242. številka.
Ljubljana, v soboto 20. oktobra.
XXI. loto, 1888
Izhaja vsak dan jsv«M-er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld.. /.a Četrt leta 4 gM ./.a jeden mesec 1 gld. 4<> kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr.,  za jeden mesec l gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 ki*, za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več,  kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne pt tit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedorkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. --Uredništvo in upravništvoje v Gospodskih Ulicah At. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila  t j. vse administrativne stvari.
Laveley o tripelalijanci.
Jeden urednikov izvrstno uredovanega „New-York-Heroldau obiskal je v Liegu slavnega belgijskega politika. Emila La veleva, da bi poizvedel njegovo mnenje v političnem položaji in kaj on misli, kakšen Had bode obrodila silovita tripelalijanca. La-veley ustregel je drage volje njegovoj prošnji ti r pred vsem brez okolišev izrekel, da ho po njegovem mnenji utrdbe, ki jib dela Belgija ob reki MGzi (Maas), neso naperjene proti Francoski Laveleve tudi tega ne veruje, dasi Nemčija hoće prisvojiti nizozemsko Indijo, kajti ko bi Nemčija pokazala to voljo, bi jo gotovo Angleži prestregli in sami vzeli ono, kar bi drugi radi, kar se tiče Avstrije, ne bode se mogla sporazumeti z Rusijo. Avstrija ne more z Rusijo deliti poluostrova balkanskega, ker sama hoče celega. Lavelev tudi ne veruje v v; čin in misli, da sedanje ravnovesje sil še ni definitivno. Veruje pa v protifrancosko in protirusko alijanco ter misli, da bode ta zvezo delala na to, da najprej uniči Rusijo, potem še le Francosko. Laveley rekel je rečenemu ameriškemu uredniku tako:
„To ne bode drugo izdanje krimske vojne, ampak boj na življenje in srni t, ki bode zmagovalcu donesel silnega plena, Nemčija bode Finlandsko dala Švedski nazaj, sama zase bode vzela ruske pribal-tijske pokrajine in odtrgala bodir-OCr*moskovskega cesarstva velik kos ozemlja, iz katerega bode nastala imenoma nezavisna država, z avstrijskim uad-vojvodo na čelu. Z drugimi besedami, ustanovilo se buda zopet staro [»oljsko kraljestvo pod uplivom avstrijskim in to bode klin, to bode zagvozda mej utrjeno Avstrijo in mej Rusijo, potisnjeno onkraj dnjeprovih obal. Na vzhodu bode se Besarabija zopet dala Rumunski nazaj, ki bode nova ovira ruskemu medvedu, kateri se bode moral odreči vsaki nadi prodreti kdaj do Carigrada."
„Nemčija pa pri tem ne bole obstala. Vzela si bode Holandsko in Francosko zabodla bode v srce s tem, da bode severne departemente in nnj-bolj utrjena mesta priklopila Belgiji. Poslednja ostala bode nezavisna in neutralna, a pridružili jo bodo nemškemu „Zollvereinu", nadejajoč se, da se iž nje napravi zaveznica in interesovana prijateljica Bel gijanci sami ne mislilo povišati ozemlja svojega Franciji na škodo.   Mi gojimo preveč simpatij za
Francoze in prosim Vas, da v i/vest j i posebno poudarjata to točko razgovora najinega. Sicer se pa pod današnjo vlado predobro počutimo, da bi jo želeli premeniti. No, vedite, da tam zgoraj nas ne bodo praSall za naše mnenje. Mi smo bistven del vse te kombinacije, glede katere nas nikakor ne bodo prašali za sovet. Mali se morajo udajati, oni nemaju svoje volje. Naposled dobila bode Italija nagrado za Oispijevo .prijateljstvo za Nemčijo. Vi ste pogodili, kakor naravno. Nizza in Savoja vrnili so bodeta Viktora Emanuela sinovom in to z ob restmi: s Tunizom ali morebiti s Tripolizom. Tako, to je moje mnenje".
Dan danes, ko je pri tacih prilikah sleparstvo na dnevnem redu in se na prvi hip ne more znati, je li dotično iz vestjo pristno, ali pa apokrifno, se tudi o tem „interviewu-u ni lahko odločiti. Mogoče je, da je Lavelev tako govoril, popolnoma verojetno pa ne, kajti ko bi se bil res tako izpozabil in v bttjnej domiš jiji udal tako fantastičnim kombinacijam in prerokovanjem, mislil bi si vsakdo, da je slava njegova precej pretirana. A tudi, ko bi bil res tako govoril in bi besede njegove vsaj glede sedanjosti bile v dejanskih razmerah osnovane, vender prizoru, ki ga nam je odprl v bodočnost, ne moremo verjeti. To je vsi; račun brez kmnarja, ki na medvedovo kožo ne daje pijače in krepcll. Naj se govori in piše, kar hoče, tripelalijanca ni naravna, Italija zlasti pa nezanesljiv faktor. Danes bratijo se s francoskimi dijaki v Bolonji in proslavljajo lepo Francosko, jutri klanjajo se nemškemu cesarju v vsej svojej južnej živahnosti in vročekrvnosti, kaj pa bodo pojutršnjoni       kdo to ve?
Iz deželnih zborov.
(XV. seja dne 19. oktobra  1 888 ) Deželni glavur naznani,  da več  občin okraja Kamniškega brzojavno protestuje, da bi se gradila v Kamniku bolnica (Glej telegram. Uredn.) naznanjajoč, da bodo posebno  pismeno  ulogo doposlale.
Poročilo deželnega odbora z načrtom zakona o povzdigl reje goveje živine izroči se upravnemu odseku.
Poslanec Mu mik poroča v imenu finančnega odseka in nasvetuje: V mestni  občini Novomeški
se za leto 1889. do uštetega leta 18D8. dovoljuje pobiranje 4% naklade na najemščino od stanovališč s to izjemo, da se ta naklada od letnih najemščin pod 24 gld., od najemščin za stanovališča c. kr. vojaških uradov in c. kr. častnikov ne pobira, od vseh drugih hišnih najemščin pa od vsacega goldinarja po 4 kr. na leto. — Predlog se vsprejme.
Poslanec Murni k poroča vimenu finančnega odseka glede deželnega doneska za dolenjsko lokalno železnico in nasvetuje po obširnem utemeljevanji: 1. Kranjska dežela zagotavlja za zgradbo dolenjskih lokalnih železnic Ljubljana-Grosuplje-Hudo-Tiebnje-Novomesto Straža in Grosuplje-Iiibnica-Kočevje donesek 500.000 gld. (pet sto tisoč goldinarjev). 2. S tem doneskom se bode dežela kranjska udeležila pri dobavi glavnice, namenjene za zgradbo navedenih dolenjskih lokalnih železnic s tem, da prevzame za 500.000 gld. avstr. velj. v notah deluic delničarske družbe, katera se osnuje za te železnice. Delnice se pa bodo vzele tiste, katere bode prevzela državna uprava s svojim doneskom, dovoljenim /a isti namen. Udeležba dežele pa je odvisna od pogoja: a) da se državna uprava udeležuje pri dobavi glavnice s primernim zneskom s tem, da prevzame delnice, dalje b) da vasi in občine tistih okrajev, katerim bodo železnice koristile, pospešujejo železnieno zgradbo primernim načinom, potem c) da bodo obrtniki, rudokopni podjetniki in drugi udeleženci prevzeli glavinskih delnic po al parlkurzu najmanj za 400.000 gld,, in slednjič d) da bodoči koncesijonnr zagotovi dobavo ostale glavnice z izdatbo prioritetnih in glavinskih delnic delniške družbe, ki je ustanoviti. 3. Državni upravi je prepuščeno, določiti odstotek dividende, katera pristoji prioritetnim delnicam, ki se izdado, predno nastane glavinskim delnicam pravica do prejemanja dividende. Delnice, ki jih dežela prevzame, morajo uživati jednake pravice, kakor one, ki jih prevzame država od delničarske družbe, katera se osnuje. 4. Uplačila za delnice, ki jih prevzame dežela, naj se zvrše začenši z letom 1892 v jednakih letnih zneskih in v onih rokih, katere določi državna uprava za uplaČevanje delnic, ki jih prevzame država. Prvi uplačilni obrok naj BO nikakor ne uplača prej, dokler se do celega ne izkaže, da je uplačana in uporabljena še ostala glavnica za zgradbo, katere ni dolžan pokriti ne državni zaklad in ne dežela,
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Mnogo je vprašanj na pisanem svetu, katerim največji misleci, svetovno pripoznani veleum! ne morejo do živega. Tako n. pr. nam brumna legenda pripoveduje, da se laglje spolje z malo žlico vesoljno morje v malo jamico, nič večjo, kakor je, recimo, Celjskih nemSkutarjev uljudnost, — nego da se umeje in razkrije sv. Trojice tajnost. Učenjaki zopet trde, da ni moči pogoditi jednostavnoga kroga kvadrature, nekaternikom se nemogoče dozdeva, da bi bila dva hriba drug poleg druzega, a doline ne vmes, tretji pa ugibajo, zakaj naši vinski tovorniki, oziroma gostilničarji, potujoči po dolenjsko vino, dosledno na kolodvoru kupujejo vozne liste — v Zagreb.
Vsa ta vprašanja bo kočljiva, jako težavna, rekel bi, skoro ravno tako, kakor vprašanje, zakaj je bilo preteklo nedeljo v Kranj j toliko madjarskih zastav, kakor da bi Sava tekla mimo Denn činu. Še težavneje vprašanje pa se je včeraj sprožilo na
lepi deželni sadni razstavi. Pri jednej in isti mizi sedelo je več veščakov, ki so jako zadovoljni z napredkom in uspehom mej seboj ocenjevali raznovrstno razstavljeno lepo ovočje. V tem bili so vsi jedini, da so šolski vrtovi vse pozornosti in priznanja vredni. Rekli so pa tudi da tega ne umejo, zakaj se baš lepi in prostorni vrt učiteljišča Ljubljanskega tako sijajno odlikuje s svojo nenavzoČno-stjo, vrt, ki bi imel biti uzor vsem drugim na deželi, vrt, s katerim ravna veleslavni in premogočni gosp. Linhart.
Nevolja omenjenih gospodov veščakov ni neosnovana, a pomislili neso, da izvrstni gospod Linhart ne utegne baviti se z vrtom, ker ima premnogo posla z znanimi dopisi v razne nemške liste, vrh tega pa, vprašani Vas gospodje slavni, kaj naj raz stavi V Mari zeljnate glave in »ohrovt"? Ali naj Vas preseneti s tem, česar nema, s takozvanimi piramidami, ki so jednako neplodne, kakor on sam na polji sadjarskem V Nevoljen biti zaradi tega pa že nikakor ne kaže, kajti, kakeršen gospodar, takšen hlapee, kakerSen vrtnar takšen vrt, vse vkupe  pa krasno piramidalno!   Nemec pravi:
„Wem Golt ein Amt giebt, dem gieht er auch den Verstand", glede sadjarstva in vrtnarstva na učiteljišči pa ta pregovor menda ne velja.
Ostavivši rečene strokovnjake, sem na razstavi še marsikaj zanimivega zapazil. Tako sem čul dr. 15., ki ima mimogrede povedano, jako lepo ovočje, kako je zavistno obiral nekega razstavljavca. Mislil sem si, Bog že ve, zakaj je kozi roge zakrivil. Tudi pri Tschinkelnovih sladčicab sem se dobro zabaval. Cul sem vsklike: „Jeses muss das gut sein!" videl tudi kako se je pri neki gospodi vzbudila nekaka komunistična poželjivost, kakor da so doma mej svojimi štirimi stenami, poslušal sem, kako so nekaterim dopadala le velika jabolka „funtovci", kako so se drugi na daleč sladkali z najdebolejširni hruškami, dočim sta si dve stari devici kar zaljubili v glad-količne in sramežljivo zarudele „toi'eljčke". Kuharice in gospodinje so se najbolj sukale ukolu ukulianega sadja, zlasti okolu onega iz kne/.oškotijske kuhinje, čebelarji brigali so se za med in za čebelarske stroje in priprave, vinopivei pa so v pokuševalniei vrvili z desn«, na levo in samega pokuSanja neso znali, kje je najboljša kapljica.   Rudeče  nosove so
in da so omenjene lokalne železnice pO določilih koncesije dodelane in javnemu prometu izročen«/. 5. Deželnemu odboru se naroča, da stavi prihodnjemu deželnemu zboru primerne nasvete, kako bode preskrbeti sklenjeni donesek.
V razprav i joglasi se poslanec Pfei fer: Slavni zbor! Prebirajo deželne račune Di davno minulih let nahajamo številke, ki živo spričujejo, kako si prizadeva naša neimovita dežela zboljšati gospodarsko razmere vseh svojih pokrajin ter ustrezati raznim, vedno raztočim potrebščinam v gmotnem in duševnim obziru. Navajam tukaj ie ustanovitev do lenjske kmetijske šole, donesek za trasiranje proge dolenjske železnice in po denašnjem predloga u le ležitev s svoto 500.000 gld. za zgradbo te železnice. Ako bi hotel naštevati danes razloge, ki glasno in odločno zahtevajo omenjeno železnico— brez katere hirajoča dolenjska stran ne more niti dalje živeti, niti r< siti gospodarskega propada — ne mogel bi druzega navajati, nego kar obširno in temeljito razpravlja priloga § 8 in kar sem tudi jaz s svojimi častitimi tovariši na parlamentarnem odru deželnega in državnega zbora mnogokrat v govorih in prošnjah poudarjal in naglašal, kar neovrgljivo spričujejo dotični BtenografiCni zapisniki. Dežela naša pripomogla je izvršiti tehnične priprave, ter je danes pripravljena udeležiti se zgradbenega kapitala v znesku pr. 500.000 gld.; tudi je oskrbela približne podatke po katerih hočejo prizadete občine, kakor tudi drugi udeleženci, katerim bo železnica na korist, podpirati v inejt<h skrajne svoje zmožnosti to železnico bodi si da brezplačno odstopijo pašnike in druga za zgradbo železnice potrebna zemljišča po primerni ceni, ali da prevzamejo primerno število delnic (akcij) itd. Po tem takem je ustreženo tistim pogojem, ki jih stavlja vlada pri zgradbi lokalnih železnic, da namreč zadevni kraji in dežela v mejah svojih gospodarskih razmer in zmožnosti, dejansko pokažejo resno voljo in zanimanje za železnico, da potem še le vlada rade volje priskoči iz državnim doneskom. Z ozirom na to, nastopi sedaj za vlado neizogibna dolžnost ozirati se na našo deželo, če tudi ne broji G3 ali 118 poslancev, kakor Gališka, oziroma Češko Moravska, ki so že dovolj preskrbljene z železni cami. Sklenem z vročo željo, da bi mrtva črka vender skoro postala meso, da bi država skazaia se skrbno mater tudi zapuščeni kranjski siroti, ki je že toliko žrtovala državi, da ji nič več storiti ne ostaja. (Dobro! Dobro!)
Baron Schwegel pravi, da je predgovornik naglašal, pa ima tudi dežela kranjska pravico dobiti kaj podpore iz državnega zaklada. Temu se on s polnim srcem pridružuje. A omeniti je, da ko se je konvertovanje deželnih zemljišnih obligacij sklenilo in preložilo toliko teženj na prihodnjo generacijo, sklenilo se je tudi, da se bode vse premoženje tudi dobro investovalo. Upati je, da bode država isto tako kakor pod jednakim pogojem drugim deželam tudi naši kranjski deželi dovolila podporo, Pa ne le Dolenjski tudi drugim oddelkom dežele mora se nasproti priti. Ljubljansko mesto, ki plačuje 400.000 gld. davka, ima že svoj delež na tem, ker pojde železnica iz Ljubljane na Dolenjsko. A treba tudi uvažati, da Gor. njsko plačuje 419.000 gl. Notranjsko 230.000 gld, Dolenjsko 411.000 gld. Treba se bode na to ozirati in gledati, da   se tudi
naposled imeli vsi, so li pili belo vino, ali pa črnino. To je vinska ravnopravnost!
Razstava je zanimiva tudi za jezikoslovca. Na stotine najde nepoznanih izvirnih imeti, kajti jabolčji rod podoben je v tem oziru kakemu španjskemu princu, ki dobi pri krstu toliko imen, kolikor jih je v litanijsh vseh svetnikov. Tudi jaz sem znanje svoje popolnih Doslej sem vedno čital in slišal, da se „Borsdorfer Apfel" (izvirno češki pridelek) imenuje „meSancker*, „Mosehantzger". t. d., na razstavi me je poučil poznat veščak, da ga jo zvati „mozga nj čar", ker se je iz Možganjcev pod Ptujem zaplodil po slovenskem in nemškem svetu. Znamenit sadjar z Gorenjskega pa je dejal: Pri nas pravijo kmetje: nTo jabolko je še o Veliki noči tako trdo, da bi medveda ž njim ubil."
Imel bi še marsikaj o razstavi povedati, pa najbolje je, da si jo vsak sam ogleda in sam sodi. Jaz imam za danes še malo posla z mojim ljubeznivim kolego, gospodom „S v i f t i j a n c e rau, ki je v zadnji čas zapisal se, kakor vse kaže, v frizersko zadrugo. Z nedosež-nira svojim dovtipom dokopal se je zadnjič do črke „s", ki se mu je obesila   na dolge škrijce.
dovoli še 30.000 gld. za Kamniško železnico, ki bode vezala Štajersko z Ljubljano jako lahkim potom, ob svojem času pa za železnico iz Tržiča v Kr anj tudi 50.000 gld., ko bodo dotične predpriprave gotove
Poslanec buk! je ni mislil segati v razgovor, a ker se je unela debata, hoče n koliko opomniti Zahvaljuje se predgovorniftu baronu Schvvegelnu, kateri dasi ni zastopnik dolenjskih okrajev, se je vender gorko izrazil za predloge finančnega odseka. Dežela pa je v gospodarskem oziru v. nder skupna celota in pri investicijah treba bode gledati na vso kraje. Po Gorenjskem in Notranjskem imajo že železnice; je državnih cest, na Dolenjskem pa je 6 do 7 sodnih okrajev, ki nemajo ni kilometra državnih cest ali železnic. Tudi na davek se je obirati, pa tudi na naklade, katerih je G34 628 gld. 25 kr. V tistih krajih, katerim bode najbolj služila dolenjska železnica, je 10 dolenjskih okrajev, ki plačujejo 125 294 gld Gorenjski okraji, ki imajo Rudolfovo državno železnic plačujejo le 70.219 gld. Ljubljana plačuje 170.033 gld in ako se jemlje v poštev okolica Ljubljanska, plačuje se 315.282 gld. skupno, Sedaj Dolenjska še zmaguje davke in priklade, a dolgo tega brez železnice ne bode mogla. Kaj poni en j a komunikacija, je naglašal baron Schvvegel, rekoč, da je Tržiču potrebna železnica, a vender ro Tržičani odstranjeni le 16 kilometrov od železnice in jih veže ž njo lepa državna cesta. A treba gledati na Dolenjsko, kako je tam, kake zveze so tam! Govornik pravi, da ga je vprašal mož o razmerah ljudskega prebivalstva v nekaterih krajih in reči mu je moral, da po nekod dvakrat toliko žensk, ko moških, kajti druga polovica odšla je v Ameriko. Za Kamniško progo, ako se še kaj primakne, bode dežela donašala 10%, isto tako tudi za Tržiško železnico. „Punetuin saliens" tiči v tem, je li račun o doneskih železnice dobro osnovan in resničen. Govorniku se po njegovi najboljši vesti ne zdi pretiran, nego popolnem umesten. Govornik potem pripoveduje o istriskih in dalmatinskih železnicah in izvaja s številkami, da se hode dolenjska železnica, to je v njo investovani kapital gotovo boije obrestoval nego v Istri in Dalmaciji. Državni poslanci pa morajo skupne postopati v državnem zboru, ker to vprašanje jih politično ne loči.   (Občna pohvala )
Poročevalec Mirni ik izjavi, da nema ničesar pristaviti, ker sta gospoda predgovornika stvar tako živo in izvrstno podpirala
Predlogi se potem vsi vsprejmo soglasno. Poslanec Suklje poroča v imenu finančnega odseka o prošnji žu|ianstva v Veliki Loki glede podpore za napravo vodnjaka in nasvetuje, ua se izroči deželnemu odboru v rešitev. — Vsprejeto.
Poslanec dr Vošnjak poroča o prošnji županstvu v Trebnjem glede razširjenja ljadske šole in nasvetuje podpore 500 gld. Obvelja.
Poslanec Suklje poroča o prošnji nadučitelj-ske udove Frančiške Ušeničnik za posledobno izpla-čanje njene pokojnine za mesec julij, avgust in september 1888 in nasvetuje, da se odstopi v primerno rešitev c. k. deželnemu šolskemu svetu.
Poslanec V iš ni kar poroča v imenu upravnega odseka o prošnjah občin Hrenovice, Št. Ožbald, Ribnica in podobčin Bučka in Orle, da bi razdružile vsaka v dve občini, oziroma   da   bi   postale samo
Ker se ni znal drugače pomagati, začel je potem razkladati  lasničarsko znanost svojo.    Najprej bila je „tonzura" na vrsti, potem se je zakadil v moje „dišeče lase", naposled pa je trdil, da sem pristrižen." Zaradi tonzurc bi bilo škoda besed, ker vem, da je to S v i f t i j a n č e v a posebnost, kar se pa tiče „di:ečih  las", sme biti Sviftijanec preverjen, da mi  doslej  še  ni nikdar rabila njegova poni ada,  zatorej   tudi   ne  znam, so li njegovi lasje dišeči ali   pa narobe,  pa taka opazavanja drugim prepuščam,  glede  „pristriženosti*   moram pa, žal, priznavati, da ne umejem, kaj je dragi moj kolega hotel povedati. Naj torej v bodoče svojim izvrstnim dovtipom  blagovoli   dodati potrebni  komentar, da bodo čitatelj vedel, kdaj se treba smejati in zakaj Sicer so mu pa moji lasje, če hoče, tudi moji nohti in kurja očesa na blagovoljno razpolaganje za bodoče sviftijade, jaz, žal, v tacih zadevah ne-sem veščak in veledušno to slavo prepuščam srečnejšemu kolegi svojemu. Zatorej me tudi prav nič ne briga, če je on morebiti „na pisker" ostrižen, zatorej  mu  privoščim veselje, da  prav marljivo s škarjami šklepeče in občinstvo vabi kričeč: »Figuro ipia, Figaro la" ! s.
stojne občine in nasvetuje, dasi so uzroki teh prošenj tehtni, da se izroče deželnemu odboru z naročilom, da se o njih posvetuje in o tem v prihod-nj m zasedanji deželnega zbora poroča.
Politični razgled. Notranje dežele.
V Li ubij a d i 20. oktobia.
Premembe v i vsi ri jsltr m minislrisl \ n
nič prav ne ugajajo (Jgrom. Nekateri madj >i aki listi so se zatogadel predrznih ta imenovanja kritiko Vati na kaj nedostojen način Njim namreč že strah pretresa kosti, da bi kdaj Utegnilo odklenkati dualizmu. Dobro zavrača ta glasila oticijo/na „Mahriscb. schlesische Correspondenz" naglašajoč, da se Ogri nemajo nič mešati v tostranske za leve. Tudi na Ogerskem je marsikaj, kar bi se dalo grajati, a vender se uaša držav na polovica neče utikati v njih zadeve, ker vemo, da so Ogri sami gospodarji, ravno tako pa tOStran Litve hočemo sami gospodariti. Ta glas je zaradi tega pomenljiv, ker so Ogri res mislili, da smejo zapovedovati že po vsej državi in so se že prizadevali, da bi s svojim uplivom vrgli Taafieja ter pripomogli levičarjem na krmilo.
Novi |»i'av»MO«Iiiji minister je v svojem nagovoru do uradnikov poudarjal, da se vsled osobnih premeni!) v ministerstvu tendence in nameni vlade neso nič premenili. Samo po sebi se umeje, da se bode pridružil politiki sedanje vlade. Potem je pa minister poudarjal važnost pravosodja Nezavisno mora hiti od političnih bojev, zaradi tega so pa sodniki v Avstriji tudi nezavisni. Nadalje je naglašal važnost upliva pravosodnje uprave na zakonodajo in obračal se je do uradnikov, da fyi podpirajo v spolnovanji dolžnosti), kakor so prednika njegovega.
tlur.nsid Cehi bi ne bili nič prav zadovoljni, da bi se grot Merveldt imenoval namestni-nikom moravskim. Deželni glavar ne ume češki, po tem bi pa še namestnik ne znal. To pa vender ne gre, du bi oba najvišja dostojanstvenika v d« želi ne umela jezika, kateri govore tri četrti naroda.
f nt* u je «1ržave.
V mejnarodnej komisiji, ki urejuje avslrif-Nlto-riiimniMlto mejo, pokazala so se resna nasprotja V Toresvarskej soteski zahtevajo rumunski člani komisije, da se podere avstrijska carinska hiša, ker baje stoji na rumunskej zemlji. Nadalje rumunski komisarji neče jo dovoliti, da bi na skupnih mejnih umnih bili na avstrijskej strani usekani črti M. O (Magvav Orszag), in zahtevajo, da se udolbi samo črka A. (Avstrija). Zaradi teh načelnih na-sprotstev morala so se ustaviti dela komisije, dokler obojestranski zastopniki dobe novih instrukcij od svojih vlad.
Kakor kaže, bode res, da so nekateri zastopniki vlastij dobili instrukcijo, da naj se bolj približujejo bolgu rNkciim knezu. Zadnje dni so pohodili knežji dvorec avstrijski, italijanski, srbski, grški iu romunski zastopnik in zapisali ime svoje v knjigo, ki je razpoložena za vojvodinjo Klementino. Čudno, mej njimi pogrešamo angleškega zastopnika. Morda res Anglija hodi svoja pota. Druge vlasti hočejo Bolgare odgovarjati, da naj nikar ne posegajo po Makedoniji, kar je pred vsem namen tem pohodom, Anglija pa nasprotno deluje, zato se pa teh pohodov ne udeležuje, če tudi simpatizuje z bolgarsko vlado
Itiiiiuiuskc vlade čaka pri volitvah hud boj. Konservativci mislijo skoro vsi glasovati za vladi nasprotne kandidate Prejšnja vladna liberalna večina se je tudi že izrekla proti vladi. Bratiano bi namreč zopet rad prišel na krmilo. Vlada sama pa ima le malo pristašev v deželi. Zatorej se ne ve, se li bode sedanje ministerstvo moglo obdržati. Pri volilnih shodih se slišijo večkrat kaj ostre besede proti kralju. Celo pristaši prejšnje vladne stranke napadajo krono.
Po predlogi o reviziji ustave, ki jo je vlada predložila lr»iit;oMki zbornici, bodo se imenovali ministri na dve leti. Kadar se bode zbornica de loma premenila. bode predsednik imenoval novo vlado z ozirom na izid volitev. Seveda bode tudi smel imenovati prejšnje ministre. Odpustiti pa predsednik ministrov ne bode smel. Ravno tako tudi predsednik ne bode smel razpustiti zbornice.
Dopisi.
1% ?lo/.ivjii 15. oktobra. [Izv. dop.] „Sa-vinjski Sokol" je po potrjenih pravilih nastopil nov delokrog kot „telovaduo-gasi 1 n o društvo", kakeršua obstoje po mnogih krajih na Češkem mej ondotnimi mnogobrojnimi Bokolskimi spolki. Službeni red, so-stavljen po podstarosti gosp. Ivanu Gaberšeku, določuje, da je vsak v Mozirji bivajoči člau primoran oh priliki požara nemudoma nastopiti kot gasilec; sodelovati mora pa tudi vsak vnanji člau, ki se po naključbi ob takem sludaji požara zadržuje v Mozirji.
Dalje s prilogi.
Priloga »Slovenskemu Narodu" §t. 242 20. oktobra 1888.
V obenem zboru dne 7. oktobra t. 1.. v kojem je imenovani podatarosta temeljito razložil važnost in potrebo novega, „Sokolu" odkazanega področja ter predložil potrebne, dobro podkrepljene prošnje za subvencije do raznih zavodov, volili so ne načelniki gasilnega oddelka. Glavnim načelnikom voljen je gosp. Milan Pelan, trgovec; voditeljem brizgal ničar je v gosp. Anton Gori Čar, posestnik; voditeljem plezalcev pa gosp. Ivan K o v a č i 6, trgovec. Naročile se bode po pridobitvi subvencij potrebne gasilne priprave, katera ima dopolniti že obstoječe, dobro gasilno orodje Mozirske občine.
Ne preostaja torej druzega, nego da želimo srečo temu blagemu podjetju narodnega društva, čilim „Sokolom" pa doVolj vstrajnoBti in vestnosti pri izvrševanji Človekoljubnega a v času sile jako težavnega posla. Pomozi Bog!
H Cola nad Vipavo 18. oktobra. [Izv. dop.| Dne 15. t. m., ko so ljudje večinoma bili še v posteljah, začelo je biti plat zvona, katerega pa zaradi strašanske burje ni bilo slišati. Morali so se torej ljudje po hišah klicati. Pomoč bila je hitra, a vender zaradi hude burje ni bilo mogoče ognja zadušiti. Zgorela je do tal hiša štev. 22 ua Colu („opaltarjeva"), v kateri je bila tudi c. kr. pošta. Velika sreča je bila, da so gasilci ubranili hleve, katere loči tenek zid od pogorele biše. Ko bi se bilo unelo seno, bi bilo gotovo pogorelo vseh 8 hiš, ki se skupaj drže. Najsrčneja zahvala vsem vrlim gasilcem, ki so navzlic hudi burji tako neustrašeno delovali, posebno pa nežnemu spolu, ki je kaj pridno vodo donašal, tako da je bil kar potok na pogorišči. Hvala pa tudi vrli Vipavski požarni brambi, ki je že bila pripravljena na odhod na pomoč, a je isti hip dobila vest, da je glavna nevarnost že odstranjena.
V velikem strahu je poštarica Marija M oz ar, omožena Žejn, postavila svoje življenje v nevarnost, da je iz pisarne poštno blagajnico, zapisnike i. t. d. brez vse poškodbe rešila, vsled tega pa sama veliko škodo trpela, ker je vsa njena hišna oprava, ure in obleka pogorela. Pogorelec bil je za majhno vsoto pri banki „Slaviji" zavarovan, poštarica pa, žal, prav nič. Uzrok ognju ni znan.
Domače stvari.
— (Deželni zbor kranjski) imel je sejo danes ob 0. uri zjutraj. Mnogo sklepov objavljenih je na drugem mestu. Pri razpravi o deželnem zakladu unela se je daljša debata. Z nasprotne strani govorila sta Dežman in Schvvegel, katera so narodni poslanci Detela, Murnik, Suklje in dr. Vošnjak jako dobro zavračali. Razen že omenjenih podpor dovolilo se je: gimnaziji v Novem mestu 250, slov. vseučiliščnikom v Gradci 200, dijaški kuhinji (L. Jeran) 150, „Narodni šoli 100 gld. itd. Prihodnja seja je v ponedeljek.
— (Za obstanek Kranjske gimnazije) sklenil je danes deželni zbor po obširni razpravi, obrniti se 8 prošnjo na c. kr. ministerstvo. Govorili so poslanca Klun, Detela in deželni šolski nadzornik g. S mole j.
— (Za Kamniško železnico) dovolil je deželni zbor v denadnji seji, razven že za nakup delnic dovoljenih 50.000 gld. še 20.000 gld. in sklenil vlado prositi, naj to važno denarno podjetje še bolj pospeši. Glede železnice Kranj-Tržič se pa sklene, izročiti vso zadevo deželnemu odboru, da poroča o njej v prihodnjem zasedanji.
— (Slovenskemu dramatičnemu društvu) dovolil je deželni zbor v današnji seji 2000 goldinarjev podpore.
— (Deželna naklada na Kranjskem,) ki se bode naložila za 1. 1889 na direktne davke znašala bode le 38°/0» torej za 6% men j, nego v prošlih letih. Davkoplačevalci bodo gotovo z zadoščenjem pozdravljali ta sklep deželnega zbora, ki jim vsaj nekoliko olajša državno davčno breme. Da je bilo mogoče, tako znatno znižati deželno naklado, k temu pripomoglo je pa srečno dovršeno konvertovanje zemljiščno-odveznega zaklada. A vzlic zmanjšani deželni nakladi bodo pokriti tudi izredni stroški po dohodkih deželuega zaklada, ne da bi ostal primaukljaj. Izrednih stroškov pa je mnogo in izdatnih. Navajamo le znesek 50.000 gld. za zgradbo nove brambovske vojašnice, 15.000 gld, za zgradbo infekcijske bolnice, 30.000 za razširjenje blaznice, 10.000 za cesto čez Wagensberg itd. Ko bode ponehali ali zmanjšali se izredni stroški, bode mogoče, davčno breme še bolj olajšati.
— (O preložitvi ceste čez Bogenšperk) bil je naš poročevalec povzel po pomoti deželnega odbora predlog, ki se je pa v upravnem odseku (poročevalec poslanec Hren) znatno izpremenil, zlasti kar se tiče troškov, o katerih se je predlagalo in sklenilo tako: Polovico zgradbenih troškov, na 47.300 gld. proračunjenih prevzame kranjska dežela z zneskom 23.650 gld., ter se v ta namen za prihodnje leto 1889 odloči donesek 10.000 gld. iz dež. zaklada; — druga polovica pa naj se razdeli na prizadete tri cestne odbore in sicer v meri z deželnozborskira sklepom od 23. januarja 1888 določeni, tako da odpade na cestni odbor Litijski 14.865 gld. 72 kr., na Trebanjski 6.080 gld. 37 kr. in na Za tisk i 2.702 gld. 91 kr. Glede izvršitve se je sklenilo, da se imajo zgradbe na dela nemudoma pričeti, ter se nalaga zvršitev tega sklepa deželnemu odboru, kateremu je o predmetu poročati prihodnjemu dež. zboru.
— (Sloven8k|o gledališče.) Na Čast ob-iskalcem deželne sadne razstave je jutri popoludne ob 4. uri gledališna predstava. Igrala se bode Ne-stroyeva burka „Nezgode starega samca.
— (Ljubljansko gledišče). Včerajšnjemu poročilu dostavljamo, da se po nasvetih finančnega odseka, katerim bode brezdvomno pritrdil deželni zbor, odkloni prošnja nemškega „Theater-vereina" in pooblaščuje deželni odbor, da zida v prihodnjem letu novo gledišče, katero bode tudi zanaprej d e ž e 1 n o. Lože bode oddajal deželni odbor na jedno ali več let najemnikom, ki se zanje oglase. Iz iožinih prihodkov pa se bodo plačale obresti in amortizoval kapital, katerega bo treba najeti za zgradbo. Ako se delo pospeši, kar pričakujemo, odpre se lehko že prihodnjo jesen novi Talij in hram v Ljubljani, s katerem bode zapovedoval deželni odbor in ne ložini lastniki, kar bode le gledališču in občinstvu* na korist.
— (Proti dr. Ubl-u), ki je v deželnem zboru koroškem tako podlo napal slovensko duhovščino, oglašajo se v „Kiirntner Volksblatt" zaporedoma žaljeni gospodje župniki. Tako v poslednji številki gg.: župnik Janez Widowitz, Anton Pušl, Josip Škerbinec, Valentin Bergmann, prost in dekan Miha Hofmayer in župnik Andrej VVieser. Po vrsti mu dokazujejo, da jih je neosnovano sumničil in zahtevajo disciplinarne preiskave. Dr. Ubl je vsled te hude plohe postal tako nervozen in naiven, da hoče „Kiirntner Volksblatt" zaradi objavljanja teh pojasnil tožiti. Dr. Ubl torej ni samo obrekovalec, ampak tudi — čudak.
— (Dr. Ante Starčevi č) je v 237. štev. „Hrvatske" v članku „Jubileiu vladiko Stross-maverja jako nek v al i liko vano napal. Mi sicer nemarno povoda umešavati se v notranje zadeve Hrvatske, a Strossraaver ni samo Hrvat, a je tudi Jugoslovan, on z jednako ljubeznijo objemlje tudi nas „planinske Hrvate". Zatorej nas je rečeni napad, ki se odlikuje jedino po svoji netaktnosti in brezozirno8ti, močno užalil. Z velikim zadovoljstvom pozdravili smo torej brzojavko, ki jo je priobčila „Hrvatska sama in ki slove: Rieka, 18. listopada. Mi članovi kluba stranke prava odbijamo svaku solidarnost sa člankom „Jubilei", uvrštenim u 237. broju „Hrvatske", koji članak u ostalom nije izražaj velike večine stranke prava. — D r. Andre Bakarčič, bivši zastupnik naroda. E Barcić, zastupnik naroda. Dr. Fr. PilepiČič, bivši zastupnik naroda. G. Urpani, zastupnik naroda. Andrija Valušnik zastupnik naroda" Dr. Ante Starčević je torej ravnal na svojo roko in večina „81 ranke prava" se ne strinja več žnjim.
— (Kosmuljevo vino). Velika večina či-tateljev naših gotovo ne ve, kaj je kosmulje, še menj pa mu je znano kosmuljevo vino. „Kosmulje" se po nekod zove „bodeče grozdjiče", (agras, Stachelbeere), iz čegar jagod se dela dobro vino in celo šampanjec. Dve steklenici kosmuljevega vina razstavil je g. Fran Kotnik iz Vrda.
— (Vrhniški župan Lenassi) je vender jedenkrat odstavljen. Ministerstvo ni uslišalo njegovega priziva, temveč je potrdilo odlok deželne vlade, katera ga je odstavila od županstva dogovorno z deželnim odborom.
— (Cesarska pesem. V spomin na 2. dan decembra 188 8), s podobami okrasili avstrijski umetniki. Cena 80 kr. To krasno izdanje, v veliki obliki, z velelepimi slikami izšlo je razven v drugih tudi v s lo venskem j ezi k u in se dobiva pri J. Giontiniji v Ljubljani. V spomin na cesarjevo 40letnico je ta umeteljno izvršeni umo-
tvor, ta ilustracija cesarske pesmi, jako prikladno darilo.
— (Slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec ") priredi jutri v nedeljo dne 21. t. m. pevski večer v gostilni „pri Kroni" v Gradišči z jako zanimivim vsporedom. Reditelja sta gg. Funte k in Legat. Začetek ob polu 8. uri. — Ob jeduera se naznanja gg. pevcem, da bode jutri popoludne ob 2. uri skušnja za ta večer, h kateremu tudi vse gg. podporne člane vabi odbor.
— (Vabilo). Občina Trata združena s šolo in ondotnim „Bralnim društvom" priredi v spomin štiridesetletnega vladanja Nj. Veličanstva cesarja Frana Josipa I. slavnost 8 sledečim vsporedom: 1. V soboto 27. oktobra zvečer streljanje s topiči, zvonenje in razsvitljava. 2. V nedeljo 28. oktobra zjutraj budnica, ob 10. uri pa slovesna sv. maša in „Te deum". 3. Istega dne popoludne ob 3. uri javna tombola s krasnimi dobitki v „Razpotji". 4. Zvečer oh 6. uri veselica „Bralnega društva" s prosto zabavo, v prostorih imenovanega društva. 5. V ponedeljek 29. oktobra zjutraj ob 9. uri zjutraj šolarska slovesna sv. maša. Zatem pogoščenje otrok. — Tablice za tombolo se dobe zadnje tri dni v gostilni „Pod tabrom" v Razpotji. — K najobilnej udeležbi vabi najuljudneje slavnostni odbor.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Rim 19. oktobra. Cesar Viljem je po-poludue po srčnem slovesu ostavil Kvirinal in mej živahnimi ovacijami peljal se na kolodvor, kjer sta se vladarja štirikrat objela in se poljubila in  si klicala „Do vidjenja!"
Berolin 10. oktobra. Senzacijo vzbudila je vest, da so v Napolji prijeli 10 sumnih Nemcev in nad 100 Italijanov, mej njimi več radikalnih časnikarjev. Pošta je imela ukaz, da ima odpreti in pregledati vse v Rim in Napol j namenjene pakete. Čuje se, daje mnogo pretilnih pisem iz Švice došlo ministerstvu v Berolin.
Petertmrg 19. oktobra. Veleposlanik grof Suvalov vrnil se je. v Berolin. — Vojaški poveljnik v Garkovskem okraji, general Ra-decky, imenovan je poveljujočim generalom v vojaškem okraji Kijevskem.
Sofija 19. oktobra. Včeraj je moral parobrod, ki bi imel kraljico grško prepeljati iz Odese v Pirej, zaradi hudega viharja v Črnem morji, iskati zavetja v Kavarni. Več ladij na jedva razbilo se je v pristanišči v Varni.
Rim 19. oktobra. Povodenj ob jadranski obali izpodkopala je samo v Castellamare Adriatico 60 hiš, ki so se podrle, blizu 100 družili je v nevarnosti. Na tisoče rodbin je brez strehe in živeža.
Dijaška kuhinja v Cfilji.
Poročilo za II. društveno šolsko leto 1887 88.
Dijaška kuhinja v Celji šteje s koncem II. društvenega leta 1887/88, dvanajst pokroviteljev in sicer: gg. Mihael Vošnjak iz Celja, notar Jurij Det i ček iz Celja, vikar Davorin Šker-bec iz Konjic, Janez Schepitz, trgovec iz Konjic, dr. Sernec, odvetnik iz Celja, Posojilnice: Ce I j e , Žavec, Šoštanj in Mozirje, preč. g. Josip Zehel, župnik v Mozirji, preč. g. Ant. Dvoršek, župnik v Št. Vidu in slavni okrajni odbor v Gornjemgradu, ki so darovali po 50 gld.
V drugem društvenem, šolskem letu 1887/88 so darovali drugi podporniki in dobrotniki: gg. Stržir, kr. profesor v Zagrebu, 5 gld., Franc Fridrih v Libojah 2 gld.,'preč. g. Ant. Frdhlicb,nadžupnik v Slatini, 5 gld., Lovro Baš, c. kr. notar v Celji, 5 gld., dr. Sernec v Celji 8 gld., Ant. Turnšek v Nacaretu 5 gld, Slavna posojilnica v Mozirji 50 gld., dr. Weingerl 5 gld , prot Breznik v Rudolfovem 2 gld., Ant. Brumen, c. kr. sod. pristav v Slov. Bistrici, 5gld.,T.Canjkar,c.kr. sod. pristavita Laškem, 2gld., Janez Pospišil, lekarnar v Konjicah, 5 gld., Marija Potočin na Zidanem mostu 5 gld., g. Straus, krčmar v Celji, 1 gld , g. M. Ogorevc, trgovec v Konjicah, 5 gld., preč. g. Fr. Mikuš, nadžupnik v Konjicah, 5 gld., g. tir. Dr, Prus, zdravnik v Konjicah, 5 gld., g. Mihael Novak, c. kr. sodnik v Kostanjevici, 5 gld., g. Ivan Fišer, c. kr. notar v Mokronogu, 5 gld., preč. g. Vilibald Venedig, župnik v Središči, 2 gld., preč. g. Martin Sevnik, župnik St. Peterske gore, 5 gld., g. Štef. Kocijančič, oskrbnik v Oplotnici, 5 gld., g Dr. Rudolf v Konjicah 5 gld., g. Andrej Elsbaher, trgovec na Laškem, 5 gld., g. Vincenc KolŠek v Mokronogu 2 gld., g. Jakob Ja-nič, trgovec v Žavci, 2 gld., slav. Posojilnica Žavska 25 gld., g. Ivan Hausenbihler v Žavci 5 gld., preč. g. Josip Jeraj, župnik v Žavci, 5 gld. g. Jakob Ja-nežič, tovarnar v Zavci, 5 gld., preč. g. Anton Fišer, župnik   pri sv. Jederti pri   Laškem, 2 gld., g. J.
Kodela, inžener v Gradci, 5 ghi., g. Maks Kos, trgovec v Posredi, 5 gld , g. Matija Kavčič, trgovtc v Št. Jurji ob j. žel. 5 gld., preč g. Jao. Moriic, župnik v Prihovi, 5 gld., preč. g. Lovro Potočnik, dekan v Gornjem gradu, 5 gld , preč. g. dr. J. E LipoUl, župnik v Velenji. 5 gld., preč. g. Valentin Par, župnik v Gotovljah, 5 gld., g. Ivan DrobniČ, trgovec na Laškem, 3 gld., g. dr. Fr. Rauscb, odvetnik v Kozji, 5 gld, g. dr. Guido Srebre, odvetnik v Brežicah, 5 gld., preč. g. Ant. Itančigaj, kaplan na gori sv. Petra, 2 gld., prevzvišeni knezoškof po preč. g. prof. Ivanu Krušici mesečnino za oktober 4 gld., g. Ivan Kačič, c. kr. notar v Šo-štanji, 5 gld., g. Ivan Profenik, (f naj v miru počiva) bivši železnični uradnik na Zidanem mostu, 2 cld., g. Ivan Janežič, (f naj v miru počiva) bivši poštu uradnik v Plznu, 1 gld. 50 kr., g. dr. Alojzij Fohn, c. kr. sodnik v Slov. Gradci, 1 gld., g. dr. Kari Geling8hpim, sodnijski pristav v Kozji. 5 gld., g. Maks Pleteršnik. c. kr. profesor v L;ubljani, 5 gld., g. Nolbert Zanier, trgovec v Št. Pavlu, 5  gld.,   preč.  g.  Ivan  Krušič,   profesor  v  Cel ji,
4 gld., preč. g. Ivan Krušič, za prevzv. knezoškofaza november 4 gld., g. Ivan Jerman v Celji 5 gld., g. Tomaž Waula v Celji za oktober in november,
1 gld., g. Franc Lipold v Celji 1 gld Za november po 5o kr. so darovali sledeči gg: Andrej Pere, preč. g. Hudovernik Ljudevit, dr. Lemež Urban, preč. g. Irgl Franc, Vehovar Leopold, preč. g Mikuš Valentin, dr. Horvat vsi iz Celja. G. dr. Martin Matek
5 gld , g Franc Ferlinc nabral v Šmariji .'50 gld. 80 kr., preč. g Anton Lednik, župnik v Podsredi, 5 gld.; preč. g Franc Zdolšek, župnik v Solčavi, 5 gld., g. Bofttijan Krtgar, učitelj v Celji, 5 gld., g. J. Vilhir v L>ubl|ani 5 gld., preč, g. Jurij ^Bezenšek, Župnik v Čulramu, 5 gld., dr. Kari Šmidinger, C kr. notar v Kamniku, 5 gld., mesečnino zi 'november gg. Waida. Pere, dr. Vrečko, Hudovernik, dr. Lomež, Franc Igl, Veho var, Mikuš in dr. Horvat 4 gld. 5<> kr., g. Jezovšek Mihael, notarski kandidat na Ptuji, 3 gld., sla na Posojilnica v Lju-tomeru 30 gld., preč. g. Gregor Presečnik, kaplan v Polčanab, 4 gld., prevzv. knezoškof zi december
4 gld., preč. g. A.   Podhostnik  v   Mo/irji nabral
2 gld. 21 kr., od preč. g   Matije Frece. župnika,
5 gld.. od preč. g J. Humorja, župnika, 1 gld., g. dr. Gustav Ipavic v Št. Jurji 5 gld., preč. g. Blaž DottnŠek, župnik na Frankolovem, 5 gld., preč1. g. Rado-slav Mar/.i(lovšek, c kr. vojni kaplan v Zadru, 5 gld., g. Jos. Zelenlk, odgojitelj v Kardosovi Rečici. io gld., neimenovan iz Kalobja 5 gld., g. dr. J. Mušec, profesor vseučilišča v Gradci, 5 gld., preč. g. Andrej Urek, župnik na Polzeti', 5 gld., g. dr. Albin Poznik, c. kr. notar v Itudoliovem, 2 gld., preVŽV, knezoškof po profesorji Krušici za januvar 4 gld.v g. prof. Magdič v Zagrebu po preč. g. župniku Vohu 5 gld., rodbini Vrečer in Br«*zovnik v Vojniku G gld., g. L. Š., prosti ogerski državljan v Celji, 10 gld., pr. g. Anton Balon, župnik na Vranskem, 5 gld.; g- Kriškinovič letnino 5 gld'., gospa Žolgar Emilija 5 gld., Ekscelenca knezoškof za fobruvar 4 g'd., g. Anton Kupljen, c. kr. notar v Črnomlji, 3 gld., g. Vincenc Meditz v Semići b gld.
tKonec pri h)
ZF'reslc-uišeis.si slroszl        let i
9()(U)   n»jalavnej8ih profesorjev in zdravnikov U vrl/1/   Evrope zapisujejo in priporočajo za vsakdanjo raho le pristno c. kr. zobozdravnika
dr. Popp-a Anatherin ustno vodo
v dvojno pnveksanih steklenicah, kot radikalno sredstvo proti vsakemu zohoholju, vsakej bolezni ust in dlesna, katera, će se rabi hkratn z
dr. Pop p-o v i m zobnim p ras om ali zobno pasto, vedno ohrani zdrive in lope zobe. Dr. Popp-a zobna plomba. (616—5) Dr. Popp-a zeljlidno milo za vsakovrstne izpuščaje, zlasti za kopelji.
Pred pon»rej»ii(em me v lttMlneui interesa »Tari.
Zaloge imajo vse lekarne, parfumerije in drognerije.
i „LJUBLJANSKI ZVON"
M toj I (331—242)
ji za vse leto gld. 4.60; za pol leta ^   gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Tj it J o i :
15. oktobra:
Pri Slona: \Vebur \i Z iltloga,— Vesni iz Ternova.
— Barja u Senoted. Duaeoker iz Hanava. — Wuchsler it Gradca. — Jelat-15 z Dunaj*. — Callman iz Brna. — Vidornvich iz Trsta. — Sova "iz Zadra. — Mallner iz Bleda.
— Herzog U Gradca.
Pri Mnliei : M.'.rkluin z Dunaja. — Kale' ez iz Kopra. — Kom Tz Bud mp.šte. — Franke iz Brna. — Peti dr iz Biljaka.
Pri HVNtrijNkeau cciinrjl : Ilart iz Starega trga. Justus iz Trsta
Umrli po v Ijiiltljani :
18. oktobra: Janez Tavčur, umirovljeni župnik, 62 let, na Brega st. H, za kapom v možganih. — Marija Les-jak, kubarea, 35 let, Florjanske ulico št. 32, za jedko.
19. oktobra; Franca Zidar, krojačeva hči, 1 let, po-lJHU«k:i cesta št. 18, za jetiko.
MeLeorologično poročilo.
a Q	Cai opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem-peratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
«-i -M	7. zjutraj	739 5 mm.	3 4* C	, .. , .... si s v z.	obl. ,	0 OC mm.
O	2. popol.	739 4 mm.	6-6*0	z. svz.	obl.	
—<	9. zvečer	741 8 nui.	0*6* G	si. svz.	jas.	dežja.
Srednji temperatura 8*6", za 7'3° pod normalom.
HD"U.rL3.jsls:a, "borza,
dne 20 oktobra t. 1. (Izvirno tele^rafično poročilo.)
Srebrna renta   . . Zlata renta   .   .   . , 5°,,, marčna renta . Akcije narodne banke. Kreditne akcije . .
London ......
Srebro ......
Napol.......
C. kr. cekini . . . . Nemške marke  .   . .
	včeraj	—		danes
gld.	82-1)5	—	gld.	82-80
n	82-60	—	n	82-70
n	109 95	—	n	110 —
>	97-85	—	n	97-85
n	873 —	—		8i-2-~
it	813 40	—	_	313-75
n	12175	—	F!	121-70
n	—'—	—	II	—•—
n	9G-,«/,	—	1!	9B5'/t
*	5-77	—	R	5-77
■	5955	—		59-52
!*/„ državne srečke iz 1. 1854     250 gld. 133 gld. 30 kr.
Draavne srečke iz 1. 1M64           100   , 171 „ 75 1
Ogerska zlata renta 4#/0 101 „ 45 1 "
Ogerska papirna renta 5*/0   .       ... 92 „ 35
5«/o Itajerske zemljišč, odvez, oblig.   .   . 101 „ 75 "
Dunava reg. srečke 5°/0   .   .     ioo gld. 120 „ 75 „
Zemlj. ob", avstr.           zlati *ast. listi . 122 „ 25 „
Prior, oblig. Elizabetine aapad. Železnice — — „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 * 50 "
Kreditne srečke.....100 gld. 181 „ 75 „
R.idolfove srečke.....                            10 ■., 20 _
Akcije anglo-avstr. banke   .   .    120 „ 113 " _
Traramway-dru5t. velj. 170 gld. a. v. 226 " 50
P
opis petindvajsetletnice „Sokola",
Ponatis iz ,,Slov. Naroda" in ,,Slovenca". Dobiva se po 12 kr., po pošti po 14 kr., v „Narodni Tiskarni" in pri kustosu Ljubljanske čitalnice.
I. vrste, iz vinogradov barona Fnnnent ini ja v St. Flori jami in CVrovem prodaja se po 18 gld. hektoliter franko Goriški kolodvor. Če se ga veliko vzame, da se po takej ceni, za kakeršno se sporazum**. V. Travisan, (691—6)                         špediter in komisionar v Gorici.
"V restavraciji
LJUBLJANSKE ČITALNICE
toči se od danes naprej dobro carsko pivo ' a litra po 10 kr., 9/,0 litra po 7 kr. Izvrsten cviček liter po 32 kr., bizeljsko vino liter po 36 kr., črni istrijan liter po 44 kr. in recer liter po 48 kr.
Za mnogobrojni obisk priporoča ne
ZE^rstn-jo :E3©:naiG,
(701—2) restavrant.
Marseillsko žolco,
bi al
h
najhitrejše, vsekako naj sigurne j še in najpri-.( prostejše sredstvo
za čiščenje in zboljšanje vina
.i ima vedno (562—18)
" A. Hartmann v LjubljanL
Pisarna: Hotel Evropa, ■i Navod, kako so rabi, razpošilja se zastonj.
BOO rrxa.i?fe v slatu^
če Grolioh-ova obrazna oremo (Creme Grolicb) ne odpravi vseh nočistostij kože, kakor: peg, ogre, Ogorelosli itd. ter naredi polti svetlo bele in mladinsko ćiate. — Ni nikako barvilo (Schminke). — Cena 61) kr. — Glavno razpošiljalnico ima J. Grolloh v Brnu (Moravsko). — V LJubljani ima valogo Ed. Mahr, parfumer. {652—1)
Najboljše po najnižji ceni pri Mahr-ova hiša.
meso od pitanih  volov dobiva ^e Ivanu Jagru, Šolski drevored,
(696—2)
|v*^>^*^^^,w'V^^'^r*^"W',,^*^*^^k^,^^k^1^^'^^kf ^'^^^^^k^^^ Wl
Hfer
priporočilo.
Udano podpisani usoja se p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da jo preselil svojo  krojaško obrt, katero je imel 8 let v Gledaliških ulicah št. 6 v
Šelenburgove ulice št. 4 (Schleinerjevo hišo).
Hkratn se zalivaluje za zaupanje, skazano ran v starem prostoru in 'prosi, da bi mu ga Se nadalje ohranili, kajti prizadeval se bode v vsakem oziru zadostovati zahtevam p n. kupovalcev in naročnikov z realno in solidno po-btrezbo in končno opozarja na zalogo došlega tu- in inozemskega blaga.
i i/ Z velespoštovanjem
±ć <n)H-i) F. Casscrmann.
■xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxi
CKEJ3J5KlyK
PAV. POVERAJ, civilni in vojaški krojač..
želi kupiti ilobro obleko, bodisi katerega koli stanu, tliiliovMlt«>g», civilMkegu ali vojnškt'Kn, naj se obrne do podpisauca, ki ima bogato zalogo vMakovrHtiie^u (sulciiri iz najprvih tovarn in veliko zalogo
narejene obleke.
Davorin Poveraj v Gorici,
jaa. Tr&Tmilcia., rxsLs^rotI vojašnici.
n
haročbe se hitro iti Učno izvršujejo po najnovejšem kroji B\  ' za vsak titan in po pošteni veni.
Uzorci se pošiljajo na zahtevanje na ogled.
ji teden žrebanje!
Srečke Obrtne Razstave, Prirejene ,y Prosijo,,, Cesarske,...Svečanosti, samo SiftOš \       Glavni dobitek ^^^c^d^ Gojdinarjev.,
(658-12)
Loterijska pisarna komisije za slavnostno obrtno razstavo, Dunaj, Bartensteingasse 4.
kmj
ILUSTROVAN
NARODNI KOLEDAR
za-leto 1889.
Uredil, izdal in založil IDra.gr=tln. ZE^rlToecr.
l>obiva so v ..>uro<lui TIskarni*' in v bukvami J. Ciiontlni-jevi * i.} ii t»i juni. — Ceua lO Itr., po pošti 45kr.
VBebina: Popoleu kalendarij, koledar, kateremu »o pridejan-t tudi slovanska imena, in cerkveni koledar. Nadalje : Genealogija cesarske hiš« Sedanji vladarji evropski. Splošne določbe c. kr. poŠte. lirzoJMVni cenik.-Lestvica zk pristojbine kolekov. Sejmi na Ktaniskem. — Zabavni del: Štiridesetletnica vladanja cesarja Frana Josipa I. Naši zhs užni možje. Božja pota Slovencev.   Na sveti većer.   Smesnice. — Naznanila.
ramnošek v Ljubljani, Parne ulice hiš. štev. 9, (začasna podružnica poleg mesarskega mosta) priporoča p. n. občinstvu svoje vsakovrstne Učno Izdelane
ha g rob ne spomenike
od različnih marmorjev po jako nizki ceni.
PrečaBtito duhovščino prosi uljudno za naročila vsega v njugovo Btroko (padajočega cerkvenega dela in vse stavbinske  podjetnik« za raznotera stav-"binsku dela. — Vsestransko hoče po najnižji ceni izvrstno ustrezati.
V Ljubljani, dne 5». oktobra 1888. ;0jT.'{—4) l. u m ii oh t> U -
Važno za trošilce tolstenin. *
laravnost od proizvotlitelja:
Poštanska svinjska mast v sodih po
S tem priporočamo danes, dajoč na prosto voljo, da se plačilo takaŽe ali znesek pošlje, iz Budimpešte najboljše baze sledeče blago
100 K
60—100 K 180 — 200 K
povojen namizni špeh (4 kosi 100 K) . . . . debeli špeh za kuhanje v 4 ploščah.....
n n       rt »
povojeno svinjsko meso v kosih po */, K in več
povojena gnjat broz špeha........
povojeno pleče   „ „........
Carsko meso, lino, mlado  v kosih po 2 K in več
ogerske salami najboljše baze.......
„ _     dobre baze ........
gld	67.—
»	66.—
n	65.—
n	57.—
rt	58.—
n	62 —
v	70.—
n	65.—
p	80.—
»	150.—
	135.—
I
4
oskrbujemo proti naročilu nakup vseh ogerskih pridelkov po libe- X(
Blnih pogojih iz prve roke in tudi prevzamemo prodajo tamošnjih 'edočih pridelkov na Ogerskem v konsignacijo ali na stalen niču j/V^roti gotovini in so nam uzorci ali pieskušnje vedno po godu.
V/*'. Z velospoštovanjem
M Mejnarodni posredovalni tnireau za trgovino in o"brt, >X
jj^ Budimpešta, Gyar-utcza 5. (G(jo—r>)
Z& čas stavtoe
priporoča
Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10
v velikem izboru in po zelA nizki ceni
okove za okna iri vrata,'štor je za štokodoraiije, drat in cvektf, aainokolnice, vezi za zidovje, traverzo in stare železuiške .šine za oboke, znano uajboljši Kamniški Fortlaiiu in Roman .cement, sklejni-papir (l>aeh-pappe) in asfalt ža tlak, kakor tudi lepo Ju močno narejemi štedilna'ognjišča in njih1 posamezne dele. v Pri stavbah, "'k1 jer ni vdde blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v. zemljo, s katerimi je mogoče y malo urah ifci z majhnimi stroški na pravem-mestu do vode priti"; 'ravno tdko*" se trudi' dobivajo vsi tleli za skopane vodajakoi železne cevi in železoliti gornji sloja I i. kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (224—35)
&mr Za poljedeljstvo: ~w
Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnico, krampe i. t. d. Tudi se dobiva amirom sveži Dovski mavec (Lengentelder Gyps) za gnojenje polja.
S
KAVARNA „AVSTR1JA".
Ob preselitvi svoje kavarne
na Resselnovo cesto št. 1.
II . i f
+9%'-   111,1,11 83 dolžnega, izreči presrčno zahvalo vsem gostatn > svu*nt za zaupanje, jS
ki so mi je skazovali jednajst let v kavarni „.Sterii**ar te" na Sv. Jakoba ■*®y trgu S trdnim sklepom, da hočeui pridobiti i u obraniti vi zaupanju avojib »»Jšu   P- »• obiskovalcev tudi v novih prost -rib, prosim za mnogohrojcn obisk
■(706—1)
Z velespostovanjem
ULRIH sciiktij-i'}
IVAN DODIČ,
!   vinski trgovec v Rovinji, v Istri. —
Uljudno podpisani, kateri izvršuje Ifl trideset let vinsko trgovino I najboljšim  uspehom,  priporoča svojo  bogato zalogo izvrstnega
deloma lastnega pridelka, deloma nakupljonega iz najboljših goric, ča-stitjm gg- ..goajihučarjein in vinskim trgovcem in prosi mnogo osobnih ali pismenih naročil, zagotovi jaje naj poštenoj Ao postrežbo.
Hektoliter stane po dobroti' 14 do 16 gld.
Ceniki vin pošiljajo se na zahtevanje v slovenskem, nemškem ln italijanskem Jeziku. — Pokušaje se na zahtevanje
tudi dopošljejo.
Za lnnog« brojna naročila se priporoča
I \ sin JT>o<Jlii»,
(681—2) vinski trgovec v Rovinji y Istri.,
Čudež sedanjosti !
Najboljša In naj- J?m^ oenejfta angleška
vremom^iroliliti
Saiiić -3b grldL.
i Mesto gld. 16'—.
HUolno iituiMtt o is h vel il no mot UiixiiI niee.
ura z nihal««'
1 Mesto gld. 15—.
letno jtiiiiHii«>, «1» ura <lul»r» g>*e.
Ta z devetimi zlatimi, srebrnimi in bronastimi svetinjami pretmjovana ura ima polirano okrožje iz bakraste zUtokovine, narejeno prav po /gornjem narisi h p'atentovano strokovnostekleno kazavnico, ki ima čudovito laatnost, da v zavBeni
timni noči ~. y • -.....
JUT" »vod svetlo kakor inesec, *"W
Poleg tega ima zvontno budilo, ki se lahko nastavi na kateri čhh kdo hoče, ima dva bronaHta utež«. Ker jej je cena, ušteviSi leaeni zabojeuk,■ v. katerem bo odpodje, le 4 «m., reci: štiri goldinarje, umre vsakdo omisli ri si tako i /vrstno, Uajno uro, ki jo kras vsakemu stanovanju. — Razpošilja proti gotovemu denarju ali c. kr. poštnemu povzetju J4.  ... . j| (
Exportliaus L, „Zur Kaiserin Maria Theresia'", Wien, VVeissgarber, Kriegergasse II, Parterre, Thiir 5, VVien. ,      (541—17)
0
*±±±±±±dt±±±±±**:±±dk*±±jk±±±±*
•K M M M M •K
M M M M
•K •K
J!
■H
M M
4?
•..Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja'
! jc gotovo
zavarovanje življenja.
jj Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Nuže ž.vljenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne sinemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onib, ki ko nam dragi in za katere skrbeti silio obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko VBakemu udeleževati se
njegovih dobrot. ......
Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostaloj rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar
, doživi 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato,
..^er se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, ujmi takoj potem, ko je uplačal prvi,obrok, iu ker se.
-^Ba uplacana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred
»•dogovorjeno' starostjo-
t.i More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., oO. ali (>0. letu),
; ali pa njegovim dedcem, ko bi utegnil umreti prej.
Vse te načine, zavarovanja upeljane ima v/.uj«'iiuio zjivu-rovaliia  Imnlin, „SLAVIJ\A-"..,y .JPjeagl, katere
'prednost je še to. da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, . ki jg>leta ib^7.:
Jiiiašal IO°/0, v-prejšnjih letih pa tudi že po 20%, 25°" celo 48«/?-
—7 Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLAVIJIU za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835 193 goldinarjev.
Vsa pojasuila da'e brezplačno (-233—uo;
glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani;
v iastnej hiši (Gospodske ulico 12).
Notarski pisar,
i lepo pisavo, izurjen v vseh notarskih in sodnijakih opravilih, ki je le 4 leta v takej službi, aeli svoje ute«Co ■preuieiiUI. — Kdo? pove upravništvo ^Slovenskega Naroda-. (709-1)
IDa-TT-lra. prost denaturovan
špirit
za obrtne namene, kakor za mizarje, klobučarje,
laklrarje itd.,  za gorivo in drugo domačo porabo po-rabljiv, prodaja po ceni (695—3)
JOS. KORDIN.
Zobne operacije,
plombo van j a
i. t. d. i. t. €l. (710—1)
na Turjaškem trgu hiš. št. 7.
Za lovsko sezono!
Največja izber orožja z jamstvom, daje dobro in da dobro strelja, kakor: Lovske in Balonske pnike, revolverji, ravno tako tudi mnogo za Jov potrebnih priprav ima po oeni        (531—9)
Fran Kaiscr,
puškar in prodajalec orožja,
Ljubljana, Šeleuburgove nlice.
Tudi se popravila hitro in po coni izvršujejo.
Št. 17.119.
lO.OOO
parov za izvo*. namenjenih zimskih suknenih hlač moralo je zaradi novega povišanega carinskega tarifa tukaj ostati in dobil Bem nalog, te hlače posanrčno ali pa po već vkupe bis ynitko ceno prodali. Jaz dam torej par teh po naj-novejšej Dnnajskej modi iiHJIiol|ae narejenih
za samo gld. 3.—
(za samo delavsko plačilo) vsakemu, in da ne bode nikdo dvomil, izjavim, da so elegantne, tr<lue, gorke zgornje hlače m jih nazaj vzamem, če ni res. — Ker se bodo hlače gotovo hitro prodale, naj vsak naglo naroči, kolikor jih potrebuje. — Pri naročbi naj se nam naznani koračna dolgost. — Pošilja se le proti povzetju ali pred pošiljat v i zneska. — Naslov za naročim: (703—2)
2sA. AFr~RT "^T^IZEHST.
ebeochrana.
Pravym pokladem
pro  neSt'astne  obeti   sebeprznčnf (onaniej tajnj'ch prostopašnosti jest vytečno dllo:
^ Dra Itctan-a
Českč vvdani po H0Utn vydan( nčmeckčm. S 27 vyobrazenimi. Cena 2 zl. r. m. Ćti je každv, kdo trpi Htrašnjini nasledkv teto nepravosti, upfimna po-naučeni jeho zachranujl co rok na tisice ne-inocnvh od nedovratnč smrti. I,zo je dostati D nakladatelske firmy fl V e r I a g s - M a g a z i n It. F. Blercv v Lipsku (Saško), Ncumarkt ."{4", jakož i v ka/.peui knihkupectivi. (397—20)
Ne sme se zamenjati z momentnim, svetlim mazilom ali ličilom za usnje, katerega se tako bojo.
Neobhodno za vsacega
za  svetlenje usnja pri  konjBkej   opravi,   vozovih, hišni
opravi, čevljih itd. itd., je novoizumljena po c. kr. avstrijskem in oger- £&i zavarovana proti skem ministerstvu ponarejanju
svetla tinktura za usnje
(tekoče svetlo mazilo), do sedaj najboljša, ker do sedaj se ni ie nobenemu i imej mnogih tekočih svetlih mazil ali likov za usnje dal patent. — Cena steklenici št. I. 1 gld., št. II. 40 kr, št. III. 20 kr.; in da ostauejo čevlji suhi pri moči in mehki in voljni pri solnčnej vročini, so je že veo kot 10 let za dobro pokazala, tudi patentovana, nepro-močljive
hranilna mast za usnje.
Da je res to usnje varovalno sredstvo tako izvrstno, dokazuje 28 odlikovanj, Mi na stotine priznalnih pisem. Oba izdelka se nesta udomačila le pri o. kr. vojaščini, ampak si utrla uhod pri NJ. Veličanstvu in o. kr. visokostih.   5. generalov,  ki  še služijo v c. kr.
vojski, so dali najboljša spričevala. Po tovarniški ceni je prodajajo v Ljubljani  gg. Anton Kri spe r in Schusnig & Weber,  v Kranj i g. Petan, v Skofji Loki g. Kooell. —   Dobiva bo v vseh večjih
krajih države pri boljših trgovcih. (288—24)
Razglas.
(702—2)
V zmislu §. 37. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so proračuni o dohodkih in potroskih:
1. mestne blagajnice Ljubljanske,
2. mestnega ubožnega zaklada,
3. zaklada meščanske bolnice in
4. ustanovnega zaklada
za 1889. leto že sestavljeni in bodo od 16. do 30. dne tega meseca razgrnjeni v ma-gistratnem ekspeditu občanom na upogled, da vsak lahko svoje opazke v njih navede.
Mestni magistrat Ljubljanski,
v 15. dan oktobra 1888.
		! Dobro blago se samo hvali !	■	
h A ¥5 M * V —i * -i ■ae	Cerar-j evo fBS3~2) mazilo za obuvala. Šelenburgove ulice.			t r — r
1		! Dobro blago se wimo hvali!		
plačam onemu bolneuu na plučih, komur raba slavno-znane| „American Consumption Cure" gotovo ne pomaga. Kašelj, bljuvanje in naduha nehajo se v nekaterih dneh. Tisočem je že pomagalo. Katar, hripa-vost, zaslizenje in praskanje po grlu itd. odpravi takoj. Cena steklenici mark 4.— proti povzetju ali predpoši-ljatvi zneska. Ubogi dobe od mene pomoč zastonj proti potrjilu oblastva ai župnika.
(687—2)
HSpner, Druggist, Berlin SW., Alte Jacobstrasse 75.
l
i
i
i
S
I
i
Prevzetje gostilne.
Udano podpisani usoja si naznanjati,  da je prevzel staro slovečo
gostilno „Pri Lipi",
v Ljubljani, Židovske ulice št. 5.
^ Najuljudnejše vabeč p. n. občinstvo na innogo-brojen pohod, zagotavljam, da bodem gostom najboljše in najtočnejše stregel s priljubljenim izvrstnim Japlovim pivom, '/« litra 11 kr., z dobrim KoHlerjevlin pivom, 'itra 1 * kr., z dobrimi dolenjskimi in raznimi n tari ml vini iz kleti gospoda A. Putricha, lastnika hotela . Pri južnem kolodvoru". — Tudi se vsprejemajo naročila na Kosilo, r,     , ...
Z velespoštovanjem
I  682-3) Ji. sn:inii\\.
Za najboljše priznani (Patent STRAKOSCH & BONER)
stroji za
za
(monge)
n.aon.ox>-ejše lron.str-u.ls:cij©,
za domačo rabo, hotele, kopeli i. t. d. i. t. d. i. t. d.
Dalje lil hl I i IniCC, katere gonijo konji in voda, dalje take, ki se gonijo z roko in geplom, rezil Ilice za krmo in plugi, raznovrstni Id iti i. mlini za debelo moko in i lačilnicc za sadje, vinske stiskalnice in stiskalnice za ovočje, mreže za obiranje grozdja, rezilni ki za repo, šivalni stroji in proti ognju in nloiiiii varne blaganicc najboljših fabrikacij, dobe" se v največji izberi in po najnižji tovarniški ceni pri
FRANU DETTER-JI,
v Ljubljani, na Starem trgu hiš. štev. 1, nasproti železnemu mostu.
0*\ra.rilo I   NekaJ Casa klatijo se tuji agentje po naSej in po sosednjih deželah in * usiljujejo gospotlarjem in posestnikom za drag denar stroje, ki neso za
rabo, svarim torej velečastlto p. n. občinstvo, ki stroje potrebuje, pred takimi ljudmi, katerih ne poznajo, in so celo tako predrzni, da trdijo, tla sem je jaz poslal.
Jaz imam specijelno le agenta Janezu <2 rebcii«;-a, ki ima moje legalizovano pooblastilo, ter ga pokaže, če se zahteva, priporočam torej, da se zaupno nanj obračate, in če to ni mogoče, pa naravnost na mene. (417—10)
||   \e zameniti z Radgonsko.
Radenska kisla voda in kopališče.
Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih goric.
l/ft-f- 7H 1*51 lfIIti9 Vllrta Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleci največ natrona IVU l fcUl dVMIld VUUda in litija. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri vseh boleznih, koje dobi človek vslcd prevelike kisline v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in bulicah, ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih.
Mt\f namizna unrla Vsled obilne oglene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega okusa in TVUl lldllllZIld VUUda močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj priljubljena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je močno šumeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec.
nKl/Q l*ni#Q I nn 7lil*2ll#iln J!,k" razširjena je in mnogo se rabi radenska kisla voda kot varstvo viU Vdl UVdHIU   -t UI dVIlU.   in zdravilo zoper davico, Skrlatico, mrzlico in kolero.
Hnnpll in Ctsnni/Sinisi K°peli se prirejujejo iz železnate in kisle vode z raznovrstno gor-■VUUUll III OidllUVdlljd« koto. Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper: hutlico, trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cena kopeli 86 kr., cena za eno sobo 30 kr. do 1 gld.) (339—29)
flnlionn l#icll li+i i Ulit 7lit*Qlfiln Liter ™«lcnske kisle vode ima v sebi 008 gi-. dva-UyiJCllU-|\IOll 1111J IVUl MMl dVMU- kratno ogljeno-kisloga litija, to je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti jo ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil jo koščeke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močne tekočina kalija, natrona in litija. Prvi dve nisto skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzeto kosti v kratkem proste vse nesnage. To ga je napotilo, da jo začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniške prevlake so postajale vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, koje so dosegli pri enacih razmerah tudi drugi zdravniki.
Cenike razpošilja zastonj in franko kopališče radenske slatine na Štajerskem.
v zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastner v Ljubljani.
91^2
01
BV
2
^251
E. A. DOLIN AR & Com
ulica Aquedotto 27,   Trut   ulica Aquedotto 27.
U:izpnAiljiitiv nizniivistnc k»ve, tsi ju.  oljii. Jii*-■    —      MUtljlI.   i.....i.'i-.iii. .   iimoil,   rttzilill   iiui-si » ni li
vin i. t. d. od S K po poŠti in več pa ž.i-lf/.iiiri franko prtiti po v y.utj u, j anu" < ■ v ji 11 • M mjlioljšo in točno postrcibo. V cenah je že /.a|iop;nli-iia < mna. vi.žuia, emballagf) in tivški, tako, da 56. gg, naročniki nemalo nikukorlnln drugih trolkov. ZasnMinnjoJo ie cene sli d jo zelo velik«) razproda: St. l. Mokka, prava arabekn, I.  .   . .
„   2. St. Jago Perl, lepa zrn« .   .   , •
„   :i. Cuba, velika ima, Izvrstna kava
„   4. Ceyion, selu ukusna kav*      . .
„   f>. Ceylon Plantagon, izvrstna kava .
,   t;. Portoricoo, aztrafln« kava  .   . .
,   7. Costaricca, selo risana kav« . .
„   8. Goli. Java I., prav dobra kava S). St. Domingo, finu kava ....
„ 10. Santos, močna kava   . .
11. Rio, lina kava.......
, 12. Bahia, srednja kava.....l
Opombo: Ker nam dohaja veliko pisem ter tla M umaknemo »iijuikiDti, prosimo rr. yg. narornike  na t miren naslov, zadnjo pošto, kakor tudi pri železu i>'nih   nctročbah  zadnjo postajo. Na zalrtlranje jtošlie se „etnik" tattOnj in franko.
<
^  priporo-uia p
<
4
F. P. VIDIC & C01V1P.
in.'iia p. n. obcJmlf P z t Milom-, kiivarne, 4-i-.ii n. . privatnu Mtiino% anja i. t. U.
lepe
► >
>
* Učenca
kave. ki m: po gtd. 2.06
n n ■« — n       . 2.10
,     . 2.05
n 2.—
, n 2.05
n n 1.9-">
„ n 1-90
„ . 1.85
■ . 1.70 n      , 1.66
1.66
Slončene pečit
^  po   i i«l. o  nizki  ceni K«! i« iiujltol jmouju klatnu P
I   po jak
\ izdelane
i
A
(440—M) p
Zaloga: v Slouovih ulicah st. 9. ^ v w >r v    ▼ ir*
Vi*. * ■*.?}}lr'.*f.t*¥i
»PfTESENCA fc*v. lekariaPkcoliTa
^,|ekarjaPicC0li-ja
-VV*^^ v. Ljubljani.
iii nikakor sredstvo, ki skoraj rastrga Prevess in sili naravno njili delovanji-! Marveč tu esenca je pO« lajlevalna, pa vendar gotova, uspešna pomor*, ki le podpira naša notranja telesna delovanja m tedaj ne Skodnje črevesotti nikdar, <"o hI se le toliku ("asa zaii/.i vala. Ona ozdravlja vse obolelosti Selodčove in
telesne, vranlčne iti jetrne bolesi i, kakor posebno zlato žilo, vsako telesno sapi tj'.. vo< onico, dolgotra* jajoco drisko vs'ed pokvarjeuili čreves, in je povrhu najuspešuejfie sredstvo /.oper glistu pri otrocih. — [zdelovateij Jo pošilja v sabojAkih po 13 steklenic •/.a 1 ^rld. čili kr., poštne troške, trpe p. n. imroč-niki. V steklenicah po lr' kr. dobiva se v skoro vseh lekarnah na Štajerskem, Koroškem, v Tisi ti, na Primer-•kem, Tirolskem, v istn In Dilmaoijl. — V Rndol-Iiivimu se dobiva v lekarni Rizzloli-jevej.   cJOH—80) M
J. ANDEL-a
novoiznajdeni
prekomorski prah
stenice,   bolhe, ščurke,   mole,  muhe, mravljince, prešloke,  ptične crviće, sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in ^oti>\(i iako, da od imelkine zaloge ne ostane nobenega sledu.
Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri
13, H u s o v a (Dominikanska) ulice 13,
-v- PBAGI. V Ljubljani pri Albinu Sličarji, trgOVOU na DunaJskeJ cesti št. 9. Zaloge na deželi imajo  rum, kjrr  so  naznanjene po plakatih. (438—7)
vsprejmem takoj v prodaj alnico mešanega blaga.
Natančneje po\u upravniStvo ^Slovenskega Naroda".
Poezij©
i SIMONA GREGORČIČA.
II, IfCiek«   — Založil Josip lioiup.
I)ohiv;ij.i se samo pri meni. Broširane po l j;l«l.»
jj- s pošto 6 kr. ve6j elegantno vezane po i ^i«!. <tokr.v
t h pusto 5 kr. več. 43lj—'M)
m
^ Narneila    najlažje izvršujejo po poštnih nakaznicah.
PRAN DEŽMAN,
f        knjigovez v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6.
<*%jmr* v r     <^jy* "»u* h*
i Marijaceijske kapljice za
izvrstno upli7ajoče pri vseh "boleznih želodca.
Noi.rekoHljiv.1 pri jiuiiriiijkiiiiii hIiihII <Id jo.lij, hIiiIk in Itlodci, HTiirili. i Hupi, n:iiu>n jitnji, Vt i -> 11 ■ 111 puilirimji, Uoliki, žrluilcvrm kiitiiru, s.unui, nko |f BZnjS I><"8ck in ,ihi'|io ter bo luihir.i jirevnii »lo/.a, |n i zlatenici, nnju«u in Hliiivanji, Kliivnbolji (čo izviru liolei-inn i/ ž«'lii.liii>, krči v žolailvi, /upir.iDJi uli zalili sil nji« |ir<Mil>lož<inji IslodOZ z |edJO uli |iijii(-n, ulii.t.ili. bolMnib na vranici, na jrliili ali /liiti'i /.ili. — Gen* steklenici z navodi, lum, kuko M ralii, IO kr., vel. steklenici 70 Kr.
Glavnu zaludu ima lekar KAROIi ItlCAltV . lirouiorl/l (Moravsko) M:wijacolJHko kapljice UM nikako tnjno sredstvo. Njih sestavini' navedeno so na navodu, kako raluti, ki se priileno vsakej stoklenici.
1 Pristne v skoro vseli lekarnah. —
s\ \li 1 1.1» I Pristno Murijaceljskn kapljico so mnogokrat pnmarejiijo in posiioinujo. — l>u N«» pristll«". mora vsaka steklenica Imoti rinleč zavitek z (roroilio \arslvi'iio /n iin!,.i in z ■■uvodom, kjiko rabiti, ki bo pridana va&kej steklenici, opom* niti jc, da moru biti n ivod tiskan v tiskarni II. QaSOSt*A V liro-
merlAl.
1'rirttne iiiuij.i: V I. j u li I i Ji: i i : lekar liabr. 1'iccoli, lokar .los. BwOb0d», — V FOBtOilnll lekar Kr. Ii.iei: ircicli. - V Nlkolji liOkl: lekar Kami Kabiani. — V ltml <>» IJ i ei : lekar Aloksandor Hoblek. — V ltinlolio »•"■m:   lekar  Dominik   It i - voli,   lekar Berg.
muni. — v Kamnika i lekur J. :uncnik. — v urnomljli lokar
Jnn. Hla/.ek. (739—13)
					
mmm					
c. kr. priv.
tovarna za svetilnice
R. DITMARjeva
C. kr. priv.
bliskovita
30
444
ima krogljasto, blesteče belo plame in
neznansko svetlobno silo 905 sveč,
katero so določila fonometrična merjenja gospodov
«lr. 1.4'onh. H<'licr.j;i.  kralj, profesorja na kralj, vseučilišči v VralLslavi in KikI. Benedlbt-a, docenta na c. kr. tehniške)  velike j šoli na Dunaj i, in se torej ne opira na kako poljubno trditev.
R. Ditraar-jeva c. kr. priv. bliskovna svetiliiica 30"'
se spodaj prižge, laliko uravnava in ugasne, je kolikor 1»* mogoče enojno  narejena  ter je tudi ravnanje ž njo jako priprosto, drži petroleja za dont-t nr ter ie cenejša, nego droge svetilnice podobne konstrukcije domačega in inozemskega i/.iltlka.
r.lMomi sviiilt-t i iisliuUm.
R. Ditmar-jevi c. \i pri?, meteorski svetiki s krsfljiita plamenom
v velikosti:    15"'   20'"   25'"   30"'   3.v" 45'" s svetilno silo:   28,     45,     60,     76,     120,   157 sveč <lobe se primerno veliki
za namizne in viseče svetilnice, stenske svetilnice. laterne i. t. d. v vseli opravah in po vseh cenah. ,,,0-i.d
Ditmar-jeve svetilnice ima v zalogi vsaka boljša trgovina s svetilnicami.
■aam
bliskovne in meteorske svetilnice, namizne, viseče Jn stenske svetilnice 1^3
v največji izberi in po izvirnih cenah ima
_FRAN KOLLMANN v LJUBLJANI.       l6M-18 j
--EL-r^r?
Soprogo,
kar.ta hi imela  tjnbeiea do otrok.   U<0 uriiiliiik
v najbolj-Ih I. tili I p.nzijoi. Želi dostojne naobraženosti in malo pnino/.nja. — Ponudbe s sliko M ■prSTfliitTfl „SlOI   Nirn.ia- pod šifro H. K. (704-9
/aili\aljevaje »!• s.avnemu občinstvu za svitanji mnogobrojni obisk moje kavarne 11» Kon-fpftmm mmi ir^n. ulj u d o naznanjam, da seoi se pretidii ter pr. v/.el
kavarno ,Sternwarte'
na Sv. Jakoba trgu.
Zatrj'Vaj<> najboljio hi točno postrežbo, priporočani r«t^ za nnogobrojnl obisk.
Vincenc Maloth.
Na cesarja Josipa trgu hiš. štev. 2
poleg mestnih nt   H toči pristni
r
i/ Ricmanjev.......liter po 48 kr.
„Beržanka"........ „ 44 „
Kakor tu.ti (897—2)
stara vina iz Jaške:
rudeče 1885. I....... liter po 44 kr.
rumeno 1885. I....... „ „ 40 „
muskatelec........ „ „ 36 „
rumeno......... , 32 „
rudeče......... „ „ 28 „
3 P L-
Priporočljivo     zasobnike in krcinarje n u deželi!
Pivo v steklenicah,
eksportno pivo, ki so dolgo obrani, iu
močno pivo (dvojak)
i/, pivovarno  bratov  Konlerfev,  V zabojih  jio 26 iu 0 I o steklenic.
zaloga v Ljubljani. 248—21)
H Gg, šolskim predstojnikom g in učiteljem ^
^Tjj (229—85 priporoča
ty   trgovina z železuino in orodjem m
l\l4>s(ii<'in ta*«»ii Nt. IO fn
1121.
j vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja
1 za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves
i in sicer: drevesna strgulja, škarje za go-
j senice,   ročna lopatica, drevesna
J sadni trgač.  drevesne  škarje, cepilnik
] cepilnik za mladiče, ccpilni
j ski nož iti drevesna ščetka
i na lepii  po p 19 s k a n i 1 i    urejena in po prav niz ki ceni.
'1
zaya, »
pilnik, H
Ini nož, vrtnar- Ri.
a. Orodja so vsa ?j£ t; s c u i p 1 u S i' i
SKLADIŠČE FILIP TICHO v BRNU I ^✓Zelnf trh št. 21 in Radnična ulice št. 17. >^J	
ltriiHlio zimsko blago za obleko, isvrstno bale, 186 eni. sin ko, čista volna. Za celo m.sko obleko. Gld. 5«—.	Blago za ženske obleke, r nuj no vej ie in najeleganl t tiejle, za jesensko in zimsko sezono, 100 cm. široko. J..\ 1 obleko IO m«'trov glđ. I-50.
Domače |>l tno vkupe -10 vatlov. 1 kos */s gld. 450. 1 kos 1 , gld. 550.	i\o|»|)c- IcMlrn. 6:sta volna, najnovejše za jesensko in zimsko obleko. Wm 1 obleko lO inciiov gld. »•—.
Rumburško likovano Istatvitio platno I ili iiroko, 'slasti sa moško 1         perilo pripravno. 1 1 kes 30 vatlov tj bi. C50.	Ženske srajce iz dobrega sifona ali močnega platna, s širokimi čipkami,   zadostno velikosti 6 kom. gld. 375.
S Rmiiiiiiršai oMorfl, (pristne barve) I v najnovejših u/aireih, II k. 30 vati. la. baze gl. 6-">0. |l k. 30 vati.           gl.4 50	Ostanek posobne preproge, 10—12 metrov dolg, — v vseh barvah, * le la. baze gld. 3.50. '*
I Sternberški KANEVAS 1 Vatel širok, m V \ seli barvah, progast in ■ kiižast. gar. pristne barve, lik. 30 vati. gi.5--. II k. 30 vati. la. baze gl.6.—.	!ZZi i n.-j. r. c žensko ogrinjalo, H •/., dolgp. eista volna, gl. 2. B Double-Velour-ogrinjalo, | '", 4 dol., čista volna, gl. 3"25. i
t., i 11%.• •   dolini   lia/.c,    ]>ohi'1om> pri-Ej pruvfii    z:i   moško,    ieDakO iu £5                otročjo perilo. F/    «0 cm. h i rok, t ko« 30 vatlov. Ivrati' «1. 4-5«, Ilvr   gl. 5'50, lllvr. ul- 8'BO ili T .".O.	Modni barhant 1 v uiijluiiftili uzorcili z;i oliloko. 90 H umu  |ii;iti, n  kar ho jamči,   (ili h cm. Širok. 10 met ffld. BM0. M Valerijna flanela, n ii j n 0 v e j še za obleke, E| iu metrov       8*80. «
| (8)      Uzi.rci in teniki na zah evanje    ■> B | p                   zastonj in franko. § Razpošilja se proti postnemu povzetja. N	
	
Posehnei, v tej deželi razširjena bolezen je slabo prebavljenje.
NaSa morlna kuhinja in modni nafifan življenja sta uzroka te bolezni, ki nas nenadoma nnpade Mnogi ljudje trpe včasih za bolečinami v prsih in bokih, včasih tudi v hrbtu; čutijo s.- rospans m trudne, imajo slab okus v ustih, zlasti zjutraj: nek posebni slez se jim nabira na zobeh, slasti n. majo do jedij , v želodci leži jim neka teža, v želodčevi votlini čutijo VOasib noko nedoločeno otrpnenje, katerega no odpravi ativanj« jodij. Oči upadejo, roke in nope so mrzle in mastne; eea nekaj časa sadne Se kašelj-sprva suh, čez nekaj mesecev pa z zelenkastimi iz viški. Kogar ta bolezen zadene, se čuti vedno saapanagm, spanje ga ne upokoji ; potem postane nervozen, razdražljiv in ne jevoljen, hudo slutnje >_ra napadajo, če hitro ustane, se mu v jrlavi vrti, kakor bi sc mu cela glava sukala: čreva so mu včasih samaifl, koža mu je včasih suha in vroča, kri postane gosta in zaostaja, belina v očeh se porumeni, urina ima malo tor je temne barve ; in če so pusti dolgo stati, se nabere na dnu neka goida; hrana se takemu človeku pogo-stoma vzdigujc, pri fiemer čuti včasih sladek, včasih pa kisel okus; kar spremlja močno bitje srca. Vid mu pe&a pege se kažejo pred očmi, ter ga napada čot teSke onp_ moglosti in zaspanosti. Ti simptomi se pogostem ponavljaj in lehko se reče, da skoro tretjina prebivalstva te deželo boleha za to boleznijo v jednoj ali drugej obliki. Shiikere jev izvleček pa spravi urenje jedij na tako pot, da bolno telo-dobiva hrane, ter sc prejšnjo zdravje zopet povrne Učinek tejra zdravila jo zares čudovit. Na milijone in milijone steklenic je že razprodanih in štovilo spričeval, ki potrjujejo zdravilno moč, t ga zdravila je izredno veliko. Na stotino holeznij, ki imajo razna imena, jo posledica slabega prebavljeni a; in če se poslednjo zlo odpravi minejo tudi druga, kajti so le simptomi prave bolezni. Zdravilo je Shakcrjev izvleček. Spričevala na tisoče osob to dokazujejo brez vsake dvojbe, kajti pohvalno so izrekajo o njega zdravilnih svoj-stvih. To izvrstno zdravilo se dobiva v vsoh lekarnah.
Osobe, ki bolehajo za zabadanjem, naj rabijo „Sei-gel-ove čistilne krogljice* v zvozi s Shakerjevim izvlečkom. ,.s<i^4i-oi <> čiNiiliitt Icrogijiee*' odpravijo sanasanje, krote mrzlico in prehlajonja, odpravijo glavobol iu zatro žolčnico. Kdor jih jo jedeukrat poskusil, bodo jih gotovo še dalje rabil. Dplivajo polagoma iu ne napravljajo nobenih bolečin. — Cena 1 steklenici Sbakerjevega izvlečka gld. 1.26, 1 škatljic-i „Scigclovib čistilnih krogljic4 50 kr. (864*16) Pred ničvrednimi izdelki, ki celo škodljivo upli-vajo, se svari. St. Martin ob I. Gor Avstrij. dne 4. maja 1882.
Vaše blagorodje, velečastiti gospod ! Mnogo let bolehal sem za boleznijo na obistih in po božjom sklepu prišel sem na Vaš hitro in brez bolečin ozdravljajoči nSh;'iker-jcv izloček " in kupil sem ga steklenico. Ko sem jo porabil čutil sem precejšnje olajšanje, in ko sem porabil šo dve steklenici, sem popolnem ozdravil. Mojo ozdravljenje je tem Čud-nejše, ker je bolezen trajala več let in sem jaz že v 79. lotu in setn torej jedva mogel upati, da ozdravim Prosim vsprej-mite mojo najiskrenejšo zahvalo za vašo prizadevanji', pomoči trpečemu človeštvu.    /. volespoštovanjem
.loHip ItrsiiiJstoM nor. juh nadučitelj. 4 Imejitelj srebrnega križca za zaslugo s krono.
ijiiNtiiiit ,.Sh&kerjevega tavleokat" iu .SoiKeiiivih
U "■»•:.•, Ij i »■   j<*   A..   »T.   \V!:ilc>.   I.iniileil H.oimIoh.
ar* ir'ii»-iiiy<i*iii Koud 1*1. O.
(glavno fiil<>ur<» iu »-.nt rabio   ruzpo ^iljuluii'o iinti« Itim Nej». llttr>t». lekarna n]iri Zlatem  lovu" v Ivrome riži (na Moravskom) in se dobiva skovo v vseh   lekarnah v Avstriji. I m a j o lok >i r n o: na Hniiif»kom, K<vr«> •'> .-m. PrimoraIcem : v i.juli-ijaiii. Veliko*«-!, vVolfaberga, Ub. pl. Trnkoozv, (i. Pieoll ; v Cel o vel« Peter Blrnbaoher, Alt'. Bgger ii VV. Thi!riiA\a'd;   v Breanlft« St. .YIoliorji,   l>re>u ili. Gq-\   it' . jaloi. dr. Knmpi,   Fr edr, Idriji,   Hauinikii.   Polji, .1. Prodam; v <»oricl9 J, Cristofo" >a(n,  Snttina A.   al 0»-
stentsobnig; mi Trbiž.i. Scholz; v AJdovi&infj
0 ibuclobloj na ICcUi. (i
letti, Pontoni, A
Uironzolij v Ti melo, Pr.iMiiaror A. ai due tMori, J Serravalo, al Beden.
tore 0. Zaneti nlht Šesta d'0.0; l'(p<l;ra<niiii, Nic. Har-Gionovič; v Spljeta, A.Hjanovi6, Tocigl; v %i«<lruf An-d'ović; v Niišiiku pr 1C Ui* v Notviu pri K<*Ui, v Naleni lioiiuji, O. Vlvlanl, in »kuro v VMeln lokitr-. oh 1.si 11 Ui iii«>m1 držHve.
Priporočamo vsem gospodinjam po nas novo uvedeni in po preskusenej metodi napravljeni
nov kavin sdro"b
■
SI
v okusnih, j«ko praktionili pu^ieali.
kot najboljši, najkrepkejši in zaradi tega tudi najcenejši dodatek k bobastej kavi.
—= Dobiva se v vsakej špecerijske] prodajalnici. ==— ■ 3STa.jsta,re3ša. tvrdka za kavine evLrogra,te cele države.
Lastnina in tisk „Narotlne Tiskarne".
Izdajatelj in odgovorni urednik: D r a g o ti d Hribar