ZS UmM. V Ljubljani, i soboto, 1. februarja 1113. XLVI. Isto. i »Slovenski Narod" velja: v LJubljani na dom dostavljen: celo leto ••»••••K 24*— pol leta ••••••• a 12*— četrt leta •••••• „ 6*— na mesec •••••• 9 2*— v upravništvu prejeman: celo leto. . . • # . . K 22'— P°J leb........n-— četrt leta'.......5-50 na mesec . 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Bnafiova ulica št 5 (v pritličju levo..) telefon št 34. Iihaja vsak dan zvečer isvsemsl nedelje In praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po tO vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d., to je administrativne stvari. - Posamezna številka velja 10 vinarjev. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. .Slovenski Narod- velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25- pol leta • * 13*— četrt leta.......650 na mesec ...... - 2*30 celo leto . . K 30-— za Ameriko, in vse druge dežele: celo leto ......K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamke. Upravništvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica št. 5, telefon št 85« Londonska konferenco. V ponedeljek zvečer ob 7. uri poteče premirje in se začne novic vojna balkanskih držav s Turčijo. Začne se ob avspicijah, ki so za evropski mir skrajno neugodne; kaže se namreč, da je nasprotje med rrozvezo (Nemčijo, Avstrijo in Italijo) ter med tripelentanto (Rusijo, Francijo in Angleško) danes večje, kakor je bilo kdaj tekom balkanske krize. Ni moči govoriti o vojaški nepri-: ravljenosti Avstrije. V dejstvu, da Avstrija popolnoma pripravljena 1 vsak slučaj, se zrcali resnost položaja. Romunija je prav sedaj postala nasilnejša, kakor je bila dozdaj in hsioa Bolgarsko z grožnjami, da lira tisti del bolgarskega ozem-:a, ki ga zahteva kot plačilo, da ni žrtvovala in nič storila za balkansko zvezo, nego podpirala Turči-• 1 na vse mogoče načine. Zdaj je postala tudi Nemčija ;resivna in sicer proti Rusiji. Dognano je, da je Nemčija res nastopila v Petrogradu z grožnjami, da nastanejo velike komplikaciie, če bi Rusi-ia nastopila proti Turčiji in jo hote-1 s samostojno akcijo v Črnem mor-ali v Armeniji prisiliti, da se uda v «,010 usodo in oklene z'ralkanskimi državami mir. Ta. v Petrogradu storjeni korak Nemčije v zvezi z de-larno in vojaško podnoro Turčije e, da zapušča Nemčija svoje, do-'ej nevtralno stališče — iz tega se i tudi spozna, kako veliko je na-nmtje med trozvezo in med tripe-ntento. Mnogo je še časopisov, ki sodi-o, da hoče Nemčija v družbi svojih dveh zaveznic na ta način samo preprečiti, da bi kaka velesila začela sa-nostojno akcijo proti Turčiji. Ti li->'i pravilo, da želi Nemčiia ohraniti larnost \elesil in zabraniti komad je, iz katerih bi se lahko razvila evronska vojska. Solidarnost velesil. Kazalo je i časa, da se doseže in ohrani, trija do'eo časa ni hotela ničesar ti o kaki evropski konferenci, na iteri bi se sklepalo o balkanskem problemu, a naposled se je vendar udala in omogočala londonsko konfe-enco poslanikov. Toda že nekaj časa sem se vse LISTEK. Klerikalni mladini. Spisal L u i g i C a 1 c o. V prijazni posebni sobici staro-slavne gostilne pri »Stari kukavici« so se zopet enkrat zbrali v boju za išena načela S. L. S. že osiveli , da se v prijateljskem razgo-'U in pri čaši vinca rujnega nekoliko pomenijo o najnovejših zanimi-!i pojavih v svoji stranki in izven ter da si tudi nekoliko potožijo ^e svoje bolečine. Odlično besedo v ti častiti družbi je imel, kakor je adi popolnoma prav, nai stari anec gospod Zabar. Veste, dragi prijatelji.« omenil istni predsednik neke Vincenci-ružbe, ki telesno še jako kre-trživa /e nekaj let sem svoj za-i pokoj, »danes pa hočem ne-vproziti, o čemer ne vem, če bo-1 si mojih misli. V našem vodtl-i! glasilu smo že večkrat brali .rsikatero o liberalnih mladinih, nikdar pa še nobene o naših mladinih, čeprav bi ti zelo zaslužili, da se tih nekoliko potipa za žilico. Po mo-i m skromnem mnenju bi bilo zgolj koristno za našo stranko, če ne bi 0 napak svojih nasprotnikov i j na veliki zvon. temveč da bi se nekoliko tudi pobrigali za svoj r ni tabor in da bi .skušali spoznati tudi svoje lastne grehe in slabosti. V tem oziru grešimo posebno, kar se vidneje kaže. da je Avstrija z londonsko konferenco jako nezadovoljna. Upala je, da doseže na tej konferenci tako Albanijo, ki bo pod avstrijskim protektoratom — sklenjena je pa bila ustanovitev nevtralne Albanije pod zaščito vseh velesil, torej Albanije, od katere Avstrija ne bo imela nobene koristi. Londonska konferenca je izraz solidarnosti velesil — dokler bo ta konferenca trajala, je smatrati, da se bodo velesile med seboj dogovarjale in sklepale kompromise, da torej ne bo nobena prisiljena hoditi svoja pota. Toda — konferenca je v nevarnosti. Že nekaj dni je Čitati v inozemskih listih, da bi Avstrija najraje videla, če bi se londonska konferenca rajši a in današnja številka »Osterreichische Rundschau« potrjuje to vest. Ta dunajska veleofici-iozna revijo se postavlja na stališče, da naj konferenca neha, če bi se balkanska vojna nadaljevala, menda poglavitno zaradi tega, ker bi doslej storjeni konferenčni sklepi postali neveljavni. Konec londonske konference bi bil vsekako znamenje, da je tudi konec solidarnosti velesil — kake kon-sekvence bi znalo to imeti, se niti domisiiti ne da. NemSkonacionalna denrcn-streriif! proti dele!, predsedniku v Celovcu. Kakor vsako leto, priredili so celovški Slovenci, kakor smo že poročali tudi letos predpustno veselico in sicer pod firmo čitalnice v korist podpornemu društvu za slovenske dijake Koroške. Gospod deželni predsednik, ki je pokazal ob prihodu na Koroško željo se v vsakem oziru informirati, želel je tudi dobiti vabilo na slovensko prireditev; saj je bil tudi že na različnih nemških prireditvah. Slučaj pa je hotel, da so ravno tedaj, ko mu je izročil vabilo slovenski komite, vabili tudi Siidmarkovci na niihovo prireditev. Na ta način so zvedeli o našem vabilu na veselico, ki je bila sicer popolnoma javno naznanjena. Pasiravno so Nemci vedeli, da se pelje čez to nedeljo na Dunaj, jih je že ta popolnoma oficijalni in vljudni stik z njegovo ekscelenco tako razburil, da so sklenili prirediti primerno demonstracijo. Ta demonstracija je šla v prvi vrsti na rovaš njegove ekscelence g. deželnega predsednika, ker so v začetku hoteli demonstrirati celo pred njegovo palačo, kar se je že v soboto javno govorilo. Pri seji, katero je sklicalo društvo »Siidmark«, »Schulverein« in >'Siid\vacht« pa so sklenili prirediti hrupno demonstracijo pred hotelom Trabesinger, kje/ se je veselica vršila in sicer kakor »Freie Stimmen« javno priznajo zaradi tega, da spoznajo oficijalne osebe, ki so bile povabljene in ki bi se eventualno upale priti na slovensko prireditev. Značilno in važno je pri vsem to, da so to demonsfraciio sklenili voditelji nemškonacijonalne stranke in da je bila ta nakana tudi že prej znana celovškemu županu Metnicu. Vedelo se je tudi, da je v gostilni zraven poseben demonstracijski lokal, kjer so se demonstranti zbirali in da je bila cesta pred hotelom že prilično eno uro poprej z demonstranti prenanolnjena. Navzlic vsemu temu župan dr. Metnitz ni odredil nobenih varnostnih korakov, kar bi bilo na vsak način že paradi tega potrebne, ker je vendar bilo zna^o. da igra vojaška godba in da so komandiram tja zaradi tega tudi oficirji. Z vednos+io župana se je torej hotelo zabraniti vston nosebno ofici-jaln:m erostom m vojaštvu. Demonstracija se je razvila ponoroma Dro^rprmfično. Poslana sta bila tja dva policista, dasiravno se je 111 ni iz hotela že ob 6. zvečer zahtevka izdatna policijska pomoč. Poli-cna se je ravnala po gčsiii župana »Lei lossen« in je seveda mirno rle-dala. kako se je divia nemška tolna navalila nn vse posamezne osebe, ki so ho^cJr skoz te diviake v hotel. Vpili so »pfuj windische Schwei-ne. schamts euch, dass ihr Windische seids, nieder mit den Windischen. hinaus mit den Windischen« in kar je še več takih cvetk iz te kulture. Pa ne samo da so napadli mirne goste, ki so prišli peš, ustavili so tudi vozove in onljuvali dame, kar je celovška policija gledala z vso indi-ferentnostio. Poudarjati je treba, da se je tako obnašala celovška nemška inteligenca, kajti med demonstranti je bilo največ državnih, deželnih in mestnih uradnikov, posebno kakor vedno tudi od sodnije. Vpitje, žvižganje je bilo tako grozno, kakor da bi spustil kako lačno azijatsko tolpo v velikovško predmestje. Tudi en odvetnik, namreč dr. Sedlmaver je bil pri teh kulturnih činih soudeležen, se je obnašal kot vodja in imel celo pred ušesi policije »slavnostni gevor«. Če bi kaj sličnega storil slovenski odvetnik in ljudi nagovarjal h kažnjivim dejanjem, bi ga ne prijela samo policija in sodnija, ampak tudi disciplinarni svet celovške odvetniške zbornice. Posebno značilno je tudi to, da se je c. kr. deželnovladnemu komisarju VVlattniku telefoniralo skoraj eno uro, da pa tega moža navidezno v celem Celovcu ni bilo dobiti. Paq na je nrimahal potem, ko je večina že prišla v hotel in je demonstrante že začelo zebsti, tako da so se no triurnem vpitju že razhajali, policijski komisar dr. Kooper, ki je ljudi »takt-voll« opomnil, da naj gredo domu. To ie bilo seveda potem, ko je bilo pobitih že nekaj šip in ko je moralo že precej udeležencev veselice Oditi, ker se niso mogli izpostaviti dalimm napadom. Pribiti pa moramo vendar, da ie mno^o odličnih Nemcev označilo grdi način te demonstracije kot javen škandal, katerega se mora Celovec sramovati. Celo Nemci sami obsojaio policijo in na defstvo, da se je hotelo preprečiti navadno veselico z dobro-delmm "pm^om. Slovenci niso izgubili ničesar in tudi na ugledu ne. pač pa ie bi! to prav doner nodnV za krneti, ki so bili inko navrfnšoni. Tudi nem^kokrščnn-sko soeii^l^i in so^iialnonVrnokratir-ni listi oKsoiaio srdi neknftnrnj čin. ki Je nostal se^ai nafl>n]}s1 dokaz za to. Ha ie treba celovško policijo po-držnvi+i. Vseeno pa so Nemci prenričani. da bo sedai o*, fie^. predsednik prijel na vs^k način na Sehulvereinsko ve-sfcttrn kot pokoro za to. d?» se ie pusti1 od Slovencev povabiti. Vederemo. Se eno, dve besedi o Roro-šec-Benkovičevi obstrukciji. V Celju, 30. januarja. Klerikalno časopisje si te dni z vsemi silami prizadeva zmešati naši javnosti že itak skromne pojme o nastanku, poteku in sedanjem žalostnem položaju Korošec - Benko-vičeve obstrukcije v štajerskem deželnem zboru. Speljati hoče celo polemiko, ki se je razvila na shodih in v časopisju glede te obstrukcije, na docela napačen tir; predrzno je dovolj, da hoče naslikati Narodno stranko kot nasprotnico osamosvo-jenja slovenskega Spodnjega Štajer-ja, kot nekako pomagalko tistih Nemcev, ki nas v vsakem oziru tako kruto tlačijo. S takimi poskusi hočejo klerikalci osobito imponirati iz-obraženejšim našim narodnim krogom; kmete puste na miru, ker dobro vedo, da se ne da pri tistih s kako idealno politiko niči opraviti. Za tiste so že naznanili v »Slov. Gosp.« druero geslo glede deželnozborskih volitev: v boj proti učiteljem! Torej za inteligenco je delajo klerikalci narodnjake, za kmete pa — sovražnike učiteljev in ljudske šole sploh. 2e to dejstvo samo na sebi kaže, da je klerikalcem edihole za — strankarske politične razloge, korist ali škoda narodove celote pa kot vedno postranska stvar. Da se najlepše spozna odkritosrčnost sedanjega klerikalnega kričanja in besnenja proti Narodni stranki, nam treba le za nekaj let poseči v naši domači politični zgodovini nazaj. Ko ie šlo 1. 1908 za dežel-no7borsko volimo reformo, so bili tisti klerikalci, ki so danes največji »narodnjaki«, z Nemci v prav dobrih zvezah; šlo ie namreč za pre-nreČenie slovenske trške cenzus-skupine, o kateri so gg. duhovniki že takrat dobro vedeli, da ne bo v slučaju ustanovitve nikoli niihova. »Slovenski GosnoHar« je takrat ostro pisaril proti trškemu mandatu in ljubše bi mu bilo, da bi s večji slovenski trgi priklonili mes+nim skupinam z nepremagljivo nemško večino, kakor da dobe lastno zastopstvo. Mimogrede omeni^no, Ie bil tudi takrat šef - urednik »Slov. Gosp.« dr. Koro-fS?*f\ Narodna sfrnr»l, kjer je očividne glavni sedež vojaške lige. Vlada je odposlala včeraj polkovnika Enver bega v Hademkej. Enver beg pa se je moral zaradi sovražnega nastopa turških čet vrniti že iz Bujuk Čekmedže. Vlada hoče sedaj poklicati 15.000 še komiteju zvestih čet poklicati izpred Čataldže v Carigrad. Mnogo častnikov in podčastnikov je že dospelo v Carigrad. Štabni častniki in generali so večji-del pristaši vojaške lige, ki ima tudi večji del artilerije v svoji oblasti. Vojaška liga je baje dala sporočiti velikemu vezirju, da more vlada dati za usmrtitev Nazim paše samo s tem zadoščenje, da vojno nemudoma nadaljuje. Če sklene komite mir brez Odrina in brez Egejskih otokov, bi vojska, brez ozira na sovražnika, usmrtila izdajice v glavnem mestu. Enake izjave so dali tudi Kurdi, ki so poleg tega tudi izjavili, da bi eventualno osvobodili bivšega sultana Abdul Harnida in ga proglasili za pači i šaha. Vlada hoče spraviti Abdul Hamida skrivaj v Bruso, ker je Ko-nija, kjer se bivši sultan sedaj mudi, popolnoma v rokah komiteju prijaznih dervišev. Novi turški kabinet pa se ima poleg teh težkoč v armadi sami, boriti tudi s financijalnimi težkočami. Nobena banka noče dati državnemu zakladu kakega predujma. Državna uprava je ponudila Otomanski banki 3 milijone bonov po 94% s 6% obresti in xf«?o provizije. Baje je dobila skladovna uprava od nekega amerikansko - francoskega konsorcija tako ponudbo. Kabinet pa se ima boriti tudi proti razburjenju med princi, ki po svoji večini nastopajo proti komiteju. V teh velikih stiskah komiteju tudi ne pomagajo nič simpatije bosanskih muzlimanov, ki so poslali novemu kabinetu »za njegovo patrijo-tično delo« zbirko 30.000 K za »Rdeči polumesec«. Povest slov. prostovoljcev. (Napisal M. Č.) (Dalje.) Z nepopisnim navdušenjem smo drveli navzdol med živio-klici proti pristanišču, naravnost k turški vojašnici, meneč, da je treba najprej to zavzeti, če hočemo osvojiti mesto. Stemnilo se je že, ko smo pridrveli pred vojašnico, misleč, da jo bo treba z naskokom vzeti, a na svoje nemalo začudenje smo našli vrata odprta in celo poslopje prazno. Mislili smo, da se je sovražnik zabarikadiral kje drugje, zato smo hiteli naorej po klancu h kopici niš ob morju, kjer pa tudi nismo našli ničesar drugega, kakor par Arnavtov in italijanskega trgovca, ki nam je povedal, da so Turki pravkar v največji naglici zapustili mesto po cesti, ki pelje v Les. Pravil je, da jih je bilo gotovo nad sedemsto. Sv. Ivan Medovanski je bil torej v črnogorskih rokah. Takoj je izdal brigadir Kusovac potrebne odredbe, da se izključi vsak nered. Velel je razdeliti med vojake kruha, slanine, tobaka in vina, ter razpostaviti straže v posamezne hiše, da se prepreči vsaka najmanjša tatvina. Med veselim popevanjem in streljanjem smo odšli v vojašnico, kjer so nam odkazali prenočišče. -Prijatelj Zabar, tebi se pač pozna, da sediš v vodstvu stranke,« začel je gospoda Žabarja zavračati njegov predgovornik. >Ti si v prvi in tudi v zadnji vrsti strankar, ki slepo prisegaš na vodstvo svoje stranke in ki si radi tega tudi slep za vse, kar se izven vodstva godi v stranki. Raz ta vidik je presojati tudi tvojo obrambo naših mladinov, ki so po tvojih besedah še le opoprali in poživili našo stranko. Če pa jaz, ki gledam to Stvar skozi druga in nepristranska očala, začnem razmotrivati zasluge naših mladinov za našo stranko, pa prihajam do popolnoma drugega zaključka, kakor ti. Mladini žanjejo danes, ne da bi bili kdaj sejali. Danes v deželi vsemogočno S. L. S. smo ustanovili mi, mi smo za njo izvoje-vali najhujše voje in mi smo ji tudi pripravili pot, da je mogla zavladati v deželnem dvorcu. Vse *o smo pa mogli doseči Ie z resnim in vstrajnim delom ob času, ko so danes toli mogočni mladini še trgali svoje hlače po šolskih klopeh in še s slastjo požirali one napade v »Slovenskem Narodu<- in v drugih naprednih časnikih, ki so se obračali zoper naše napore in naše delo. Ko so pa prišli iz vseučilišča ali iz bogoslovja, so se pa potem, ko so izpustili na par shodih nekaj svojih priučenih govorč-kov, vsedli takoj na gorko in na ona mesta, ki bi jih zaslužili v boju za stranko že osiveli vojščaki. Ko so pa **aši mladini zasedli ta gorka mesta, morali bi pa pokazati, da so se res kaj resnega naučili in da so torej tudi zmožni, kaj koristnega ustvariti in izvršiti. Tu so pa popolnoma odrekli, ker so edino le kazali svojo skrajno nestrpnost in pristranost nasproti vsem, ki ne trobijo nepogojno v njihov rog. Na gospodarskem polju so se pa izkazali kot popolne ignorante, ki nimajo niti pojma o pametnem in treznem gospodarstvu, ker bi sicer ne trosili tako nepremišljeno njim zaupanega denarja za razne utopije in špekulacije, kakor ga trosijo. Zato upravičeno trdim in sem pripravljen to svojo trditev tudi povsod zastopati, da so naši mladini prava nesreča za našo stranko in da bo edino njihova zasluga, če naša stranka svoje velike moči in veljave, ki jo ima danes v naši deželi, ne bode mogla dolgo ali celo trajno obdržati in da bode morala skoro napraviti mesto naši stranki nasprotnim, toda razumnejšim in treznejšim gospodarjem. Zato pa mora tudi vsak odkrit pristaš naše stranke, kateremu je na tem, da obdrži naša stranka v deželi svoj moč in veljavo, stremiti z vsemi silami na to, da se naših mladinov sedaj še ne postavlja na odločilno in gospodarsko važne postojanke, temveč da se jim da poprej prilika, ^ da postanejo v resnem delu zrelejši in da si nabero še poprej za življenje in posebno oskrbovanje javnih poslov potrebne skušnje, predno zasedejo kaka odločilnejša mesta. To zahteva življenski interes naše stranke.« »Ravnokar izgovorjeni napadi na naše mlade gospode,« začel Je skoro jezno odgovarjati ppprejšnemu govorniku gospod Žabar, »dokazujejo, da je toli hvalisana edinost naše stranke le pobeljen grob, ker se najdejo v naši stranki žalibog ljudje, ki na naravnost neodpusten način rujejo — za sedaj seveda še le skrivaj — proti svoji lastni stranki in njenemu pametnemu in Velikopoteznemu postopanju. S takimi razdirajočimi elementi se bode pravočasno in pošteno obračunalo. Toliko na naslov vseh onih, ki se Čutijo prizadeti. V ostalem pa še enkrat poudarjam, da so napadi na naše mlajše moči neslani in krivični in da le dokazujejo, da se hoče krivično zapreti mlajšemu in ognjevitejšemu naraščaju pot do političnega delovanja. Pri tem se pa popolnoma pozablja na zelo umestne besede nekega zamrlega liberalnega pesnika: »Rod stari hira, gine, bodočnost je mladine —« »Toda ne mladinov,« prekinil je nekdo vzneseni govor našega gospoda Žabarja. »Ne motite me s takimi neslanimi opazkami,« zavrnil je resno gospod Zabar motitelja. »Iz dvakratnega govora svojega predgovornika posnemam, da je njegova srčna želja, da bi zavzemati vsa ona javna mesta, s katerimi razpolaga naša stranka, samo možje, kateri po novih vojnih postavah ne bodo več prizadeti, torej sami osiveli patriarhi, ki se polomljeni od svojih let odlikujejo s posebno zmernostjo. Hvala vam lepa za take mumije! Mi smo bojna stranka, ki hoče zavojevati celo deželo od njene prestolnice doli do zadnje gorske vasice. Kot bojna stranka pa moramo imeti v svojih prvih vi stali samo take može, ki korakajo brezobzirno naprej in ki pomandrajo vse, kar se jim postavlja na pot, držeči se zlatega načela, da je korist stranke bog, pravičnost pa že zdavnaj preživel pojm. Z ozirom na to zdravo načelo se mora iz prvih vrst nase stranke umakniti vse, kar se ne ravna nepogojno po tem načelu in Čim prej se v tem pogledu dobro in temeljito pomete v naši stranki, tem bolje bo za stranko. Proč z zastarelo ša-j ro, bodi naše geslo in na krov z mladimi, zagrizenimi in brezobzirnimi strankarji!« »Hvala za tvoje zelo odkrite besede, prijatelj Zabar. s katerimi si nam osivelim pristašem S. L. S. odprl prav lep pogled v našo bodočnost in — usodo,« odgovarjal je gospodu Zabarju resen, prileten mož, ki se doslej pogovora ni udeleževal. »Torej vse stare in zaslužene bojevnike za načela naše stranke je treba fizilirati, obglaviti in obesiti, da se dobi tako prostor za nezrelo in neizkušeno mladino, da se ji pripravi mastna korita. Če prevladujejo v vodstvu naše S. L. S, po tebi ravnokar zastopana načela, potem se pa nič več ne čudim raznim pojavom v najnovejšem času. Sedaj se tudi prav nič več ne čudim dogodkom v deželni bolnici, kjer se Je zasluženega, izkušenega in dolgoletnega začasnega vodjo bolnice primarija dr, Gregori-ča namenoma prezrlo in na čelo na- šega največjega deželnega dobrodelnega zavoda postavilo mladega moža, ki do tedaj bolnice menda še od znotraj ni poznal in ki glede izkušenj v oskrbovanju tako velikega zavoda, kakor je naša bolnica, ni niti vreden, da bi odvezal jermena prezrtemu dr. Gregoriču. Pri tem pa vprašam še, ali je primarij dr. Gregorič tako poniževalno omalovaževanje njegovih velikih zaslug pri upravi deželnih dobrodelnih zavodov, ki si jih je stekel kot večletni začasni vodja, tudi zaslužil? Ne, in tisočkrat ne! Vsttj je bil primarij dr. Gregorič ravno oni mož, ki se je skozi leta in leta pri vseh volitvah naše bele Ljubljane kot kandidat brezupno izpostavljal s posebno požrtvovalnostjo in nesebičnostjo za našo stranko, dočim se je našim ognjevitim in bojevitim mladim gospodom brez boja in truda metalo v naročaj mandate v popolnoma varnih kmetskih okrajih. Vidite, to skrajno krivično postopanje v vodstvu naše stranke, to oči-vidno protežiranje še nezrelih mladinov in to jasno preziranje in omalovaževanje izkušenih in zaslužnih mož v naši stranki mi je našo stranko tako pristudilo, da se naravnost sramujem pred svetom, da veljam za njenega pristaša. To je moja odkrita beseda in želim le, prijatelj Zabar, da jo sporočiš na pristojnem mestu. Lahko noč, gospoda!« Za temi pikrimi besedami izpii je govornik svojo kupico in odšel v temno noč. Ostali gostje so nekaj časa nemo molčal? m gledali poparje- 26 štev Drugo jutro so dospeli ostali bataljoni v mesto. Sestavila se je bila posebna komisija, ki je imela popisati inventar v zapuščenih turških hišah. V to komisijo smo bili poklicani tudi vsi dijaki, da smo v vseh mogočih evropskih jezikih zapisavali plen. Končni rezultat je bil sledeč: stotisoč kron gotovega denarja, petnajststo kvin-talov pečenega kruha, devetsto pušk - mauzerk, petdeset hektolitrov vina, nebroj vsakovrstne municije in druge drobnarije. Vsa ta ogromna zaloga je bila namenjena za Skader. Poročali so časopisi že zdavnaj preje, da je Skaler popolnoma obkoljen, da ne morejoTurki od nobene strani več dovažati v mesto živeža in municije, kar pa je torej temeljilo le na praznih govoricah. Niti po zavzetju Sv. Ivana Medovanskega ni bil dovoz živil popolnoma prekinjen, kajti bilo je treba osvojiti še zadnjo turško trdnjavo na jugu Skadra — Leš. Se isto dopoldne je došel v mesto vojni minister MartinoviČ s svojim štabom in vojska je začela prodirati dalje proti Lesu. Ob drugi uri popoldne so se že •ete oglašati puške na skalovitih br-dih južno od Medove. Ministrov ad-jutant je zdirjal v največjem galopu po cesti proti bojišču in nol ure zatem se je zaslišalo zamolklo, zateg-nfeno vpitje raz visokega hriba nad mestom: Na — pred. do - bro - voljci!« V hitrem pohodu je odrinil naš bataljon nanrej. Razločno smo opazili na zadnii glavici grebena, ki se dvi-stmio nad cesto, turške topove in z daljnogledom smo natanko razločevali posamezne sovražnikove oddelke na golih višinah. Eno uro smo korakali po cesti, kar so nas opazili Turki in nas pojavili z granato, ki se je razletela kakih netdeset metrov pred nami. NaDrei po cesti torej ni bilo več .srno hoditi, kajti take ptice, kakor .mnate. ne razumejo šale. Urno smo zavili v hrib. raztrnili : v boino črto in prikrivajo: se med -n.-rupm in grmoviem prodirali na-! -vi. Kljub strahovitemu strelianiu Turkov smo brez naimaniših izgub rihaJ*li vedno b^ie turškim oozici-m. Banlion se je raztegnil nrav do vrha predena in se priklonit bojni liniji redne črnogorske voiske. Z glasnimi »živio«-k1?ci so nas ozdravili vrli Črnogorci in Se 7 več-m navdušenjem smo se približevali v »vratniku med liutim strHjnr.?em. ■ ^anredno slabo so streliali Turki oni dan. Vsak bip se ie dvignila na^a hoina črta in b^eja uanrei do oribod-^'»^a zakru-ali^ča za ska'*mi. V ta-k'h trenutkih se je podvotflo sovražnikovo stre'innie. a videt£ je bilo, da nima nobenega usneha. (Dalje prihodnjič.) Glavna posojilnica. Skoraj bosta minuli dve leti, odkar se je razglasil konkurz o imetju Glavne posojilnice«. Nebroj upni-□v željno pričakuje in povprašuje, \cdaj in kako se bo konkurz končal, ua dobe vsaj delno plačilo. Spričo ogromne izgube, ki se je pokazala v denarnem poslovanju Glavne posojilnice«, se člani seveda boje za svojo gospodarsko eksisten- ncga gospoda Zabarja, kako bode odgovarjal na to rezko in pravično obsodbo, če bode sploh kaj odgovarjal. Gosnod Zabar je grizel in gri-/el v veliki zadregi svoje ustnice in premišljeval, kaj bi odgovoril na pikre napade odšlega moža. Prvotno je mislil, sledeč opetovanim vzgledom vodilnega glasila S. L. S„ kar mirno požreti vse napade: ko je pa videl od vseh strani vprte oči proti sebi in v njih izraženo očividno zadoščenje nad njegovim porazom, pograbila ga je divja jeza, da je udaril s pestio po mizi in začel kričati: »Lahko noč, lahko noč, stara baba! Tvoje besede niso nič drugega kot prazne čenče in marnje, ki niti ne dosežejo onega vzvišenega Ntolca, na katerem kraljuje s svojo velikonotezno politiko vodstvo naše S. L. S. Vodstvo naše S. L. S. bode znalo v kali zadušiti vse tako •orno besedičenje po javnih loka-to vam povem že danes na vsa usta. Pri nas ni tako. kakor pri libe- • ileih, kier sme vsak prosto izraziti v.-oio pošteno misel, pri nas je le ena postava in ta postava se glasi: »Mol- n ubogaj!« O nečuvenih in preklici jskih dogodkih nocojšnega vera bodem pa, kakor je moja dolž-. poročal takoj na pristojnem icstu in potem gorje, trikratno gor-vsem krivcem in to tako gotovo, t- »kor sem jaz gospod Zabar, ki odhajam sedai iz te okužene druščine, j da bi ji želel »Lahko noč!« Gospod Zabar je na to jezno * zdicnil svojega rojstva kosti in ne i bi še kai omenil, izginil za svojim ' redgovornikom iz »Stare kukavice« v temno noč. co, muči jih negotovost, koliko bodo upniki od njih zahtevali in koliko bo moral vsak plačati. Likvidacijski odbor »Glavne« ima nalogo zbirati prispevke za poplačilo upnikov »Glavne«, ki bodo le z malim delom pokriti iz konkurza. Dokler pa konkurz ni Končan, likvidacijski odbor ne more proračunati natančne vsote. Upniki »Glavne« silijo na to, naj se konkurz um preje konča, ker je to nele v interesu njih samih, temveč tudi v korist članov. S konkurznim postopanjem se končna ureditev samo zavlačuje in neizmerno podraži, ker vsak hip nastane nova pravda, ki je združena s stroški. Upniški in likvidacijski odbor torej sporazumno delata na to, da se konkurz »Glavne« čimpreje konča. Tega cilja pa ni moči tako hitro doseči, kakor bi nekateri nestrpni upniki želeli. Ob vladajoči denarni krizi je izterjavanje terjatev »Glavne posojilnice« sila težavno. Gotovina se ne dobi kar na cesti, in tako gredo zemljišča na prisilno prodajo. Koliko se pri taki prisilni prodaji dobi, je vsakomur znano; sai ie še dobro, če se dobi kupec, ki plača zahtevani dve tretjini cenilne vrednosti za kmetsko posestvo. Zlasti pa ni kupcev za večja posestva. Pri izterjava-nju vknjiženih terjatev je torei treba previdnosti. Če naj se terjatve izterjajo za vsako ceno, potem nastane spet škoda upnikom in članom »Glavne«, ker se delež, ki ga bodo morali plačati člani ob vsaki delni ali popolni izgubi ene ali druge terjatve »Glavne«, za vsoto te izgube zviša. Toliko pa se že danes da s sigurnostjo presoditi, da upniki nikdar ne bodo prišli do popolnega plačila svojih teriatev, tem mani. če se bo gospodarska in denarna kriza tako nanrej razviiala. kakor se je doslej. Skoraj izklmčeno je misliti na kako izdatno državno pripomoć. Člani •Glavne posoiiluice« nai torej računajo s tem, da se bodo redili edmole s samonomočjo. Likvidacijski odbor ravna v interesu unnikov in članov >GIavue«, ko namerava v najkrajšem času poskusiti z upniki »Glavne« poravnavo na primeren procen-tualni del njihovih teriatev. Pravde radi neohstoia članstva, ki so vzbujale po vsem Slovenskem živahno zanimanje, so domalecra končane. Po razsoH^ah, ki iih ie izdalo vrhovno sodišče na Dnnaju, ie Član vsakdo, k^or je podpisal pristopnico, plačal ali si dal odtegniti opravilni delež ter bil vpisan v register zadružnikov. Noben član si ni bil v svesti, ko je pristopil ali nn »niavni posojilnici« naiel posoiHo. ka^^no zavedo s tem prevzame. ^Glavna oosoiHuica« ie zadruga z neomejeno zavezo. Zadružni zakon iz l^ta 1873 določa, da iamči za vse plačilne obveznosti take zadruge vsak Član z vsem svoiim premoženjem. To bi se še dalo prenesti. Toda nesrečna zakonodaja iz leta 1873 ko se je. kakor v obče znano, izvršil strahoviti dimaiski borzni kroh, ie snrejela v zakon tudi določilo, da sme vsak upnik zadruge z neomejeno zavezo svojo nepokrito terjatev eksekuciiskim potom izterjati od enega ali drugega člana, ki se mu zdi premožnejši, oziroma od kockar una nainrei dobiti denar. Pri sedaj nameravani reviziji zadnižn^rra zakona se bo ta naravnost kruta in z gosnodarskega in obče človi škeera stališča naravnost nerazumljiva določba izločila. Veliko zaslugo si bodo pridobili zastopniki Hudstva v državnem zboru, če bodo dosegli, da ta izločitev veljai tudi za vse tiste zadruge z neomejeno zavezo, pri katerih konkurzno postopanj ^e ni končano. Namen konknrznega postopanja je. pridobiti vsakemu upniku sorazmerno plačilo in sicer iz premoženja, ki ga je imela »Glavna« ob otvoritvi konkurza. V konkurznem postopanju torej prispevki članov ne pridejo v poštev. Te prispevke članov urejuje reparticijsko (razdelitveno) postopanje, ki ga ima opravljati in dovršiti likvidacijski odbor. Izgubo, ki se pokaže upnikom v konkurznem postopanju, morajo pokriti člani po razmerju Števila svojih deležev in brez ozira na svoje premoženjsko stanje. Ta čas si seveda upniki »Glavne« lahko poiščejo enega ali drugega člana in iz njega izčrpajo vse, kar ima. To ni pravično in utegne uničiti ravno tiste člane, ki bi lahko pripomogli, da pridejo vsi upniki vsaj do delnega plačila. Namen zadružnega zakona ni, enemu upniku dati polno pokritje, drugemu pa nič, ampak nasprotno vsem enakomerno. Zato bo tudi za upnike »Glavne« najboljše, če se zadovoljijo, da se reparticijsko postopanje mirno izvrši. »Glavna posojilnica« ima po dosedanjih ugotovitvah okoli 500 članov in približno 1200 upnikov. Deficit je velikanski, nepokrita vsota vseh terjatev je tolika, da jo ne pokrije premoženje vseh članov, ako vse in vsakega posebei poženo upniki od hiše in od ognjišča, vržejo na cesto in prepuste njega ženo in otroke najhujši revščini. Do tega ne sme priti I Člani »Glavne« niso zakrivili njenega in svojega obupnega položaja. Kar bodo plačali, bodo plačali zato, ker je upravni svet« »Glavne« gospodaril z denarjem, kakor da bi ga iz zemlje kopal Upravni svetniki so sicer solidarno odgovorni za vso po lahkomišljenosti prizadeto škodo, a kaj pomaga to, ako se ne more izterjati, člani se bodo torej pokorili za nepravilnosti in protizakonito postopanje bivših upravnih svetnikov »Glavne«. Vsak človeški čut in vsaka človeška postava pa izključuje, da bi se kdo pokoril po nedolžnem. Zato upravičeno upamo, da se bodo upniki »Glavne« oarekli svoji dvomljivi pravici do izterjanja svojih terjatev eksekucijskim potom in da ne bodo preganjali že itak hudo prizadetih članov, katerih kredit silno trpi. V tem slučaju je mogoče, da pridejo vsi upniki do sorazmerno dosti višjega pokritja kakor sicer. Če se vpošteva premoženje vseh članov »Glavne«, se mora priti do zaključka, da bo razdelitev po ključu števila deležev neizvedljiva. To uvideva-jo tudi pametnejši člani, ki so pripravljeni žrtvovati v prid gmotno slabšim članom večji del svojega premoženja, seveda le pod pogojem, da se s tem izpuste iz vseh daljnih plačilnih obveznosti. Vsak Član bo moral pokazati dobro voljo in prispevati po svojih močeh. Likvidacijski odbor opaža, kako nekateri člani na vse mogoče načine skušajo, prenesti svoje premoženje na bližnje ali daljne sorodnike, ali se ga na kak drug način iznebiti. Vse to se bo izpodbijalo, dotični bodo pa tudi zapadli kazni, ker je pre-jasen in preprozoren očitni namen, oškodovati upnike »Glavne posojilnice«. Z ozirom na deistvo, da se je vest o polomu »Glavne posojilnice« takoj zanesla v zadnio najrevneišo kočo zaHnie nairevnejše morske vasice na Slovenskem, je izničeno, da bi se mogel kdo izgovarjati, ^a 111 ve~ del, čemu člani »Glavne« odorodava-io ali na kak drug način odtuiuiHo svoie Premoženje. Torei pamet! Le z združemmi močmi bo mogoče preprečiti uničenie gospodarskih eksistenc in kaznovanje radi neprevidnih dejanj. V tem slnčaiu bodo prispevale s podporami korporacije, dežeia in un^mo tudi država. Likvidacijski odbor pošlje v kratkem poziv na vse člane, naj se odzovejo, koliko in na kakšen način lahko prisnevajo z lepa. Tudi tu bo veljalo geslo: kdor hitro da, dvakrat da! Če pa se bo raztegnilo odplačilo na dolizo vrsto let, potem se pomnože stroški izterjavama in bilo bi s takim postopanjem le malo pomagano upnikom in članom. Če se člani ne bodo zavedali svojih dolžnosti, utegne priti neizogibna posledica, da bo veČina za njih gospodarstvo težko prizadeta in dotičnim bo potem težko kaj pomagala njih dvomljiva regresna pravica poiskati od svojih članov povračilo tega, kar so sami preveč plačali. Obračamo se torej na upnike »Glavne posojilnice« in med temi v prvi vrsti na najbolj prizadete posojilnice, da omogočijo poravnavo s člani »Glavne«, obračamo na se tudi do članov, da trezno premislijo resni položaj in omoročijo mirno in pametno poravnavo. Likvidacijski odbor. Poziv nerednim n'rf'f vosn po Slovenskem! Zveza dramatičnih društev v Ljubljani je začela redno poslovati. Narodnim društvom so se razposlale vprašalne pole, ki naj jih posamezna društva tekom 8 dni izpolnjena vrnejo. Ako kako društvo te pole ni prejelo, naj jo zahteva pri odboru. Včlanjena društva opozarjamo, da ne smejo vsled sklepa ustanovnega občnega zbora ničesar izposojati nevčlanjenirn društvom. Dosedaj so priglasila svoj pristop sledeča društva : Dramatična društva: 1. v Ljubljani: 2. v Trstu; 3. v Mariboru; 4. Gledališko društvo na Jesenicah; 5. Dramatični odsek »Sokola« na Vrhniki; 6. »Sokol« v Žirih pri Idriji; 7. Splonna mladiška Zveza v Idriji; 8. »Svoboda« v Idriji; 9. Podružnica C. M. v Trbovljah; 10. Slovensko izobraževalno društvo v Opatiji; 11. »Sokol« v Smartnem pri Litiji; 12. Zveza narodnih društev na Štajerskem; 13. »Sokol« v Litiji; 14. Narodna Čitalnica v Kamniku; 15. Čitalnica v Mariboru; 16. Šaleška Čitalnica v Šoštanju; 17. Splošna delavska Vzajemnost za Kranjsko; 18. Bralno društvo v Mariboru. Glavni namen Zveze je, kakor znano, redno izdajati Talijo, ki je zaspala. Prvi zvezek, ki se že pripravlja, prinese poleg imenika knjižnic večjih dramatičnih društev vsa potrebna navodila za prirejanje gledaliških iger. Ker pa tega zvezka ne bode šlo mnogo v denar bo morala biti cena malo višja, kakor bo za druge zvezke. Vč'anjenim društvom se seveda dopošlje ta zvezek zastonj. Glede prispevkov posameznih društev za izdajanje Talije upravni odbor še ni definitivno sklepal. Načrt je pa sledeči: Za vsaki zvezek, ki izide, prispevajo vsa včlanjena društva neki delež, ki se bo določil sorazmernim društvom. Tu sta dva predloga: 1. Posamezna včlanjena društva prispevajo neko stalno vsoto za posamezen zvezek ali pa 2. neki percentualni znesek od bruto-dohodkov posameznih predstav, ki je za ona društva, ki mnogo igrajo, manjši, kakor za ona, ki manj igrajo. Tu se bo moralo seveda ozirati tudi na financijelno stran posameznih včlanjenih društev. Zato naj vsako društvo poslano mu polo vestno izpolni, ker bodo te pole tvorile podlago za financiranje Talije. Ker je izdajanje Talije kulturna naloga Zveze in ima Zveza sploh samo kulturne namene, je upravičena zahtevati, da ji pristopijo vsa narodna društva in tako pomagajo oživiti Talijo in podkrepiti smotreno delo na polju dramatike! Zato bode Zveza cene za posamezne zvezke, stavila precej visoke in poleg tega zahtevala še posebej pristojbino za vprizo-ritev od vseh neučlanjenih društev. Ona društva, ki ne bodo včlanjena se tedaj motijo, ako mislijo, da bodo imela od tega, da niso včlanjena kak dobiček; ker pri tako važnem narodnem podjetju morajo vsi obziri pasti. Včlanjena društva bodo dobivala od vsakega zvezka Talije po 2 izvoda zastonj. Kadar bodo potem kako igro vprizorili jim bo seveda Zveza doposlala tudi potrebno število knjig zastonj. (Proti malenkostni odškodnini.) Jasno je tedaj že danes, da ne bo nobeno društvo, ki količkaj kaj igra, oškodovano, ampak bo imelo le dobiček, ako ne drugega, vsaj to, da bo lahko dobilo primerno igro in to vsled vzajemne pomoči z garderobo tuć] lahko vnrizorilo. Odpadlo bo zlasti za mauiša društva mučno prepisovanje knjig in vlog. Samcobsebi se razume, da bodo prispevki za Talijo onih društev, ki pristopilo samo z namenom, da podprejo dobro narodno stvar, ^a sploh ne vprizarjajo iger. ^rav malenkostni. « Čim več društev se priglasi, tem m^niši bodo prispevki za Talijo in tem več zvezkov se bode na leto lahko izdalo. Naj tedaj smatra ^sako narodno dmštvo svoi nristop. ^akor svoio društveno narodno dolžnost. ;3ko nam bi b*!o ustreženo, ako bi no^mezua društva stavila tudi ka^e ^re'Uo^e ali nasvete glerie iz.rtnjrjnia Talil*1 in razmo^vala ^incfj sledeča vprašani'' in o m"ih nor očala: 1. Ali naj se nastavi za nosa- rr^Tria drn^tva Stalen nr;sr»ev»k 71 Talijo, ali na percentualni prispevek Od pr^^^tnv? 2. Kake i^re nai hi se nrve izdale? r7,rer|t'tr»iT-»o rv">c:lovj j^er. Un°mo. <^a se horfo e'rnštva vsai +^ko hitro privola nagemu pozivu, da bo mocoče ^e pr*r*odnii mesec orireH 7 ir^Tioniem T.Vjje, Vse va^- ne sklene bomo pa vedno objavljali v ve* Časomsih ... Vsa pisma in dopisi naj se na-^n^ljpfo na OrlNor 7.va7ft dran-'^H^ih društev. oip ers »Sokol« v Hrastniku se zahvaljuje vsem cenj. gosoem in gospicam, ki so Pripomogle z nabiranjem in darovanjem za paviljon na plesnem vencku, da je bil gmoten uspeh tako ugoden. Zahvala vsem, zlasti tudi delavstvu, ki so nas posetili in pokazali s tem. da pojmujeio pomen sokolske ideje v naši dolini. Hvala pa tudi vsem tistim, ki nas niso počastili ter nam tako enkrat odkrito povedali, da naj ne pričakujemo od njih podpore. Se vsai poznamo! Dolanci so imeli zopet enkrat svoje zagonetne muhe: poljubilo se jim je štrajkati! Deželni šols'; svet je imel dne 25. januarja sejo, v kateri je stalno vpokojil def. učiteljico Marijo Sker-b i n c in dovolil def. učiteljici v Sp. Poljskavi Ani W e s t e r izstop iz učiteljskega stanu. Moška podružnica »Branibora« v Celju ima svoj redni občni zbor v petek, dne 7. svečana t. 1. ob 8. uri zvečer v rdeči sobi »Narodnega doma« v Celju. Spored običajni. — Odbor. Iz Celja. Klerikalci poudarjajo vedno in vedno, da so edina, vodilna vsegamogočna slovenska stranka na Sp. Štajerskem — a krivi so seveda vsega zla, ki zadeva naše ljudstvo v narodnem in gospodarskem oziru, »liberalci«, dasi nimajo nobenega dr-žavnozborskega in le eden edini de-želnozborski mandat. Sedaj je iznašel neki klerikalni bedak v mariborskem časopisju, da so »liberalci« krivi nadvlade nemškutarjev v nekaterih okrajnih zastopih! Namesto vsakega odgovora bodemo spomnili klerikalne prijatelje na volitve v okrajni zastop brežiški, kjer so se iz samega strankarskega sovraštva zve- zali raje z nemškutarji in verolomm prelomili kompromis z naprednjaki; istotako so volili predzadnjič kleri« kalni kmetje na povelje duhovščin« pri volitvah v konjiški okrajni zastoi raje — Štajercijance ko nekierikalm Slovence; in ni še tega leto, kar j< klerikalno politično društvo za slo-venjbistriški okraj popolnoma zavo-ziio reklamacijske postopanje v skupini veleposestva in olajšalo nem-škutarjem zmago ... »Liberalci« so si ohranili doslej vedno čiste roke in okrajni zastopi, ki jih imajo oni v rokah, so v narodnem in gospodarskem oziru vzorni. Klerikalno govoričenje o »demokratizaciji (!) okrajnih zastopstev« je pa čisto navadno fraza-renje, ki ne bo rodilo nobenega sadu. Iz Celja. Kako neosnovani in lažnjivi sc napadi »Straže« na dr. Kukcvca m Narodno stranko sploh, se vidi prav lepo iz ponedeljkove številke. V notici »Dr. Kukovec — gospodarski voditeH« se pravi, da je dr. Kukovec vedja Zvezne tiskarne in knjigoveznice, Zadružne Zveze, Lastnega doma. Narodne založbe, da se je vrinil v odbor južnoštajerske hranilnice in je on kriv, da tam plačujejo liberalci posoiilnici 6000 K letne najemnine itd. Na to samo suho konstatiramo, da dr. Kukovec ni niti v odboru Zvezne tiskarne in knjigoveznice niti v odboru Južnoštajerske hranilnice; Zvezno tiskarno vodi po-sojilnični ravnatelj Smertnik. Južno-štaiersko hranilnico pa slogaši in klerikalci. S tako očitnimi lažmi so kvalificirani tudi »Stražini« napadi na delovanje dr. Kukovca, čegar nes^ Hčno požrtvovalnost vsakdo v liu pozna, v ostalih naštetih podjetjih. Našim klerikalcem bi nujno priporočali, da bi se raje bavili s svojo hotelsko družbo, ki je prava šiba božja za klerikalne posojilnice — in pa s svojo posoiilnjco v Laškem trgu; saj vedo, zakai. Iz Celja. Dr. Kukovčev govor »Slovenci v deželnem gospodarstvu vojvodine Štajerske« je izšel seda? v obliki bro-šnrice. Tudi oni, ki ga še niso brali v rSlov. zarodu«, se bodo sedaj lahko prepričali, na kako odločno slovensko stališče se je postavil v njem dr. Kukovec — veliko bolj ko dr. Benkovič v-svoi i InM-'om^b'eni brošuri. Potrebno bi bilo. da bi vsak štajerski nanredniak čital ta govor, deloma da spozna naše stališče napram klerikalni in nem^konaciionalni deželno-^horski politiki, deloma da se prepriča, kolikega obrekovanja, sumniče-nja in Inr^nia je zmotna dr. Koro^če-va »ksto*'"ška« stranka na So. Šta-ierju. Kdor bi knjižice ne dobil, naj piše no njo Narodm" založbi v Celju. Iz Rogatca nam poročajo: Umrl ie dne 26. januarja v Stopercah vpo-Voiem nadivite]j jn posestnik Jakob C v i r n. Bil je znan tudi v širš;h kronrU1% frer je prilično pol »stoletja nčitelieval po raznih spodnještajer-skih kriiih. Iz L'ufo^era. Tukaišnja podružnica c. kr. štaj. kmetijske družbe pt'redi kmetijski 1'migovodstveni tečaj od JO. do 12. februarja v Križev-cih na M. p. in od 13. do 15. februarja v T intomern. Poučeval bo kmet. pot. učitelj Goričan. Iz Ljutomera nam poročajo: V poh'tičnem okraju Ljutomer je bilo 1. 1912 45 nozarov s skupno škodo nad 200.000 K. Sum, da je mnoge te požare povzročila debickarija, je toliko boTJ opravičen, ker je v mnogih slučajih zavarovalnina daleč presegala povzročeno škodo. Požigalci so tu m tam postopali tako, da so v isti vasi ali občini zažgali poprej pri enem ali drugem sosedu, predno so izvršili nameravani dobičkanosni po-?ig. Pri več slučajih ie povzročilo ogenj sovraštvo med kmeti. Želeti bi bilo. da bi si orožništvo to novo domaČo industrijo natančnejše ogledalo in energično zasledovalo. Ugodna nrP?ka za krčmarje. Hiša v celjski okolici z gos Viško obrtjo naprodaj. Cena 2° r kron; plačati je treba 10.000 K. - Hiša z gostilno v Vitanju, dobro vpeljana je naprodaj. Cena 25.000 K. — Dober čevljar bi se rad naselil v večjem kraju. — V večjem mestu je naprodaj hiša s kleparsko obrtjo ter hiša pripravna za izvrševanje zdravniške prakse. — Brezplačne informacije pri moški podružnici »Branibora« v Celju. Drobne novice. Nesreča pri sankanju. Iz St. Ilja poročajo, da sta se v nedeljo dopoldne sankala na občinski cesti na enih sankah dva fanta iz Cirška. Sani so pa zadele po nesreči 701etno prevžitkarico Uršulo Pelcl, jo prevrgle in tako poškodovale, da je naslednji dan umrla. —-Iz Brežic poročajo, da sta pila v neki gostilni v Brezju žganje posestnik Anton Balon iz Brezja in delavec Franc Glazer. Pri tem sta se skregala in Glazer je Balona tako nabil z nekim kamenom in pivovo steklenico po glavi, da ga je hudo poškodoval. Balona so spravili nezavestnega domu. — I z V o j n i k a. Umrla je na pljučnici Ana Vodušek, rojena pri Sv,* Lovrencu na Dr., prednica usmiljenih sester v vojniški hiralnici. — V Ne- ^f "™wi,nB™ g o v i blizu Z g. Radgone so prodrl, pri občinskih volitvah v L in 3. razredu slov. klerikalci. — I z F r a m a poroča »Slov. Gosp.«, da je povila viničarka Antonija Vranjek dvojčka. Otroka sta zdrava, mati Je pa umrla. — Iz Maribora poročajo, da je izbruhnil najbrže vsled neprevidnosti kakega hlapca v gospodarskem poslopju mestnega fa-rovža ogenj, ki je uničil celo podstrešje z vso krmo vred. Živino so rešili. — Iz Loke pri Zidanem mostu poročajo o več slučajih pasje stekline. Postrelilo se je veliko psov in odredilo poostreni kontumac. Iz Ptuja. Karneval. Na pustni torek zvečer priredijo naša narodna društva svojim članom, prijateljem in somišljenikom od blizu in daleč v nazvedrilo zabavni večer. Na sporedu je burka »Razstresenca« v enem dejanju, tamburanje, pevske točke, ples in prosta zabava. Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. Prostovoljni prispevki se v prid tambu-raškemu klubu hvaležno sprejemajo. Maske so željene, toda ne predpisane: prodajale se bodo v Čitalnici, kakor tudi vse druge priprave, da človek vsaj na pustni torek postane neumen. Pridite vsi! Horoško. Poroka. V Sinčivesi na Koroškem se je poročil g. Jože Jenko z gospodično Hermino P e t o v a r. Bilo srečno! Požar. Okoli polnoči ie Izbruhnil ogenj nri posestniku Eichlerju v Ju-golu. Prebivalci so se zbudili, ko je bilo že vse v ognju. Gospodar ni mogel več skoz vrata, ker so že goreli podboji in je moral vlomiti okno, da se je mogel rešiti. Hiša je popolnoma pogorela, prebivalci si niti obleke niso rešili. Zgorelo je tudi 800 K denarja v bankovcih. Pri gašenju se je hlanec tako onekel. da je drugi dan umrl. Posestnik ima veliko škodo, ker ie bil zavarovan le za malenkostno vsoto, pogorelo pa mu je vse in še celo denar. m Iz politične službe. Namestniski kanclist Martin Zelenko v Pulju je imenovan za okrajnega tajnika, računski podčastnik bosanskega oeš-polka št. 4. T. S k o k a n za kanclista pri okr. glavarstvu v Tržiču, kanclist Andrej M i v e c v Tržiču na je premeščen k namestništvu v Trst. Iz finančne službe. Finančni svetnik v Trstu Alojz Golje všek ie dobil naslov in značaj višjega fin. svetnika, fin. svetnik Jakob Peder c o 11 i tudi v Trstu pa naslov \ isjcea fin. svetnika. Umrl je v Trstu provizorični adjunkt mestne knjižnice proi. Anton B r u m a t i. Stavka šoferjev v Trstu je končana in vsi avtomobili (23) so zopet v prometu. Družba je ugodila skoro vsem zahtevam šoferjev. Znanstvo. V palači Frankopani v Kraljevici ustanove biologično stacijo in pomorski muzej. Za nakup in nabiranie materijala je imenovan inšpektor J a b 1 a n a c. Domači tatovi. Posesti.ikd Ljudske kuhinie Patiesu v Trstu sta ukradla niegov sin in njegov prvi natakar 8000 K denarja in sta pobegnila. — Aretirali so na predlog državnega pravdništva v Trstu trgovca s sirom in salamami Ivana Tomazinija in nicgovo ženo Marijo zaradi krivde. Velika tatvina dragocenosti. Neznani tatovi so vlomili v prodajalno uraria in zlatarja A. Fonde v Pulju. Prevrtali so eno blagajno in odnesli za več kot 10.000 K raznih dragocenosti. Podlo maščevanje. Pred kratkem smo pod tem naslovom poročali, da so začeli neznani zlikovci v okolici Poreča zopet uničevati vinograde in da so napravili v eni noči škode za 11.000 K. Sedaj zopet po-roČaio iz Poreča, da so ti pobalini porezali posestniku Litariu 17 vrst amerikanskih trt, ki so bile vredne čez 600 K. Trst - Uličin - Bar. Llovdov parnik >^Skutari<- bo pristal od sedaj nanrei vedno tudi v črnogorskih pristaniščih Uličin in Bar. Reka. satnostoina škoflia. Iz Reke poročajo baie iz zanesljivih virov, da se le posrečilo vladi, da ie dobila dovolienie pri cesarju in v Vatikanu, tla sme ustanoviti na Reki samostojno škofijo. Za prvega reškega škofa bo imenovan glasom teh poročil kanonik dr. Alojz Biscota. Zakal ie ustavila tovarna za tor-pedovke na Reki svoi obrat? Withe-adova tovarna za torpenovke na Reki ie ustavila včeraj obrat in odpustila vse delavce. Vzrok temu je tale: Nadinženir Duerks je grozil nekemu delavcu v sekeiii za tomedovke. da ga bode odpustil iz službe, ker mu je pokvaril nekatere važne dele torpedovke. Njegov sirov nastoo ie povzročil med delavstvom veliko ogorčenje. Ko je drugo jutro nadinženir Duerks zopet začel tega delavca oštevati je nastal med njimi oster prepir, ki se je končal s tem, da je delavec pograbil kos železa in ga vrgel nadinženirju v obraz. V tem hipu je nastal strašen hrup, delavci so napadli nadinženirja in njegove tovariše in jih zapodili iz delavnic. Ravnateljstvo je nato pozvalo delavce, da naj zapuste tovarno, ka/ so delavci tudi storili, na vrata tovarne pa je nabilo ravnateljstvo razglas, da je obrat tovarne ustavljen za nedoločen čas. Dnevne vesti. + Otročarija. Nekdo v »Dnevu« zdihuje po polnih skledah nekdanjih boljših dni! Rad bi imel, da bi se bil mestni svet ljubljanski razburil nad demonstracijami celovških pobali-nov, in da bi bi sklepal o tem železne resolucije, katerih slamnata vrednost bi pa bila očitna. Nam se le čudno zdi, zakaj se Dnevovec ne razburja nad dr. Brejčevimi prijatelji v dunajskem parlamentu! Teh prijateljev, ki se o svojem političnem vplivu babajo noč in dan, dolžnost je bila, poprijeti se omenjenih demonstracij, ter jih po zaslugi ožigosati. Mestni svet ljubljanski pa je imel toliko manj povoda, sklepati kako zeleno teorijo, ko vendar r3rejčevi prijatelji niti prsta niso ganili. In če bi ga bili, ne dosegli bi niti piškavega oreha! Pri teh razmerah naj bi pa ljubljanski mestni svet čudeže delal! Samo politični otročaji verujejo v take čudeže, drug pa nihče! + Shod slovanskih pravnikov v Avstriji. Češki »Narodni Listy« prinašajo sledeči članek, ki ga je napisal dr. Š. in ki je tudi za nas velepo-memben: »Meseca septembra preteklega leta se je vršil na Dunaju shod nemških pravnikov. Nemci sami so naglašali in naglašajo ne le strokovni pomen svojih pravniških shodov, temveč tudi njih narodni in praktični pomen. Od teh shodov pričakujejo okrepitev nemškega čustvovanja, zvečanje zmožnosti za odbijanje napadov na zgodovinski pomen nemškega narodnega plemena v Avstriji in pomnožitev sile za odbijanje javnih in skritih stremljenj, uničiti v Avstriji nemški živeli, ki je ustanovitelj in najtrdnejši temelj tega posebnega, razčlankovanega mnogojezičnega državnega ustvora. Tako je doslovno pisal v »Deutsche Juristenzeitung« senior avstrijskih pravnikov Unger. S tem je seveda izločeno, da bi se češki ali pa jugoslovanski pravniki udeleževali shodov nemških pravnikov, toda na drugi strani je potrebno, da bi češki in slovanski pravniki kontrolirali vpliv teh shodov nemških pravnikov na zakone in pravne institucije v Avstriji, in ravnotako je potrebno, da ustvarijo močno strokovno organizacijo enakega vpliva na uredbo zakonov in pravnih institucij v Avstriji, v tej smeri, da bi se vsa pravna določila v naši mnogojezični državi ne ustvarjala le pod vplivom nemških pravnih nazorov v rajhu, temveč predvsem po potrebi avstrijskih in torej v prvi vrsti slovanskih narodov. V januarski številki »Zprav«, društva čeških odvetnikov v kraljestvu Češkem se bavi uvodni članek s temi vprašanji. V njem se naglasa, kako znaten vpliv imajo ti shodi za razvoj prava v Avstriji in kako napačno je, prepustiti ta vpliv samo nemškemu duhu in ne delovati na to, da se tudi v avstrijskem pravu zadosti potrebam slovanskih narodov v Avstriji. Enakovredno protitežje napram nemškemu vplivu se more doseči edinole z ustanovitvijo enake institucije, torej shoda slovanskih pravnikov v Avstriji. Posamezna društva in družbe pravniške se večinoma bavijo z razlaganjem veljavnega prava in če kdaj povzdignejo svoj glas v prospeh reforme nekaterih pravnih odnošajev in zakonitih določil, tedaj preveč ne vpoštevajo njihovih maloštevilnih glasov. Faktični pomen in vpliv pa bi imele izjave vseh slovanskih pravnikov v Avstriji, tako vsled števila udeležencev, kakor tudi vsled inteligence in življenjske izkušenosti, ki bi jo taki shodi reprezentirali. »Zpravy« v svojem članku popolnoma upravičeno naglašajo, da bi zakonodajni činitelji ne mogli preiti čez izjavo takega shoda na dnevni red. Svrha shodov bi bila, sodelovati pri razvoju privatnega in javnega prava v Avstriji, zbiranje znanstvenih mnenj prvih slovanskih pravnikov v Avstriji o teh vprašanjih. V Avstriji imamo štiri slovanske pravniške fakultete, imamo celo vrsto izvrstnih strokovnjakov v pravniški teoriji in praksi, imamo tudi celo vrsto priznanih in uva-ževanja vrednih pravniških društev in institucij slovanskih. Torej ni treba prav nič dvomiti, da bi ne bili shodi slovanskih pravnikov faktično protitežje vplivu, ki ga imajo shodi nemških pravnikov na uredbo pravniških odnošajev v Avstriji. Mislimo tudi, da bi se mogel polagoma raz- širiti ta shod na shod slovanskih pravnikov sploh, toda seveda je pravilno začeti s shodi, ki odgovarjajo faktičnim potrebam naše države. — Shodi slovanskih pravnikov bi nedvomno tudi izpodbudifi čilejše strokovno literarno delovanje, pomagali do vzajemnega spoznavanja razmer in oseb med slovanskimi narodi in do uresničenja praktične slovanske vzajemnosti. — Članek v »Zpravah« poziva profesorje pravniških fakultet, naj se poprimejo dela za uresničenje misli shoda ^slovanskih pravnikov, in obljubuje, da se bodo ostali pravniki in pravniške korporacije rade podvrgle njihovemu vodstvu in navdušeno delovale za to krasno misel, ki naj povzdigne slovanske pravniške vede, vpliv slovanskih pravnikov na avstrijske pravne odnošaje in ki naj uresniči slovansko idejo.« — Prepričani smo, da se bodo tudi slovenski pravniki zavzeli za to misel, saj ravno mi Slovenci tudi v tem oziru potrebujemo pomoči drugih slovanskih narodov v Avstriji. + Trnjeva pota patra Kazimira. Kanada je sicer dežela, kjer je tako mraz, da še sneg ne more padati, a dr. Krek bi vendar z velikim veseljem gledal, če bi se naši ljudje tja sei'ili. V obče zaničuje dr. Krek liberalce iz vse duše in uči, da jih je treba v grape pometati in s kamni ubiti, toda La kanadske liberalce fe napravil izjemo — slovenski liberalci pač rimajo nič denarja, kanadski pa so milijonarji. Sploh so pa kanadski liberalci - spekulantje veliko bolj obzirni, kakor slovenski liberalci - ne-maniči. Čim so Kanadci začeli misliti na to, da bi lovili Slovence za naseljevanje v Kanadi, so takoj vedeli, kaj jim je storiti: sporazumeti se s klerikalci. In to se jim je izvrstno posrečilo. Dr. Susteršič je lani spravil celo Gorenjsko na noge, da je kanadske liberalce - spekulante častila. In vsa klerikalna stranka je tem spekulantom ostala zvesta ter se zanje vojskuje z največjo vnemo. Oglasil se je tudi dr. Krek in je v svojem članku tudi nekaj povedal, kar zasluži malo pojasnila. Krek je hud; hud je na avstrijsko vlado, ker ta izseljencev v Ameriki ne podpira ločeno po narodnosti in veri, ker podpira avstrijsko družbo v Novem Yor-ku. ki jo predstavljajo nemški Židje, pa anglikanski dom v Baltimoru, ki agitira za prestop k anglikanstvu, medtem ko morajo naši vrli frančiškani s P. Kazimirom na čelu v skrbi za naše izseljence hoditi — trnjeva pota. — Za teni&Krekovim grmom tiči ta - te zajec: V New Vorku je avstrijski dom, ki ga vlada podpira. Za dušnega pastirja je bil tam pater Kazimir Zakrajšek, za oskrbnika pa bivši lemenatar Jakopič. Pater Kazimir Zakrajšek je bil prej v Clevelan-du, kjer je izvrstno skrbel za izseljence; hodil je po trnjevih potih in na ime svoje sestre naložil v Ljubljani 20.000 trnjev, pardon, kron, zaradi katerih je ostal v Clevelandu v najboljšem spominu. V avstrijskem domu v New Yorku sta Kazimir in Jakopič skrbela z veliko vnemo zlasti za izseljenke; še v gledališče jih nista pustila, pač pa sta se močno zanimala, če imajo kaj denarja in naj ga po njiju posredovanju nalože pri klerikalnih zavodih na Kranjskem. Pa tudi sicer sta posvečala izseljenkam tako veliko pozornost, da ju je vladni komisar spodil z izseljeniške-ga otoka in prepovedal zaradi njiju, da bi avstrijska hiša imela na izselje-niškem otoku svojega reprezentanta. Če vlada kaj takega ukrene, mora imeti jako tehtne vzroke, zakaj take korake stori samo v izrednih slučajih. Kaj je bil vzrok, da je vladni komisar pregnal patra Kazimira in Jakopiča z izseljenišega otoka, se avtentično ni dognalo, govorilo se je pa v Novem Yorku, da sta bila Kazimir in Jakopič na sumu, da sta — kup-čevala z dekleti. Pa naj je bil že to vzrok, da Kazimir in Jakopič nista smela več na izseljeniški otok, ali kaj drugega — dejstvo, da sta bila se-gnana, govori dovoPj. Pater Kazimir je sedaj agent Rafaelove družbe, izdaja najbolj neumnim ženskam namenjen list »Ave Marija« in hodi naprej po trnjevih potih ter skrbi za izseljence. Nekaj jih vedno ujame. Dr. Krek seveda ni zadovoljen, da imajo različni Kazimirji pri svojen plemenitem delu take težave in zato zahteva tak izseljeniški zakon, da bodo izseljenci ločeni po narodnosti in veri; to se pravi: tisti duhovnik ga naj dobi v roke, ki mu gre, da si gospodje ne bodo delali konkurence, da jih oblasti ne bodo mogle motiti pri osrečevanju izseljencev in da tem Kazimirjem ne bo treba hoditi po trnjevih potih. ' + Klerikalci — zlezli pod klop. Janez Ogrin je v seji kranjske trgovske in obrtne zbornice dne 20. junija 1912 stavil nujni predlog, naj predsedstvo uvede sistematično propagando proti naseljevanju židovskih tigovcev in obrtnikov na Kranjskem. Mi smo že takrat naglašali, da je ta predlog udarec v vodo, ker nasprotuje državnim temeljnim zakonom, in da so ga klerikalci stavili sa- mo za to, da bi nasuli peska v oči nepoučeni javnosti. Da se v tem oziru nismo motili, dokazuje ta-le vest v včerajšnji »Neue freie Presse«: »Proti predlogu člana kranjske trgovske in obrtne zbornice Ivana Ogrina je »Avstrijska izraelitska unija«, vložila na temelju določb člena VI. drž. temeljnega zakona z dne 21. decembra 1867 pritožbo na trgovinsko ministrstvo. Ministrstvo je sedaj pritožite!je z odlokom z dne 10. januarja 1913 obvestilo, da je gospod Janez Ogrin brezpogojno umaknil gori navedeni svoj nujni predlog.« — Klerikalci in Ogrin so torej zlezli pod klop, čim so dobili migljaj od zgoraj. Junaško to ni, zlasti ako so klerikalci prepričani o koristnosti svojega predloga. + Dva nova častna občana. Iz Kamnika. Naš občinski svet je imenoval dva nova častna občana, odhajajočega okrajnega glavarja Kresseta in okrajnega komisarja dr. Žužka, na predlog našega dekana. V dotični seji je našel dekan med svojimi poslušnimi precej ostrega odpora in predlog je imel komaj in komaj zadostno Število glasov, ker so menda nekateri slutili, da to imenovanje po nepotrebnem razkriva niti, ki so se predle med okrajnim glavarstvom in dekanom. Kamniška javnost ni nevoščljiva in iz celega srca privošči imenovanima gospodoma to poča-ščenje in diplomo častnega občan-stva iz roke dekanove, če jima more to pri njih karijerah kaj koristiti. Pač pa povprašuje javnost, kaj sta neki imenovana gospoda storila za Kam-! nik, in soglasni odgovor je — nič. : Sta sicer vse časti vredna uradnika, j nič boljša in nič slabša kakor so danes politični uradniki na Kranjskem, ampak za Kamnik v resnici nimata prav nobenih zaslug. Če pa je občinski odbor hotel počastiti uradništvo, potem bi bilo samo pravično, da bi jih imenoval tudi nekaj iz sodnije, davkarije, davčnega referata itd. De-j kan je pač hotel biti hvatežen za raz-j lične politične usluge, ki so se mu ; uradno izkazovale ob času gerent-stva pri volitvah in sploh pri tlačenju naprednjakov. Ampak, kakor je j dekan že neroden in netakten človek, \ je s to hvaležnostjo spravil imenova-i na gospoda v nemalo zadrego. Bilo j bi gotovo lepše in obema bolj ustre-I ženo, če bi dekan lepo s častnim ob-• čanstvom doma Ostal in po dr. Šu-j steršiču oba na kakem višjem mestu ! malo priporočil, da bi od tam prišlo i kako odlikovanje v tej ali oni obliki, j kajti pri takih odlikovanjih se je jav-nost že odvadila, povpraševati — 1 zakaj? Sedaj pa vsa javnost govori, ! da je to plačilo za različne usluge, s j katerimi se je ščitilo in podpiralo na-I silno in krivično dekanovo početje. ! Ljudje pa sodijo, da bi moral biti c. ] kr. uradnik nepristranski in nasprot-j nik vsakega političnega nasilstva in j vsake politične nepristranosti. In ■ sklepajo še dalje — o, ljudje znajo i zelo dobro logično misliti. Gospodi-j ne dekan, zakaj svoje dobre prijatelje spravljate v tako zadrego, da si na skrivnem lase pulita in zdihujeta: »Bog nas varuj takih prijateljev, sovražnikov se bova že sama!« Zakaj niste prej natanko pomislili, predno ju na tak način razglasite pred vso javnostjo, da sedaj vsi ljudje kažejo s prstom na njih nagoto. V resnici, smilita se nam oba, da sta tako obsedela pri vas. Gospodine dekan — hvaležnost je lepa reč, ampak pameti in taktnosti je treba pri njej imeti. + Gasilno društvo v Dragatušu in deželni odbor. Po zaslugi peščice požrtvovalnih mož dragatuške fare, se je pred kakimi tremi leti ustanovite gasilno društvo. Občinski odbor, ki je bil takrat še v naprednih rokah, je pri večkratnih sejah soglasno sklenil, da se za nakup gasilnega orodja porabijo občinske kontribucijske obligacije. Istotako so namreč storile občine: DobljiČe, Maverl in Bistrica. Kar so smele te, ni bilo dovoljeno dragatuški občini po § 62. občinskega reda, da mora glavinsko premoženje ostati celo. Vemo zanesljivo, da je imel pri tej različni meri naklonjenosti poglavitno besedo župnik, ki je bil gorak ustanovitelju in takratnemu načelniku društva. Smele so se porabiti le malenkostne obresti. Društvo pa si je z doneski rojakov v Ameriki, z denarnimi in naturalnim! prispevki domačinov nabavilo krajevnemu okolišu primerno brizgalno ter postavilo tudi malo shrambo, da ni treba gasilnega orodja vlačiti po šupah. Društvo je bilb primorano se zadolžiti. Imelo je edino upanje na podporo iz deželnega gasilskega zaklada. Vložilo je pravočasno prošnji za leto 1911 in 1912, a do danes še ni dobilo niti odgovora. Pred vrati gasilnega društva zna zapeti boben. Da se ne zgodi nesreča, naj bodo te besede glasen memento onim, ki radi strankarske strasti ubijajo humani-teto. + Sedem del duhovnega usmiljenja navaja »Pučka Sloboda«, glasilo hrvaške stranke v Dalmaciji. Ta de?a duhovnega usmiljenja so: 1. Poučevati omahljivce, da spoštujejo in ne izdajajo domovine svoje, svojega j imena in narodnosti svoje hrvaške, srbske, slovenske. 2. Poučevati nerazumne in zapeljane brate, da bodo dobri Srbi, Hrvati in Slovenci. 3. Karati vse one, ki delujejo proti vsemu, kar je slovensko, hrvaško in srbsko. ■ 4. Tolažiti vse one, ki radi naroda svojega trpe, propadajo in umirajo. 5. Oproščati vse žalitve, ki jih nevede brat zagreŠa na bratu. 6. Prenašati potrpežljivo vse muke za narod, ime in domovino, zakaj sladko je umreti za domovino. 7. Moliti k bogu za vse one, ki se žrtvujejo za domovino in narod svoj slovenski, srbski in hrvaški. -f- Deželni šolski svet je dovolil okrajnemu šolskemu nadzorniku Ma-jerju polletni dopust. V važnejših zadevah ga nadomestuje g. deželni šolski nadzornik H u b a d, v mestnem svetu pa g. R e ž e k. + Iz poštne službe. Imenovani so: asistent Ivan Svetina za po-| štarja v Žirovnici: aspirant Stanko j Palčič za poštnega oficijanta v I Opatiji; poštne aspirantinje za ofici-jantinje: Milka G r e g o v i č, Tržič, Olga S I a n o v i c, Lovrana, Ana V i d a 1 i, Cirknica. Prestavljeni sta poštni oficijantinji Pavla R o t h iz Cirknice v Kamnik in Josipina Rako v e c iz Kamnika v Ljubljano. Iz službe sta izstopili oficijantinji EMa Lončarjeva in V. V o n č i n a. Stalno vpokojeni sta poštarica Ivana K a p e 11 e v Žirovnici in poštna ofi-cijantinja E. Kodermatzova, začasno pa poštni oficijantinji Ivana B e r n a d i s in Ivana P e č n i k. + Iz državnostavbne službe. Inženir Avrelij K o b a l je dodeljen okr. glavarstvu v Novem mestu. — V seji magistratnega gremija, ki se je vršila v petek, dne 31. januarja, pod vodstvom g. župana dr. Ivana Tavčarja se je sklenilo oziroma odobrilo sledeče: G. Fran Perda-nu se dovoli postaviti 10 železnih kioskov za plakatiranje lepakov in sicer v Zvezdi dva; med Krejčijevo in Gerberjevo hišo enega, dalje po enega na Vodnikovem in Cesarja Josipa trgu, na Reseljevi in Frana Josipa cesti in dva na vogalih Slovenskega trga in enega v Wolfovi ulici in na Dvornem trgu. — Matej Orehku v Kolodvorski ulici se dovoli popraviti prodajalne prostore. — G. Ivanu Schrevu se v principu dovoli postaviti v Kolodvorski ulici lično lopo za prodajo kruha in mleka. — Peter Mateliču se dovoli postaviti železne kioske na Bleiweisovi cesti nasproti Trubarjevega spomenika in na vogalu Bleiv/eisove in Marije Terezije ceste. — Ribji lov v ribniku pod Ti-volijem se odda mestnemu vrtnarju proti najemščini na leto 30 K za dobo 10 let. — Alojziju Zajcu in Ivanu Friedlnu se dovoli prenos gostilni-čanskih koncesij. — Za snaženje in posipanje cest, ulic in trgov se je izdalo za čas od 4. do 10. januarja 3636 K 78 v, za čas od 11. do 17. januarja 4872 K 35 v, za čas od 18. do 24. januarja pa 4468 K 42 v. Tlak s savskimi kroglami v Študentovski ulici se primerno popravi in uredi mulde. — Odgovor napadenega obrtnika. Neki ljubljanski dnevnik je prinesel ta teden pod naslovom »Izpred sodišča« senzacijonalno razkritje, kako jaz kruh pečem, kaj vse dev-ljem na lopar itd. Ko sem to čital, sem strmel in si mislil: ubogi moji odjemalci, kaj vse ste že zaužili: smeti, premog, oglje, različno tkanino itd. Aj, joj, uboga Dolenjska, kjer je največ mojih odjemalcev! — Resnica je to, da sem bil kaznovan, a le radi malenkostnega pogreška. Tak se pa najde pri vsakem obrtniku; ga ni treba opoldne z lučjo iskati. Da pa stvar ni tako strašna, priča visokost kazni. Moji odjemalci vedo, kako snago in kak kruh imam ter tudi ne verjamejo napadalcem. Zeftm pa, da bi se dotični gospod, kot je v dnevniku udaril po meni z loparjem (mogoče, ker nisem naročnik), prišel sam prepričat; na razpolago mu je podnevi in ponoči, ker dosedaj gotovo še ni bil v moji pekariji. Ali pa bo mogoče spisal dramo pod naslovom: »Skrivnostno zastrupljenje.« Mogoče pa bomo tudi v par dneh čitali, da občinstvo zahteva, da naj lopar s takimi stvarmi postupam, kot je zadnjič pisaf, ker so baje tudi na trgu stranke zahtevale, da naj prodajajo mokarji ajdovo moko z rižem zmešano. — Srebrno poroko obhaja dne 3. februarja gosp. Avgust Eder, bivši hotelir v »Tivoli«. — Fantovski ples je danes zvečer pri Češnovarju na Dolenjski cest' v prid knjižnici Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj. Vstopnina 30 v, začetek ob po? 8. zvečer. — Simon Gregorčičeva ljudska knjižnica v Ljubljani, Wolfova ulica 10/1. ostane na nedeljo, dne 2. februarja radi ustanovnega shoda »Zveze slovenskih ljudskih knjižnic« za občinstvo zaprta. — Valčkov večer prirede v ponedeljek 3. t. m. v hotelu Union v veliki dvorani člani Slovenske Filharmonije pod vodstvom gosp. kapelnika H r a z d i r a. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 K 20 vin. Na obilno udeležbo vabijo člani. — Umrla ]e danes po kratki mučni bolezni v deželni bolnici ga, Ida K u Sar roj. Ni g r in. Počivaj v miru! — Nič ne pomaga, brez dobre kavne primesi kava ni dobra. V vsakem oziru najboljša je, kakor je vsakemu že dobro znano, Kolinska kavna primes z znamko »Sokol«, ki je obenem tudi pristno domače blago. Slovenske gospodinje jo najraje kupujejo. Rožnodolci, Vlčani, Glinčani! Jutri, v nedeljo, dne 2. februarja ima olepševalno društvo za Rožno dolino svoj plesni venček v gostilni gosp. Končana. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina 30 vinarjev. Društvo ima za Rožno dolino lep in koristen namen. Podprimo to društvo s svojim obiskom, da bo lahko tudi doseglo svoj dobri namen. Pridimo vsi! Odlikovanje. Na čebelarski razstavi v Celju je bil odlikovan gosp. Peter Š1 e g e i, postajenačeinik v Vižmarjih s srebrno kolajne in diplomo za umno čebelorejo. Od zgradbe belokranjske železnice. Iz Novega mesta se nam poroča: Delo tudi zdaj čez zimo ne počiva popolnoma. Kakor v vseh predorih, delajo pridno tudi v novomeškem predoru s podzidavanjem in obokavanjem. Čestokrat se izpod Kolodvorske ceste sliši dolgotrajno pokanje razstreljevanja zgornj. dela predora. Ob pečinah poleg ceste se prav dobro sliši tudi vrtanje hidravličnega svedra. Napreduje tudi delo velikega nasipa iz vhoda predora do prvih opornikov železniškega mostu čez Krko. Ta veliki nasip bo najbrže Še ta teden v surovem dehi dovršen. S tem nasipom je obenem asuta tudi pot na sejmišče. Da se mestni upravi ne bo tako godilo, kakor se je glede mestnega drsališča, ki ga je podjetje izrabilo proti obljubi, da občini napravi novo drsališče, a nazadnje pa se je na vse lepe obljube pozabilo, bi bilo pač dobro, da se mestna uprava že sedaj resno pobriga za izpeljavo vsied nasipa pretrgane poti. Tudi glede varnosti bo treba kaj ukreniti, kajti zdaj vodi pretrgana pot provizorično med prvim in drugim opornikom, pa je zelo nevarno, ker se od zgoraj zasipuje materijal, ki drči neženirano na pot. Koncilijantnost je sicer ?epa čednost, a v prvi vrsti so javni interesi mesta samega, ker je tudi bog najpreje sam sebi brado ustvaril. Iz Št. Janža pri Mokronogu. Ta teden se je pripetil tak slučaj, da še do sedaj skoraj nikjer. Gostilničarju in posestniku g. Majcnu se je rodil sinček. Prišel je boter iT Mokronoga. Popoldan ob treh je imel biti krst. Otroka so prinesli v cerkev, toda /upnik Baje se je menda nalašč od doma odpeljal, in kaplan Kavčič pa v.\ hotel otroka krstiti. Vprašal je na kake časopise je g. Majcen naročen? Povedal mu je, da je naročen na >Slov. Narod«. Potem pa, ker ste naročeni na veri nasproten list. jaz vašega otroka ne smem krstiti, je bil kaplanov odgovor. Sklenilo se je namreč po naši dekaniji, da se ne bodo več delili cerkveni obredi onim, kateri so naročeni na nasprotne liste. Ali je znan ta sklep g. dekanu? Ako to ni res, ali ste pripravljeni g. dekan tega vročega kaplančka radi tega čina na odgovor klicati? Vprašali bomo pri papežu, če je dopustno takim petelinčkom med nami sovraštvo netiti? Vama g. župnik in kaplan pa povemo, da se nikar k nam Št. Jančanom več ne prikažite po kako bero ali kaj drugega enakega, to vam vse odrekamo. Mi ne rabimo tu hujskačev, ampak božje namestnike, kateri bodo nam res oznanje-vali Kristove nauke, vidva pa tega ne znata. Pri vaju dveh se pa učimo samo prepir in sovraštvo. Ta korak, katerega ste storili vi g. kaplan v torek, da niste hoteli nedolžnega otroka krstiti, je segel vsem Št. Janža-nom globok v srce in bodite uverje-ni, da bodete težko od tega trenotka dobili v naši fari še kakega prijatelja. Državna cesta Idrija - Logatec. V kakem stanju da se nahaja cesta, ki veže drugo največje kranjsko mesto Idrijo z njeno najbližjo železniško postajo, z Logatcem, smo poročali že pred nekaj dnevi. Dovolj jasno govorita o tej vzorcesti dogodka, ki sta se vršila v sredo in glasno kli-četa po hitri pomoči, da se ne primeri v prihodnje še več enakih ah še hujših nesreč. Prva žrtev te ceste je neki voznik; na slabo posuti in raz-orani cesti se ni mogel umakniti in je vsied tega prišel pod kolo, ki ga je povozilo, da revež nič več ni vstal. Druga žrtev je erarični avtomobil, ker voz mnogo trpi po deloma posuti in z globokimi jarki razorani cesti, je naravno, da se lahko kaj pokvari ali stre. Avtomobilu se je sredi pota strla cs in obstal je na cesti ter seveda s tem oviral promet. Erar trpi pri tem precejšno škodo. Pač je že skrajni čas, da se odpomore tem nedostatkom na državni cesti in da se odpre pot za neoviran promet mestu, ki da-3e itS? vsak°letno velike dobiček. idrijskemu Oswaldu ni povšeč, aa se mu po vrača enako z enakim, rri tem pa po svoji stari navadi grdo zavija. Ni se »Narodov« dopisnik zategadelj obregnil ob OswaMovega brata, ker že ni vedel, kaj bi pisal, marveč se je le opozorilo kateheta Oswalda na najbližjo svojo druščino, med katero najde toliko klerikalnih kapacitet, da jim more očitati duševno revščino, ne pa se znašati nad občinskim uslužbencem. Zapisali smo, da je Osvvaldov brat Janez navzlic svojemu idijotstvu prilezel vsied klerikalne protekcije v 10. Činovni razred. Resnicoljubni katahet Oswald pa nam podtika, da smo pisali, kako srečen je, ker ima tako mogočno protekcijo, da ga je spravila celo v Idrijo. Na dolgo in široko polemizira in odgovarja na to, česar nikdar trdili nismo ali oporekali Oswaldovemu bratu. Res, za presneto neumne ima Oswald svoje ovčice, da jim lahko naivezi, kar le hoče. Oswald se je tako na samo klerikalcem lasten način izognil pravemu odgovoru, ki je bil spričo dejstva, da so sposobnosti c. kr. davčnega oficijala Oswalda šir-je znana, precej težak. Treba je bilo torej obrniti vodo na drugo kolo. Zavračamo tudi Oswaldovo trditev, da že nismo vedeli, kaj bi pisali, pa smo se spomnili njegovega brata. Resnično nič gršega od Osvvaldovega zavijanja. Prvi je on insultiral občinskega uslužbenca in ga radi malenkostnega pregreška trgal po »Slo-venčevih« idrijskih novicah, potem pa je ubogo, preganjano, nedolžno jagnje. Kaj si res domišlja c. kr. ka-tehei Os\vald, da moramo lepo mirno spraviti njegove klofute in mu morda biti še hvaležni zanje. V tem se pač hudo moti. Kar sme on, smemo z isto pravico tudi mi. Če so mu osebni napadi ljubi, naj kar nadaljuje. Nam gradiva ne bo manjkalo. Iz Železnikov. Kako zelo se v Selški dolini vpošteva beseda, katero je izrekel dr. Janez Ev. Krek na shodu v Pertovču, da z liberalci v grapo, pokazali so zopet preteklo nedeljo njegovi izobraženci. Omenjenega dne je šlo pet fantov - Sokolov iz Železnikov na Studeno v gostilno, kjer se je plesalo. V gostilni so bili sami klerikalci, razun omenjenih petih Sokolov, ki so se popolnoma mirno obnašali. V kljub temu, da je eden Sokolov pri plesu dobil z roko dva udarca po glavi, so še vedno mirni ostali. Katoliško izobraženi selski čuki so videli, da s tem ne morejo napraviti pretepa, katerega so si zelo želeli. Naenkrat se je čul klic -Sokoli vun« in takoj nato so čuki enega izmed Sokolov, ki je mirno sedel pri mizi, vun pahnili, triie so nato kar sami odšli, petega pa, ki je še notri ostal, so na tla podrli, ga na tleh ležečega s pestmi tolkli in z nogami suvali in potem so ga vun pahnili. Jako dobrega telovadca selških čukov se je pri celi zadevi izkazal Nace P r e z e 1 j iz Studenega, ki je znan kot surovež prve vrste. Le mirnosti in hladnokrvnosti železniških Sokolov se je zahvaliti, da ni prišlo do velikega pretepa. Sedaj ima lahko besedo železniški župnik Marčič, ki se celo tako daleč izpoza-bi, da namesto bi otroke v šoli krščanski nauk poučeval, pa po Sokolih udriha; ravno tako dela tudi v cerkvi na leci; mesto bi sv. evangelij razkladal, pa po železniških liberalcih in Sokolih seka. Sedaj mu svetujemo, da naj rajši pometa pred svoiim pragom, bode imel dosti dela. — Ž " n n i k o v priiatel]. Zimski išport v Bohinju. Ravnokar se nam javlja z Bohinja: temperatura —3° C pod ničlo, vsied malega sneževja sankališče in šlitaža iz-boraa, za smuči ugoden sneg tudi v dolini. Udeleženci smuškega tečaja se zbirajo ob pol 9. dopodne med hotelom »Triglav« in hotelom »Mar-keš«. Iz Hotedršice nam pišejo: Dolgo časa se nismo nič oglasili. Živeli smo še precej dobro z našim župnikom, toda v nedeljo, dne 19. januarja se je župnik zelo razjezil nad svojimi žup-ljani. Spomnil se je namreč onih časov, ko je moral kmet Še tlačaniti graščaku in duhovniku ter mu plačevati desetino, ter zahteval, naj mu kmetje na tlaki nasekajo drv ter do-peljejo domov. Kmetje - posestniki so se seveda tej župnikovi zahtevi po vsej pravici uprli. Našemu župniku bo pač treba v spomin poklicati leto 1848. Tukajšnji posestniki so morali plačevati desetino vrhniškemu dekanatu, toda s cesarskim patentom iz leta 1848. je bila ta desetina, kakor vse desetine, odpravljena. Povemo pa tudi lahko našemu župniku, kje ima svoje gozdove. Leta 1875. smo si kmetje razdelili gozdove, ki nam jih je odstopil knez Windisch-graetz. In tedaj je tudi župnišče dobilo osem oralov lepega gozda, kjer si torej tudi sedanji župnik seka drva. Župnik je na leci zažugal, da bo bog na on t m svetu kaznoval vse tiste, ki mu nočejo dati bere. Mi pa mislimo, da ima župnik za svoje potrebe še preveč dohodkov. Župnik je tudi na- glašal. da se ne poganja zase, temveč za svoje nasitednike. To pač najbolje dokazuje to, da so danes tam, kjer so bili nekdaj lepi zaraščeni gozdovi, same sive skale, katerih župnikovi nasledniki ne bodo preveč veseli. Zadnji čas je že, da se tudi duhovniki postavijo na tisto stališče, kakor uradniki. Tekmovalno sankanje. V Bohinju priredi ondotno prometno društvo dne 23. februarja tekmovalno sankanje na sankališču »Belvedere«. Tekma se vrši le za prijatelje in pri-jateiSice zimskega športa, ki obiskujejo zimsko športišče Bohinj, in sicer je odprta za Trst, Gorica, Ljubljana in Bohinjsko okolico. Razpisane so tri točke, in sicer samska tekma 800 metrov, enosedežna za 1200 m in dvosedežna za 1200 m. Prijavnina 2 kroni na prometno društvo, Bohinjska Bistrica do 22. februarja t. L Kinematograf »Ideal«. Danes nov spored s sledečimi slikami: Naravni posnetki: »Izdelovanje čevljev«, »Gaumontov tednik«, »Cesar Viljem na lovu na jelene« (jako aktualno). — Krasna drama v dveh delih: »Tujska legija«, katera se predvaia pri vseh predstavah, in komične sike: »Na napačni sledi«, »Temeljito ozdravljen«, ter »Starost ne ovira norosti.« Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 19. do 25. januarja 1913. Novorojencev je bilo 25, mrtvorojena 3; umrlo jih je 32, in sicer 17 domačinov in 15 tujcev. Za jetiko so umrli 4, vsied mrtvouda 3, za različnimi boleznimi 25. Za škarlatico je zbolel 1. Nesreča na cesti. Včeraj je padel na frančiškanskem mostu dijak Avgust Mate tako nesrečno, da si je zvil nogo. Prepeljali so ga na dom. Delavsko gibanje. Včeraj sta se z južnega kolodvora odpeljala v Ameriko dva Slovenca in 4 Hrvatice. Iz Dunaja se je povrnilo 21 Kočevarjev, v Budimpešto je šlo pa 6 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Uradnik državne železnice gosp. Leon Schott je izgubil 50 K, obstoječih iz dveh bankovcev po 20 K in enega bankovca za 10 K. — Kuharica Marija Pi-larjeva je našla denarnico s srednjo vsoto denarja. — Dijak Leopold Ri-har je našel denarnico z malo vsoto denarja. — Pravnik gospod Ivan Ko-šiček je našel denarnico z manjšo vsoto denarja. Plesni venček v restavracij! »Llovd« na Sv. Petra cesti se vrši danes zvečer. Narodno obrambo. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. I. Stanič 4 K 47 v, nabranih na ženitovanju Ivanič-Hodžen na Čatežu. G. Fr. Oset je poslal iz nabiralnikov v Trbovljah 47 K 36 v. Sedaj je dobil prvenstvo nabiralnik v gostilni Počivavšekovi. Gdč. Gizela Ocepek je neutrudno v svojem delu ra korist družbe, narodna trgovina g. Mahkovca se je tudi vrlo izkazala. Tem in vsem rodoljubnim Slovencem v Trbovljah srčna zahvala za rodoljubno in požrtvovalno delo. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Fr. Premru iz Št. Vida pri Vipavi 23 K v spomin pok. g. Ivanu Premru, trg. v Št. Vidu. K tej vsoti je prispeval g. pošiljatelj z 20 K, g. Edm. Planinec, nadsprevodnik juž. žel. v Ljubljani pa s 3 K. G. Mirni Muha v Lokvi na Krasu je poslala 41 K 30 v s poročilom: Mesto venca na krsto blagopokojnemu g. Avgustu Praprot-niku so darovali sorodniki, prijatelji in znanci 26 K 30 v, i. dr. v isti namen 60 K. Hvala! Iz Loškega potoka. Zabavni večer, ki ga je priredila podružnica Ciril - Metodove družbe, se je vršil v vsestransko zadovoljnost, dokaz temu dejstvo, da je prejela družba 133 K čistega dobička. Ta prireditev kreše dopisniku »Domoljuba« zvezde pred očmi in skuša vsakogar, ki misli, da bi mu škodoval, po svoje oblajati. Mi pa pravimo: Slehernega Slovenca, brez razttke, je sveta dolžnost podpirati prekoristno šolsko družbo in to bomo storili po skromnih močeh vselej. — Razveselilo nas je, da se je takoj po »Domoljub.« priporočilu vpisalo 5 mož v podružnico. Čast možem in hvala dopisniku za uspešno poročilo. Dopisnik pa naj si ne domiilja, da bi nas oviral, ker tudi njegovo delo nas nič ne briga. — C i-rilmetodarji. Društvena naznanila. Splošna ženska mobilizacija v Ljubljani bode brez dvoma nastala proti vsem tistim pustežem, kateri se ne bodo udeležili na pustni torek Sokolove jubilejne maskarade! — Naš posebni poročevalec je danes obširno intervieval jubilantinjo in mora predvsem ogorčeno dementira-ti zlobno obrekovanje, da se je ona v svojih petdesetih letih količkaj postarala. Nasprotno, čuti se mlado kakor punčka, in bode letos še posebno neverjetno razposajene volje! To bode jubilej v vsakem oziru! Ze sijajna dekoracija: iz slavnostno okrašene maskaradne dvorane ti bode uhajal pogled na preteklo dobo in pa na strmo pot, ki čaka še Sokola v bodočnosti. Nad vse jubilejen bode slavnostni rprevod, h kateremu so se priglasile med drugim sledeče deputacije in skupine: še zmerom čila Brna in nepoboljšljivi fant Kurent z vso žlahto, človeške ribice iz Postojnske jame, polipi na hidroplanih z dna morja, hejvajhejski radikalci, eski-moži in eski-babe s severnega tečaja, sedem suhih in sedem rejenih faraonov, zastopstvo 20 univerz iz osrčja Afrike, Napoleon na severnem medvedu, cele košare rožic, domini, pieroti, narobe - svet bode za stopala framasonska loža, prijavljeni so občinski zastopi iz Emone, Nove Panonije in Nižnega Novgoroda ter zveza vinogradniških zadrug z osu-šenega Barja itd. itd., skratka mnogo starih znancev! Vse bode jubilejne volje, in dovoljeni bodo celo dov-tipi, ki so že petdeset let stari! Najtežavneje je pri vabljenju na razne priredbe vse povabiti, a nobenega ne izpustiti. Ker pa to absolutno ni mogoče, upamo da nam nihče ne zameri in pride vsak napreden in zaveden Slovenec in Slovenka na Sokolovo jubilejno maskarado, kajti dostop ima vsak kdor je naših misli brez razlike stanu. Pa tudi žal ne bode nobenemu posetniku, saj bo na tej maskaradi nekaka revija mask iz vseh dosedaniih priredb. Da bodeš pa lahko vstrajal do zgodnjega jutra je Sokolov odbor poskrbel kar najbolje za pristno domačo kapljico in dober prigrizek. Skrbi pusti naj vsakdo doma, samo malo dobre volje je treba imeti in vsakdo se bode zabaval kar naibolie prav bratsko. Reservirani sedeži na galeriii za ium'leino maskarado ljubljanskega Sokola dobivajo se v predprodaji pri tvrdki Gričar 6: Meiač v Prešernovi uli^i. Sprfež stane 1 K 50 vin. Društvo za zgradbo in vzdrževanje sokolskega doma tel. društva Sokol II. v Liuhljani vabi svoje članstvo na II. redni občni zbor, ki se vrši v nedelio, 2. svečana t. I. in sicer ob pol 10. dopoldne v prostorih g. Šarca na Karlovški cesti. Ker je ta občni 7bor velike važnosti, prosi mno^obroine udeležbe odbor. Po svoji industriji kričimo, a tega, kar imamo, pa ne poznamo. Da se torej seznanimo slovenski lovci z izdelki slovenske podietnosti, razstavi edina slovenska družabna tovarna za orožje, prej Peter Wernig iz Boro-velj na Koroškem, na lovskem plesu v lovskem paviljonu nekaj pušk. — Med drueimi nas bo zanimala posebno četverocevka patent Wermg, 2 cevi za krogljo. 2 za drob. Wernig ie svoj čas stavil s sedanjim borovelj-skim županom za 10 steklenic Šam-panica. da si upa napraviti četvero-cevko, ki ne bo tehtala več kot 3 kg. Napravil je razstavljeno četverocev-ko. ki tehta samo 2*9 kg. Župan je torej stavo izgubil in moral plačati, mesto šampanjca, 50 kron za občinske reveže. — Druga zanimiva puška je orijentalska sprednjica. Takih je tovarna izvažala na stotine v Smirno v Malo Azijo, dokler si ni naša država zaprla turškega trga s tem, da je izzvala tam bojkot avstrijskih izdelkov. Ostale puške so pa prvovrstni izdelki one vrste, ki je dobila na mednarodni lovski razstavi na Dunaju leta 1910 zlato kolajno. — Vsak ude-ležnik plesa si razstavljeno blago lahko ogleda, tako da se slovenski lovci prepričamo o izvrstnem delu podjetja, ki so ga ustanovili koroški Slovenci brez razlike strank. »Slovensko lovsko društvo« opozarja še enkrat svoje Člane na občni zbor dne 2. februarja ob 2. po-poMne v steklenem salonu restavracije južnega kolodvora. Na občnem zboru se bo izlicitirala 1 lovska puška, ki jo je društvu v prid »Zelenemu križu« velikodušno podarila »Prva boroveljska tovarna orožja«. Puška je danes in jutri razstavljena v izložbi trgovine gosp. Mejača. Opozarjamo na Jutršnji »Veliki pustni korzo« pevskega društva »Slavec«, o katerem smo poročali vse podrobnosti, katere ne zahtevajo stroge tajnosti. Vsa druga presenečenja pa bodo imeli cenjeni obiskovalci na maskaradi sami. Sodelujeta dve godbi. Začetek ob pol 8. zvečer. Blagajna se otvori ob pol 7. zvečer. Mesarski pomočniki prirede v torek, dne 4. februarja t. 1. v prostorih Mestnega doma svoj V. veliki ples. Vstopnina 1 K za osebo, začetek točno ob 8. zvečer. Ker je prireditev zelo priljubljena pri najširših krogih poljanskega okraja in ker je obče znano, da nudijo vse te prireditve izborno zabavo, je pričakovati tudi letos kar najštevilnejšega obiska. Narodni uslužbenci električne cestne železnice imajo danes v soboto predpustno zabavo pri Peklaiu v Novem Vodmatu. Vstopnine ni nobene. Vsi narodni uslužbenci električne železnice danes k Peklaju. Občni zbor društva zdravnikov se je vršil dne 30. jan. t. L v restavraciji pri »Zlatorogu« ter so bili izvoljeni za predsednika dr. Demeter vi-tez Bieiweis Trsteniški, za odbornike pa primarija dr. Grego-r i č in dr. D r g a n c ter dr. Demšar, dr. Dolšak, dr. Levi č-nik, dr. Ho man, dr. Rudež, dr. R u s, dr. T i č a r in dr. Z a j e c. Društvo šteje 7 častnih in 92 rednih članov. Med letom so umrli trije člani, pristopilo jih je pa 5. Društvo hišnih gospodariev v Ljubljani. Pri zadnjem občnem zboru, ki se je vršil v petek zvečer v Unionu so bili izvoljeni v odbor in sicer z vzklikom sledeči gospodje: dr. Karel Triller, Juri Verov-š e k , Ivan P e t k o v š e k , dr. M. Pire, Franc Kraigher, Ivan O g r i n , Henrik M a u r e r , dr. Vinko Gregorič, Alojzij Korzika in Franc D o b e r 1 e t. Za revizorja pa so bili izvoljeni gg. Aleksander Hudovernik, Feliks T o m a n in Alojzij Vodnik. Maskarada Ribniškega Sokola sevrši v nedeljo 2. februarja. Vabila so se že razposlala. Ako kdo ni dobil vabila, naj to oprosti in vzame tem potom na znanje. Načelstvo plačilnice škontistov itd. opozarja tem potom svoje člane, da čim prej vpošljejo liste o službenih prejemkih, da se potrebno delo čim nrpip izvrši. Čevljarska zadruga ima svoj redni občni zbor v nedeljo 2. svečana ob 9. uri dopoldne v gostilni pri Zabu-kovcu na Bregu. Vspored običajen. Prosijo se člani, da se zborovanja polnoštevilno udeleže. Čitalnica v Šiški opozarja še enkrat č. svoje člane in druge prijatelje društva na Vodnikovo besedo, ki bo jutri, na pusmo nedeljo, v gostilni pri »Kankertu«. Spored l zelo zanimiv: o pevskem zboru je znano, kako se je pod vodstvom gosp. Vučnika lepo razviT, čitalniški tamburaši so zaradi svojega pridnega in spretnega igranja splošno priljubljeni, nadalje so na sporedu govori, deklamacije. Kdor se rad smeje, bo imel dovolj prilike za to, ker bo več nadvse komičnih prizorov. Nazadnje pa — ples. Torej zabave več kot preveč. Vstopnina pa je za nečlane samo 50 vin. Torej v nedeljo ob 7. zvečer vsi Šiškarji h »Kankertu«! Frosveto. Iz gledališke pisarne. Danes, v soboto za par prva uprizoritev zabavne Gavaultove »Male čokolada-rice«. lahne, povsod z veseljem sprejete francoske veseloigre. Naslovno vlogo igra ga. Kreisova, režira gosp. Fišer. V nedeljo popoldne izven abonnementa, za lože par. velika ljudska opera »Naskok na mBn«, slikajoča tragično epizodo iz francosko-nemške vojske. Zvečer ob 7. uri se ponovi za nepar »Mala Čokoladari-ca«; na pustni torek ob 6. burleskna opereta »Orpheus v podzemlju«. Izkaz dorov za Hdeči križ boiHift držav. (I. blagajnik gosp. dr. Tone Gosak.) Prenos 46.979 K 11 v; društvo Mariborski Sokol 63 K; — skupai 46.860 kron 11 vin. — Končnega računa danes še ne morem položiti, ker je dospel še znesek po 63 K in ker je prijavila še neka tvrdka večji znesek. Opozarjamo še enkrat vse tvrdke, ki so dobavile blago za Rdeči križ balkanskih držav, da nemudoma naznanijo svoje terjatve, ker sicer na na-daljne račune se ne bo moglo ozirati. Božično darila za božična in novoletna darila za vojake c. in kr. vojske, ki opravljajo službo na državnih mejah. VII. izkaz daril izkazuje 316 K. — Izkazi I. do VI. izkazujejo 18.648 K 16 vin. — Nabralo se je torej skupaj 18.964 kron 16 vinarjev. Z današnjim dnem se zaključi na-daljno nabiranje darov. Obilen uspeh doneskov za vojake na državni meji, kateri so se vposlali iz vseh krogov prebivalstva kronovine, dokazal je globok patriotični čut in človekoljubno stremljenje ob času, ko se je šlo za praznike zagotoviti naše pridne vojake hvaležnosti in ljubezni, ki se goji do njih v domovini in v tem prepričanju olajšati jim strogo sitažbo na meji. Odbor za zbiranje božičnih in novoletnih daril na korist vojakom c. in kr. vojske, ki opravljajo službo na državnih mejah, izreče vsakemu posameznemu darovalcu prisrčno zahvalo in naznani obenem, da so se dospeli darovi zaporedoma pošiljali c. in kr. vojnemu ministrstvu in siceri po določilu darovalcev, za vojake c. in kr. vojske ali pa za one c. in kr. mornarice. O d b o t; Teodor baron Schwarz, c. kr. deželni predsednik. Jennv Kusmanek, — Bogumila Šu-steršič, — Karla baronica Schw«ne> — Frauja Tavčarjeva* Telefonska in brzojavna poročila. Odpovedano premirje. Belgrad, 1. februarja. Uradno se razglaša, da se tudi Srbija istočasno z Bolgarsko odpovedala premirje in da je tedaj Srbija sedaj v istem položaju, kakor Bolgarska. Prihodnost Bolgarov v Makedoniji. Solun, 1. februarja. Bolgarski četasi Sandanski, Črnopejev, San-kov in Dačev so prispeli sem ter so imeli dve konferenci, katerih so se udeležili tudi drugi politično delujoči Makedonci in nekateri bolgarski poslanci, da študirajo vprašanje prihodnosti Soluna. Posvetovali so se tudi glede usode macedonskih Bolgarov v pokrajinah, ki so jih zasedli Srbi in Grki. Konferenca veleposlanikov. Belgrad, 1. februarja. Tukajšni politični krogi zatrjujejo, da se je doseglo v zadnji konferenci veleposlanikov glede srbsko-albanske meje principijalno sporazumljenje. Glede Skadra je Italija že sprejela predlog Rusije, da naj dobi mesto Crna gora, med tem ko pričakujejo od Avstro-Ogrske in Nemčije v kratkem tudi povoljnega odgovora kot priznanje za lojalni nastop Rusije. Dunaj. 1. februarja. Kakor zatrjujejo v tukajšnih podučenih krogih, se bo konferenca veleposlanikov bavila danes r?aibrže z odgovorom porte. Tozadevni predlog bo stavil sir Edvard Grev nredsedniku konference. Med velesilami se vrše že pogajanja in ni izključeno, da bodo velesile še enkrat poskusile preprečiti zopetni izbruh sovražnosti na Ba1 kanu. Seveda se bo zgodilo to na čisto platonični način brez vsakega pritiska. Ali se bo ta poskus posrečil, je kakor dvomljivo, zlasti ker si obe ;':V» s' i^ni nista ed*m g«ede sredstev. Novo posredovanje velesil. Carigrad, l. februarja. V diplo- i matičnih krogih se zatrjuje, da je pričakovati vsak hip novih korakov • elesil pri pori:. Ker pa preostaja le » mid^o časa, se bo izvršila demarche to pot ustmeno in ni izključeno, da se »silam posreči preprečiti zopetni vojne. Unania je sicer malo, ker zahtjeva Bo!garsk3 ves južni del ndnrjskesa vilajeta En ker balkanske države ncče»o opustiti svojih zahtev po vojni odškodnini. Presojanje situacije. Pariz, ?. februarja. Diplomaiični krogi trde, da ss bo posrečilo vsa -^orna \prašanja nlede Turčije ka-ior tudi vprašanje £lede Od-ina in Egejskih otokov povoljno rešiti. Ker pa kompetenca konference velepo-slanikov ne /rs tako daleč, bo treba sklicati posebno konferenco, ki bo sklepala samostojno in obvezno. Dunaj, 1. februarja. »Deutsches Volksblatt« ki ?ma zveze z nemškimi Iniomatičniml krosi in z BeroHnom i^c, da poga»ama med velesilami P!teme!Ju!eJo upanje, da se bo posrečilo preprečiti zopetni izbruh sovražnosti. Velesile so odločene odkrito vse svoje ri!e za obnovitev mirovnih r:oga?ani. Dosegel se ie že kompromis med obema velikima • !••♦ ter se je našel modus ki ue na'asa Turčin, da popolnoma odstopi Odrin. Presojanje situacije v Srbiji. Dunaj, 1. februarja. Srbski poslanik Jovanovič se je izrazil o situaciji sledeče: Nočem še obupati nad možnostjo, da se sovražnosti kljub odpovedanemu nremirju vendar vc bodo zopet pričele. Novo priznanje Morte, da hoče odstopiti celo del Odrina, daje upati, da si bo Turčija tudi v ostalem premislila. Pri Čataldži. Carigrad, 1. februariu. Sef generalnega štaba Izzet paša ie odno-'oval predvčeralsnera pred Čataldžo. Obenem je bilo tja odposlanega mnogo vojnega materijala in munici-je. Včeraj zvečer se je vrnil v Cari- j grad k važnemu posvetovanju častnikov. Vsi turški častniki so dobili povelje, da se tekom 24 ur vrnejo k svojim polkom. Carigrad. 1. februarja. Listi no* ročsio, da so se vršiti med predstra-čtfli] nri CataMži in Gallpoliju že prvi boii. Carigrad, 1. februarju. Izzet paša ie izdal na poveljnike turške ar- le manifest, v katerem jim naznanja svoje imenovanie za vrhovnega poveljnika ter poživlja vso turško ko. da naj pokaže svojo veliko hrabrost. Sovražnik postona proti nam kruto in nam stavi krivične zahteve. V rokah vojske je sedaj obstoj bodočnost domovine. »Dokažite, da ste vredni sinovi svoiih nrednikov in da otomanska kri še ni odpovedala!« _ Belgrad, 1. februaria. »Samo-unrava« niše. da je postopanje Tur-čiie prisililo Balkansko zvezo, da ie odpovedala premirje. Ob Čataldž; se bo oričel boj za svobodo in proti i-eakciionarnosti. Srbi bodo v popolni meri izvršili svoje zavezniške obveznosti. Carigrad, 1. februarja. Iz Carigrada poročajo, da Je vsa turška armada pred Čataldžo razdeljena na dva tabora. Dan na dan se vrše krvavi spopadi. Turčiji ne preostaja ničesar drugega, kakor da se odloči za vojno ali pa za revolucijo. Turški odbor za narodno obrambo. Carigrad, 1. februarja. Ob velikanski udeležbi se je vršilo včeraj tu ustanovno zborovanje »Odbora za narodno obrambo«, katerega so se udeležili vsi mladoturški ministri, senatorji in drugi odličnjaki. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki konstatira, da so vsi notranji spori poravnani in da mora biti narod pripravljen žrtvovati življenje in premoženje. Carigrad, 1. februarja. Veliki vezir je daroval »Odboru za narodno obrambo« 1000 turških funtov. Solunski Židje. Belgrad, 1. februarja. Odposlan stvo Židov iz Soluna je odšlo na Dunaj, da odpošlje veleposlanikom v Londonu memorandum, v katerem zahtevajo Židje, da se Solun nevtralizira in da dobi mesto in okolica avtonomijo. Židje se hočejo pritožiti tudi nad postopanjem Grkov v Solunu. Egejski otoki. Carigrad, 1. februarja. Turški listi pišejo, da ie posest Egejskih otokov za Turčijo mnogo dragocenejša, kakor posest Odrina. Če bi tedaj tudi bilo mogoče, da se snusti Turčija v nova pogajanja zaradi odrinskega \ ilajeta, je popolnoma izključeno, da bi se vršila pogajanja zaradi Egejskih otokov. Srbski mirovni delegati. London, I. febuarja. Srbski mirovni delegati so zapustili London. Edino Vesnič je ostal še v Londonu. Turški mirovni delegati. London. 1. februarja. Turški mirovni delegati do sedaj še niso dobili nobenih instrukcii. da naj zapuste London. Delegati Balkanske zveze so izjavili, da brez odstopa Odrina mirovnih ponujanj ne morejo nadaljevati. Sir Edvard Grev je to izjavo balkanskih delegatov sporočil turskim delegatom. Bolgarska in Romunska. Bukarešta, 1. februarja. Protokol, ki sta ga sestavila v Londonu Misu in dr. Danev. je dospel sem. Podučenih krogov protokol ni zadovoljil. London, t. februarja. Diplomatični krogi sodHo. da bo takoi ko izbruhnejo sovražnosti, nrekoraelM Romuni Donavo in zasedli 01?; del bolgarskega ozemb'a, ki ga zahtevaj zase. DiplvJinationi krogi na se bo*e. da bo v tem slučaiu orismena Rus»»a k oboroženi ir?*ervere?«i ker ?e zna«o. Ha obstoja med Rusijo in Bo'garskn vojsa konvenc«»a za shičai vojne med Bolgarsko in Romunsko. Bolgari v Solunu. Solun, 1. februaria. Vsi tu se mudeči bolgarski častniki so dobili naročilo, d:* naj se prinravijo za porabo drugod. Pri 7. bolgarskem topničar-skem polku, ki stoti ored Solunom, so se razdelile brabrostne medalje častnikom in vojakom. Atene, 1. februarja. Mornanško ministrstvo ie prenovedalo za včeraj vhod v solunsko pristanišče. Miliukov. Praga. 1. februarja. Profesor Miliukov, l:i je ime? tu važne razgovore, je odnotoval včeraj preko Be-rolina v Petrograd. Menarodna preiskovalna komisija. Dunaj, 1. februarja. Italijanska in avstrijska vlada bosta predlagali mednarodno preiskovalno komisijo, ki naj preišče, koliko resnice je na vesteh o grozodejstvih v okupiranih balkanskih deželah. Pomorska bitka? Carigrad, 1. februarja. »Sahah« poroča, da je zapustila turška vojna ladja »Hamidije« Sueški prekop in zadela severno od otoka Astropalje na 4 grške fodje, od katerih je 3 potopila. Četrta je nasedla na obrežje. Srbski prestolonaslednik. Belgrad, 1. februarja. Srbski prestolonaslednik Aleksander je dospel v Prizren, kjer je sprejel ruskega konzula Emilijanova in avstrijskega konzula Prochasko. Turški državni svet. Carigrad, 1. febrrarja. Said paša je prevzel predsedstvo državnega sveta samo pod pogojem, da bo opravljal posle velikega vezirja kakor hitro bo odšel Mahmud Sefket paša na bojno polje. Enver beg. Bukarešta, 1. februarja. En ver beg odpotuje začetkom prihodnjega tedna kot vojaški ataše v Berolin. Zatrjuje se, da bo imel istočasno važno misijo na Dunaju in v Berolinu. Nabori v okupiranem srbskem ozemlju. Belgrad, 1. februarja. Uradni list priobčuje vest, da se bodo vršili prihodnje dni naboi i v pokrajinah, ki so jih Srbi zasedli. Vsi novinci bodo brez ozira na narodnost in vero služili tri leta. Posledica grških neuspehov. Atene, 1. februarja. Dosedanji vrhovni poveljnik grških čet v Epiru, general Sapunzakis, je bil vpoko-jen, ker je dosegel zakonito starostno mejo. Črne koze med turškimi vjetniki. Belgrad, 1. februarja. Med turškimi vjetniki v Negotinu je izbruhnila epidemija črnih koz, ki se je razširila na mesto. Do sedaj so konstatirali 342 slučajev, 150 oseb je umrlo. Tudi neki zdravnik je umrL Razburjenje v Jeruzalemu. London, 1. februarja. Nasledki vojne se kažejo sedaj tudi že v Jeruzalemu. Razburjenje narašča od dne do dne. Poboji in napadi se vedno množe. Vlada je popolnoma brez moči vzdržati mir in red. Razmerje med Avstro-Ogrsko in Rusijo. Dunaj, 1. februarja. V prihodnjih dneh odpotuje podpolkovnik princ Hohenlohe v Petrograd, da izroči carju lastnoročno pismo cesarja. To direktno občevanje med obema vladarjema odgovarja, kakor zatrjuje oficijozni »Fremdenblatt« prijateljskemu razmerju med dvoroma v Pe-trogradu in na Dunaju. V dunajskih dipkunatičnih krogih pripisujejo temu dejstvu izredno veliko važnost. Dunaj, 1. februajra. Vsebina cesarjevega lastnoročnega pisma ni znana. V informiranih krogih pa zatrjujejo, da obsega to pismo konstatacijo, da sta se avstrijska in ruska vlada zbližali in da je spor v glavnem poravnan ter vojna nevarnost popolnoma odstranjena. Zatrjuje se, da je Rusija opustila svoje prvotno stališče na škodo ^alkanskim državam in da se je približala avstrijskemu stališču. Berchtofd in vojna. Praga, 1. februarja. V »Češkem slovu- piše poslanec KJofač, da bo avstrijski zunanji minister grof Berchtold takoj odstopil, ko bo vojna končana. Kot njegov naslednik velja sedanji avstrijski veleposlanik v Carigradu, obmejni grof PaHavicini. Tirolski deželni zbor. Dunaj, 1. februarja. Kot dan, ko se bo tirolski deželni zbor sestal, velja 25. februar. Zboroval bo baje 14 dni. V jeseni se bo vršila daljša sesija ter bo tirolski deželni zbor rešil občinsko volilno refejrmo in deželno-zborsko volilno reformo. Zagonetni zrakoplov. Przemysl, 1. februarja. Včeraj zvečer so videli tu zagoneten zrakoplov, najbrže ruski, ki je obsvetlje-val trdnjavo z velikimi reflektorji. V zadnjem času so videli več takih ae-roplanov v bližni ruske meje. Vsi so imeli s seboj velike reflektorje. Volitev v Budimpešti. Budimpešta, I. februarja. Vsled smrti poslanca Jakobffvja je izpraznjen mandat v 9. okraju. Opozicija bo kandidirala bivšega poslanca Vison-taja. Generalna stavka na Ogrskem. Budimpešta, 1. februarja. Kakor poroča »Ogrska korespondenca«, sc bodo socijalnodemokratični voditelji posvetovali v sredo o dnevu, kdaj naj i e generalna stavka prične. Glasom ene verzije naj se prične stavka 6. februarja, na dan, ko se začne v odseku razprava o volilni reformi, glasom druge verzije pa naj se prične generalna stavka ob enem, ko se sestane zopet kabinet, ker bo takrat opozicija prvič zopet prisostvovala seji državnega zbora in je pričakovati hrupnih prizorov. Čuvaj je bolan. Budimpešta, 1. februarja. Hrvaški minister Josipovich se je izrazil napram nekemu poročevalcu, da vlada sedaj na Hrvaškem mir. Na vprašanje, kaj bo s Čuvajem, je odgovoril minister: G. Čuvaj je bolan. Semering, 1. februarja. Ministrski predsednik Lukacs se je odpeljal s Semernga v Lovrano. Dopoldne se je sestals Čuvajem. Zblaznel poslanec. Bukarešta, 1. februarja. Ministrski predsednik Majorescu in notranji minister Jonescu sta dobila pred par dnevi pisma, v katerih se jima je grozilo s smrtjo. Preiskave so dognale, da je ta pisma sestavi neki bivši poslanec, ki je vsled sedaj grozečih razmer zblaznel. Pred par dnevi se je bil baje izrazil, da je treba vse ministre postreliti. Srbski konkordat. — Vatikan in Avstrija. Dunaj, 1. februarja. Vatikansko glasilo »Osservatore romano« de-mentira vest o konkordatu med Vatikanom in Srbijo. Po zanesljivih informacijah pa so se vršila pogajanja med Vatikanom in srbsko vlado, da pa Je posegla Avstrija vmes in s svojo intervencijo pri kuriji izsilila ta de-menti. Kakor znano, ima Avstrija tektorata nad kristjani tvorilo novo Turčiji- »Polittsehe Korrespondenz« zatrjuje, da je avstrijska vlada odločena ohraniti ta protektorat ne samo nad kristjani v Albaniji, marveč tudi nad kristjani v zahodnjih delih Turčije, Id pripadajo sedaj Bolgarski in zasti Srbski. Ker so s tem protektoratom združene tudi pravice glede nastavljanja cerkvenih funkcionarjev. Je jasno, da takega vmešavanja tuje vlade ne more trpeti nobena moderna država. Če Avstrija straja na tej svoji zahtevi, bo vprašanje protektorata nad Kristjani tvorilo novo sporno točko. Podučeni krogi pa trde, da je Avstrija pripravljena popustiti, če se Srbija zaveže, da bo postavila na nekatera važna mesta, zlasti na metropolitski sedež v Skoplju osebe, ki jih bo predlagala avstrijska vlada. Novi ruski vojni poveljnik. Frankobrod, 1. februarja. Iz Pe-trograda poročajo, da dobi general Rennenkamp poveljništvo vojnega okraja Vilne. Imenovanje nima ničesar grozečega, ker se je hotelo to mesto že dolgo oddati priljubljenemu poveljniku. Prenesena ikona. Fankobrod, 1. februarja. Kakor poročajo iz Petrograda, so prenesli te dni na odredbo svetega sinoda neko slovito ikono iz samostana Poča-velskega, ki ieži blizu avstrijske meje, v Žitomir. Tovarna za torpede na Reki. Reka, 1. februarja. V tovarni za torpede je povabilo ravnateljstvo odpuščeno delavstvo, da naj pošlje svojo deputacijo, da sc prično pogajanja zaradi obnovitve dela. Delavstvo je poziv odklonilo, vsled tega tovarna ne more delati, ker je nemogoče nadomestiti delavce z drugimi, zadostno kvalificiranimi močmi. Sufrageike. London, 1. februarja. Sufrag^tke nadaljujejo svoje razdirajoče delo. Nameravale so svoje delovanje prenesti celo na britanski muzej in na narodno galerijo. Pobijanje šip se nadaljuje. Ženske upajo, da na ta način prisilijo trgovce, da se zavzamejo za njih težnje. Včeraj so s svinčenimi krogljami razbile Šipe na zunanjem uradu. Včeraj so hotele poškodovati tudi mestne električne naprave, vendar pa je policija njih namero Še pravočasno preprečila. Izpred sodišč Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Ojstra kazen treh mladih uzmo-vičev. Oskar G e r š e, 17 let star, mehanik iz Loškega potoka, in Lovrenc K o n č i n a, ravno toliko star, ključavničarski vajenec iz Tržišča, sta navzlic svoji mladosti potepuha in skrajno nevarna tatova in vlomilca. Že ko je bil minulo leto zaradi neke tatvine od zagrebškega sodišča v zaporu ter se tam seznanil z nekim Mato Vevercom, je tega opeharil s tem, da mu je lagal, da je baron, da poseduje njegov oče veliko premoženje, nakar mu je ta, ko sta bila iz zapora spuščena, kupil novo obleko, perilo in obutev, ter mu še v gotovini dal 200 kron. Lahkovernost tega človeka je skušal po preteku nekaj dni še nadalje zPorabljati s tem, da mu je pisal, naj mu pošlje Še 50 do 100 K, kar pa je Veverca k svoji sreči le premislil in mu denarja ni poslal. Prišel je v Ljubljano, kjer se je sešel z drugim malopridnežem Lovrencom K o n č i n o, ki je v tem času ravno od svojega mojstra Janeza L u z -n e r j a pobegnil. Potepala sta se po Koroškem, odšla na Tirolsko, ker so ju v Lincu zaradi vlačugarstva za-prifi. Gerše se je izdal pri sodniji za Turka, Ahmed Hamadia, Končina pa za Srba Paul Petroviča. Po prestani kazni osmih dni sta se vrnila v Ljubljano, ker sta iz Luznarjeve delavnice vzela 17 vitrihov, katere sta za svoje vlomilne namene nujno potrebovala. Izvršila sta deset drznih vlomov, deloma v ljubljanski okolici, na Gorenjskem in Dolenjskem. Najbolje se jima je splača? vlom pri Plankarju, kajti kakor ta trdi, mu je bilo v noči na 11. oktobra ukradenih 457 kron gotovine in za 436 K 60 vin. raznega blaga. Temu nasproti trdita obdolženca, da sta v gotovini odnesla I K 79 vin. in za okoli 80 K blaga. Tudi pri vlomu v Olifčičevi trgovini se jima je obneslo. Dobila sta 180 K gotovine in za 40 K 50 vin. raznega blaga. Poskusila sta tudi pri belem dnevu svojo srečo v Radovljici in sicer v stanovanju zdravnika dr. Jelovška, ker sta od nekoga zvedela, da tam kar po mizah prosto denar Ježi. Končina je pisal dr. JelovŠku pismo, da je Ušarjeva žena na Brezjah nevarno zbolela ter da se naj takoj k nji pripelje. Gerše je pa to pismo oddal. Ko se je zdravnik odpeljal, je šel Končina k njegovi kuharici z naročilom, da naj gre za gospoda v Pred-trg po neki kovčeg. Edina zapreka Je bil še domači uslužbenec, katerega se nista mogla znebiti. Med tem se je pa I že vrnil zdravnik in obdolženca sta i pobegnila na Bohinjsko Belo, kjer sta drugo noč vlomila v Olifčičevo trgovino in se s tem plenom odpeljala v Trst. Tu sta se sešla s tretjim so-obtožencem Maksom Rozmanom, pekovskim pomočnikom iz Ljubljane, ki je tudi nevaren tat. Ta je služil v neki gostilni v Llovdovi palači. Dogovorili so se, da so skupno vlomili v prazne gostilničarske prostore in od tu so predrli tanjko steno trafike Julije P o d i e b, ter pobrali v gotovini v bfogu za 250 K. Krenili so s tem plenom peš proti Postojni, kjer so jih orožniki aretirali. Obdolženci priznavajo navedena dejanja. Sodišče je obsodilo Geršeta na dve leti, Kon-čino na 18 mesecev težke ječe ter pri obeh izreklo, da se oddasta po prestani kazni v prisilno delavnico, Maks Rozman pa je dobil eno leto teške ječe. Bazne strni * Dijak zaklal tovariša. Iz Brna poročajo: V Trebicah je trgovski dijak Lenz zaklal svojega tovariša Vevmelko. Sunil ga je z nožem v prsa. * Bivši ruski notranji minister v konkurzu. Iz Petrograda poročajo: O premoženju bivšega notranjega ministra grofa Ignatijeva je kijevsko trgovinsko sodišče razglasilo kon-kurz. Grofovi dolgovi znašajo 2 in pol milijona kron. * Otrpnjenje zatilnika. Z Dunaja poročajo, da je v vojašnici v tretjem okraju izbruhnila nalezljiva bolezen. Sest vojakov so že prepeljali v garni-zijsko bolnico, tri so izolirali. Moštvo že četrti dan ne sme iz vojašnice. Govori se, da gre za otrpljenie zatiinika. * Velik vihar. Iz Draždan poročajo: Osebni vlak, ki se odpelje iz Rychnova ob pol šestih proti Žitavi, je velik vihar nedaleč od Rvchova prevrni?. Izbruhnil je tudi požar, ki je uničil en osebni voz. Od pasažirjev ni bil nihče ranjen. 8 Velika stavka na Ruskem. Iz Petrograda poročajo: Predvčerajšnjim ponoči so v delavskem mestnem delu aretirali več delavcev. Aretacije so v zvezi s stavko v Puti-lovih delavnicah, kjer stavka 12.000 delavcev. Stavka se bo najbrže razširila tudi na druge delavnice in tovarne. * Mater umorila vsled prevelike pobožnosti. O tajinstvenem umoru, kojega motivi so izvanredno čudni, se zdaj razpravlja pred porotnim sodiščem v Lvonu. Tam je neka mlada deklica s sekiro ubila svojo mater, ko je ta spala, ker mati ni hotela dovoliti, da bi vstopila njena hči v samostan. Pobožna morilka morda ni blazna, temveč je pri polni zavesti in s preudarkom izvršila umor En dan po umoru se je javila sodišču kot zapuščena sirota. Sumljiva je postala še le tedaj, ker je sicer večkrat obiskovala pokopališče, vendar pa nikdar ni sta na grob svoje matere. Značilno je, da so morali izključiti javnost razprave, ko se je govorilo o razmerju med morilko in neko nuno. Dunajske ogrevainice, naj-vzornejša dobrodelna naprava svoje vrste, izkazujejo letos toli* naval, da se je bati, da ne bo moči vsem siromakom, ki iščejo pomoči, dati strehe. Oblastvo je glede na to podelilo društvu dovoljenje, da se prvi trije glavni dobitki v vrednosti 35.000 K, 5000 kron in 1500 K, odbivši 10 odstotkov in zakoniti dobitveni davek, izplačajo v gotovini. Dobitkov je 4650 in sicer prekrasne dragotine, zlatnina in srebrnina in bo žrebanje nepreklicno 10. aprila t. 1. Srečke po 1 K se dobivajo po vseh trafikah, loterijah, menjalnicah in v loterijski pisarni na Dunaju, L, Goldschmiedg. 8. * Resnično zanesljiv vodnik po širokem torišču časopisništva in oglasništva je z navadno točnostjo ob novem letu (46. naibg) izišli časopisni katalog anončne ekspedicije Rudolf Mosse. Po najnovejšem materijalu skrbno predelan obsega za oglasitev važne podatke. Posebna prednost katalogova pa je Rudolf Mossejev normalni vrstoštevec, zanesljiv in edini pripomoček za pravilno preračunanje vrst, in ki dela katalog za neutrpljivo knijgo za vsakega inserenta. Poleg časopisnega kataloga podaja firma Rudolf Mosse svojim naročnikom etegantno opremljeno pisalno mapo s koledarjem za notice za vsak dan leta. Pisalna mapa ima tudi mnogo reprodukcij vidnih oglasov, ki jih dela firma Rudolf Mosse za svoje naročnike. Tisk in okusna oprema kataloga in pisalne mape pričata o zmožnosti tiskarne Rudolf Mosse. 26. štev. * Otvoritev nove preprogarnice Repper na Dunaju, Tuchlauben 7 (Tuchlaubenhof), 29. Januarja je bila slovesna otvoritev te velike proda-jainice preprog, ki teži prav v sredin! Dunajskega mesta. Omenjati je zlasti velikansko izbiro jutrovskih preprog. To zalogo si vsakdo lahko ogle« da, ne da bi moral kaj kupiti. Bogato ilustrovani cenovniki na zahtevo in franko. * Dobavljenje žarnic avstrijskim železnicam. Po ostri konkurenci domačih in inozemskih tvornic se je vsa poraba Severne, Južne, Državne železnice in drugih važnih avstrijskih železnic za tekoče leto oddala javnim ponudbenim potom. OdloČili so se kakor lani za žarnico Vertex družbe Wertinghouse, vendar bo družba dobavila letos izključno novo žično tipo, ki spaja vse prednosti žarnice s kovinskimi žicami in je skoro nezlomljiva. * Ostro vreme je pogosto vzrok prehlajenj, ki se občutijo v revmatičnih bolečinah Členkov in mišic in nas večkrat mučijo po cele tedne, ako jih ne ustavimo takoj. Da se takih prehlajenj zanesljivo rešimo, je uspešno rnbiti »Herbnbrega aromatično esenco«. — Učinek tega krepilne-ga rastlinskega ekstrakta, napravljenega iz planinskih zdravilnih rastlin in korenin, je že izza 45 let preizkusen po mnogih civilnih in vojaških bolnicah in so ga zdravniki pripozna-11 za izbornega. »Merbabnega aromatična esenca* se je za bolečine blažeče in jačeče vteranje izredno obnesla ne samo pri revmatičnih in protinskih bolečinah, nego tudi pri živčnem trpljenju. Izdeluje se ta esenca samo v dr. Hellmanna lekarni »Zur Rarmherzigkeit« na Dunaju, VIL, Kaiserstrasse 73—75, dobiva se pa skoro vseh večjih lekarnah. Pazite na ime in varstveno znamko. (4042) * Korpulenca, ki daje povoda tako pogostoma mazastvu, ni samo v neprilog lepoti, nego kaže tudi na to, da ie presnavljanje močno moteno. Kraljevski saški zdravstveni svetnik dr. Kunzl prihaja po dolgoletnih opazovanjih do nistopnih sklepov: ljudem z močnimi mišicami in k odebe-losti nagnjenim, pri katerih se zaradi preobilne telesne sočnosti rado pojavlja hitro utrujevanje in oslabelost, odpor proti delavnosti, občutek polnosti v telesu, — tem ljudem prav izbirno pomaga tritedensko uživanje ] rirodne Franc Jožefove grenčice. Taki ljudje si lahko prihranijo draga potovanja v kopališča in se s Franc ložefovo grenčico z enakim uspehom zdravijo doma. Ta rudninska voda se v čisto prirodnem stanju ne- redno iz Franc Jožefovih zdravilnih vrelcev polni v samo še nerabljene steklenice in se dobivajo po lekarnah, drogerijah in trgovinah z mi-c ral ni mi vodami._ Bosoodorstvo. — Mestna hranilnica Ijufcljan- sr;a. Promet meseca januarja 1913. 22W) strank je vložilo 1,266.779 K 29 v, 2016 strank je dvignilo f .342.596 K 89 vin. Stanje vlog 41,831.831 K 64 v. Število vložnih knjižic 28.814. - Ljubljanska kreditna banka. \ mesecu januarju 1913 vložilo se je na knjižice in na tekoči račun 2.963.913 krop 57 v. dvignilo pa 2.S35.738 K 35 v. Stanje koncem januarja 1913 13,045.815 K. Bojkot nemškega in avstrijskega b»aga na Bolgarskem, v Sofiji se je ustanovil poseben komite, ki hoče propagirati bojkot nemškega in avstrijskega blaga. Odbor je v tej smeri že interveniral pri sofijski trgovinski zbornici in prosil vlado, naj prepove inport blaga iz teh dveh držav. Bojkotno gibanje se širi tudi po eli. Odbor je pozval tudi Srbijo, naj pristopi k bojkotu, toda Srbija je to odklonila. F* Upravništvu naših ftstov so poslali : Za Ciril-Metodovo družbo: Ženska podružnica Criila in Metoda v Trbovljah 10 K, nabral na Sokolovi karadi vrli narodni »vandrovec« gosp. J. LTle, trgovski sotrudnik na Vodah; udeleženci Vouk-Tigrove ohceti v Vel. Laščah 5 K, kot II. po-lovico nabrane svote; Franc Dekle-a v Slavini 20 K, daruje ^osp. Josip Piatner, mesto venca na grob gospe Ane Dekleve v Vremskem Britofu; ia- -Alojzij Paleček, trgovec v i renji vasi, 13 K 40 v, nabral od ve-He družbe povodom »pustovanja« v rostini M. Starmana v Gorenji vasi, in Janko Premrov, računski nadsvet-nik v Sarajevu, 11 K 10 vin., nabral med tamkajšnjimi Slovenci. — Skupaj 59 kron 50 vin Živeli nabiralci in darovalci! današnji list obsega 16 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar, lastnina in tisk »Narodne tiskarne«« Ustnico vednKtPfl. Gosp. Kunavar V. U.: Petrova vas je na Kranjskem pri Črnomlju; tam je šola, ki jo podpira Ciril-Meto-dova družba; učitejica je gdčna. Mara Tavčarjeva. SLOVENSKI NAHOD. Stran 7. Kamesto ribjega olja Koliko otrok silijo, naj pijo ribje olje; seveda imajo starši dober namen, otroci pa jim bodo hvaležni ako smejo namesto ribjega olja uživati Scottovo emulzijo. Zakaj v tem preparatu ni več zaznati duha in okusa ribjega olja, otrokom pa smetanasta zmes prija največkrat tako, ^a pri pogledu na steklenico prično vpiti in brcati z nogami. Uspeh Scottove emulzije je — kakor nas uči izkušnja — pogosto presenetljiv, da slabotni otroci svoje vrstnike pogosto telesno in duševno pre-kose. Pa vedno samo pristna Scottova j emulzija, nikoli ponaredbe. Cena originalni steklenici 2 K 5o v. Dobiva ge | po vseh lekarnah. Proti vpošiliatvi 60 v v pismenih znam!:ah dobite od tvrdke SCOTT & BOWNE, d. *. o *. na Dunaju VII. sklicevaje se na naš list enkratno >Siliatev poixkulnje od kake lekarne. \ r Za zdravfe želodca! Cez ga ni! Po nJem ti fed dišis Želodec ne opeša In glava ne boli i Zahtevajte izrecno „FLORIAN!« Zavračajte ponaredbe! Postavno varovano. VISina nad morjem 306*2 Srednji zračni tlak 736 nm 1 Čas ShUn]e< 2« I 2 opaw- ll\Tm i« Vetrovi S vanja mctfa s 2 Nebo v mm «u t— ** 31. 2. pop. 737*9 9. zv. 737-2 —5*1 si. jjzah., oblačne. —5 0 sr. svzh. 7. z j. 710-3 —68 : si. svzh. Srednja včerajšnja temperatura —5'6', norm. —1 7° Padavina v 24 urah 00 mm. l Stanovanja z 2 in 3 sobami 454 Moč in vstrajnost daje nogam novi gumijevi podpetnik »Berson«. Pazite, ko kupujete, na svetovno znamko »Berson«, natančno razvidno na zlatem kartonu. (453) Julij Maggi, društvo z o. z. Pod to tvrdko se je ustanovilo sredi januarja tega leta novo društvo z o. z. v Bregencu in na Dunaju z osnovnim kapitalom 2,000.000 K, ki je vplačan v pobil meri. To društvo bode nadalje j vodilo tovarniška in trgovinska pod- i jetja v isti meri kot prejšnja vrdka \ Julij Maggi & Komp., Begenc in i Dunaj. j Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem fn znancem bridko vest, da j* naša ljubljena soproga, mati in sestra, gospa 3da Kušar roj. Jtfgrin danes, 1. februarja t. 1. po kratki, mučni bolezni previđena s svetotaj-stvi, blaženo zaspala v Gospodu. Priporočamo jo blagemu spominu. V Ljubljani, 1. februarja 1913. Žalujoči ostali. se oddalo sa L mol v Sp. Sliki blizu kolodvora. Cene ugodne. Zrjovski pomočnik mešane stroke (tudi manufakturist ali specerist), želi primerne službe. Nastopi labko takoj. Prijazne ponudbe pod ,Vesten* upravništvu »SI. Naroda«. 410 se odda v najem ,363 z vso opravo vred v Stepaufl k vasi štev. 50 pri LJubljani, u ne p Dobro ohranjen 463 sprejme proti mesečni gotovi plači. 150 kron poleg dobre provizije velika avstrijska bančna j tvrdka za prodajanje oblastveno dovoljenih » srečk na mesečna odplačila. — Ponudbe pod: : »Brezskrbna bodočnost št. 455" na uprav. .Slovenskega Naroda". 455 anovanje s 5 letno prakso, samostalen delavec, = vešč tudi italijanščine ■ Išče mesta s prvim aprilom t. 1. Cenjene ponudbe pod „Dr« N. N/1 na upravništvo »Slov. Naroda«. 468 Proda se pod jako ugodnimi pogoji V 456 i£2 Slovenčevega^ dopisnika, eksplodi ral z »nedoglednimi posledicami in v tem deložiral železniške personalne liiše.« Ogenj so pogasili domaČi. Le nikar pretiravati in s tem strašiti, če ni treba! Liberale! so popolnoma izginili iz pnvrSia, vpije dan na dan Skubic v »Slovencu«. Človek, ki njegovim neumnostim še kaj verjame, bo končno se res mislil, da je Skubic, odlcar je na Jesenicah, pohrtistal vse liberalce. Mož se pa pri tem še ni nič zredil, tak je, kot je prišel na Jesenice, le nie^ova bisaga ie za par stotov težja. Odkar je prodrla njegova lista nri obč. volitvah, se ne more prehva-!iti. a tevno sodišče pritisnilo na Čelo it. da so pri obč. volitvah zrnaca'i le z nenostavnostjo, s slepar-stvom in goljufijo. S svojo nedolžno notico smo tjcnili obilo prahu v »Slovencu« i adi volitev odseka za upravo skupnega posestva (Mirce in planine.) Saj se ne boji preveč za te volitve nik Skubic, naprednjaki mu ne bodo delali sivih las, ker hočejo pustiti, da klerikalci pokažejo svojo zmožnost v gospodarstvu. Prihod-njo dobo vemo dobro, da ljudje ne bodo več volili njih. ki jih komandi-rua župnik Skubic in savski Krivec. Dosedanji odsek ie ves v klerikalnih rokah, saj so volili klerikalno, sai so ie tega odseka klerikalni občinski odborniki in naj se sami zahvalijo Skubicu, če jim očita nepoštenost v Slovencu , mi jih ne bomo branili! Tudi zdravstveni zaston si je preveč računal dijer. kakor trdi »Slo-1 enčev« novičar. Konstatiramo le, da ie bil načelnik tesfa odseka g. Mar-keš, klerikalni kandidat za občinski odbor, torei ni napredniak. G. Mar-keš nai se sam zahvali svojemu so-rmSljeniku Skubicu, da ga blati po Slovencu«. Tudi pri zakupu daca so gospodarili liberalci, trdi -Slovenec«. Se-veda, kajpada! Le to je pozabil Sku-! ic pristaviti, da je bil reprezentant in voditelj vsega g. Višner, namreč nni Višner, o katerem je trdil žtmnik Skubic ^r ■Slovencu-, da ne mož — . ker ni hotel dati liberalcem svote gostilne na raznolanro, da bi li v riei svoj volilni shod". Ta je torej tudi klerikalec že no »Sloven-*evem« receptu! — Kakšne račune nai o zakupu daca predloži g. Hu-mer, tega najbrže »blagi« dopisnik Slovenca niti sam ne ve. O. Hu-mer je sicer načelnik gostilničarske ]',rc. ki pa je imela z dacem rav-10 toliko opravka kot najneumneiši hribovski mežnar s francosko slovnico. Kar se je nri zakupu daca po-rilo, je to učinil vaš somišljenik, g. Skubic, potenciran klerikalec! Kar namiguje Slovenec« o računih, ki se *e danes niso predložili, je tako podlo in ostudno, da bi bilo res preveč oderovariati v časopisih na take ari;e' Trdimo le, da »Slovencev« donisnik z vsem svojim mazilie-nim štabom ni vreder osnažiti hlač napadenega pošteniaka! Celo go-spodarstvo pri šoli hoče »Slovenec« oprtrri naprednjakom. Mi pa vsi vemo, Ha »e vodia jeseniške šole g. Jožef Sedlak ranortiral vse Skubicu. nesel vsak doniš nainrei fajmoštru, je pravil oko]?, da ie Slom^kar in je pred leti celo z »Tziavo« v »Slovencu« obsodi' način pisave »Slov. Naroda« jn nil iesem'čko duhovščino. Te fesi Je želel Skubic sam. zato se je t; ko pehal za njo. Obsojati pisavo Slov. Naroda«, prepovedati si »li-ilno umešavanje med stik dume z učitelistvom« in braniti ko duhovščino z javnimi izja- SLOVENSKI NAR11. Stran fc. SirolžnUoche olagfta in ozdravi bolezni v prsih kašelj, katar, influenco, naduho. Dobiva ie po vseh lekarnah. Originalni zavitek 4 K. Dobiva se «o vseb lekarnah. u I i vami in debelotiskanim podpisom stori le klerikalec. Sedlak je branil s svojo izjavo pred leti v »Slovencu« Skubica — seveda — »gliha vkup štriha!« Zaključek se glasi: Vsa lopov-stva, vse lumparije se zgode, kakor smo zgoraj dokazali, le po klerikalcih. Naprednjaki imajo povsem čiste roke ter so vzvišeni nad insulti, ki smrde po konsumniškem jerušu! Skupina jugoslovanskih železni- carjev je odgovorila na našo notico ! — seveda v »Slovencu«! Očita nam, da smo jo »napadli« zato, ker prireja svoje veselice in druge prireditve v najprononsiranejši klerikalni oštariji. Nihče se ni spodtikal nad tem, saj je tudi ženska C. M. podružnica napravila tam veselico, pa se ni nihče obregal ob to. Ne, mi smo krščanski ljudje, ki privoščimo tudi svojemu najhujšemu sovražniku par grošev zaslužka. — S svojo notico smo pribili le suho dejstvo, da »Jugoslovani« dosledno Jadrajo v jeseniškem čebuljizmu in ker ne maramo, da bi drugi Šteli med naprednjake take ljudi, ki so fajmoštru in klerikalni stranki za pajace. Le združite se s Prometno ali Strokovno zvezo, saj hlapčujete farovžu noli kot le-ti, huiše kot dekretirani klerikalci. Ne vemo, če bo vsem »Jugoslovanom« to prav, sai so siti svojega črnega vodstva. Prav, le skristaliziraite se! Zelo se je razhudil kaplan Ko^e] radi našega računa njegovih dohodkov. Naj nam ne šteje v zlo, saj smo vzeli najmanjšo izmero in še mnogo drugih dohodkov zamolčali, ki jih je deležen. Da je S. L. S. za 3000 K znižala proračun krainepš«ii'>/'<» in voli-o ndvai-jio-''*1 domio«1 »d'-avilo. kl smartjitafe In odstranja znane nasledke ne-zmernosti, slabe diete, nrehlajcnosii In zoprnega tetesnetja zaprtja, n. pr. gorecico, napenjanje, presllno tvorltev kisline ter krčne bo-'ellne, ]e DR, ROSE BAL SAM za 3t3 • * 1 IJ lekarne B. Fragner s Pragi dobro izvežbana manufakturista, spretna prodajalca in trgovski učenec poštenih staršev, k; ima veselje do trgovine in 2 razreda srednje šole SO sprelmeio v manufakturno trgovino pri Vinko Šketn v Ilirski Bistrici, Notranjsko. 62 Redka prilika I Redka prilika i vtomobil z dvema sedežema, 550 kg težak, 12 do 14 konskih sil. hitrost 70, km izdelek ene naiznamemteiŠih to^aren, zelo dobro ohranjen, SO pO nizki ceni proda. Motor avtomobila je zelo preprost in močan, nobenih popravil, zato se lahko vozi brez šoferja; poraba bencina majhna. Poraba pnevmatike prav maihna. Vožnja vsled tega neverjetno poceni. Za prtlpgo je veliko prostora Voz je zelo pripraven za kakega potnika, potujočega uradn;ka ali zdravnika Vprašanja pod Avtomobil" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 406 St. 2681. 451 ova za vojaš IHIsžae Kacine na obrazu ali na rokah odstrani v 5 minutah Det*. A. Rixa odstranfevalec tetin. Za], neškodljivo, gotov uspeheh. Pušica za 4 K zadostuje. Razpošiljanje strogo diskretno. Kos. dr. A. Rix, laboratorij, Bonaj IX.. lergpsse 17 L Zaloga v Ljubljani: Lekarna „pri zlatem jelenu", drogeriji A. Kane in „Adrija". s varilo t VSi deli £«73 nlne nosilo oblastveno zavarovan 3 varstveno znamko. Glavna zaloga i lekarna B. FRAGNER, l in kr. dvorni dobavite!! ,Pri črnem orlu', Praga Mala strani 203. Ogel Heradava ulice. Sazposillanje po posti vsak dan. 1 -ila steklenica 2 S, t polovična steklenica 1 K. Ako po£L.i<^epo poet! upre K 1*50 snbite l malo stekle >ico, ako K 2*80 eno veliko stakle iico, m K 4*70 ve veliki steklenici ca K 8*— * velike stekJ , za K 22*— pa 14 velikih steklenic poštnine prost' na vic post&ie Avetro-orrr monarhije V UiMiml: kbni ki. Vayr. it. G. Rnafi. J«. Cifraar. r lekarnah Arstn-Dgnkt Pri podpisanem mestnem magi-! stratu ie oddati za tekoče leto Josip Suhnlovo ustanovo za vojaške sirote v znesku 90 kron. Pravico do te ustanove imajo ! revne sirote vojaškega rodu, naj bodo zakonske ali nezakonske, moškega ali ženskega spola.. Prošnjam, katere ie vlagati pri magistratu najkasneje do vštetega zadniega februarja L L, je priložiti rojstni ia krstni list, in če iz njega ni razvidno, da je bil prosilcev oče po poklicu vojaškega stanu, tudi Še posebej dokaz o tem. Mestni magistrat ljubljanski dne 31. januarja 1913. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA v JPr*e sernovi t-iliol štev. 3 3© od 1. 3 a, za. vl st x 3 a 1913 zvišala obrestno mero za vse—stare in nove - hranilne vloge na 47 od sto Rentni davek od obresti plačuje sama. 4042 Eeroabnyt-v podfosforokisli apneno železnati sirup Priitea samo a spodnjo 'UUUtHtmiMVJ Pred poniretJtaMii te svari. Barbabajteva aromatiška esenca B It 41 lat zdravniško preiztoiSeo In priporočan prsni simp. Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti, posebno pri slabotnih otrocih. - Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj. Edino izdelovalce m Hellmaiiiia lekamiea f»Zur Barmherzlgkelf11 __ ._ (HERIAIMY»}CVnatl«dnlk). Zaloge pri gg. lekarnarjih jv LJublJstill In H#V#m IMMtu. Že 41 let svedeno in vrla preizkušeno bolečine tolažeče sredstvo sa vdrsnenje. Lajša in odstranja bolečine v sklepih in mišicah ter Živčne bolečine. .. , , —rr- Steklenica stane 2 K, po pošti 40 h več za zavoj. glavno razpečevališće: 3991 aavestdana t vila z novim gospodarskim poslopjem, pri kateri je skupno 96 oralov zemlje in sicer 18 oralov gozda, drugo so pa njive in travniki, vse v ravnini poleg drla vre ceste, poldrugo uro od mesta Velikovec na Koroškem. Obrniti seje pod JL JL1 poštno ležeče na 8t» Peter pri Velikovcu, Koroško. Odda so v najem dobro idoča proflalalDa in oostiloa Trgovina z mešanim blagom in gostilna obstoji že čez 40 let Lepi lokali in zraven slfladišče, vrt in ledenica za gostilno. Ker se gradi tukaj železnica : in bode blizo kolodvor, je jako dober j promet. Tudi se hiša proda radi dru- J žinskih razmer in vsled bolezni. Proda se po dogovoru. Daniel Mura, trgovina a mešanim blagom in gostil-no9 Gradac, Belokrajina. Okrajna posojilnica v Litiji ragiatr. zadruga z neomejeno zavezo vabi svoje nde k * LJubljani, Komenakega nlioa 4. Privatno zdravice za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli. Larmik ti stH*rftik: Ir. fr. topit, irisa. L to. *. ML tok ki se bo vršil dne 16. februarja 1913 ob 3. uri pop. v svojih prostorih »Sokolskega doma4. DNEVNI RED: 1. Potrjenje letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Volitev enega uda nadzorstva. Ako ob zgoraj navedeni uri ne bi bilo za sklepanje dosti navzočih udov, se takoj s tem vabilom za slučaj nesklepčnosti zborovanja odredi v smislu § 34. zadružnih pravil drugo zborovanje na isti dan ob polu 4 uri popoldne na Istem mestu in z istim dnevnim redom, kakor je zgonj za prvo zborovanje odločen. Okrajna posojilnica v Litiji registr. zadruga z neomejeno zavezo dne 31. januarja 1913. mešane stroke, 21 let star, zmožen slovenskega in nemškega jezika, z do- I brimi izpričevali, želi sedanje mo* I sto z 20 februarjem premeniti. Dopisi naj se blagovolilo nasljavlja- j ti pod „Vestes sotrudnlku na upr. »Slovenskega Naroda«. 409 Tržaška uvozna firma za južno sadje išče zastopniku za LJubljano In Kranjsko. Ponudbe uvedenih energičnih gospo- I dov pod „Sultimpor" na upravništvo j »Slovenskega Naroda«. 432 Vabilo na 461 F. Slane, L r. načelnik. JUH mft ImU' reg. zadr. z om. zavezo v Ljubljani ki se bode vršil v četrtek, dne 13. februarja 1913 ob 4. popoldne v društvenih pro štorih, Kongresni trg 4, L nadatr. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občn. zbora. 2. Letno poročilo in računski sklep za l. 1912. 3. Poročilo odbora o pregledu računov. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Čitanje revizijskega poročila in ukrepi vsled istega. 6. Nadomestnavolitevnačelstvain nadzorstva 7. Slučajnosti. NačelstVC Ako bi občni zbor ne bil sklepčen ob določeni uri, vrši se eno uro pozneje z istim dnevnim redom ne glede na število navzočih članov. 457 Zastopnika išče za prodajanje motorjev na surovo olje in lokomotiv prav zmožna tvornica za stroje. — Cenjeni dopisi pod 460 P. 1211" na anončno ekspedicijo J. Rafael, Dunaj, Graben 28. Velezanimiv siŠkOZOF ^»H^F SlikOZGtP z mehanično izmenjavo slik. Samo za gospode. Zraven 50 velepikantnih fotografskih posnetkov zastonj. Slike se spričo posebno ostrih okularjev vidijo posebno lepo in jako plastično in to panoramo z mehanično premeno slik zaradi pikanterije radi kupujejo. Kompletna panorama s 50 fotografijami samo kron 3*50. — Edina razpošiljalnica, diskretno po povzetju: 4744 M. Swoboda, Dunaj, Hi., Hiessgasse 13-23* T7"au Tollo katero se vrši v nedeljo, 16. februarfa 1913 ob 3. popoldne v prostorih hotela „Ilirija" v Ljubljani, Kolodvorska nlica. !. Poročilo upravnega sveta o letnem računu pretečenega poslovnega leta. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Dopolnitvena volitev upravnega sveta. 4. Izvolitev treh računskih preglednikov in dveh namestnikov. 452 5. Slučajnosti. V Ljubljeni* v mesecu januarju 1913. Upravni sveta § 17. pravil: Vsaka delnica ima pri občnem zboru svoj glas. § 18. pravil: Delnice, za katere se hoče izvrševati pravico glasovanja, se morajo založiti najkasneje Sest dni pred občnim zborom na mestih v pozivu označenih, in sicer proti legitimaciji, ki se glasi na položnikovo ime in iz katere mora biti razvidno tudi število delničarju pristoječih glasov. Založene delnice morajo biti opremljene s še nezapadlimi kuponi. § 19. pravil: Vstop k občnemu zboru je dovoljen le proti pokazu legitimacije. Kot založna mesta delnic so določene: Pivovarna v Laškem, Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Posojilnica v Celju, Savinjska posojilnica v Žalcu. MaroZila ;a = mzitnice s t sprejema Blarodaa tiskarna in 01 ar o dna knjigarna HM zaloga navadnih in naifiitjlik otroških vozičkov In uradne do na|!ln«)*e žime. M. Pakič v LJubljani. HtuiiiD naroCnikom si psEji s povzetjem. Josip Rojina krojač prve vrste se nahaja sedaj v lastni hiši ti Jožefa cesta i konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve. TvormšKa zaloga Daifioejl angl. II in (rast. specijalitet blaga. : Zavod za DDiformiranie.: Q-ll=-WS=1l-Q a % K a % te a a a a a a umetniške/, *" ! I pokrajinske se dobe vedno v veliki izbiri v •i 'M Prešernova nlica 7. V a * *xxixici»iiiiiiJtiiiiiiiiPCEg 72 hočete imeti? Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično ribje olje iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80. Zoper kašelj, zaslize-nost In prehlajenje je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono. Zaloga v^eh tu- in inozemskih specialitet ter preizkušenih domačih zdravil Izborna toaletna sredstva nmiien OUUJElE Oddajaj« m tusti zdravila in dlan o vatu bolniških blagajn. Razpošilja te 2 krat atoane strast Pherni. Mag« Josip Čizmu* Manajri zbteai orlu Ml "IITItf "I ■■■■■■ > Dama s služkinjo išče za maj mlrmfstanovanje obstoječe iz 2 sob in pritiklin. Ponudbe pod ,.L S.", poštno ležeče, Ljubljana. V gostilni pri „Bobenčku" ca Hv. Petra cesti it. 17 446 se dobi in pristen teran. JKIaslo, malisno stopo, suhe gobe, vinski kamen jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode, ter močnute solne in otrobne vreče kupi vsako množino veletrgovina ANTON KOLENC, Cel]., Graška cesta 22. 3095 Zlila 413 Mlad gospod, ki ima 80000 K premoženja, na lepem kraju, se želi poročiti z gospodično, ki bi imela premoženja od 10.000 K naprej. Zagotovljena pozicija. Samo resne ponudbe pod »Poštenost 73", Litija, poštno ležeče Stroga tajnost. — Indiskr. in anonimno se odklanja. :: :: V mravljah pri Sojerju *t 30. se da v najem sa dobo šestih let ojtilna Najemniki naj se zglase v 14 dneh pri posestniku Lovrenc Floriiančlču s Pćljaae, p. Št. Vid pri Ljiljani. Nastop po dogovoru. 438 Trgovinska in najemniška HIŠA na prometni glavni cesti Maribora, prav blizo glavnega kolodvora, s staro moderno trgovino z mešanim blagom, prav pripravno za eksport jajec in perutnine, kakor tudi za veletrgovino s sirom, ker so v hiši betonirane kleti, se proda pod ngodnlml pogoji. Vprašanja pod „Prima Posten št 7." na anončno ekspedicijo Budolf Oelaaer, Maribor na Štajerskem. 423 Za večjo trgovino mešane stroke na Krajskem, dokazano dobičkanosno, se išče družabnik. Dotičnik mora biti trgovsko izobražen, ker v trgovini sodeluje, vešč slovenščine in nemščine. Zahteva se 10—15000 K, katera svota se lahko zavaruje. Cenjene ponudbe pod ..Družabnik" na upr. >Slov. Naroda«. 422 2 hiši z obokanimi kletmi, mlin, kovač-nica, polje, gozdi, 2 vinograda, 2 kozolca, več vinske posode, tudi so na razpolago vodne sile za stavbo, žage; tik okrajne ceste. V hiši je gostilna. Posestvo je pripravno za vsako obrt, ker leži na jako prometnem kraju blizu Rajhenburga, Spodnje Štajersko. Proda se radi družinskih razmer skuDno ali razdeljeno. Pojasnila daje JoSn Sever, LJubljana, Florijanska ulica 3. II. 429 Združeni čevljarji v Ljnbl;ani, WoI£ova ulica št. 14 Odlikovani na mednarodni rasti .tari na Dnnajn leta 1900. priporočajo svojo bogato zalogo oUnval za poletno sezljo. Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi. Specialisti za prave gonke In lovske revije. Izdelujejo se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenike. Ma patentiranem dr. Gasparijevem i stroju za strešno opeko dela mnogo sto obratov. Tudi na dr. Gasparijeve votloskladovne betonske stroje, cementne zidne opeke, plošče, drenaino cevi itd« Oblike za stopnice, cevi, beton, stebre itd. Tovarna strojev Obisk dobrodošel. Korespondenca Češka. Katalog ftft. 24 zastonj. novosti i .«.•.<.• zlata vedno pero Si^oiSK Je vtdao pripravljeno za pisanja In no odreče nikoli. Precizno ročno dala, sopokoeUJlvo. stanovitno, preprosto. Halje naprokosljivi sviufr- ?Mtt.^B%luksiisnl svinčnik tor § srebrnimi ta ianHoslati»t obročki s £-40, u začivljajo vsa« koga pasn&valea. SOMia ae po vsak »ciiššfe fcrsofiaafe s peplrfein. 34* BilMt ■•star ft Co.f Berlina M©B§k«lln in letar**-,.- MLF 5646 91 2017^2 32 47 5486 0280 Y-* lož petdesetih let. Nekaj tednov bo tega, kar je »N. Fr. Pr.* priobčila feljton o možu petdesetih let. Popisana je bila mlada, lepa in bogata da*ma, ki se je zaljubila v nekakega strica, svežega, veselega petdesetletnika, odklonila najboljše partije, se poročila s tem stricem in postala — nesrečna. Ta feljton je bil nekak umetniški odmev velike in živahne debate o možu petdesetih let, v katero debato so posegali skoro vsi svetovni listi. Nemci so stvar z nemško temeljitostjo zasukali in razširin\ Prvotno vprašanje je bilo: ali pride mož petdesetih let kot ljubimec in mož še v poštev ali ne — Nemci pa so predru-tfačili snov in vprašali, če je mož petdesetih let sploh še za kako rabo. !n našel se je sedemdeset let star tajni svetnik iz Berolina, profesor in doktor, ki je spisal precej dolgo razpravo ter v njej trdil, da mož s petdesetimi leti sploh ni za nobeno delo več in da spada med staro šaro. V tem oziru vprašanje danes pač ni aktuvalno. Kaj bi pa bilo, če bi vsi moški s 50. leti popustili vse delo in od česar naj bi živeli? Mene zanima bolj vprašanje, kako je s petdeset-letniki kot ljubimci. Zelo znana francoska igralka, ki se je v debati o možeh - petdesetlet-nikih oglasila, je pisala: >Čast štiridesetletnim možem! Ti so duševno in fizično na vrhuncu "relosti. Mož. ki razume žensko srce, je najmanj štirideset let star — časih jih je pač tudi petdeset, a manj nikdar kakor štirideset. Ženska je nrvitežji vseh instrumentov; treba je najmanj dvajsetletnega studiranja, da se moški nauči ubirati strune teza instrumenta.« Ta izjava je provzročila mnogo odgovorov. Velika večina med njimi le reklamirala tudi za moške petdesetih in celo petinpetdesetih let vse pravice in lastnosti štiridesetletnih ter jim jih še nekaj dodala. V enem teh odgovorov je čitati: Vloški petdesetih let so nežnočutni, prizanesljivi, mehke galantnosti, zve-sii (hm. hm!), radodarni... štiride-setletniki so še preveč sami vase zali u bi jeni. mlajši si pa sploh domišljajo, da so vsaj polbogovih Neporočena gospodična je pisala: Zakonski mož petdesetih let mi c vsekako ljubši, kakor tridesetleten ljubimec« Ali je gospodična morda pri tem mislila, da pri teh dveh eden drugega ne izključuje? Drug ženski odgovor pravi: Ne vem, čemu to prerekanje... sedaj so vendar moški nekoliko sivih \i s v modi; ali sive lase ali sploh no-henih... Le poglejte v gledališče. Ali ni zdaj prvi ljubimec v vseh mo-jemih igrah star ljubimec? — Najini j ima petdeset let. Edini moški, ki je na odru vreden ljubezni, mora i itti melanholični Čar jesenske sezone ... Tako je tudi v življenju in to ie tudi čisto naravno, kajti privlačna sila med moškimi in ženskami je vendar kontrast.« Meni se zdi to modrovanje čisto pametno. Kolikor poznam ljudi, se starejši gospodje vedno instinktivno ravnajo po tem naravnem zakonu o kontrastih: Cim starejši je moški, toliko mlajše deklice so mu všeč in Cim zrelejša je dama, toliko mlajše fante protežira. Tako ie narava sama to stvar uredila, formuliral pa je ta zakon poreden francoski časnikar tako-le: Za pravo srečo je treba, da skupna starost dveh zaljubljenih ali poročenih ne presega nikoli sedemdeset let. Če je žena trideset let stara, mora biti mož štirideset let star; če je ljubica oseminštirideset let stara, jih sme ljubimec imeti dvaindvajset, če je ljubimec petinpetdeset let star, jih sme imeti ljubica le petnajst ... Moški - petdesetletniki imajo torej najlepšo izbero in ker je zdaj moderno »ali nekoliko siv ali brez jim spričo njih izrednih lastnosti, njih nežnočutnosti, prizanesljivo-sti, njih zvestobe, njih mehke galantnosti in radodarnosti ne more manjkati uspehov.« Tako je bila zaključena debata o petdesetletnikih, ker tudi pri nas ne manjka mož, ki imajo že nekoliko sive lase ali so brez las in zelo dovzetno srce, se mi je zdelo potrebno, da sem našo javnost seznanil s to de-* aro. Morda pridejo tudi pri nas petdesetletniki v modo. Jakob Brzin. Kdor je izpostavljen mraza, trpi večkrat na revmatizmu, protina, trganju in ozeblinah. Dobrodejno, točno delujoče- sredstvo za vdrgne-isje, ki se je hitro priljubilo, je Con- I trhpuman iz lekarne B. Fragner v Pragi. Glej iaserat, WL a t Najboljša osvežilna pijači JIATTohk^. alkaličn« kislina Člstoat okusa Sumeča ogimova kislina lahko prebavno, ves organizem poživljajoče. ---j*--*-*k --- a>a ti t Proti 22 i Izborno deluje dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno san o iz ust 1 steklenica z navodilom 1 krono. Deželna lekarna Milana Leusteka v LJubljani. ResNeva cesta štev. 1 poleg Franc Jožefovega jubilejnega raostn. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn juž. železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani. Melusine-ustna Is zobna voda. Sunja, Hrvaško, 22. februarja 190a Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melnsine-ustne zobne vode, katera Je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal Spoštovanjem Mato Kaurinovic, kr poŠte meštar Vrnitev od vojakov. »Ako Vam pišem, tedaj je zaradi mo jega sina. ki vrnivši se od vojakov, kašlja. Vsako jutro kašlja uro dolgo; meče iz sebe žolč in sline, ki se le teko ločijo. Po zajtrku ga zapusti kašelj. Poleg tega je zdrav ter ima dober tek. Njegovi starši niso nikoli kašljali; v svoji družini nima nobenega, ki bi bil bo an na prsih. Ker imamo neko prijateljico, ki je ozdravela po vašem katranu, Vas prosim, da b: mi pordali steklenico istega zdravila. Ana Bonme, Berlin, Schonbauser-Allee 14 I. a. Lekarnar dobivši to pismo dne 10. septembra 1097., ie takoj odposlal zaželjeno stekleničico. Nekaj tednov pozneje je pisala gospa Boh me v novic: »21. novembra 1SG6. Gospod Guvot! Kakor je moj sin zavzel zdramilo, ki ste mu ga poslali, je nehal Btthme. dajat! od sebe sline in žolč, in nI fcaSljal skoro nič več. Moči je zopet dobil in ko 1e še nekaj časa rabil ono zdravilo, je bil popolnoma ozdravljen. Najsrčnejša hvala. Vse svoje življenje Vam bodem hvaležna, in bala sem se že za njegovo Življenje, ki mu je potrebno za njegov vsakdanji kruh. Jaz Vam radovoljno dovolim moje pismo razglasiti, in ne morem zadostno priporočiti tega zdravila vsem, ki trpe na plučih in na prsih. — Ana Bohme.c V izogib tej strahoviti bolezni nI moči dosti priporočati, da pazimo na kašelj ali katar ali pa celo vnetje sopil ter da to zlo uničujemo takoj spočetka, da se ne izcini iz tega hujša bolezen. Od sredstev proti obolelostim sopil spada med najstarejša in najpreizkuše-nejša katran in iz njega pridobljene snovi. Njih bakterije uničujoči zdravilni učinek pri kašlju, bronhialnem katarju, je že zdavnaj znan. Zatore; ie bil to velik napredek, ko se je pred 30 leti posrečilo g. H. G u y o t u , slavnemu lekarnarju v Parizu, iznajti postopanje, kake se kotran v vodi topi. Po tem postopanju napravljena koncentrirana kotranova raztoplina se dobiva po vseh lekarnah pod imenom »Gudron Guyot«. Ena ali dve kavni zJiČki na kozarec vode ali na kaki drugi pijači, ki jo običajno pijemo pri jedi zadošča, da ima-mo takoj uspešen kotranov preparat. To razredčene raztopllne je treba redno in neprestano uživati pri vsiki jedi eden ^o tri kozarce. Zdravljtnje stane torej nekako 10 vinarjev na dan V odstranitev pomot naj se natančno pazi na znamko. Goudron Guvotova nosi ime »Guyot« natiskano v velikih črkah v vijoličasti, zeleni in rdeči barvi, kakor naslov: Maison Frere. 19, rue Jacob. Pariš. Goudron-Guyot ima v litru 100 g naj-izvrstnejšega norveSkega smrekovega kotran a. Oni, ki se ne morejo privaditi katra-novemu okusu, ga lahko nadomestijo s krogljicami Guyot, ki so narejene iz pravega norveškega katrana, in katere zavzemajo 1—2 pred ali tudi med Jedjo, so lahko prebavljive, koristne želodcu in stanejo Jako malo. Barva pastil Guyot je bela, in vsaka je zavarovana s črno natiskauim podpisom »Guyot«. Zaloga: Maison Frere, 19. rue Jaeob, Pariš, in v vseh lekarnah. Dobiva se v Itekarnah: Gabr. Plceoll. Suinlk, U. pl. Trnkoczv, Ph Mr. Jo«, ćižmaf in pri vseh priznanih lekarnah. A. KUNST LJubljana Židovska ulica štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, goepode In otroke je vedno ua izbero. Vsakršna naročili se 'zvršojejo točno ia po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40 t F. J f Aparat sa valjenje K 45*—, izleže boljše od vsake kure. Zastonj na poizkušnjo. 8. Masko, Pottondor! št 41 pri Dunaju Na stotine referenc in izpričeval iz vse monarhije gratis in franko. '.5o aii ste oženjeni? Potem zahtevajte nove vzorce 3 za 1 K, 6 za 1 K 80 h, 12 za K 340 Ilustrovan cenovnik z zdravniškimi nasveti gratis in franko (zaprto 30 h) - L 81n«rer, h'ffleaična manu-iaktura. Sutai I., Wiesingerstr. 8 F. pri c. kr. dež. sod. zapriseženi strokovnjak in koncesijonlrani oglaševalec in trgovec glasovirjev v Ljubljani, Poljanska c. 13. Glasovir'e, m a nine ln harmonije iz prvovrstnih dvornih in komornih tvrdk imam v lastni . zalogi, bogato izbiro po solidnih cenah Jamčim nismeno deset let! Tudi *tare ^lasovirje imam vedno v zalogi. U^laševanje vseh sistemov glasovirjev in harmonijev ter vsa popravila izvršujem precizno in ceno. Stare glasovirje ugodno zamenjam! — Svarim pred nakupom event. fa!z'?ika*ov in navidezno cenega poletna, ter nudim vsakomur ogledati si mojo prvovrstno zalogo V Glasbeni Matici uglašuje izključno le G. F. Jurasek, Mi k svojim! Zastonj dobi vsak 1 plo> čo in 200 igel, ako naenkrat na-:: roči 6 plošč. :: : 5£ storil l dobi vsakdo 1 album m 200 igel, ako uaenkrat naroči 10 plošč. Gramofoni že od 21 K naprej Avtomati že od 80 K naprej trdi na prav primerne mesečne obroke. Posebno ugodni nakup za gg. gostilniČi.;je. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih .tvornic. kakor znamke Angel Zonophon, Fav6rite?Odeon, Junibo idr. Preprodajalci dobijo popust Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj. Fr. P. Zajec Ljubljana, Stari trg 9. 3©sip 5taP|ca Jermenar ln sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica it 6. Priporoča svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav krasno opremljenih ; v zalogi je dalje 12 različnih sani lahkih, po zelo nizki ceni. linlh ročnih del IONI JA&ER v LJublJcal, Židovsko ulica štev. S. Predtiskarija Tamburiranje Montiranje :-: Plisiranje :-::-: Ljudevit lorovnlk puškar v 3onov3?ah (Fer- fach) na Koroškem. j se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih ' pasek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi pre» ■ deluje stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter ?ih točno in dobro j vivršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-i zalnici in od mene preizkušene. — lluatro- 39 van I o«n?k! caatanl. FRANC KOS LJubljana, Sodna ulica št. 3. $mMw cinična pfffflHiđnjlTlia ;n trgovina za DotrSns in spadne jopice, motale, te-bvnike, nogavice, ro-avicB, posebne oble-Ers zoper trganje p!e-tiini materijal i. t. i na drobno in debelo Šivalni stroji od 70 K naprej, pleftilni stroj "^Nl rva mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene, Dostavijo se na zahtevan e tudi na dom. 257 Parna žaga SCAGN1BTTI, za skladiščem državnega kolodvora. najpreizkušenejše, najzaneslivejše in ;— — najcenejše = .: fosSorovo kislo gn ojilo za vse vrste zemlje (Malje 44 aT!onii?l(nvef in kalilevesolitrova saperfosfata dobavljajo vse tvornice umetnih gnojil kupčevalci kmetijske zadr. in društva. Samo saperiosiat v ceni ni poskočil Centralna pisarna društva avstr. superfosfat. tvornic Praga, P?iko?yl7. 11 patent »VVederman« je edina iD najuglednejša prilika za dober zaslužek, I poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno podpletujejo. 233 :: Podpirajte domačo industrijo. :: naffineje kakovosti po 5, 7,9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — barva za lase in brado „Keril" po 2 ia 4 K -toaletne potrebščine - lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča Štefan Strmeli brivec in iasničai* Ljubljana, Pod Trančo št. 1, (vogal Mestnega in Starega trga). Izdeluje vsa lasnlcarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase 1 i ie Wiktorinova luč najboljša razsvetljava? Ker je edina Čisto bela luč brez sence, ker je prenosna, nima dovoda, torej ne zavisi od kake električne centrale, plinarne ali kake druge raz- svetljevalne naprave. Pri Wiktorinovi luči je izključeno: raZHesitCV, zastrupljenje s plinom, zamrznenje, slab vonj. saje, kratki sklep. Je Wlkt0rin0Va lUČ potrebna tudi tam, kjer je vpel ana plinova ali električna luč? ker večkrat rabimo luč na krajih, kamor ni nobene napeljave, ker se samo pri Wiktor"novi luči dajo razločevati barve kakor podnevi, ker pri kratkem sklepa rezervna razsvetljava dobro služi, ker glede cenenosti prekaša vsak drugi način razsvetljevanja, ker pri stavkah, pomanjkanju premoga, poškodbah po nevihtah in povodnji ne moremo biti brez razsvetljave, ker tudi na poletna stanovanja ali sploh pri premeni (stanovanja lahko običajno razsvetljavo vzamemo seboj. III t (o., centrala na Dnin L Maroarefonsfr. 120. Zaloga vzorcev. 330 Trst, Via Acquodotto št 2. Ilustrovan cenovnik nV" na sahtovo zastonj. 75 82 Stran 12. E REŠIT * dela mokre kieli.vfaina mm '* stanovanja « || ^zajamčena suha §j14 l ^RLftRf N CC, AVSTft fATfjtf 7ASTON;S7.36PR0S?^TI Avstrcet: esitna družba2ex0urajm.EisenbahnstrasseNi6i.Te!.Z2Z88 Nepreklicno 10. aprila 1913 žrebanje loterije za ogrevalnice 4651) dobitkov v efektivni vrednosti K 80.000. P i-v! trli« glavni dobitki K 35.000, 5000, 1500 »e na zahtevo dobitelja odštevši 10° o in zakoniti dobitveni davek izplačajo v gotovini. Srečke po 1 krono po vseh trafikah, loterijah, menjalnicah in v loterijski pisarni: 425 Dunaj 1., Goldschmiedgasse 8. M i h 436 N N X M FRANC LONČAR oblastveno potrjeni instalater za napravo acetilenshih apara- -: tov za plin, vodovodni instalater in kleparski mojster : ==. Spodnja Šiška h. štev. 66 se vljudno priporoča za ©d$aj@ del. M mi Potniki v Severno In Jozno Ameriko se vozijo sedaj le po domaći avstrijski progi Trst — New York, Buenos Aires, rc. Rio de Janerio, Santos itd. 5 z najnovejšimi brzoparniki z dvema vijakoma električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da = dobi dovotj domače hrane z v'nom, svež kruh, posteljo, kopeli itd. : PlaHIII: ! Severno Ameriko vsako soboto, v Jezno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila daje rade volje brezplačno in prodaia vozne liste glavni zastopnik za Kranjsko. Štajersko in Koroško SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul 26. =][5J!eJ[= 5]F==ir°]I°!r==3[š3[2]r^=][53C mm JED Pozor! Ugodna prilika! Pozor! Dražbeni okli Dne i februarja 1913 iid 9. čop. prodajali se Dado v Sp. Šli. bM testa 2 (pri cerKvi) na javni dražbi sledeči predmeti: 419 razno špecerijsko blago, likerji, žganje, lopa trgovska oprava, ledna omara, registrirna blaga]na št 442 s tipkami kakor tuđi sobna oprava, dva gramofona s ploščami itd. itd. PKEDNAZHA Usojam se vljudno naznaniti, slavnemu občinstvu, da otvorim s 1. februarjem 321 cvetlični salon v Selenburgovi nI. št. 6 zraven glavne pošte. Ker sem služboval v tej stroki veliko let pri znani tvrdki AL Korsika, kakor bil tudi v inozemstvu, se čutim zmožnega cenjenim naročnikom z vsemi v mojo stroko spadajočimi predmeti kar najbolje postreči in se toplo priporočam za naročbo vencev, šopkov, bodisi svežih, kakor suhih, sploh vse vezenje v najmodernejši fazoni Zraven tega bom imel v zalogi -- mnogovrstna semena v malih zavitkih, kakor tudi v večjih množinah od domače, zaLesljive tvtdke Al. Korsika, ki za kakovost jamči in vse po najnižjih cenah. Za obilno naročbo se priporočam in ne bodem hranil truda v vsakem oziru najboljše posUeči. Z odličnim spoštovanjem Viktor Bajt. SLOVENSKI NAR00. 26 štev. Perje ia postelje in puh priporoča po najnižjih cenah EMIL KRAJEC preje F. Hiti Pred Škofijo štev. 20. Zunanja .laroćila se točno izvršujejo. Fr. P. Zajec Ljubljana. Stari trg 9. Kot prvi edini slovenski oblastveno konce sion. optik in strokovnjak priporoča svo optični zavod kakor vsakovrstna očala in šćipalnlke, ; toplomere zrakomere, hvgrometre, dalj-j noc?led<* vseh vrst, kakor ,,Zeiss, Busch, Goerz" itd., ter vse v to stroko snada-foče predmete. Vsa popravila izvršuiem točno in solidno v svoji z električnim obratom urejeni delavnici. i Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonf. Ustanovljeno 1845. £3 i E 1 X Parno barvarstvo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. Apretura sukna. OSLREK n nasip - Ozka ulita št. 4. S Spre|emališče Selenburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. ■• '«mn»w ^*W**sv- '«WW»» X X Ljubljana, Dunajsko cesta 13 Izborna zaloga namiznih in nastropnih svetilk najnovejše vrste po nizkih cenah priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov lof sKib potrebitin. rs8u del koles (oldklOT) kakor tudi Ditalni ogenj po eajBil iml Popravila pušk, samokresov in b:ciklov točno ln solidno. Cenovnik zastonj in poštnine prosto. Priložnostna prodaja 405 pristnih perzijskih preprog ia. prvega vira. — Došla je nova pošiljatev. Velika izbira bunarskih preprog I jamutskih preprog širaskih „ afganistanskih kermanskih j kasaških 55 itd. Mične orientalske svile in molilne preproge. H. Adjiman, trgovec s preprogami iz Carigrada Franca Jožefa cesta 1, poleg kinematografa. St. 2291 416 Podpisani mestni magistrat je v smislu določb § 16 al. 2 lit. a. b. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljana z dne 5 avgusta 1887, dež. zak št 22 ter dodatno k § 72 cestno policijskega reda za Ljubljano iz ozirov na javni red in varnost pasantov prepovedal boje, sankanje in vožnjo s mil po vseh Javnih cestah in trgih v mestu, osobito po grajskih in golovških breiinah, po Lattermannovem drevoredu, v Tivoliju (Rožniku) in v mestnem logu. Hkrati se javno razglaša, da je za napravo javnega sankališča ali drsališča treba oblastvenega dovolila. Sankanje je dovoljeno samo na obeh sankaliŠčih poleg tivolskega hotela, drsanje pa na mestnem drsališču pod Tivolijem, na drsališču nemškega drsališ-kega društva in na »Kemu« Vožnja s smuči je dovoljena v obče v tivolskem gozdu (Rožniku), v mestnem logu in na Golovcu, toda samo izven urejenih sprehajališč ter s pridržkom, da se ne pokvari gozdnih in travniških kultur* Mestna policijska straža ima nalog, da vsak tozadevni prestopek nemudoma ovadi in krivci bodo, v kolikor njih prestopek ne s^ad? pod splošni kazenski zakon, kaznovani s policijskimi globami, odnosno z zaporno kaznijo. Mestni magistrat ljubljanski, dne 21. januarja 1913. JC: iH. 5** I^S &XXXXX XX XX XX XX Najnižje cene. ""•O® os 3 xxxxxx XX XX XX XX • v7e Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. 232 r» m a o > 1 XX XX XX XX xxxxxx xxxxxx za spalne ln Jedilne sobe, salone ln gosposke sobe. Preproge, zastorjl, modroci na vzrnai zimnatl modroci, otroški vozički itd. Najsolidnejše blago. XX XX XX XX xxxxxx Dunaj$ld 5 k* nanr«? franko. - MotoolfcnenertrtJe^^rcK ^0rS;OT^0, nanklnga, pernica 180 cm Holga, 120 Cm Široka, s dvema zgiavnicama, 80 cm dlg, 60 cm šir.f polnjena i novim, »ivim, prav »tanovitnim puhastim oerjem 16 K; napo; puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10 K, ti K, 14 K, 16 K, tglavnice S K 3*50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zelav-niča, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20. 5 K 70, spodnja pernica iz močnega črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80,14 K 80. Razpošilja se po povzet.u od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar Natančni cenovniki eratis in franko. S Bonisch, Desenloe št. 767, Češko. Pozor! Na obroke! Berite! Največja in najsposobnejša tvrdka in izposoievalnica klavirjev in harmonijev na jugu Avstrije. — Velikanska zaloga vsega glasbenega orodia, strun in muzikalij. ALFONZ BREZNIK godno zapriseženi strokovnjak c kr. det. so rini Je In učitelj Glasbene matice. rSC 3ST! Ljubljana, Kongresni trg št. 15 *z;«t' S01! Na obroke od 10—15 E naprej klavirji, planini in harmoniji : prvovrstnih svetovnih tvrdk : Bdsendorfer Stelzhammer, (najboljši klavirji sedanjosti) Holz & Heitsmann (neprekos-Ijlvi pK.n;m), Lanb & Oioss (koncertni harmonij) in Horngel (amer. harmonij od 90 K naprej). Opozarjam, da imam klavirie gor. omenj. najboljših dvornih tvrdk izključno le laz (nlkdo drugi), edini generalni zastopnik za Kranjsko v velikanski izbiri (vedno 30 do 40 klavirjev). 10letna postavnoobvezna garancija. Tudi preigrani klavirji v zalogi. Ugodna zamenjava. Najemnik postane lastni* klavirja, dočim je dosegla najemnina višino kupnine. Uglaševanie in popravila točno in ceno. Velikanska zaloga violin, citer, tambnric, kitar, strun itd. 16 Najnižje cene! Najboljše harmonike (zahtevajte cenik). Najnižje sene -—-——--1 Pripovedovanje enega častnika. Nancy, 8. februarja 1887. Gospod di Robotard, častnik pri konjikih, trpel je dolgo časa na želodcu in na ' vi K Njegova boiezen se je Še povišala, vsled žalostnih razmer. Bil je nervozen in vznemirjen. Nehote se je solzil ter hlipal. Bil je v resnici v žalostnem stanju. Poskusil je :opelji, železo itd. toda vedno brez uspeha. Nek prijatelj mu je svetoval naj poskusi »Oglje Belloc.« V začetku se je branil vsled črne barve. Neki dan pa je imel hude bolečine v želodcu več kot navadno vzel je eno žlico Oglja Belloc. Bil sem iznenađen (pravil) ker nisem čutil slabega okusa. Takoj sem vzel Se drugi dve žlici, in moje iznenađenje je bilo tem večje, ko sem čutil po malo minutah neko mirnost, katero nisem popred dolgo čutil, ter sem nadaljeval z vzemanjem »Oglja Belloc«. Bolečine v želodcu se niso več vračale, prebavanje je bilo lahko, ter v kratkem času sem popolnoma ozdravel. Le skozi vporabo »Oglja 'Belloc,- sem popolnoma ozdravel. Maks di Robotard, dragonski stotnik. , . . . .■ . V resnici zadostuje, da se uživa oglje Belloc po vsakem kosilu doktor Makspo 2_3 ž\\ZCi aa se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolezni, da Rotortad. cei0 zastarele bolezni in take, ki se zoperstavljajo vsakemu drugemu zdravilu. Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek pospeSuje prebavo in od stranjuje telesno zaprtje, Oglje Belloc je neprekosljivo sredstvo proti težavam v Že-icu proti migreni, ki je posledica slabega prebavljanja, proti gorečici, proti vzpebavanju Kakor tudi proti vsem živčnim boleznim želodca in čreves. Najpreprostejše sredstvo vživati oglje Belloc v prašku je, da se v kupici na cisti ali poslajeni vodi pomeša in naenkrat ali v presledkih spije. Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne mor*, v kakršnikoli množini ga rabimo Dobiva se po vseh lekarnah. Poskušali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo nič, ker so pač slabo pripravljene. Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da je na vsaki steklenici ime Belloc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš. Oiii, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, naj vzamejo raje pastilje Belloc. 2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo popolnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc. Zadostuje v usta jih dati, in s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1989 Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoli, lekarna Sušnik, lekarna U. pl. Trnkoczv A. Bohinc lekarna Ph. Mr. Jos. Čižmaf. ■ m ■ m ■ 9 u Fr. Ševčlk Momka il. 7. 63 puškar priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih pušk in samokresov lastnega Izdelka, kakor tudi belgijskih, šolskih in čeških strogo oreizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel Posebno pripo- Točam lahke irocevke in puške Bock » Kruppovimi cevmi za brez: dimni smodnik. — Priporočam tudi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin fgegr po najnižjih oenah. ~&St Popravila In naročbe se Izvršujejo točno In zanesljivo. CofiovfilM na sahtavanja saetanj lit poštnino pposte. Blaž Jesenko f LJubljana, Stari trg 11 priporoča klobuke cilindre, čepice itd. ■■■■ ■ najnovejše fasone ■ po najnižji oeni. Ilustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto. Najcenejše dežnike in solnčnike domaČega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Skoiijo 19 — Prešernova ulica 4. Milimi Fr. P. Zalet Ljubljana, Stari trg 9. Predno se obrnete drugam, oglejte si mojo bogato zalogo pravih, najfinejših švicarskih ur iz zlata in srebra, ure za dame z diamanti in briljanti, zapestnice, uhane, vratne verižice, poročne 'n cVuge prstane, krasne nastavke iz kina srebra, namizna orodja itd. Zabtevaite cenik, pošljem ga zastonj! Vsa popravila izvršujem v svoji lastni :: delavnici točno in solidno. :; Teodor Kom (poprej Henrik Korn) pokrivalet streh ii Slepar, vpeljala jtrelovadov, ler instalater vodovodov Ljiiat Poljanska testa it. i. Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim skril jem z isbtit-CBiMfcim iW'm ®nW patent htsctt z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. liSu h kEkJiidu grm. tateMjtu *ab Poprave točno in ceno. Proracsnl brezplačne in pošt prosto. K (i Kadar hočete kopiti dobro blago, obrnite se na tvrdko Katinka Widmayer „pri SOLNCU" za vodo, ki ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno per lo itd, — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prosim prepričajte se I 3440 Prosim, prepričale se * C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne dražbo v Trbovljah priporoča svoj priznano izvrsten Poriland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkriljufoci dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in izpričevala 2307 raznih uradov in n a j s 1 o vi t e j š i h tvrd'r so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, I., Maxitnilianstrasse 9. Ivan Jax &sin v Ljubljani, Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo iivaloislroji zi rodbino in obrt. Brezplcl kurzi za vezenje v bili. Pisalni stroji „ADLER", fletilni stroji vseh velikosti. z modernimi velikimi brzoparniki iz Ljubljane tez Antwemen v fti-ToA je proga ed Star Line deča zvezda Na naših pamikih Finland, Kroonland Vaderland, Zeeland. Lapland in Samland, ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Anrwerpnom in Novim Yorkom je snažnost izborna hrana, Vjjudna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni Odhod iz £jubljane vsak iorek popoldne Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkratl čez Kanado v Severno Ameriko in je taj vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York. Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik Franc Dolenc! Anversa NgwYopIs v Ljubljani, Kolodvorska ulica odslej stev. 35, od južnega kolodvora na desno poleg predilnice. EL6KTMT6WKA DCLim DRUŽBA PREJE KOLBEN IN DR. PRAGA-VYSOCANY Dinamo stoojl la električni motorfi. a Napravo sa električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. s Električni obrat vseh vrst u ¥entUaftor|L :s Tnr-boffOBeratorJI, električne železnice la lokomotive, žerjavi la dvigala, a OUoi-alee la iarniee vseh vrst a Vodne turbine vseh sestavov (Franeto, Pelton). s Točna, eaaa la hitra popravila v»eh električnih strojev dragih tvrdk. a Vso potrebo u iastaliraa|e. ■ a a a a SX 58 52 Stran 14. SLOVENSKI N4RO&. 26 štev. ki so se mi v množicah nakopičili, oddajam, da se jih Čimpreje izne-:: :: bim, daleč pod ceno! :: :: Zadosti za popolno moško obleko, hl&t , paletoi, dansko obleko, plaae, suknjo Itd. Eksport tvornice enknega blaga 133 Kari Kasper, I&nsbrnek št 57. Zahtevajte vzorce ostankov moškega in dam-skega blaga pošt. prosto. glap volite pisati po vzorce in cenike!! jjaf dobite jih poštnine prosto! MMm Mm, tel. dani in Hi so že od leta 1887. najboljše kakovosti. Pošilfam na zahtevo tudi vzorce plesnega, spomlad-nega in poletnega blaga* kakor tudi vse izdelke za : domačnost in za oprave nevest = V. 1 Ml in te ni zavod. Psirt (Krt Češi. Biii-Mtljiai L 1S42L Tovarno oljnatih bani. lala io H telefon itevilka «4. BRATA akoslikaiia. lakirana, stavbna Prodajalnicae Miklošičeva ulica št 6. LJilDIJ nasproti hotela „Union". ' EBERL in pohištvena pleskarja:. 231 Delavnica: Igriška ulica štev. 6. Električna sila. Najboljši češki nakupni vir! 1 kg novega sivega, puljenegu posteljnega perja K 2'—, boljšega K 2-40, polbelega K >80, belega K 4 —, boljšega K 6, gosposkega puljenja, snežnobelega K 8*—, puh, siv K 6-—, 7-—, 8'—, puh, bel 'K 10:—, prsni puh K 1-—. caiski puh K 14 — od 5 kilogramov naprej franko. Zgotovljene postelje rumenega ali belega nankinga, pernica okoli 180 • 120 cm vel z dvema zglavnikoma okoli 80 X 60 cm vel., zadosti novim, sivim itnim perjem K 16—, napol puh K 20"—, puh K 24—, pernica sa- ma k 12—, 14—, 16'—, zglavnik sam K 3—, 350 in 4—, Pernica okoli 180 X 116 cm VC1 k is—, :0—, zglavnik oholi 90 X 70 cm vel. K 450, 5 — in 5 50, spodnja blazina okoli 180 ) 116 cm ve'. K 13—, 15—, 18'—. Otroške postelje, posteljne preobleke, rjuhe, flanelaste odejo, kovtri, modroci itd. najceneje razpošilja po povzetju, zavoj nina zastonj, od K 10"— naprej franko 4063 ■ BLAHUTj Dešenice št.38 (Sumava). Neugajajf>če se zameni ali denar nazaj. Zahtevajte natančen ilcstrovani cenik gratis in franko. --v Ustanovljeno leta 1900. Pariz 1305 9d!iko¥ana: London 1905. J Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih napisi mm in tri z napisi. Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno s; Cene brez konkurence, s: V zalogi je vedno do 500 kosov od 2—60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere. Ljubljana« Mestni trg 11-12. Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstr, FR. IGI.SC i Štajerske fužine litega jekla Mnktg ffliM j-1 ttcliaia:DunajII,faliaasit ner & Go. i Izdeluje najboljša elektr. jekla za :: orodje, konstrukcijska jekla, :: jekla za vrtanje kamenja, jeklo za sekire, nože In različno domače orodje, pile. kladva Ltd. s najboljše kakovosti, s; Dopisuje: slovensko, hrvaško, srbsko, rusko, francosko, angleško, italijansko itd« :i Avtomobilske vzmeti. krojač Ljubljana, Sv. Petra c. 16 priporoča svojo veliko zaiogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd. Obleke po meri se po najnovejših vzor" cih in najnižjih cenah izvršujejo. Vsak dan sveže i priporoča Zalazni Stari trg št. 21. i. Cadež v Ljubljani estni trg št. 14 ; Urban če ve mannf. trgovine priporoča ramo moško perilo, i ovratnike itd. itd. imam solidno, cene te. Postrežem točno. LMIRDJCH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber dežnikov in »olnčnikov. Popravila se izvršujejo točno in solidno. {zxL i&uuctaJb Ujtoruoene peči) j <2ky baunL nnjUovL se usaJzemu naznanijo Sledi(nihav inpe&*.x.o.x.Wels rfiniiiiiiSiiTiiniMiiiininn^^ Jedilno in namizno orodje* Samo ena sama kakovost najboljša. Dunaj I. Opernring 5 neinrichshof. u namiznih ilic 12 namiznih vilic 30. ?2 namiznih noiev 3o.~ tZ desertnih vilic Z7j tZ desertnih noiev 22r 12 kavnih tlic /6r t zajemalka za inho far t žlica za soiivte 3 - Po wseh mosti h preprodajalci. Odhod iz Idrije: | Prihod v Logatec: j Odhod iz Logatca: ob 6'— zjutraj , 12-— opoldan , 330 popoldan ob 7*50 zjutraj , 1-40 popoldan , 5*10 popoldan ob 8'30 zjutraj „ 2*30 popoldan „ 6'30 zvečer Prihod v Idrijo: ob 10-20 zjutraj „ 4-— popoldan . 8*15 zvečer Gene z avtomobilnim nmnibnsom: Cene s kombiniranim avtomobilom: 4649 Idriji - Logatec ali nasprotno Idrija -Godovič „ Godovič - Hotedršica , Hotedršica - Logatec » I. razred :a osebo K 3— . 1-50 , 1-50 . 150 M. razred ii osebo K 2— . i— . Idrija-Logatec ali nasprotno Idrija-Godovič , Godovič-Hotedršica , Hotedršica - Logatec . I. razred za osebo K 3— , V50 , 1-50 . 1-50 TI. razred za osebo K 2-— . 1-. 1'-- 1- Označena vožnja se vrši vsak delavnik, omnlbus vozi vsak t9- n opoldan, ob nedeljah In praznikih vozi le opoldan omnifc •> f Točnost st po možntKli vzdržuje, vendar pa ne prenamem nobene odgovornosti za morebitno zamudo, ""^i Valentin Lapajne v Idriji. najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko i parniki Jeveronemškega Lloyita" •Z 34ji Bremna NewYork S cesarskimi brzonarniki IGKAIS£H WILHELMMy „KB W1IHELM", „KAISER VILHELM d. OROSSE". Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. m Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedeneea ' parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških Jelesnic dobite v Ljubljani edino le pri i it 35 nasproti oMeznani gostilni „pri starem TiSlerju". Odkod Iz Mubllane )e vsak torek, Četrtek In soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. -p 1 Postrežba poštena, reelna in soUdna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor Colurado, Meksiko. Kalifornijo Arizona, Mah, Wioming, Ncvada, Oregon in Wcsh1nrtaii nudi nas« društvo posebna uSono ta izredno ceno eeAalTMt«n. Odhod na tej proai iz Breran enkrat mesečno. se dobivajo pa tudi listki preko Baraaara in na vse ostala dele svete kakor Brazilijo, Rabo, Baeaos-Aircs, Colombo, Slngapore v Avstralijo Itd. 9m o 9999726 14 76 ZO 51CV. SLOVENSKI NAROD. Stran 15' Zaradi prev&etja ervg«?apodietla6ddasi svoto solo dobro Moto trgovino z iš. Igi ki se nahaja na zelo obljudeni cesti tik mesta Ljubljane, pod zelo ugodnimi pogoji. Ker je trgovina dobro vpeljana, reflektiram samo na poštene ponudnike, kateri naj pošljejo ponudbe na upravništvo »Slovenskega Narvda« pod „Sreftna bodočnost štev. 57". LJubljana. 391 ve6 beganja kadilcev clsaret „otfomnn" ker so s sodbo upravnega sodišča na Dunaju od 9 mana 1912 vse imitacije izorlsane. [eno češko posteljno perje 1 kg sivega očiščenega 2 K, boljše K 2-40, napolbelo K 360, belo K 4 80, prima mehke K 6— ,veleprima K 720. Najboljše vrste snežno belo perje K 9 60. — Izdelane postelje nega posteljnega inleta. Prav dobro napolnjeno ! Pernica ali blazina, 180 cm dolga, 116 cm široka K 10*—, K 12—, K 15-— in K 18*—, 2 metra dolga, 140 cm široka K 13-, K 15--, K 18—, K 21--. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3'—, K 350 in K 4"—, 90 cm doig, 70 cm širok K 4'50, K 550 in K 6"—. Nepovoljno se za- l j menja ali denar nazaj. — Natančni ilustro- \ vani cenik gratis in franko. 2915 j j Becedikl Sachsel. Lofaes št 35, pri Plznju na Češkem.i ■MBanniMMIBIIlffMIMSiltiPlllMilllMltilll''ll kožne hibe, šolnine pege. ogrci, raskava ordečela in razpokana koža ter druge napake polti, izginejo takoj, edino in samo z desetletja preiskušeno in od strokovnjakov sijajno potrjeno in oblastveno zi neškodljivo preiskano 435> dr. A. Rixa pasta Pompadour. PoizkuFni lonček K 1*— večji lonček K 3-—. Ko<=metikum dr A. Rixa laboratorij na Dunaju IX. — Zaloge v Ljubljani lekrrna pri »Zlatem jelenu« parfumerija A. Kane, drogerija »Adrija« (Cvančara). Gramofonske plošče li-li in SiiM z najnovejšimi slovenskimi posnetki so izšle in se debr v ateljeju za gramofone :: illJUU Sodna ulica a'i. 5. f sjvetja zalaga BBdbeaiii a?tomaT:v in gramofonov. Cenj.sfg. gostilnčarjem posojujem godbene av toraate brez vsakega plačila in dajem še od nabranega denarja od-statke. — Kdor rabi tedaj avtomat, naj se zglasi — tndi pismeno Ako imate gramofon, pišite po seznam naj-:: novejših plošč. r. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ngodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12 vplačili. a* aa----,----m •■■ - ■». vzaiemno zavarovalna banka v Pragi. .». - ■•• Rezervat fondi E 58,461.432-38 — Izplačane odškodnina In kapilalije H 123,257.695-77 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naSe države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ■ — W«a pojasnila dajo: ———— Generalno lastopitvo v linbijani ?g Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje taKoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. astnej bančnej hiši v GosposK! ulici štev. 12. Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte ! S Važno za privatne Skoro vsi od svojega premoženja živeči ljudie tožijo ali o premajhnem ali premalo varnem obrestovanju, zraven pa pride še skrb, da knrz celo prve vrste vrednostnih papirjev pada. Te razmere zlasti starejše, na dohodke majhnega kaoitala navezane osebe silijo, da streme za pSodoreosnejšo naložitvijo kapitala. Daleko večje prednosti nego nsloiitev v vrednostnih paptrjfli nndi ob popolni varnosti nakup ie!esne rente. Ta vs?nše pred izgube 8 čpekulacifami, po tatvini itd. in |e prav posebno pripravna za starefše, neporočene osebe ail zakonske brez otrok. Telesna renta se izplačuje zavarovani osebi, dokler ta živi, v določeni, enakomerni višini od dneva založitve kapitala naprej, s čimer se samo ob sebi umljivo založeni kapital uje pri pristopni starosti 60 let 9*26 b i založenega kapitala. Ob četrtletnem 65 „ 11*08% \ izplačevanju se te postavke znižajo Telesna renta znaša I za slučaj celoletnega izplačanja | 70 „ 13'24°,o ' na nekaj malega. Jams vsnl zaklad 84 mUlionov kron. u u u Natančnejša pojasnila se dajo radevoljno. MP" Prvo splošno uradniško društvo avstr-ogrske monarhije vzajtmna zavarovalna družba 4:3 O&inaji I. Wippi?ngerstrasse ši> 25. rrTTTTTTrrrrm 111 x *11 rmronmimi nyxxif ion g^nt rivnnnmnnniMt Najmodernejši = ^=^^ komjort: novo poslopje, zdravnik stanuje v hiši, električna razsvetljava, centralna kurjava s toplo vodo, v vsaki sobi vodovod s toplo in mrzio vodo. Avtoklav (sistem Schaerer) 2*5 atm., 138' C. S 1. februarjem 1213 se bodo sprejemali bolniki v privatno zdravišče Jfajmo3ernejši komfort: Ljubljana, HomensNega ulico i novo poslopje, zdravnik stanuje v hiši, električna razsvetljava, centralna kurjava s toplo vodo, v vsak: sobi vodovod s toplo in mrzlo vodo. Avtoklav (sistem Schaerer) 2-5 atm., 138° C. 34i yyv iy x **ryx zykjy x*ittxttxt4"ty x k y y ^ v x g * s x * x y i y y g t y y ^ Privatno zdravišče za notranje in kirurrjicne bolei.h«t. — Privatno porodništvo* — Me&icinalne —— kopeli (radij, elektrika, ogljenčaa kislina, kisik, žveplo, smrečai ekstrakt itd.) — Porodništvo: M PfjiJi s j! Jio^ifiiii primarij ??orockrško-g?Eieko!odkega oddelka deželne bolnice. Oskrbnina na dan: L razred 12 K . razred 8 K Lastnik in šef-zdravniks t flt Oil primari t prvega kirurličnega od delka deželne bolnice. z x i O Proda se radi družinskih razmer Q\f 269 v Ljubljani, zelo Ceno s koncesijo vred pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji. :: Hiša je za vsako obrt pripravna. :: Event&elno se da tudi v najem. Pismena vprašanja je nasloviti: Marija MM. Mm Diaiska cesta St. 35 mt Gosposka ulica 4, 1 nadstropje, levo 424 Uradno dovoljena, že 20 let obsto« ječa najstarejša ljubljanska posrcMira stanovanj ii služeb je v udobnost cenj. občinstva zopet v središču mesta. n Priporoča in namešča le boljše ii lskaiote \ kakor prijatno trgovsko in gostilniško osonje Izbira različnih slnžeb, zlasti zažensie Vestna in kolikor možno hitra postrežba zagotovlfena. Pri vnanjih vprašanjih se prosi znamka za odgovor. Pozor! Pozor! mm) Naznanjam vsem odjemalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št. 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, postreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje materčine drože so za 50' , boljše od vsakih špiritnih drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin. Pričakujem cenjenih naročil in beležim s spoštovanjem Maksu lalaksr tovarnar drož 3627 v korist Družbi sv. Cirila in jVtctoSa. tvornica strojev (Briinn-KSnigsfelder Maschenenfabrik) tvorniške delniške družbe za gradbo strojev in vagonov v Semer-niku prej H. D. SCHMID. Tvornica v Bratovem polju pri Brnu. Kompletne naprave za ledenice in hladilnice. za velike in male obrate Siiionijafeov in ogljenčevoliisliiiski sistem Parni stroji! parni kotli, motorji na sesalni plin, surovo olje, bencin in petrolin. Centrifugalne in črepalnlce na drogo vno gonilo, stroji za obdelovanje lesa, železne konstrukcije, čistilniki vode, cestni valjarji. 421 Ponudbe in prospekti zastonj. Ponudbe in prospekti zastonj. Najfinejši : iz žita, najboljša: knkouost za žganje se dobi edino v množinah od 60 litrov naprej po nizki :: tovarniški ceni pri tvrdki :: 1153 H. Rosner & Ko. Ljnbljana, polrg pivovarne Jnion". F. L Popper čevlji za gospode in gospe so nogam najbolj priležni. lični in najboljše kakovosti. Naprodaj samo pri JULIJI STOR, Ljubljana Prešernova ulica št 5. ^ Goysserski Čevlji za turiste, higijenični ^ čevlji za otroke in Lawn - tennis - čevlji. r Brzojavke: Prometna banka Ljubljana. Telefon itev. 41. :: Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 30. avg. 1912 k K 70,147.763-—. :: Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver Centrala na Dunaju. - Ustanovljena 1864. - 29 podružnic Vogal l«jjiD tig-SV. Petra [Rta (i M MMM filimli"). Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron. Preskrbovanjc vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje danar^ jlofl na hran^n« knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent i vsakodnevnim Vadno ugodnim obre-stovanjem. - Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. - Kupovanje in Prodajanje wtoCMteto papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. - Shranjevanje in upravljanje (depotJ) vrednostnih papirjev in posojila nanje. Najkulantnejle Izvrševanje bomlk naro^U na vseh tuzemsJdh in inozemskih mestih. — Izpla" Cevanje kuponov in izžreba- je vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Naiemodaja varnil. predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l^tin. dragotin itd. pod lr stnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. <~ Promete ta vsa žrebanja. Iiplnfflla Sn naka%tli v Ameriko In Is Amerike, J660 Ustmena in al»mena pojasnila In nnavofJ o vseh v bančno stroko epadajeolh transakcijah vseMar bpMplaoaa. (Cvetlični sneg) nova znanstveno izdelana krema za roke in obraz igicnsko najboljše toaletno sredstvo sedanjosti. Dobiva se povsod! Lonček 80 h., škatlja K 1*60. Zaloga: HT „Adria", B. Cvančara v Ljubljani. W /aloga Trgovina z orožjem in c.kr. zaloga smodnika Lechner & Jungl, Gradec, Sporgasse I. priporoča po tvorniških cenah kot najboljše hranilno orodje avtom, žepne pištole, točno zastreljene sistemov „Brovning". Steyr", .Mauser* in ,Bayard" samokresi najbogatejše izbire že od K 5'5f> naprej, tloberti in karabinarice, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice itd. itd. Cenovnik gratis in Iranko. 4658 Cenovnik gratis in franko. Moderna ročna dela in materijal M. Drenik Ljubljana, Kongresni trg 7. Volna za športne obleke, čepice itd. Zgotovljene, pričete in predtiskane vezenine v največji izberi. Predtiska-rija. Vezenje na roko. Tamburiranje. Plisiranje itd. Popolna zaloga telovadnih oblek. — Zunanja naročila :: se izvršujejo točno in vestno. :: H, modsrnfl podobo, iepeio linij, udobnost dajo samo VVarnerja Rust Proof riginalno amerikan. izdelek). Se pere kakcr vsako drugo perilo, ne da bi se odstranile vloge. IW Za vsak kos se jamči. *w Edina zaloga s Ljubljani: Joslpina Podkrajšek, Priporoča tudi veliko zalogo hi g; en. perila Jšgrovecra in Tetra ter vse drage modne predmete najboljše kakovosti. Poštna naročšla se izvršujejo točno. Mi zelo solidne tvrdke nfekcii IVE. Krištofič-Bučar Ljubljana! Stari trg štev. 9. — Lastna hiša. Velika izbira najmodernejših kostumov, oblek, jop, plaščev, kril in pelerin v vsaki velikosti in fazani, tudi po meri. Bluze, nočne halje, predpasnike, perilo, modno in športno blago, nanovo vpeljana kožuliovina po najnižjih cenah. Otroške oblekce, plaščke, pelerince, čepice in klobučke. Higienično perilo in druge potrebščine za novorojenčke. Pošilja na izbiro tudi na deželo. 339 Karo! se takoj sprejme. Neon, klepar Jesenice, Gorenjsko. 1 - A Em Stroje za valjenje domače in divje perutnine, donosna perut ni nar-stva uredi strokovno in ceno, p as m eno perutnino vseh vrst, vse priprave za rejo dobavlja specialna tvornica Nickerl & Co.. d z o. z., centrala: Dunai - Inzersdorf, Triesterstr. 30, telefon št. 912a Zahtevajte brezplačno cenovnik št 84. 268 Poročne prstane izdelujem najfinejše in po najnižji ceni v lastni d^lavnlcii Lud. Cerne, juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec. 234 Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. Revmatizem, protin, nevralgijc in ozebline večkrat provzročajo nesnosne bolečine. Za njih hitro pomirjenje in potolaženje, ca oplahnjenje oteklin in obnovo premičnosti členkov ter odstranjeni e občutka mrgolet«ja učinkuje presenetljivo —- zanesljivo--■ I 34 besedna znamka (mentoloaallol- J£ Utiran kostanjev livleCek), V pri vteranju, masiranju ter v obkladkih. l lonček 1 K. Akopo&ljetenaprej K T50 dobite I lonček \ Q~ 5 lončkov ' "e §. K9-- 10 Izdelovanje in glavna zaloga v B. Fragnerja lekarni, c. in kr. dvorni dobavitelji, Praga-IIIM *tv. 203. Pazite na ime izdelka tn I zaioge v izdeiovatca. | lekarnah V Ljubitani: lekarne Jos. Mayr, dr. B. PlccoU, Jos. Climaf. Fran Sax, elektrotehnik Ljubljana, Gradišče 7 oblastv. konc. instalater za električne naprave, Suči, prenos silej dalje hišnih zvonil, telefonov itd. Streiovodne naprave! Poprava v stroko spadajočih dei. V zalogi blago prve vrste, proračuni na razpolago. Opremljen sem z najboljšimi in najnovejšimi preskuševalnimi aparati. — Cene in delo solidno! tete! M w w M Ljubljana, Mari'e Ter. cesta št. U ; (Kciizej). : yxxxxx^-«tfvx xxxxxxx M w H m Ljubljana, Mari|e Ter. cesta št. 11 : (Kolizej). s Zaloga poliva ii t • v h gggggggggggg W w w w I Zalop spalnih ter jedilni! :: v različnih najnovejših slogih. ^ ^ Priznano solidno blago tet* najnjaje cene. Zajamčeno trpežni izdelki. vxxxxx in, ii in zimnice =^= različne kakovosti UeSika izbira 3408 otroških vozičkov, vsahovrstnlii ii ogledal M. A. Hauptmanna nasledniki A. ZANKL SINOV! , LJUBLJANA. —= Tvornica kemičnih barv. lakov in Jirnežsv, priporoča: Oljnate barve Suhe barve Emajlne barve Fasadne barve Vse vrsfce: firnežev, s: s: čopičev, s: lakov, Mavec (Gips) Marijin trg št. 1, Olje za pode in stroje Naslov zadostuje; 192 A. Zanki sinovi v Ljubljani. Ceniki zastonj! Ceniki zastonj! VVWWWWWW*WWMWW M HWj M M H M M MtfMW Kmetsku posojilnico Ijubllnnske okolice v Ljubljani. M obrestuje hranilne vloge po čistih i r i u Rezervni zaklad nad X 800.000. mM m brez odbitka rentnega favka. M Ustanovljena leta 1881. ' lWl X JSaJ^JSCiISijl II 59