Č. C. postale. — Esce ogni giovedì mattina.
Posamezna Številka 30 stot., stare 50 stot.
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra= va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Pourednh štvo in podružnica uprave Trstu via Valdirivo 19/III; te= lefon št. 39=08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Novi list
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Oglasi trgovski po 1 liro; osmrtnice, poroke, po» slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
ŠTE¥« 42,
¥	ČETRTEK 16. OKTOBRA 1930,
LETO II.
17. oktobra, petek: Margareta Mar. Alakok; Hedviga. — 18., sobota: Lu; ka, evangelist; Just, mučenec; Julijan, puščavnik. — 19,, nedelja: 19. pobin; kostna. Posvečevanje cerkva. Peter Al kant, spoznavavec. — 20., ponede; ljek: Janez Kanci j, spoznavavec; Peli» cijan; Vendelin. — 21., torek: Uršula j in tov., mučenice. — 22., sreda: Kor* j dula, devica, mučenica; Marija Salo; j ma. —- 23., četrtek: Klotilda, devica, j mučenica; Severin, škof.
V torek dne 21. oktobra je mlaj; lepo.
Novice.
Kraljičina poroka.
Kakor uradno javlja, dopisni urad, se bo poroka kraljične Ivanke z bolgarskim kraljem Borisom obhajala že 25. oktobra. Poročil ju bo bržkone kardinal Maffi, ki je blagoslovil za; konsko zvezo kraljeviča Umberta. Poroka po katoliškem obredu se bo vršila v Assisiju.
Veliki svet.
V sredo, četrtek in petek so se na; daljevala posvetovanja Velikega faši; stovskega sveta. Začela so se vsako; krat ob 10. uri zvečer in so trajala do ene in še delj zjutraj. Predsedoval je vedno načelnik vlade Mussolini. Pri seji v sredo je bila sklenjena ustano; vitev »mladinskih fašijev« (Fasci gio= vanili). V to skupino bodo sprejeti mladeniči od 18—21 let, če so bili prej avanguardisti ali pa na podlagi proš; nje. Po pozdravnih čestitkah, ki jih je visoki zbor poslal bolgarskemu kralju Borisu, je poročal zunanji minister Grandi oi zunanji politiki. Sprejet je bil s posebnim poudarkom sklep, da Italija ne more priznati sporazuma s Francijo, če v njem ni zagotovljena pravica do enako močne vojne mor; narice, kot jo ima zapadna soseda (enakost na morju). V četrtkovi.seji je bila v razpravi uvedba smrtne ka; zni. Sklenjeno je bilo, da se v novi ka; zenski zakonik sprejme smrtna kazen ne samo za politične zločine, ki ogra; žajo varnost države, temveč tudi za izredno težke navadne zločine. V pet; kovi razpravi so se razgovarjali o Pravnem položaju milice. Razpravo so Prekinili in jo prenesli na 15. t. m., ko s_e bo zasedanje velikega sveta nada; Bevalo.
Nova župnija.
Kuracija Medana je povišana v župnijo. Za prvega župnika je imeno; Van dosedanji kurat preč. g. Josip Milanič. Čestitamo!
Novi goriški deželni odbor.
S kraljevim odlokom od 2. t. m. je Upravni odbor goriške dežele sestav; Ben takole: predsednik Gin o Morassi,
podpredsednik inž. Marij Pranzetti, odborniki: Nikolaj Bernardelli, dr. D’ Osvaldo, dr. Pinausi in dr. L. Spi; nelli; nadomestna odbornika Štefan pl. Premerstein, veleposestnik iz Je; ličnega vrha pri Idriji, in odvetnik Bua.
Javna dela.
V	naši deželi se trenutno nahaja v gradnji za nad 27 milijonov javnih del, ki zaposlujejo okoli 2800 delav; cev. Gre za dela na železnicah, na ce; stah, pri šolah, bolnišnicah, javnih poslopjih in raznih vojaških napravah.
25= letnica važnega zavoda.
V	torek je mednarodni zavod za poljedelstvo obhajal 251etnico obsto; ja. V Rimu na Kapitolu so proslavo slovesno obhajali vpričo kralja, vlad; nega načelnika in 69 inozemskih od; poslancev. Ob tej priliki je imel vlad; ni načelnik pomenljiv govor, kjer je proslavljal pomen poljedelstva za svetovno gospodarstvo in sodelovanje vseh držav pri izmeni gospodarskih dobrin.
Zadušnica
za rajnim vrhpoljskim učiteljem Fran; cem Sottosantijem, žrtvijo znanega zločina, se je vršila v ponedeljek v Vipavi. Prisotni so bili goriški pre= fekt, kvestor, polkovnik orožnikov, drugi oblastniki in množica domači; nov. Maševal je vipavski dekan č. g. Ignac Breitenberger.
Otvoritev nemške zbornice.
V	ponedeljek se je otvoril nemški državni zbor ob precej bučnem sprem; Ijanju ulice. Zbornico je obkolila po; licija peš in na konjih. Glavno zani; manj e so zbujali Hitlerjevi pristaši, ki so prišli v rjavih srajcah. V garderobi so odložili suknjiče in se vstopili v četo, da so odkorakali v dvorano. Njih uniforma je rjava srajca z dolgo ovratnico, elegantno ukrojene jahal; ne hlače in usnjate dokolenice. Na le; vem rokavu je rdeč trak z belim zob; častim križem. Vsi so po večini go; sposki ljudje, nekateri še komaj mia; deniči. Ko je četa 107 poslancev po vojaško prišla v dvorano, so se jim za; čeli komunisti rogati. Potem se je za; čelo pravo homersko smešenje s skrajni nacionalno socialistični desni; skrajni nacionalno socialistične desni; ci. Kadar so komunisti kaj zavpili, so Hitlerjanci v koru odgovorili: »Držite gobce!« Po seji je prišlo na ulicah do pretepov.
Sv. oče bo govoril po radiju.
V	Vatikanskem mestu grade veliko radijsko postajo, ki se bliža dovršitvi. Kdaj bo otvorjena, še ni določeno. Listi pa poročajo, da bo sv. oče pora; bil važno priliko in ob otvoritvi po ra; di ju govoril katoličanom vsega sveta.
Gospodarski škodljivci.
Ko je vladni načelnik govoril za; stopnikom vrhovnega gospodarskega sveta, se je najostreje izrazil proti brezvestnim špekulantom. Da taiki v resnici sleparijo z ljudskim premože; njem, se je pokazalo kar brž. V Turi; nu je namreč Zašel v gospodarski po; lom veletovarnar Rihard Guaiino, ena naj večjih gospodarskih glav gornje Italije. Mož je imel glavno besedo pri podjetjih z umetno svilo »Snia Visco; sa«, pri čokoladnih tovarnah »Unica«, ki imajo tudi po naših mestih lepe, ve; like slaščičarne. Razen tega se je Gua; lino bavil tudi s cementnimi in usnjar; skimi podjetji. S temi slednjimi je ho; tel prepresti ves svet. Ta veliki trgo; vec je bil tudi glavni lastnik milanske; ga dnevnika »Ambrosiano«. Pri vseh podjetjih pa je najbrže preveč raču; nal na slučaj in ne na gospodarsko so; lidnost.
»Zadružna zveza« v Gorici.
Pred par tedni je odstopil odbor »Zadružne zveze« s predsednikom po; slancem Caccesejem vred. Sedaj je vlada imenovala zavodu ministeri j ah nega komisarja, ki je zadnji ponede; ljek nastopil svoje mesto. Upamo, da bo novi komisar, g. kav. Avg. Ambro; si de Magistris, v sporazumu z mero; dajnimi činitelji rešil velevažno go; spodarsko ustanovo iz trenutnih tež; koč.
Novi mučeniki.
Verski boji v Meksiki še niso po; vsem prenehali. V vasi san Carlos so bili farani zbrani pri službi božji. Ne; nadoma so pridrli veri sovražni ro; kovnjači in cerkev zažgali. Ljudje so bežali ven, a na vratih so vsi popadali pod kroglami nasprotnikov. 80 ljudi je dalo življenje za versko prepri; Čanje.
Potresi.
V sredo ponoči okrog 1 ure je pre; budil ljudi iz sladkega spanja močan potres, ki je tresel zemljo po vsej južni Nemčiji in v severni Tirolski. Hujših nesreč razun strahu ni bilo. Vremenoslovci so pa mnenja, da se vreme nekam čudno meša in da bomo doživeli še kako iznenadenje.
Nova paroplovna družba
se je ustanovila v Trstu. Lastniki so Madjari in imajo tri parnike, ki bodo pluli v Ameriko. Ravnateljstvo druž; be je v Budimpešti.
Povišek plače.
Angleškemu ministrskemu predsed; niku so sklenili povišati plačo. Zdaj mu odštevajo za njegov posel po 5000 funtov šterlingov (blizu pol milijona lir) na leto. Povišali mu bodo za 2000 funtov ali za okoli 186.000 lir. Plača ni majhna, odgovornost pa tudi ne.
Zaslužen mož.
V	Franciji so pod Briandovim pred* sedstvom osnovali poseben odbor za zgradbo spomenika prvemu možu, ki je prišel na misel ustnovitve Društva narodov. Ta mož je opat Saint Pierres, ki je živel v 18. stoletju. Že tedaj je videl, da se mir med narodi ne da do* seči razen, če se vsi zavejo načela: »Kar nočeš, da kdo tebi stori, tega ti drugemu ne prizadeni.« To misel je razpredel 1. 1713. v treh zvezkih, kjer govori o Društvu narodov ter o med* narodnem razsodišču. Koliko let je preteklo, predno se je opatova misel uresničila! In še koliko jih bo, predno bo tisto načelo splošno obveljalo!
Obletnica opere.
V	Livornu je bila predzadnjo sobo* to svečana vprizoritev Mascagnijeve opere »Cavalleria rusticana«. Opero je mojster zložil že pred 40 leti, a je še vedno povsod priljubljena.
»Delavske zadruge« v Trstu.
V	soboto se je vršil občni zbor tr* žaških Delavskih zadrug. Na predlog vladnega komisarja so bile spreme* njene nekatere določbe pravil. Na* to je bil izvoljen nov odbor. Za predsednika je bil postavljen odvet* nik Pieri, za podpredsednika pa po* slanec Domeneghini, ki je vodil občni zbor. Vladni komisar je upravljal za* druge pet let.
Delo.
Njujorška »Standard Oil Compa* ny« (največja svetovna petrolejska družba) je naročila pri tržaških ladje* delnicah tri velike prevozne ladje za petrolej po 16 tisoč ton.
Znižane cene.
Po poročilih listov se je z 10. okto* brom znižala cena bencina za 7 lir pri kvintalu ali 5 stotink pri litru. Petro* lej se je pocenil za 10 lir pri kvintalu.
Pasja razstava.
V	Florenci se je ustanovil poseben odbor, ki bo prihodnje leto organizi* ral mednarodno pasjo razstavo. Za najlepše pse so določili veliko nagrad. Obenem s pasjo razstavo bodo zbo* rovala tudi razna društva za zaščito živali.
Dobro mu je šlo.
V	neko gostilno v Trstu je delj časa zahajal gost, ki ni nikdar poravnal ra* čuna. Včasih je dejal, da prejme v kratkem denar kar brzojavno, drugič zopet se je izdal za policijskega agen* ta, ki še ni prejel plače. Tako je šlo naprej dober mesec. Krčmar se je šel končno pritožit na policijo. Ta je tička vtaknila v kletko. Izkazalo se je, da se je tudi svoji hišni gospodinji izdajal za tajnega policaja v političnih zade* vah. Na vprašanje, zakaj je to delal, je dejal: »Kot policijskemu agentu se mi je vse klanjalo in povsod mi je šlo dobro«.
Pogreb žrtev.
Zadnjič smo poročali o strašni, ves svet pretresujoči nesreči angleškega zrakoplova »R 101«. Sežgane žrtve, ki jih je bilo 48, so prepeljali na Angle* ško v glavno in prestolno mesto Lon* don. V veliki dvorani zraven poslan* ske zbornice so jih položili na pare. V
petek se je vršil velik, slovesen spre* vod v londonsko katedralo sv. Pavla, kjer so se izvršili veličastni cerkveni obredi. V soboto so prepeljali mrtve* ce s posebnim vlakom na letališče v Cardington, odkoder je »R 101« od* plul. Tam so jih zagrebli v skupen grob. Pogrebne svečanosti so bile ta* ko resne, da so pretresle do mozga. Poleg množice, ki je štela na stoti* soče, so se jih udeležili najodličnejši zastopniki angleškega carstva s pre* stolonaslednikom na čelu. Zastopane so bile tudi tuje države. Italijo je za* stopal minister za zrakoplovstvo Bal* bo. Na kraju, kjer je zrakoplov padel na tla, bodo Francozi postavili spo* menik. Velikansko aluminijovo ogro* dje, ki ga ogenj ni mogel uničiti, bodo na licu mesta prodali na dražbi.
Nalivi in burja.
Zadnji petek je bil prav hud dan. V Gorah, zlasti po Bovškem in po Baški dolini, je lilo, da je bilo veselje. Vode so močrfo narasle; Soča je tu pri Go* rici dosegla višino kakor redko. Bilo je tudi vetrovno in mrzlo in prvi sneg je pobelil tolminske vrhove. Po Vi* pavskem, Postojnščini in v goriški okolici je vila mrzla burja z dežjem. V Trstu je tudi gospodarila močna bora; ker je padal tudi dež, ni bilo skoro mogoče z doma.
Centralno mlekarsko društvo v Ljubljani.
Sredi septembra je bilo ustanovlje* no v Ljubljani »Centralno mlekarsko društvo«, ki si je postavilo za glavno nalogo odstraniti ovire, ki se stavijo pri vnovčevanju mlekarskih izdelkov iz dravske banovine. V zadnjem času se je namreč tudi v dravski banovini (prejšnja Slovenija) mlekarstvo zelo razvilo in je postala dobičkanosna od* daj a mlekarskih izdelkov težavna.
Stoletni dvorjan.
Naj višjo dvorno službo prefekta palač in vrhovnega obrednika na kra* Ijevem dvoru v Rimu opravlja vojvo* da Ivan Krst. Borea d’Olmo. Ta dvor* jan je te dni stopil v stoto leto živ* ljenja. Že 66 let je v službah na dvoru in prša mu diči 47 svetinj. Mož je še vedno trden. Pač redek slučaj.
Francoski proračun.
Listi objavljajo poročila o novem francoskem proračunu, ki predvideva za vojaštvo 748 milijonov frankov več kot lani. Davki se bodo znižali za 5876 milijonov frankov. 106 milijonov frankov pa bo ostalo čistega v bla* gajni.
Po 16 letih.
V	bližini mesta Forli so te dni pri prekopavanju nekega zemljišča zadeli na okostja dveh mrtvecev. Gre za plemenitaša Alberta Malmesija in nje* govo' prijateljico Del Pozzo, ki sta bila v noči od 2. do 3. dec. 1. 1914. ubita. Kot morilec je bil obsojen neki Mal* mesijev nameščenec, ki je dobil 24 let težke ječe. O obeh mrtvecih pa do' se* dan j e slučajne razkritve ni bilo nika* kega sledu.
Nova dela.
V	Trstu se zadnji čas opaža živahno gradbeno gibanje. V ulici Leone For< tis bodo začeli graditi šest hiš z maj*
hnimi stanovanji. Vseh stanovanj bo 119. Prišlo je namreč tako, da v Trstu prav lahko dobiš stanovanje s petimi i ali šestimi sobami, majhnih stanovanj | za uradnike in delavce pa ni. Zato je | ta akcija prav hvalevredna. — Še letos j bodo pričeli polagati drugi tramvajski i tir po viale Regina Elena, ki vodi proti ; Barkovljam. Delo je proračuni eno na j 3/5 milijona lir.
Posojilo v inozemstvu.
j Inozemski listi so v zadnjem času večkrat poročali, da hoče Italija na* jeti v inozemstvu, v prvi vrsti v Fran* ciji, večje posojilo. Rimski listi so to vest ponovno zanikali. Dobro pouče* na »Agenzia Economica« iz Rima se* daj takole zavrača neresnično trditev: Prva dva meseca tekočega proračuna izkazujeta 345 milijonov primanjklja* ja. Če bi izgledalo, da se ta primanj* kija j še poveča, potem bi bilo poso* jilo potrebno. Toda izgledi so dru* gačni. Med dohodki niso vpoštevani višji prejemki iz carine na žito, kate* rega bo radi slabe letine letos treba več uvoziti, in ne zvišani prejemki iz na novo urejenega prometnega davka (tassa scambi). Ti dohodki bodo spras vili proračun v ravnovesje. Če vpo* števamo še strogo varčevanje, ki ga je uvedla vlada v vsem gospodarstvu, potem lahko mirno povemo inozem* stvu, da Italija ne potrebuje tujih po* sojil.
V mlinskem kolesu.
Prejšnji torek dopoldne so se v va* si Zubrohlava pri mestu Požunu igrali otroci ob potoku poleg mlina. Nepri* čakovano jih je voda odnesla in jih gnala proti mlinskim kolesom. Kolesje je štiri otroke popolnoma zmečkalo, dva sta se pa utopila. Vsi so bili sinčki ene družine. Ubogi starši!
Idila v ječi.
V zaporu je tičal tovarniški ravna* telj Paul Feldos. Baje je nekaj slepa* ril. Pri poslu mu je pomagala tudi nje* gova lepa tajnica Ema Fink. Zato so oba vtaknili v luknjo. No, pa je bilo to obema prav. Že zunaj sta se rada videla. V ječi sta se pa kar poročila.
Nekateri časniki so priobčili vest, da se bo »Novi list« moral ustaviti, ker se njegov odgovorni urednik nat baja že več časa v Ženevi in ne kaže veselja za povratek. Na to izjavljam, da sem se mudil v inozemstvu z ved* nostjo in dovoljenjem centralne via* de in da sem zopet pri uredniškem delu. Pravni položaj ostalega ured; niškega osebja se rešuje pri pristojnih oblastvih. Kar se tiče vrhpolj ske žalo* igre, odobravam povsem izjavo v zad* nji številki »Novega lista«, odklanja* joč z vso odločnostjo in ostrostjo ka* terekoli nasilne metode političnega boja. Ljudje, ki so zakrivili umor v Vrhpolju, niso izvršili samo zločin na prizadeti družini, temveč so se hudo in težko pregrešili tudi nad našim ljudstvom, katerega mislijo reševati, a ga v resnici ženejo v katastrofo. »No* vi list« ima slej ko prej za cilj, da pride med obema plemenoma do po*
■ štenega, na medsebojnem spoštovanju slonečega sporazuma in sodelovanja.
Dr. E. Besednjak.
Kako fe s politiko.
MED ITALIJO IN FRANCIJO.
Veliki fašistovski svet se je v svoji seji 8. oktobra bavil tudi z itali jan* sko zunanjo politiko. Zunanji mini« ster Grandi je poročal o vseh važne j« šili točkah sedanjega mednarodnega položaja. Posebno važnost je Veliki svet položil na vprašanje razmerja med italijanskim in francoskim voj« n im brodovjem. Sprejel je poseben sklep, s katerim je odobril Grandije> vo delovanje in ponovno poudaril, da je priznanje enakosti na morju pred« pogoj za vsakršno nadaljno poga« janje. Ker je Veliki svet v naj važne j« ših državnih zadevah naj odločilne jši činitelj, je ta njegov sklep zelo po« memben.
Vzroki nesoglasja
med Italijo in Francijo niso samo po« morske narave ter segajo daleč nazaj V' zgodovino. Nesoglasje se je pričelo pravzaprav že takrat, ko so Francozje zasedli Tunis v severni Afriki. Tiste čase Italija še ni bila velesila kakor pokrajine Italije so že tedaj po« danes, ampak še šibka država. Južne znale pomen severoafriških pokrajin ter so tja pošiljale svoje izseljence, katere so zavarovale s posebnimi za« devnimi pogodbami, sklenjenimi s tu« niškim bejem (poglavarjem). Te po« godbe so ostale v veljavi tudi, ko so Tunis zasedli Francozi. Šele 1. 1895. je francoska vlada te pogodbe odpove« dala ter sklenila druge, pri čemer so
UPOR V 1
V kratkem času dveh mesecev je Južna Amerika učakala štiri revolu« cije. Najprej se je vnelo v Boliviji, od ondi je prešlo na republiko Peru, pa na nam dobro znano Argentino. Zdaj pa prihajajo že 14 dni brzojavke iz največje južnoameriške republike, iz Brazilije, da divjajo hudi boji med vstaši in sedanji vladi zvestimi če« tami.
Čudno se zdi vsakomur, ki motri svetovno politiko, da se vžigajo upori tudi v bogati Ameriki. Saj so tam še velikanske dežele, koder ni še plug razoral brazd; so še skriti zakladi pod zemljo, do kamor še ni segel rudarjev kramp; čakajo stoletni gozdovi, kdaj bo zažvižgala gozdarjeva žaga, pa vodne sile in številne črede; res neiz« merno bogastvo. Čemu se torej ljud« stvo upira?
Da si razložimo ta pojav, se mora« m o malo seznaniti z deželo in ljud« stvom.
■ mn it lili ».■	.1 ' if r~ i 'I .
V deželi kave in kavčuka.
Brazilija je naj večja južnoameriška republika. Razteza se od obal oceana preko neizmernih pragozdov velereke Amaconke do vznožja orjaškega zidu visokih And na zapadu. Ozemlje te orjaške republike obsega nič manj kot 8 in pol milijona štirijaških kilo« metrov, to je skoraj za štiriindvajset Italij. Toda ta razsežnost zgubi brž nekaj pomena, če povemo, da je še 40 od sto vse površine nepreiskane.
sčasoma nastali spori. Potem je prišel še francoski zakon o državljanstvu, ki določa, da tuji naseljenci postanejo
v	določenem času kar sami od sebe, brez vsakih uradnih sitnosti in ugoto«
vi	te v, francoski državljani. Ta zakon jemlje torej italijanskemu narodu vse naseljence v Franciji in kolonijah. In teh ni malo. — Pomniti je treba tudi, da Italija ob sklepanju miru ni dobila skoraj nič od zavojevanih prekmor« skih posestev premaganih držav, če« prav ji je bil delež obljubljen. Ti in drugi razlogi povzročajo, da razmerje med Italijo in Francijo ni tako prisrč« no, kot bi človek pri dveh jezikovno si tako sorodnih narodih pričakoval.
Jasen izraz nesoglasja med obema državama je dolgotrajno in dosedaj še vedno brezuspešno __ poga j anj e gle« de vojnega brodovja. Če bi bili odno« šaji čisto prijateljski, bi se ne bilo treba razburjati, ako bi imela ta dr« žava eno ladjo več kot druga. Ker pa ni tako, se je treba pa pogajati. Italija zahteva, naj se ji prizna pravica do enako močnega bojnega brodovja, kot ga ima Francija, Francozje pa trdijo, da morajo imeti večje brodovje zato, da lahko varjejo svoje obširne in po vsem svetu raztresene prekmorske dežele. Nekaj časa je kazalo, da bvdo pogajanja uspela, a v septembru so se nenadoma in brez zaključka pretrga« la. In sedaj je Veliki svet zopet potr« dii načelo o pomorski enakosti med Italijo in Francijo.
To so posebno amaconski pragozdovi, polni tajnih grozot in krasot, kamor še ni stopila noga belega človeka. Več kot polovica Brazilije je pokrite z go« zdovi, koder so pridobivali silne množine kavčuka, ki je postal na sve« tovnem trgu važen pridelek, odkar se je avtomobilizem zelo razvil. Glavna izvozna pokrajina za kavčuk je bila država Para. Polovico svetovnega pri« delka je dala Brazilija. Odkar se je pa udomačilo pridobivanje kavčuka tudi v Aziji, je braziljski kavčuk zgu« bil svoj pomen. Razen kavčuka so dali brazilskim gozdovom dober glas tudi žlahtni lesovi, katerih drugod ni. Po« sebno znan je palisandrov les. V svo« jih gozdovih ima Brazilija še milijone in milijone.
Rodovitne oranice je pa v Braziliji le 8 milijonov hektarjev ali komaj 1.5 odstotka vse površine.
Vendar pridelujejo na tej površini prav pomenljive pridelke. Glavni žitni vrsti sta koruza in riž. Obojnega pa pridelajo komaj dovolj za domačo porabo. Ob obali pridelajo precej ka« kava. Za kakav je Brazilija največji ameriški izvoznik. Za domačo kuhi« njo imajo dovolj fižola črne barve. Ta črni fižol je nekaka braziljska na« rodna jed in je Brazilec potemtakem pravi »fižolar«. Priprosti sloji uživajo tudi dosti kruha iz moke »tapioka« na« z vane. To moko pridobivajo iz go« m olj as tih korenik nekega grma »ma« nioka«.
Poleg kavčuka in kakava je važen za braziljsko narodno gospodarstvo tudi bombaž. Tu je ena najstarejših dežel sveta, ki je gojila bombaž. V Severno Ameriko proda Brazilija tudi dosti sladkornega trsa, pokrajina Ba« Fiia je pa skoro' vsa zasajena s tobako« vo- rastlino. 50 milijonov kil tobaka, ki ga letno pridelajo, prenarede v domačih tovarnah, ki so na jugu v državi San Paulo.
Vsi našteti pridelki pa niso nič v primeri s pomenom braziljske kave-Kava je pravi živec braziljskega go« spodarstva in blagostanja. Štiri petine vse svetovne proizvodnje kave je iz Brazilije. Štiri petine braziljske kave pa zraste v plantažah države San Paulo, kjer je Santos glavna izvozna luka. Največ braziljske kave popijejo v Združenih državah Severne Ameri« ke, dosti jo pa pripeljejo v evropske luke: v Hamburg, Le Havre, Antvver« pen, Marsej in dosti tudi v Trst. Sred« nja letina vrže 8 do 10 milijonov sto« tov kave. To je glavni dohodek dr« žave.
Dežela je bogata tudi na rudah, po« sebno v državi Minas Geraes je pod« zemlje bogato. Med vojno se je močno razvila tudi mesna industrija. Kar je pa ostalih tovaren (predilnic, nekaj usnjaren in pivovaren) je vse zdru« ženo v dveh pokrajinah: v San Paulo in v Rio de Janeiro, ki sta torej za vso velikansko državo najbolj mero« daj ni.
Ustava in ljudje.
Ko smo si na hitro ogledali zemljo in nje gospodarstvo, moramo še malce povedati, kdo tam prebiva in kako je tam s politiko, če hočemo razumeti vzroke revolucije.
Brazilija je zvezna država 20 držav, enega; federalnega distrikta okoli glav« nega mesta Rio de Janeiro' in enega državnega ozemlja. Uradni naziv Bra« zilije je »Estados Unidos do Brasil«. Pred 1. 1822. je bila Brazilija portugal« ska kolonija. Do 1. 1889. je bila neod« visno cesarstvo. Zvezna republika (podobno kot Zedinjene države Se« verne Amerike) pa je postala 1. 1889.
Izvršilno oblast ima državni pred« sednik voljen na 4 leta. Ima precej« šnjo oblast. Postavodajna skupščina je narodni kongres, sestavljen iz 63 senatorjev in 212 poslancev. Volijo jih z direktno volivno pravico vsi držav« ljani stari 21 let, ki znajo pisati in či« sati. Politično neizobraženi prebivalci niso strogo deljeni v stranke. Kot v vsej latinski ali južni Ameriki se v javnem življenju opažata dve smeri: konservativna, h kateri pripadajo vla« dajoči odvetniški in vojaški mogotci in »liberalno republikanska ali j anca«, ki hoče zdaj priti na krmilo.
Skoraj polovica Braziljcev je belih priseljencev. Med temi sta skoraj dva milijona Italijanov. Prvotnih prebival« cev, Indijancev, je komaj 9 od sto. Ostali so pa mešanci. Vseh prebival« cev je okoli 33 milijonov. Govori se večinoma portugalski. Vere so skoro vsi katoliške, babjevernost in celo po« ganstvo sta pa tudi precej doma.
Vzroki revolucije.
V tej veliki, politično in gospodar* sko šele na pol razviti državi odmeva močno bojni krik revolucije. Danes je republika razklana v dva tabora. Po* lovica držav je na strani vstašev, po* lovica jih je pa še zvestih sedanjemu predsedniku Washingtonu Luisu. Re* voluti j a, je buknila hkratu na jugu in severu. Prapor revolucije je dvignil v južni državi Rio Grande do Sul pred* sednik te države dr. Getulio Var gas. Iz severne države Minas Geraes kora* kajo tudi ustajniki proti gospodar* skemu osrčju Brazilije, proti državi San Paulo in pokrajini Rio- de Janeiro. Moč vstašev stalno narašča. Vlada se je tudi pripravila na močan odpor in je poklicala več letnikov pod orožje, 'i oda več kot polovica vpoklicancev jc nezanesljivih. V dvamilijonski pre* stolnici Rio de Janeiro so cene živi* lom že poskočile za 300 odstotkov. Braziljski milreis (denarna enota) je na njujorški borzi močno padel. Do krvavih prask je že prišlo na več kra* jih, a vladna in protivladna poročila se tako križajo in so vsa tako polna znane južnoameriške bahavosti, da ni mogoče doznati, kdo je močnejši. Do* zdaj se je le dvema ameriškima časni* karjema posrečilo priti do braziljskih vstašev. Ta dva pišeta domov, da je »braziljska krvava revolucija« bolj polna romantike in junačevanja kot pa resničnega smodnika. Res si sto* j ita nasproti dve armadi po kakih stotisoč mož, a pomisliti je treba, da so oddelki razgubljeni po velikanskem prostoru in še na dveh različnih kon* cin. Vendar se zdi, da se bojna sreča nagiblje na stran re voltici j onar jev. Če potegne San Paulo z njimi, so zmagali.
Bodo pa zmagali tudi gospodarske težave? Glavna pretveza za vstajo je bila kriza na gospodarskem trgu kave. Ko zadovoljno srebljemo- črno teko* čino, nam niti v glavo ne šine, da bi ta zrnca mogla povzročiti kar revolu* cijo. In vendar je tako! Kaj pomeni kava za braziljsko gospodarstvo, ste že videli. Vlada je že dolgo let ceno kavi umetno višala. Ko je bila letina dobra, je pokupila velikanske zaloge
ter jih shranila v skladiščih. Tako se je nakopičilo izza 1. 1923. dosti vreč kave, ki jih vlada ni hotela dati na trg, da ne bi obilica blaga znižala cen. Cene so pa, kljub temu padle in tako se je zgodilo, da je Brazilija od letoš* njih 25 milijonov vreč (po 60 kg) prodala le 15 milijonov vreč. S ceno kave je padla tudi vrednost milreisa, vse gospodarstvo države se je zama* j alo. Zunanji dolg države je narastel od 1 in pol milijarde milreisov na 2 in pol milijardi. (100 milreisov je 160 lir.) — Združene države Severne Ame* rike so to znale izrabiti. Posojale so, a si izgovarjale razne predpravice v tr* govini in zlasti pri tvorniških podjet* jih, ki so vsa v njihovih rokah. Znano pa je, da je v latinski Ameriki huda jeza na, severno germansko.
Te gospodarske težave sedanje via* de so izrabili liberalni vstaši. Razen
gospodarskega zboljšanja razmer ho* če j o pa tudi spremembo v politiki. V Braziliji kot v sosednih državah je na vladi predsednik, ki s peščico privr* žencev; generalov, polkovnikov in s par bogatini kavinih nasadov, obvla* duje precej samovoljno vso državo.
Narodni kongres ima zraven le ma* lo besede. Revnih slojev, ki so neuki in kar je glavno, reveži, bogati vlada* joči krogi v politiki sploh do besede ne puste.
Pod geslom: za liberalno demokra* cijo in za razvoj gospodarstva brez nadzorstva tujcev, se je torej razvil braziljski revolucijonarni prapor. Ni pa izključeno, da hoče z meščansko vojno priti na površje le druga skupi* na vlastodržcev, ki bodo za enkrat le »kofe« bolj poceni dali iz skladišč, vse drugo bo pa pri starem ostalo.
Zakaj je slabo na svetu?
Znaki velike svetovne gospodarske križe so velika brezposelnost in spio* šno pomanjkanje pri vseh pridobitnih slojih. Milijoni delavcev počivajo, ker jih nihče ne kliče na delo. V Zedinje* nih državah Severne Amerike je nad 5 milijonov brezposelnih, v Nemčiji skoraj 3 milijoni, v Angliji preko 2 milijona, v Rusiji nad 1% milijon, v Italiji okoli 400.000, v majhni Avstriji 170.000, na Poljskem 220.000, na Če* škem 50.000, na Nizozemskem 30.000, na Ogrskem 25.000, v Belgiji 15.000, v Jugoslaviji 10.000 itd. Na celem svetu je okoli 15 milijonov brezposelnih de* lavcev. Če računamo, da vzdržuje vsak delavec še dve osebi, potem vidimo, da je brez rednih dohodkov na svetu okoli 45 milijonov ljudi, več kot znaša vse prebivalstvo Italije.
V številu brezposelnih pa navadno niso všteti brezposelni intelektualci, ljudje z višjo šolsko izobrazbo. Na svetu je danes na stotisoče brezposel* nih uradnikov, tudi brezposelnih zdravnikov, odvetnikov in različnih drugih razumnikov, poleg velike*
ga števila le deloma zaposlenih obrtni* kov. Zelo mnogo je tudi brezposelnih malih kmetovalcev, ki imajo doma košček zemlje, ki pa ne zadostuje za vzdrževanje lastnikove družine in mo* ra on zato skrbeti za postranski za* služek, če hoče družini zagotoviti člo* veka vredno življenje.
Kje pa tiče vzroki gospodarske kri* ze? Poglejmo!
1.	Polovica sveta je odrezana.
Zelo važen vzrok gospodarske krize je dejstvo, da so danes Rusi, Kitajci in Indijci skoraj izrezani iz svetov* nega gospodarstva. Rusija se je sama zaprla zunanjemu svetu. Tja sme sa* mo toliko in takšnega blaga, kot je določil osrednji trgovski urad v Mo* skvi. Rusija kupuje v inozemstvu sko* raj izključno le stroje za svoje velike tovarne in za poljedelstvo, torej le proizvajalna sredstva. Konsumni predmeti (hrana, obleka, milo, itd.) ne smejo v Rusijo. Vsa trgovina med Rusijo in sosedi je monopolizirana in se lahko razvija le pod neposrednim
KRALJICA HATASU
V I Kriicmvtka:
Romajo iz življenj* starih EglpčanoT.
Bilo je to prekrasno bitje, kakor jih ustvarja Vzhod, čaroben človeški cvet v prvem brstenju svoje lepote. Celo hladni Ploremsebov pogled je vzplamtel od presenečenja in zavzetja nad lepim otrokom. Vendar pa ni v njegovem srcu zatrepetala ne ena žila usmi* 1 jen j a ali sočutja za ubogo žrtev.
»Zadovoljen sem, Hamus,« je rekel in milostno od* pustil evnuha. Nato se je približal deklici, ki je pod njegovim pogledom vnovič padla na zemljo.
»Vstani, dete, in ne boj se. Tvoj gospod ti želi samo dobro,« je rekel z usmevom in ji podal roko, ki jo je deklica pobožno poljubila.
Nov usmev je šel Horemsebu preko usten. To stra* stno oboževanje ga je zabavalo, toda ni se dotaknilo njegove duše. Brez očitkov vesti in brez sočutja je uprl svoj očarujoči pogled v nedolžne dekličine oči. Sedel je na klopco in pomignil dekletu k sebi. Nato ji je podal zavratni šopek, ki ga je vzel s police. Začel se je z njo
razgovarjati in jo izpraševati, odkod je in kdo so njeni roditelji. Spočetka je bila deklica zmedena, pozneje pa je postala pogumnejša ter mu pripovedovala svoje živ* ljenje do treno tka, ko ji je Hamus velel obleči lepo belo tuniko z zlatimi obšivki.
Tako je minilo nekaj ur. Kama, tako je bilo sužnji ime, je radi duhanja rože, katero ji je bil podaril Ho* remseb, postajala vedno živahnejša. Nato jo je knez po* vabil k večerji. Ponujal ji je razne sladčice, toda deklica ni čutila nobene volje do jedi, pač pa jo je mučila stra* šna žeja. Hlastno je izpraznila čašo, katero ji je ponudil Horemseb. Pozorno je zasledoval žarko rdečico, ki je pokrila obličje mlade sužnje, in živčno drgetanje njenih udov. Ko se je nekoliko umirila, ji je v drugič nalil čašo.
Kama jo je izpraznila s srečnim usmevom. Nato pa jo je popadla neka pijanost, da se je vrgla k Horemse* bovim nogam, mu objela kolena in priložila svoje raz* pai j eno čelo k ledeni knezovi roki. S prijazno kretnjo ji je odgrnil goste, črne kodre in jo posadil zraven sebe. Šepetajoč ji v uho ljubezenske besede, je pristavil k nje* nim ustnom tretjič čašo s strupom.
Sužnja je bila v hipu omamljena; vsa se je tresla in je hotela objeti Horemseba, toda ta je vstal s svojega mesta.
!
cer zelo pomankljivo, a zelo občutno ; za svetovno gospodarstvo.
2.	Vojna bremena.
Vse države, ki so se udeležile sve* j tovne vojne, so se zelo zadolžile, in j vojna je poleg tega razrušila cvetoče ! pokrajine. Danes je treba vse obno* j viti in dolgove plačati. Zato so vse dr* j žave prisiljene terjati od svojih dr j žavljanov visoke davke. Če pa mora | državljan plačevati visoke davke, a ni* j ma velikih dohodkov, si mora stisniti 1 pas. Treba je stediti pri hrani in oble* j ki in povsod.
3.	Na svetu je preveč blaga.
Nadaljni razlog svetovne gospodar* ske krize je preobilica blaga. V prvih povojnih letih je vladalo po vsem sve* tu veliko pomanjkanje blaga, pred* vsem hrane in obleke. Med vojno je skoraj ves svet delal le za vojno in za uničevanje življenj, po vojni je bilo pa treba skrbeti za ohranjen j e živi j e* nja. Vse se je drago prodalo. Gospo* darski strokovnjaki so pravili, da se bo človeštvo nasitilo z blagom le, če se vpelje racijonalizacija, kar pomeni to* liko kot smotreno pridobivanje blaga. Raci j on alizaci j o je prvi vpeljal Ford v svojih avtomobilskih tvornicah v De* troitu v Ameriki. Tam delajo skupine enakih avtomobilov. Skozi vso tvorni* co se vrti pas, ki gre mimo tisočev de* lavcev. Prvi delavec dene na pas os, drugi vijak, tretji žebelj, četrti drugi kos jekla, peti zopet vijak itd., dokler ni na koncu avtomobil izdelan. Vsak delavec dela dneve, tedne in leta le eno delo. Človek je postal stroj. Izka* zalo pa se je, da se na ta način proiz* vodnja najbolj poviša, ker je odstra* njeno vsako nepotrebno tekanje in delavec svojih osem ur tudi resnično dela.
Marsikje so poskušali s takim pre* mikajočim se pasom, mnogokje so vpeljali racijonalizacijo. V kmetijstvu se vedno bolj širi raba strojev in pri* delki so vedno večji. Danes se obdelu* jejo v Ameriki in Afriki planjave, ki niso pred vojno nikdar videle pluga. Zato je danes na svetu preveč pšenice in strokovnjaki računajo, da bo po
prihodnji drugoletni žetvi ostalo v za* logah še nad 300 milijonov kvintalov stare pšenice, toliko kot jo porabi italijanski narod v štirih letih. Po voj* ni se je zelo lahko prodala zrnata kava, zato so jo začeli saditi povsod, kjer so bila ugodna tla. Posledica te* ga je, da je trenutno samo v Braziliji toliko kave, kolikor se je ne porabi na vsem svetu v poldrugem letu. Kar velja glede kave, velja tudi glede slad* kor j a, ki stane danes na svetovnem trgu okoli 1.40 lir kg ali približno 20 predvojnih krajcarjev. Še pred leti so prodajali kmetje svilode po 35 lir kg, letos so dobili komaj 7 lir, ker ni po* vpraševanja po svili in jo ponujajo Japonci po nizkih cenah. Isto velja za j bombaž, skoraj isto za maslo in sto* ! tine drugih predmetov. Na kovinskem i trgu je danes kositer skoraj za polo* j vico cenejši kot pred vojno. Tako in j podobno je tudi z bakrom, svincem in ! drugimi rudami.
] Je li res preveč blaga? Na trgu je ; preveč blaga, ker je premalo kupcev, j Kupcev pa je premalo, ker so mnogi | obubožali. Če bi blago darovali, bi ne S bilo na svetu preveč blaga. Vse od* j višne zaloge pšenice bi prav radi po* ; jedli Kitajci, Indijci, Rusi in milijoni v drugih državah, ki danes trpe lako* | to. Na trgu ni preveč blaga, a preveč : je ubogih, ki si ga ne morejo kupiti.
j	4. Carinski zidovi.
I Če hočeš nesti v Jugoslavijo nove j čevlje, moraš na meji plačati carino. > Če hočeš prinesti sem kg kave, moraš i odšteti carino. Carine so vpeljale vse | države, ene višje druge nižje. Na sve* tovnem trgu je danes pšenica po 60 lir kvintal, v Italiji pa je po 120 lir, ker moraš plačati od vsakega kvintala j pšenice 60 lir carine. Jugoslavija ima j podobno carino za vino, ker noče, da ’ bi italijansko, francosko, špansko in j grško vino delalo konkurenco doma* | čemu jugoslovanskemu pridelku, j Kot je Italija uvedla carino na pše* | nico, tako so jo uvedle druge države j na druge predmete. Cita teli i so v zadnjem letu gotovo opazili, da je v Italiji precej padla cena oljčnemu
državnim nadzorstvom. Ker Rusija ne uživa v inozemstvu skoraj nobenega trgovskega kredita, mora plačati vse predmete v gotovini. Zato pa je treba denarja, katerega pa rabijo boljševiki tudi za komunistično propagando in za tisoče inozemskih strokovnjakov, ki so zaposleni v ruskih tvornicah. Zato mora Rusija prodati v inozem* stvo več blaga, kot ga tam kupi. Rusija izvaža predvsem tako blago, ki se lahko proda: žito, sladkor, petrolej,
les,	sladkor, milo in tobak. V si ti pred* meti gredo, če ne drago pa poceni. Vsi gospodarski stiki med Rusijo in inozemstvom so pa kljub temu zelo pičli in lahko rečemo, da je Rusija skoraj izločena iz svetovnega gospo* darskega življenja. Rusija pa pred* stavi j a danes 1I0 vse svetovne površi* ne in šteje nad 150 milijonov ali 1/12 vseh ljudi na svetu.
Zelo pičli so danes gospodarski sti* ki med Kitajsko in ostalim svetom. Vzrok tiči v strašnem obubožanju ki* tajskega naroda, ki je radi dolgotraj* nih vojen postal popolen berač. Kitaj* ska šteje danes nad 400 milijonov lju* di, skoraj toliko kot vsa Evropa, na vsak način pa več kot 1/5 vseh ljudi na svetu. Gotovo bo preteklo še precej
let,	predno bodo vladale na Kitajskem redne gospodarske razmere in bodo vzpostavljeni redni stiki med veliko Kitajsko in ostalim svetom.
Tudi indijski narod je številen. Vsak šesti človek na svetu je Indijec, ker Indijcev je nad 300 milijonov. Či* tateljem »Novega lista« je iz politič* nih pregledov znano, da se borijo In* dijci za svojo samostojnost (danes so angleška kolonija) z bojkotom angle* škega, a tudi vsega tujega blaga. In* dijski bojkot je eden najvažnejših razlogov krize v angleški oblačilni in* dustriji, ker se Indijci raje oblačijo v svojo grobo, a doma stkano raševino kot v angleško svilo.
Če seštejemo prebivalstvo Rusije, Kitajske in Indije, dobimo lepo svoto 850 do 900 milijonov ljudi, to je sko* raj polovica sedanjega človeštva. To silno število ljudi živi danes samo* bitno gospodarsko življenje, ki je si*
»Počakaj me tu, takoj pridem pote,« je dejal z usmevom ter šel v vrt. Deklica je hotela steči za njim toda tresoče se noge so ji odpovedale službo. Omahnila je na stolico, iztegnila predse roke in zaljubljeno gle* dala v vrata, skozi katera je izginil knez.
Medtem je Horemseb šel k dvorcu, stoječemu v rožnatem gaju. Mesec je vzhajal in razlival svojo sre* brno svetlobo po drevju in gaju. Dvorec je bil znotraj razkošno opremljen. Spretno prikrite svetiljke so razli* vale svojo nežno svetlobo po mali sobi, ki je bila polna cvetja. Nad posteljo iz cedrovine so se sklanjale vejice polne razcvelih rož. Rdeče blazine so se kar izgubile med rožami in lilijami.
Horemseb si je naglo ogledal sobo. Nato je vzel iz žepa modro steklenico ter poškropil s tekočino, ki je bila v njej, cvetje, zelenje in posteljo, nakar je vrgel steklenico v kot.
Nato je šel iz dvorca in skrbno zaprl vrata za seboj. Vrnil se je h Kami, ki je bila kakor blazna. Ko je za* gledala kneza, mu je z vzklikom stekla nasproti. Ho* remseb jo je stisnil na prša, jo pobožal s svojo hladno roko po razpaljenem obličju ter z ljubeznivimi bese* dami skušal pomiriti njeno krčevito ihtenje. S svojim zvočnim glasom jo je tolažil, jo objel okrog pasu in jo
skoro nesel v dvorec. Tam jo je položil na cvetlično le* žišče ter sedel poleg nje na stol.
Deklica se ni upirala. Objela je kneza okrog vratu in prižela svojo glavo k njegovemu ramenu. Bila je v nekem otrplem zamaknjenju. Samo njene oči, ki jih je upirala v Horemseba, so govorile o njeni strasti. Tedaj se je knez sklonil k njej in pritisnil svoje hladne ustne na njene. Njihove ustne so se strnile v dolgotrajnem, dušečem, smrtnem poljubu. 'Nedolžna žrtev je prene* hala trpeti; njeno telo se je streslo, oči so ji postale kalne, ročice so se iztegnile, a kodrasta glavica je omahnila nazaj in padla globoko v cvetje.
Horemseb je ostal bled kakor smrt. Hladen pot mu je stopil na čelo ; njegovo mogočno telo se je treslo ka* kor v mrzlici. Moral je malo na zrak, da si opomore od strašnega prizora. Čez pol ure se je vrnil v dvorec. V luči stropnih svetil j k je videl deklico v postelji. Na nje* nih bledih ustnah je zamrl usmev sreče, a po njenem očarujočem obličju se je razlila smrtna bledoba. Ho* remseb je šiloma potlačil v sebi zmes čuvstev, ki so ga hotela premagati. Vzel je mrliča v naročje ter ga nesel v modrijanovo hišo.
Oba moža sta šla v sobo, kjer je stala posoda s ču* dovito fastiino. Mesečna svetloba je padala na to cvet*
olju, parmezanskem siru in paradiž» nični konzervi. Cena je padla pred» vsem radi visokih carin v Severni A» meriki. Amerikanci mislijo, da bodo blagostanje v svoji državi povzdignili, če zaprejo vrata tujemu blagu. Ušteli pa so se pri tem, ker niso mislili, da imajo tudi druge države enaka sred» stva. Res je, da je zavladala kriza med italijanskimi proizvajalci paradižni» kov, sira in oljčnega olja, a Amerikan» ci s svojimi stroji tudi ne zaslužijo več toliko kot so prej.
Kot rečeno so take carinske meje skoraj med vsemi državami. Carina pa zelo dvigne ceno predmetom, zato so carinske meje tudi precejšen vzrok svetovne gospodarske krize.
5. Stroji.
Govorili smo zgoraj o premikajo» čem se pasu v Fordovih tvornicah v Detroitu. Premikajoči se pas prihrani zelo mnogo delavnih moči. Isto šte» vilo delavcev izvrši danes mnogo več dela kot prej. Kam pa naj gredo tisti delavci, katere je nadomestil stroj? Moderni kapitalizem pravi, da naj gredo na cesto in naj dobivajo neko» liko podpore, ki jim je bila prej utr» gana od njihovega zaslužka.
Mnogi gospodarski strokovnjaki pravijo, da je današnje brezposelnosti kriv predvsem stroj, kije nadomestil delavca. Stroji pa se in se še bodo iz» popoln j evali in pravijo, da se bo en» krat delalo vse le s strojem. Če imajo pa radi strojev postati milijoni delav» stva brezposelni, ali bi ne bilo bolje, da stroje uničimo? Mnogi pravijo, in ti bodo imeli prav, da zlo ne tiči v stroju, temveč v dejstvu, da koristi iznajdba le nje lastniku in ne skup» nosti. Zato pa trde mnogi, da je reši» tev vprašanja le v podružabljenju vseh proizvajalnih sredstev.
Razmotrivanje o tem bi nas vodilo predaleč, res je le, da je tudi moderni stroj precej kriv gospodarske krize, predvsem brezposelnosti.
Rešitev krize.
Vinska kriza pri nas bo najbrže re» šena letos, ko smo pridelali mnogo manj vina kot druga leta. Naj sledi še par podobnih letin ali naj bo drugo
leto še slabša letina pa vinogradnik ne bo imel skrbi, kam bo oddal svoje vino. Naj izpade drugo leto pšenična žetev posebno slabo vsaj v Ameriki in pšenične krize ne bo več.
Taka rešitev krize je mogoča, kjer zavisi kriza od preobilice blaga, ni pa mogoča drugod. Kdo bo prisilil In» dijce, da bodo kupovali evropsko oblačilno blago, da bodo potem delale
tvornice obleke? Kdo bo dal zopet Kitajcem toliko sredstev, da bodo lahko kupovali evropejske industrij» ske izdelke in bo izginila brezposel» nost?
Svetovna gospodarska kriza ima različne vzroke, ki se lahko le deloma odstranijo. Delna odstranitev vzro» kov pa ne pomeni rešitve, zato je nuj» no, da bo kriza vladala še nekaj let.
Okno v svet.
Na Finskem.
Visoko gori na severu Evrope leži med Rusijo in Skandinavskim poloto» kom Finska. Ker je sovjetska Rusija blizu, se je vpliv boljševikov čutil tudi na Finskem. Komunisti so se čutili močne in so nastopali precej krepko. Dvignili pa so se kmetje, ki so začeli močno gibanje proti komunistom. Imeli so uspeh, kajti pri zadnjih vo» litvah v finski državni zbor, ki so se vršile 5. oktobra, so komunisti izgubili vse poslanske sedeže, katere so imeli v prejšnjem parlamentu. V novoizvo» 1 j enem drž. zboru so brez vsakega zastopstva. Meščanske stranke so do» bile 134 poslancev, socialni demokrati pa 66. Meščanske stranke imajo torej dvotretjinsko večino.
Nova romunska vlada.
Dejstvo, da je romunski ministrski predsednik Maniu odstopil, je marši» koga zelo presenetilo. Saj ni bilo vo» litev, ki bi razmerje med strankami spremenile, in Maniu je še vedno uži» val zaupanje svoje stranke. Jasno je. da je povratek kralja Karla ustvaril razmere, ki so Maniu»ju zagrenile na» daljno vladanje, čeprav je sam, kot je pozneje izjavil, pospeševal povratek izgnanega prestolonaslednika. Kralj Karol je stal pred izbero: ali naj raz» piše nove volitve ali pa pokliče na via; do kakega pristaša Maniu»jeve kmet» ske stranke, ker so vse druge sedanje romunske stranke za vlado zdaleka prešibke. Kralj se je odločil za po» slednje, kajti volitve bi pri sedanjem, nekoliko težavnem notranjem položa» ju v Romuniji prinesle premoč s kraj» ni m strankam. Nalogo za sestavo no»
ve vlade je dobil Mironescu, doseda» nji zunanji minister, ki jo je tudi iz» vršil. Vsi novi ministri pripadajo kmetski stranki. Skoraj vsi so bili že v prejšnji vladi. Politična smer se to» rej ne bo izpremenila.
Zarota na Španskem.
Francoski listi poročajo, da je ma» dridska policija odkrila veliko revo» lucionarno zaroto, ki bi v soboto 11. oktobra zvečer morala začeti delovati v glavnem mestu Madridu ter v vseh drugih važnejših španskih mestih. V zaroto so bili zapleteni predvsem re» publikanci. Vlada je dala zapreti več politikov, časnikarjev in tudi letalske» ga častnika Franca, ki si je s svojimi poleti po svetu pridobil mednaroden sloves. — Vobče je na Španskem zad» nje čase precej napeto in nemirno. Stavke, demonstracije in nemiri niso prav nič redki pojavi.
Za balkansko zvezo.
Že zadnjič smo poročali o balkan» ski konferenci v Atenah, ki se je vr» šila od 5. do 12. t. m. Predsednik zbo» rovanja Papanastasiu je predlagal, naj bi vse balkanske države sklenile zvezo po vzgledu nekdanje nemške zveze držav pred 1. 1870. (Na dunaj» skem kongresu 1. 1815. je 28 nemških kneževin in 4 svobodna mesta sklenilo medsebojno pomoč, če bi jih kdo na» padel. Zveza nemških držav je imela pod predsedstvom Avstrije zborova» nja v Frankfurtu.) Obenem so se ob» ravnavali predlogi, naj se balkanske države med sabo ne vojskujejo in naj se zunanji ministri balkanskih držav vsako leto enkrat sestanejo.
lico, na štirioglati alabastrov žrtvenik in na mizo. Na mizi je bila lončena skleda, dve vazi, dve čaši in oster nož. Horemseb je položil Kamino truplo na žrtvenik. Nato je odstopil za nekaj korakov in obstal s prekri» žanimi rokami.
Taadar je strgal obleko z deklice. Vzel je nož, iz» tegnil roko, izgovarjal z nizkim, tresočim se, toda umer» j enim glasom neke zakletve, pozivajoč Astarto in duhove.
V hipu je zasadil nož v prsi žrtve. Tedaj pa — s tra» šen pogled — se je mlado telo streslo, njene oči so se odprle in izbuljeno gledale! Taadar je izdrl nož. Kipeča kri je bruhnila ven, kakor iz vodometa. Modrijan je na» polnil dve čaši, ki sta ju s Horemsebom hlastno iz» praznila. Tretjo čašo je polil na pop j e čudovite rastline, ki se je stresla in zardela po tem krvavem dežju.
Nato je Taadar polil s krvjo pripravljeno zemljo, pokril korenike in odrezal dve razcveli roži, ki ju je skrbno shranil v emajlirani vazi. Nato sta nesla mrtvo dekličino truplo v piramidno stavbo, kjer ga je požrl ogenj v trebuhu bronastega malika. Tako se je zaključil strašni obred krutega in praznovernega malikovanja.
Čez dva dni je prišel Horemseb obiskat svojega učitelja in mu dejal:
»Moram se pogovoriti s teboj o mnogih važnih rečeh, Taadar. Po osemmesečnem postu, s katerim sem se pripravljal za sprejem živi jenskega napoja in napoja večne mladosti, mi dovoli, da se povrnem v snovno življenje.«
»Da, sin moj, tri mesece smeš zdaj uživati vse ra» dosti, ki jih življenje nudi zdravemu človeku tvojega stanu in tvojih let. Vendar pa pomni, da se boš moral zopet podvreči desetmesečnemu postu, ako hočeš videti bodočnost. Samo duši brez strasti se odpira neznani svet.«
»Poslušal te bom, zakaj zvedeti moram, kakšno usodo mi pripravljajo nesmrtniki . . . Morda se zgodi, da bova midva še živa, ko umre zadnja faraonska dina» stija in bo svet blizu konca. Sijajna bodočnost!«
Floremseba je domišljija zanesla v blazno zamak» njen j e, pri čemer ga je Taadar še podkrepljal:
»Da, to, o čemer sanjaš, se izpolni! Večno bova ži» vela, a bodočnost nama odgrne svoje tajne. Zdaj pa pojdi in zabavaj se. Kot član kraljevske hiše si bil pre» dolgo odsoten od dvora.«
Horemseb je dalje govoril: »Tudi zato je potrebno, da grem v Tebe, ker je skoraj gotovo, da se Neftisa skriva v prestolnem mestu. Moram jo najti, ji odvzeti
fladpastirjeva beseda.
Poklon preč. duhovščine prevzvišene* mu nadškofu za njegov letošnji god.
Dne 9. t. m. se je zbralo v nadško; fijskem dvorcu okoli 50 duhovnikov iz Gorice in okolice, da bi prevzviše; nemu izrazili svoje čestitke in voščila k njegovemu 76. godu. Ker je bil preč. mons. L. Sion, generalni vikar in de* kan prvostolnega kapitlja, nenadoma zbolel, je preč. mons. dr. Tarlao, ka* nonik školastik, v nagovoru z živahno in izbrano besedo zagotovil prevzvi; šene ga sinovske vdanosti in pokorno* sti vse duhovščine, omenjajoč njego; vo neutrudno delavnost v prid naše nadškofije in sv. Cerrkve, posebno pa njegovo skrb za pouk krščanskega nauka in širjenje misijonskega apo; stolata. Sicer mu pri obrambi cerkve; nih in duhovskih pravic ne manjka sitnosti in trpljenja, vendar ga mora tolažiti naraščaj duhovskih poklicev, preporod verskega življenja in razvoj katoliške akcije med Italijani.
Prevzvišeni je ginjen odgovoril, da se je po vojni med verniki na deželi res zbudilo boljše verskomravno živ* Ijenje, da pa žalibog po mestih in tr; gih nazaduje, posebno med moškimi, in da je zaradi žalostnih svetovnih razmer dandanes dušno pastirstvo ze; lo težavno. Zategadelj pa duhovniki ne smejo rok križem držati, češ, saj naše delo nič ali le malo pomaga. Čim večji je vihar na morju, tem močneje in vztrajneje morajo delovati mor; nar ji, da rešijo ladjo.
Proti političnim nasilstvom.
Sicer dušni pastir ne more vsega storiti in doseči, kakor bi želel, zakaj v vsaki duhovni ji je in bo vedno ne; kaj nepoboljšljivih in trdovratnih grešnikov in celo dobri duhovljani mu zaradi kake malenkosti, nedostatka ali opravičenega opomina zamerijo. Pri vsi previdnosti dandanes lahko zadeneš ob nasprotstva in obsodbe. Tako n. pr. se duhovščini očita, da le molči k zadnjemu političnemu zločinu na Vipavskem, češ, da kdor molči, stvar odobruje.
Zato je prevzvišeni pri tej avdijen; ci zavratni umor italijanskega učitelja na Vrhpolju z vso odločnostjo obso; dii kot ostuden, grozen zločin, ki strašno škoduje zlodejcem, nesrečni žrtvi in njegovi družini, kakor tudi narodu, kateremu pripadajo skrivni hudodelci. Taki politični zlo; čini ne koristijo prav nič goriškim Slovencem, ampak jim neizmerno ško;
dujejo, dasi oni ničesar ne vedo ne o vzroku zadnjega zločina ne o zločin; cih. Vipavsko ljudstvo je pač znano kot globoko verno, miroljubno, delav; no. »Jaz in vsak izmed Vas« — tako je zaključil svoj govor prevzvišeni — »mora iz srca obsoditi tako hudodel; stvo, ki je zoper 5. božjo zapoved, zo; per vse človeške postave in vestno prepričanje vseh dobromislečih.«
Kaj nam pišejo
ž/ idrijskega kotla
in okolice.
V spomin padlim. — Zopet se bliža praznik vseh svetih! Lepa in to* pio priporočljiva navada dobrih Idrij* čanov je, da poleg svojih grobov okra* sij o tudi gomile tukaj pokopanih vo* jakov. Mestna, občina bo letos naba* vila tudi nove lesene križe z napisi. Človek nekako z izrednim občutjem ogleduje na praznik vseh svetih te grobove, v katerih bratsko počivajo možje raznih evropskih narodnosti in za katere njihovi dragi svojci po ve* čini ne vedo ali do njih ne morejo. — In ravno sedaj je prilika, da se opo* zori naša javnost na velik pogrešek na idrijskem pokopališču:	ali bo kdaj
končno tudi naše svetovno znano me* sto postavilo spomenik padlim soro* jakom? Ali bomo res čakali, da nas prebite vse gorske vasice? Idrijčani, zlasti v to poklicani, zganite se!
Nov grob. — Neizprosna pljuč* na bolezen je izkopala prerani grob komaj 22 letnemu Cirilu Kosmaču. Pokojni mladenič je zadnja leta služ* boval pri vojni mornarici. N. v m. p.
Beračenje. — Enkrat smo se v našem listu o tem že pritoževali in je res nekaj tednov koristilo. Sedaj pa je ta »obrt« zopet v polnem razmahu. Ker je pa beračenje le preveč prišlo v navado nekaterih nepotrebnih in tudi takih, ki iščejo prilike za tatvino, po* novno poživljamo občino, da kaj ukre* ne. Resnično potrebnim naj se dajo
t izkaznice, rokomavhi, ki kradejo no* ve čevlje po hišah (slučaj na Zemlji) in taki, ki imajo po več goved v hlevu in tisočake v hranilnici, naj se pa iz* trebijo.
Gore nad Idrijo. — Na roženven* sko nedeljo je bila naša cerkev vsa v cvetju in zelenju, posebno še Marijin oltar. Družbenice Marijine so vse to izvršile, ker so hotele svojim 10 no* vim članicam napraviti sprejem v družbo kolikor mogoče ljubek in po* meni j iv. Cerkvene pevke — vse hčer* ke Marijine — so lepo prepevale slo* vesnosti primerne pesmi. — Fantje, ki ste se tudi udeležili te slovesnosti, kaj pravite, ali bi ne bilo dobro tudi za vas, da vržete od sebe strah pred ljudmi in vstopite pod Marijin pra* por?!
Srednja Kanomlja. — Z letošnjim šolskim letom je bila pri nas, in sicer pri »Starem birtu« o tvor j ena nova ljudska šola.
Sp. Idrija. — (Smrt vzornega moža. — Semenj. — Poroka.) — V četrtek dne 9. t. m. je po dolgem bolehanju za vedno zatisnil oči v 61 letu starosti ugledni gostiln^ar in po* sestnik ter vešč tesarski siijster g. France Nagode. Bil je mož, kakršnih danes ni mnogo; njegovo plemenito osebnost so dičile one lepe lastnosti, ki so glavni predpogoj za tako spio* šno spoštovanje in ljubezen, kot jo je užival blagi pokojnik širom cele okolice. Poštenje in prijaznost v go* stilniškem poklicu, čista nesebičnost, iskrena in obilna dobrodelnost ter mo*
ukradeni vrček in ji zapreti usta za vselej. Tudi se mo* ram približati žrecem in izvršiti nekatere obrede, ker po poizvedbah zvestega Hauzefaja krožijo o meni nelepe govorice in me memfijski žreci smatrajo za brez* božnika. Ali ne bo Moloh užaljen, če se udeležim pred svojim odhodom nekaterih obredov?«
»Ne boj se, sinko. Niso vnanji obredi, ki tvorijo vez med človekom in božanstvom, ampak resnična mo* litev in krepost duše. Idi v miru.«
XVII.
Neftišini načrti.
Po precej dolgotrajnem in dolgočasnem potovanju je Neftisa prišla v Tebe v spremstvu svojega zvestega Anubisa. Ko je mladi žrec zagledal svakinjo, se je za* čudil in jo vprašal, naj mu pojasni, kaj jo je bilo po* goltnilo in odkod prihaja. Neftisa je odgovorila Romu:
»Lahko bi te nalagala in zadovoljila tvojo rado* vednost z izmišljenimi pravljicami, pa nočem. Prosim te, Roma, ne izprašuj me, zakaj ničesar ti ne morem po* vedati o tem dogodku svojega življenja. Prisegam ti pa, da stopam častno pod tvojo streho.«
»To mi zadostuje. Hvala ti za iskrenost,« je rekel z Usmevom mladi mož.
Neftisa se je silno izpremenila. Postala je mirna in hladna, toda Horemseba je še vedno ljubila. Zato je sklenila, da bo o vsem molčala. Tudi se je bala mogoč* nega čarovnika. Istočasno pa se je zavedala, kakšno vrednost nosi v ukradenem vrčku, ki je bil poln strupe* nega ljubezenskega napoja.
V njej je dozorel gorostasen sklep. Sklenila je iti v Buto, kjer je živel v pregnanstvu bodoči kralj Tutmes III. S pomočjo čarobne tekočine ga je hotela navezati nase. In že se je videla kot kraljica Egipta po smrti kraljice Hatasu. Zatreti je hotela v sebi ljubezen do Horemseba in najti nadomestilo v častihlepnih težnjah.
Z lahkoto je pregovorila svaka, da jo je pustil v Buto, kjer je poveljeval Antef, njen zaročenec, za kate* rega pa ni več marala. Zato je vzela s seboj neko znanko, Meuhto po imenu, ki jo je hotela obesiti An* tefu. Vse to s pomočjo strupene vonjave. Odprla je dra* goceni vrček in za poskušnjo poškropila z njegovo vse* bino rožo, nakit in druge predmete. Vsi predmeti so se tako nasrkali silne vonjave, da so učinkovali kakor ostale Horemsebove zastrupljene rože. Tudi je zapazila, da je bila vonjava podnevi slabotnejša, ponoči pa je postala skoraj dušeča.	(Dalje.)
žata, neomajna značajnost, so bile db ke, od katerih se dragi pokojnik kot globokoveren krščanski mož ni nik* dar oddaljil. »Moli in delaj« je bilo vedno geslo pokojnika; tega izročila se bodo držali tudi nasledniki, kate* rim izražamo odkritosrčno sožalje, ne* pozabnemu Francetu pa bodi Bog obi* len plačnik. — Semenj na roženvenski ponedeljek je bil radi slabega vreme* na slab; prignanih je bilo 11 goved, (predzadnjič le ena), kupčija zelo sla* ba. — V soboto 11. t. m. se je poročil rudar Ivan Carl s Frančiško Šifrerje* vo. Obilo sreče.
Gor. Kanomlja. — Poročili so se: Erjavec Ivan z Marijo Erjavčevo in Erjavec Franc z Jožefo Erjavčevo. Bog daj sreče in zadovoljstva!
Iz Gor.
Sv. Lucija. — (Naše verno ljudstvo.) — Na roženvensko ne* del j o 5. okt. popoldne smo imeli ob veliki udeležbi ljudstva prav lepo slo* vesnost. Dolga vrsta odličnih deklet je pristopila v Mar. družbo. Cerkev je bila okusno ozaljšana z lepim cvet* jem in krasnimi venci. Bilo je več du* hovnikov. Č. g. Kodermac, župnik iz Volč, je imel pomenljiv govor. Pevci pa so s spremljevanjem orgel zapeli lepo Marijino pesem; nato je bil slo* vesen sprejem v Mar. družbo. Po sprejemu se je razvila veličastna pro* cesija s kipom Matere Božje, ki so ga nosili postavni fantje. Med procesijo si slišal glasno molitev rožnega venca in prelepo petje pevskega zbora. Sle* dii je blagoslov z zahvalno pesmijo, nakar smo se razšli z željo, da bi še večkrat imeli enake slovesnosti.
Zavratec. — (Popravek.) — Na dopis v; 40. številki moramo nekaj odgovoriti. Tisto o ponočevanju ni res, le sv. jutro hodimo prav zgodaj zvonit, ko imamo nove zvonove. (To* rej ne ponočujete, marveč pojutruje* te? Op. ur.) Tudi ni res, da hodimo v bližnje Medvedje brdo pit in plesat, ker tam sploh gostilne ni. Res pa je, da hodijo od tam fantje k nam pit.
Zavraški fantje.
Ponikve. — (Resnici n a 1 j u* bo.) — V 38. številki »Novega lista« je bil objavljen dopis, ki je povzročil opravičeno razburjenje med domači* mi in sosednimi fanti. Dopisnik sam priznava, da je bil netočno obveščen. Par domačih dobrovoljčkov je res razgrajalo po vasi, a to še ni bilo tolik* šne graje vredno.
Bukovo. — Pri nas imamo mrzlo podnebje, zato radi posnemamo ptice selivke. Tudi letos se napravlja osem naših ljudi na daljno pot preko morja. Argentina jim bo druga domovina. Sicer smo pa ostali stari Bukovci. Če prijazne bravce kaj bolj zanimamo, naj blagovolijo pregledati prejšnje dopise.
Cerkljanski vrh. — Že dolgo se ni* smo oglasili v »Novem listu,« da bi povedali, kako je pri nas. Letina je bila precej slabša od lanske. S krom* pirjem nismo nič kaj zadovoljni, ker je droban in gnije. — Pred kratkim je umrl Jurij Očanc, star 67 let. Bi! je varčen in umen gospodar. Zato je
marsikdo šel k njemu po nasvete. N. p. v m.! — V četrtek smo imeli kramarski sejem; kako je bilo, bomo že še poročali.
Čiginj. — Pred dobrim mesecem je v Ušniku umrla stara mati Marija Luznikova, stara 85 let. Bila je verna žena, ki je vse težkoče življenja kr* ščansko prenašala. Moža je imela 20 let bolnega. N. p. v m.! — Mladi lju* dje se tudi iz naših krajev radi izse* ljujejo. Nekateri iz potrebe, drugi pa, ker mislijo, da bo v tujini bolje. Pri nas pa je še dosti zarastlega sveta, ki bi se dal spremeniti v plodno zemljo. Če bi vlada dala malo podpore in bi mi krepko poprijeli, pa bi se dalo to doseči.
Log pod Mangartom. — Krompir smo izkopali. Pridelek je bolj pičel, a moramo biti zadovoljni, da je vsaj nekaj. — V nedeljo nam je g. dekan iz Bovca blagoslovil novo kapelico sv. Barbare, zaščitnice rudarjev. Že pred leti se je sprožila misel nanjo, a smoi se zbali stroškov. Letos se je cer* kveno oskrbništvo resneje zavzelo, prispevali smo vsak po svojih močeh in šlo je. Daši je precej draga, je ven* dar skoraj docela plačana. Smo pa po* nosni nanjo, ker je najlepša daleč na okrog. Zidalo jo je podjetje Perini, ki zasluži vse naše priznanje. Slovesno* sti blagoslovitve, ko smo nesli kip sv. Barbare v procesiji v novo kapelico, se je udeležilo tudi več ljudi iz Bovca in Rablja. S virala je rudarska godba iz Rablja.
Iz goržSke okolice.
Šempeter. — (Prošnja.) — Zadnje deževje je spremenilo naš skromni Šempeter v prave Benetke. Vse ceste so pod vodo. Tramvaj vozi samo do pokopališča. Otroci par dni niti v šolo niso mogli. Zlasti od cerkve doli proti pokopališču je cesta podobna vodni strugi. Podobno je tudi s cesto proti Vrtojbi. Občinarji prosimo zato go* riškega gospoda župana Bombija, naj se zavzame za nas. —• V cerkvi ima* mo tudi par novosti. Dobili smo nove orgle, ki so lep izdelek tvrdke »Ceci* lija«. V kratkem pričakujemo še no* vih zvonov.
Iz Vipavske doline.
Vogersko. — Predzadnjo nedeljo smo imeli lepo slovesnost roženven* ske Matere božje in blagoslovitev dveh novih kipov:	kipa Matere bo*
žje in sv. rožnega venca, ki ga je da* rovala g. Marija Gregoričeva (Smodi* nova), in pa-kipa sv. Jožefa, ki ga je darovala neimenovana oseba. Bog jima plačaj! Škoda, da se zastran de* ževnega vremena ni mogla razviti procesija po vasi. — Poprava šolske* ga poslopja je že dovršena. Upamo, da ne bodo naši mali več zmrzovali v slabih prostorih. Vendar bi se dalo s tisto vojno odškodnino kaj boljšega narediti.
Budanje. — (Vzoren fant.) — 12. t. m. je preminul v goriški bolni* šnici I7*letni Joško Ličen. Bil je vzo* ren fant in Marijin kongreganist. Nje* govi tovariši mu kličemo: na svidenje onkraj groba! Družini naše sožalje!
Reška pokrajina.
Lisec. — (Huda strela.) — 21. sept. se je zgodila pri nas velika ne* sreča. Ob prvih jutranjih urah je uda* rila strela v zvonik naše cerkve; ravno tedaj je cerkovnik zvonil sv. jutro. Zvonik je zrušilo, zvonovi so nepoškodovani padli na streho, cerkovnika Antona Simčiča iz Lisca št. 23. je pa strela ubila. Zadnjič je nesrečnež zvo* nil sebi. Pokojni Tone je bil blag mož. skrben gospodar in dober krščanski oče. Pokoj njegovi duši!
Novaltračina. — (N e p r e v i d e n a smrt. — Nov par).— Že dolgo se nismo oglasili in smo malo zakasneli s tem dopisom. 10. avgusta je šel Anton Iskra št. 47. v Podgraje obiskat sestro, ki je tam poročena. Namen je imel se vrniti še isti dan domov. Zaman so ga doma čakali otroci. Drugi dan so ga šli iskat in našli mrtvega. Ko se je vra* čal iz Podgraj še precej pozno po grdi in strmi stezi domov, se mu je spodr* snilo in padel je z glavo v velik štor in se ubil. Pokoj dobremu očetu! Na* gle in neprevidene smrti reši nas, o Gospod. — Pred tremi meseci je pri* šel iz severne Amerike naš rojak Jo* sip Valenčič iz Novokračine. Prišel je, da si izbere družico. 20. avgusta se je poročil z Josipino Udovičevo, Jelšane 54. Kmalu se bosta oba vrnila v Arne* riko. Mlademu paru obilo sreče!
S Pivke.
Sajevče. — (O neki poti in našem denarju.) — Pri nas ži* vimo po starem. Krompirja imamo ■ dosti, dežja pa kar čez glavo. Premiš* ljujemo, kje bi si kupili letalo, ker naša pot je že taka, da je bolj podob* na grapi, zlasti med Vrtmi in pri Ogradci. Še bolj je čudno, ker ob po* ti že od maja meseca ležijo kupi stol* čenega kamenja, 52 jih je po številu, vendar pot ni posuta. Zakaj bi se ne dobil en delavec, da bi kamenje raz* tresel? Potrebno pa je tudi, da bi se izkopali jarki in napravili kanali, da bi voda ne «tekla vedno po sredi pota. Sajevci smo tudi precej petični, zato se pa včasih kaj povrtimo; poplešemo prav radi, ker kam bi pa sicer pripra* vili denar?
Hruševje pod Nanosom. — (Vzor mož a.) — Oglašamo se poredkoma. ! sedaj ni časa. Bomo pa po zimi bolj j gostobesedni. Krompir smo največ že 1 izkopali. Letina je bila srednja. Vreme j imamo vedno slabo, samo dež in bla* ; to. V soboto 4. t. m. je zatisnil za ; vedno oči starosta naše vasi gosp. : Martin Brne. Star je bil 85 let. Delal : je neumorno vse življenje. Z mari ji* ! vostjo si je pripravil lepp, veliko kms* : ti j O' in prav čedno hišo. Oženjen je bil ! dvakrat. Otrok je imel vseh 19. Bil je i mož zdrave korenine in odkritega | značaja, zahrbtnosti ni poznal. Bil je mnogo let zapriseženi cenilec. Pripoin* nima, da je bil strog vzgojitelj svojih otrok in dober kristjan. Tudi v sose* skinih sejah je katero pametno pove* ; dal. Naj mu sveti večna luč!
'i Hrenovice. —- (Letina. —_ Sad' no drevje.) — Po dolgem času se
spet oglašamo. Letina je bila — hvala Bogu — še dobra, kljub temu da so bili pomladanski dnevi preveč mokri. Krompirja bomo imeli manj kot lani. Fižola po navadi, drugi pridelek je srednji. — Sadja nismo imeli nič. Pa ni samo to, da nismo imeli sadja, am* pak se naše sadno drevje tudi suši. Kar ogledujemo, kaj mora biti, da se tako suši. Kaj je vzrok temu? Če se bo tako sušilo, bomo v par letih ob sadje. — Na naših zemljiščih bi lahko več in boljših pridelkov imeli, če bi več gnojili. Sedaj, ko ni več toliko de* nar j a, ko so gozdovi skoro prazni, nam ne kaže drugega, kakor se umno lotiti kmetijstva!
Iz Brd»
Dol. Cerovo. — Zadnji dopis je bil skozi in skozi resničen, a tudi poman* kljiv. Povedati smo pozabili, kake razvaline so tam okrog cerkve in kako koprive in robidovje bujno raste, kar ne dela preveč velike časti cerkvici sv. Leonarda. Edini kras, starodavna »lipa«, kjer so naši pradedje, dedje in očetje v poletnih opoldanskih urah v senci marsikatero pametno razdrli, je padla. Lastnik teh podrtij B. J. bi bolj pametno napravil, da bi dal te podrtije porušiti, ne pa starodavno in zgodovinsko drevo posekati.
Gor. Cerovo. — (Želja fara* nov. — Trgatev. — P r v i g r o b.) — Meseca novembra bo leto, kar smo imeli sv. misijon, zato se že sedaj obračamo do g. dušnega pastirja, da bi nam letos pripravil ponovitev ali vsaj tridnevnico. Farani mu bomo hvaležni. — Pri nas so eni začeli s tr* gatvijo, drugi se pa pripravljajo. Pa ni slišati veselega prepevanja in tiste* ga veselega razpoloženja, kakor lan* sko leto. Kakšen pridelek bomo imeli, bomo že »pobidli«. — L. 1930. je prvi umrl 24*letni Jakin Miroslav; pobrala ga je jetika. Bolezen je menda prine* sel od vojakov, potem je šel v Arne* riko iskat zaslužka; pa se je po par mesecih spet moral vrniti domov. Na* dejajoč se, da še okreva, se je podal v goriško bolnišnico, kjer je 30. m. m. preminul. N. p. v m.!
Iz tržaške okolice.
Sv. Križ pri Trstu. — (Dobra t r * g a t e v. — Našezadeve.) — Tr* gatev smo končali. Prav zadovoljni smo ž njo. Smo pridelali več vina kot lani in še nekaj ga je ostalo od lanske letine, tako da smo res v skrbeh, kaj da bo z njim. Nekdaj smo skoro vse belo poprodali že takoj po trgatvi, j Mnogo ga je šlo na Notranjsko in S Dolenjsko. Svetujemo že sedaj neka* \ terim našim gostilničarjem, da ne bo* j do dali povoda nepotrebnim napadom ! v listu. ■
Konsumno društvo, o katerem smo I že poročali, da je bilo razpuščeno, je j po nalogu prefekture prenehalo z j obratom 30. septembra. Kaj bo komi* j sar ukrenil s stavbo, ki je skoro dva* : krat toliko vredna kot znašajo dol* | govi, nam ni znano. Dobro bi bilo, da : bi pri likvidaciji vpošteval želje in na* svete članov.	:
Zima se približuje; dosti naših de*
lavcev kamnosekov je brez dela. Mno* go se jih pripravlja v tujino.
Denar za zemljišča, ki so nam bila odvzeta pred sedmimi leti za novo obrežno cesto Trst*Sesljan, ki bo sko* ro izročena prometu, še vedno čaka* mo. Ali pride kmalu?
S li rasa »
Škrbina. — (Trud za vince.)
—	V petek zvečer je umrla skrbna gospodinja Frančiška Cotičeva, ki je vzgojila 8 otrok. Pokoj njeni duši! — Grozdje smo spravljali večinoma v dežju. Posebno oni, ki imajo vinogra* de v Vipavski dolini, so dosti trpeli zaradi slabega vremena. Kdor je videl tolik trud, se mora čuditi, da je mogo* če vino tako poceni prodajati.
Kobjeglava. — (Naš praznik.
—	Zahvala.) — Akoravno je bilo vreme slabo in je vedno nekaj rosilo, vendar je bil nedeljski popoldan res naš praznik. Ob 3. uri je^šla procesija s krasnim novim kipom Brezmadežne v cerkev, kjer je preč. g. dekan iz Komna ob asistenci preč. gg. in Ga* brovice in Pliskovice in domačega g. kurata blagoslovil kip in potem v le* pem govoru popisal proglasitev ver* ske resnice o Marijinem brezmadež* nem spočetju ter prikazovanje lurške Matere božje. Potem se je razvila mo* gočna procesija, katere se je vdeležilo mnogo tujega občinstva. Za Marijino družbo je šla duhovščina, za du* hovniki so mladeniči iz Marijine družbe nosili na okusno s cvet* licami okrašenih nosilih krasni kip, ob straneh pa je nosilo 6 deklet iz Mar. družbe lepe šopke podarjenih belih nageljev. Pri 3 slavolokih so bile tudi lepe deklamacije, in se je za* pela Mar. pesem. Mogočen utis je na* pravil odgovor pri petih litanijah med procesijo. Posebno ne smemo poza* hiti lepih prizorov pri slavolokih. Na treh slavolokih so bili angelčki, ki so vsi zamaknjeni častili Marijo in jo obsipali s cvetjem. Na tretjem slavo* loku je bil angelček kar s trobento, ki se je zibal v zračni višini in s troben* taniem slavil Brezmadežno. Da se vsa slovesnost še bolj povzdigne, so pri* hitele tudi Mar. hčerke iz Komna s svojo krasno zastavo. — Prisrčna hva* la vsem, ki so sodelovali! Posebne po* hvale pa so vredna dekleta iz Marijine družbe in druge, ki služijo v Trstu, ki so poslale prvi in velik dar za nov kip. in par stotin belih nageljev in vrtnic za dan slovesnosti. Marija, ki vam kraljuje sedaj v lepem stranskem ol* tar ju, naj vam vsem poplača ne maj* hen trud, ki ste ga imeli Njej v čast!
Vrhovlje. — (Nesreča.) — Za d s nji četrtek je Ivan Križmanov peljal v Trst nagrobne spomenike. V Žav= Ijah je trčil v voz neki avto. Voznik je hotel oje brž zaokreniti, a to ga je tako nesrečno udarilo v trebuh, da je obležal nezavesten. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je čez par ur izdihnil. Bil je najlepši fant v vasi, jako pri* ljubljen in vodja godbe. N. p. v m.!
Komen. —- (» Muh« j e um r 1.)
—	Pred kratkim je umrl v videmski bolnišnici 71*letni Friderik Švara, no poklicu kovač. Rajnik je bil neoženjen
in vedno vesel. Z mogočnim basom je dokaj let obvladoval našo cerkev. Bog bodi plačnik rajnemu »rnuhu«! — Le* tino smo že spravili. Terana, bo, moke za polento tudi, hvala Bogu!
Štjak. — (Versko življenje. — Šol a.) — Tudi mi se moremo en* krat oglasiti in povedati, da smo v nedeljo na lep način blagoslovili zelo krasen kip roženvenske Matere božje. Obenem pa je bilo sprejetih precej* šnje število deklet v »Marijino dru* žbo«. Vsa čast g. kuratu, ki se za cerkev in cerkveno življenje zelo zanima. — Letina nam je precej po volji, posebno vina bomo imeli dosti. Zato vabimo pridne trgovce, da bo vino imelo tudi pravo ceno. — Le* tos smo dobili zelo zaželjenega uči* tel j a g. Ludvika Gaberščeka s Tol* minskega, toda šola bi morala biti po* večana in polepšana, kajti veliko pre* glavico bosta imela on in učiteljica s 100 otroci.
Šmarje pri Sežani. — Da bi sc ne zameril gostoljubnim Šmarcem, sem jih tudi letos obiskal ina »bendimo«. Pej, ta bot sem slabo zadel. Ker je bi* lo slabo vreme in ker niso imeli po* trebe »bendemačev«, so me kmalu od* slovili. Naposled sem dobil zavetišče na Lukcovem ognjišču. Čeprav je imel gospodar že enega gosta, namreč sta* rikovo ženiš če z ogromnim cekarjem na »jempregi«, me vendar ni podil od hiše. Z njo sva si bila kmalu dobro. Na dolgo in široko mi je razlagala naj novejše novice iz sežanskega »Gradišča«. Najbolj me je zanimala vest, da sta dve punčari točili kroko* dilove solze, ker so jih »šoceljni« pu* stili ;dalje mi je pravila babnica, da bo šla neka frajla, ki nosi bele roka* vice, v Pariz! Po kratkem oddihu mi je pripovedovala, da se je našel v »Gradišču« ob cesti neki »kampelc«, ki je znašel nov aeroplan, s katerim se homo lahko vozili na luno! Če je to res, bi svetoval sežanskim posestni* kom, da zavarujejo svoje dimnike proti poškodbam! Slišal sem še več takih stvari, pa si nisem vseh zapom* nil. — Ker sem bil že v bendimi, mo* ram povedati tudi o letošnjem vin* skem pridelku. Grozdje na splošno ni bilo slabo, vendar mu je dosti škodo* vaio zadnje deževje. Nekateri Smarci so uganili, ker so prej pobrali, čeprav jim je nekdo žugal z globo; možakar menda ne ve, da gospodar na svojem trže, kadar hoče. Morda se je pa držal onih srednjeveških predpisov, s kate* rimi so razni grofovski vainoti dolo* čevali pričetek trgatve. Lahko se pa trdi, da bodo imeli letos Smarci dobro kapljico. Vinski bratci ne bodo letos na osmicah pili navadnega »žvižgov* ca«, ampak izvrstni šmarski teran, ki se lahko kosa z vsakim kraškim!
Objave.
Dodatek k dopisu.
9. t. m. je bil objavljen dopis iz Trnovega* Bistrice, ki se med drugim tiče tudi č. g. ka= plana Jožefa Tabatzkya. Prizadeti nam pa sam piše, da »se je že privadil okraju, razmeram in običajem. Radi tega nima niti najmanjšega premisleka zapustiti tukajšnjo faro«.
Književni pomenki.
Makso Šnuderl: Človek iz samote.
Novele. 1929. Tiskovna založba, Maribor. Str. 177.
Šnuderl je izrazit novelist. »Človek iz samo« te« je zbirka devetih novel, ne povesti ali čr« tic. Predmeti so namreč nenavadni: bolestno domišljav človek, nezakonski otrok z lastnost« mi Petra Klepca, hotnica, tat Jurij Požgan itd. Beseda mu teče gladko; včasih se mu pripove« dovanje izprevrže v hudo obsodbo človeške družbe. Najbolj ugajata »Štorija o Juriju Po« žganu« in »Nož«. Ima namreč Šnuderl dar pripovedovanja in prepričevanja. »Človek iz samote« je njegova prva knjiga.
Pisma izseljencev.
Berisso, Argentina, 18. sept. 1930.
Berisso je majhno delavsko mesto ob reki La Plata, oddaljeno 80 km od Buenos Airesa. Tu se preživljamo z delom, ki ga dajejo dve ve« liki ledami, čistilnica petroleja, državna ladje« delnica in pa naše lepo in prijazno pristanišče. Živimo mirno in skromno. Zadovoljiti sc mo« ramo tudi mi z malim. Brezposelnost se drži tudi tega kraja.
Berisso šteje 25.000 prebivalcev ; veliko je kot Gorica. Meščani pa pripadajo najmanj 15 narodnostim. Dva človeka na ulici ne govorita enako. Slovencev nas je tu kakih 200. V prej« šnjih letih nas je bilo še več, radi pomanjkanja dela se jih je pa dosti izselilo bolj v notranjost republike. Naša mala skupina živi prav brat« sko. — Meseca maja t. 1. smo imeli pod vod« stvom č. o. frančiškana Leandra Ruskoviča sv. misijon. Skozi osem dni ga je redno obisko» vaio 250 Slovencev in Hrvatov. Razveseljivo je bilo ob sklepu misijona nepričakovano veliko število fantov in deklet pri sv. obhajilu.
Prisrčna hvala č. o. Ruskoviču za požrtvo« valnost in pa vsem pevcem, ki so pripomogli do tako lepega in ubranega petja. Tako smo torej pokazali mestu Berissu, kako znamo iz« pričati svojo vero. Od naših Podgorcev iz Buenos Airesa imam naročeno izročiti vsem prav prisrčne pozdrave. K tem pridružim še vse naše iz Berissa, naj vsa naša domacijà sprejme od nas iskren pozdrav.
Gomišček Benedikt, organist.
Gospodarstvo.
Trg hmeChih pridete!.
Trst, 14. oktobra 1930.
Sadje: grozdje 100—200, fige 120, kostanj 80—150, jabolka 200, hruške 240, breskve 6.
Zelenjad: radič 100—300, cikorija 100, zelje 60, kislo 120, vrzote 80—90, solata 150, endivija 100, sciatica 200, kavoli 160, fižol v stročju 100—120, repa 30—40, špinača 160—260, blitva 60—100, pesa 60—80, paradižniki 80 do 90, paprika 120.
Krompir 40 do 50.
Gorica, 15. oktobra 1930.
Sadje: grozdje belo 120 do 140, črno (izabela, amerikansko, katanija) 80 do 110, jabolka 130—160—220 (kot so le» pe), smokve 60 do 80, kostanj maron 105 do 110, drobnjak 60 do 80.
Zelenjad: vrzote 60 do 80, kapusne glave 40 do 45, repa 30, solata endivija 60 do 70, paradižniki 120 do 140, paprika 80 do 110, zelena 80, peteršilj 60, brokoli 100, špinača 120 do 140, rdeča pesa 40 do 60.
Krompir 30 do 35, jajca 60, maslo 11.50 do 12.
Opomba: V inozemstvo gre nekoli» ko rebule, drugače pa le kostanjema« ron. Večina blaga gre v Trst.
PAZI, KO SEJEŠ PŠENICO.
1.	Zemljo globoko preor ji! Suša ti bo prav redko povzročila občutno škodo, če bo zemljišče globoko pre» orano.
2.	Gnoji pšenici predvsem z umet» nimi gnojili in ne s hlevskim gnojem. Hlevski gnoj vsebuje zelo malo fosfo» rove kisline, pšenica pa je rabi mnogo. Nasprotno pa vsebuje hlevski gnoj mnogo plevelnih semen in trosov gli» vičnih bolezni, česar pa moraš pšenico obvarovati, če hočeš imeti dober pri« delek.
3.	Na vsakih 100 m2 zemljišča, ka« mor misliš sejati, raztrosi po oranju a pred brananjem ali poravnavanjem po 6 do 8 kg superfosfata, 2 kg kalije» ve soli in po P/2 do 2 kg žvepleno» kislega amonij aka ali apnenega cija» namida (calciocianamide) ali amoni» jevega žveplcnokislega. nitrata (solfo» nitrato ammonico). Če seješ pšenico po deteljišču, lahko zmanjšaš količino dušičnega gnojila, kalijevo gnojilo pa moraš nujno raztrositi, če hočeš med pšenico sejati deteljo ali če imaš rde» čo ali peskasto zemljo.
4.	Sej predvsem zgodnje vrste pše» niče, kot so Villa Glory, Mentana, Ardito, Damiano Chiesa. Zgodnjim pšenicam suša navadno ne škodi, ker jih požanjemo že v juniju, ko se na» vadno suša komaj začne. Po zgodnji pšenici lahko seješ tudi činkvantin, ki še pravočasno dozori, kar moreš ugo» toviti posebno letos. Kdor je sejal čin» kvantin po zgodnji pšenici, ima sedaj že skoraj dozorelega; činkvantin po poznih vrstah pa je še zelen in ni iz» kij učeno, da ga ne bo slana vzela.
5.	Seme moraš pred setvijo prebrati s prebiralnim strojem (tri j er, svecci» iatoio), ki očisti seme vsakega plevel» nega sémena in razdeli istočasno se» me v popolnoma razvito in manj» vredno; močna rastlina se razvije le iz prvovrstnega, zato je treba sejati le izbrano, popolnoma razvito in debelo seme.
6.	Seme je treba potem razkužiti trosov sneti, kot smo že pisali v »No» vem listu«. Lahko ga razkužiš tudi na ta način, da na vsakih 100 kg pšenič» nega semena primešaš po 30 dkg pra» hu Caffaro in vse dobro premešaš.
7.	Sejati je treba o pravem času, če le mogoče čim prej. Pri nas je naj» ugodnejši čas za sejanje od polovice oktobra do začetka novembra. Po» znejša setev izpade navadno zelo sla» bo. Če le mogoče, sej s sejalnim stro» jem, ki položi v zemljo semena v pra» vilni in enakomerni razdalji, kar je za uspeh zelo važno.
8.	Spomladi je mlado pšenico treba
opleti, na vsak način pa je treba uni» čiti škodljivi plevel.
9.	Navrhno dušično gnojenje pšenici zelo koristi. V ta namen raztrosimo po 100 m2 pšeničnega polja po 1 do 2 kg apnenega dušika ali čilskega soli» tra, in sicer v več obrokih. Prvi obrok, to je XA do Vz kg gnojila raz» trosimo po pšenici, čim je izšla, enak obrok raztrosimo koncem zime, po» tem pa še dva obroka tekom aprila.
10.	Žeti moramo pšenico prej kot je cela rastlina suha, omlatiti jo pa mo» ramo bolj pozno, ko se je požeto žito že nekoliko umedilo v kopicah.
Drži se zgornjih navodil in zado» voljen boš z uspehom in doma boš imel dovolj domačega, tečnega in zdravega kruha.
Vino iz gnilega grozdja.
Gnilega grozdja je letos vse polno, posebno mnogo ga pa imajo tisti, ki še niso potrgali. Takih je še mnogo.
Grozdna gniloba je vinu zelo škod» ljiva in vino iz nagnitega grozdja je podvrženo vsem mogočim boleznim, od katerih je rjavenje vina še najbolj nedolžno. Vendar pa se tudi iz gnilega grozdja lahko napravi dobro in zdra» vo vino, ravnati pa je treba takole:
1.	Ob trgatvi je treba odstraniti ko» likor mogoče mnogo gnilobe. Gnilo in nagnito grozdje moramo ločiti od zdravega.
2.	Gnilo in nagnito grozdje mora» mo takoj zmastiti in tudi takoj iztis» niti, tako da ni dolgo v stiku z lastni» mi tropinami.
3.	Moštu iz takega grozdja moramo dodati nekoliko zdravega kipečega mošta, tako da prevre z dobrimi glivi» carni in ne s tistimi, ki so se nahajale na gnilih jagodah. Kdor kuha vino na tropinah, naj kuha mošt od gnilega grozdja na tropinah od zdravega.
4.	Zelo priporočljivo je žveplanje mošta s fosfosolifitom in istočasni pri» dodatek čistih vrelnic glivic, ker le te lahko prenesejo v moštu mnogo žve» plene kisline, ki teh glivic ne ovira pri razkrajanju grozdnega sladkorja v alkohol in ogljikovo kislino.
5.	Novo vino nalijemo v zažveplan sod a ga moramo čimprej pretočiti, da se odstrani iz vina drože, ki je sestav» Ijeno iz mrtvih vrelnih glivic, ostan» kov jagodne lupine in različnih drugih tujih snovi. S prvim pretakanjem se ne sme čakati do sv. Martina ali do bo» žiča, temveč je najboljše, da preta»' kamo zelo kmalu.
Sploh bo treba letos pretočiti prvič prej kot druga leta, ker je letos zelo malo vin, ki bi bila napravljena le iz prav zdravega grozdja. Čim je burno vrenje končano, pretočite in ločite vi» no od drožja.
6.	Letos spada v vse vino metabisul» fit, in sicer vsaj po 10 gramov na hi.
Ali si že prilepil lepilne pasove?
Ne odlašaj s tem delom, ker ti bo drugače sadno drevo v najbujnejšem pomladanskem zelenju objedel pedic in ne boš imel nobenega sadja. Si vi» del, kako je bilo' letos? Torej po» i žuri se!
Kaj se sliši po
Zapori delujejo.
Po poročilih listov je bilo v zadnjih 12 mesecih v stolnem mestu Wa* shingtonu v Združenih državah radi zločinov ali drugih prestopkov zaprtih nič manj ko 108 tisoč oseb. Ker šteje Washington nekaj nad pol milijona prebivalcev, je tedaj skoro ena četrti« na vseh bila pod ključem, ker so kršili zakone.
Zvesti volivci.
Kako so se Nemci ob zadnjih vo* litvah zavedali volivne dolžnosti, nam pove že to, da so bili na dan volitev nameščeni volivni uradi prav povsod. Nemški zastopniki pri Društvu naro* dov v Ženevi so šli volit v neko ob* mejno švicarsko*nemško vasico. Za turiste v bavarskih Alpah — na dan volitev je bila ravno nedelja — so od* prli volivni urad kar na vrhu Zug* spitze 2650 metrov visoko. Tudi sejmi so bili tisto nedeljo. Zato so volivce vabili kar v kolibe sredi drugih stoj* nic; tu je bil volivni urad. Kljub vsem tem ugodnostim je pa še vendar lepo število volivcev ostalo doma. Zato bo prihodnjič najbolje, če bodo kar s pu* šico hodili po hišah pobirat volivne glasove.
Ura.
Ura je majhna žival brez krvi in živi stalno v svojem oklepu. V starih časih je bil ta oklep zelo velik in okro* gel, danes pa je ploščnat kot pri školj* kah. Ura je domača žival in spada med zajedavce; saj živi na moškem ali ženski in navadno na zapestju. Da nam ne uide, zvežemo to žival z veri* go. Če pa je žival ušla, jo običajno zo* pet najdemo na »montu« v zastav* ljalnici. Ta žival ima obilno zobovje. Jč pa samo čas po dnevu in po noči, brez prestanka. Pije le poredkoma kako kapljico olja pri urarju. Ura je tudi zelo nežna živalica; ne prenese ne morske ne solnčne kopeli. Za vsa* ko bolezen jo je treba nesti k urarju, ki jo ozdravi ali pa tudi ne.
»Nekoč v starih časih ...« je bilo vince prav poceni in si ga pol zastonj pil. Letos je pa povsod slaba z vinsko letino. Le v nemški pokrajini Palatina tu ob Renu je letos vina kot vode. Zato je mošt v gostilnah prav pod ceno. Ne točijo ga več na liter, marveč kdor vstopi plača pri vratih eno marko (kake 4 lire) in ga pije ko* likor hoče in kolikor ga more nesti. Tam je kot v Indiji Koromandiji.
Žaba v premogu.
Premog je nastal iz velikanskih go* zdov, ki so rastli na svetu še predno je ustvaril Bog Adama. Gozdovi so prišli pod zemljo — deloma radi po* tresov, deloma radi povodnji, itd. — in les se je v tisočletjih spremenil v premog. Med premogom se dobijo večkrat ostanki različnih živali, ptiči, ribe, žuželke, itd. Iz teh najditev lahko sklepamo, da so bile te živali na svetu že mnogo let pred Adamom. Sedaj so našli v Porenju v Nemčiji med prc* rnogom tudi eno žabo, ki pa je posta*
svetu.
la tanko tanka, da se na kosu premoga spozna komaj nje odtis, ki pa je zelo jasen. Celo telo žabe je dalo komaj tako debelo plast premoga, kot je de* bel navaden časnikarski papir.
Vroča kri.
Na francoskem otoku Korziki, ki leži severno od Sardinije, je še danes v navadi, da se poravnajo spori z noži in revolverji. Tudi ženske se tega ne boje. Blizu mesta Bastia se je mlad Korzičan zaljubil v lepo devojko. Čez nekaj časa ga je pa neka druga lepo* tiča omrežila. Zavrnjeno dekle je bilo do srca razjarjeno in je povabilo prejšnjega ljubimca na dvoboj. Cela Korzika se bi fantu rogala, če bi izzi* vanja ne sprejel. In tako sta se fant in dekle dvobojevala poleg vasi s samo* kresi. Dekle je fanta smrtno pogodilo, sama pa je bila tudi ranjena in je kmalu potem izdihnila.
Za 10 mark.
Pred dnevi sta stala pred porotniki v mestu Essen na Vestfalskem dva mlada rudarja Haarmann in Waupel. Obtožena sta bila, da sta pred pri* bližno dvema mesecema napadla in s sekiro razmesarila nekega sodelavca, pri katerem sta videla 10 mark (okoli 45 lir). Zločin je bil tako nečloveško
izvršen, da sta bila morilca po krivdo reku porotnikov obsojena na smrt.
Man j gosposki.
Kdor je prišel v prelepo Florenco in stopil pred kolodvor, se je najprej začudil, da sede na kozlih kočij sami gospodje v visokih cilindrih. Take ima gospoda za procesije in slovesne prilike. No, v Florenci so jih pa do tega meseca nosili mestni kočijaži kot svojo uniformo. Zdaj jim je pa mest* ni svet ukazal nositi čepice.
Mišja vojna.
V okolici mesta Debrecin na Ogr* skem se je onih dni pojavila silna množica poljskih miši. V neki noči je napadlo par stotisoč miši šotor, v ka* terem prebivajo delavci, zaposleni pri
gradbi električne napeljave. Miši se niso spravile samo na zalogo živil, temveč so začele glodati in trgati tudi odeje in čevlje. Delavcem ni preosta* j alo nič drugega, kakor da so šli s koli nad brezštevilno požrešno golazen. Zjutraj je bojno polje pokrivalo na tisoče ubitih miši in so jih nabrali več kvintalov.
Zaradi paprike.
V Messini se je zadnji torek pripe* tila huda družinska žaloigra. Oče Bartolo Golino ima že precej odrasle sinove. S temi ni bil kaj preveč v pri* jaznih stikih. Bile so pač vmes tudi gospodarske stiske. Ko sta brata Sai* vator in Karmelo kupila nekaj stro* kov paprike, da bi jo prodajala, jima je zmanjkalo par strokov. Brž sta šla nad očeta, češ da jima jih je on zmak* nil. Nastalo je kreganje in tudi pre* tep, kjer so se bliskali noži. Konec prepiru so naredili šele orožniki.
Človekov sovražnik.
Splošno smatramo psa in mačko za človekova naj večja prijatelja v žival* skem svetu. V resnici pa sta oba stal* na nevarnost za naše zdravje. V ko* žuhu psa in mačke živi namreč nič manj kot 475 bacilov, nosilcev raznih bolezni. Tako vsaj dokazujejo zdrav* niki pri ameriškem poljedeljskem ministrstvu.
Največ ji zaklad starega veka.
5 Izkopavanja starin so prinesla na svetlo že mnoge zaklade, naj večje do* sedaj znane zaklade pa je skrivala grobnica egiptovskega kralja faraona Tutenhamona. Grobnico so odkrili pred osmimi leti. V grobnici so našli zlate kipe, slike iz slonove kosti in biserov, različne zlate in z biseri okrašene omare in skrinjice, luči in posode, zlat voz z zlato konjsko opre* mo, kraljeve sandale, posteljo, stolice, in tisoče drugih dragocenih predme* tov, ki kažejo kako razkošno so živeli egiptovski kralji pred 3500 leti. Celot* na grobnica do danes še ni preiskana. Vsi dosedaj najdeni predmeti so ce* njeni že na desetine milijonov. Veči* na se jih nahaja v egiptovskem mu* zeju v Kairi.
ZA OBUVALO RABITE SAMO ČISTILO'
KI USNJE OHRANI, OMEČI ===== IN OSVETLI. ==
Izdelek tvrdke „SID0L COMPANY“ - Trst, via della Fonderia 3.
Kalijeva sol iz Mrtvega morja.
Kalijeva sol je važno umetno gno« jilo. Do svet. vojne so bili Nemci sko« raj izključni gospodarji tega važnega gnojila. Radi izida vojne so morali Nemci deliti to bogastvo s Francozi. Po vojni so začeli pridobivati mnogo kalijeve soli na Španskem. Zdi se pa, da je bodo mnogo pridobivali tudi v Italiji iz tvarin (lave), ki so jih izbru« hali ali še vedno bruhajo'ognjeniki. V zadnjem času se pojavlja na trgu tudi kalijeva sol iz Rusije, in če se uresniči ruska pjatiletka (gospodarski načrt za j razdobje 5 let od 1. septembra 1927. do konca 1932.), bodo za par let Rusi razpolagali z velikimi količinami kali« j e ve soli.
Gotovo je čitateljem znano, da ima iz sv.'pisma znano Mrtvo morje tako gosto vodo, da se človek v tem morju nc more potopiti. Gostota vode zavisi predvsem od obilice raznih raztopi j e« ni h soli, kot je kuhinjska ali jedilna sol, potem kalijeva sol, itd. Za kuhinj« sko sol so pokazali dosedanji gospo« dar ji Mrtvega morja (Angleži) prav malo zanimanja, tem več pa za važno kalijevo sol in pred kratkim je začelo neko angleško podjetje pridobivati to važno umetno gnojilo. Pri izlivu Jor« dana v Mrtvo morje je sedaj zaposle« nih nad 400 delavcev. Kalijevo sol prevažajo s tovornimi avtomobili v Jeruzalem in od tam z železnico do morja. Računajo, da bodo dobili letno iz Mrtvega morja po pol milijona kvinta lov kalijevega klorida.
Vinarske zadrug^ v Istri.
V Istri je danes osem vinarskih za« drug, in sicer v Poreču (na j novejša), j v Kopru, Motovunu, Bujah, Brtonigli, j Umagu, Novemgradu in Vrsaru. Vse imenovane vinarske zadruge so zdru« žene v Zvezo vinarskih zadrug s se« dežem v Puli.
Imaš li bolne kokoši?
Loči bolne od zdravih, bolne zakolji in razkuži kurnik z apnenim mlekom, kateremu dodaš na vsakih 5 litrov te« kočine desetino litra kreolina. S to mešanico namaži kurnik in poškropi tudi pod. Zdravim kokošim napravi krmo iz pol xg koruzne moke, kateri dodaš zmečkano glavico Česnika in žlico zdrobljenega lesnega oglja. K vsemu primešaj še mleka, najboljše kislega.
Nepovrele tropine.
Sladke tropine, ki jih dobimo pri popravljanju vina po »novem načinu« takoj iz stiskalnice, torej brez ku« kanja vina na tropinah, niso priprav« ne v takem stanju za žganjekuho, ker vsebujejo zelo malo alkohola. Če bi take tropine žgali, se nam delo ne bi izplačalo. Zato moramo sladke tro« pine najprej pustiti prevreti. Spravi« mo jih v bednje ali sode, jih dobro pritisnemo, nekoliko premočimo z vodo in ko je posoda polna, jo pokri« jemo (tudi zamažemo z ilovico), da nima zrak dostopa do tropin. Kipenje tropin je počasno, a dobro. Iz 100 kg takih tropin dobimo 4 litre čistega alkohola ali 8 litrov 50% žganja.
.j.:	-V M	Š" T U; .
.................................... ..................................................................................................................................................v I
Divorili so se
11
M969ZZINI
DEL POPOLO",
GORICA,
;____________________________________
VIA GARIBALDI 6.
PRODAJAMO
velike enotne množine blaga po predvojnih cenah:
Madapolam...................
Platno »Madonna« iz zvite niti Platno za rjuhe, 150 cm visoko Platno za rjuhe, 150 cm visoko, Frštanji z dvojnim licem Žameti z risbami .... Žameti težki za moške obleke Majice težke, frštanjaste Majice iz pristne volne .
Brisače.....................
Brisače.....................
Moške žepne rute Ženske nogavice Ženske nogavice, cvirnate Moške nogavice, sive Otroške nogavice
Ve I i Is a zaloga trfiža in volne „Scutaaei“ za žimnice.
težk
y >rà korist je, če ss oskrbite pravočasno pri tvrdki
J9B9ZZINI DEL POPOLO"
Gorica, via Garibaldi 6. <s1pil
Izkoristite priliko ! !
;,A>.	, / '	> ' AU-y,.-:-	''v	■ "UU
štev. 42.
Nove
postave.
O MEJNIKIH.
Vsak lastnik ima pravico od svoje; ga soseda zahtevati, da še postavijo mejniki med dvema posestvoma, ki mejita drugo na drugo, in sicer na skupne troske.
Namen mejnikov je, da se lastnina ne pomeša in se preprečijo lastninski in posestni spori med sosedi.
Da sosed lahko zahteva od soseda, da se postavijo mejniki, morata posestvi mejiti drugo na drugo.
Če teče, recimo, med mojim in tvo; jim zemljiščem javna voda ali če pe; Ije javna pot, ni treba še posebnih mejnikov. Pač pa imam pravico zalite; vati od tebe, da se postavijo mejniki, če teče med mojim in tvojim pose; stvom zasebna voda ali če pelje za; sebna, pot. To pravico ima zasebni lastnik tudi, če meji njegovo posestvo na javno lastnino. Recimo, da meji tvoj travnik na igrišče, ki je občinska last; v tem primeru se prav lahko zgo; di, da se igralci in drugi obiskovalci igrišča polastijo tudi tvojega travnika m obratno, zato smeš od občine za; htevati, da se postavijo med tvojim travnikom in javnim igriščem mejni; ki. Tudi če raste med dvema pose; s tvorna živa meja ali če je postavljen zid, imajo sosedje omenjeno pravico, ker se lahko zgodi, da eden izmed so; Redov živo mejo izseče ali da zid posuje.
Kdo lahko zahteva, da se postavijo mejniki?
Ta pravica pritiče naravno lastniku Posestva in morebitno tožbo je treba vložiti tudi le proti lastniku obrne j; nega posestva.
Ta pravica pa pritiče tudi užitkar ju. Ako sme užitkar n. pr. tožiti soseda, ker si hoče prilastiti del zemljišča, katerega ima on v užitku, sme še to; bko prej od soseda zahtevati, da se Postavijo mejniki. Isto sme tudi last; nik obmejnega zemljišča zahtevati od užitkar j a. Poudariti pa moramo, da ne obvezuje izid tožbe ali pa prijateljski dogovor o mejnikih med užitkarjem in drugim lastnikom lastnika užitkar; skega zemljišča, če ni sodeloval pri tožbi ali pri sporazumnem dogovoru.
Obnova me jnikov.
Vprašanje je, če sme lastnik obme j; 'jega posestva zahtevati od lastnika drugega posestva, dà se mejniki dru; tič postavijo, ko so bili enkrat že po« stavljeni? Te pravice lastnik obme j; Uega posestva nima, ako je dogovor o "/Ojnikih veljaven ali ako je sodnij; ska razsodba pravomočna. V tem pri; 'nora sme obmejni lastnik zahtevati, uà se mejniki na novo postavijo le te; "uj, če so bili stari mejniki odstranje;
1 P° višji sili ali če so se zaradi dol; toga časa tako pokvarili, da jih ni mo; :j?ùe več spoznati. Drugače pa pome;
na pogodba in razsodba za n ju po;
tavo in ena stranka nima pravice za;
htevati od druge, da se postavijo dru; gi mejniki.
Zastara.
Pravica do postavitve mejnikov ne more nikdar zastarati. Pravico do po* stavitve mejnikov pa je treba strogo ločiti od pravice do poprave mejni; kov. Če gre za postavitev mejnikov, ni med lastniki in posestniki pravza; prav nobenega pravnega spora; meja med obmejnima posestvoma je določ; no znana; vsa stvar gre le za tem, da se postavijo obmejna zunanja zname; nja. Če pa gre za to, da se mejniki po; pravijo, potem imamo opravka z res; nim pravnim sporom med sosedi, ker v tem primeru je meja med mejnimi posestvi neznana in sporna. V prvem slučaju ni mogoče govoriti o pripose; stvovanju in zato tudi ne o zastari, v drugem slučaju pa je priposestvovanje mogoče in zato je mogoča tudi zastara.
PRAVICA DO JAVNIH VOD.
Užitkar ji javnih vod (žagarji, mli; nar ji, obrtniki itd.) na Goriškem mo = rajo do 11. junija 1931. napraviti proš; njo na ministrstvo javnih del, da jim prizna pravico do uživanja javne vo; de. Prošnjo je treba napraviti v dveh izvirnikih, in sicer na vzorcih, ki jih prizadeti dobijo na občinskih uradih. Kdor ne napravi prošnje do mnenje; nega roka, bo moral plačati kazen od 50 do 500 lir; pa tudi drugače ima lab; ko sitnosti in mogoče je celo, da pri; de ob svojo pravico. Zato poživljamo uživalce javnih vod. da čimprej na; pravijo te prošnje. Ta poziv velja za posestnike na Goriškem in še bolj za posestnike na Tržaškem, ker v tržaški pokrajini zapade rók za vlaganje pro= šenj1 še prej ko na Goriškem. Prošnjo mora napraviti strokovnjak, inženir. Vložiti jo je treba pri pristojnem po; krajinskem tehničnem uradu (Genio Civile.)
Največja urarska delavnica v Trstu.
ALOJZIJ POVH,
TRST — Piazza Garibaldi
štev. 2, l. nadstropje.
Kupuje krone in aslatto.
SlobosEdravniški
amtenfiiatorij
TRST - - Via delie Sette Fontane ti.
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Našim ljudem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovenski. — Delo zajamčeno I — Odprto od 9,—13. in od 15,— 19. Ob nedeljah od 10,—12.
Civilno inženirska pisarna
dr. ing. ftaberščik Oskar,
TOLMIN,
izvršuje vsa civilno inženirska dela in vsako» vrstne projekte; napravlja načrte in vse po» trebno za priznanje vodnih pravic ter za žične vzpenjače; meri in parcelira zemljišča; izde» luje zemljiške skice za kupnoprodajne pagod» be; razne cenitve za privilegirana posojila itd.
KROJAČ»
naslednikov FEÌBQPÌÌIQ LCHi-jtf
TRST — Corso Vitt. Eman. 31
Bogata izbera domačega in inozemskega blaga za moške in ženske. Velikanska zaloga nepremočljivih plaščev znamke
«PISEttI«.

ZDRAVNICA
tir. "VILMA DOMINCO, ;>
sprejema
od 10. - 12. in 15. -16. ure
GOBXCA,
ulica Corso Vittorio Emanuele Hi. Številka SS. Posebnost; zdravljenje z ultra vijoletnlml žarki.
it?- v' v». kv V 'ti' SW
Najnižje cene v Trstu so pri tvrdki
SLL’ EC0HDHI9 FflMIBLIBUE
Te*st - Piazza Ponterosso N. 5
Težka flancia (Lawn Tenis) po L 2.20, frštanj fantazija za obleke . od L 1.50 naprej, frštanj pošcv. tkan (križan) od L 2.90 naprej, frštanj poš. tk., rdeč in plav od L 2.85 naprej, frštanj z dv. licem, težak . od L 4.50 naprej, blago za plašče, 140 cm vis. od L 7.50 naprc: črtano bi. (rigadin) za srajce od L 2.50 napre
.. .	.... ui«.vw.	r o ~r\	1
cajh za hlače . blago »hudičeva koža« saten črn tibet črn
podložene odeje (kovtri navadne odeje žamet fantazija . madapolam platno »Madonna« platno za rjuhe . volnene Ogrin j alke
Velika zaloga volnenih in bombaževinast majic, telovnikov, pullover jev itd., itd.
. od L 3.50 naprej ■ od L 5.50 naprej . od I. 3.50 naprej . od L 4.50 naprej . od L 39.— naprej . od L 14.— naprej . od L 4.90 naprej . od L 1.75 naprej . od L 2.30 naprej . od L 3.50 naprej >,od I. 16.— naprej
II Marna D D Nil D - Trst,
Il Gorso Garibaldi 16
I
Lastni izdelki.
ustanovljeni! L 1887. g g
Elegantni in ekonomični
moški čevlji po 56 lir.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje št. 706:	Pred dvajsetimi leti je
bila med mojim in sosedovim zemljiščem pot, katero so preložili. Staro pot je voda zasula in sedaj raste tam trava. Sosed si lasti celo pot in tudi vodo odganja v m'oj svet. Ker sem po mojem mnenju lastnik polovice poti, vpra« šam, kako pridem do svoje pravice? — Odgo« vor: Čegava je bila stara pot, pretino se je za« rastla in jo je voda zasula? Če je bila stara pot takrat le sosedova, je tudi danes njegova.
Vi ste imeli bržkone le služnostne pravice na stari poti. Poglejte v mapo in zemljiško knjigo.
Vprašanje št. 707: Bil sem hlapec pri nekem posestniku in sem si zlomil nogo pri poljskem delu. Zdravil sem se v bolnišnici. Kdo plača bolniške stroške? Ali mi ne pritiče zavaroval« rtina? ■— Odgovor: Če ste se ponesrečili pri poljskem delu, imate pravico do zavarovalni« ne. Ali je zdravnik, ki Vas je prvi zdravil, napravil na zavarovalnico prošnjo? Če je še ni napravil, pojdite k njemu in ga naprosite, da jo takoj napravi. — Če nimate Vi sredstev za piačanje bolnice, morajo plačati starši. Če pa rch nimate ali če so revni, mora plačati občina.
Vprašanje št. 708: Mnogokrat čitam o zadevi »Bruneri=Canella«. Kaj je s to zadevo? — Odgovor: Bruneri je bil črkostavec v Turinu, Canella pa profesor v Veroni. Telesno sta si bila podobna. Med vojno sta se oba izgubila. Pred leti so pa pripeljali v umobolnico- v Collegno nekega človeka brez dokumentov. Nekateri trde, da je ta neznanec Bruneri, drugi pa, da je Canella. Sodišče se je na podlagi do« kazov izreklo, da je dotični Bruneri, kakor trde tudi. mnogi drugi, med temi Brunerijev brat. Drugi prinašajo vse- mogoče dokaze, da je neznanec profesor Canella. O tem je pre« j pričana tudi soproga profesorja Canelle, pri ! kateri neznanec sedaj že par let živi in ima ■■ z njo tudi potomstvo. Razsodba naj višjega so« : dišča še ni izrečena, a se zdi, da bo kmalu.
Vprašanje št. 709: Koliko izvodov »Novega lista« se tiska in koliko se ga proda v Idriji?
— Odgovor: To so uradne tajnosti..
Vprašanje št. 710: Kako so pravi mrčesu, ka« terega pošiljam na priloženem listu. Kako se -odpravi ta mrčes, ki mi je napadel tudi ole« ; andrò, pelagonije itd? — Odgovor:	Mrčeš j
na listu so kaparji ali ščitaste uši. Ker se v zad« njem času kaparji zelo širijo tudi na češpljah, trtah in drugod, bomo v kratkem priobčili daljši članek, kjer bomo škodljivca opisali in povedali, kako se uničuje na sadnem drevju in cvetličnih grmih.
Vprašanje št. 711:	Hočemo v Francijo in
smo dali sindikatu po 31 lir. Pravijo pa, da j ne zadostuje italijanski potni list in da je tre« ba imeti vpoklic, oziroma delovno pogodbo. Kaj je na tem resnice? — Odgovor: Kdaj, kje in kateremu sindikatb ste dali po 31 lir? Če organizira sindikat ali izseljeniški urad izse« Itev v Francijo v svrho dela, potem že oni priskrbijo- delovno pogodbo- in vse potrebno. Zato bo najbrže zadostovalo navedenih 31 lir za delavski potni list.
Vprašanje št. 712:	Zanima me, katera so
največja mesta v Jugoslaviji. Nekateri pravi« jo, da je Beograd večji kot Zagreb. Ali je to res? — Odgovor: Ob priliki ljudskega štetja v 1. 1921. je imel Beograd 111.000 prebivalcev, Zagreb 108.000, Subotica 101.000, Sarajevo 66.000, Ljubljana pa 53.000 prebivalcev. Danes ima Beograd okoli 220.00(1, Zagreb 170.000, Ljubljana 70.000. Zagreb je vedno najvažnejše gospodarsko središče Jugoslavije, a tudi v tem pogledu ga bo kmalu nadkrilil Beograd, ker je 1 pač glavno mesto- in sredi rodovitnih poljan.
Lahek motor, 175 cm3, znamke M M.
ki lahko vozi brez dovoljenja in brez tablice, za šport in velike ture, se proda na obroke. Po« rabi zelo malo beticina. — Vprašajte za cenik. — Edini zastopnik je U. Barbolini. — Delavni« ca je v Trstu, Viale Regina Elena, št. 27.
Via Genova 21.
Najboljši madapolam L T75, Platno Madonna 80 cm „ 2-40, Platno Lavoratore 120 cm „ 3-30, Platno Lavoratore 150 cm „ 4-30,
Črn saten	120 cm „ 3-80,
Gladek saten 130 cm „ 5-90,
Črn thibet	120 cm „ 2'95,
Volna mušola 99 cm „ 8-90, Nogavice, maje, naramnice, spodveze, robci in odeje po najnižjih cenah v Trstu.
posiiEfifmniKi
o
>
H
GO
g
<
O
2
H
ti
ti
©
SEM:
za 65 litrov na uro 410' - L. zin201itrMMiaur<H>10^-L.
JUST UŠAJ,
Gorica,
Piazza della Vittoria 4.
1
SO NAJBOLJŠI IN KLJUB TEMU NAJCENEJŠI
m- wr PRI TVRDKI rSLtiH
CAVALIERO,
! w TRST,
Odlikovani zobozdravnici ambnlatorij
M. BREZIGAR
SPREJEMA
V GORICI
na Travniku št. 17/1 (Piazza Vittoria)
poleg kinematografa.
Marija Acserboni - Trst,
CORSO GARIBALDI 5,
DOBITE VELIKO IZBER0
IZGOTOVLJENIH OBLEK.
Površnikov - Trench-coatsov, Berberrjrsov, Dežnih plaščev, Sukenj pisanih po zelo NIZKIH CENAH.
plavih črnih in MOŠKO BLAGO
in via Mazzini 41,
iz domačih in inozemskih tvornic.
LASTNA KROJ ACNI C A
na Corsa Garibaldi 4/1 Govorimo slovenski !	Cene nizke 1
ZDRAVNIK
II----
dr. O. GREGORIO
za notranje bolezni
sprejema vsak dan od IO. - 12. in od 3. - 4. ure
v BBR1EÌ Viale XX1V- Magg- (prej Via
v Buniui, Tre Re) štey 9 v pritiičju.
HiDTROHES POHIŠTVO
IM ZAJAMČENO
PO NAJNIŽJIH CENAH
dobite v tovarni
; G. BIECHER
TRST — Via deli’Istria 27.
| Najbolj moderne sobe, kuhinje in jedilnice. Razpošiljamo po deželi.
Veliki popustil
Zelmi zdravnik
dr. Robert Hianoty
v TRSTU
SE JE PRESELIL v ulico CARDUCCI 10/11.
06 sredah in sobotah ordinile v PGSTOJMi
V TRSTU,
VIA RIBORGO 23,
nodružnica Piazza Piccola 1 (za magistratom).
nODflLRGODinflČčDhJCD
(25) »CONCORRENZA CALZATURE," (25)
(TEKMA ČEVLJEV),
Nekaj primerov našega	KI JE LAST IZDELOVALCEV SAMIH,
PRVENSTVA V ZNIŽANJU:
moški čevlji, zelo močni, šivani iz črne telečje kože lir 39.— par, moški čevlji, nizki, zelo močni, šivani, iz rumene telečje kože lir 49.— par, moški čevlji, težki, z lesenimi žebljički, iz črne kravje kože lir 44.— par, ženski čevlji, črni, zelo močni, šivani, z usnjato peto lir 32,— par, ženski čevlji, iz rumene telečje kože in svetlega ševro, z usnjato peto lir 45,— par, ženski čevlji v najmodernejših barvah in veliki izberi, z usnjatimi in lesenimi petami po lir 29.—, 33.—, 35.— par.
Razve» tega Imamo v zalogi veliko Izhero čevljev za otroke go cenah, ki pahljalo vsako konkurenco-
Vprašanje št. 713: Pri podružnici Tržaške hranilnice (Cassa di Risparmio Triestina) so mi rekli, da se dobi agrarno posojilo največ za dobo 5 let, kar je pa meni prekratka doba, ker hočem popraviti, oziroma na novo zidati hlev. Ali bi ne dobil lahko posojilo na vračanje v obrokih v 15 letih? — Odgovor: Obrnite se še enkrat na isti naslov in povejte, da mislite zb dati hlev. Če ne dobite ugodnega odgovora, prosite za pojasnila in posredovanje pri Kme* tijskem uradu (Cattedra ambulante d’ Agri« coltura).
Vprašanje št. 714: Vojna uprava je med vojno napravila na mojem zemljišču zbirališče za vodo, ki je še sedaj pod nadzorstvom vos dovodne uprave. Vojne odškodnine nisem do* bil, češ da morajo plačati uživalci vode. Kam naj se obrnem za plačilo? — Odgovor: Napro« site občinskega načelnika, da Vam preskrbi od* škodnino pri vodovodni upravi. Opozarjamo Vas pa že vnaprej, da je stvar zelo težavna in da ne trosite denarja za rešitev.
Vprašanje št. 715: Uprava električne nape» ljave mi je posekala mnogo dreves na obeh straneh napeljave. Odškodnine niso plačali. Ali smejo tako? — Odgovor: Podjetje, ki na« peljuje elektriko, Vam mora vsekakor plačati odškodnino. Prošnjo za odškodnino morate I napraviti na upravo podjetja.
Vprašanje št. 716: Preko moje parcele gre steza »bližnjica«, ki je stara in v ju su, ki pa : skrajša pot komaj za kakih 20 metrov. Ali bi mogel to bližnjico postavno prepovedati, ker mi dela občutno škodo? — Odgovor: Če gre j za javno stezo, jo po našem mnenju lahko za« gradite, ker v tem slučaju ni mogoče govoriti o priposestvovanju. Ako pa je kak sosed —- po* sestnik zemljišča -— po več ko' 30*lctni mirni posesti priposestvoval služnostno pravico do . steze, mu ne smete zagraditi dohoda do steze. Da ne bo sitnosti in stroškov Vam svetujemo, da zagradite stezo le v sporazumu z občino.
Vprašanje št. 717: Ali sem dolžan plačati za 194etnega sina, ki se uči rokodelstva, davek 26.40 lir? — Odgovor: Iz vprašanja ne more* mo ugotoviti, za kateri davek gre, V poštev ne more priti samski davek, ker samski davek morajo plačevati le samci od 25 do 65 leta. Bržkone gre za prispevek za sindikat poljskih delavcev. Za sedaj morate plačati 26 lir, ker niste pravočasno rekurirali proti vpisu. Čim* prej pa napravite prošnjo, da se Vaš sin iz« briše iz seznama poljskih delavcev, ker je bil po pomoti vpisan, in da Vam izterjevalnica dav* kov povrne omenjeni znesek, ker Vam je bil protipostavno predpisan. Prošnjo naslovite na tale naslov: Commissione per la decisione dei ricorsi contro l’iscrizione nei Ruoli dei lavora* tori agricoli — pri prefekturi.
Vprašanje št. 718: Sin je pred 6 meseci nesel drva za domačo rabo in nesrečno padel ter si zlomil hrbtenico, tako da je sedaj ves pokvar* jen. Ali bi še lahko dobil podporo od kmetij* ske zemljiške zavarovalnice? — Odgovor: Naj naprosi zdravnika, ki ga je zdravil, da mu na« pravi prošnjo za priznanje zavarovalnine. Ven* dar ni gotovo, da bi mu zavarovalnica priznala zavarovalnino, ker je dvomljivo, če se je po* nesrečil pri kmečkem delu.
Vprašanje št. 719: Služil sem pri kmetovalcu za hlapca in sem si zlomil nogo. Za bolnico, razne poti, itd. sem izdal nad 1500 lir. Kako "visoka odškodnina mi pritiče? — Odgovor:
Po zakonu Vam pritiče pravica do zavaroval* nine, toda prepričati se morate pri zdravniku, ki Vas je prvi zdravil, če je napravil prošnjo za priznanje zavarovalnine. Koliko boste do* bili, Vam ne moremo povedati, ker ne vemo, kako velika je Vaša poškodba.
ZDRAVNIK
dr. L. SIMONITI,
bivši asistent za notranje bolezni,
sprejema usak dan u Oorlcl,
Piazza moniti (na Travniku) št. BII.
(nasproti lekarne Cristofoletti.)
Oti - IZ. In 3. - 4.
Ob sPBdsh pa četrti uri m lastnem domu e
Biljani v Brdih
j jpr'---------------------'H
r TOLMIN
Zdravnik - kirurg - zobni zdravnik
dr. P. Ugo Netzbandt,
izvežban na klinikah na Dunaju in v Monakovem (na Bavarskem)
sprejema
v Tolminu vsako soboto in nedeljo I (pri drju Bussiju),
v tednu (via Dante 10). A
j ? fiorici druge dneve

Da boste za svoj denar dobro kupili, obrnite se vedno na dobroznano
(	GIUSEPPE CORRETTI,
! nasi. 6. STRUDEL,
KI SE JE PRESELILA
v via Mazzini 38, in via S. Ltazzaro 8.
TRST, ~TO=
Bogata izbera VOLNENEGA BLAGA za moške in ženske, SVILENIN, ŽAMETOV, PLIŠEV, KOŽUHOVINE za našitve, MAJ, NOGAVIC, ROKAVIC, PERILA, FRŠTANJEV, ODEJ, PREGRINJAL, PREPROG, DOLGIH PREPROG ZA NA HODNIKE, NARAMNIC, OVRATNIC, ROBCEV, OGRINJALK iz volne, ČIPK, OPRSNIKOV, SPODVEZNIC, volnenih PLETOV, i. t. d.
H, B. ’is3 hlap je zajamčim prvonrstno in se prodaja po razprodanih cenah,

TVRDKO
v nove
prostore
Ne kupna cena, marveč vzdrževalni stroški in trajnostnaredepo-snemalnik cenenega ali dragega. Dolgo trajajo brez popravil samo pristni posnemalniki in pinje
DIABOLO".
KMETJE!
Ne izbirajte, kar je poceni, marveč, kar je dobro ! ! !
Za pojasnila se obrnite na
Vittorio Jonson — GORICA,
Via Conta valle 4=11. (Casella 25).
s*»SMsssi3i«siSàmiia686eiiSiiyss9aBi8«as@(as$8®is | Tvrdka Teod. Hribar « Gwiea, i
CORSO G. VERDI 61. 32.	|;
priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh (gg vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in ^
vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte.
Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse ® SS potrebno zs njihovo popolno opremo	Ejj
H BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE |
KMBg^saagsiiamuasaBBSBBeBMBBBBiaBSB
Valuta — tuji denar.
Dne 15. oktobra si dal ali dobil za:
1 dolar	19.05 lir
1 angl. funt	92.55 lir
100 dinarjev	33.80 lir.
100 šilingov (avstr.)	368.75 lir
100 čeških kron	56.70 lir
100 nemških mark	454.— lir
100 švic. frankov	367.50 lir
100 franc, frankov	74.90 lir
100 belga	266.50 lir
Beneške obveznice	76.75 lir
»Consolidato«	86.60 lir
Loterijske številke
dne 11. oktobra 1930.
Bari	37	4	48	50	47
Florenca	57	23	75	21	55
Milan	57	14	21	19	28
Neapoli	77	85	38	35	6
Palermo	5	77	83	8	61
Rim	78	71	84	68	80
Turin	72	87	75	18	61
Benetke	62	15	58	81	74
Semnji v prihodnjem tedna. Ponedeljek, 20. okt.: Vipava, Bazo* vica, Sv. Anton pri Kopru, Motovun. Torek, 21. okt.: Cerkno, Koper. Sreda, 22. okt.: Sežana.
Sobota, 25. okt.A Motovun, Kan* fanar.
TOLMIN.
Preizkušeni
zobni zdravnik
ROBERT BERKU
SPjREJEMA Rot doslej
rako *iede5j© pri
drju Ser-juiua w Tolmistu,
ostale dni pa
v SOEIOI,	Werdi 36.
JI buon mercato"
TRST - VIA ARCATA 16 — TRST.
Veliko skladišče moških in deških oblek, na novo založeno z največjo izbero: površnikov in sukenj v vseh modernih barvah. Štajerske jope z navadnim in kožijhovinastim ovratnikom. Vedno nova izbera. temnih, svet« lih, pisanih flanelastih modernih hlač in po« sameznih črnih, plavih in pisanih jopičev. Velika zaloga delavskih oblek, hlač in jopičev. Govorimo slovenski.	Cene zelo ugodne.
Boti. 61115. C01HEL,
spe<cl«aiist za bolezni v
isšesih$ erosasi in grlu,
bivši operater na univ. klinikah prof. Neumanna in Hajeka na Dunaju in asistent prof.Brunettija v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. Sprejema od 9.-11. predp. in od 3.-4. pop.
Sorica, Via Garibaldi tl (prej Teatro)
Odgovorni urednik: Dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici Riva Piazzutta št. 18.



f
?
I
I
Hill oglasi.
Vsaka besida s tace 50 stot., debelo tiskana 1 liro, najmanj 5 lir. — Na vprašanja brez znamke nc odgovarjamo. Če je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitka, na katerem je navedeno geslo.
Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je Pubblicità G. Čehovin, Trst, viale XX Settembre 65, tel. 83—34.
čreva: če rabiš čreva za klobasice, salame itd., obrni se na »Industria budella«, Gorica, via del Macello štev. 46, kjer dobiš zajamčeno blago.
Vsakovrstni darovi za birmo po nizkih cenah. Kupujemo rabljeno zlato in srebro po najboljši ceni. »Moderna zlàtarna«, Corso Ver« di 13, Gorica, (nasproti novega zelenjadnega trga).___________________________________
Neveste pozori 2 omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, umivalnik z ogledalom in mramorjem, vse iz trdega lesa, 2 žimnici iz 30 kg volne, 2 vzmeti, vse za lir 1890. Tapet« nik, zaloga pohištva Jelerčič, Terreno va di Bisterza. Naročila se sprejmejo tudi pri po» družnici v Postojni, zraven cerkve.
Zdravilne posebnosti. Lekarna G Ca« stellano, last F. Bolaffio, Trst, vi« Brili, vogal via dell’ Istria 7, tel. -64—SS.
Resno dekle, lepe zunanjosti, vešče strežbe pri mizi in likanja iščem. — Musa, Casella Po» stale 136 — Como.
Ivan Kacin, tovarna orgel, Gorica,
Piazza Tommaseo 29. Naj starejša in najbolj zanesljiva tvrdka, kjer dobite harmonije že za 700.— lir, prvovrstne pianine za 3500.— lir, ventilatorje za orgle za 2500.— lir. — Zahte» vajte ceniki
4 do 5 q suhega divjega kostanja imam na prodaj. Naslov pove uprava.
Proti zastaranemu ravmatizmu, trganju po udih, bolečinam v križu in plečah služi preiz« kušeno mazilo: »Menthosalyl«. Velika tuba stanc 8 lir. Čibejeva lekarna v Triestu, Piazza S. Francesco (blizu nove sodnijske palače).
Kdor i™ brinje na prodaj, naj se zglasi pri Valentinu Kropivniku, Ludmannsdorf, p Fcistritz in Rosenthal, Karnten — Oesterreich.
Posestva v Sloveniji, 3 do 150 oralov, gostilne, hiše, žage, grajščine prodaja Posre» dovaloica v Mariboru, Sodna ulica 30.
Pristni kraški teran iz lastnih vinogradov, dinamo, čebele in drugo prodam. — Černe — Tomadio 47.
Tolmin: urar in zlatar J. Gerželj pripo« roča svojo trgovino in delavnico. Prodaja gra» mofone in gramofonske plošče.
Zaradi smrti enega družabnika, prodam polovično solastništvo pri mlinu, žagi, mlatil« niči. — Černe — Tomadio 47.
Kolo znamke »Ganna«, dirkaško, je bilo ukradeno 28. septembra. Je črno barvano, v zelo dobrem stanju. Gume Dunlop nove, se« dio Broks, kljuka nosi ime Ganna. Najditelj naj odda kolo proti nagradi pri »Trattoria Penko«, Št. Peter na Krasu.
Krojaški pomočnik, vešč finega dela, išče službe v mestu ali na deželi. Naslov je pri upravi.
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cebah. Ne zamudite prilike!
RadÌOsaParate »Telefunken« ter druge vseh vrst po najboljših pogojih in cenah. Spreje« mamo tudi rabljene aparate. Sežana 30.
Veliko prihrani na obleki gospa ali de« klc, ki si naroči po meri pletene volnene oble» ke, maje, nogavice itd. pri Lojzki Plesničarjevi, Gorica, via Carducci 2511.
Prodam rabljene voze ozkošince, parizarje, plug, konjsko uprego, sod in sesalko za gnoj« nico ter različno poljedelsko orodje po naj« nižji ceni. F. Bajc, trgovec, Hrašče.
Iščem družabnika z večjim kapitalom za veliko, krasno trgovino v velikem industrij« skem kraju Slovenije. Eventuelno oddam trgo« vino tudi v najem za daljšo dobo radi rahlega zdravja. Pošljite ponudbe upravi »Novega li« sta« pod geslom »Velik promet«.
Radi konca sezone nudim velike popuste na dvokolesih (biciklih) znamke »Bianchi« — »Legnano« — »Wolsit« — Diirkopp itd. Lado Petrič — Trnovo pri Bistrici.
Kuhinjsko in sobno °Pravo prodam po
nizki ceni radi selitve. — G'orica, via Orzoni 24., pritličje.
Dosnele 50 m' 'z Holandije čebule hija« cint, tulipanov in frezij : Just Ušaj — Gorica.
Vinske sode 'ma na prodaj Franc Košuta, Sv. Križ pri Trstu 200.
Hišo V Vidmu (Udine) proda inozemec za 150.000 lir. Polovico je treba plačati v go« tovini, ostalo pa v 10 letih s 6°/o: čisti dohodek znaša 12.000. —• Družabnika ali družabnico s 100.000 lirami išče prvovrstna manufakturna trgovina. Brezigar, via Garibaldi 6, Goica.
Žaga Villat, Gorica, Campagnuzza, kupu« je vsakovrstne hlode, drva in gozdove.
Iščem pekovskega učenca, pridnega in iz dobre družine. Pismene ponudbe pošljite na naslov Pekama Mihclj, Knežak.
KABINET ROENTGEN*
Primarij
dr. DE FIORI AUG.
SORIU, Corso Viti. Ima». E it. 1HI
od 9. — 12. in od 2. — 4.
ZIME
F. BUDA,
Zaročenci, botri in vsi meščanje kupujejo prstane, uhane, ure, verižice itd. le v dobro znanih trgovinah
i rst,
Corso Garibaldi 35 in via Roma 16. NAKUPOVANJE IN IZMENE, r ZELO POŠTENE CENE. *^i