SttHfiit"
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Izhaja vsako nedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina : znaša letno 30, polletno 35 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Štev. rač. poštne hran. 12.549
i, Lit*©
Murska Sobota, 5. novembra 1939.
Vsehimrtvih dan
Poromali bomo zopet na božjo njivo, na grobove naših dragih pokojnikov, da vsaj enkrat v letu obudimo v naših srcih in naših dušah topel spomin nanje, da jim okrasimo njihovo zadnje domo-vališče s cvetjem, da jim prižgemo lučke in posujemo grob z belim peskom ter očistimo plevela. Pohiteli bomo na grobove, da zmolimo toplo molitev za pokoj za zveličanje in večno življenje onih, ki so še pred kratkim živeli v naši sredi, za večni mir staršev, bratov, sestra, soproga, žene, za vse, ki so že prestopili prag večnosti.
Žalostna, turobna in mračna je narava v jeseni, ko se pripravlja za svoj zimski počinek- Listje odpada z dreves, cvetje je ove-nelo, na polju in v gozdu je pusto, prazno, puščobno
V	čas jeseni pada praznik vseh svetnikov, da nas tembolj spominja in kliče, da je na svetu vse le začasno, hipno in minljivo. Naše ime se bo zgubilo in pozabilo, če nas ne bodo preko groba spremljala dobra dela, ljubezen in usmiljenje do bližnjega. Vsak dan se nam nudi nešteto prilik, da v teh hudih časih lajšamo bližnjemu gorje. Koliko ljudi je danes brez posla in zaslužka, koliko jih živi v siromaštvu in so navezani na socialno pomoč.
V	Evropi divja vojna, ki je bolj kot vojake na fronti prizadela civilno prebivalstvo, ga izgnala iz domov v pregnanstvo, da bega in blodi po svetu lačno, raztrgano, brez strehe, Smrt je kosila obilno žetev. Kdo bo oblekel, nasitil in spravil pod krov vse te nesrečneže?
Za praznik vseh svetnikov, ko bomo ob vznožju grobov naših pokojnih molili za njihov mir in pokoj, se spomnimo vseh, ki so nesrečni, žalostni in naše pomoči potrebni.
Pred važnimi odločitvami
Motnje v radio sprejemih
Zadnji čas opažajo poslušalci radia, da nekdo uporablja neblo-kirane visokofrekvenčne aparate in sicer ob jutranjih, opoldanskih in večernih urah. Prosimo, da merodajna oblast zahteva od lastnikov dotičnih aparatov, da jih primerno popravijo, kajti zavedati se morajo, da uživajo lastniki radio aparatov zaščitne pravice.
Nemški zunanji minister je
v svojem govoru v Gdansku obdolžil Anglijo, da je samo ona kriva sedanje vojne. Nemčija noče vojne, kar je hotela je dobila in meje njenega prostora so dokončne. Toda proti Angliji, ki ima edini namen, da Nemčijo uniči, pa se bo borila z vsemi silami.
Angleški ministrski predsednik je že nekaj dni za tem odgovoril nemškemu državniku ter povdaril, da Anglija borbo sprejme in da se bo borila do končne zmage. S tem je zopet propadlo rahlo upanje, da bi se začela mirovna pogajanja.
Rusi in Nemci organizirajo medsebojno gospodarsko sodelovanje v največjem obsegu. Tako bodo Nemci v Rusiji gradili tovarne, ruski inženjerji in predde-lavci pa se bodo izobraževali v nemških industrijskih obratih.
Rusi poskušajo razširiti svoj vpliv tudi na Balkan, kjer so se pa pojavile ovire. Prva je bila Turčija, ki je sklenila zvezo z Anglijo in Francijo ter s tem preprečila ruske načrte.
Italija noče dopustiti, da bi ruski vpliv zajel Balkan, zato je še bolj odločna, da ostane mirna in da budno sledi dogodkom. Vsled ogroženih interesov, ki jih ima Italija na Balkanu, se ta približuje vedno bolj Angliji in Franciji.
Nemško-rusko prijateljstvo je sprožilo velika premikanja med velesilami in ustvarja nove politične tabore, o katerih še pred meseci nihče ni sanjal.
Zedinjene države Severne Amerike, so sprejele zakon, po katerem bodo odslej prodajale orožje vojujočim se državam pod pogojem, da ga takoj plačajo in na lastnih ladjah odpeljejo. To bo izredno močno vplivalo na razvoj vojnih dogodkov, saj je to dejanska pomoč Angliji in Franciji, ki edini razpolagate z do-voljnimi denarnimi sredstvi, kakor tudi z potrebnimi ladjami za prevoz.
Delovanje nemških podmornic je v preteklem tednu naraslo. Potopile so pet angleških ladij in več nevtralnih ladij. Angleži so potopili dve nemški podmornici ter zaplenili pet nemških ladij s tovorom vred tako, da so na dobičku.
Nemčija se pripravlja na
veliko ofenzivo na zapadu, kjer je zbrala 1,500.000 vojakov in ogromne količine potrebnega vojnega materijala. Tam so tudi zbrali veliko število tankov in eroplanov, ki so pripravljeni na napad.
Napad naj bi bil izvršen v dve smeri: Na Francijo in Anglijo. Na Francijo mislijo udariti na severu (preko Belgije) in na jugu (preko Švice), da bi tako obšli francosko utrjeno črto, ki jo ni mogoče zavzeti. Velik udar na Anglijo hočejo Nemci izvesti tako, da bi krita od stotin in stotin bombnikov " prepeljali" v 7\ngIijQj močno armado, ki bi se tam iz-1 krcala in potem prodirala po državi.
Na Slovaškem je bil izvoljen za novega državnega predsednika dr. Tiso, ki je postavil tudi novo slovaško vlado.
Nemci poročajo, da so njih oborožene sile do sedaj v boju
ŠTEV. 34.
proti angleški blokadi potopile vsega skupaj 115 ladij, v skupni nosilnosti 475.321 ton. Nemške izgube so baje neznatne ter pogrešajo le tri svoje podmornice.
Bivši španski republikanski general Miaja, ki je branil Madrid za časa državljanske vojne, je bil obsojen na 15 let trajno samotne ječe. Njegovo premoženje so zaplenili.
Med Anglijo in Rusijo se vrše trgovska pogajanja.
Nemška vlada je sklenila, da se sporazume z vladami balkanskih držav o izselitvi Nemcev in da je v tem smislu že poslala navodila svojim poslanikom v Beogradu, v Bukarešti in v Budimpešti, da se začnejo pogajanja o tem vprašanju. To zanimivo poročilo prinaša neki grški časopis.
V Bukarešti so se državniki razgovarjali o ustanovitvi nove Balkanske zveze, ki naj bi izjavila svojo nevtralnost v sedanji vojni. Ustanovitev te zveze bi zelo podpirala Italija.
Dogodki doma:
Stranke, ki so zastopane v vladi narodnega sporazuma, so za bližnje senatorske volitve postavile skupne kandidatne liste. Vsega skupaj bo dobila JRZ s pristaši ministra Markoviča 29 mandatov, HSS 11, SDS3,zem-ljoradniki pa 4. V zetski banovini je postavljena še ena lista, ki je zoper vladno listo. Drugje ni nikjer nobene opozicijske liste.
Na zagrebški univerzi so se stepli dijaki. Hrvaški listi poročajo, da so na univerzo pridrveli komunistični dijaki, ki so hoteli tam izobesiti rdečo zastavo. Pretepu je napravila konec policija in meščanska zaščita, ki je več dijakov aretirala.
O preseljevanju Nemcev iz Jugoslavije so v zadnjem času precej pisali naši nemški časopisi. Iz ajih pisanja pa se lahko sklepa, da niso naši Nemci prav nič navdušeni s tako preselitvijo.
Vojni prostovoljci v Vojvodini so na svojem zborovanju sicer pozdravili sklenjeni sporazum, vendar pa so se izrekli proti avtonomiji Vojvodine.
Vlada se trenutno peča z izdelavo zakonskega osnutka, ki bo omogočil večjo zaposlitev moškega osebja, kateremu se bodo zboljšali tudi mesečni prejemki, žensko osebje, bi se pa polagoma vrnilo družini.
V gradbenem ministrstvu je
izdelana uredba o podeljevanju podpor kmečkim gospodarjem za zboljšanje gospodarskih poslopij in naprav. Da bi se pospešil napredek in modernizacija kmečkih gospodarskih poslopij, je gradbeni minister odločil, da se bo trošarina za cement vračala v obliki podpor vsem kmetovalcem, ki bi za to prosili in dokazali, koliko cementa so uporabili za zboljšanje svojih gospodarskih poslopij in naprav. Postopek je zelo enostaven brez vsakik pristojbin. Dodeljene podpore bodo izplačevale banovine.
Uredba o prenosu kreditov iz državnega proračuna na banovino Hrvatsko, je bila te dni podpisana. Po tej uredbi bo banovina Hrvatska dobila zadrugo polovico proračunskega leta 1939-40 v skupni vsoti 251,406.818 din. Poleg tega so dobili Hrvati še druge milijonske vsote za ureditev svoje banovine. Ta denar bo finančni minister izplačal, zato pa bo država pobirala vse dosedanje davke in druge državne dohodke.
Nova uredba o razdolžitvi kmetov bo baje v kratkem izdelana. Nova uredba naj ublaži dosedanje uredbe zakona o razdolžitvi kmetov z olajšanjem obveznosti pri plačevanju obrokov Priv. agrarni banki.
M. Sobota, 31. oktobra 1939.
2e dva meseca sta potekla, odkar so se spoprijele tri velesile, ki so spremenile velik del Evrope v bojišče. Poljska je že izkrvavela, njena svoboda je pokopana, topovi pa še vedno grme svojo smrtno pesem, za katero ni izgleda, da bi kmalu utihnila. Vpričo takega položaja je razumljivo, da se države in narodi, svetovni trgi in borze skušajo prilagoditi novim razmeram, ki so zavladale po svetu. To ne velja samo za države, ki so neposredno v vojni vihri, temveč tudi za one, ki so se odločile za nevtralnost. Še več! Skoraj ves svet je prizadet radi evropskih homatij in to predvsem v gospodarskem oziru. Tako prihajajo iz daljne Amerike vesti, da se tam pripravljajo na to, da bodo zasejali večjo površino pšenice kot lani, računajoč, da vojskujoče se države ne bodo drugo leto toliko pridelale kot letos in bodo primorane plačati boljšo ceno. Slične kombinacije se delajo tudi za koruzo, bombaž i. t. d.
Upravičeno je vprašanje, kakšno stališče pa moramo zavzeti mi, ki smo se izjavili za nevtralnost. Obramba nevtralnosti stane naši državi mnogo. Marsikakšen dohodek, ki ga je imela naša država z zunanjo trgovino, bo usahnil. Poleg tega še pridejo izredni izdatki. Vse to bomo "lahko krili le na ta način, da bomo naše gospodarstvo prilagodili novim razmeram. Država ima svojo dohodke tudi od izmenjave blaga in kolikor več bomo producirali, oziroma trošili za novo produkcijo, tem več bo država imela dohodkov in manj bo potrebno, da posamezniki prispevajo v denarju. Kako bomo to dosegli?
1.)	Predvsem bomo pazili, da nobena stvar, ki nam jo je zemlja rodila, ali smo jo v gospodarstvu drugače pridelali, ne ostane neizkoriščen. N. pr. sadje, ki je letos obilno rodilo. V kolikor ga ne bo mogoče prodati, ga je treba shraniti za zimo v svežem ali osuše-nem stanju. Zamenja naj nam drugo hrano, posebno takšno, ki se delj časa drži (žito, fižol, krompir i. t. d.). Žganjekuho iz sadja je treba omejiti ter bomo predvsem skrbeli za lačne želodce.
2.)	Vso pažnjo je treba posvetiti živinoreji. Prevoz mesa iz prekomorskih držav v naše sosedne države, bo zelo otežkočen in zato bo večje povpraševanje in višja cena na naših sejmih. Splačalo se bo torej živino dobro rediti. Pregovor pravi: Krava pri gobcu molze. Dobra krma in vzgoja mlade živine, od katere zavisi bodočnost naše živinoreje, bo naša prva skrb.
3.)	Zemlja redi le onega, kijjo ne zapusti temveč na njej vztraja ter jo stalno obdeluje in neguje. Zaradi tega bomo lepo sejali vse
Navodila za izvajanje uredbe o pobijanju draginje
V zvezi s preiskavami, ki so jih nekatera upravna oblastva uvedla proti posameznim trgovcem zaradi kopičenja življenskih potrebščin in ostalega blaga, sta minister za trgovino in industrijo ter minister za socialno poli tiko in narodno zdravje na podlagi Čl. 23. uredbe o pobijanju draginje predpisala navodilo upravnim oblastveni, po katerem ni prepovedano vsako večje zalaganje trgovcev z življenjskimi potrebščinami in blagom zaradi prodaje, temveč samo takšno, ki se opravlja za namenom, da se vzamejo iz prometa potrebščine in blago zaradi povišanja cen. Iz tega sledi, da ni prepovedano kopičenje omenjenih predmetov, če se ti še dalje redno in ob vseh običajnih količinah nudijo v prodajo in če se s tem ne povišujejo cene. Držanje večjih količin življenjskih potrebščin in ostalega blaga v samih prodajalnicah ali v skladiščih, kakor je to običaj posebno pri trgovcih na debelo, pa tudi pri mnogih trgovcih na drobno, ki nimajo dovolj velike prodajalnice, je dalo povoda upravnim oblastvom, da uvedejo predhodne preiskave zaradi prestopkov po uredbi o pobijanju draginje, vendar to ni prepovedano in se tudi ne more smatrati za kopičenje v smislu določb te uredbe. Z ozirom na to je uvedba predhodne preiskave zaradi kopičenja življenjskih potrebščin in ostalega blaga proti kakemu trgovcu umestna samo v tem primeru, če se ugotovi, da dotični trgovec določenih življenjskih potrebščinah dru gega blaga sploh ne ponuja v prodajo alt pa jo daje samo izpod običajne količine z namenom, da bi s tem povišal ceno pa obenem kopiči dotično blago v toliki meri, da bi mogel in moral zadostiti vsakemu povpraševanju po teh potrebščinah ali blagu. V ostalih primerih uvedba predhodnih preiskav ni umestna in bi se z njim oblastem nalagal posel, ki je odveč, trgovcem pa povzročile nepotrebne in nekoristne ovire.
to kar smo sedaj, zavedajoč se, da tudi če vsi drugi stanovi obupujejo, mora delati kmet svoj posel naprej, ker on preživlja ne samo sebe, temveč tudi vse druge stanove. Še več: Svoje pridelke bomo skušali še povečati. Izkušeni kmetje, ki so preživeli svetovno vojno, bodo znali povedati kako je bilo takrat na kmetijah in kaj nam nalagata opreznost in čut samoohranitve za bodočnost.
4.) Vse svoje življenje moramo prilagoditi novim razmeram. Predvsem bomo morali štedjti in odložiti vse investicije v nepremičnine. Upravičeni so le izdatki za one nabavke, ki služijo produkciji (stroji, gnojila, seme i. t. d.) in ki nam v kratki dobi povrnejo vložen kapital. Neupravičeni so izdatki za osebno ugodje pa naj si bo to zabava, lišp itd. Spomnimo se le, kako je bilo hudo odreči se, raznim takšnim ugodjem, ko je 1.1929 nastopila gospodarska stiska in da še danes marsikdo gospodarsko bridko obžaluje takratno lahkomišljenost.
Trošarine prosti sladkor za slajenje vinskega mošta
Službeni list kos 85 od 25. oktobra t. 1. objavlja predmetno uredbo po kateri bodo imeli interesenti pravico dobavljati denaturiran sladkor za slajenje vinskega mošta ne da bi plačali državne in banovinske trošarine. Sladkor se dobavlja preko prodajne centrale v Beogradu in sicer dobijo interesenti največ 4 kg. za 100 1. vinskega mošta. Odobritve za dobavo tega sladkorja izdaja pristojna finančna direkcija in to na podlagi mnenja pristojnega krajevnega kmetijskega re ferenta.
Prodaja iivinske soli
Na vprašanje, ali in kako smejo trgovci ob preureditvi prodati obstoječe zaloge živinske soli, je uprava državnih monopolov sporočila Zbornici za TOI z dopisom od 21. oktobra t. 1. M. br. 21983/1V., da maloprodajalci morejo razprodati potrošnikom živinsko sol, ki je ob preureditvi na dan popisa bila na zalogi. To jasno izhaja tudi iz razpisa te uprave M. Br. 19146/IV. z dne 25. 9. t. 1. naslovljenega na vse oddelke finančne kontrole, o katerem so imeli oddelki nalogo, da obvestijo interesente. V tem razpisu je izrecno rečeno: »Živinsko sol, katero bodo imeli na zalogi pooblaščeni maloprodajalci, razprodajo ti po novi ceni, (ker se jim raziika prizna), a znižana provizija za živinsko se z maloprodajalci ne obračuna".
Sprememba voznega reda na poštnem autobusu
Dne 2. novembra t. I. stopi v veljavo na poštnih autobusih sprememba voznega reda. Opozarjamo potujoče občinstvo na nekatere spremembe. Na progi Murska Sobota—Roga-ševcl obstoja sprememba v tem, da izostane razven ob sredah, petkih in sobotah druga vožnja. Na željo občinstva bo odhajal autobus ob sredah, petkih in sobotah iz Murske Sobote mesto ob 17.30 že ob 16 uri.
Na progi Murska Sobota—Gornja Lendava bo od tega dne vozil auto fcus iz Murske Sobote že ob 12 15. Stem je ustreženo potujočemu občinstvu, ki ima opravka na tukajšnjih uradih, da jim ni treba čakati do 15 50 kakor je bilo to dosedaj.
Na progah Murska Sobota—Do-brovnsfe—Dolnja Lendava in na progi M. Sobota Beltinci—Dolnja Lendava se vozni red ne spremeni.
Potujoče občinstvo opozarjamo na vozne rede, ki so nabiti na vseh poštah ob progi in na postajah.
Uprava pošte.
dobite najceneje pri
Nemec J., M Sobota.
Ceni. naročnike
našega lista, ki še niso poravnali naročnine, ponovno prosimo, da naj to store čimprej, da s tem omogočijo redno izhajanje lista. Naročnina se plača v knjigarni Hahn Izidorja v M. Soboti.
BBB3SHI H1N0 MURSKA SOBOTA
PREDSTAVE:
v četrtek, dne 2. XI. ob 20 30 uri v petek, dne 3. XI. ob 20 30 uri v soboto, dne 4. XI. ob 17 30 uri ob 20 30 uri
Velefilm
»»BELA SMRT"
(POLARNA LUC) Renč Oelgten Hilde Sessak Fritz Kampersj Ferdinand Marian
Veličasten film iz življenja lovcev* na severne medvede! — Prekrasni prirodni posnetki Gronlanda in Norveške.
V nedetjo, dne 5. XI. <939
ljudska predstava ob 11 uri 15 min.
»BELA SMRT"
Znižane cene: 2 —, 3 —, 5— din
Dodatek: Najnovejši „Metrojournal" in kulturni tilm.
PREDSTAVE:
v nedeljo, dne 5. XI. ob 1530 uri ob 17.30 uri in ob 20 30 uri v ponedeljek, dne 6. XI. ob 20 30 uri v torek, dne 7. XI. ob 20-30 uri
Opereta
»ČARDAŠKA KNEGINJA* (SYLVA) Paul Kemp	Marta Eggert
Paul Horbiger	Hans Sohnker
Glasba: E. KALMANN Najboljše delo dunajske produkcije. — Nežna ljubezen plesalke Sylve Varescu do princa dunajskega dvora. Dodatek: Najnovejii „Foxov" tednik In kulturni lilm.
CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN.
Izpred sodišča
Fantovski pretep. V Braton-cih je bila veselica. Na njej so se zbrali kmečki fantje iz bližnjih vasi, ki so na zabavi, po starem običaju, pili,^ peli in se na koncu sprli. Vereš Štefan je malo iz šale, malo iz nagajivosti prijel Baliga-ča za kravato ter mu jo je strgal. Baligač Alojz, ki je bil malo vinjen, je segel takoj za nožem. Vereš je hotel pred njim pobegniti, toda bojevit fant ga je dohitel ter ga je zabodel s svojim nožem v hrbet tako, da mu je ranil celo pljuča. Vereša so morali prepeljati v soboško bolnico, kjer se je zdravil dalje časa. Zaradi svojega nepremišljenega dejanja pa se je moral Baligač Aloz zagovarjati pred malim senatom okrožnega sodišča v Murski Soboti, kjer je sicer trdil, da je storil dejanje v silobranu, toda sodišče mu tega ni verjelo ter ga obsodilo na 5 mesecev zapora. Obdolženec je kazen sprejel.
Tatvina. Fegeš Jožef iz Nede-lišča pri Čakovcu je bil že večkrat obsojen zaradi najrazličnejših tatvin. Vendar se ni spametoval. Začetkom tega leta se je klatil po Murski Soboti ter je odnesel Balažic Štefanu z njegovega dvorišča 2 rjuhi, vredni okoli 100 Din. Storilca so kmalu prijeli. Mali senat je nepoboljšljivega tata obsodil na 4 mesece strogega zapora. Obdolženec je bil s kaznijo zadovoljen.
Vsem delavcem v Nemčiji
se svetuje, da naj zagotovo pred odhodom z dela ves svoj denar, t. j. mesečno po 40 RM preko banke pošljejo domov in naj ne jemljejo s seboj več nego 10 RM. Potrdilo od banke se mora shraniti. Višek denarja ali zaslužka, ki ga ne morejo poslati domov, naj pa potrošijo za nakup pisalnih strojev, orodja, šivalnih strojev in drugo. Kolesa in druge stvari v paketih lahko delavci brezskrbno vzamejo s seboj domov.
Iz pisarne Zveze poljedeljskih delavcev v Murski Soboti.
Spremembe železniškega voznega reda
Na progi Ormož—M. Sobota
izostaneta potniška vlaka z odhodom iz Ormoža 7.23 in 10.17 ter prihodom v Mursko Soboto 8.55 in 11.49. — V obratni smeri izostaneta potniška vlaka z odhodom iz Murske Sobote 7.08 in 10.32 ter prihodom v Ormož 0.03 in 12.09.
Na progi M. Sobota—Hodoš
izostaneta mešana vlaka z odhodom iz Murske Sobote 9.10 in prihodom v Hodoš 10.33 ter z odhodom iz Hodoša 13.00 in prihodom v Mursko Soboto 14.18.
Poloviina vožnja
sezonskim delavcem na poštnih autobusih
Ministrstvo pošte in telegrafa je s svojim odlokom br. 63005 od 20. septembra 1939 odobrilo na prošnjo Zveze poljedelskih delavcev v Murski Soboti vsem sezonskim delavcem, ki se vračajo iz Nemčije in Francije polovično vožnjo na vseh poštnih auto-busnih progah. Ta popust velja do 15. decembra 1939. Popust se nanaša samo na vozno karto, ne pa tudi na prtijagc. Sezonski delavci, ki si želijo prihraniti se imajo izkazati z dokumentom to je s pasošom ali pa poli. cijskim potrdilom, da so resnično prispeli iz inozemstva.
Uprava poite.
KINO
Bela smrt
Težko in nevarno je življenje norveških borcev na severne medvede, ki i svojimi malimi ladjami prodro do ledenih obal Grenlandije, kjer prežive polarno noč. Marsikdo pa se ne vrne več s plenom v oddaljeno domovino. Na ledenih obalah preži smrt: Medvedji lov je nevaren, podnebje je neusmiljeno, skorbut je služabnica smrti...
Ladja »Aurora" je že dve leti z doma. Stari pastor je imena hrabrih Halvarda in Bjdrna zaznamoval s križcem .. . Lepa Petra, žena Halvarda se je poročila z Olafom, ki je prepirljiv in samovoljen. Še severnih medvedov, ki se jih dobi za ceno lastnega življenja pusti, da zasmrde.
Smrtna automobilska nesreča
V nedeljo na vse zgodaj se je odpeljal trgovec z moško konfekcijo g. Majer Štefan iz Sobote na sejem v Petrovce. Z ajim se je peljalo tudi več njegovih ljudi, ki so mu pomagali na sejmu. Na križišču v neposredni bližini Petrovec je šofer moral auto zaustaviti, ker ni poznal poti. Pri tem je prišlo do nesreče, ki je zahtevala življenje krojaškega pomočnika Kukojca Vincenca iz Sobote. Ko je imenovani skočil z automobila, da bi ugotovil nadaljno pot, je po naključju prišel pod automobil, ki mu je popolnoma zdrobil obe nogi ter prizadejal hude poškodbe na glavi. Smrt je nastopila takoj. Po opravljenem komisijskem ogledu na licu mesta, so ponesrečenega prepeljali v Soboto, kjer so ga v ponedeljek položili k preranemu počitku. Zapušča ženo in enega otroka.
VESTI
—	Banfi Verona, posestnica iz Se beborec je po nesreči padla z neke brvi v jarek in si zlomila levo roko.
—	10 letni dninarjev sin Mauko Janko iz Krapja je bral grozdje, pri tem je padel z lestve in si zlomil levo roko. Zdravi se v soboški bolnišnici.
—	Adamlje Leopold, sin železničarja iz Sobote je pri telovadbi fantovskega odseka padel z mize in si zlomil desno roko.
—	Pati Ludvik, sin sezonskega delavca iz Hodoša je dobil pri delu žulj na desni roki, vsled česar je nastopilo zastrupljenje. Pripeljali so ga v soboško bolnišnico.
—	Magdič Jurij, vodni čuvaj iz Ren-kovec je padel pri jezu v Ledavo in si pri padcu ;izpahnil desno roko v zapestju in desno nogo v kolku.
—	69 letnega dninarja Ružič Alojza iz Sobote je sin Leopold udaril z grabljami in mu zlomil rebra. Poškodovanec je na poti v bolnišnico omagal, vsled česar so ga mimoidoči naložili na automobil, ki ga je odpeljal v bolnišnico.
Prepiri ... In Olaf se odloči da gre sam na lov na severne medvede. Med tem se vrača Halvard in lepa Petra mu pove kaj se je zgodil«. Kaj mu preostaja? Zopet se vrača na sever. Usoda je hotela, da potuje z isto ladjo kot Olaf. Nekoč se je Olaf izgubil v ledenih pustinjah. Vsi dolžijo Halvarda Olafove smrti, ki pa je umrl za skorbutom. Zopet se vrnejo v domovino kjer se je dokazala Halvar-dova nedolžnost. Zagrenjen Halvard se ponovno vrača na sever s težko slutnjo, da ne bo več videl Petre, ne svoje domovine . ..
Čardaška kneginja
Znamenita pevka Sylva Varescu navdušuje s svojimi pesmi budimpei-tansko gledališko občinstvo. Mladi princ Edwin Weilersheim se na prvi
DOMAČE VESTI | SOBOTA
—	Osebna vest. Profesorski izpit za srednje šole je položil na ljubljanski univerzi, dne 27. oktobra t. 1. č. g. Franc Kolenc, bivši kaplan v M. Soboti in bivši urednik Novin. G. profesorju, našemu domačinu, ki je za časa svojega službovanja v našem kraju užival splošno priljubljenost in spoštovanje v vseh krogih tuk. prebivalstva in to v takšni meri, da ga tudi čas ni mogel iztrgati iz naših čustev, naše iskrene čestitke !
IHBHlHlttllfflllHHIIIIIIIIIIIlllllllllllIllillllllllllllllllllllllllllllllllll
Odvetniška pisarna
drja Antona Bnimen-a
se preseli z dnem
1. decembra 1939«
v hišo g. Hahn Izidorja — poleg
pisarne g. notarja Jezovšeka. IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIII
—	Diplomiral je na juridični fakulteti ljubljanske univerze naš rojak Rogan Ludvik iz Sodiši-nec. Svojemu članu in dolgoletnemu odborniku Klub prekmurskih akademikov najiskreneje čestita!
—	Tišina. Od nas se je pred kratkim poslovila vzorna učiteljica in d ružabnica gospodična Marica Torkar, ki je bila na lastno prošnjo premeščena v bližino Ljubljane. Vso skrb je posvetila pravilni vzgoji mladine z katero je prav nežno, pa vendar odločno postopala. Starši in otroci pa tudi ostalo ljudstvo jo bo ohranilo še dolgo let v prav dobrem spominu in ji želi prijetnega bivanja ter mnogo uspehov na novem službenem mestu.
Iflinlni dobro ohranjen kauč al; l\ll lim divan. Naslov v upravi lista.
pogled zaljubi v njo. Zaljubljeni par je ves srečen, dokler ne posežejo vmes prinčevi starši, ki so za svojega varovanca določili konteso Stasi. Sam Edwinov oče prispe v Budimpešto, da uredi »neprijetno" zadevo. Istočasno se zanima za znamenito pevko neki ameriški manažer. Sylva je v zagati: ali naj sprejme sijajno ponudbo ali naj čaka princa, ki je bil med tem premeščen. Stari grof Kerekeš ji svetuje Ameriko in ona se odpravlja na pot.
V hotelu kjer ima Sylva poslovilni večer, sta tudi Edwin in Stasi. Edwln in Sylva se ie enkrat sestaneta. A vse zaman, še enkrat preprečijo prinčevi starši njih nadaljne načrte. Slednjič pa se le najdeta v mirnem in srečnem zakonskem pristanu, poleg kontese Stasi, ki je tudi našla srečnega moža.
lepo opremljena, solnčna v novi hiši na Radgonski cesti se takoj odda. Naslov v Prekmurski tis. karni v Murski Soboti.
Most na MokoSu
Nekoč so bili res svojevrstni gradbeniki. Če si ogledamo most na Mokošu v bližini Cipotove gostilne na Tišini, bomo z lahkoto ugotovili, da je zelo pomanjkljivo napravljen in sicer v pogledu, ker povzroča v neposredni bližini velik ovinek, ki bi se ga lahko izognilo, če bi bil most za tokom Mokoša 1 m. širši in položaju primerno poševno napravljen. Takšen je slučaj tudi na ovinku kjer se obrne cesta iz Tišine na Petanjce. Poleg drugih nedostatkov na cesti Murska Sobota Radenci bo potrebno odpraviti tudi ta dva ob času ko se bo to cesto temeljito urejevalo in jo pripravljalo za nemoten promet, ki bo neobhodno potreben potem, ko bo most čez Muro v Petanjcih gotov.
Potovanje po Rogaiki kotlini
Avto nas je peljal iz Murske Sobote v Rogaško kotlino, kamor smo bili namenjeni po opravkih. Deževalo je, zato nismo imeli lepega razgleda. Pa vendar smo opazili marsikaj. Ko smo prišli v Cankovo, smo nekaj časa počivali. Ogledali smo si nova poslopja - šolo in občinski dom, ki služijo res, poleg svojemu namenu, tudi v velik okras občine.
Cesta proti Rogaševcem je močno obrabljena, najbrže se jo posipa s slabim gramozom. V zadnjem času je bilo napravljenih na tej cesti precej novih pro-pustov in malih betonskih mostov, med tem tudi most v bližini Ropoč. Ogledovali smo ga in se čudili, da ga niso napravili vsaj dva m nižje, kajti ravno na mostu je ovinek, ki je precej neroden posebno ža dolge vozove.
V Pertočo nismo mogli z avtom radi blata in strmine. Šli smo pa peš, ker je med tem prenehalo deževati in ker se je deloma razjasnilo. Iz vrh Pertoč smo si ogledali okolico, ki je prav lepa in romantična.
Med tem ko smo stopili v trgovino g. Rogana, so se šolski otroci pred trgovino živahno igrali, ker so ravno tedaj imeli šolski odmor. Trgovec g. Rogan, njegova gospa, pa tudi hčerka gospodična Ida, so bili zelo prijazni in dobrohotni. Dobili smo ta utis, da so to ljudje odkritega značaja in da so vredni vsega spoštovanja.
Ko smo si še ogledali Rogaševci in bližnje vasi ter opravili naš posel, smo se vrnil v M. Soboto z najboljšim utisom, da je Rogaška kotlina zelo lepa in privlačna.
Na podporo gasilski leti Murska Sobota
je daroval g. Sečko Ivan iz M. Sobote Din 20, kar v zadnji številki pomotoma nismo navedli.
ŠPORT
MURA - RAPID 3:0 p. f.
V nedeljo bi morala Mura odigrati svojo zadnjo letošnjo prvenstveno tekmo proti mariborskemu Rapidu. Začetek tekme je LNP določil ob 1/2 3 uri popoldne. Vendar pa ob določenem času Murinega nasprotnika ni bilo na igrišče, zato je edini savezni sodnik, ki je bil na igrišču, g. Turk skupno s službujočim odbornikom podzveze konstatiral izostanek Mariborčanov. Tekma mora biti zato verificirana s 3 :0 v korist Mure.
Z enourno zamudo so nato prispeli Mariborčani. Vodstvo Mure je razložilo sodniku, ki je prišel z moštvom Rapida, stališče domačega moštva ter je izjavilo, da je pripravljeno igrati le prijateljsko tekmo. Ta tekma je kazala veliko premoč domačinov, vendar pa Muraši niso znali izkoristiti svojih nešteto ugodnih šans, dočim so gosti iz dveh prodorov dosegli dva zgoditka tako, da se je tekma končala z 2:0 za goste. Mura je v vseh formacijah prekašala svoje nasprotnike, ki razen požrtvovalnosti niso pokazali mnogo in njihova zmaga je popolnoma nezsslužena.
Sodil je g. Skalar iz Marrbora, ki je napravil nekaj zelo nerodnih napak.
POSLUSAJTE VESTI Z
MINERVA
RADIOAPARATI mod. I9!f0
BREZOBVEZNO PREDVAJANJE
DVOLETNO JAMSTVO DOLGOROČNO ODPLAČILO
NEMEC JANEZ
MURSKA SOBOTA.
ORION-SACHSENVERK
ZASTOPSTVO.
STROKOVNA DELAVNICA -POLNENJE AKUMULATORJEV.
SLUŽBENE OBJAVE
ZDRUŽBE TRGOVCEV V MURSKI SOBOTI
Revizija stanja nameščenstva.
V zvezi z našo objavo v predzadnji številki MK glede izdaje poslovnih knjižic za nameščence, je združenje v svojih predpripravah za kolektivno izdajo teh izvršilo revizijo stanja nameščenstva. Pri tej priliki se je ugotovilo, da mnogi člani niso javili spremembe v stanju nameščenstva. Ker se bodo izdajale poslovne knjižice na podlagi tuuradnih evidenc je važno, da se člani kakor tudi nameščenci prepričajo, če je ta ali oni nameščenec pri nas priglašen ali ne. Zato objavljamo listo nameščencev, po
stanju s 30 oktobrom t. 1. Vse korekture je treba prijaviti do 10 no vembra t. L Prijave korektur po tem roku bo sprejelo združenje kot zamude in bo proti zamudnikom postopalo po predpisih pravil.
Beznec Šandor (sluga) pri Arvaj Vin-cenc M. Sobota, Bizjak Irmhilda pri Cvetič Janez M. Sobota, Beznec Bela pri Cvetič Janez M. Sobota, Benko Koloman pri Kohn Sntruel M. Sobota; Cvetič Irma pri Cvetič Janez M. Sobota, Čontala Joško pri Cvetič Janez M. Sobota, Cor Franc pri CSr Ana M. Sobota, Čeh Ana pri Čeh Franc M. Sobota, Cvetko Ana pri Š flar Karol M. Sobota; Oebelak Štefan pri Debelak Terezija M. Sobota, Dani Koloman pri Ktihar Franc M. Sobota, Deutsch — Kob-lencer Ladislav pri Koblencer Sinova Rogaševci, Debelak Rajmund pri Debelak Rajmund M. Sobota, Drva-rič Štefan (sluga) pri Mohorjevi knjigarni M. Sobota; Ebenšpanger Irena pri Ebenšpanger Ladislav Puconci, Ebenšpanger Bela pri Ebenšpanger Šalamon M. Sobota, Ebenšpanger Ernest pri Ebenšpanger Šalamon M. Sobota; Fiegar Franc pri Arvaj Vincenc M. Sobota, Fink Martin pri Bata M. Sobota, Fink Poldi pri Bata M. Sobota, Fischer Sidonija pri Benko Josip sen. M. Sobota, FHsar Franc pri Cvetič Janez M. Sobota, Ferjan Marija pri Hahn Izidor M. Sobota, Fsflik*Alojz pri Kohn Samuel M. Sobota, Freiman Bela pri LSgeti Anton M. Sobota, Fujs Anton pri Šiftar Karol M. Sobota; Golob Verona pri Golob Ludvik Moravč!, Geder Franc pri Geder Frančiški G. Črnci, Gider Joško pri Cvetič Janez M. Sobota, Gomboc Vincenc (sluga) pri Hahn Pavel M. Sobota ;
Mfill Marija pri Hull Viljem G. Lendava, Hahn Ibisa pri Hahn Maks G. Lendava, Hirschl Koloman pri Hirschl Ludvik M. Sobota, Hirschl Maks pri Hirschl Ludvik M. Sobota, Heimer Štefan pri Arvaj Vincenc M. Sobota, Horvat Ludvik pri Ceh Franc M. Sobota, Heimer Koloman pri Heimer Arnold M, Sobota, Hirchl Jolanka pri Hirschl Emerik Mart-janci, Hirschl Renee pri Hirschl Emerik Martjanci, Hirschl Nikola pri Hirschl Regina Tešanovci, Hirschl Marija pri Hirschl Regina Tešanovci, Hirschl Arrain pri Kohn Leopold M. Sobota, Hirschl Sera pri Kohn Leopold M. Sobota, Horvat Aleksander pri Weiss Žiga M. Sobota ; Juteršnik Marija pri Čeh Franc M. Sobota, Janič Štefan pri Frim Ladislav M. Sobota; Kohn Adela pri Kohn Rudolf Mar-kovci, Koblencer Oskar pri Koblencer Sinova Rogaševci, Kolarš Etelka pri Arvaj Vincenc M. Sobota, Kse-neman Nikolaj pri Bata M. Sobota, Kollarš Bela pri Benko Josip sen. M. Sobota, Kramberger Danica pri Hahn Pavel M. Sobota, Kardoš Ivo pri Heimer Arnold M. Sobota, Ko-
Najnovejši RADIO APARATI
Ha zalogi vse na]-
model 1940 dospeli!
boljše znamke kakor:
HORNYPHON, KČRTING, RADIONE, BRAUN i. t. d.
Aparate predvajamo v trgovini, ali na domu brez vsake obveznosti za nakup.
Ugodni plačilni pogoji, nizke cene!
ŠTIVAN ERNEST, SS N. SOBOTA.
Cene vseh vrst koles in šivalnih strojev globoko znižane!
loša Ivan pri Kardoš Terezija M. Sobota, Kardoš Evgen pri Kardoš Terezija M. Sobota, Kerec Frančiška pri Kerec Franc Vidonci, Koch Irena pri Koch Julij Fokovci, Kolbl Etelka pri Kolbl Alojz Sv. Jurij, Kous Angela pri Kous Anton GerJinci, Kocuvan Ladislav pri Štivan Ernest M. Sobota, Kodila Franc pri Štivan Ernest M. Sobota, Karaš Jožef pri Trautman Aleksander M. Sobota;
Lačen Terezija pri Brumen Genovefa M. Sobotaj;
Martišek Jurij pri Arvaj Vincenc M. Sobota, Marič Štefan pri Heklič Štefan M. Sobota;
Nišelvicer Slavko pri Električnem podjetju M. Sobota; Nemec Ludvik pri Nemec Elizabeta M. Sobota, Norčič Bela pri Nemec E. M. Sobota;
Oeri Geza pri Arvaj Vincenc M. Sobota;
Pinter Benjamin pri Singer Sigismund V. Dolenci, Press Leopold pri Hei mer Arnold M. Sobota, Pevec Neža pri Mohorjevi knjigarni M. Sobota, Pollak Berta pri Pollak Rudolf M. Sobota, Preiss Irena pri Preiss Adolf M. Sobota, Preiss Frida pri Preiss Edmund Hodoš, Podlesek Karol pri Trautman Aleksander M. Sobota;
Rehn Aleksander pri Kuhar Franc M. Sobota, Rezar Fani pri Benko Josip sen. M. Sobota, Rusanov Igor pri Benko Josip sen. M. Sobota, Rogan Herman pri Hirschl Ludvik M. Sobota, Rosenberger Elizabeta pri Rosenberger Josip Rogaševci, Rosenberger Desiderlj pri Rosenberger Josip Rogaševci, Ropoša Jožef pri Šinko Frančiška Kuzma;
Slebič Miha pri Slebič Ida Gornji Petrovci, Šadl Ljudmila pri Šadl Franc Cankova, Singer Julij pri Singer Žiga V. Dolenci, Šrimpf Franc pri Hirschl Ludvik M. Sobota, Schfintag Pavel pri Arvaj Vincenc M. Sobota, Špur Roza pri Cvetič Janez M. Sobota, Sever Franc pri Cvetič Janez M. Sobota, Skok Beti pri Čeh Franc M. Sobota, Sluga Robert pri Čeh Franc M. Sobota, Sukič Jožef pri L. Frim M. Sobota, Šiftar Bela pri Hahn Pavel M. Sobota, Štoff Viljem pri Hahn Samuel M. Sobota, Sraka Štefan pri Heklič Štefan M. Sobota, Š ftar Aleksander pri Šiftar Karol M. Sobota, Šiftar Emilija pri Šiftar Karol M. Sobota, Štern Albert pri Štern Albertini Rogaševci, Štern Arpad pri Štern Albertini Rogaševci, štern Arnold pri Štern Ema Puconci, Štivan Marija pri Štivan Ernest M. Sobota;
Toplak Joško pri Kfihar Franc M. Sobota, Temlin Ema pri Temlin Janez Pužavcl;
Unger Marija pri Unger Jinez Fikšinci; Zrinski Irena pri Zelko Peter Moščanci; Žilavec Franc pri Žilavec Janez Nor-šinci.
V zgornjem seznamu smo našteli tudi imena družinskih članov naših članov, ki so priglašeni v smislu naše okrožnice od 18. avgusta 1938 štev. 900/38 kot nameščenci. Pri zdru ženju morajo biti priglašeni vsi, ki so v trgovskem obratu zaposleni, makar so v tesnejšem sorodstvu z imetnikom obrata (podjetja).
Priporočamo slehernemu članu kakor tudi nameščencu, da vsak v svojem interesu pozorno prekontrolira gornjo listo in javi združenju spremembe kakor smo to uvodoma navedli.
Naiveija izbira
zimskih plaščev
llilllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllll
v vsaki velikosti in po vsaki ceni pri znani tvrdki
Konfekcija »GRETA"
MARIBOR, Grajski trg 1.
Proda se posestvo 11 z novo zidano hišo • •
pokrito z opeko in vinogradom v Mali Nedelji pri Ljutomeru. Natančnejši podatki se izvejo pri BRAČKO ANTONU v Slatina Radencih (osnovna šola).
Uienec
se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom LUDVIK VUKAN Sv. Miklavž pri Ormožu. Popolna oskrba v hiši.
M %#J a CA v Murski Soboti na I lUUfl S" prometnem kraju hiia s trgovino in 4 stanovanji ter pri-tiklinami. — Obenem se prodala dve parceli pri Sokolskem domu. Naslov se poizve v 1 knjigarni HAHN v M. Soboti.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiinii
KOMPAS - MEDIATOR j RAPIOAPARAT
100% automatizirana serija MADE in HOLLAND 1940. j
NISKE CENE!
Hali meseini obroki I
Dobi se pri znani trgovini
RITUPER ALOJZ
trgovina z radio-aparati, dvokolesi, šivalnimi in pisalnimi stroji ter motornimi vozili
MURSKA SOBOTA.
iiiHiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiumi