Spoštovane občanke, spoštovani občani! Toplo ognjišče in smeh v očeh želim vam iskreno v prazničnih dneh. Da zdravja in srečnih trenutkov nešteto v obilju nasulo novo bi leto. Miren božič in srečno 2009 vsem vam in vašim najdražjim! Vaš župan A lojz Kaučič SPOŠTOVANE OBČANKE, SPOŠTOVANI OBČANI! Živimo v obdobju hitrega ritma življenja, ko včasih ne sledimo vsem zahtevam in potrebam, a vseeno verjamem, da bo tudi v prihodnje naša skupna pot usmerjena k ustvarjanju še lepšega j utri. Vsaka misel, želja in ideja po ustvarjanju boljšega jutri je lahko realizirana s pomočjo vaše potrditve in strinjanja. Zato verjamem in želim, da bodo vsi prihodnji projekti in načrti občine predstavljeni in realizirani s skupnimi močmi ob podpori in sodelovanju vseh vas. V obdobju ustvarjanja razvojni načrtov in programov se velikokrat srečujemo s vprašanji, kje in na kakšen način se naj še dodatno izpostavijo aktivnosti občine, ki vodijo k boljšemu življenju občanov. Če razmišljamo, ugotovimo, daje ena najosnovnejših prvin življenja vseh nas v stvarjenju takšnih bivalnih pogojev, ki omogočajo varno, srečno in zdravo življenje v občini. Projekti in razvojni načrti na področju predšolske in šolske vzgoje so za mene osebno eni temeljnih in najpomembnejših v ustvarjanju takšnih pogojev. Tako naša občina uspešno sledi trendom in usmeritvam Republike Slovenije o vključitvi čim večjega števila predšolskih otrok v vrtec. Naš vrtec se uspešno polni, tako daje z letošnjim šolskim Novice_____________________________________________________________ IZDAJATELJ: Občinski svet občine Juršinci ODGOVORNI UREDNIK: Damjan Šimenko UREDNIŠTVO: Ana Marija Pučko, Dragica Toš Majcen, Ksenija Žmauc, Alojz Kaučič in Miroslav Moleh. LEKTORICA: Ksenija Žmauc OBLIKOVANJE IN TEHNIČNO UREJANJE: Miroslav Moleh NASLOV UREDNIŠTVA: NOVICE, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci. Tel: (02)758-2141 Objavljene fotografije so last arhiva občine Juršinci in društev. Medij NOVICE OBČINE JURŠINCI je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 150. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Juršinci brezplačno. Časopis NOVICE izhaja v nakladi 700 izvodov. TISK: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače. letu pričelo obiskovati vrtec 61 malčkov, kar je velikega pomena za našo občino. Prav tako pa smo ob zadnjem preverjanju potreb in volje občanov za popoldansko skupino malčkov ugotovili, daje v občini Juršinci dovolj otrok, ki bi bili deležni te storitve. Ob vrtcu pa se skupaj z vodstvom šole nadaljuje tudi uresničevanje ideje zagotavljanj a kvalitetnih izobraževalnih pogojev za osnovnošolsko mladino. K kvaliteti in izboljšanju pogojev življenja v občini vsekakor pripomore tudi modernizacija, katere rezultate je v Juršincih vedno bolj opaziti. Velik pomen pri tem dajejo obnovi in modernizaciji cest. Uspešno je zaključen projekt povezovalne ceste Vodol - Polenšak LC 155021, ki gaje Občina Juršinci izpeljala v sodelovanju z Dornavo inje delno sofinanciran s sredstvi evropskih strukturnih skladov. Gre za rekonstrukcijo in obnovo cestne povezave ter izgradnje svetlobne infrastrukture v dolžini 2600 metrov. Investicija predstavlja izbolj šanj e bivalnih pogoj ev življ enj a občanov obeh občin in možnost turističnega razvoja ter širjenja turističnih kmetij, obrtništva in malega gospodarstva. Na področju cestne infrastrukture se pravkar končuje projekt investicije za širitev v dolžini 936 metrov in preplastitev cestnega odseka v dolžini 548 metrov dolgega odseka lokalne ceste 155071 Golob - Horvat, ki pomeni ustvarjenje za bivanje domačinov pomembnih pogojev in realizacijo razvojnih programov naše občine. Jeseni je bila izvedena tudi že vrsto let predvidena investicija obnove plazu v Zagorcih, ki je zaradi konfiguracije terena in drsenja predstavljal nenehno nevarnost lokalnemu prometu in tam živečim prebivalcem. V začetku meseca je v uporabo predano tudi krožišče v Juršincih na regionalni cesti R3-712/1331 Žihlava- Rogoznica. Gre za pridobitev, ki ni le lepotna rešitev, temveč zagotavlja večjo prometno varnost, predvsem pešcev in kolesarjev, in večjo pretočnost prometa. Od lanskega leta obljubljenih projektih, ki bi se naj v letošnjem letu izvedli, pravkar sklepamo kupno pogodbo o prodaji parcele pred pošto, kjer se bo po dogovorjeni dinamiki v drugem letu končala investicija obnove Pošte Juršinci. Glede usode Mercatorjeve trgovine pa spoštovane občanke in občane želim seznaniti, daje naš trud bil neuspešen. Vsi pogovori so bili zaradi razlogov »Najboljšega soseda« neuspešni; dane obljube, da bo v letošnjem letu zaključen projekt obnove trgovine Mercator v Juršincih, so neizpolnjene. Tako smo v neformalnih razgovorih izvedeli, da po vsej verjetnosti v prihodnjem letu in v letu 2010 ne bo prišlo do obnove oziroma novogradnje trgovine v Juršincih. Vendar pa vsem občanom naše občine in okoliškim prebivalcem obljubljam, da bomo v prihodnjem letu aktivno iskali potencialne trgovce za gradnjo urejene in sodobne trgovine, ki si jo naš kraj vsekakor zasluži. Nadaljujejo se tudi aktivnosti za gradnjo Doma za starejše občane Juršinci, za katerega čakamo soglasje Ministrstva za delo, ki bo osnova za pripravo projektne dokumentacije za razpis in za prvo fazo začetka gradnje komunalne in okoljske infrastrukture. Ob koncu se bi rad zahvalil za ustvarjalno in odgovorno sodelovanje vam, občankam in občanom naše občine, svetnici in vsem svetnikom, vaškim odborom, nadzornemu in drugim občinskim odborom ter komisijam, sodelavcem v občinski upravi, kakor tudi vsem instituci-j am, podjetj em ter posameznikom, ki so nam v letošnj em letu pomagal i pri sooblikovanju lepega in kvalitetnega bivanja v občini Juršinci. Pred nami je lep čas, so prazniki, ki prinašajo v naše družine mir in željo po zadovoljstvu ter sreči. Ob božičnih praznikih in v novem letu 2009 pa vam želim veliko zdravja, osebne sreče, miru in medsebojnega spoštovanja. Vaš župan NOVO CESTIŠČE NAS POVEZUJE plttJI ■m Uri is-esfc * fi a I < / r bSk** lij r ’ . S,,( A ■ i .. xafl5 mam V soboto, 18. oktobra, smo preživeli sončen popoldan v znamenju otvoritve novega prenovljenega cestišča Vodul - Polenšak. Nedavno smo uspeli realizirati projekt, ki je bil delno financiran iz Evropske unije, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvajal seje v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojna prioriteta je razvoj regij, prednostne usmeritve pa regionalni razvojni programi. Vrednost investicije je znašala 595.698,85 evrov. Gre za projekt Obnova in modernizacija povezovalne ceste (obnova, razširitev in modernizacija cestnega odseka VODOL - POLENŠAK LC 155021). Projekt je Občina Juršinci izvedla skupaj z Občino Dornava. Nosilec projekta j e bila Občina Juršinci. Cestišče je razširjeno na 4,5 m, ob njej pa je postavljenih 56 luči javne razsvetljave. Dolžina ceste je 2600 metrov. Uradno otvoritev sta v soboto, 18. oktobra, opravila župan Občine Juršinci, Alojz Kaučič, in župan Občine Dornava, Rajko Janžekovič. Zbrane sta nagovorila z vzpodbudnimi besedami ter posebej izpostavila dobre sosedske odnose, ki so temelj in prava pot do skupnih uspehov. Po nagovoru sta skupaj prerezala vrvico in cestišče simbolično predala svojemu namenu. Sledil je blagoslov, ki gaje opravil farni župnik Župnišča Sveti Lovrenc, g. Anton Fras. Za boljše vzdušje je poskrbel Pihalni orkester Dornava. Po uradnem delu smo se skupaj poveselili pri Lebarjevih v Hlaponcih, kjer so nas prijetno pogostili. Skupaj smo rajali vse do poznega popoldneva. Damjan Simenko SPOŠTOVANE BRALKE, CENJENI BRALCI! Pred nami je praznični čas. Čas, ki ga čakamo celo leto; čas, ko se vse umiri; čas, ki nas napolni s toplino, z notranjo srečo in radostjo. Je čas, ko se zbere vsa družina ob bogato obloženi mizi, v zavetju in toplini domačega ognjišča. Za praznike se vsi potrudimo, da z darili ali majhnimi pozornostmi osrečimo ljudi, kijih imamo radi. Z veseljem in navdušenjem krasimo novoletno drevesce, postavljamo jaslice, krasimo hiše in vrtove. Vse, da bi nam bilo čim lepše in bi se čim bolje počutili. Bi bil pa že skrajni čas, da ob vsem tem, ob vsej tej ljubezni in pozornosti do bližnjih in domačega okolja, pomislimo tudi na svoj vesoljni dom, na svoj planet Zemljo. Če bomo tega izgubili, bomo izgubili tudi vse zgoraj našteto. V zvezi s skrbjo za naš planet in okolje imam v mislih brezbrižno ravnanje do matere Narave. Globalno segrevanje, onesnaževanje, vojne, zločini... Vse te grozote in katastrofe so posledica človekovih dejanj na okolje. Globalno segrevanje je sovražnik številka ena, ki grozi celotnemu človeštvu. Zaradi globalnega segrevanja smo priče vsakodnevnim naravnim katastrofam, ki se dogajajo po svetu in v naši bližini. Žal je vse to sestavni del našega vsakdana in - čeprav imamo pravico, da praznujemo, se veselimo in v prazničnih dneh na stranski tir postavimo vsakdanje probleme in težave - je prav, da v svoje načrte, ki sijih ob koncu leta postavimo za novo leto, vsak pri sebi vključi tudi skrb in vsaj eno konkretno, pozitivno dejanje za čistejše in bolj prijazno okolje. S prvim korakom se začne vsaka pot. Vsak posameznik z majhnim dejanjem, kamenčkom, pripomore k mozaiku velikih dejanj. Poskrbimo za naš prvotni domZemljo in srečnih, veselih, prazničnih časov ne bo nikoli zmanjkalo ne za nas, ne za naše potomce. Srečno! Damjan Simenko, odgovorni urednik SLOVESNA OTVORITEV KROŽIŠČA V torek, 2. 12. 2008, je v Juršincih potekala slovesna otvoritev krožišča. Povezovalka programa Olga Kostanjevec je pozdravila pomembne udeležence prireditve, med katerimi so bili: predstavnik Direkcije Republike Slovenije za ceste Andrej Vižin, poslanec Državnega zbora Branko Marinič, direk- tor Cestnega podjetja Ptuj, d. d., Ferdinand Veingerl, Direktor podjetja Gradnje Žveplan, d. o. o., Maijan Žveplan, direktor iz Direkcije RS za ceste Matej Lapajne, direktor podjetja PeterOgrajenšek,direktorzapodročjeglavnih in regionalnih cest pri podjetju DDC svetovanje inženiring, d. o. o, Bogdan Brinovec, nadzorni inženir Milan Pavlica, župan Vidma ob Ščavnici Anton Slana, župan Sv. Andraža Franci Krepša, ravnateljica OŠ Juršinci Jelka Svenšek in drugi. Novo pridobitev, ki zagotavlja večjo prometno varnost, predvsem pešcev in kolesaijev, ter omogoča večjo pretočnost prometa, so v uporabo slavnostno predali predstavnik Direkcije RS za ceste Andrej Vižin, župan Juršincev Alojz Kaučič in poslanec Branko Marinič. Vrednost investicije znaša dobrih 805 tisoč evrov, pri čemer znaša delež Ministrstva za promet, Direkcije za ceste dobrih 625 tisoč evrov, delež Občine Juršinci pa nekaj manj kot 180 tisoč evrov. F amižupnikžupniščaSv. Lovrenc, AntonF ras, je blagoslovil krožišče, učenci OŠ Juršinci pa so pod mentorstvom učiteljic Ksenje Žmauc in Silvije Šegula poskrbeli za kulturni program. Učenci podaljšanega bivanja so prireditev popestrili s pesmijo o avtomobilčkih, učenci gledališkega krožka pa so obiskovalce nasmejali s skečem Policist me je ustavil. S sodelovanjem na prireditvi so pokazali, da se otvoritve veselijo, saj je tako poskrbljeno za njihovo varnost po šolski poti. Ksenja Žmauc DELO V OBČINSKI ORGANIZACIJI RDEČEGA KRIŽA JURŠINCI Leto se izteka, a imamo še kar precej dela. V teh predprazničnih dneh smo se organizirali v skupine in obiskali približno 200 onemoglih in pomoči potrebnih občanov. Za nas j e bilo to srečanje nepopisno doživetje! Ni vse v tem, kar prineseš, mnogo veseljajim pomenita tudi stisk roke in topla beseda. Tudi čez leto nismo pozabili nanje, saj smo j ih obiskali do šestkrat. Posebno še letos, ko nas je 15. avgusta presenetilo hudo neurje s točo. Reševali smo vse prispele vloge in jih ugodno rešili. Za to so zaslužni: Občina Juršinci, socialna delavka Andreja Samojlenko, sekretarka OORK Ptuj Marjana Cafuta, Karitas župnije Juršinci in Rdeči križ Juršinci. Štirikrat čez leto smo delili hrano, ki sojo poslali iz Evropske unije. Prejeli smo tudi pakete in pralni prah, dokupili smo samo rože. Z Občino Juršinci dobro sodelujemo. Pravkar se dogovarjamo z županom Aloj zem Kaučičem za prav poseben obisk: obiskali bomo naše babice in dedke, ki živijo v domovih za ostarele na Ptuju, v Muretincih, Lenartu, Lokavcih in Rakičanu. Izpeljali smo tudi ekskurzijo za naše pridne krvodajalce in člane R. K. Juršinci. Letos smo se peljali po Koroškem. Pri izvedbi te ekskurzije sta nam pomagala Danilo Bec in njegov bratranec Drago Bec, ki živi na Koroškem. Za pomoč se jima zahvaljujemo. Tudi letos smo imeli dve slavljenki, ki sta praznovali svoj visoki 90-letni jubilej. To sta Julijana Šori s Kukave in Terezija Meznarič, ki živi v domu za ostarele na Ptuju. Vsem občanom naše občine želim vesele božične praznike ter obilo sreče in zdravja v novem letu 2009. Predsednica OORK Juršinci: Marija FILIPIČ PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GRABŠINSK1 BREG PRAZNUJE 70 LET DELOVANJA Prostovoljno gasilsko društvo Grabšinski breg v letu 2009 praznuje sedemdesetletnico svojega delovanja. Ustanovljeno je bilo leta 1939 pri Antonu Šeku (Lovrecu) na Grabšinskem bregu in zaradi tega je društvo dobilo ime Prostovoljno gasilsko društvo Grabšinski breg. Vso opremo, tudi motorno brizgalno, so do leta 1952 imeli skladiščeno v privatni hiši pri Šekovih (Lovrečevih). Leta 1952 so člani društva na današnji lokaciji v Zagorcih zgradili Gasilski dom Grabšinski breg. Pri postavitvi doma so člani razmišljali o spremembi imena, vendar so se odločili obdržati prvotno ime. Dograditev gasilskega doma je potekala v osemdesetih letih, prav tako j e društvo v tem času nabavilo večino gasilske opreme. Kakor druga društva je tudi P. G. D. Grabšinski breg doživljalo vzpone in tudi padce, a seje kljub vsemu društveno življenje in delovanje ohranilo 70 let. Upamo, da bo tako še v bodoče. Trenutno je v društvo včlanjenih preko šestdeset članov, predvsem operativcev. Društvo spada v drugo kategorijo gasilskih društev. Razpolaga s 4500-litrsko avtocistemo, z orodnim vozilom, v katerem je vgrajena gasilna tehnika za hitro posredovanje; imamo pa še veliko opreme, ki je potrebna za uspešno posredovanje v požarih. V iztekajočem letu smo ugotovili, da nam primanjkuje veliko tehnike za posredovanje ob naravnih katastrofah (lestve, ter razni dodatki). V letu 2008 smo največ truda posvetili obnovi ostrešja ter namestitvi nove sodobne kritine na celotnem objektu Gasilskega doma Grabšinski breg. Na 70 % doma je bila streha podzidana ter dvignjena za nekoliko centimetrov. Vso delo so opravili člani sami s približno 600-umim prostovoljnim delom, le montažo kritine Osekra smo zaupali krovcu, ki nam je to kvalitetno ter z garancijo tudi opravil. Veliko sredstev je prispevala Občina Juršinci, kakor tudi člani z raznimi zbiralnimi akcijami (koledarji itd.). Če na koncu članka ocenimo iztekajoče se leto, lahko trdimo, daje bilo leto ekstremov. V mesecu avgustu smo imeli veliko dela zaradi posledic neurja in toče. Veliko gasilcev je na našem področju pomagalo s folijo prekrivati poškodovane objekte, vendar je zaradi številnosti le-teh bilo naše delo omejeno. Zavedamo se, da z našim delom mogoče niso bili vsi zadovoljni, vendar smo se trudili našim močem ter tehniki primemo. Z drugimi besedami povedano - pomagali smo, kakor smo zmogli. Upamo, da ne bo več podobnih primerov, se pa zavedamo, da bo v bodoče potrebno več usposabljanja in več primerne tehnike za pomoč pri tovrstnih naravnih katastrofah. Vsem občanom naše občine želimo obilo zdravja ter osebne sreče v prihajajočem letu. Člani P. G. D. Grabšinski breg SEDEM JURŠINSKIH STRELCEV JE KATEGORIZIRANIH ŠPORTNIKOV Olimpij ski komite Slovenij ej e 1.10.2008 obj avi 1 nov seznam kategoriziranih športnikov, ki so od aprila do oktobra letošnjega leta dosegli vrhunske rezultate v vseh športih v Sloveniji in tujini. Med temi športniki je tudi sedem članov Strelskega dmštva Juršinci, in sicer Simon Simonič, Ludvik Pšajd in Miroslav Moleh v kategoriji državni razred ter Rok Pučko, Niko Pšajd, Ivan Druzovič in David Kekec v kategoriji državni razred - mladinci (podrobnosti si lahko ogledate na www.olympic.si v informacijah za vrhunske športnike). Juršinski strelci pod vodstvom trenerja Darka Pavlina in s podporo Občine Juršinci tudi v jesenskem delu sezone nadaljujejo z odličnimi rezultati, saj j e Simon Simonič zmagal na kar nekaj večjih tekmovanjih (med drugimi tudi na mednarodnem tekmovanju v Račah), postal pa je tudi član državne reprezentance. Članska ekipa je trenutno na prvem mestu v Mednarodni FIRST ligi in na drugem mestu v prvi A državni ligi; strelci, ki tekmujejo v drugi državni ligi, so na tretjem mestu; kadeti, ki tekmujejo v državnih ligah za mlajše kategorije, pa so trenutno na drugem mestu. Člani Strelskega društva Juršinci s predsednikom Jankom Berlakom in trenerjem Darkom Pavlinom želimo vsem občanom Juršincev vesele božične praznike in srečno novo leto 2009. Ekipa kadetov, na drugem mestu v državni ligi za mlajše kategorije v Ljubljani. Od leve: Ivan Dmzovič, Gregor Vesenjak in David Kekec. LOVSKO DRUŠTVO JURŠINCI V Lovsko društvo Juršinci je včlanjenih 57 članov, od tega j e 54 rednih članov, trije pa so pripravniki. Pripravniki so v lovsko društvo bili sprejeti februarja in preko celega leta opravljajo praktični del lovskega izpita. Tudi preteklo leto so v naše društvo bili sprejeti trije pripravniki, ki pa so v letu 2007 uspešno opravili praktični del lovskega izpita in jih je Lovsko društvo Juršinci prijavilo na teoretični del lovskega izpita pri Zvezi lovskih družin Ptuj-Ormož. Le tega so maja tudi uspešno opravili. Matjaž Horvat in Franc Rašp sta že bila deležna lovskega krsta, Ivan Hrga pa bo 21. decembra z lovskim krstom dokončno vstopil v zeleno bratovščino. Istega dne imamo zaključek lovov na malo divjad. Lovci na zadnji lov vsako leto vabimo tudi svoje partnerke in jih potem celo popoldne razvajamo ob dobri pijači in jedači ter jih ob prijetnih zvokih ansambla vrtimo do ranih jutranjih ur. Na ta način se jim želimo oddolžiti za odsotnost preko celega leta. Lovci namreč opravimo preko celega leta brezplačno preko 1600 delovnih ur za vsa dela v lovišču. K našemu delu spada obdelava krmnih njiv-v lasti imamo 2 hektarja njiv, 1 hektar imamo v najemu. Na teh površinah pridelamo koruzo in pšenico, s čimer preko zime na 62-ih krmiščih krmimo mali divjadi. Vsako leto v mesecu januarju založimo 35 solnic s posebno soljo, ki vsebuje za srnjad potrebne vitamine in minerale. Imamo zgrajenih 53 prosto stoječih redno vzdrževanih prež. Služijo nam za opazovanje in odstrel divjadi, kakor tudi za izvajanje lovskega turizma. Vsaj enkrat na leto predstavnik našega društva obišče osnovno šolo in najmlajšim predstavi pomen lovstva. Zelo dobro sodelujemo z lokalnim prebivalstvom, posebno z večjimi kmetovalci. Pomagamo jim z nasveti, kako preprečevati škodo zaradi divjadi in jim v ta namen tudi sofinanciramo odvračalna sredstva. Preko leta smo opravili osem ogledov zaradi škode, ki j o j e povzročila divjad. Večj i del prijav smo uspešno rešili, čeprav velikokrat vaščani od lovskega društva zahtevajo nemogoče, in sicer povrnitev nastale škode, sami pa za preprečitev škode nič ne naredijo. Preteklo leto je bila na zahvali jeseni za kraljico narave in lovstva izbrana Mat-rina Hrga, ki je to jesen predala svoj ključ kraljici ljudskih navad in oblačil. Vsa leta, kar poteka prireditev Zahvala jeseni, smo se člani našega društva angažirali in predstavili kakšen lovski doživljaj. Tako je bila preteklo leto na Zahvali jeseni v cerkvi Sv. Lovrenca prvič izvedena Hubertova maša. Posebej so do izraza prišli rogi st i ZLD Ptuj-Ormož, ki jih vodi naš član Franc Slodnjak. Vsako leto lovci LD Juršinci priredimo med družinami tekmo v streljanju na leteče cilje. Tekma je prvo soboto in nedeljo v mesecu juliju. Takrat tudi pogostimo vaščane z lovskim golažem in se jim tako na nek način oddolžimo za vse morebitne nevšečnosti, ki jim jih povzroča divjad, še posebej v mesecu aprilu in maju. Ob tej priložnosti torej vljudno vabimo vse vaščane, da se nam prvo nedeljo v mesecu juliju 2009 pridružijo na strelišču v Mostju in poskusijo naš srnin golaž. Na koncu apeliramo še na vaščane: posvetite večjo skrb svojim hišnim ljubljenčkom, predvsem psom, saj opažamo, da se gibljejo po lovišču in s tem vznemirjajo ter preganjajo divjad. Velikokrat prav zaradi psov prihaja do trkov srnjadi v avtomobile, kar povzroča velike izgube. Gibanje psov po lovišču predstavlja tudi možnost širjenja nevarne bolezni, stekline, ki se zelo naglo širi iz sosednje Hrvaške. Takoj e bilo v okolici Ptuja evidentiranih že več primerov te bolezni. Lovci vsem vaščanom v prihodnjem letu želimo obilo zdravja in sodelovanja. Za LD Juršinci: starešina Tonček RIŽNAR ČEBELARJI BOGATEJŠI ZA NOV PRAPOR • . x ; ; j m F ■v (K _ j > mi -J ________ ' JjHtt ■ . H J HjHH 1 V starih zapisih o čebelah in čebelarstvu znanega slovenskega čebelarskega kronista Jožeta Stabeja zasledimo, da segajo prve korenine organiziranega čebelarstva v Slovenskih goricah - in nasploh na slovenskem delu Štajerske - v začetek 19. stoletja Zasluge za pospeševanje čebelarstva na tem območju moramo nedvomno pripisati Kmetijski družbi v Gradcu, kije bila ustanovljena leta 1764. V glasilu Slovenski čebelar zasledimo tudi nadvse pomemben podatek, da je po ustanovitvi prvega Slovenskega čebelarskega društva za Spodnjo Štajersko na Ptuju leta 1904 bila med enajstimi društvenimi podružnicami istega leta ustanovljena tudi šola v Juršincih. Osrednji pobudnik za ustanovitev društva in njegovih podružnic je bil znani čebelarski učitelj Ivan Jurančič, doma v Sv. Andražu v Slovenskih goricah. Zgodovino čebelarjenja v Juršincih nam razkrivajo tudi dragoceni podatki, zapisani v kroniki nekdanje ljudske šole pri Svetem Lovrencu v Slovenskih goricah. Ta posebej poudarja, daje šola imela pomembno vlogo pri gospodarskem razvoju in pri kultumo-prosvetni dejavnosti v kraju ter njeni širši okolici. Tako je na primer šola s svojimi izobraževalnimi oblikami in vzorno urejenim šolskim vrtom pomagala pospešiti vinogradništvo in sadjarstvo; s šolskim čebelnjakom na tem vrtu pa je vplivala tudi na razvoj čebelarstva. Na šoli so leta 1903 začeli čebelariti s štirimi panji, in to vse do leta 1924, ko si j e šolapo občutnih posledicah prve svetovne vojne privoščila nakup dodatnih štirih panjev, leta 1936 pa še dveh. Tako je čebelnjak z desetimi panji postajal prava učilnica za izobraževanje in vzgojo mladega čebelarskega naraščanj a. Leta 1937 so začeli uvajati in gojiti krajnsko sivko. V začetku okupacije je čebelarjenje na šoli žal prene- halo. Juršinski čebelarji so svoje društvo ponovno ustanovili leta 2004 in danes se lahko pohvalijo s 400 panji čebel. Letošnja pridobitev je društveni prapor, ki so ga v sklopu prireditev ob občinskem prazniku v Juršincih razvili: predsednik društva Franc Križan, župan Občine Juršinci Alojz Kaučič in naj starejši čebelar Franc Simonič. Prapor je prevzel praporščak Branko Horvat, blagoslovil pa so ga: farni župnik Anton Fras, prejšnji farni župnik Stefan Časar in duhovnik Mirko Horvat. Novi prapor krasi 24 trakov, 59 zlatih in 23 srebrnih žebljičkov. Na slovesnosti so Boštjan Noč (predstavnik Čebelarske zveze Slovenije), Franc Križan (predsednik društva) in Alojz Horvat (tajnik društva) podelili priznanja Antona Janše, 3. stopnje. Prejeli sojih: Alojz Horvat, Franc Križan in Franc Meznarič. Podelili so tudi društvena priznanja, ki sojih prejeli: Metka Pihlar, Damjan Simenko, Franc Križan, Vincenc Horvat in Alojz Horvat. V bogatem kulturnem programu so nastopili Juršinski fantje, ljudske pevke KUD dr. Antona Slodnjaka Juršinci, harmonikarji Tadej Ciglarič, Franc Rajšp in Mitja Roškar ter klarinetist Franci Verbančič. Juršinski čebelarji so ob tej slovesnosti pripravili tudi bogato razstavo o zgodovini čebelarstva, razstavili so čebelarsko orodje, izdelke in literaturo o čebelarstvu. Razstava je bila na ogled v prostoru OS Juršinci. FLEKSIBILNI PREDMETNIK NA OSNOVNI ŠOLI JURŠINCI Že dve leti sodelujemo v poskusu Fleksibilni predmetnik, ki se izvaja na 28 šolah v Sloveniji. Gre za drugačno razporeditev predmetov in dolžino ur v šolskem letu, kot to predvideva predmetnik. Poglavitni razlog za pristop k poskusu šobile ugotovitve učiteljev, da težko izvajajo sodobne oblike poučevanja v 45-minutnih učnih urah. Ugotovili so, da bi v daljših urah laže dosegli cilje sodobne šole in povečali raznolikost strategij poučevanja. Pri pouku smo želeli doseči večjo dejavnost učencev ter posledično kvalitetnejše in trajnejše znanje. Tako učenci kot starši so izrazili željo, da bi bilo v predmetniku manj predmetov, saj imajo učenci v tretji triadi skupaj z izbirnimi predmeti od 14 do 17 učnih predmetov. Z drugačno organizacijo pouka smo želeli doseči, da bi imeli učenci manj predmetov tako na dan kot v posameznem ocenjevalnem obdobju, več časa za preverjanje, manj ocenjevanja in lažje torbe. Predvsem pa smo želeli, da bi učenci dosegali boljše rezultate v znanju in da bi j ih spodbudili k odgovornemu odnosu do učenja, dela in znanja. Ob vsem tem smo želeli povečati še motivacijo in zadovoljstvo učencev, staršev ter strokovnih delavcev. Pripravili smo predmetnik, ki odraža potrebe učencev in kadrovsko zasedbo, hkrati pa upošteva specifiko okolja ter strokovna mnenja učiteljev na šoli. Šolsko leto smo razdelili na dve obdobji. V prvem obdobju imajo učenci določene predmete več ur tedensko. Ob polletju se pouk teh predmetov zaključi in oceni. V drugem obdobju pa imajo druge predmete. Tudi posamezne izbirne predmete imajo učenci samo eno obdobj e. Stmjene učne enote (90-minutne ure in samo eno polletje) izvajamo pri zgodovini, geografiji, naravoslovju, kemiji, biologiji, fiziki, državljanski vzgoji in etiki, tehniki in tehnologiji, likovni vzgoji, glasbeni vzgoji, gospodinjstvu ter vseh izbirnih predmetih. Skozi vso leto pa poteka pouk slovenščine, matematike, tujega jezika in športne vzgoje. V okviru poskusa smo uvedli tudi sorazredništvo. V vsakem oddelku tretje triade je zraven razrednika še sorazrednik -učitelj, ki pomaga pri delu z učenci in s starši. Tako imajo učenci ob težavah več možnosti za pomoč. Z anketiranjem dobljeni rezultati kažejo, da so učenci s fleksibilnim predmetnikom v večini primerov zadovoljni. Ugotavljajo, da strnjene učne enote zahtevajo več sprotnega učenja, saj se učna snov hitreje obravnava ter s tem tudi hitreje preverja in ocenjuje. Manj predmetov v posameznem ocenjevalnem obdobju jim omogoča več časa in lažjo pripravo na ocenjevanje. Fleksibilna organizacija pouka je po njihovem mnenju bolj zanimiva in poteka na različne načine (poskusi, terensko delo...). Ugotavljajo tudi boljše razumevanje učne snovi. Tudi učitelj i so z anketo izrazili svoj a mnenj a o fleksibilnem predmetniku. Njihove ugotovitve so naslednje: - priprava na pouk je zahtevnejša; - učenci so bolj motivirani za delo; - znanje učencev je boljše v primerjavi z lanskoletnim; - blok ure omogočajo bolj zanimiv pouk; - umikje ustrezen; - zadovoljni so z izobraževanjem za izvajanje fleksibilnega predmetnika. Učitelji veliko pogosteje izvajajo raznolike strategije poučevanja (sodelovalno učenje, projektno delo, terensko delo, igre vlog, debate, problemski pouk, eksperimentiranje). Uspešnost poskusa pa vidimo predvsem v tem, da vsi udeleženci učno-vzgojnega procesa analiziramo svoje delo, ugotavljamo možnosti za izboljšave, več sodelujemo in se pogovarjamo o sodobnejših pristopih poučevanja. Na teh temeljih bomo lahko uspešno gradili naprej. V šolskem letu 2008/2009 bodo lahko fleksibilni predmetnik izvajale vse šole v Sloveniji. Šolam na ptujskem področju smo ponudili strokovno pomoč v obliki mentorstva. Naš model smo že predstavili tudi drugim šolam po Sloveniji, sodelovali smo na strokovnem posvetu v Termah Olimia ter pripravili prispevek za Zbornik, ki gaje pripravil Zavod za šolstvo v Ljubljani. Jelka Svenšek, ravnateljica RAZSTAVA O ČASU OSAMOSVOJITVENE VOJNE ZA SLOVENIJO NA OŠ JURŠINCI Člani ptujskega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo so v Juršincih pripravili razstavo o času osamosvojitvene vojne za Slovenijo leta 1991. Z razstavo, ki je bila na ogled v prostorih Osnovne šole Juršinci, je več kot 600 članov ptujskega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo počastilo spomin na 30. september. Razstavo j e pripravil Stanko Meglič. Ob otvoritvi razstave so učenke Osnovne šole Juršinci Tamara Plohl, Julija Hrga, Tanja Bedrač in Samanta Jurič, pod mentorstvom Ksenje Žmauc, obiskovalce z recitalom popeljale v ne tako davni čas in poudarile pomen svobode. Ksenja Žmauc AKTIVNOSTI NASE SOLE Z4 PRIDOBITEV NAZIVA EKOŠOLA Šolsko leto 2008/2009 je za OŠ Juršinci pomembno zaradi nadaljnjih korakov za pridobitev naziva ekošole. Aktivnosti potekajo od začetka šolskega leta in bodo trajale do zaključne prireditve ob dnevu šole, ki bo v maju 2009. Letos smo zbrali že več kot 2500 kg odpadnega papirja, pridno zbiramo izrabljene baterije, kartuše in tonerje. Zelo se tmdimo, da zmanjšamo porabo električne energije in vode, skrbimo pa tudi za urejeno okolico ter notranjost šole. V letošnjem šolskem letuje v mesecu marcu načrtovana ekskurzija na ekokmetijo v naši občini. Osnovna tema letošnjega šolskega leta v okviru ekoloških vsebin je VODA -VIR ŽIVLJENJA. S to temo bomo v mesecu aprilu sodelovali na ekološkem sejmu Al-termed v Celju. Na šoli poteka tudi natečaj za logotip in himno bodoče ekošole. Prva predstavitev bo že za dan šole. Čaka nas torej kar nekaj aktivnosti in pridnega dela. Slavko Feguš, Damjan Simenko SMO RES TAKO SLABO OZA VEŠČENI? Naša dolžnost je, da se zavzemamo za čisto in zdravo okolje, v katerem živimo. Predvsem je tu na prvem mestu neoporečna in zdrava pitna voda, brez katere ni življenja, kot pravimo! Ohraniti bi morali stare vaške studence oziroma zajetja pitne vode, ki so na obrobjih današnjih velikih kmetijskih obdelovalnih površin in v gozdovih. Te so uporabljali naši predniki. Čeprav jih danes skoraj več ne uporabljamo, ker je večina gospodinjstev naše občine priključena na mestni vodovod, se moramo zavedati, da bo zdrava pitna voda v prihodnosti še kako iskana, dragocena in drago plačana. Eden takšnih vaških studencev je tudi skoraj 200 let star vaški studenec na Pesjaku (v zgornjem delu Grlincev). Naši predniki so ga s skupnimi močmi skopali in zgradili v 19. stoletju. Skupaj so ga uporabljali in obnavljali, kar je razvidno iz pisnih dokumentov, kjer j e tudi zapisano, da sta zakonca Genofefa in Jakob Lajh prodala občini del zemljišča, na katerem je zgrajen ta vaški studenec. To je bilo tudi vknjiženo na takratni občini oziroma Krajevni skupnosti Juršinci. Ostalo posestvo, ob katerem stoji tudi ta studenec, sta pozneje podedovala zakonca Maroh iz Ptuja. Kmalu jima bo zaraslo s koprivami in trnjem. Toda s tem si ne delata skrbi. Bolj pomembno jima je, da krajanom zaselka v zadnjem času nagajata in jih ovirata pri vseh naprednih akcijah v kraju. Naša občina ima pri tem verjetno zavezane roke. Tako sta si zakonca Maroh prisvojila tudi ta vaški studenec. Nedolgo nazaj, ob širitvi ceste skozi zaselek Pesjak, sta izkoristila delavce,da so na račun Občine Juršinci očistili zemljišče ob cesti in z zemljo na zahtevo g. Maroha zasuli naš vaški studenec. Krajani gornjega dela Grlincev Zasut 200-letni vaški studenec na Pesjaku (občina Juršinci) Samo konica ročne črpalke še štrli iz nasute zemlje SEZNAM ZBIRALNIC LOČENIH FRAKCIJ NA OBMOČJU OBČINE JURŠINCI Hlaponci vaški dom Kukava Kukava 58 Mostje na ovinku za Juršince Gabernik Bar Žabica Juršinci pri stavbi Občine Juršinci Juršinci šola Juršinci Vodul (Juršinci 58) Juršinci pokopališče Gabrnik dom krajanov Rotman Rotman 34 Gomila stolp Zagorci Gasilski dom Grlinci Grlincil9 Sakušak Puhov muzej Ločene frakcije lahko občani odložijo na katerikoli zbiralnici ločenih frakcij! OBVESTILO Cenjene občane obveščamo, da bomo od 12. L do 16.1.2009 zopet izvedli akcijo zbiranja starega papirja. V tem času bo zabojnik pred OŠ Juršinci. Prosimo vas, podprite nas v tej akciji, da bomo s skupnimi močmi spet napolnili zabojnik. Prispevajmo k čistemu okolju! Hvala za sodelovanje. Učenci z mentorico Metko Gornjerc PREŽIVELI SMO NOČ V VRTCU Ste mislili, da smo se 21.11. 2008 ustrašili grmenja in bliskanja? Ne, prav nič nas ni bilo strah! Kljub slabemu vremenu, ki smo ga kasneje tudi pregnali, smo se ob 18.30 zbrali v vrtcu. Skupaj je v vrtec prišlo nočevat 25 otrok - in seveda vzgojiteljice. Bili smo v velikem pričakovanju. Najprej smo se s svetilkami odpravili v temo, na sprehod po Juršincih. Po nočnem sprehodu smo se vrnili v vrtec, spekli palačinke in jih seveda pojedli, si umili zobke ter oblekli spalne srajce. Nato seje začela naša težko pričakovana ura, ko smo v pižamah in v temi, a s prižganimi svetilkami, zaplesali ob otroški glasbi. Imeli smo namreč pravi »PIŽAMA PARTI«. Plesna zabava v pižamah seje končala ob 22. uri, ko smo ob pravljici utrujeni zaspali. Čeprav so nas morda obiskali kakšni duhci ali škratje, j ih mi nismo slišali. Preživeli smo zelo lepo in mirno noč. Nočitev v našem vrtcu bomo ponovili naslednje leto. Tanja Kvar UČENCI OKRASILI NO VOLETNO JELKO V KROŽIŠČU Prihaja naj lepši trenutek v letu, čas, ko se v naših domovih dogajajo in pomeni največ. Posebej ponosni so, če pod njihovimi rokami nastaja- zgodijo čudeži: lučke vseh barv, ki zasvetijo znotraj in zunaj hiš, ust- jo drobne umetnine, s katerimi lahko prispevajo k praznični bleščavi, varjajo prav posebno vzdušje in napovedujejo, da se bo zgodilo nekaj Tudi za novoletno lepotico, ki se bohoti sredi krožišča Juršincev, so posebnega. Ta čas j e posebej blizu otrokom; njim praznični božični čas sami izdelali okraske in poskrbeli, daje dobila svečano obleko. OBISK ČEBELARJEV V VRTCU-MEDENI ZAJTRK V ponedeljek, 8. decembra so otroke iz vrtca Juršinci obiskali čebelarji iz Čebelarskega društva Juršinci. Povedali so nam veliko zanimivega o delu čebel, opremi in delu čebelarja, vrstah medu in zdravilnosti in pomembnosti čebel v našem okolju. Skupaj smo našteli jedi in pijače, ki jih lahko izdelamo iz medu in ugotovili, da je med zelo zdrav in ga moramo redno uživati. Pa ne samo zelo zdrav, tudi zelo sladek in okusen, to smo ugotovili na koncu, ko smo več vrst medu lahko tudi preizkusili. Vsem čebelarjem se zelo lepo zahvaljujemo za obisk, dobrodošli še kdaj. D.Š. PRVI OD TREH DOBRIH MOŽ Šele zakorakali smo v veseli december in že nas j e obiskal prvi od treh dobrih mož - sveti Miklavž. Seveda so se ga najbolj razveselili otroci, predvsem pridni... Miklavževanjenosi ime po svetem Nikolaju oziroma Miklavžu, škofu, kije živel v 4. stoletju v Mali Aziji. Velja za enega najbolj priljubljenih svetnikov, za pomočnika v stiski in čudodelnika. Tradicija obiska svetega Miklavža v Juršincih je zelo dolga, predvsem znotraj družine. Vsako leto na večer 5. decembraje sveti Miklavž skupaj s svojimi spremljevalci, angeli in parkeljni (po domače parklji), hodil od hiše do hiše in obiskoval otroke. Na prihod Miklavža so se včasih otroci pripravljali kar nekaj dni tako, da so veliko molili in se naučili kakšno pesem. Miklavž je navadno otroke vprašal, če so bili pridni in če so molili ter jih prosil, da mu kaj zapojejo. Otroci so ga gledali s strahospoštovanjem, bali so se predvsem parkeljnov in njihovih verig! Nato je Miklavž pridnim otrokom razdelil darila, predvsem suho sadje, jabolka, rožiče, oreh pa tudi kakšno pecivo - tisto, kar je bilo pri hiši. Pozneje so se začeli pojavljati tudi medenjaki, čokolada, pa tudi južno sadje. Če je otrok dobil šibo, je to pomenilo, da to leto ni bil dovolj priden. Danes otroci pričakujejo drugačna darila, a kdo pravi, da se naši najmlajši ne bi razveselili preprostih sladkih daril? Pravi namen miklavževanja je, da se otroci po zgledu človeka z velikim srcem, svetega Miklavža, tudi sami naučijo delati dobro drugemu človeku, da se na ta dan obdari vsakogar, ki potrebuje pomoč, jebil priden, delaven, dober do soljudi, ostale pa se opomni na boljše delo v naslednjem letu, dokler se Miklavž s spremstvom ponovno ne vrne. Miklavž je tako kot vsako leto bil tudi letos težko pričakovan gost. Občina Juršinci in Osnovna šola Juršinci sta pripravili snidenje z njim v Večnamenski dvorani Juršinci. Ker pa sv. Miklavž ni mogel priti točno ob določeni uri, se je med čakanjem odvijal program z učenci, ki obiskujejo interesne dejavnosti. Učenci dramskega krožka iz 2. razreda so zaigrali igrico Snežaki korenjaki; učenke od 1. do 4. razreda, ki obiskujejo folkloro, so zaplesale dva otroška plesa, pevci otroškega pevskega zbora so zapeli pesmice o Miklavžu, učenke glasbenega krožka iz 6. in 2. razreda pa so zaigrale na svoja glasbila. Miklavžu so otroci 1. in 2. razreda zapeli pesmici, ki so se ju naučili pri verouku s katehetinjo. Nato pa je Miklavž povabil še ostale otroke, da mu povejo, če so bili pridni. Pogumnih otrok ni manjkalo, takoj so pristopili k mikrofonu in se predstavili s pesmicami in molitvicami. Iskreno so povedali, da včasih niso pridni. Miklavž je obdaril vse, pridne in poredne, z obljubo, da se bodo poboljšali. Darila, brez katerih sveti Miklavž nikoli ne pride, je prispevala Občina Juršinci. Veseli nas, da lahko tako lepo tradicijo prikažemo ljudem in jo ohranjamo iz leta v leto. Še bolj pa nas veselijo srečni obrazi otrok ob obdarovanju. Mentorice: C. Vratič, N. Spišič, M. Pignar Otroci, učenci in delavci vrtca in OŠ Juršinci želimo vsem srečno, zdravo in uspešno leto 2009. Namesto voščilnic smo letos sredstva namenili za nabavo igrač v vrtcu. Ravnateljica: Jelka Svenšek OD LANA DO OBLEKE Kolovrat Od lana do obleke je bila nekoč dolga pot. Šele danes ugotavljamo, kako iznajdljivi so bili naši predniki, da so si sami najprej pridelali in predelali surovine, iz katerih so izdelovali oblačila. Obutve, obleke in pokrival si niso mogli kupiti v trgovini. Vsega tega ni bilo na voljo, kot j e to v današnjem času. Nekoč so gojili oziroma pridelovali v naših krajih poleg volne in konoplje tudi lan. Iz lanu so pridobivali blago-platno, iz katerega so izdelovali oblačila. Naši predniki so zelo cenili platno, saj jim je nekoč bilo tudi plačilno sredstvo. Prav od tod izhajajo besede: plahti - plačati - platno. Lan so sejali spomladi, na gosto kot ostala žita. Po stari navadi vedno na 100. dan v letu. Tako naj bi tudi 100 dni po setvi dozorel za spravilo. Kako lepo je bilo poleti videti svetlomodro njivo z lanom! Kot da bi gledal morje v daljavi! Lan j e zrasel do pol metra visoko, dozorel pa je, ko so kobule, glave s semenom, bile trde in so porjavele. To j e bilo v naši okolici navadno konec julija ali v začetku avgusta. Lana niso želi, ampak so ga »pipali« (pulili). Pri »pipanju« so se za šalo tepli z lanenimi stebli, saj so verjeli, da bodo robače zaradi tega močnejše. Lan so polagali na travo v tanke plasti, da seje s pomočjo jutranje rose »plehal« ali ulegel. Če ni bilo rose, so ga polivali z vodo. Tako so ga pustili okrog teden dni. Ko je bil lan »splehan«, so stebla »zrajsali« (zgnetli) med prsti, da so se zmehčala in daje odstopilo »pezderje«. Nato so stebla pobrali in povezali v majhne »pušle« ali snope ter jih »zrihlali« na posebnem glavniku ali grabljam podobni pripravi, ki soji rekli »rihlač«. S tem so odstranili kobule ali semenske glavice od stebla in dobili so lepo gladko steblovje. Potem so to laneno steblovje spet povezali v »rokvate«, te pa v malo večje snope, ki sojih spravili na suho pod streho nad gumnom in tako pustili do pričetka teritve. LANIŠNICA je bila nekakšna sušilnica. V njej so sušili tudi sadje. Imela je odprt in zaprt prostor. V zaprtem prostoru je bila peč, za zidom pa »znubel«, kj er sej e kurilo. Peč j e bi la nizka, ozka in pribl ižno dva metra dolga. Nad nj o j e bil nekakšen lesen »gater« (rešetka), ki so ga imenovali bik. In na katerem so sušili lanene šope, da so bila stebla primemo suha. V odprtem proštom lanišnice, kjer so trli, je bil na dveh sohah pritijen tram, ki je služil za pritrditev trlic. Trlice so bile posebne lesene priprave, podobne velikim škaijam, ki so jih terice prinesle s seboj in pritrdile na ta tram. V naših krajih so bile naslednje lanišnice: Šamprlova v Dragoviču, Šuenova v Grlincih, Županova v Zagorcih, Vučinova v Oblakih, Preja okrog leta 1956pri Hrabrovih v Zagorcih Nekdanji predici Angela Slodnjak iz Zagorcev in Jožefa Vršič iz Grlincev Preložjakova v Bodkovcih, Toplakova v Mosteh itd. Stale so navadno malo stran od domačije, ker je zaradi neprevidnosti pogosto prišlo do ognja. TERITEVsejezačela,kosopostorilidruganujna kmečka opravila. V naših krajihje bilo to običajno poznojeseni. Namen teritve j e bil, da so iz lanenih stebel pridobili nežna vlakna ali predivo, ki so ga predice v zimi predle v prejo. Zato so morale ter-ilje lanena stebla predhodno razdrobiti ali streti in odstraniti »pezdeije«. Tako so imenovali odpad oziroma pleve od teh lanenih stebel. Ko je prišel čas teritve, so se veselili tudi fantje, ki so vsak večer poslušali glas »tuča«, saj so tja šli vasovat. To je bil za dekleta in ženske neki poseben čas, podobno kot fantom in moškim čas mlatitve. Pri teritvi so pomagali tudi moški, v glavnem pa je bilo to žensko opravilo. Preden so pri hiši začeli s teritvijo, so šope iz gumna spravili v lenišnico na bike, da sojih predhodno še malo posušili. Peč v lenišnici je običajno zakuril hišni gospodar, potem pa je bila pri peči starejša izkušena ženska, ki je šope skrbno obračala in čuvala, da se ni kaj vnelo. Lanene šope so prvič »potukli« (potolkli) z lesenimi »tuči« in jih položili nazaj na bike. To so opravili ponavadi fantje, do polnoči pa so jim pomagala tudi dekleta. Te šope so še tople nato »potukli« še drugič in jim dali ime »tuči«. Ponoči med 2. in 3. uro pa so že prišle terice s trlicami in začele z delom. Vsaka terica je naenkrat dobila ponavadi tri »tuče«, ki sojih zvezali skupaj v »žabo«. To je bilo napol otreno predivo, ki sojo spet dali sušit nazaj na bike. Žabo so morale treti še enkrat s trlico zato, da so odstranile še preostali »pezdir« ali zunanjo oblogo lanenega stebla. Žaba, kot sem že omenil, je bila povezana iz treh »tučev«. Enega je terica »trla«, druga dva pa si ji dala med noge, da sta ostala topla, kot so rekle terice. S trlico, kije imela močan jezik, je terica steblo nasekala, s trlico, kije imela tanjši jezik, pa je gladila. Tako nekako j e potekalo delo teric, da je nastalo gladko predivo. Ob tem opravilu so imele tudi terice svoje navade in običaje. Za terice so rekli, da so imele posebne lastnosti. Pri delu so bile »vume« (ume), jezične in nagajive. Rade so pile, pele in vedno so bile lačne te »vražje ženske«. Ker so bila dekleta med tericami, tudi fantov ni manjkalo - za dražbo seveda. Hitro so izvedeli pri kateri lanišnici so trle. Fantje so prišli do njih in jih radi dražili ter jim kaj namazali, da ne bi dobile žuljev. Terice pa so se jim oddolžile in jim natlačile »pezdeija« za hlače in robačo. Mimoidočemu fantu so poklonile tudi s predivom ovit »pušic«, on pa se jim je moral z nečim odkupiti, največkrat s pijačo. Če se mimoidoči fant ni hotel ustaviti, so se drle za njim: »TOTI LEPO GRE KMAOSRANEPETE, GRE, GRE, GRE PO CINCLE, PO CINCLE«. Včasih so tudi stekle za kom, ga ulovile in namazale s sajami ter mu vtaknile v žep kroglico »pezdeija«, namazanega s sajami. In še bi lahko našteval, kaj vse so bile sposobne »naštimati« terice. PREJA je bila predvsem žensko kmečko opravilo, kije imelo poseben praznični značaj. »Čim je zaprlo«, to pomeni, daje zapadel sneg, seje začela preja. Pri hišah so drdrali kolovrati, ob njih pa so prepevale ženske in dekleta. Pripravljeno predivo so še stepli z okrog pol metra dolgo gladko češnj evo palico ali špico, da so odstranili še zadnj e ostanke »pezdeija« in naredili »kodle«. »Kodlo« so potem dali na rogovilo ali preslico, kije bila zataknjena na kolovrat. Z vrtenjem kolovrata je predica to »kodlo« snemala ter motala na »špolo« ali vreteno in tako j e nastajala lepa tanka nit. Ko je bila ena »špola« polna, jo je zamenjala in nastavila drago. Se preden so bile vse »Spole« polne, so to nit »premotali« na posebno leseno pripravo, imenovano »motovilo«. To so opravljali navadno moški, če so bili zraven, da so lahko ženske predle naprej. Pozneje so to nit sneli z »motovila« in nametali v »štreje«. V eno »štrejo« je šlo več »špol«. Te »štreje« so potem v lesenem čebra oprali do čim bolj bele barve, nato so jih posušili na soncu in zmotali v »klopke«. Naša štajerska ljudska noša izpred 100 let: brata Andraž in Franc Lajh z materjo Marijo, roj. Brumen Te so navezali eno z drugo in pripravili za tkanje. Najbližji tkalec v naši okolicije bil pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah. Rekli so, da nesejo k tkalcu »k Antuji v črno luknju«. Tkalec jim je po dogovoru na posebnem lesenem strojčku stkal platno primerne širine. Ko so čez nekaj časa prinesli platno domov, so ga razgrnili po trati. Ženske so to platno večkrat na dan škropile z vodo in obračale, da se je »spleha-lo« in omehčalo. Potem gaje bilo treba še oprati, daje postalo mehko in belo. Blago so položile na široko desko in po njem tolkle z leseno perico in obračale v mlačni vodi, dokler ni postalo čisto in belo. Nato so ga obesile na sonce, da se je lepo posušilo. Šele zdaj je bilo to platno pripravljeno za krojača ali šiviljo, da sta lahko prišla na »štero« k hiši. Tkalec je navadno stkal dve vrsti platna. Predivo iz finih tankih in dolgih vlakenje dalo pražnje platno. To je bilo boljše blago za oblačila. Hodno platno pa je bilo stkano iz kratkih debelejših vlaken. Iz tega platna so izdelovali ijuhe, »štrozoke«, vreče, »žakle«, brisače, »krušnice«, moške »šurce«... K hiši, pri kateri so predice predle in so bila tudi dekleta med njimi, so radi prihajali tudi fantje. V šali so rekli, da so prišli »svetit«. Kartali so, malo so predicam tudi pomagali. Prišli so seveda zaradi deklet in marsikje seje spredla tudi bodoča ljubezenska zveza med fantom in mlado predico. Od zadaj, nekje za pečjo, je posedal tudi stari oče. Ta jih je imel za »uhami« Rad se je šalil s pre-dicami in jim pripovedoval zgodbe o cesarskih vojskah, strahovih in raznih prikaznih. Tako so ga poslušale, da so nekatere dobile rosna čela. Tudi predice so imele namazane jezike, tako da še jih kolovrati niso dohitevali. Gospodar in gospodinja sta skrbela, da niso bili žejni in lačni. Predle so nekje do polnoči. Predice so med prejo tudi rade prepevale, še posebno, ko je šla preja h koncu. Še danes je priljubljena stara pesem o predici: »LE PREDI DEKLE, PREDI, PRAV TANKO NIT NAREDI, DA SE NE BO KROTIČILA IN TKALCU TUD NE TRGALA, DRN, DRN-DRN, DRN-DRN, DRN«. Zadnj i dan prejeje prišel tudi godec k hiši. Predice so brž postavile kolovrate in stole na stran in že so zaplesali, se veselili ter »razdrli prejo«, kot so rekli. »STERA« so imenovali delo obrtnika - navadno krojača, šivilje ali čevljarja - na domu. Navadno je bilo to v zimskem času. V naših krajih je bila nekoč ta navada, da so povabili obrtnika na dom, ko so imeli pri hiši dovolj blaga. Rekli so, da imajo krojača na »šteri«. Popravljal jim je stara in po meri šival nova oblačila. Vsak j e hotel imeti nekaj novega za spomladi. Pri hiši je ostal tudi teden dni ali pa še več, odvisno od števila družinskih članov in kako premožni so bili. ŠTAJERSKO LJUDSKO NOŠO ljudje nosijo ob določenih priložnostih. Poleg hrane je nekoč naščlovekskrbeltudi,dajebilprimemooblečen.V drugi polovici 19. stoletja seje na našem območju izoblikovala noša, podobna alpskemu tipu noše. Naši predniki so se ob različnih priložnostih tudi primemo oblekli: delovno ali vsakdanje in »svet-ejo« ali praznično. Ob raznih praznikih, ko so šli k nedeljski maši, na »gostovanje« in bal, so se vedno »svetejo« oblekli. Oblekli so nošo, ki so jo imeli samo za »vejke svetke« ali kakšne druge pomembne dneve. MOŠKI so nosili široke čme klobuke, bele platnene srajce, čme »gvante« (hlače, telovnik, suknja) in visoke usnjene škornje. K »sveteji« obleki je sodila tudi žepna ura na verižici, kije bila pripeta ob »prosleku« ali telovniku in zataknjena v žep. Pod hlačami so nosili dolge »gate«, zavezane nad gležnji. KLOBUK je bil obvezen del noše. Polnoletni fantje so si ob praznikih, ko so šli k maši ali na bal, zataknili za klobuk »korašfeder«, narejen iz košate trave ali ptičjega perja. Pravi »korašfeder« so fantje kupili navadno pri klobučarju. Taje bil iz gamsovega čopa ali konjske grive. Fant, kije imel pripet večj i »korašfeder«, jena vasi tudi več velj al. Za klobukom je fant lahko nosili »pušelc«, ki ga je dobil od dekleta. Ponj sije šel v soboto zvečer, v nedeljo k pozni maši pa gaje imel zataknjenega za trakom. Ko so fantje odhajali k vojakom, so nosili za trakom klobuka rdeč klinček ali nagelj. Še posebno lepe »pušelce« iz pisanega krep papirja so nosili za klobukom »svaterčjaki« na naših kmečkih gostijah. Tudi kosci so nosili »pušice« za klobuki. Ko so pokosili travnik, sojih dobili od grabljic. Klobuk je bil okras moškega. Veljal je rek: »Kdor ne nosi klobuka, ni pravi moški«. ŽENSKE so se oblačile v obleke z dolgimi krili in z zgoraj bolj zaprtim životcem. Pri enodelni obleki je bil zgornji del brez rokavov. Nosile so bele rokavce, bluze z dolgimi rokavi. Pod krilom so imele oblečen »jenčjak«. Spredaj so imele dolg predpasnik, kije bil malo krajši od krila. Na glavi so imele robec. Obute so bile v nizke usnjene čevlje z volnenimi nogavicami na nogah. K vsakdanji delovni obleki je na našem podeželju sodil tudi zelen klobuk in »plavi šurc«. Zelene klobuke s »pušici« za trakom so nosili predvsem fantje, ko so vasovali. Lepo je bilo videti kosce na travnikih v Pesniški dolini. Oblečeni so bili v bele srajce in »plave šurce«, za klobuki pa so nosili »pušelce«. Tudi grabljice so bile oblečene v bele bluze, čme »fitofe«, imele so bele robce na glavah. Čas j e seveda naredil svoje. Z razvojem tekstilne industrije in svetovne trgovine sta iz drugih delov sveta začela k nam prihajati vedno boljši tekstil in poceni blago iz drugih surovin. Pridelavo lanu so v naših kraj ih počasi opustili. Tudi teritve in prej e ni več, lenišnice pa so izginile. Danes imajo ljudje v trgovinah z oblačili na razpolago vse, od raznega blaga do že izdelanih oblačil. Tudi naša noša seje s časom nekoliko spremenila in olepšala, iz nje pa so se razvili številni različni kroji in drugačne obleke. Anton Lajh Člani Društva za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinci v naši današnji štajerski ljudski noši. Od leve: Janko Simonič, Vinko Ljubeč in Marta Toplak SVETI MIKLAVŽ JE OBISKAL HLAPONSKE OTROKE Sveti Miklavž z dolgo belo brado in oblečen v škofovsko obleko pridnim prinaša darila, porednim pa šibo. Svetega Miklavža so na predvečer godu spremljali angeli, simboli dobrega, in hudobni duhovi: hudiči, parklji, zlodeji, ki simbolizirajo mrtvece in demone. Ti so se po krščanskem pojmovanju spremenili v hudobne duhove in kot Miklavževi spremljevalci kaznujejo poredne otroke. Miklavž se pri deljenju daril odloča na podlagi pisem, ki mu jih napišejo otroci, in na podlagi knjige, v kateri je z zlatimi črkami zapisano, kaj so delali pridni otroci -včmi pa piše, kaj so počeli poredneži. Gre za prastar praznik, ki izhaja iz poganskih časov in seje v krščanstvu tako zakoreninil kot redkokateri praznik, zato je prav, da to tradicijo ohranjamo tudi v Hlaponcih. Sveti Miklavž je svetnik, o katerem ni veliko verodostojnih pričevanj,obstajapazatotoliko več legend o njegovem življenju in čudežih. Eden takih seje zgodil v soboto, 5. decembra, v Hlaponcih. Otroci so nestrpno pričakovali Miklavža, nekoliko manj parklje. V Vaškem domu Hlaponci seje zbralo veliko vaščanov, predvsem otrok s starši. Otroci so seveda nestrpno pričakovali Miklavža. Da se je Miklavž prijetno počutil med nami, smo mu pripravili glasbeno obarvani kulturni program. Z obiskom nas je počastil tudi župan Alojz Kaučič, ki je nagovoril otroke, starše in vaščane. Damjan Šimenko IZDELOVALI SMO ADVENTNE VENČKE V četrtek, 27. novembra, seje v Vaškem domu Hlaponci zbralo veliko domačinov in okoličanov, ki so se ta dan prepustili ročnim spretnostim. Namen srečanjaje bil, da se vaščani naučijo izdelovati adventne venčke in božično-novoletne aranžmaje; da se naučijo izdelati venček za sebe in svoje bližnje. Izdelovanje adventnih venčkov je potekalo drugo leto zapovrstjo in obisk je bil izjemen. Takšnega sodelovanja si lahko samo še želimo. Na tak način v Hlaponcih ohranjamo stare običaje in gojimo družabno življenje, ki je pogoj za dobro sodelovanje. Izdelava je potekala v okviru Kulturnega društva Hlaponci pod mentorstvom Lizike Hojnik. Obiskovalci so venčke in božično-novoletne aranžmaje oblikovali iz popolnoma naravnih materialov, predvsem iz vejic leske, ciprese, smreke; uporabili pa so tudi vinsko trto in drugo rastlinje. Lizika Hojnik j e povedala, da ji idej še ne zmanjkuje in daje pripravljena izpeljati še veliko takšnih in podobnih delavnic, kot so izdelava novoletnih voščilnic, vezenje, slikanje itd. Seveda le, če se bodo krajani in okoličani na te dejavnosti odzvali. Damjan Šimenko ■O i' f i i' ’ l •- 14 DR UŽABNO ŽIVLJENJE NA KUKA VI V letu 2008 je bilo življenje med vaščani še bolj družabno, kot j e bilo leta nazaj. Že v januarju so se člani vaškega odbora sestali, načrtovali obsežen plan za leto 2008 in tudi pričeli z realizacijo. Prva naloga je bila postavitev še manjkajočih tabel z imenom naše vasi. V poletnih mesecih smo začeli s pripravami na naš že tradicionalni vaški praznik - postavitev klopotca. Projekt j e bil dokaj zahteven, saj smo morali na novo urediti temelje, na katerem stoji drog, nabaviti smo morali drog ter usposobiti klopotec. 15. avgusta smo se v velikem število zbrali na omenjeni prireditvi. Pridružili so se nam tudi vaščani iz sosednjih vasi, prijetno pa so nas z obiskom presenetili tudi gostje iz Avstralije, katerim smo še posebej predstavili namen prireditve. Prireditve se je udeležil tudi naš novi farni župnik, g. Anton Fras. Ob prijetni glasbi, hrani in pijači smo pripravili tudi družabne igre. Preizkusili smo se v vleki vrvi, s hojo na hoduljah itd. Vreme nam v večernih urah ni bilo naklonjeno, saj nas je presenetilo neurje s točo. V naslednjih mesecih so sledile delovne akcije na odcepu ceste proti Kupljenu, na cesti proti Vincu Horvatu, nato v smeri Hlaponcev. Sledila je akcija na cesti proti Gabmiku in na cesti v smeri Rotmana. Delovne akcije so potekale v dveh fazah. Jeseni smo organizirali tudi vaški piknik pri ribniku v Gabmiku. Ob dobri kapljici in ribolovu smo se zabavali pozno v noč. Prvič smo izpeljali tudi »bicikl dirko«, na kateri so sodelovali krepkejši občani. Zaradi slabih vremenskih razmerje bila dirka še toliko bolj naporna. Ko je dozorel kostanj, smo se dobili z namenom, da pospravimo klopotec. Spekli smo tudi jagnje, ob dobri kapljici in domačih vaških muzikantih pa smo zapeli in zaplesali. Ob koncu leta, za Štefanovo, organiziramo turnir v pikadu med vasema Kukava in Gabmik. Dogovarjamo se tudi za izvedbo načrtov v letu 2009. Že januarja načrtujemo delovno akcijo (če bo dopuščalo vreme), februarja bomo organizirali tradicionalno prireditev v kartanju med vasmi Kukava, Mostje, Hlaponci in Rotman. Dogovarjamo se za nujno adaptacijo kapele na Kukavi. Izvedli jo bomo s pomočjo Občine Juršinci, s katero ves čas dobro sodelujemo. O vseh aktivnostih med letom bomo vaščane sproti obveščali. Vsem vaščanom se zahvaljujemo za pomoč in sodelovanje v letu 2008 ter vam želimo vesele božične praznike in vse dobro v letu 2009. Vaški odbor Kukava V ZAGORCIH REŠILI PROBLEM PLAZU V Zagorcih smo uspeli sanirati pereč problem plazu, ki nam j e povzročal večne težave, saj j e odnašal prst in lomil cestišče, tako daje del ceste bil neprevozen. Pohvaliti moramo Občino Juršinci in občinski svet z županom, da so imeli posluh za rešitev te problematike. V jesenskem času smo pristopili k sanaciji Brežin. Najprej so bila potrebna velika poseganja in zemeljska dela. Brežina je zahtevala 250 ton skale. Izkazalo se je, da je cestišče uničeno in ravno tako potrebno sanacije. Vozišče se je razširilo, utrdilo in preplastilo seje cestišče v dolžini 120 metrov. Tako je bilo skupaj obnovljenih okrog 650 m2 površine cestišča. V sklopu tega projekta se je v letošnjem letu uredilo čiščenje obcestnih jarkov v skupni dolžini 1600 metrov. Vaščanom Zagorcev se zahvaljujemo, da so se udeležili delovne akcije, ki smo jo izvedli v jesenskem času. Poskrbeli smo za rezanje drevja, ki je segalo na cestišče, ter druga dela na infrastrukturi. Delovna akcija je bila uspešno izvedena. Ob bližajočih praznikih se člani Vaškega odbora Zagorci zahvaljujemo vaščanom in jih istočasno tudi vzpodbujamo za nadaljnje sodelovanje v takšnem oziroma še večjem številu. Vsem želimo vesele, lepe in blagoslovljene božične praznike. Vaški odbor Zagorci Vabilo k polnočnici Tudi letos bomo v Grlincih nadaljevali s tradicijo obiska polnočnice. Zbirališče bo ob 21.00 pri kapeli v Grlincih, od koder nas bo pot vodila čez Pesjak in Alelujo vse do naše farne cerkve. Skupaj bomo prisostvovali sveti maši in tako z radostjo, s toplino in stiskom roke svojim najbližjim obeležili najlepši krščanski in družinski praznik-božič. Po polnočnici se bomo ustavili na Aleluji, v kleti Alberta HORVATA. Tudi letos se nam lahko pridmžite vsi: na začetku poti, ob poti, vsekakor pa pri polnočnici. Zaželeno je, da imate baklo ter veliko dobre volje! Vabijo GR LINČ A NA RJI, ki želijo vsem srečen in miren božič ter polno zdravja v letu 2009. TRETJE SREČANJE V GRLINCIH Tudi letos smo v Grlincih pripravili že tretje SREČANJE VAŠČANOV VASI, ki je bilo 30. avgusta 2008. Prvotno smo srečanje pripravili za 16. avgusta, vendar nam je zagodlo vreme. Saj se še spomnite? Tisto neurje, kijev dveh minutah naredilo veliko škode, odkrivalo strehe, mvalo drevje ... Na koncu bi človek rekel HVALA BOGU, lahko bi bilo še huje. Tako je, nad naravo ne moreš nič. Naše že tradicionalno srečanje na travniku pri Frančku PIGNARJU smo letos pričeli malo drugače. Dobili smo se ob 15. uri na Pesjaku, kjer smo v vinogradu Alberta HORVATA postavili klopotec. Seveda sta nas gospodar Albert in gospodinja Fanika postregla z dobro kapljico, tudi nekaj za pod zob seje našlo. Redkim je letos uspelo pridelati zdravo grozdje. Na vsak način smo hoteli izvedeti skrivnost, kako v letošnjem letu ohraniti tako zdravo grozdje, pa nam je gospodar in gospodinja nista hotela izdati - varstvo konkurence pač. Za postavitev klopotca smo letos-poleg vseh moških, kijih v vasi premoremo - potrebova- li še stroj, predvsem zaradi varnosti, saj je naš klopotec eden naj večjih tod okoli, Po naporni postavitvi smo se peš odpravili proti Doliču. Ker pa je naš vaščan Alojz BERLA-KOV letos praznoval častitljiv jubilej, smo se ustavili še pri njem in ob dobri kapljici ter prigrizku še katero rekli. Tudi on ni hotel izdati recepta, kako dočakati lepo starost, le žena Marica seje pomenljivo smejala. Bo že držalo, da ženske vse preveč lepo skrbimo za svoje može! Povem vam, da tisti rek o štirih vogalih še kako drži! Naša pot se je nadaljevala do Spodnjih Grlincev, natančneje do na novo postavljene avtobusne postaje. To postajo smo namreč pretežni del uredili sami - temelje, podlago, okolico, v sklopu tega pa še ekološki otok. Na tem mestu načrtujemo še marsikaj, a o tem drugo leto. Končno nas je pot pripeljala do naše stalne lokacije, do šotora, ki pa je bil letos novi. Nikjer se namreč ni dalo dobiti vojaškega šotora, pa smo si pač postavili svojega. Naše rajanje je potekalo pozno v noč. Letos je za glasbo poskrbel TRIO MUNDA, a seveda brez Davida in Tadeja, naših domačih glasbenikov, tudi ni šlo. Srečanja se je udeležilo 91 vaščanov, kar znova potrjuje, daje takšna oblika druženja zaželena. Želimsešeenkratzahvalitivsemsovaščanom, s katerimi pripravljamo prireditev. Še posebej se zahvaljujem Branku KOSCU, ki prav gotovo najbolj pripomore k vsemu, kar se pri nas v Grlincih zgodi. Ob koncu pa vam polagam v srce misel: »Staro leto je preteklo, v kterem bli smo mi do zdej, in nam je srečno reklo, ne povrne se nazej. Novo leto se začenja, Bog daj, da bi srečno blo, da bi v miru v njem živeli, ljubi Jezus daj nam to«. Dragica TOŠ MAJCEN ZAHVALA JESENI Kot že 16 let zapored so tudi letos oktobrske dni v Juršincih popestrili s kmetijsko-turistično prireditvijo Zahvalajeseni, ki j o organizira Društvo za ohranjanje in razvijanje dediščine. Na njej so okronali novo lepotico, kije postala letošnja kraljica prireditve. Prireditev Zahvala jeseni je potekala po ustaljenih tirnicah. Letos so jo posvetili predstavitvi Bodkovcev, zaradi česar se je tudi pričela s sprejemom turističnega vlaka in godbe iz omenjene vasi. Temu primemo je sledil tudi sprejem tamkajšnje kraljice Viktorije Hojnik, ki je nadela krono letošnje prireditve. Po kraljici jeseni, kruha, vina, sadja, sira, perutnine, poljedelstva, cvetja, gospodinj, trsničarstva, glasbe, srca, konjereje, turizma, in lovstva smo letos dobili še kraljico bodkovskih običajev. Začetek prireditve sega v leto 1993, vsako leto pa j e posvečena drugi kmetijski panogi. Ob tej priložnosti izberejo kraljico panoge, ki ji posvetimo prireditev tistega leta. V letošnjem letu pa smo našo prireditev posvetili kraljici ljudskih običajev. V znamenju tega je potekala tudi povorka, na kateri so pokazali opravila, povezana z običaji iz vasi Bodkovci. Tu gre za posebnost oziroma značilnost Bodkovcev, to sta »butani cug« in »rumpe« ali tako imenovane hmške. »Butani cug« so uprizorili tudi učenci OS Juršinci, ki so se (tako kot vsako leto) vključili v povorko. Obiskovalcem je spregovoril tudi akademik Anton Martin Slodnjak. D. Š. DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN SADJARJEV JURŠINCI Društvo vinogradnikov in sadjarjev Juršinci deluje pod tem imenom od občnega zbora, ki je bil 27.01.2008 v Lovskem domu Juršinci. Zaradi želje po bolj enostavnih registracijskih postopkih je prišlo do preimenovanja iz predhodnega imena Društvo vinogradnikov in sadjarjev Ptuj. Društvo ima 83 članov. Včlanjeni so predvsem vinogradniki iz občine Juršinci, nekaj članov pa je tudi izven naše občine; to so predvsem člani iz predhodnega dmštva. V letu 2008 so potekale številne dmštvene aktivnosti. Febmarja je bila dmštvena pokušnja vina, merjenje žvepla, kislin ter vsebnosti neprevretega sladkorja Hkrati je bila tudi predstavitev novej ših fitofarmacevtskih sredstev. Člani dmštva smo na pobudo župana Alojza Kaučiča zasadili vinsko trto na krožišču v Juršincih. Trtne cepljenke je podaril dr. Stanko Vršič. Ob spremljavi naših ljudskih pevcev, ki so pripravili krajši kulturni program, smo tudi obrezali potomko naj starejše vinske trte (žametne črnine) pri kulturnem domu. Devetega aprila je potekalo ocenjevanje vin, na katerem smo ocenili preko 80 različnih vzorcev vin. Podeljeno je bilo: • 17 zlatih priznanj, • 45 srebrnih priznanj, • 3 bronasta priznanja. Skoraj vsa vina z zlatimi priznanji iz društvenega ocenjevanja vin so bila prisotna tudi na Grajskem ocenjevanju vin VTC 13, ki je potekalo 29. maja na Ptujskem gradu. Člani dmštva so brezplačno prispevali svoja najboljša vina za prireditev Noč pod topoli. Pri posebnem degustacijskem šanku so ta vina točili v prid prireditelja prireditve, Športnega dmštva Juršinci. V času kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni je en dan tudi naše dmštvo predstavljalo vina svojih članov. Vsem , ki ste svoja vina podarili za te promocijske namene, se najlepše zahvaljujemo. Vsi vinogradniki ali tudi ljubitelji dobre vinske kapljice, ki se želite včlaniti v naše dmštvo, ste dobrodošli! Članarino, ki znaša simboličnih 10 evrov, lahko vplačate pri blagajniku Milanu Rižnarju iz Senčaka. S plačilom članarine ste prav tako deležni popusta pri nabavi škropiv (po spisku) na Kmetijski zadmgi Juršinci. Vsem članom, vinogradnikom, vinarjem ter občanom občine Juršinci želimo sreče, zdravja ter dobrega pridelka v letu 2009, predvsem pa: brez toče! Predsednik društva Stanko Holc RAZVEDRILO Z4 MLADO IN STARO! Natečaj: Izbiramo najlepšo jelko2009 Občinsko glasilo vabi k natečaju z nagrado: kopanje v Biotermah Mala Nedelja za dve osebi. Pogoji sodelovanja: digitalno ali klasično fotografijo vaše novoletne jelke (skupaj z vašimi podatki) pošljite na Občino Juršinci (s pripisom Glasilo), Juršinci 3/b, 2256 Juršinci, ali preko spleta na naslov: obcina.jursinci@jursinci.si do 5. januarja 2009. Naj lepšo jelko bo izbral uredniški odbor z glasovanjem. Rezultati bodo objavljeni v letu 2009 v prvi številki Juršinskih novic. Uredniški odbor Zgornja in spodnja slika se razlikujeta v 20 podrobnostih. Katerih? KAKO JE POSTAL ČLOVEK TAKŠEN KOT JE? Najprej je Bog ustvaril osla. Rekel mu je: “Osel, ti boš človekov prijatelj. Delal boš zanj, kolikor bo hotel. Dal ti bom šestdeset let življenja.” Osel je rekel: “šestdeset let? Ja seveda ... Daj mi jih dvajset in jih štirideset vrnem.” Seveda seje Bog strinjal. Naslednj e kar j e Bog ustvaril j e bil pes. Rekel muje: “Ves dan boš sedel pred hišo in lajal na mimoidoče. Dal ti bom dvajset let življenja.” Pesje odgovoril: “Huh? Dvajset let? To je preveč lajanja. Daj mi jih deset in jih deset vrnem.” In Bog seje spet strinjal. Potem je Bog ustvaril opico. “Zabavaj ljudi, delaj norčije, naj se ti smejejo. Dal ti bom dvajset let življenja.” Seveda se je tudi opica pritožila: “Dvajset let? To je preveč za tako življenje. Pes jih je dal deset nazaj, in jaz jih bom tudi.” Ni treba poudarjati, da seje Bog seveda spet strinjal. Končno seje odločil ustvariti človeka. “Jej, spi, igraj se, seksaj, uživaj. Nič ne delaj, samo uživaj, uživaj, uživaj. Dal ti bom dvajset let.” Seveda seje tudi človek pritožil: “Tako življenje pa samo dvajset let? Ne bi rekel. Bom vzel mojih dvajset in štirideset, ki jih je vrnil osel, potem deset ki jih je vrnila opica in še deset, ki jih je vrnil pes. Bo zneslo?” In, ker je bil Bog razumljiv, seje spet strinjal. In potem jih je poslal na zemljo. In sedaj tako živijo. - Osel dvajset let dela. - Opica deset let zabava druge in dela norčije. - Pes deset let laja na mimoidoče. - Človek pa prvih dvajset let je, spi, se igra, seksa in uživa, potem pa dvajset let dela kot osel, da bi preživel dmžino, deset let se dela norca iz samega sebe, da bi zabaval vnuke, na koncu pa še deset let sedi pred hišo in laja na vse ki mu pridejo mimo. VABILO! 7. februarja organiziramo tradicionalno prireditev v KARTANJU med vasmi Kukava, Mostje, Hlaponci in Rotman. Kartanje bo v vaškem domu v Hlaponcih. Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo. Prijave sprejemata Franc Smigoc GSM: (031)-494-420 in Stanko Hojnik GSM: (041)-969-408. Vljudno vabljeni! Klavdija PIHLER s.p. 02 758 21 51 pon, tor 08 - pet 10-18 Srečno 2009! — rnras— VARNOSTNI IN POŽARNI INŽENIRING Janez Čuček Podvinci 59a, 2250 Ptuj Tel.: 02 745 96 51 Fax: 02 746 96 50 GSM: 031 332 238 E-mail: vartis@siol.net ID za DDV: 50690744 Srečno 2009! TURISTIČNA KMETIJA AMUR ANGELA IN MARTIN SLODNJAK Bodkovci 47,2256 Juršinci Telefon: 02/758 02 31 VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2009! BASEN O VRABČKU “Zima. Zmrzuje tako močno, da poka drevje in se lomi. Na veji sedi prezebel vrabček, ki omahne na pot. Ravno v tem trenutku mimo konj vleče voz in spusti konjsko figo na vrabčka. Vrabček se ogreje in veselo zažvižga. Mimo pride lisica, ga potegne iz konjske fige in ga požre.” Kaj je nauk te basni? Prvič: Ni vsak tvoj sovražnik, tudi če ti serje na glavo. Drugič: Ni vsak tvoj prijatelj, tudi če te iz dreka vleče. Tretjič: Če si že v dreku, ne čivkaj! Dragica TOŠ MAJCEN univ.dipl. inž. kmet. SODNI CENILEC KMETIJSKE STROKE Ministrstva za pravosodje Št. odi.: 165-04-17/2000 Grlinci 37,2256 JURŠINCI zdne 13.12.2005 tel: 02 758 33 21 gsm: 031 529 420 Vesel božič in srečno novo leto 2009! Društvo Rojaka Janeza Puha Juršinci želi vsem članom in občanom Občine Juršinci vesele Božične praznike ter srečno in zdravo Novo Leto 2009! Ob bližajočih se BOŽIČNO-NOVOLETNIH PRAZNIKIH vas tudi letos vabimo, da se nam pridružite k obisku polnočnice. Dobimo se ob 22. uri pri Vaškem domu Hlaponci. Pot nas bo vodila čez Rotman proti naši farni cerkvi v Juršince. Vsi tisti, ki želite z nami, se nam lahko pridružite! Zaželeno je, da imate baklo in seveda zvrhano mero dobre volje. Hlapončanarji VAB I L O Vabim vas, da se udeležite brezplačnega predavanja, ki ga organizira Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Juršinci v sodelovanju z Avto šolo »PREDNOST«. Na predavanju so zajete sledeče teme: • novosti iz Zakona o varnosti cestnega prometa • vožnja na križiščih s krožnim prometom • vožnja po avtocestah • vožnja kolesarjev • železniški prehodi • akcija Bodi viden, bodi previden (opremljenost pešcev v nočnem času) Predavatelj: Janez Strelec Predavanje bo v četrtek, 15. januarja 2009, ob 18. uri na OŠ Juršinci. Za prometno varnost smo odgovorni vsi udeleženci v cestnem prometu, zato vas vabim, da se predavanja udeležite. Želim vam vesele božične praznike, srečno in zdravo novo leto ter varno vožnjo. Predsednik SP V občine Juršinci: Janez Furman OBČIM JIJKillCI OMOVM ŠOLA JURŠIICI VABITA V SOBOTO, ZO. DECEMBRA, OB 18. 17EI V VEČHAMEiriSKO D V O IIA M O JURŠIMCI apm S IlOŽ 1 C M I KONCERT V1JVBN0 VABLJENI HORVAT www,gzd-horvat.si GSM: 041 563 478 Izvajamo: - keramičarstvo - kompletna sanacija kopalnic Robert HORVAT s.p. Juršinci 20a 2256 Juršinci Vsem občanom želimo vesel božič in srečno novo leto 2009! GRADBENA TRGOVINA HRGA d.o.o. DOSTAVA - RAZKLADI Ignac HRGA direktor Gabrnik 28,2256 Juršinci Tel.: 02/758-04-21, faks: 02/758-04-20 Srečno 2009! feJi1 . Bf"* PIČIT ffV Šmigoc Franc s.p. Kukava 74, 2256 Juršinci Postoi/na enota KUKI 00M SUPER MESTO tet: 02/71(8 19 10 Tel.:02 758 25 41 GSM: 031 494 420 MIZARSKI SERI/IS Kukoi/ec Franc s.p. VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2009! V e set božič in srečno not/o teto 2009! TiučEa.o.o. Juršinci 1, 2256 JURŠINCI AVTOSERVISNE IN VULKANIZERSKE STORITVE Žajdela Ivan , Tel.: 02/758 12 11 Faks: 02/754 60 18 GSM: 041/758 673 Srečno 2009!