Posamezne Številke* Navadne Din ‘75, ob nedeljah Din 1*50* »TABOR* izhaja vsak dan, razven oedelje in praznikov« ob 18- trn * datumom naslednjega dne ter stan« mesečno po pošti D 10* xa inozemstvo D18'-—, dostavljen na dom D 11*50, o a izkaznice D 10*—0 inserati po dogovoru. Naroča se pri upravi .TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva ulica itev. 4- Uto: Sli. 'p©HMfa WaSana "v mm. K Posamezne številke: Navadne Din —-*75, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO re nahaja v Muri-baru, Jurčičeva ni. St. 4, L nadstropje. Telefon intarurb. St, 27ti. UPRAVA ae nahaja v Jurčičevi ulici st. 4, pritličje, desno. Telo* foo št 24. —* SHS poštno čekovni račun štev. Tl.787* Na naročila brez denarja »o n« oaira. — Rokopisi S« n« vračajo. Maribor, nedelja 5. novembra 1922. Številka: 251. Levo krilo demokratske fronte v Sloveniji. "Poslanec da-. Kukovce je na seji na- Pred rešitvijo zadeve princa Ojorgj P, bistva mariborske krajevne organi-^acijv demokratske stranke dno 2. nov. izjavil- Kakor vidite, se jo v naših vrstah 'v Ljubljani dogodil mal nerod. Dva ^ličila. elana vodstva stranko dr. Tril-in dr. Ravnihar, ki Sta že leto dni! !1^ nerazpoložena, nastopila sta z ^lkontentstvom. oči to. Ko ni šel nik- Beograd, 4. novembra. (Izvirno.) Beograd, '4, novembra. (Izvirno.) Kakor izgleda, se bo zadeva princa Ministra notranjih zadev Ivosta limo-Gjorgja v kratkem definitivno rešila, tijevi« je sprejel kralj v avdijeuco, v Pašič je bil včeraj dalje časa na dvovn kateri .Q nli,njgter kralju sporočil, da jc Snjk^ta svJaSmn 4eraj- M ohtojitai anatenjal proti princu šnjega dne je sprejel kralj predsednika Gjongju. Kroniki svet se sestane v to-kasacijikega sodišča in predsednika dr- xek ali v sredo. žav.nega sveta. — V Rimu red in mir. Fašisti Mussolinijev proglas ua narod. Ha- ^ °d ostalega vodstva stranke ž nji-i , ,r • „s ^ sta nastopila proti stranki. Vse to ^ L™ * \ novembra. (La so stvari, ki so se že tudi drugod dogo- vas: ^ Pokra3ine senika, oosh ^ dlK Take priikaani »o nevarne stran- se wniU v domovino, Samski tasi- ‘kjer so neprave razmere in lah- stl 150 demobilizirali. ^ Povzročijo "razpad- Če sc pa taki j Rim, 3. novembra. (Izvirno.) Z ozi- 5^'esljaji prebolijo, se stranka s e | rom na napade na socialistične hiše P^Steja' razvija.. Ker malkont-enti to-! poziva generalni komando fašistov vse *T«* niso imeli upanja, da bode šel tu-1 zunanjo fašiste, ki so ostali v Rimu, *l tostran Save en sam človek ž njimi,‘naj takoj orl-potujejo. ker bodo sicer a-»Misili smo demokrati iz Celja in Ma- j rotirani in kaznovani. kr0ra “e v naprej lokalizirati požar, j Rim, 3. novembra. (Izvirno.) r smo vedeli, da do požara pride. Ze, vseli milic vlada, v mestu j,: c velilko nočjo smo ustanovili or ga- •• rpopolncnia normalno življenje, nacijo zn obseg1 mariborskega volil-'j . ■„ . okrožja, ter ji postavili na Čelo i R 1 m * S- novembra. (Izvirno.) R i m Tv^RebE'kfto mgaoi-l^^i^; obletnice ob Piavi drži čvrsto v svojih rokih. S tem (36 lzda* Mussolini _ na narod pro- ** že na. -zunaj pokazalo, da jo orga-1 ^las’ v Katerean pravi, da hoee nova, •jjj®a®iia.res ljudska in ne za ožji krogi tioS®' f"?.so začeli streljati v ( Obmejni spor z Rnmnnijo. ^D.yani rebeh na lastni tabor, dali T^.tviJdi desnemu krilu lastno organi-! Beograd, 4. novembra. (Izvrr- Po zo- Ob .^!j° V Ljubljani, ki je pritegnila to-Save sodne okraje Laško, Sevni- * JLJ1 "K«« 50 in Brežice. Napad je bil odbit in na-• Sikom te ,„^;dr- ^®rjav sam, ki je ostal pod naj- •®® te orgnizaeije izbran ntini- S1 ognjem. Rcbela dr. Triller in C Sadnih arr sta šla iskat zaslombe v 'Sreb, odkoder sa priruarširala v, .“rodno socijalni družbi z zastavo m-•S^ene Slovenije, Našli so blizu Ra-a to slovensko Kolumbovo jajce. No-1 a^yezniiki -zdaj slepo streljajo_ semjn .a- Iščej0 mene, ki sem bil prej na če-01 Sanizacije cele Slovenije; ki se me stvaa- ne tiče. Vidim, da je levo kri-k Fanike tosteran Savo sploli necloseg-0.0^° ^ ®a skušam še bolj utrditi, des-se pa dobro bije z rebcli. Mi tu ob no.) »Politika«' poroča, da je naša država zaprosila veleposlaniško konferenco, naj prevzame arbitražo v sporu med nami in Rumuni glede meje pri vasi Batanje v Banatu. in vlada zasigurati mir v notranjosti dr žave in drgniti ugled naroda v inozemstvu. Konkurenti fašistov. Napol j, 3 .novembra. (Izvirno.) »Oavallieri del Re«, o5i\idno fašistom podoibna organizacija, je včeraj plenila. Obstreljevala, je železničarski dom, metila ročne granata vanj in ga zažgala. Potem ko sli . »cavallieri« pred stolno cerkev, v katero so vdrli med mašo in nagnali duhovne in vernike. Grozili so 7. uropanjem cerkvenega zaklada. v San Geimaro. Vmes je posegla policija in aretirala »zelenosrajčaike«. Fašisti so pomagali *asledovaiti »viele-nosrajčnike«' ter so jih imenovali morilce. štirih občinah. V 11 občinah delavska stranka sploh ni dobila nobenega, zastopnika. Domneva se, da je vplival na. občinske volitve parlamentarni manifest delavske stranke, ki je vzbudil nezaupanje do delavskih kandidatov. Sklepi ansforske vlaic. A n go ra, 3. novembra. (Izvirno.) Ha vas: Angorska vlada sporoča, da smatra vse izza 16. marca. 19-0 od u-prave v Carigradu sklenjene pogodbo in konvencije, za nične. C a r i grad, 3. novembra. (Izvir- tem nujnejše potrebni, da procvita organizacija pokrajine. Ljubljančani se preveč omejujejo na Ljubljano, Mari-, borčaini pa se baš za-sam Maribor premalo izpostavimo. Ne mislim na samo politično delo, ampak tudi na nepoli-iično brez katerega ni tudi političnih uspehov. Maribor mora spoznati, da srno mi stranka malega človeka, delavca, obrtnika, poljedelca, pa ie samo telesnega, ampak tudi duševnega delavca. Maribor ima .mnogo skrite energije, , ki sc jo mora dvigniti in organizirati. Življenje je tu tako razvito, da nam ne zadostujejo več centralne mestne organizacije. Moramo razdeliti delo po mestnih okrajih, ustanoviti okrajna mestna politična, in nepolitična društva. Naše časopisje mora biti veren od-> sev komunalnega, življenja. Moramo meščanstvo vzgojiti v zavesti, da postane kmalu važno upravno središče z moralnimi dolžnostmi nasproti celi pokrajini, pa tudi mi sp roli sosedom. Za-, grobu in Ljubljani, s katerima stopi V: konkurenco v vsakem oziru. Mi moramo druge v marsičem dohiteti, ker smo že zaostali, •''etudi 1o ni po naši' krivdi, vendar ne kaže, opravičevati . ce, ampak — dela ti. Kdor ne more, naj' ' ne zakriva luči in naj stopi v ozadje, na fronti potrelnijemo sveže moči i-z ljudstva, ki so dobre volje. Hanibal? mora vstati iz mrtvila. ^asaryk k narodnemu prazniki ite meji ne smemo tratiti moči, j.1. 50 nam napovedali borbo z nova tu-tjai ^i. na'm v tem položa ju Ljub ^ fta ne more pomagati, narodna stvar ne sme vsled tamošnjih v pt. In naše desno krilo se trdno oja-ko ee v Ljubljani bije bitka za v a,^e^ demokracije, kar bode vsem p ?T^st. Bil sem na lepih shodih v Sl*fcmurju, v Ptuju, na Koroškem, y Bistrici, v Celju, povsod je vide-> o.a celo napredujemo in d'a nam raa-j, ® ob priliki volitev ni toliko škodil, akor smo prvi hip mislili. V maribor-oblasti je demokratska stranka zo-.pridobila veliki del tega, kar ie za-j*$no šlo v narodnosocijalno in samo-,^in.o kmečko straniko. Mi smo prija-^MBki vabili ti dve organizaciji na ^uPno delo. Organizaciji sami se k te-_nista odločili, pač pa javnost vidi Javnost le na naši strani in nam zo-^ Poklanja zaupanje. Mi pa tudi ni-izdali naroda mariborske pokraji-j9 ’ je bila napadena, z zakonom za-i. r®na lastna uprava in samouprava 15^ ‘■o Pokrajino. Zoper lokalne interese ki aJ ne more Src^’t’ brez kazni, vftr1 etnu dejanju ali vedenju sledi £° 7a petami. na ta položaj opozarjam Sama krajevno organizacijo la»i)co i V <^a nisem zadovoljen z bi-s ^^nokracije v samem Mariboru Kunan.i! minister Grške v Beogradu. Atene, 4. novembra. (Iz v hm o.) Grški zunanji minister Politis je včeraj dopoldne odpotoval ter bo danes zvečer dospel v Beograd. V nedeljo se sestane z jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Ninčičom, s katerim bo konferiral o položaju ma Balkanu, nakar bo Š3 istega dne odpotoval nazaj v Atene. Napram novinarjem je izjavil i n i i?______j v,,, roua. v lTUjvan naiouue » Politis pred odhoroin v * ’ bena druga vladna oblika se ne pri- konfennal s Pasi -eni ^ V . znava. Ljudstvo ne prizna va nikakšne skupnem nastopn 1C1,JG u} ? . osebne vladavščine po vzorcu carigraj- je na orogentski konteienei - ■ • • s]-e_ Kalifat ostane v rokah osmande proti povratku Turcov v jW i . Kise, narodna skupščina pa bo določi- Odhod čeških finančnikov iz Zagreba, la princa, katerega značaj in moralne , /r • „ \ Prednosti usposabljajo za to mesto. Zagreb, 4. novembra. (Iznvno.) - Včeraj so odpotovali zastopniki češko- Novi italijanski poslanik v Washing-slovaških bank, ki so se pogajali v Beogradu in Zagrebu z- jugoslovenski- Ob narodnem prazniku (28. oktobra) je delal oeškosiov. predsednik ryk nasproti diplomatom med drugim: V življenju narodov ima na.j večjo i ceno srečna zavest vzajemnega spm*a^ j zuma in solidarnosti. Delo napredka in humanosti je tako veliko in tako težavno, da je treba združiti ves napor in uporabiti dobro voljo vseh nas, da ga izvršimo. Naš narod bo ostal razmer© težje, so pa uspehi no.) Reuter: Angorska narodna skup- ščina je 1. novembra enoglasno skleni- j * ° . povrni in svojim tradi- la sledem zakonski predlog: od 16.!.. ^ bodjelal vestno in to5no po marca 1920 m za vse oase je vlada na- wram Ta program je vro. roda v rokah narodne skupščine. No- ^ lmmanoati, M ^ izra®mo v] kratkih besedah: Delati z \-semi sredi stvi za ohranitev miru in vršiti vestno in udano veliko delo za obnovo Evrope, zlasti pa za obnovo srednje Evrope; zagotoviti ta mir za dolgo dobo. čc ne za vselej in se tako polagoma bli-> žati k vzvišenim idealom prave civilizacije. Parlamentarcem mi bančnimi krogi. Pred odhodom so si ogledali tukajšnje denarne zavode in zagrebško borzo. Bavarski min. predsednik odstopil. M ii n c h e n . 3. novembra. (Izvirno.) Kakor poročajo listi, je min. predsednik grof Lerchenfeld včeraj poslal deželnemu zboru pismo, v katerem naznanja in utemeljuje svojo demisijo. FiUpftici hočejo samostojno republiko. Manila, 3. n ovembra. tonu. R im, 3. novembra. (Izvirno.) V nasprotju s poročili današnjih jutranjih listov poroča »Tribuna-«, da je i-menovan za poslanika v Waskingto-nu baronu Avezano. Glede zasedbe po je dejal: Demokratični parlament si ohrani svojo avtoriteto ie taiko, če dela in postopa stvarno in načelno. To ne velja le za opozicijo, marveč tudi' za glaniških mest v Berlinu in Parizu Še , vMme stranike. Ce opazujem sedanja razmere, moram ponoviti, da nam ja potrebna strpnost ne le v politiki, am- ni padla, odločitev. Gibanje rudarjev na Poljskem. Varšava, 3. nov. (Izv.) Kakor po- v današnji povojni dobi sploh, M ročajo listi, se je vršila v Dombvovi ®e n.1 urrniT v svojem vojnem raz- konferenca rudarskih zastopnikov dom i Tjeniu. brovskega in krakovskega revirja. —| Predsedniku vlade (Izvirno.) Sprojeli so resolucijo,-v kateri izjav- > • 0jvr(mM. Filipinski senat je soglasno sprejel re- ijajo, da je odklonitev zahtev rudar- jJ solucijo, v kateri prosi kongres Zcili- jgV g strani lastnikov rudnikov ustva- 5 Vladna ••.••rvicija. pomeni sama n£t njenih držav za dovoljenje, da skliče rjja kritičen pojožaij. O vprašanju \ kom’ v posameznih praklič- stavke bodo rudar ji sami odločali v ta j-j 1 Vl^lž'' povrh tega pa mora ni seji. j vsaka vleac. v naši republiki zasledo- BORZA1. I pro^am in cilj, ki ga je dala u- konstituanto za Filipine, ki. bi sklenila ustanovitev samostojne republike ter določila njene o&nošaje napram Zedinjenim državam. Občinske volitve v Angliji. ri„ ., ,, n v n tu , s°da po našem historičnem, narod- Our ih, 4. nov. (Izv.) Predborza. • nostnem in zemlieoi-mem noložain ^«37.40, Zagreb 2.20, tata 24.42, Smisel naše države“^Ssa p5iS£ na-moramo res- esu zmagala delavska s.trankft samo v sta ivss. soiiija 3.80, liuJiaresta MV. i ni,ono svetovno politiko. Bčraa 3 »tsbdet Maribor, 5. novembra' L922J Jugoslovanom, naši parlamentarni delegaciji, Ki se ne •— kakor znano mudila tisto cini v Pragi, je dejal med drugim: V Rimu, Ženevi, Pariza, Londonu v Petrogradu, Moskvi in Kijevu, 'Jassiju, v Washingitonu in povsod, sem bil v najintimnejšem etiku z Vašimi vnanjimi voditelji, delali smo skupno in v neločljivi zvezi z Rumuni in s Poljaki, iz tega je potem nastala tako zvana Mala antanta. Bil je to povsem onganičen razvoj, postavljen na skupno delo in na vzajemnost naših narodov v obrambi pred skupnim sovražnikom, Tako smo si priborili svobodo. Sedaj pa imati vi in imamo mi nalogo, da to svobodo ohranimo in izgradimo. Vi in mi moramo združiti pokrajine, ki jih je razdelil stari režim. Vi in mi imamo tedaj nalogo izgraditi z vzorno administracijo dobro državo. Imamo veliko odgovornost nasproti predsodku, češ, da Slovani nimamo državotvorno sti, moramo dokazati z dejanji, da smo državni in državotvorni narodi. V delu in znanju jo naš spas, je dejal naš narodni voditelj dr. Rieger. To poslanstvo, mislim, velja tako za nras kakor za, vas. Želim si le. da bi se lx>lj spoznavali med seboj in skupno delali ter si pomagali z delom. Bili smo si zvesti in si zvesti ostanemo. PoS * Novi vojni minister. Vojni minister general Vašid je podal ostavko, ker mu min. svet ni odobril zahtevanih kredite v. Vojnim ministrom je imenovan general P e tar Pešič. * Hrvatsk? emigranti in madžarski fašisti. Beograjsko »Vreme« prinaša zanimive vesti o pogajanjih, ki se vrše med hrvatskimi emigranti na eni ter italijanskimi in madžarskimi fašisti na drugi strani. Hrvatsk e emigrante zastopa prosluli dr. Frank, ki se je zadnje dni mudil v Italiji. Vodja madžarskih fašistov (»Društvo prebujajoč ih se Madžarov«) Friedrich je v stalnih stikih s posameznimi skupinami emigrantov iz Hrvatske, N ajzanirn i vej še je, da so v Budimpešti zelo nezadovoljni z najnovejšimi političnimi pojavi na Hrvatskem, celo tudi z Radičem, ki mu očitajo da je »zamaknjen norec«. Zbližan je Hrvatov z Beogradom dela Madžarom in takozvamim »lrrvatskim« emigrantom hude skrbi. To je jasno znamenje, da bi bil vsak preobrat na. Kr-vatikeim v korist le Italijanom in Madžarom, Največji lopovi našega naroda — Frank, Sachs, Sarkoti« in drugi, ki se izdajajo za »hrvatske emigrante«, delajo sedaj z vsemi sredstvi na to, da e pomočjo italijanskih in. madžarskih fašistov otežkočijo konsolidacijo razmer n a Hrvatskem. * Proslava obletnice bitke ob Piavi. »Journal des Debat s« prinaša iz Benetk obširno poročilo o proslavi čpitrfe obletnice velike bitke ob Piavi dne 27. oktobra 1018, ki je odločila končno u-sodo Avstro Ogrske in njeno armade. Proslava se je vršila v kraju San Vito Rudyard Kipling: Zdravnik hiše. (The House Surgeon.) Iz angleščine prevedel K. P. (Dalje). Ponavljam ves pomenek', ker se tako rad ponašam s prvim svojim detektivskim poskusom. Končno mi je obljubil, da, bo po mojih napotkih pobaral lastnika Hol-meserofta, ali bi ne hotel vile prodati, ko sem ga dvajset minut kesneje osta-vil, sem bil v hujši zadregi ko doktor Walson ob začetka kake povesti. Zakaj bi neki moral starikav soliei-tator izpreminja/ti barvo in pobesiti čeljust, če ga spomniš tako nedo’žnein prijetne stvari, da £e nihče ni umrl v hiši, ki jo je prodal, bo sem le malo poznal svoj angleški slovar, je izrekel besede »naj-mlajša sestra je zbole-a* z glasom, ki je pomenil, da se ji jo omračil duh. To bi tudi lahko pojasnilo spremembo v njegovem licu in ni bilo izključeno, da se ie njena bolna duša še vedno mudila v Holmeseroftu; vse drugo mi je bilo nepojmljivo. Odleglo mi je, ko sem dospel v M’ Leodovo londonsko pisarno in sem de Valdobbiadene. V tej bitki so zmagali francoski vojaki 107. pešpolka. Na mestu bitke je urejeno krasno pokopališče z velikim spomenikom v slavo francoskim pešcem. Proslave v San Vito de Valdobbiadene so je udeležila posebna francoska delegacija. * Fašistovski preobrat v Italiji in Madžari. Zmaga fašistov v Italiji je Madžare nenavadno razveselila. Nacionalistične stranke vidijo v Mussolinijevi zmagi zmago narodne ideje ter pričakujejo da bo doprinesla v vsej Srednji Evropi do zopetne obnove konservativne j še politične smeri. Vodja madžarskih fašistov Štefan Friedrich, je izjavil, da se je z zmago italijanskih fašistov propad med Italijo in Jugoslavijo le še bolj poglobil, kar oimogoeuje Madžarski, da nastopi v zunanji politiki novo smer. Tudi vladni krogi bn-dimpešfanski menijo, da se bo Italija odslej bolj zanimala za Madžarsko nego se je doslej. * Inozemstvo in fašistovski prevrat v Italiji. Fašistovski prevrat v Italiji je evropska in ostala svetovna inozemska javnost sprejela zelo različno. V Angliji, a posebno v Franciji, so v splošnem sprejel i preobrat s simpatijami, i-stotako v, Španiji in v nekaterih drugih zemljah. V Nemčiji so sprejeli vest sskepso, eni z odporom, nacionalisti pa z nenprikritim veseljem. V Avstriji je javnost napram dogodkom v Italiji precej pasivna, deloma celo neprijazna, ker se avstrijski Nemci boje za svoje rojake v Južnem Tirolu. Isto tako neprijeten vtis jo povzročila vest tudi pri. nas, vendar pa se iz vsega pisanja našega časopisja vidi, da fašizma ne pojmuje prav, kar pa je naravno, ako vpoštevamo, da stojimo kot prizadeti s fašisti v nepirijiateljskem razmerju. Napobiitna resnica pa je, da je fašistovski preobrat v Italiji za Italijo velikega pomena in pričetek nove dobe in ne morda slabše nego je bila dosedanja. * Volitve v Litvi. V Kovnu so se vršile volitve v litavski parlament,. Zmagali so komunisti, ki so dobili 5031 glasov. Centralni poljski odbor je dobil 4435 glasov, socialni demokrati 3,908 glasov, sionisti 3367 glasov, poljska delavsko-kmeoka zveza 2.781 glasov. — Manjše število glasov so dobili Nemci, Belorusi in krščanski socialci. * Koncentracija boljševiških čet na Kavkazu. Milanski »II Soie« poroča iz Carigrada, da zbirajo boljševiki na Kavkazu močne čete, s katerimi hočejo prodreti v Turčijo, katero hočejo prisiliti, da ne prične nikalnih pogajanj z zavezniki, alko ne povabijo ti k poga-anjem tudi sovjetske Rusije. List pripominja, da je ta vest iz kemalistične-ga vira ter diši močno po sum.u, da hočejo Turki s takimi in enakimi vestmi le najti pretvezo za oklevanje in nasprotovanje hitri rešitvi orijent-skega vprašanja. Mogoče pa je tudi, da boljševiki res zbirajo na Kavkazu svoje čeite, toda sporazumno s Kemalisti. * Novo znižanje izdatkov za japonsko mornarico. Japonski senat je zopet za 30 milijonov jenov znižal prora- čun za mornarico, tako da maša celo-kupim znižanje sedaj za prihodnje leto 100 milijonov jenov. Jap on e j mislijo torej resno z razorožitvijo na. morju. mu mogel poročati, kar sem storil 5 ne, kar sem mislil. M’Leod je prav rad privolil v navidezno prodajo hiše, a ni pojmil, kaj bi mi moglo pomoči, če se še tako seznanim z B avte rje m »Baxter je edina meni pristopna jiva duša, ki so je bavila s Holmes-croftom,« sem dejal. »Oh! Živa duša — kako dobro ste r.e izrazili,« je rekel M’ Leod. »Sicer ho našemu dekletcu zeio godilo, da se še redno zanimate za nas. AH bi ne hoteli priti še ta teden kaj pogledat, kako je pri rasi« »Kako je zdaj v liiši"« sem poizvedovat. Namrdnil se je. »Kaj bi lagal grozno je!« je odgovoril. »Tea je \ Proit-vvii bu.« i Neizmerno ral 'n Vas poselil. a seda" se moram ukvarjali z Baxtei jem. Delno se branite in ne popuščajte -niti za las, veste?« Pogledal je name g iihira prezirom. »Nič se ne bojte. Dobrega Žida boste na d iv meni; zde-lovp bom tudi brez so-. H ril a torja.« še ni minilo pol meseca in žo je 1 J.-Liter skesano priznal, da je M’Leod — Dr. Žerjav izdelal invalidski zakon. V seji. min. sveta 3. t. m. je minister za soc. politiko dr. Žerjav obrazložil novi invalidski zakon. Priporočal je, naj ga ministri prouče, da ga more čim prej predložiti narodni skupščini. — Novinarski sindikat v Novem Sadu. Po vzgledu ljubljanske sekcije JNU jc tudi novosodska sekcija osnovala posebno sindikalno sekcijo. — Za podčastnike naše vojske. Vojni minister je odobril vsem oženjenim Podčastnikom kakor tudi družinam u-mnlih podčastnikov, da dobe brezplačno po en meter drv za mesec oktober, november in december. — Slavnost naše vojne mornarice. Dne 31. pr. m. je naša celokupna mornarica slavnostno proslavila obletnico dne, ko je bila prvikrat izobešena na naših vojnih ladjah jugoslovanska trobojnica. Slavnosti so se vršile zlasti v Beki Kotorski, v Splitu, v Šibeniku in v Novem Sadu. — Mesto uradnega živinozdravnik v Konjicah je razpisano. Prošnjo predpisanimi dokazili o dovršenih štu dijak itd. je vložiti do 15. novembra ]>ri. pokrajinski upravi za Slovenijo od delek za kmetijstvo v Ljubljani. »Novi List« v Splitu, ki se je udinjal NSS, je moral te dmii prenehati izhajati z deficitom 300.000 K. — Na Rečici v Sav. dolini je 1. no vcmibra umrla v visoki starosti 83 let znana občespoštovana goepa Nežika Terčak, p. d. Čujež, mati g. nadueite lja Josipa TerčaJka. Naj v miru počiva — Pošiljanje denarja po pošti. Gla som navedbo poštnega ministrstva se Milko pošilja od 1. t. m. naprej po po štni nakaznici do 5000 din. Dosedaj je znašal maksimum sanlo 2000 din. — Direktni poštni promet z Albanijo. Poštno ministrstvo je uvedlo direktni poštni promet z Albanijo. Doslej se je vršil poštni promet med na šo državo in Albanijo preko Italije — Za Aškerčev spomenik. II. izkaz prispevkov (zbirka g. Hinka Nučiča, redatelja dirarne Narodnega gledališča v Zagrebu). Darovali so: po 200 K Alfred Griinlnit, član drame. Vera Hr-žič-Nikolič, članica drame, Hinlko Nučič, redatclj drame, Vika Podgorska, članica drame, Štefanija Skrbinškova igralka; po 120 K: Josip Bab, admin ravnatelj Nar. gledališča, prof. Jnlio Benešič, upravnik Nar gledališča, Ma rta Pospišil, članica opere, Ljerka Tnautner, članica drame; po 100 K: Al Sinička, rediatelj opere, Stjepan Boj-nič id član drame, dr. Branko Gavela, ravnatelj drame, Zlata Gjugjenac, članica opere, Fanika Hairnan, članica drame, Petan* Kojinovid ravnatelj opere, Josip Križaj, član opere, Robert Primožič, član opere, Ivo Raič, roda-telj drame; po 90 K: Ančika Kerni c, trda kost; n j. ga bilo lahko v kozji rog ugnati. Oklevala sva z Baxterjom, ga preverjala, so plaši'a visoke cono; zdaj sv* silila vanj, zdet,j sva se umikala. M' Ldocl jo bil lest iv kakor lisjak in je v nepopustljivosti prekašal samega Baxterja. Gospod Basta* je beleži1 vsako pismo, vsak bvzoiav in vsak do govor po najvišji oeni v račun, ki ji bil podoben kinematografskemu filmu. Čez mesec so mi je pohvalil, da se je po njegovi zaslugi M’ Leod spametoval. Mnogo funtov me jo stalo, toda spoznal seui gospoda Bastar.ia tudi s človeške strani. In to sem tudi zaslužil. Nikoli se nisem v življenju tako trudil, da bi človeka udohrovolji!, kratkočasili in hvalil, kakor som se pehal in vbadal tedaj, ko sem si hotel naklonini svojega solicitatorja. Doznal sem, da igra golf. Takoj sem postal navdušen začetnik, ki se je neutrudljivo učil. Dvakrat, sem vdrl v njegovo pisarno s torbo (gosp. M’ Leod mi jo je posodil), ki jo bila polna potrebščin za odurno igro, in s slovarjem strokovnih izrazov. V tretjič, sem led prebil in gospod Baxtor me je vzel s sabo na svojo igral išče, malone deset milj daleč, kjer sva sredi neštetih tram vajskih in železniških prog pred očrnij članica drame; po 80 Tv: *vo ai, redatelj drame, Din.ro Dcvič, dan ^■ mo, Drago Hržič, član opore, Markovič, član drame, Boren Metebh član drame, Milica Mihičič, drame, Ivo Mirjev, član dramo, ®7l tin Mondečar v Varaždinu, ib. 1 . Ogrizovič. preb glumačke skws». jl ja Ožegovič, članica opore. -b3® .‘. vič, član drame, Peclja Petrovič. kB. ževnik, Strahinja Petrovič, član ®a Josip Rijavec, član opero v Beogm > Fran Sotovšok, člain drame, TitoS'1® zi, redatclj drame, Zvonimir Tka- ^ član drame, Marko Vuškovic, ®ian pore; po 40 K: prof. Joža Ivakis (1 maiturg, Josip Krameršck, član Josip Papič, član drame, Jura ’ člain drame, Vlado Štamcar, član oy re; po 20 K: Slavko BatušF, pom.N™ maturg, Dubravko Dujšin, elan d®-■ ] Svetozar Miljiitinovič, čin n dram eri ^ lan fiepec, član opere opere; P° Predrag Milanov, član drame.L paj 4.200 K. S I. izkazom vred 20.mo* — Povodnji v Srbiji. Vsled slanega deževja so narastle reke v bi ji in mestoma že prestopilo .ib, Moraiva je povzročila že mnogo - ' Lim jo pri Prdjepolju odnesel po o ^ lesenega mostu, zato je promet s Ijem prekinjen. v M — Za zdravljenje pijancev. -ministrstvo narodnega zdravja ^ raiva osnovati v Beogradu disp za zdravljenje pijancev in za nje alkoholizma. Slični zavodi c' , jo v vseh kulturnih državah. - Kraljevič Gjorgje P«?«* Lje, konje. V sredo je kraljevič ] kakor poročajo beograjski listu P1 ^ na javni dražbi vse svoje j^ilo taci jo kraljevičevih konj se 3® ^“ . 50 veliko število ljudi, tudi takih* ^ običajno no zanimajo za koflJ0 'licitacije. Prignala jih jo radcvc ^ Med temi, radovedneži je bilo xU •£. žensk, celo častniških dam, ki s°.^al.je, no podraževalo kraljevičeve^ W ‘ hoteč talko kraljeviča »rešiti jjlO Konji so bili prodani za cen® l do 5000 Din. eden. jja. — Mačka posivela od strah11^. ^ kor poroča. »Jutranji List« J° ^ posreči pamilka »Hopelyn«, ki se ^ dila nedavno pri Jarimonithu, neyg^jiar na mačka od strahu posiv ola. t-oost1 kor zanimivo, čeprav odgovor, to vest seveda ne moremo pr©v’z — Odkritje strašnega zločin® ^ ti. V Semti v Vojvodini so ncdaV ^j^li krili strašen zločin. Letošnje sP ^ jjjši so nekoga jutra Semtjiani našli obilici ji Novak umorjene stai'ca š.a, Novaka, njegovo ženo in ma tr-ko njune hčere, si,na Petra. N°v®‘^ govskega agenta, pa v nezavos-1, ,aK1č strel jcno nogo. Ko so Petra^ I11 v! li, jo izpovedal, da so v noči J njihovo hišo štirje oboroženi_ . ' ji jaško obleko oblečeni narabojm ^aj|i, so ostalo tri umorili, njega Policija m oroznrstvo jo takoj preisikavo in iizsledovanje j bh toda zaman. Sledu o razbojnik] jjjlo lo mogočo n ajti in tudi v h im siicer vse v redu, vsa vrata vseh londonskih' pestunj diiJ' ^^0» svojem obožavanem potu ol' \ - spet skl*1' jamic; pripogibala sva se m s,.j njala pokonci kakor barki v V1 j- jji morju. Igral je slabo in se nlgla.bš koli nadejal, da bo naletel na še.„:’s}abo^; igralca; ko jo ugotovU ' zičel som so mu menda prikupil 1 jj, ti' sem mu ugajati, ker me pinčil po 2 uri vzdi'žoma. A _stl dneh sem mu bil že precej za ' -e bi* in ko sem ga nekoč prenm^a ’ j0 jpe mojo zmage odkritosrčno ves' Jfl s1] je uvorjal, da postane®- .. stvarJ pravi, »golfer«, če se bo® a se dasi bil z vnemo. In lotil sem radi svojih lastnih smotrov „ ,Q tupatam pekla vest; ker in^ resnici ugoden človek. Meci., g gudef niani igrami me je kratkari mGsta Lyona, ki se je Rusiji in proučeval tamošnje v^od.,®‘s^® razmere, opisuje življenje ^ern^1 H16^ drugim sledeče: V seda-ina vr se v Rusiji že zelo po- slotttexf'lv nov® gospodarske politike, mair .na-ananiJil sovjetskih odlokih " ca 111 aBTila lanskega lota, Živ- Državna, realna gimnazija v Ptaju (Pojasnilo o naročenih in plačanih kartah.) Vsled razpisa predsedništva deželne vlade za Slovenijo z dne IG. 11 1920 št. 12350 je ravnateljstvo naročilo 340 kart za profesorje in dijake dne 2. dec. 1920 ter obenem nakazalo znesek 2108 K na predsedništvo deželne vlade. Dne 5. maja 1921 j© ravnateljstvo prosilo, naj se karte dopošljejo do konca šolskega leta, Dne 21. 9. 1921 priporočena vloga na predsedništvo pokrajinske' uprave v Ljubljani, dne 28. marca 1922 na g. pokrajinskega namestnika ministra Hribarja istotako priporočeno. Na nobeno teh vlog ravnateljstvo ni dobilo odgovora. — Ker dijaki povprašujejo po kartali in ker odhajam iz Ptuja, -zato smatram za svojo dolžnost, da obvestim starše in dijake o stanju te zadeve, da ne bodo krivili profesorja, ki je zbiral denar za karte, ali mene. Fran Vajda, dosedanji rarvnatelj državne realne gimnazije v Ptuju. Mariborsko mestno gospodarstvo jc popolnoma zavoženo. Občina je do vratu zadolžena, socijalističuo-klcrikalna večina pa ne ve drugega, kakor nalagati Občinarjem vedno nove davke. Celo ob činsko gospodarstvo, cela komunalna politika vladajočih .strank se da izraziti v 2 besedah: nevednost' in nesposobnost. Brez pomisleka sc sklepajo novi izdatki, ne da bi sc istočasno predvidevali in konkretno določili za te izdatke že tudi novi dohodki. Mnogo izdatkov naprti mostu župan sam ali na mestni svet brez sklepa občinskega odbora. V tem mestnem svetu vlada absolutno socijalistično-klerikalna večina. Tako so se n. pr- brez sklepa ob5. sveta dala tekom letošnjih 'počitnic v mestu meriti stanovanja zaradi načrta nekega novega stanovanjskega obe. davka, ki še niti skleuien ni in ki ga. vlada tudi nikdar potrditi ne bi mogla. To merjenje je stalo 80.000 K. Denar se meče na cesto. Kako brezmiselno se sklepajo razni davki, kaže baš takozvani ponočniaški davek. Zbralo se je doslej krog 400.000 K, stroški /a to pobiranje pa znašajo nad 300.000 K. Res malenkosten, brezpomemben uspeh za ogromni aparat.,. Seje obč. sveta so vedno vse drugo kot seje resnega obč- zastopstva, prej bi se lahko imenovale cirkus. Vkljub jasnim določilom obč. reda, da .ie treba seje sklicati z natančno označbo dnevnega reda, da se lahko obč. odborniki tudi na razpravo pripravijo, da n® govore samo skozi okno, župan Grčsr odklanja ■sklicanje, sej s podrobnim dnevnim redom, češ da za to — inima časa«. V začetku sojo pridejo socijalistieni in klerikalni demagogi vodno najprej s svojimi 'nujnimi« iiredtogi, ’’i niso druzega nič kot pesek v oči in ki jim samo omogočajo, da mečejo demagoške fraze skozi okno, da psuiejo na vlado in na politične nasprotnike ter na neljube jim osebe. Spomnimo se saino ostudne debate o zapiranju bolnic v Sloveniji, kjer so se Žebot, Verstovšek, Balinu, in drugi naravnost odlikovali v metanju laži skozj okno na ulico. Pa ne le to; zgodilo so je celo, da so gospodje od sooijalistično-kler• kaln.3 .večine gospodsurska vprašanja velik? važnosti, ki bi globoko rezala r meso našega rvebivaJstva, spravili na dnevni r>d 1 pre&upidne temeljito razprave v od; rluh in hoteli zapeljati obe, odbor “ svojimi puhlimi frazami K usodepol- nim sklepom. Spominjamo tu samo na predlog o pristojbinah za zaklano živino in druge. O mestnih’ 'zavodih si naša vladajoča večina na magistratu ne beli glave. Mestna podjetja so skoro vsa pasivna toda - socijalistično klerikalna večina ne najde časa za to, da bi enkrat. temeljito pretresla gospodarstvo v Udi podjetjih in sklepala o potrebnih -re-medurah. Kadar je sila v mestni blagajni že luajihujša, pa zopet in zopet pridejo gg. socijalisti z novimi davčnimi načrti. Za vse davke večinoma glasujejo njihovi zavezniki klerikalci, v svoji&m časopisju pa naknadno udarjajo po socialistih, ki da nalagajo Občinarjem težka bremena. Ogabnai gra. Mi, ki kot neprizadeti opazujemo in motrimo mestno gospodarstvo in komunalno politiko naših socialistov, in klerikalcev, .vendar ne moremo večno mirno gledati, kako mesto Maribor propada na posledicah usode-polnih pogrešk naše vladajoče klike na magistratu. Daši naša stranka, ki ni zastopana niti v mestnem svetu niti v odsekih in vodi v občinskem zastopu kot manjšina, opozično politiko, ni odgovorna za dejanja magistralne klike, vendar kot Občinarji, in kot patvijotjo moramo želeti, da Maribor ne propada. ke. Nujno potrebno pa ie,.da v to svidio'; takoj prijavijo svoje nasvete oprem-Ijene z načrti ozir. pravili, ki so, so izkusili že drugod, vsi, ki so se že priglasili ali ki se nameravajo še prišla« siti kot člani gradbene zadruge. Posebno dobrodošli so načrti ozir. nasveti! za najcenejšo in praktično zgradbo več družinskih stanovanj pod eno streho. — Na razne sloje so razpošiljajo okrožnice z vprašalnimi polami,, katerih odgovor je odločilnega pomena ziv celo akcijo ozir. bodočnost Maribora. Ne samo stvari sami, nego tudi samemu sebi škoduje, kdor iz napačnega razu-! opevanja ne izpolnim! po možnosti z do-enimi odgovori stavljenih vprašanj. . CBOBOTOBDBDBPna»asDaDaC18IE3ffla«3 JS VB AL Ce pride bamizeret, bo ležala sramota na kraju, ljudstvo bo gospodarsko potlačeno in skozi generacije se bo vleklo težko breme posledic poloma. Ves gospodarski napredek bo podvezam Žcleti moramo zato, da sc življenje normalizira, četudi bi ne imeli od tega političnega dobička. Zato hočemo še z večje? pozornostjo zasledovati tok našega obč. gospodarstva in odpirati ljudstvu oči, da uvidi, kake škodljivce .si je izvolilo v zastopstvo svojih interesov s tem, da je dalo po večini glasove sociaUstom in klerikalcem. Maribor hočemo imeti -za vzor mnogim drugim mestom. Maribor postane središče velikega političnega in gospo-danskega- ter kulturnega življenja naše severne pokrajine, sedež velikega župana in mnogih novih* uradov. Mari-kor mora dajati življenje celi. pokrajini. Ali pa je to mogoče, čo vsled nemarnega gospodarstva, vsled n-sposobnosti vladajočo klike gori od župana pa doli lo Babuna in Verstovška propada? AJi jo to mogoče, če pustimo propadati finančno moč Maribora, ne pustimo propadati mestna podjetja, naše ceste in ulice, ki so v obupnem stanju" Bog obvaruj, da zaide kak tujec v deževnem. vrouiemrd iz Aleksandrovo ulice na levo proti Dravi; utone ali v kaki cestni mlaki ali pa vsled egiptovske teme zaide v Dravo. V sredi mesta se zadnji čas ponavljajo slučaji napadov in poskusov rop«, ne da bi si vnagi-stratna klika skušala beliti glavo s "■m. jeli polrebna. primerna razsvet-java, da se to onemogo««. Draginja v .Mariborn. je narasla zadnje mesece do takega, viška, kakor ne kmalu v katerem naših mest, a. naša, magistralna gospoda, ki po svojem socialističnem m klerika In e m časopisju pač psuje na ta gin jo, ni storila, niti enega rosnega koraka za oni M jen je draginje, Priti je moral policijski Rctnisarijat, in začeti pobijanjem tega zla. Ljudstvo pa se a.i povrh še da odirati z vedno novimi davki. Ali bo -prišlo do spoznanja!! v Sokolskem domu v Studencih n. ;'i a □BDBDBnHDaaBaaasossDanEaaoEOTa Mariborske vesti. ;5aribor 4 novembra 1922- ! a r ? borska -gradb e n a akes^a. Važna odborora seja. Da se določi dnevni red za ustanovni ebčn; zbor, sc tem vabijo vsi gc. člani pripravljalnega odbora na odborovo sejo dne 6, t. m. ob 15. uri v pisa rni : Mar-Stamv-:. Načrt m gr«dl)o malih stanovanj. V zadnjem času so je »Mar-Sč-onu« prija-ilo mnogo načrtov In nasvetov, ki se pečajo z miisli.io, kako bi se dala vkljub raznim težkočaim zgraditi mala stanovanja za nižje sloje in take interesente, d sami ne morejo nositi stroškov za zgradbo cele hiše. Večina teh načrtov si je edina v tem, da je rešitev mogoča le na zadružni poiti, s podporo občine n države. Kea* se naši denairni zavodi izgovar-^ajo s pomanjkanjem denarja, oziroma banke, da sploh ne poslujejo s hipoteka!. •••ogolili,‘ga je od strani več ime, ,-,y ]■. njoivib: Hiitne a: a misel na nsita-užne gradbeno ban- m Mariborski klerikalci zopet v boju za Nemce. .Straža« si hoče na vsak način -zasigurati mariborske Nemce za prihodnie volitve. Z vehemenco se je zagnala proti davku na nezazidane parcele, ki zadene bred vsem mariborsko nemške bogataše, čeprav so v občinski seji klerikalci tudi sami predla-, gali. ta davek, samo v znižanem znesku -%. Pred par dnevi je »Straža« obrala dr. Slokarja, češ da je šovinist, ker je zahteval slovensko govorjenja v gostilni Spaeeka.' katerega je seve strašno zagovarjala. Najbrž mls'.i, dal' si je s tem zasig.urala njegovo kroglico m SLS. Spaček pa se ji smeji v pest in se je ravno te dni rajše vpisal v. nemško politično društvo.' vStraži« pa še ni dovolj narodnih junaštev. V. včerajšnji številki se zavzema za nemškega nacijonalca Maksa Kowaiteelxa, u-čitelja na državni trgovski šoli, ki ja baje silno miren človek, velikanski; st rckovnjaik in tnk navdušen. jugo<;l'>-. venski državljan, da se jo baje že slovenski naučil. Ob. sebi umljivo je, da1, jo > Straža<• pri tej obramibi Nemca s svojimi običajnimi psovkami oblož.ilai Slovenca, ki si je drsmil objaviti, daj pou-čuje na.slovenski, trgovski šoli Ne-i mce. ki smatra, za umestno, ravno v teh dneh svojo nemštvo demonstrira tih z vstopom v nemško bojno društvo dr. Muhleisna et oons. Ker »Straža« tndS ’ trdi, da zna profesor Ko^vatsch, ki ja oči vidno s svojimi čudnimi slovenski-*., mi prijatelji informiral njeno redak-eijo in '-'Vcliksstimme«, slovenski, kon-statiramo, da Ko»vaf«ch ne zna sloven-j ski in je to tudi »m prignal, ko je. iskal pri mariborskem .poročevalcu:' »Juirs« ^zadoščenja,«. Tudi pri političnem diru.štvn Nemonv je vpisan z nem-; škiroi črkami. Toliko, da ne bo več sle-1 pomišenja.. >Stra,žo« pa lahko nemško' pp-lilično društvo mirno proglasi za svoje — glasilo. m Iz poglavja o dragSnji v Marlbo« ra. Nek tukajšnji mehanik jo izvršil popravilo avitomobila. neka tukajšnja tvrdke. Pri tem pa je računal tako, da. je zaslužil nič manjo kakor 100%K preveč. Zadeva je prišla na ušesa policiji, oddelku za pobijanje draginje, ki je vzornega račumarja, predal, sodišču, kjer b oimel priliko, da, svoje račune revidira. —• Novo vino prodajajo letos vinogradniki po a se dobi rmat: •j® rA’ B O K« Maribor: 5.' noffimbra 1922 M rudnikih ip drugod. Preskrbljeno je, idia iz te kupčije ne bo moke. Kakor je vidieti, je oddelek za, pobijanje draginje pričel vršiti svojo nalogo, kar vsa javnost toplo pozdravlja. Na občinstvu samem pa je, da to akcijo s svoje strani podlpre in prij avi vse konkretno slučaje, iki se dado dokazati. Le na ta način bo mogoče draginjo uspešno pobijati in iztrebiti zakotno in nesolidno trgovino, ki kmati trgovstvu ugled in povzroča draginjo. m V veliko zadrego je spravilo padanje cen razne špekulante, ki so nakopičili cele zaloge raznega blaga v upanju, da ga zelo drago prodajo. Tako bodita okoli trgovcev dva Zida, ki ponujata razno manufaktumo blago, toda, kakor smo informirani, po pretiranih cenah. Svojo zalogo imata baje spravljeno v Konjicah. Upamo, da jima trgovci no bodo nasedli. Dobro pa bi bilo, da jih nemudoma ovadijo oblastem, če res zahtevajo pretirane cene. Povsod veljaj geslo: Dol s cenami! m Značilno! Izvemo, da je dobilo lovsko društvo od pokrajinsko upravo v Ljubljani 25.000 dinarjev, zgodovinsko društvo v Mariboru pa — 2009 dinarjev podpore. Brez komentarja! m Padanje con v Maribora. Tukajšnja veletrgovina z železom Pinter in Lenar d je znižala cene pri železu, žič-nikih in žici za 2 K pri kg, pri vodo vodnih ceveh, kuhinjski posodi in izdelkih iz medenine ter stavbenem ma-terijalu za 20%. Upamo, da bodo temu vzgledu sledili tudi ostali trgovci! m Pomanjkanje mleka v Mariboru. V zadnjih dneh je zavladalo v Mariboru občutno pomanjkanje mleka. Na trgu ga jo mnogo manj kakor navadno ter je poskočilo v ceni od '10 na 16 K. Tudi v mlekarni Bombard ha Koroški cesti baje primanjkuje mleka, kar pa se nam zdi skoraj neverjetuo, ko vidimo dan za dne®], da ga vozi z avtomobilom na kolodvor, od koder roma v Gradec in na Dunaj. Pri tem pa jje postalo mleko v tej mlekarni v zadnjem času tudi zelo vodeno. Mestnemu magistrata priporočamo, naj že enkrat napravi red pri tržnem nadzorstvu in posveti tudi mleku nekaj več pozornosti. Merodajnim oblastem pa priporočamo, naj sc pozanimajo tudi za izvoz mleka. Nedvomno bi se dalo tudi na ta način regulirati cene mleku, ki je sedaj gotovo predrago. m K notici »Obrtno obratovanje brfez potrebne koncesije« nam pošilja naš informator z ozirom na pojasnilo merodajne oblasti sledečo konstatacijo: Nihče ni trdil, da bi mogla oblast vplivati na hišnega posestnika. Ker pa lastnica pekarije gospa Wittlaezil ni naša državljanka, mora imeti v smislu predipisov naše države posebno konce- sijo od predistojuega ministrstva za iz- [ bratni smeri 11.34 in 1138; vozila, bosta Mučeniki verskega prepričanja. (Iz dežele najvišjih gora.) Letošnja ponovna ekspedicija na Mont Everest, ta najvišji vrh zemeljske oble, ki pa kljub vsem skoro nečloveškim naporom in junaštvom ni uspela, je v stari in domačih skrbi polni Evropi vendar znova vzbudila živo zanimanje za Himalajo in dežele, ki jo obdajajo ter za njihove skrivnosti. 11 n-di tega bo gotovo •zanimalo tudi naše čitatelje izvedeti vsaj par bežnih odlomkov iz ravnokar v Lipskem pri H. Haeselu izšle knjige dr. Kurta Boecka »Im Banne des Everest«. Dr. Boeok se ni vdeležil znane angleške ekspedicije na Mont Everest, ampak je prepotoval one zemlje, katere opisuje, sam na svoje roke in ker se ni zanimal toliko za .vrhunec nedostopne gore, ampak bolj za navade in običaje tamkajšnjega ljudstva, nam nudi v svoji knjigi tudi več, nego bi nam mogli nuditi člani e ve roške ekspedicije. Pisatelj opisuje v omenjeni knjigi svojo doživljaje v Nepalu, v belokožcem zalivanjem domovini Gorkliov v Centralni Himalayi. — Baecik je prišel na svojem potovanju v dežele in mesta, katera je videlo prav malo Evropejcev in jih tudi v bližnji bodočnosti gotovo no bo imolo voli ko te sreče. S pomočjo raznih pretvez in zvijač jo prišel Baecik čosto tudi v najne-pristepnejša svetišča in skrivnostna sveta mesta tamkajšnjega ljudsva. Eno -teh težko pristopnih svetišč, katero jo vrše vanj o svoje obrti. Reoiprociteta glede izvrševanja obrti med Jugoslavijo in Avstrijo je sicer na vidiku, ni pa še sklenjena. — To je bilo jedro naše notice, katere pojasnilo merodajne oblasti ne more ovreči. Tudi pojasnilo iste oblasti glede žganj arije Strohbach se suče krog ne važnih malenkosti, ne pojasni pa jedra dotične notice, kako je mogel Strohbach izvrševati žganja-rijo še po ugasmenju koncesije, dokler ni prijavil Sarija svoje filijnilke v njegovem lokalu. Sicer pa je na trgovini še danes samo firma Albrecht & Strohbach. — Namen naših notic je bil jasen. Želimo več iniciativnosti s strani merodajnih oblasti v korist povzdige narodne obrti in trgovine v Mariboru. Naloga naših oblasti ni samo, da se strogo držo paragrafov, ampak morajo — kakor je to v vsaki narodni državi — imeti pred očmi tudi nacijonal-ni moment, ki zlasti tu ob meji veliko bolj pride v poštev, ko kje drugje. Reči pa moramo, da tega pri naši obrtni oblasti tako v poslovanju za Maribor kakor za celi okraj odločno pogrešamo — in bomo v kratkem prisiljeni, na adre-so g. glavarja — naj mu bo to ljubo ali ne — izreči težko obtožbo v tem in drugih ozirih, m Javna zbirka Ljudske knjižnice« je z ozirom na nabiralke radi zopetnega deževnega vremena preložena na prihodnjo soboto dne 11. novembra. — Tedaj pa se vrši ob vsakem vremenu. m Za Glasbeno Matico je daroval neimenovani gospod v ženski družbi v Grajski kleti crospej Sclnvarzovi znesek 100 dinarjev. Odbor Glasbene Matico se mu najiskreneje zahvaljuje. m IV. koncert pomnoženega društv. orkestra Glasbene Matice se je vršil sinoči v Narodnem gledališču pri pri-lično zasedenih prostorih. Občinstvo je bilo očividno zadovoljno in je z burnim ploskanjem izrekalo svoje priznanje g. ravnatelju Topiču, ki je dobil tudi venec in šopek. Posebno pozornost je vzbujala prva slovenska sinfonija, delo našega nadarjenega rojaka Slavka Osterca. G. Osterc (sedaj učitelj na meščanski šoli v Celju) je bil osebno navzoč in ga je občinstvo poklicalo na oder, kjer so mu med navdušenim a-plaivzom izročili venec. V splošnem je bil utis tega. koncerta jako ugoden. — Strokovnjaško oceno prinesemo v eni prihodnjih številk. m Nekaj sprememb voznesra reda se izvrši s 5. t. m. Na progi Ljubljana— Maribor izostane potu. vlak 42 in bo vozil odslej p etn. vlak 42 A z odhodom iz Ljubljane ob 5.21 in prihodom v Maribor ob 9.33. Na progi Slov. Bistrica postaja—Slov. Bistrica mesto izostaneta mešana vlaka 1133 in 1135 ter v o- s_ svojo drznostjo in prevejanostjo poselil, je tudi versko središče Brahmancev celega Nepala, tempelj peteroglavega Singama, katerega je že v tretjem stoletju po Kristu zgradila sl on o gl a vemu bogu modrosti Ganešču, hči kralja Azo-kn. V tem čudežnem in ogromnem svetišču, h kateremu romajo ob velikih praznikih verniki vse dežele, se je nastanilo veliko število svetnikov in skesancev in tu se, kakor pravi autor, lahko študira vse za naš razum skoro neverjetna forme samomučenja. »O priliki nekega poseta toeca svetišča,« pravi Boeck, sem prišel, pobarvan z mrtvaško barvo po vsem obrazu in po rokah v spremstvu sadka (svečenika), tudi do prebivališč romarjev ter do stojišč skesancev in ob pogledu na postave teh poslednjih so se mi, dobesedno povedano, zjezili lasje na glavi. V raznih krajih Azije sem bil videl poprej že mnogo neverjetnih samotarjev in skesancev, tu pa sem našel poleg vseh mogočih vrst razcapanih, spačenih in docela ljudem nepodobnih beračev, ki so se nastavili po raznih kotih, tudi one strašne, vseh neverjetnih sredstev se poslužujoče samom/učitelje, katere imenujejo pri nas napačno fakirje in katerih eksistenco nekateri potoval-ci po Indiji sporekajo. To pa iz enostavnega vz/ioIca, ker jih niso videli, bodisi v Angleški Indiji vslecl policijskih odredih, bodisi k jo drugje, ker kot Evropejci niso imeli pristopa do njihovih prebivališč.« In res, zdi so skoro neverjetno, da bi bili med Hindi ljudje, ki bi iz verskega fanatizma ali recimo PO naše — « «,er6ke blaznosti — mu-, mešana vlaka 1133 A (iz Slov. Bistrice postaja ob 9. uri) in 1135 A (ob 1.1.45), ter v obratni smeri 1134 A (iz mesta ob 8.25) in 1138 B (ob 14.,0). m Ljudska univerza. Letošnjo zimsko sezono jo otvoril prof. dr. Maks Kovačič s predavanjem o Župančičevi: Dumi. V lepih besedah nam je orisal arhitektonsko in vsebinsko lepoto te, morda najlepše moderne pesnitve na polju slov. refleksivne lirike, v katero je Župančič položil vso svojo pesniško silo in svojo veliko domovinsko ljubav. Kot nekak uvod je predavatelj prebral tudi pesem »V vlaku« in h koncu je še enkrat recitiral celotno Dumo, ki se je po izredni analizi s svojo jasnostjo tem bolj dojmila zbranega občinstva. Predavanje je bilo kljub drugim priredbam še dosti dobro obiskano (nad 100 ljudi). — Prihodnji petek 10. t. m. bo ob navadni uri prva ura Delovnega krožka, za katerega so je javilo že zadostno število obiskovalcev (okrog 20). Obdelovala so bo Tolstojeva Spoved, ki jo priglašene! naiprvo doma čitajo. V krožku so bo v potrebnem številu ur analitično in kritično obdelala cela knjiga. Vodil bo ta krožek prof. Favai. Take krožke so lotos uvedli tudi na zagrebškem pučkem sveučilištn. Kot drugo predavanje t. j. 17. nov. nam je prof. teol. Pr. Kovačič obljubil predavati o Zgodovinskih spomenikih na Pohorju. S tem stopa Zgodovinsko društvo v sodelujoč stik z Ljudsko univerzo. — Treba bo sploh, da bodo vsa kulturna društva delala, roko v roki, in se medsebojno s svojimi močmi podpirala na polju prave ljudsko izobrazbe. — Upamo, da bo Lj. univerza tudi letos s ^predavanji, tečaji in krožki nudila občinstvu obilo prilike, da bo marsikateri večer z veseljem prihajalo k njenim prireditvam. m Upravni odbor državno borze dela v Mariboru. — V smislu § 90. zak. o zaščiti delavcev z dne 28. II J 922. (Uradni list, 13. VII. 1922, št. 74) se vrši v sredo 8. nov. 1932 ob 7. uri zvečer v dvorani tukajšnjega mestnega maigistrata volitev in konstituiranje upravnega odbora državne borze dela v Mariboru. Obveščene in prizadeto organizacije delodajalcev in delavcev naj pošljejo točno svoje zastopnike. Seja je javna in ima v zato določen prostor občinstvo prost vstop, a v potek seje je vsako vmešavanje prepovedano. Šef državne borze dela v Mariboru: Jože Stabej 1. r. m Glasbena matica. V potek zvečer, dne 27. oktobra, se je vršil občni zbor pevskega društva Gl. matice. Kako zanimanje jo vladalo za to zborovanje, je razvidno že iz toga, da so se ga udeležili razen prav maloštevilnih izjem vsi aktivni udje. Topot so bile naV'^e tudi dame. Mimogrede bodi poved' r imelo zastopiu° da. one doslej niso odboru, kar pa so jo sedaj poprauo so bile imenovane kot rcditcijic , • Mravljakova, Švarčeva, CorC’ i • Cvahte. Občni zbor se je vršil čajnem dnevnem redu. P kih obliasti jo bilo n. pr. samf® 7-dM mlade Indijko Sandro Bele, ^l. vTOčH^ dobo sedela čez dan ob na jbujsi _ med peterimi ognji, po noči Vf ^^^iu do vratu v mrzili vodi. Jo#1 Pranipuri je stal dvanajst 1®^ čno na onem in istem mestu, najst nasledn jih let tudi roke ^ tor se potem dal trikrat po ®n® u^r0\eg^ siti za noge na vejo nekega * #8 drevesa ter so zibati nad egnj® ^ erio to pa so jo dal istotako trikrat V . ^ uro zaikopati v pesek. Vendar P momučitelji navadno no trpe t kor bi se mislilo. Z neprestano, in letn trajajočo vajo v trp^i1'!1.^^, ts(r ' "V >5 __ ■ . <• JJ0 stanejo ilcončno za nekatero noa'^ cela neobčutljivi. Pri tem 3'1.m.„Tlo f maga tudi poseben način P11 .l1 nja. ' mirno ždonje brez vsakega "l_elT1 jie' Talci samiomučitetlji postanej« s 'J ^ j-et verjetni virtuozi v prenašanju J jjji prenesejo trpljenja vsled kat011 u- kmalu umrli. Pri svojih sover^^j^jiO živa jo taki. same mučitelji n® spoštovanje in skoro obožavanJ • In fuzije podravske podružnice, ki naj ustvari le predpogoje za, uspešnejše dejanje. Najavljeni občni zbor je bolj -OTmalnega značaja, ker je fuzija že da sklenjena na VII. rednem občnem 2ooru I) J A v Mariboru. Odbor. m Sijajno napredovanje števila slo-!,čencev na trgovski nadalje-va ni šoli v Mariboru. Ko smo leta »19/20 prevzeli tukajšnjo trgovsko na-3l;evglno šolo, so bili nemški učenci, orej učenci po trgovinah, v znatni večini ja slovenskimi. V tem šolskem letu L, blio v I- razredu od 28 učencev 10 ^ uvencev, 1 Srbohrvat ter 17 Nemcev; tl. razredu od 59 učencev 16 Sloven-i_v, 43 Nemcev; v III. razredu pa od učencev 11 Slovencev ter 34 Nemcev; ‘ upaj torej 94 Nemcev in le 39 Slovencev. Leta 1920/21 je bilo v I. raz-l 33 učencev že 20 Slovencev, nr1 rb°'nrvflt ter 9 Nemcev; v II. razredu lir i ufe'-^v 19 Slovencev, 1 Srbo- vat j Polj a k ter 26 Nemcev; v III. ‘'zredu od 54 učencev 17 Slovencev 7i l, brvat ter 36 Nemcev; skupaj torej m Nemcev ter že 60 Slovencev. Leta up, / 1e ^ilo v razredu od 30 učen-1 \rŽe '^3 Slovencev 1 Srbohrvat ter le Že zn60’ v razredu 0(t 54 učencev 19 \r S!ov®ncev. 2 Srbohrvata ter le Nemcev; v III. razredu od 45 učen- c Slovencev, 1 Poljak in 18 Netn- 1 skupaj 31 Nemcev ter že 98 Slo* ucev. Leta 1922/33, torej letos pa je Cev' r1azre(*u od 42 učencev 41 Sloven-r?d’ ®rb°hrvat te ONetncev; v II. razredi ko 73 uSentev ("prenapolnjen rnz-sW i Slovencev, 2 Srbohrvata, 1 Ceho- o'(t /in !er Nemcev; v III. razredu cev llGen.cev 56 Slovencev ter 12 Nem-tPr skupaj je torej letos le 24 Nemcev f 140 Slovencev. Pač Ai.yes.eijiv napredek Ako , •tnalu siiajen in res r . narodnem oziru. uo šlo v tem tempu dalje nam Pr 4 ne bo treba po trgovinah več robatosti prenapetih nemških 0m n.cnik°v in pomočnic. Ob koncu štf»,n'm° to, da znaša predpisano učnih - sev° *> ur v I. razredu 8, v II. raz-v III. razredu tudi 10 ur na 1>čuif'-» esnoDisie in strojepisje se podre SG D0S“bai v treh oddelkih po 3 fkedeif1 te^en- Rsvno letos, ko je napa v narodnem ozrnu tako razveseljiv, Us(a^.. Zadel šolo hud udarec: vlada je je jjj1, v/° podporo. Trgovski gremij hjM, \,vsjpd tega prisiljen že itak preti/ / stevilo učnih ur v I. razredu skrčiti .Ur, kljub temu pa je šola še vedno Vslcd tega pozivamo rnerc- o0r„.Ur’ i{Itnb temu pa je šola še vedno ^rožena, v - Vzam -faktGrie, da še pravočasno pod-tuiro ^-° P°tfebne korake, da šole, k i lePo napreduje, ne bo treba ukiniti. badr T°aoiicir3i Mariborske garnizije fcrr>v'i • ^lle novembra t. 1. pod po-Jj0v jstvom komandanta mesta pti-tz0 • a S°sp. Ili:ie Miladinoviča v Gote]-'1! dvorani v Mariboru plesni ven-kj ’ katerega čisti dobiček jo name-V* Podofic. podpornemu društvu. — wOtoma prosta. Vabilo velja kot VaU?ai-Ca‘ V slučaju, da kdo ni prijel teAt *n Se udeležiti te plesno pri-v,- dve, se uijudno naproša, da so obr- Uo ?clb, Pismeno ali ustmeno na. društveni , - or, Maribor, Dravska vojašnica, so-a »t. 32. }l0Tn Lin siran roparski napad. Ncdav-Poročali, cla je bil ponoči ma-alla n Pri vojaški realki od treh ne-dai'nCcv uradnik. Kakor se je se-Pad ^“Uturil0’ 9i je dotični uradnik na-kvi, ^mi^iik ker je ves svoj denar za-artal in se je zbal svojo — ženke. Priporočljiva ljubica je neka Ne-v: 12 Vuarberga, že večkrat radi tat- oln predkazno v a,na. Pred patr duevi se zabavala z nekim železničarjem v ^stilni Weber na Pobreški cesti. Pri j/j priliki pa je izmaknila nekemu jfugemu gospodu zlato uro in par čev-lev, v skupni vrednosti 4.800 K. Krna-j.1 »ato je izginila ter prišla v roke po-Priznava sicer, da je imela uro *°ikah, trdi pa, da jo je je zopet vr-io U’ ^er P® J® nikjer nič ne verjame-’ 50 jo predali sodišču. Je; P1 ^nana cvetka, Hedviga Lan gor, tšicii .^a Ponovno radi tajna prosii-^ed° lzenana iz naše države, se je dnevi zopot vrnila v našo mc-Wj’ pa katerega se no moro ločiti. Se-/ieo ir„il 3.e /ripeljala še drugo tovari-* r'»kšftf+l °bljubila v Mariboru do- Poli Cii i®™16 Ta 3 ima jo prekri-’ ki je spoznala staro znanfkio, ter obe vtnllmila v zapor. Po prestani kazni bosta zopet romali čez mejo v Nemško Avstrijo. m Velika kavarna. Najmodernejša Kavama v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncertu Odlikovanja obrtnikov na mariborski obrtni razstavi. Kakor mo že poročali, jo cenilna komisija ob priliki Pokrajinske obrtne razstave v Mariboru priznala mnogo odlikovanj. Na Vsestransko željo objavljamo imena odlikovanih obrtnikov. Zlata kolajna s častno diplomo je bila priznana sledečim: 1. Staudin-gor & Belina, strojno mizarstvo, v -Mariboru, Mlinska ulioa 5. 2. Štefan Ko ter, iimet. mizarstvo v Mariboru, Drav ska ulica 8. 8. Ivan Šafarič, mizarski mojster, Maribor, Splavarska ulica št. 7. 4. Anton Sajko, mizarski mojster, Bresternica pri Mariboru. 5. Ivan Paitz, umet. mizarstvo, Maribor, Pod mostom. 6. Jurij Zupančič, mizarski mojster, Maribor, Orožnova ulica 7, 7, Joža Volčič, mizarski mojster, Maribor, Slovenska ulica 36. S. »Vintgar* tovarna za pohištvo, (zložljivi vrtni stoli) v Gorjah nad Bledom. 9. »Drava« •tovarna za upognjeno pohištvo, Maribor, Aleksandrova cesta. 10. Anton Nudi, mizarski mojster, Maribor, Pod mostom. 11. Drago Višnar, žgano slikarstvo, Jesenice, Gorenjsko. 12. Ivan Sojč, kiparski in pozlatarski mojster, v Mariboru, Cankarjeva ni. 26. 13 Blaž Jagodič, tapetnih in dekorater, Maribor, Aleksandrova c. 45. 14. Franc Nav. "Valinor, tapetnih in dekorater, Maribor, Grajska ul. 2. 15. Ferdo Klili ar, tapetnih in dekorater, Maribor, Slovenska ulica 12. 16. Slavko Lešnik katarski mojster, Maribor, Pod mostom, 17. Miha, Počivalnik, tovarna vozov, Maribor, Tržaška cesta. 18. Ja kob Majcen, ličar in sedlar, v Ormožu. 19. Ivan Kravos, sedlar, jermenar in torbar, v Mariboru, Aleksandrova e. 13. 20. Rupert Bcirko, sedlarski mojster, v Središču. 21. Martin Seliomvetter, sedlarski mojster, Sv. Bolfenk pri Sre. dišču ob Dravi. 22. Fran Bratina, iznajditelj kolesa za lahke in za težjo vozove, razen še tacat drugih iznajdb, v Ajdovščini. Informacije pri »Uradu za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. 23. Jakob Hulka, strokovni učitelj v čevljarski stroki, Krčevina pri Mariboru. 24. Rudolf Monjac, izdelovalnioa vseh vrst obratov za gospode, dame in deco, v Mariboru, Taittenbachova ulica 21. 25. Ivan Krois, čevljarska obrt., v Ma-riberu, Korošica cesta. 26. Dragotin Roglič, izdelovalnica vseh vnst obutev, Maribor, Koroška cesta 19. 27. Josip Sulič, čevljarski mojster in trgovec z usnjem, v Mariboru, Aleksandrova c. 30. 28. Anton Gaberšek, čev. mojster, v Mariboru, Slovenska ulica. 29. Združeni čevljarski mojstri za Maribor in okolico z o. z. v Mariboru. 30. Anrenija Taratz, modni salon za dame, v Mariboru, Gosposka ulica. 31. Ljudevit Sotina, modni atelje za gospode in dame v Mariboru Miklošičeva 'ulica 4. 32. Anton Belec, krojaški mojster I.oga-rovei pri Ljutomeru. 33.' Leopold Kokalj, krojaški mojster, v Mariboru, Gregorčičeva ulica. 34. Jernej Naver-žnik, krojaški mojster, Maribor, Marijina ulica št. 24. 35. I. Letenja, tovarna perila, Maribor, Aleksandrova cesta. 36. Malvina Draganič-Vemnzio, izdelovalka umet. vezenin in perila. Maribor, Rjavčeva ulica 10. 37. Zasebno žensko učiteljišče šolskih sester v Maribora, za perilo in umet. vezenine. 83. »Vesna« ženska obrtna šola-za perilo m umet. vezenine. 39. Marija Repeš, izdelovalka steznikov, Maribor, Slov. ubca- (Dalje prih.) Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. posluje ob nedeljah od 7a10.—‘/,11. ure in ob četrtkih od Va19*—Va^O. ure -mmmmv,siiairaiarsirararisfiš Narodno gledališče. Repertoire: Sobota, 4. nov. Ilirci, abon. A. Nedelja, 5. nov. Baron Trenk, Izv. ab. Pondeljek, 6. novembra; Zaprto. Torek, 7. novembra: Hoffmannove prii>ovedke. Izv. Pramijera. j,,; :, »Hoflmannove pripovedke«. V torek, dne 7. novembra vprizori tuk. gledališče gotovo eno najpa-iljubljenejšili Offenbachovih opor »Hoffmannove imipovedke«. »Hoffmannove pripovedke« so po vseh večjih odrih stalno na repertoarju. Poleg tega je povabila gledališka uprava odličnega gosta iz zagrebške opere, gospoda ISnittla, ki bo nastopil pri nas prvič v torek, dne 7. novembra. Radi ogromnih izdatkov ('kostumi itd.) so nastavljeno zvišane cene. Kulturam umetnost x Otvoritev Gvaicove slikarske razstave. Opozarjamo te enkrat občinstvo, da se vrši jutri ob 10. uri dopoldne v dvorani moškega učiteljišča otvoritev kolektivne razstave akad. slik. prof. A. Gvajca. Posebnih vabil se ni razposlalo nikomur, radi tega naj se smatra vabljenim vsakdo, ki se Zanima za našo umetnost. Klub »Grohar«. x Kolektivna razstava prof. A. Gvalea. Po kratkem presledku priredi klub Grabar svojo IV. umet. razstavo in sicer kolekcijo slikarskih del aka-demičnega slikarja prof. Antona Gvai-ca. Še neopažen in nepoznan je ostal med nami prof. Gvaic in vendar šteje njegovo delo desetletja in desetletja. Ob času prebujenja slovenskega slikarstva je razstavljal skupno z drugimi slovenskimi umetniki, katerih imena so dobro znana v naši domovini. Od svojih siarišov je podedoval ljubezen do narave. Po očetu — stavbeniku bi bil moral študirati tehniko, !oda tam ni našel veselja do dela in tako je šel leta 1888 na dunajsko akademijo, kjer je tudi dovršil svoje študije. Njegovi učitelji so bili Grippenkerl, All-mando in Schmidt. Dve leti je študiral v špccijalni šoli prof. Trenkivalta zgodovinsko slikarstvo. V pokrajini je našel sebj hvaležno polje, odgovarjajoče svoji notranji potrebi, v katerih slikali je položil vso svojo umetniško potenco. Poglobil, se je v tisto stanje narave, ki izraža svoje najmamkantnejše •poteze, zato vidimo, da prevladuje v glavnem barva in linijament. Prepotoval je flkaro vso našo ožjo domovino ter tako postal njen intimen prijatelj. Kot portretist je tudi deloval; v Narodni galeriji v Ljubljani visi portret deklice, katerega značilnost je mehki okrov ton. Kot učitelj risanja je posvetil šoli v največji meri svojo moči, saj e dolga leta vzgajal na goriškenn žen-1 sKem učiteljišču mlade moči, ki naj med ljudstvom razširi razumevanje u-metnosti. Po nalogi tedanje vlade je sestavil metodiko risanja za ljudske in meščanske šole. Prišel je z novim, večjim delom. Tedaj je izbruhnila vojna in mu uničila do dobra vsa njegova dela. Njegova življeneka sila je ostala mlada in tako stopa po daljšem odmoru na plan. Poleg vseh prejšnjih! razstav: Ljubljana, Gorica, Trat, Beo-kot član umetniškega luba Grohar pri grad, Sofija je lanskega leta razstavil V. jragoslovenski izložbi v Beogradu. x Koncert Zikovega kvarteta dne 9. t. m. v Gotzovi koncertni dvorani prične točno ob 20. (S.) uri. Program obsega kvartete Dvoraka op. 51. Ls-dur, Brahmsa op 51, št. 1 C-mollin Bo-rodina D-dur. Oba pr-va komponista sta naši publiki že znana, trptjl pa je večinoma še nepoznan ali prav malo poznan. Borodin je bil rojen 12. nov. 1834 v Petrogradu, kjer je tudi umrl in sicer 29. febr. 1887. Bil je po poklicu profesor med. ehir. akademije, po svojem umetniškem udejstvovanju pa eden prvih zastopnikov mladoruske glasbe. Njegova najznamenitejša dela so razen klavirskih skladb opera »Knez Igor«, tri simfonije, simfonična pesnitev »Stepna skica iz Centralne Azije« ter številne komorne skladbe. Obiskovalcem koncerta Zikovega kvarteta dne 9. t. m. se bo torej nudil izreden umetniški užitek. Prediprodaja vstopnic se vrši pri Hoferju in Zlati Brišnik. Objave. § Martinov večer priredi narodno železničarsko glasbeno društvo »Drava« v soboto dne 11. novembra t. 1. v, vseh prostorih Narodnega doma s sodelovanjem vseh društvenih odsekov. Na vsporedu ipetje, godba, šaljivi nastopi, ples. Vstopnina 5 Din. Solidna in dobra postrežba zasigurana. Narod-* no občinstvo se vabi nejraljudneje na to .prireditev. § Izobraževalno društvo privatnih, nastavijencov v Mariboru. Člani Izobraževalnega društva privatnih’ na-j stavljencev v Mariboru se naprošajo,] da se udeležijo sestanka, ki se vrši v: pondeljek, dne 6. t. m. ob 7. uri zvečer j v deški meščanski šoli, Krekova ulica J Zadeva: Določitev učnih ur. j § Nova zavarovalna družba se snuje' v Mariboru pod imenom jugosovenska! zavarovalna d. d. »Zona«. Bo to popol-j nama slovensko zavarovalno podjetje z j 2,500.000 din. delniške glavnice. Del-) nice bodo po 250 din. Opozarjamo na današnji razglas o subskripciji delnic. Sokolstvo. o Seja vaditeljskega zbora se vrši #, torek, dne 7. novembra 1922 ob 19. turi v društveni sobi- t) YeEovadwe ure naraščaja te9ov„ društva Sokol v Mariboru' Oddelek Starost Telovadnica Ure Vaditelj Dnevi Moška deca 6—12 Realka 5(17)—6(18) br. Dekleva Torek in petek » vt 12-14 M 5(17)—6(18) br. Hren Z. pondeljek in četrtek moški naraščaj 16—17 M 6V,(18V,)-B(20) br. Kranjc torek In četrtek ** t* 14—18 W B(20)-97,(21,/>) br. Coter Marčan torek in četrtek n % 17-18 t» G7i(1B7,)-8(20) br. dr. Pivko s. Peric pondeljek in petek ženska deca 6—9 O 10-11 V, Nabergoj Reisman nedelja 9* » 9—12 Zrinjskega trg 4(16)—5(17) Jurkovič Škrjanec pondeljek in četrtek ženski naraščaj 12-14 realka 5(17)-6V<(U7<) Lavrenčič sreda in sobota ” ■ 14—18 9 67.(187,)-77, (197,) Kranjc sreda in sobota kuka dača Krčevina 6—12 Zrinjskega bg 3(15)-4(16) Haberman sreda in sobota motka „ „ 6-12 *• 9 3(15)-4(16) Haberman pondeljek in sreda S tem urnikom se začne s prvim novembrom Urtiik Milk foSi!Jajte pLoke vedno k telovadbi. - 5. novembra bode” prva predstava marljonetnega gledališča in sicer ob 15. uri popoldne v Narodnem domu ‘ m za Magdalenskl naraščaj se objavi v i bode prva pi v mali dvorani. Gospodarstvo. g Produktna borza v Novem Sadu, 2; itavernbtra: pšenica baoka 335, sremska 338, ječmen baoki 237, sremski 240, osrag bačfki 337, sremski 210, koruza ibaiSka 270, fižol (novi) beli 312, pisani 305, moka (z vrečo) bačka št. 0 -4S5, za fcubo 460, knašna št. 6 410, ofcorbi pšenični. 135, mast svinjska aib Bačka 28, »e^ bačko v glavah 80, orehi bosanski 450, čebula 300, tendenca neizipreinenje-na. S Produkcija premoga na Madžar-1 skem je znašala, v oktobru 11)21 dnevno i 1000 vagonov. Lefx>s pa je padla pro-' dukcija na dnevno 800 vagonov premoga. Vzrok leži v raznih rudarskih stavkah, posebno v Pečuhu. g Prodaja starega papirja. Ravna-j teljstvo državnili železnic v Subotici] proda približno 1 vagon starega papirja. Ponudbe je poslati najkasneje do j 8. novembra t. 1. 11. ure dopoludnej Ekonomskemu odelenju železniške ai-l rekeije v Subotici. Predmetni oglas jel v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v, Ljubljani interesentom na vpogled. g Dobava vrvarskih izdelkov in drugih potrebščin. (Molenje za morna-rieo v Zemunu želi nabavili razne vr-.vars-ke izdelke in netkaj mehaničnega orodja. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. g Pridelovanje riža v Vojvodini. Po najnovejših poročilih se bo pridelalo letos v Vojvodini krog 30 vagonov ri ža. Blago je prvorazredno in v era ko prenese vsako inozemsko KCin renco. _ _ _ .r__ g Nova prometna linija ”an5 •" Vladivostok. V Vladivostok« se no val a nova trgovska družba !*a. ._lZ,*fc njavo blaga med Poljsko i« Vzhodu. V to s vrh o namerava Oi^ , novo linijo s parniki za promet in*. Dancigom in Vladivostokojn* O5110 kapital znaša 125.000 dolarjev. ________ | ARKO COGNflg MED8C Ne pozabite naročnjn^ Bernhard Kellermann: PREDOR. Rotnan. ' ' (Dal jej (81) Poiskusil se je še enkrat z bombažem in se bfcratu lotil kositra. Če se ti velikanski spekulaciji vsaj nekoliko posrečita, bo na trdnem. .:■/ Mesece in mesece je bival po spalnih vozovih in ■ladijskih kabinah. ■ v Potoval je po Evropi in Rusiji, da bi spazil postojanke, katere naskočiti bi se izplačalo. Svoje osebne • fedatke je kar moči zmanjševal. Ni si več najemal nc posebnih vlakov ne salonskih voz, S. Woolf se je zadovoljeval z rednim kupejem prvega razreda- Po Londonu in Parizu je odpovedoval svojim kraljicam, kj sp pogoltovale velike svote. Ko so branile svoje trdnjave, so jim bile. prebledele ustnice openjene. Pa niso premislile, da se borijo s S. Woolfom, ki je že pred (letom vzel v račun, da svoje dvorjanstvo po potrebi iznenada razpusti, in že pred meseci najel detektive, ,da ;.so njegove božiče pazili. Dokazoval jim je v odlično • igrani razkačenosti. da so bile 10. maja, 15. maja, , 16. 'maja — tega in tega dne, -— z gospodom M- in N. • tam in tam — na malih »odpočitnih potovanjih«, dajal • prpd.’ osuplimi damicami iz fonografov ponavljati vse . pomenke, ki sb jih imele, pokazoval, da so podi in stropi prevrtani in da je ob vsaki odprtini dan in noč ..»režalo oko in uho. -Kraljice je grudi! srčni krč. S-Woo!f jih je pognal ha cesto. Kakor maščevalni bog je rohnel po Evropi ter odplavljal mnogo svojih poveljnikov m opravnikov-'\j Prodajal je rudnike na Westfalskem in železarne ’ v'^Bfilgiri. jemal svoj denar iz težke industrije, kjer • je' le mogel, in ž njim pokupoval druge vrednote, o 'katerih je sodil, da mu vržejo dosti več. Z brutalno j •. brezozirnostjo je terjal špekulante v Londonu. Parizu , in Berlinu, ki so v posest vzeli zemljišča na Vrzcav-«Rern in Acorskem, pa zaradi krize niso odplačevali, kolikor so bili dolžni. Morali so popadati v globočino. ' Mnogo malih bank s£. je raztreščilo. S. Woolf ni 'prizanašal nikomur, boril se je za svoje življenje. V ‘Petrogradu je dobil za čedno napitnino treh milijonov : rubljev koncesijo za les v Severni Sibiriji, vreden sto - miBjonov rubljev; koncesija mu je donašala dvajset ■ odstotkov dobička. Izpremenil je podjetje v delniško družbo in odtegnil polovico sindikatskega kapitala. A. s tako pretkanimi pogoji, da je sindikat v, bodoče imel skoro iste dohodke. Manipulacije so se zadevale ob zakonik — toda za najskrajnje je imel pri rokah svoje napitnine. Napravljal je denar, kjerkoli je mogel. Tudi če se ravna vselej kar moči natančno po svojih izkustvih, svojem znanju, se more človek kakor S- VVoolf zanašati samo le na svoj instinkt. Kakor bi bil matematik v gošči zamotanih formul izgubljen, ako bi ga ovladala misel, da je v začetku pogrešek, tako drži moža, kakršen je bil S. Wooif, pokOncu zgolj le uverjenost, da je vse, karkoli stori, edino pravilno. S. Woolf se je ravnal po svojem instinktu. Da bo gotovo zmagal, o tem je bil uverjen. Evropska gonja mu ni dopuščala baviti sc s čim drugim. Pa mu srce ni dalo vrniti se v Ameriko, ne da bi posetil svojega očeta. Priredil je tridnevno veselico, katere se je udeleževal ves Szentes. Tukaj v. njegovi domovini, prav v ogrskem gnezdu, kjer ga je porodila siromašna ženica, so ga morale za teti prve vznemirjajoče brzojavke. Nekaj njegovih manjših spekulacij se je ponesrečilo, prednje straže njegove vojske so bile poražene. Prvo brzojavko je potisnil mirnodušuo v svoj prostorni amerikanski hlačni žep. Ob drugi ni zdaj pa zdaj nič več slišal pevcev, kakor da je ta hip in spet ta hip gluh, a ob tretji je dal zapreči in se je odpeljal na postajo. Oko mu ni videlo dobro znane, od solnca pražene krajine, oko mu je zrlo v daljino, v Ne\vyork, v. obraz Maca Allana! V Budim-Pešti ga je pričakovala nova zla vest: bombažnega cornerja ni moči dlje držati brez ogromnih izgub in opravnik bi rad vedel, ali naj proda- S. Woolf je okleval. Obotavljal se je, toda ne zanalašč, ampak iz negotovosti, be pred tremi dnevi bi z bombažno kupčijo prislužil milijone, pa ni oddal nobene bale pod svojo ceno- Zakaj? Poznal je bombaž, saj je tri leta kupčeval samo z bombažem. Poznal je trg, Liverpool. Chicago, Newyork, Rotterdam, New Orleans — slehernega brokerja —. poznal je zakon tečajev, vsak dan vdiral v gozdove borznih številk, s tenko-slišnim svojim ušesom zvedoval širom sveta in prejemal dan za dnevom nešteto brezžičnih depeš, ki vtšc po zraku rn katere morejo prejemati in razreševati samo tisti, katerim so tajnopisne značke dobro znane. Bil je kakor sejsmograf, ki zaznamenava najrahlejše potreske m vztrepetale, ter je zaznamenaval vsako spremembo na trgu. ____________________ (Dalje prihodnjič.) Glavni urednik: Radlvol Rehar. O ugovora) urednik: Rudolf Ozim. ’ o s i f e nj ihcvife velik*® red no ® $ * &.uč u k J?® peifiikeA* P0}' 2035 8-5 1 konforlst in 1 konforlstini0 oba zmožna slovenščine in nemščine tef stenografije se iščeta za elektrotehnjcn podjetje. Ponudbe na poštni predal 3 CeIJ__ z garant, samo svinjskega mesa izdeluje ^ razpošilja v vsaki množini staro renoffli^n tvrdka. 211 , Ljubljana, Slomškova Ležišče ža lesno trgovino (kurivo) -pribl. 1600 m* se išče v ; bližini juž. kolodvora v a a jem. Ponudbe pod kurivo na r MAR-STAN i ,. Maribor, Rotovški trg Štev. 1 2180 Delavnica ti večjo čevljarsko obrt, 10 delavcev, bližina Gl. kolodvora se išče v najem, | Stroški za morebitno pre-; zidavo se povrnejo. Po- j TMidbe pod: čevljarstvo na MAR-STAN 2181 Zavarovalnica v Mariboru sprejme več agilnih akviziterjev. Pismene oferte na upravo lista pod številko 2172 Prostori z*, sodarsko ali kamno- j seško obrt pripravni — na zelo živahnem kraju oko-! tfce Maribora se da v na-i jem.. Ponudbe pod „ Pod-; jetje* na 2182 ■ MAR-STAN Maribor, Rotovški trg št. l. I Leseno pot&to Železno pohištvo Tapeto, pohištvo Pfeam. pohištvo Posteljna oprava Preproge Zavese m Bfagozapoft&tve Posteljno perje i*vMrt*» ttikš mm. v zii«gi {M MM Pristopajte k JugosIoTeniki MatieL-S- Dlorlbor Ob prebritki izgubi našega ljubljenega in najboljšega soproge, očeta, brata, strica in svaka : Loize-ta Lušina kr. višjega geometra, obč. odbornika i. t. d. v Ljutomeru, doSlo nam je od raznih strani mnogo izrazov iskrenega sočustvovanja z nami in dokszov pravega prijateljstva do pokojnega, kar je blagodejno uplivalo našo veliko žalost. Vsem naša najsrčnejša zahvala! Posebno se zahvaljujemo cenj. SS-Mohorčičevi, Vilarjevi, .Špeli« Perkovi, ter postajenačelniku Komacu, ki so stali zapuščeni vdovi in otrokom od prvega trenotka nesreče požrtvovalno ob strani. Iskreno se za* hvaljujemo trškemu županu g. Babniku, starosti Sokola, br^tu Miklu ter okrajnemu šolskemu nadzorniku g. Koropcu za njihove tolažbipolne poslovilne govore, ljutomer* skemu pevskemu društva za ganljive žalostinke, občinski godbi ter požarni brambi. Prav posebna zahvala tamkajšnjemu Sokolstvu, ki pokojnega ni počastilo samo s Številno udeležbo, temveč tudi s tem, da ga je nosilo od hiše žalosti prav na pokopališče. Topla zahvala tudi ženskemu naraščaju Sokola. Z najudanejšim spoštovanjem se pa zahvaljujemo cenjeni rodbini bivšega župana g. Kukovca za prijazno prepustitev lastne grobnice, kamor smo položili k počitku dragega nam pokojnika, dokler ga ne prepe-ljemo v domači kraj. Zahvaljujemo se celokupnemu uradništvu, ki je v polnem Števil« počastilo svojega tovariša. Vsi dobri prijatelji in Manci, ki so poklonili toliko prekrasnih vencev io so žalovali z nami in nam lajšali nositi ta težki udarec ter nam pomagali na ta ah oni način, naj sprejmejo našo najiskrenejšo zahvalo in nam oproste, da se radi pre' valikega njihovega števil« m zahvaljujem« imenoma vsakemu posamezniku. Prisrčna hvala vssm, za vse. 2177 * " .*» '*• ’■ * Žalujoča vdova in ostali sorodniki« Trgovski lokal »a prometnem kraju za takoj ali pozneje se išče. Cenjene ponudbe na upravništvo .Tabora” pod .it 2121«. 2121 3—3 k najjboliša reklama vsakega trgovca, obrtnika in industrilsa. — Solidno Predvajanje v Mariboru na gradu in v UubSfani. NIZKI CENE «64 f'dim m sKsra IBBBBHHHI BH]HM Obiščite trgovino A. VI6EJ., Maribor, Glavni trg 5 J® dobite v največji izbiri težke emajl posode la. znamke Goliath a'!or ludi lahko češko blago in vlito železno emajl posodo rRzno stekleno, porcelanasto in majolično posodo. — Pri event nakuPU se bodete prepričali, da je v trgovini blago dobi o, trpežno Na debelo 1705 10-7 Na drobno giiagiisiiBiHHiBi na i—ii«eHii Podpirajte slovenske tvrdke! »j *"* 'V ; nema mmnm,w]i bi probio *** VIDAKOVIČEV CELIČNI KAPAK, HITI U 'MA SUNCA KOjE BI PRODRLO, KROZ 3 VIDAKOVICEVE 4 SPECIJALNE ' * ZASTORE! I s«*?'' PRVA _ JtlGOSLAVENSKA n VORMICA ŽALUZIJA, ROLETA.DRVENIH I ČELIČNIH KAPAKA I SUNČANIH ZASTORA 0.SKRB/C^ maci icnaii^i ' ' ' " NASIJEDNICI ' ERACA VIDAKOVIČ ZAC REB : TElOFOHi: ilica.AO-. • osnovam P0S!i)VMICA^-p2 ; 186960D. TVOftNICA ?n ■*'* * * ot53scte5smEmBsmmsaam iala oznanila. Dva čevljarska pomočnika se takoj sprejmeta. Cvetlična ulica št. 9. 2166 Dajem pouk v glasovlrju za začetnike po nizkih cenah; tudi nemško konverzacijo proti hrvatski Naslov v upravništvo. 2154 Iščem za popoldanske ure postranski zaslužek v pisarni Dopise pod ..Postranski zaslužek* na upravo. 3151 Sprejme se več gospodov na dobro brano. Cena po dogovoru. Loška ulica 5, II. ndstr., vrata 19. £161 Trgovski lokal se odda v najem na prometnem kraju, pripraven za krojaško, manufak-turno ali čevljarsko obrt. Na slov pove uprava. 2165 Znižane ceno! Bele srajce po 85 D prodaje samo B. Veselinovič i Komp., Maribor, Gosposka 26. Znižane cene vsemu blagu. 2171 Gostilna „Prl treh ribnikih". Vsako nedeljo, salonski koncert Začetek ob 15. popoldne 2176 Iščem pianino v najem. Plačilo po dogrvoru. Ponudbe na oglasni za>od Ivo Sušnik. Maribor, Slovenska ulica žt. 15 2169 Brivnica Frana Novaka na Aleksandrovi cesti St 22 se) priporoča. 3 Približno 600 kg svinjske krme ter volčji pes na prodaj. Mejna ulica 38. 2183 Na prodaj: Posestva, hiše, vile, grajščine. industrijska po-d jeti a, trgovske hiše in trgovski lokali pri posredovalnici K. Troha, Maribor, Slovenska t ulica St. 2. 2171 Tri vinski sodi (skupaj 14 hi) na prodaj. Vprašati: Maribor Nova vas, Vrtna ul. 10. 2175 Mandolina s šolo ua predaj. Tržaška c. 45, vrata 3. 2167 Lep potniSki kožuh in vreča iz kožuhovine za noge na prodaj. Ljudevit Šelina, krojaški atelje, Miklošičeva nliea SL 4. 2160 Na prodaj: D v« jednakl postelji a 150 D. omara za perilo 150 D, omara za perilo iz trdega leaa 160 D, salonska garnitura s šertimi fotelji 1100 D, omara za obleke 350 D, kompl postelje, žimnice iz morske trave 400 D, divani iz pliša 260 D, marmor za omaro za perilo 250 D, zavese a 40 D, miza za sobo 200 D, stoli a 40 D, omara s pTedali iz tidega lesa 170 D. Vprašati: Rotovški trg 8, I. nad.itr.. lero. 2163 Odstopi se meblirano stanovanjc (soba s kuhinje) na Melju. Ponudbe pod „Potn'k“ na upravo. 2184 Ona dama, ki je bila ▼ petek, dne 3. t m. pa 14. uri v parni kopeli, kabina 3, in je tam našla zlato verižico z obeskom (Madona), m naproša, da odda isto v upravi lista. Hlgijsnlčna brivnica se vsem priporoča. P.vovrstne postrož-ba Vjekesiav Gjurin, Jurčičeva uliea 9. 1850 Suhe gobe, lipovo cvetje, brinjevo olle in poljske pridelke plača najbolje tvrdka Sirc-Rant, Kranj, telet, int. St. 9, in nudi po najnižjih cenah na debelo sladkor, riž, olje, kavo itd. Prosim za ponudbe gob z vzerci. 1493 Kdor mf preskrbi sobo brez pohiitva, temu plačam 1500 kron in Se več. Ponudbe pod »Svoje pohištvo” na upravo lista. 2130 3—3 Onem sveže lajno maslo fino garniran lipfavski sir, mleko kravji sir, jajca, delikatese, pecivo, jabolka, krompir,dobra vina v steklenicah, ter sladki jabolčnik in hruškovec priporoča Fani Jakolič, Jenkova ul. 6 2012 4—4 POZOR! Zimske in športne obleke, ra-glane, površnike, damske kostume in plašče izdeluje najceneje in po najmodernejšem kroju Dominik Fabjančič Jurčičeva ulica 5/1. 2050 2027 * Pozor! -TBJ 16-8 Natrla iaica se prodajajo vsak dan predpoldne v Cvetlični ulici št. 18. Posojilnica v Mariboru Harodni dom 2094 3—3 razpisuje za šolsko leto 1922123 sledeče ustanove: 1. dr. Franja Rapoca za visokošolce, devet mest po K 600—. 2. lastne in sicer za Vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru in za Državno obrtno šolo v Ljubljani po eno mesto po K 2000 — Pravico do ustanov pod 1. imajo visokošolci slovenske narodnosti iz mariborskega in šoštanjskega okraja, pri drugih pa se bo oziralo na prosilce iz mariborskega okraja. Prošnje z domovnico, zadnjim šolskim spričevalom in ubožnim listom se naj vlože do 10. novembra 1922 pri Posojilnici v Mariboru. Ravnateljstvo. sumi mn D. D. Podružnica Marikor, Aleksandrova cesta štev. 11 (preje Jugoslovanska Union-Banka, oziroma Mariborska eskomptna banka.) Zagreb Beograd Bjelovar, Brod n /S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Monoštor (Baranja), Murska Sobota, Osijek, Sombor, Sušak, Sabac, Šibenik, Škofja Loka, Velikovec, Vršac. Agencija: Buenos Aires (Argentina). AFBLIACIJE: Budapest: Balkan Bank r. t. Split: Jugoslovanska industrijska banka. Wlen : Bankhaus Milan Robert Alexander. 1933 Delniška glavnica in rezerve ca. K 200,000.000- Izvršuje vse bančne posle najkulantnele _ Brijitii iulit hoški isia ib. 19. liriku Ustnega izdeika | Komisijska zaloga pri Betki Lešnik, Gosposka ul. 14 S varstvena znamka Maribor, 5. novembra 1922, ^ Vsakovrstno original angleško sukno nudi tvrdka FfmUC MUSTEK “ž. Cllavnt Srg 16 z razno žabsvo,' priredi restavracija »Maribor" v nedeljo 5, novembre, pričetek ob 16. uri. Sodeluje tamburaši odsek „DRAVA% vstopnina 3 Din. Za dobro kuhinjo in izvrstno pijačo jamči, ter se priporoča za obilni obisk E-Ojse BnSOŠ. 2162 V n@€f@Sio, 5. novembra 1922 ! ■MbuKna B8HB8aj»Sy deiavnka. < Hwiw livald rlfojl Bourc* a <© PodrtOnke: MARIBOR, Šolska Uka Stev 2. Zafc-eb, JCarlovac, Varaždin, Osijek, Vmkovcl, Bjelo-IBrod»l?a Sav*{ Subottca. Novi Sad, Ljubljana. 8a»jcro, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik P