija ali šport in možnosti zanju, zelo radi dali vse informacije!
KOMISIJA