PRIMokSKI dnevnik Poštnina plačana v gotovini 'Al\ 1» Abb. postale I gruppo “ V>CH3 ‘xU 11T Leto XX. Št. 272 (5955) TRST, sobota 28. novembra 1964 POSLANCI NADALJUJEJO DANES RAZPRAVO 0 DRŽAVNEM PRORAČUNU Poslanska zbornica zavrnila resolucijo KP1 o rešitvi vprašanja predsedstva republike Po odgovoru predsednika vlade Mora so poslanci odobrili z 244 glasovi proti 166 resolucijo večine - Sporočilo vodstva KPI o izidu volitev - Amendola o enotni delavski stranki RIM, 27. — Poslanska zbornica je zavrnila resolucijo KPI o predsedstvu republike in odobrila z 244 glasovi proti 166 resolucijo vladne večine, ki odobrava izjavo predsednika vlade in pripominja, da je ustavno korekten postopek, na podlagi katerega je vsakršno ugotavljanje zdravstvenega stanja predsednika republike rezultat skupnih korakov začasnega predsednika republike, predsednika p oslanske zbornice, začasnega predsednika senata in vlade, ker manjkajo ustrezna določila 86. člena ustave; resolucija hkrati poziva vlado, naj 7. decembra uveljavi potrebne tehnične Ugotovitve, da bi se ustavni organi mogli izjasniti v čim krajšem času. Zdravniški kolegij, ki zdravi predsednika republike Segnija, je namreč izjavil v oktobru, da ne more izraziti svojega dokončnega mnenja glede zdravstvenega stanja predsednika republike preden so potekli štirje meseci od začetka bolezni. 7. decembra potečejo štirje meseci in takrat bo zdravniški kolegij dal po ponovnem posvetu ........................................................................................................11111............................1..iiniiiiiiii* dokončno mnenje o zdravstvenem stanju Segnija. Resolucija KPI, ki jo je obrazložil Laconi, poziva poslansko zbornico, naj predloži zdravniškemu kolegiju vprašanje, ali je predsednik republike na dan 7. decembra, zmožen — spričo njegovega zdravstvenega sta ruja — ponovno prevzeti izvrševanje svojih* ustavnih funkcij ali tega ni zmožen. Resolucija nato poziva vlado, naj to vprašanje zastavi 7. decembra predsedniku republike; če predsednik republike ne bi zmogel odgovora na to vpra- šanje, naj vlada izpopolni zdravniški kolegij še z drugimi strokovnjaki in naj ta povečani kolegij odgovori na gornje vprašanje; vlada naj sporoči odgovor začasnemu predsedniku republike in predsedniku poslanske zbornice, da bi ga ocenila s pravne plati in vzela na znanje ukinitev začasnega predsedstva republike ali pa sklicala parlament za izvolitev novega predsednika. Resolucijo KPI je podprl le Luzzatto (PSIUP), vsi drugi govorniki so ji nasprotovali in napovedali, da bodo glasovali proti njej; glede resolucije večine pa so parlamentarci KPI, PSIUP, PLI in PDIUM izjavili, da bodo glasovali proti, parlamentarci MSI pa so izjavili, da se bodo vzdržali še pred glasovanjem. Predsednik vlade Moro je utemeljil razloge, zaradi katerih ie resolucija KPI nesprejemljiva in zavrnil obtožbe, da bi vlada ignorirala parlament pri dosedanjem postopku o ugotovitvi zdravstve- nega stanja predsednika republike. Jutri bo poslanska zbornica nadaljevala razpravo o državnem proračunu. V senatu so zaključili razpravo o zakonskem osnutku, ki predvideva ukrepe za preganjanje in zatiranje zločinske dejavnosti mafije na Siciliji. Foročevalec Tessitori in minister Reale bosta odgovorila na enem prihodnjih zasedanj senata. Pod predsedstvom ministra Co-lomba se 'je danes sestal upravni svet Blagajne za vloge in posojila in odobril 1.382 posojil v višini 85 milijard in 185 milijonov lir za izvršitev javnih del, za graditev ljudskih stanovanjskih hiš in za integracijo občinskih in pokrajinskih proračunov. 12 milijard in 709 milijonov so odobrili za graditev šolskih poslopij; 43. milijard in 908 milijonov za javna dela (vodovode, kanalizacijo, bolnišnice, pokopališča, elektrarne itd.); 22 milijard in 61.2 milijonov za stanovanjske hiše in 5 milijard in 958 milijonov za kritje primanjkljaja občinskih PO BELGIJSKO-AMERIŠKEM NAPADU NA KONGO Afriške države so se sporazumele da predložijo zadevo varnostnemu svetu Poziv Haile Selasija afriškim poglavarjem - V Stanleyvillu se nadaljujejo boji - Zaključena evakuacija tujcev - Bruselj napoveduje bližnji umik padalcev - Combe se bo sestal v Parizu z de Gaullom NEW YORK, 27. — Skupina afriških držav v OZN je sklenila predložiti varnostnemu svetu OZN belgijsko-ameriški na-Pad na Kongg, če se ho začasni odbor za Kongo, ki zaseda v Najrobiju, izrekel v istem smislu. Kongoško narodnoosvobodilno gibanje je pozvalo vse afri- ške države," naj sprejmejo takojšnje ukrepe proti spletkam imperiaiizma in njihovim hlapcev v Kongu in Afriki. V Najrobiju se je sestal poseben odbor za Kongo, ki ga je ustanovila organizacija afriške enotnosti. Predsednik odbora Jomo Kenjata je izjavil: "Bojim se, da se bodo zaradi akcije v Kongu sprožile nove in še močnejše strasti. Zmeda se bo še povečala zaradi podpore in intervencije tujcev.« Kenjata je predlagal, naj organizacija afriške enotnosti skuša z novimi napori doseči spravo v Kongu, da bi dosegli široko Predstavniško vlado, v kateri j>i bile zastopane stranke, ki so v sedanji vladi in vse sile. ki Ji nasprotujejo. Protestom proti belgijsko-ameri-skemu napadu so se v zadnjih u-rah pridružile poleg Albanije še tri afriške države, in sicer Togo, Mali in Sudan. Etiopski Cesar Halle Selasie je predlagal izredno zajedanje organizacije afriške enotnosti, ki naj se ga udeležijo naj-rišji predstavniki, da proučijo položaj v Kongu. V tem smislu je Haile Selasie poslal brzojavko državnim in vladnim poglavarjem držav članic. V Adis Abebi so bile danes demonstracije pred a-taeriškim in belgijskim poslaništvom. V Moskvi je bilo veliko zboro- vanje v palači sindikatov, številni govorniki so obsodili zločine v Kongu in poudarili da sovjetsko ljudstvo ne bo nikoli zapustilo kongoškega ljudstva. Sprejeli so resolucijo, ki obsoja imperialistično intervencijo v Kongu in zahteva takojšnji umik tujih čet. V Parizu je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da je ((francoska vlada vedno kazala 'največje razumevanje za belgijsko intervencijo v Stanleyvillu». Dodal je, da^so francoske oblasti poslale belgijskim padalcem zahvalo, ker so, omogočili evakuacijo francoskih državljanov iz Stanleyvilla. Zatrjuje se, da bo Combe odpotoval v nedeljo v francosko prestolnico, kjer se bo ustavil en dan In bo nato nadaljeval pot v New York, da se udeleži zasedanja skupščine OZN. V Parizu so mnenja, da se bo Combe sestal z de Gaullom. V uradnih krogih pravijo, da je bil ta sestanek že zdavnaj predviden in da ni v zvezi s sedanjimi dogodki v Kongu. V Stanleyvillu so še vedno v teku boji med Combejevimi plačanci in četami osvobodilnega gibanja. Mesto pa je skoraj prazno, ker se je večina prebivalstva umaknila v gozdove. Sinoči so revolucionarne čete izvedle napad tudi na letališče, toda belgijski padalci so jih odbili. Revolucionarne čete so znova zasedle tudi mesto Punia, 300 kilometrov južno od Stanleyvilla. To mesto so pred enim tednom zasedli beli plačanci. Prav tako so revolucionarne čete še vedno v mestu Boende, zahodno od Stanley- villa, ki so ga zasedle pred dvema mesecema. Hudi boji so bili danes tudi v Paulisu, kjor Cotnbejevim-■plačancem ni uspelo pridružiti se belgijskim padalcem. Sinoči so poslali Combejevim plačancem ojačanja iz Kamine v Stanleyviile. Vsi dosedanji poskusi Combejevih plačancev, da bi prodrli na levi breg reke Konga, so propadli. V kon-goških političnih krogih so mnenja, da bo potrebno še nekaj dni/ preden bo Combejevim četam u-spelo popolnoma zasesti Stanley-ville. Zvedelo se je, da so Com-bejeve čete razstrelile z dinamitom spomenik Lumumbe v Stanleyvillu. V Bruslju je predstavnik zunanjega ministrstva nocoj izjavil; da so iz Stanleyvilla ih Paulisa evakuirali vse evropske begunce in da revolucionarne čete niso odpeljale iz Paulisa nobenega Evropejca: Zanje ameriško prevozno letalo je zapustilo danes Paulis z zadnjimi 160 evropskimi begunci. Skupno so evakuirali s področja Stanleyvilla in Paulisa 2.500 beguncev: tisoč jih je Evropejcev in Američanov, ostali so Indijci, Pakistanci in državljani drugih azijskih držav. V Bruslju izjavljajo nocoj, da se bodo belgijski padalci začeli umikati v nedeljo v Kamino, od koder Poslanci so včeraj z večino glasov odobrili vladno ravnanje o ''prašanju predsedstva republike. Predsednik vlade je povedal, da **o vlada po poteku štirih mese-oev Scgnijeve bolezni zaprosila Zdravnike, naj odgovorijo na že Postavljena ustrezna vprašanja. Kot je znano potečejo štirje meseci 8. decembra letos. Hkrati pa ba Kvirinalu neuradno zanikujejo nekatere podrobnosti, ki so bile o Segnijevi bolezni objavljene Predvčerajšnjim v italijanskem hsku. V Beogradu je bil podpisan spo-'»»um o rešitvi še preostalih primerov opcij za italijansko državljanstvo ob prisotnosti državnega Podtajnika v italijanskem zunanjem ministrstva Maria Zagari-ja. ki je kot član CK PSI obiskal izvršni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. V Stanlev villu še vedno trajajo spopadi med Combejevimi plačan-l'i In četami osvobodilnega gibanja. Zato je mesto skoraj prazno, saj se je večina prebivalstva n-maknila v gozdove. Osvobodilne **te so znova zasedle tudi neko mesto, ki leži >00 km južno od 8tanleyvlUa. V Stanleyvi)lu so Plačanci razstrelili z dinamitom spomenik Lumumbe. Belgijski padalci sc bodo baje vrnili domov Prihodnji torek. Kongoško osvo-hodilno gibanje je pozvalo vse a-frlške države, naj ukrepajo proti spletkam imperializma In njego-v‘h hlapcev. V Najrobiju pa je predsednik Kenjata, ki je hkrati predsednik posebnega odbora za Kongo, predlagal, naj organizacija afriške enotnosti skuša doseči v Kongu sestavo vlade, v kateri bi bile zastopane vse stranke, da bi se dosegla sprava. Haile Selasie je predlagal izredno zasedanje OAE. V Adis Abebi pa so bile demonstracije proti intervenciji. V Parizu so uradno izjavili, da je «vlada vedno kazala največje razumevanje za belgijsko intervencijo* ln govori se, da se bo Combe v kratkem sestal z de Gaullom. V Moskvi pa so na množičnem zborovanju sprejeli resolucijo, ki zahteva takojšnji umik tujih čet iz Konga. V New Yorku so se afriške države sporazumele, da predložijo zadevo varnostnemu svetu, če se OAE izreče v tem smislu. Zahodnonemški socialdemokrati so na včerajšnjem kongresu sklenili, da se bodo pod geslom «mir v Nemčiji In mir za Nemčijo* borili za prevzem oblasti, ker računajo na zmago na prihodnjih volitvah. Kancler Erhard je na »malem kongresu* krščanske demokracije poudaril potrebo, da se začnejo o Nemčiji mednarodna pogajanja. Glede cene žita pa je Izrazil upanje, da bo London pokazal razumevanje tako kot je Bonn storil glede angleškega funta. Von Hase je dejal, da je razočaranje zvezne vlade nad angleškim stališčem glede večstranske jedrske sile še vedno »nespremenjeno*. bodo vrnili v Bruselj preko otoka Ascension. Računajo, da se bodo do torka vrnili v Belgijo. Gromifco pojde v New York MOSKVA, 27. — Agencija Tass javlja, da bo zunanji minister Gro-miko vodil sovjetsko delegacijo na zasedanju glavne skupščine OZN. V delegaciji so tudi pomočnik zunanjega ministra Semenov, stalni predstavniki v OZN Fedorenko, podpredsednik vrhovnega , sovjeta Bčgmatdv in član zunanjega ministrstva Carapkin. Ameriški državni tajnik Dean Rusk se bo sestal prihodnji teden v New Yorku s sovjetskim ministrom Gromikom. Rusk se bo udeležil otvoritve zasedanja skupščine OZN in se bo ob tej priložnosti sestal s številnimi zunanjimi ministri, Od 6. do 9. decembra se bo Rusk vrnil v Washington, kjer se bo razgovarjal z britanskim ministrskim predsednikom Wilsonom. in pokrajinskih proračunov. Po današnji seji, na kateri so proučili izide nedavnih upravnih volitev, je vodstvo KPI izdalo sporočilo, v katerem pravi med drugim, da je KPI izboljšala svoje položaje tako glede glasov, kot glede odstotkov, in da bodo to napredovanje izkoristili za ((razširitev borbe v obrambo delavcev, za 0-krepitev politike enotnosti demokratičnih in socialističnih sil, srečanja s katoliškim gibanjem in demokratičnega napredovanja v socializem«, hkrati pa za ((avtonomen in izviren prispevek italijanskih delavcev k živahni diskusiji mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja.« Sporočilo pripominja, da so stranke na levici KD dosegle 48 odstotkov volivcev in da to dejstvo postavlja nujno vprašanje, kako bi levičarske sile mogle uveljaviti vso svojo težo in svoj pritisk v smeri obnove. Potem ko se zatrjuje, da je sedanja vlada levega centra ovira za enotnost levičarskih sil, se v sporočilu poudarja potreba, da KPI odpre pot za novo večino. Jutrišnja številka tednika KPI «Rinascita» objavlja članek Amen-dole, v katerem predlaga ustanovitev enotne delavske stranke, ker da sta se izkazali za neveljavni tako socialdemokratska kot komunistična rešitev. Združitve pa ni mogoče doseči niti na socialdemokratskih niti na komunističriih pozicijah, ker bi v tem primeru ne šlo za združitev, ampak za absorbiranje, Tega pa ni bilo mogoče doseči v 50 letih in zato ne bo moč doseči niti danes niti jutri. Amendola dodaja: ((Politična organizacija, ki v 50 letih ne doseže svojih smotrov, mora poiskati vzroke tega neuspeha in se mora prenoviti«. Pripominja, da komunisti ču-; tijo potrebo, tudi brez združitve, po iskanju nove demokratične poti v socializem, in poudarja potrebo, da se ta pot poišče «skupaj, z novo stranko«. Ta nova pot pa po njegovem mnenju ni «niti pot socialdemokracije niti tista, ki ji sledijo v SZ». Na koncu Amendola poudarja, da te nove enotne -r stranke ni moč ostvariti- na-ideolo-' ških pozicijah, lri jih ima komunistična avantgarda, «tudi če bodo komunisti nadaljevali svojo marksistično bitko znotraj enotne stranke, v nenehni in demokratični borbi idejni borbi«. Ostvaritev nove politične enotnosti zahteva ((izvirno in pogumno politično in programsko elaboracijo in kritično oceno vseh izkušenj delavskega gibanja v zadnjih 50 letih«. Dva vojaka kongoške osvobodilne vojske, ki so ju Combejevi čanci ubili blizu Stanleyvilla VAŽEN ZAKONSKI PREDLOG V Sloveniji bo 43 odst. kmetov oproščenih davkov LJUBLJANA, 27. — Na včerajšnji skupni seji republiškega in organizacijsko - političnega zbora republiške skupščine Socialistične republike Slovenije so razpravljali med drugim o dveh zelo važnih zakonskih predlogih: 1. o financiranju družbeno političnih skupnosti in 2. o prispevkih in davkih občanov. O tei razpravi poroča današnje «Delo«, glasilo SZDL Slovenije, tudi sledeče: «Kakor je bilo rečeno, bodo v prihodnji davčni politiki zelo velike spremembe. Med najbolj značilnimi bo nedvomno ta, da bo vsaka družbeno - politična skupnost — zveza, republika ali občina — lahko določila za posamezno vrsto dohodka samo eno stopnjo ali eno lestvico. To pomeni, da zakon varuie občana pred vsakim morebitnim razlikovanjem pri določanju njegovih obveznosti z czirom na osta le.» «Za mnoge zasebne kmečke proizvajalce prinaša novi zakon nedvomno posebno ugodne novosti: oprostitev plačevanja davkov. Za koga bo to velialo že od 1. januarja prihodnjega leta? Predvsem z a vsa tista kmečka gospodarstva, ki se nahajajo v četrtem proizvodnem okolišu, t.j. v hribovitih nredelih ali da so proizvodni pogoji in delo izredno slabi. Razen teh bodo o-proščeni plačevanja davkov tudi vsi tisti mali kmetje, ki imajo do 5C.000 katastrskega dohodka. Takšnih kmečkih gospodarstev je v Sloveniji okrog 107.000 ali 43 odst. vseh kmetov. To pomeni, da bo prihodnje leto plačevala davke samo še dobra polovica. in sicer tisti, ki to tudi v resnici zmorejo « Oba zbora sta zakonska predloga, po raznih dodatnih spremembah, odobrila. RIM, 27. — Delegacija kitajskega odbora za mir se je udeležila nocoj sprejema, ki ga je priredilo predsedstvo italijanskega odbora. Voditelj delegacije je nekemu časnikarju izjavil, da so italijanski komunistični voditelji povabili kitajsko komunistično stranko, naj pošlje svojo delegacijo v Italijo. Dodal je, da bo moral o tem odločati centralni ■ komite kitajske komunistične stranke. Drugi razgovor Popovič-De Murville Velik sprejem pred državnim praznikom SFRJ v jugoslovanskem poslaništvu PARIZ, 27. — Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije se je danes v Parizu ponovno sestal z francoskim zunanjim ministrom Couve de Murvillom. Po razgovoru na Quai d’Orsaju je Koča Popovič izjavil zastopnikom tiska, da je zadovoljen z rezultati dosedanjih razgovorov. Nocoj se je nad tisoč francoskih visokih osebnosti, med njimi državni minister Joxe, državni taj nik ministrstva za zunanje zadeve Delong, člani politbiroja KP Francije, zastopniki drugih političnih strank, več poslancev in senatorjev ter ugledni vojaški funkcionarji, udeležilo sprejema, ki ga je jugoslovanski veleposlanik Miljkovič priredil ob 29. novembru, jugoslovanskem državnem prazniku. Za mnoge, je bil ta sprejem priložnost, da se srečajo z državnim tajnikom Popovičem. Tudi jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Vjekoslav Prpič je priredil nocoj v veleposlaništvu sprejem od dnevu republike. Na sprejemu so bili med drugim avstrijski kancler Josef Klaus, pravosodni minister Broda, zastopniki predsednika republike, zunanjega ministrstva in druge osebnosti. Podoben sprejem sta priredila v Avstriji tudi jugoslovanska generalna konzula v Gradcu in Celovcu. Županovo pismo V zadevi vinkuliranih zemljišč v Standrežu pri Gorici dobivajo prizadeti te dni prijazna pisma, kakrš no je naslednje: OBČINA GORICA ŽUPAN 7. nov. 1964 Spoštovani gospod! Kakor že veste, je Vaša zemljiška lastnina, ali kos te lastnine, obenem z drugimi 468 lastninami vključena v načrte pasu za zidanje gospodarskih in ljudskih hiš. ki jih predvideva zakon z dne 16. aprila 1962, št. 167. Mnogo tega, kar so te dni objavljali časopisi in kar se govori na zborovanjih, je lahko ustvgrilo morda tudi v Vas nepotrebno vzburjenje in zaskrbljenost. Predvsem obstaja vaša pravica, da vložite, ako želite, ugovor zoper sklep občinskega sveta, ki se je poslužil državnega zakona. Vendar se mi zdi potreben ta moj stik z Vami, in upam, da boste to cenili, izven uradnih' načrtov, z edino željo, da Vas poučim o izbirah občinske uprave. Tudi zato, ker upravitelji občine predstavljajo meščane, ki jih volijo in katerim morajo polagati račun o svojem delovanju. Predvesm Vam moram povedati, da mora upravitelj misliti na gradbeno širitev mesta, kar si iz srca želimo, ker bi to pomenilo razvoj in življenje v prid vseh, torej tudi Vas, in mora računati z resničnostjo, ki stopa predenj, in se ne more izgubljati samo v besedah kakor kdo, ki nima nobene upravne odgovornosti. Mi moramo predvidevati prihodnost Gorice. Vemo, da bo moralo mesto, zato da ostane živo, urediti svoj položaj središča za promet iz padanske nižine proti srednji in vzhodni Evropi. Vemo, da bo zato potrebovalo ceste, in vemo, da ceste pospešujejo tudi podjetniško dejavnost in industrijski razvoj. Ce upoštevamo, da je na eni strani meja, da so na drugi strani površine, ki jih vežejo vojaške služnosti, in da je na tretji strani reka, ki omejuje ozemlje, uživajoče dobrote prostega pasu, tedaj nam ostane prav malo na razpolago za industrijski in gradbeni razvoj mesta. Severni pas, ki se iz več razlogov sam izloča iz gradnje, bi ob gradbeni širitvi nudil znatne težave pri vzpostavi del, predvsem pa bi povzročil zagozditev prometa, s katerim je staro mestno središče že zdaj prenatrpano. Prav zato izbiranje - ni imelo drugega izhoda ter so bili izdelani načrti edino možni in logični za razvoj, ki ga mesto ima na sporedu z urejevalnim načrtom. So tudi ljudje, ki pravijo, da so izbrana zemljišča preobširna. 12 tisoč hišnih prostorov na 93 hektarih zemlje je sad realistične proučitve, če upoštevamo sedanje zahteve za prihodnjih 10 let. To je seveda splošen govor, tisti, ki ga upravitelj vidi kot iskanje obrisov za nastop v korist vse skupnosti. To je govor, ki že sam opravičuje tudi sklepe, nasprotujoče posameznim koristim meščanov, ki jih upravitelj kar najbolj upošteva, ne more pa zaradi njih žrtvovati blaginje vseh. Toda katera je v posebnem primeru, ki najbrž prav Vas zelo zanima, resnična škoda, ki nastane za Vas? Predvsem nekaj razmotrivanja. Ce bo gradbena širitev morala priti, je nikdo ne ustavi, kakor so pokazale pretekle izkušnje;, če pa je ne bo, se ne bo nikdar nik-do dotaknil Vaših zemljišč. Zakon namerava samo urediti gradbeno širitev, ki naj bi bita skladna in razporejena po nekih vidikih, da bi se povsem zabrani-la špekulacija z zemljišči. Ce pride do širitve, bo to nekaj dobrega za vse; če je ne bo, kar bi povzročilo precej skrbi, se v Vašem sedanjem stanju ne bo nič spremenilo. Vi razen tega lahko prodajte svoja zemljišča: kdor jih kupi, jih bo lahko dalje obdeloval ali če bi hotel zidati na njih, to lahko stori, če se le ne oddalji od gospodarskega in ljudskega tipa gradnje, že določenega s posebnimi načrti za ta pas. Ce bi služila gradbenemu sporedu, jih odkupi občina, da jih spet proda ustanovam za gospodarske in ljudske gradnje. Občina ne bo razlaščsla razen v primeru višje sile (zakon pravi v čl. 10: »Občine... si lahko pridržijo nakup, tudi z razlastitvijo .. .» Ministrska okrožnica št. 2611 z dne 15. julija 1962 dodaja: »Občina... lahko odkupi zemljišča z domenjenim odkupom ali z razlastitvijo«. Iz tega sledi, da se razlastitev lahko smatra kot skrajna možnost), vedno pa je načelno boljše pogajanje z Istniki za nakup po primerni ceni. Občina zares nima nobenega razloga, da se z meščani ne bi pogajala v duhu pravičnosti’ in človečnosti. (Nadaljevanje na 2. stranij HniiiniiiitimiiiiiiiiimiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiMmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiliiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiii* Willy Brandt je sestavil sotialdemokratsko vlado v senci Prepričanje v zmago na volitvah prihodnje leto Erhard o odnosih s Francijo in Anglijo BONN, 27. — Danes se je v Karlsruhe zaključil 16. kongres zahodnonemških socialdemokratov, na katerem je bil Willy Brandt ponovno izvoljen za predsednika stranke. Zaključni govor je imel Brandt. Med drugim je izjavil, da «bitka, ki jo bo socialdemokratska stranka začela leta 1965, ni stoodstotno gotova. Gotovo pa je, da jo lahko dobimo«. Brandt je med drugim izjavil, da si stranka postavlja za geslo «mir v Nemčiji in mir za Nemčijo«. Dodal je, da je «mir narodni smoter in ne smoter ene same stranke«. Pred zaključkom je Brandt predstavil člane socialdemokratske ((vlade v senci«, ki je bila ustanovljena. Brahdt je dejal, da v stranki ni notranjih nesoglasij in da so vsi nemški socialdemokrati odločeni zmagati na prihodnjih volitvah, da prekinejo nadvlado krščanske demokracije. V Bonnu pa se je sestal «mali kongres« krščanske demokracije, ki so se ga udeležili glavni voditelji stranke in tudi kancler Erhard. Odobrili so resolucijo, ki pravi, da je treba znova začeti pogajanja o Nemčiji. Resolucija poudarja: «Prišel je trenutek za novo pobudo zaveznikov, in Sovjetska zveza se ne more odtegniti obveznosti, ki jih je prevzela s sporazumom z drugimi zahodnimi državami.« Kancler Erhard je v svojem govoru izjavil, da upa v sklicanje evropske konference «na kolikor mogoče visoki ravni«, da bi dosegli politično enotnost. Dejal je, da bodo morale zahodne države prihodnje leto dati novo pobudo glede Nemčije. Govoril je tudi o odnosih z Veliko Britanijo in s Francijo in o ceni žita. Kancler je dejal, da v zadnjem de Gaullovem govoru, «so zanimive točke, ki jih je treba razviti.« Pripomnil je, da, «kakor je prišla Nemčija nasproti Veliki Britaniji, da podpre šterling, tako je pričakovati, da bo London pokazal razumevanje za nemško stališče do drugih problemov«. Glede cene žita je kancler izjavil, da bo bonska vlada omogočila rešitev problema, «toda ob upoštevanju potreb nemških poljedelcev in nekaterih drugih vprašanj, ki bodo predložena svetu evropskega skupnega tržišča«. Predstavnik bonske vlade von Hase je na tiskovni konferenci govoril o večstranski atomski sili in je poudaril, da bi bonska vlada želela, da bi pri tej sili sodelovalo čim večje število držav. Pripomnil je, da ni bil nikoli določen točen datum za podpis pogodbe o tej sili in da hoče bonska vlada pustiti Angležem dovolj časa, da proučijo problem, da pripravijo svoje predloge in da se o njih diskutira. Bonska vlada pa ni menjala stališča do nedavnih izjav Harolda Wilsona glede atomske sile. Zato je ((razočaranje zvezne vlade ne- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiininiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiiii) PODPISAN VČERAJ V BEOGRADU Sporazum ob prisotnosti M. o opcijah Z agar ij a Razgovori Vinterhalter-Zagari ■ Obisk v izvršnem odboru SZDLJ BEOGRAD, 27. — Z izmenjavo pisem in s podpisom sporazuma so danes v Beogradu končno uredili še preostale primere opcij za italijansko državljanstvo, ki so bili še nerešeni. Pri podpisu sporazuma, fci sta ga opravila pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve Dušan Kveder in italijanski veleposlanik Roberto Ducci, so bili navzoči namestnik državnega tajnika za zunanje zadeve Jugoslavije Marko Nikezič in načelnik oddelka v državnem tajništvu Branko Karapandža ter državni podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu Mario Zagari in pomočnik ravnatelja istega ministr- stva Lodovico Barattieri. Mario Zagori je danes dopoldne obiskal zveznega tajnika za informacije Vinka Vinterhalterja, pri katerem se je zanimal za organizacijo informativne službe v Jugoslaviji. Po razgovoru, ki sta se ga udeležila tudi Roberto Ducci in Lodovico Barattieri, so se pomenili o možnosti napredka in izmenjave informacij med Jugoslavijo in Italijo. Po razgovoru je Vinter-halter priredil Zagariju kosilo, ki so se ga udeležili Dušan Kveder, pomočnik zveznega tajnika za prosveto in kulturo Mirjana Krstinič, tajnik komisije za mednarodne sti- ke zveznega odbora SZDL Jugoslavije Jakša Petrič in tajnik komisije za kulturne stike z inozemstvom Osman Djikič. Mario Zagari, ki je tudi član CK Socialistične stranke Italije, je danes dopoldne obiskal SZDL Jugoslavije ter se je s člani izvršnega odbora SZDLJ Dobrivojem Vidicem in tajnikom komisije za mednarodne stike Petričem razgovarjal o vlogi socialistov v reševanju mednarodnih vprašanj, o položaju mednarodnega delavskega gibanja in o nadaljnjem sodelovanju med SZDLJ -n PSI. Razgovorom je prisostvoval tudi Roberto Ducci. spremenjeno! Predstavnik je mislil na kritiko v Nemčiji, na katero so naletele Wilsonove izjave v spodnji zbornici med debato o obrambi. Zatem je von Hase izjavil, da bodo na vprašanje večstranske sile v veliki meri vplivali razgovori, ki jih bo imel Wilson v Washing-tonu. ČSSR bi sodelovala pri silah miru OZN NEW YORK, 27. — Češkoslovaška delegacija v OZN je poslala U Tantu pismo, s katerim javlja, da je CSSR pripravljena dati na razpolago varnostnemu svetu kontingent oboroženih sil za operacije miri, za katere bi se odločili na podlagi čl. 43 listine OZN, t.j. s privolitvijo varnostnega sveta. Pismo dodaja, da je CSSR pripravljena po potrebi in v omenjenih pogojih sodelovati pri financiranju vojaških operacij, ki bi jih vodil varnostni svet. 4iberation» prenehal izhajati PARIZ, 27. — Francoski napredni dnevnik ((Liberation« javlja v da. našnji številki, da bo prenehal izhajati zaradi finančnih težav. List je julija 1941 tajno ustanovil Em. manuel D’Astier de la Vigerie. V današnjem uvodniku, v katerem javlja, da bo prenehal izhajati prav v trenutku, ko se slavi dvajseta obletnica osvoboditve, pripisuje list odgovornost seda-njemu režimu za njegovo izginotje. ((Krivec je znan, piše list. Vlada namreč odklanja tisku možnost, da bi ga prodajali po ceni, ki hi krila stroške. Ta vlada, ki včasih sistematično organizira višanje cen, zapira v drugih primernih oči glede poviškov, ki jih do-ločajo drugi, vzdržuje samovoljno in avtoritativno ceno časopisov na višini, ki je mnogo nižja od tega, kar dejansko stanejo.« Uvodnik dodaja, da vlada postavlja s tem tisk pred politično diskriminacijo, ki jo glede reklame izvajajo nekatera podjetja proti levičarskemu tisku. «Na žalost se predvideva, da se bo to stanje še mnogo poslabšalo zaradi načrta vlade, da se uvede re-klama v državni radio in predvsem televizijo. Mjogi francoski časopisi bodo prej ali slej postali žrtev te operacije.« PRIMORSKI DNEVNIK Velik problem Indije kako nasititi 450 milijonov V eni izmed najprometnejših ulic New Delhija so uredili improvizirano kavarno, ki je vedno polna gostov. Velik napis pove, da se je za to kavarno zahvaliti gibanju za boj proti naraščanju cen živil in da je pod to platneno streho mogoče dobiti čaj in kavo po starih cenah. To je v duhu tradicije, nastale v času, ko je Gandi z besedo in zgledom pozival svoje sonarodnjake, naj bojkotirajo izdelke angleške tekstilne industrije z uporabo tkanin lastne ročne izdelave. Protestni pohodi «satjagrahe» pred trgovinami z žitom, ki so jih nedavno tega organizirali v večjih indijskih mestih, izhajajo prav tako iz gandijevske tradicije, vendar so se v nekaterih primerih končali z ostrimi spopadi in viharnimi izbruhi nezadovoljstva, kar se je sicer dogajalo tudi v Gandijevem času. Nesporno je, da so metode pasivnega odpora (izraz ni najbolj posrečen, ker gre za posebne metode politične akcije) globoko zakoreninjene v indijskih navadah. Spremembe v strukturi indijske družbe in širjenje kroga politično aktivnih ljudi pa spodbujajo tudi nastajanje novih navad. Ako obravnavamo nasprotja in spore v zvezi s pomanjkanjem hrane in naraščanjem cen živilom, kar je bilo v zadnjih mesecih značilno za notranjepolitično življenje Indije, dobimo vtis, da narašča pritisk javnega mnenja, da bi storili radikalne ukrepe, pa čeprav bi ti odstopali od tradicij nenasilja in izogibanja ostrim obračunom. Zdi se mi, da teh pojavov ne bi smeli podcenjevati kot napovedovalcev nove nestrpnosti, vendar pa jih tudi ne bi smeli precenjevati, saj je v Indiji veliko okoliščin in či-niteljev, ki zmanjšujejo ostrino političnih spopadov. Vsekakor se je vlada znašla pred akutnim problemom prehrane pod pritiskov nasprotnih zahtev z leve in desne, heterogena kongresna stranka pa je tudi sama precej verno odsevala ta spopad interesov in koncepcij. Na eni strani smo imeli zahteve, da vlada stori zelo odločne ukrepe za preprečitev špekulacij s hrano in da se takoj loti nacionalizacije trgovine z žitom na debelo. Te zahteve so utemeljevali s trditvijo, da sta pomanjkanje nekaterih Živil in naraščanje cen samo deloma posledica slabe žetve v preteklih dveh letih, večinoma pa posledica manipulacije trgovcev, za katero je mogoče slutiti vse konservativne gospodarske in politične šile in njihove težnje. Te sile že tako in tako obtožujejo vlado, Šaztri-jevo kot tudi Nehrujevo, za »preveč socializma«, za porušen je »ravnotežja med zasebno in javno lastnino, in to v korist zadnje. Ako vemo, da je obseg javne lastnine še sorazmerno skromen, celo v najvažnejših gospodarskih panogah, v Indiji ni bilo nacionalizacij in da nastaja državni gospodarski sektor izključno na temelju novega Investiranja, potem Je očitno, da so protesti proti »pretiranemu« socializmu predvsem preventivni ukrep zoper spremembe v dosedanjih odnosih, kakršne določa četrti petletni načrt. Dosedanje vladne rešitve ne zadovoljujejo radikalnejših zahtev, so pa kljub temu stvar, ki jo konservativci grajajo. V začetku novega leta naj bi začela poslovati državna družba za promet z žitom. V svojih rokah ne bo imela vsega prometa, marveč bo konkurirala zasebni trgovini. Zavzemajo se za racionalizacijo nekaterih živil v večjih mestih in industrijskih krajih. Kaznovanje špekulantov še ni zadovoljilo razjarjenega Javnega mnenja, vneslo pa Je vendarle nov element v napore za ureditev razmer na trgu, vtem ko se je vlada v sporu trgovec—potrošnik nedvoumno postavila na stran potrošnika. Toda člani vlade, s katerimi sem imel priložnost, da sem se z njimi pogovarjal o težavah v zvezi s brano, so nenehno poudarjali, da teh ni mogoče popolnoma odpraviti samo z blažilnimi ukrepi, pa čeprav bi ti bili še tako ostri, ker so težave konec koncev posledica nezadovoljivega ritma gospodarske ekspanzije, ki se najjasneje kaže v dejstvu, da prebivalstvo Indije narašča hitreje kot proizvodnja. Odločni minister za prehrano Subramaniam, ki uživa velik u-gled, opozarja, da se Je v zadnjih desetih letih proizvodnja žlVll povečala za 38 odstotkov, vtem ko se prebivalstvo zdaj povečuje približno za 2.5 odstotka na leto. V Indiji pomeni to nad 11 milijonov novih potrošnikov vsako leto. Celo splošna rast gospodarstva je v zadnjih letih komaj «krila» naraščanje prebivalstva. Četrti petlet ni načrt določa letno splošno po večanje proizvodnje za 6.7 odstot ka in porast kmetijskega pridelo vanJa za 5 odstotkov na leto. Ml nister Subramanlan sodi, da je to častihlepno, vendar uresničljivo, saj izhajajo od nizke ravni produktivnosti, v načrtu pa imajo velike investicije. To, ali naj ima prednost industrija ali kmetijstvo, je stvar številnih političnih polemik, pri čemer naprednejše sile vztrajajo pri tem, da je potrebna sorazmerno hitra industrializacija. Vladni funkcionarji navadno poudarjajo, da drugo brez drugega nikakor ne bo šlo, saj so v Indiji visoki donosi odvisni predvsem od razvoja namakalnega sistema in, seveda, od proizvodnje umetnih gnojil ter števila kmetijskih strojev. Odgovor na velike probleme v zvezi s prehrano moramo iskati, kot so poudarili nekateri izmed mojih indijskih sobesednikov, predvsem na področju politike, natančneje: na področju družbenih odnosov. Vztrajajo pri odločnem izvajanju agrarne reforme, ki je komaj na začetni stopnji, in pri odpravi vseh odkritih in prikritih oblik fevdalizma. Agrarna reforma je zdaj v pristojnosti zveznih držav, izvajanje zakona o reformi pa je po mnenju ministra za prehrano tudi neustrezno in izven pravega vpliva vlade Indijske unije. Resna ovira je določba v ustavi o nedotakljivosti lastnine, zato so na vidiku veliki politični boji v zvezi z dodatnim predlogom, ki naj bi odstranil to ustavno oviro (lani sem opazoval, kako se je v Braziliji podobna ustavna določba sprevrgla v predmet ogorčenih spopadov, v »obrambo ustave« pa so nastopile vse sile latifundijskega konservativiz-ma). Veleposest je v Indiji večinoma malo produktivna, zajedal-ska in nezainteresirana, da bi povečala pridelek. Njo zastopa stranka Svatantra, ki se srdito upira agrarni reformi in zelo verjetno je, da se bodo politične oblike boja za hrano zaostrovale. To je velika narodna dilema in žalo-igra Indije, velik boj mitološkega dobrega Rame z zlom Ravanom, ki se po mnenju uglednega političnega delavca in veterana v boju za neodvisnost lahko odloči v korist dobrega samo, če bodo »velike in bolj ali manj še politično nedelavne množice Indijcev pritegnjene k našim akcijam«. Prevladuje mnenje, da je mogoče hrano za 450 milijonov — mislijo dejansko na splošno zboljšanje življenjskih razmer — ki pa jih bo še več, -zagotoviti le, če bodo ob gospodarskih naporih in strukturnih reformah obenem zmanjšali naraščanje prebivalstva. »Načrtovanje družine« je zadeva, ki uživa izredno Sktuainost, o sredstvih, določenih z načrtom za preprečevanje naraščanja prebivalstva (propagirajo tudi radikalne ukrepe, kot Je prostovoljna sterilizacija širšega obsega v družinah, ki že imajo otroke) pa razpravljajo prav tako pazljivo kot o investicijah v važne gospodarske panoge. Neki indijski kolega je pojasnjeval potrebo po splošnem zanimanju za nadzorstvo nad povečanjem prebivalstva takole: «Včasih so cele pokrajine umirale od lakote ali bolezni in o tem ni nihče razmišljal. Dosegli smo, da imamo' reševanje ogroženih za skupno skrb družbe. Povprečna starost Indijca, ki je bila pred nekaj desetletji komaj 26 let, se je skoraj podvojila. Manj umiramo. Ce je smrt postala skupna skrb, zakaj ne bi tudi skupno skrbeli za rojstva.« Kdorkoli je sposoben, da spozna obseg indijskih hotenj in težav, bo prav gotovo soglašal s tem mnenjem. It nji fje vv glpiJalibčv ^ j * |fgg*L. . -f« k? blihti'ibtv(* in gluhbu * Literarne vaje štev. 2 Galeba Podpredsednik IS Slovenije Beno Zupančič je izročil šestim uglednim kulturnim javnim delavcem visoka odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik jugoslovanske republike Tito. Odlikovani so bili: dr. Srečko Brodar, dr. Jovan Hadži, dr. Jože Rant, Janko Dekleva, Sidonija Jerasova in Alfonz Gspan. Na sliki: Beno Zupančič izroča odlikovanje Jerasovi Izšla je prva številka novega i letnika Literarnih vaj. Na zu- j naj se ne razlikuje od prejšnjih | letnikov in tudi notranja ureditev ni doživela kake spremembe. Toda prijetno preseneča že pesem na prvih dveh straneh: Avtobiografija Sergeja Cancia-nija. Bralec ima vtis, da je pesnik kar tako stresel iz rokava svojo pesem ter pri tem dosegel, da nikakor ni videti prisiljeno «moderna». Zdi se nam, da ostali dve Cancianijevi pesmi (Netopir, Gneča) ne dosegata te prve. Sicer se je v tej številki javilo še več pesnikov: Marija Benedetti, Boris Baša, polanonimna Rok in Fulvij ter GAVRO ALTMAN («Komunist») KUPČIJE ZA MILIJARDNE ZNESKE POROČILO ZNANSTVENEGA ODBORA ZDRUŽENIH NARODOV Letos se bo radioaktivnost znižala za dve tretjini Gre za prve koristne posledice prekinitve atomskih poskusov - V odboru sodelujejo znanstveniki iz 77 držav NEW YORK, 27 — Znanstven! odbor Združenih narodov je danes sporočil, da se znizuje radioaktivnost v ozračju, Uo katere j e prišlo zaradi atomskih preizkusov In ki je dosegla maksimum v letu 1963. «Fallout» (dež radioaktivnih trajnejših ostankov) je bil prisoten v ozračju v letu 1*)81 v tiojni meri kol 1960-61 leta, rekord pa so zube ležiii J£63 leta. V svojtm poročilu znanstveniki pranj-’ da se to radioaktivnost letos zinzaia za dve tretjin- v primerjavi z letom 1W3 In da se bo nato postopoma zniževala. Poročilo ne omenja kitajske a-tomske bombe. Po uradnih vesteh je bila ta bomba prešibka, da bi lahko znanstveniki opazili spored ne učinke. V kinu je zaspal TERNI, 27. — V kinu je zaspal 30-letni L.G. In ostal na svojem ............■.■■•■■•mm.........UMI.. Županovo pismo obrambo Pelizzo. sedežu tudi po predstavi. Starši so I prepeljal v Videm podtajnik za se ustrašili in so ga pričeli izkati. Izvedeli so, da je šel v kino, zato so skupaj s sorodniki odšli v bližnji samostan, ki je lastnik kina. Patri pa so se ustrašili, ter so mislili, da gre za nočne roparje in so poklicali na pomoč policijo. Tako se je končno vse skupaj pojasnilo in so fanta rešili iz kina. Fant je povedal,, da je zaspal, da se je zbudil in da ni vedel, kako naj pokliče za pomoč, zaradi česar se je ponovno vsede! na sedež in ponovno zaspal. LODI, 27. — Občinski misinski svetovalec Valeriano Tronconl je predložil državnemu tožilcu zahtevo, da se zapleni film -«Italiani. brava gente«. V prijavi se govori, da film žali italijanske oborožene sile. (Nadaljevanje s 1. strani) jetja, aji , je poskrbljeno, da bodo v njih našli delo brezposelni Za tiste, ki obdelujejo zemljo. doma{jnj jz mesta in okolice, ne ml in intehzivho, Obstoji fazen pa tuji priseljenci iz daljnih krajec? Ker sami tega jasna in točna obveza odbora, sprejeta 13. oktobra 1964, da se zadnjih dotakne tistih zemljišč, ki tvorijo glavni del za preživljanje družin. Torej bodo ta zemljišča predmet javnega zanimanja samo, če se bo mesto zelo širilo. Ce mislite, da ima uprava, ki predstavlja vse meščane, najboljšo volja in korist v tem, da jih podpira, ne pa da jim škoduje, in da bodo torej upravitelji tudi s potrebnimi ukrepi, ki so jih druga mesta uporabljala pred nami, povzročujoč Vašim skrbem povsem podobne skrbi, upoštevali človeške pogoje in spoštovanje lastnine, se mi zdi, da se toliko vesti, ki so Vas te dni vznemirjale, lahko spet primerno uskladi s to resničnostjo, ki sem Vam jo hotel odgovorno razložiti, da Vam zagotovim najpozornejše razumevanje občine. Blagovolite sprejeti najlepše pozdrave. Dr. FRANCO GALLAROTTI Ob takem pismu se sama od sebe vsiljujejo številna vprašanja. Alt bi se bilo začetno razburjanje obdelovalcev v Standrežu in drugod lahko preprečilo ali osaj ublažilo, če bi se bilo razposlalo prizadetim podobno županovo pismo kakšen teden pred razglasom sklepa občinskega sveta o cinku-laciji in morebitni razlastitvi zemljišč? Kdaj bo znan odgovor na pri tožbe in prizive, ki so jih prizadeti vložili zoper sklep občinskega sveta C Gorici? Kakšne poti ostanejo prizade-tim še odprte, da rešijo svoja zetn Ijišča vinkulacije in morebitne razlastitve ter da onemogočijo >» cedbo škodljivega sklepa občinskega sceta, če bi bil odgovor na pritožbe in prizive negativen? Zakaj hoče občinski scet z cin-kulacijo in razlastitvijo uničiti najplodnejša zemljišča c nepoprac-no škodo občine in lastnikov? Zakaj se občinski svet ne razgleda po bolj primernih, manj rodovitnih zemljiščih za zidanje c raznih koncih goriške okolice, kjer bi se mesto brez škode širilo in bi to bilo zares c veliko korist c se skupnosti? Ali ima Gorica zdaj toliko prebivalcev brez strehe, da se tako neznansko mudi zidati zanje ljudske hiše? Ce pa naj ljudske hiše služijo priseljencem kot delovni sili za morebitna noca industrijska pod- ni iz županovega pisma prav nič razvidno, da gre v tem primeru za dvojezično mesto in še bolj dvojezično ali pretežno slovensko okolico z italijanskimi in slovenskimi osnocnimi in srednjimi šolami, z italijanskimi tn slovenskimi kulturnimi in gospodarskimi ustanovami, družbam: ta društvi, z italijanskimi in slovenskimi časopisi in knjižnimi založbami in ker zadevata vmkut a-cija in morebitno razlaščanje predvsem lastnino slovenske vasi (Standrež pri Gorici) ati je kakorkoli poskrbljeno, da se iz takih lastninskih sprememb ne izcimi izpodrivanje slovenskega prebivalstva s tujimi priseljene., da bi se sprementl ali zabrisal jezikovni značaj Standreža, kakor se podobne spremembe skušujo izvajati po slovenskih vaseh na tržaškem Krasu in drugod’ Zakaj se tako važna listina, kakor je to županovo pismo o vin-kulacijah in morebitnih razlastitvah povečini slovenskih zemljišč, ne razmnožuje in ne razpošilja Slovencem v njihovem jeziku (ali vsaj dvojezično), da bi jo bolje razumeli, ki vendar nekatera juridično važna mesta v njej niso niti za vse Italijane prav lahko razumljiva? Zakaj se s takim ravnanjem omalovažuje pomen italijanske u-stave, ki je vendar od 1. januarja 194* podlaga za veljavnost kateregakoli drugega zakona, zakaj se premalo upoštevajo njeni členi (2, 3, 4, 5, 6, 10, 11, 13, 21, 22, 28, 35, 42, 51, 54, 101, 117, prehod ne določbe IX. X, XVI, XVIII), ki priznavajo Slovencem v Italiji vse državljanske in človeške pravice s popolno enakopravnostjo, ter zakaj se drugi deželni jezik stalno zapostavlja, češ da ga prepovedujejo prej odobreni (Zastareli, često celo fašistični) pravilniki, ki bi morali biti ie davno usklajeni z današnjo demokratično ustavo Italijanske republike? Podobna vprašanja bi se lahko še dolgo nadaljevala. V znamenju mirnega sožitja med obema domačima narodoma in v znamenju medsebojnega razumevanja, kj se tako lepo zrca li c obisk-ih županov in drugih predstavnikov s te in one strani sedanje italijansko-jugoslovanske meje, si živo želimo, da bi se od nosi dobrega sosedstva na obeh straneh še bolj utrdili in razširi li. ANDREJ BUDAL Zdravilo iz ZDA za bolno deklico RIM, 27. — Neko specialno zdravilo so pripeljali iz ZDA, da bi rešili 11-letno deklico Annaltso Tarus-sio, ki je v videmski bolnišnici in jo zdravijo zaradi akutne levkemije. Gre za novo zdravilo, ki je še v poskusnem razdobju in ki je izdelano na osnovi alkaloidov. Poziv zdravnikov je prenesla tiskovna agencija ANSA v Rim in od tam svoji redakciji v New York, ki pa se je znašla v težavah, ker so v ZDA 26. novembra lekarne zaprte. Vendar se je posrečilo dobiti nekaj stekleničk zdravila, ki so ga s prvim letalom prepeljali v Rim. Od tu bo zdravilo z vojaškim letalom Kongres o zgodovini novinarstva VIDEM, 27. — V Vidmu bodo 6. decembra pričeli tretji vsedržavni kongres o zgodovini novinarstva, na katerem bodo razpravljali o italijanskem tisku v letih 1848-49. Na kongresu bodo lahko poročali domači in tuji strokovnjaki. Uredili bodo tudi razstavo periodičnega tiska, ki je v omenjenem razdobju izhajal v Trstu, Gorici in Vidmu. Milijon gramofonskih plošč so vtihotapili Tihotapili so predvsem plošče z ameriškimi pevei in niso plačevali avtorskega prava MILAN, 27. — Milijon gramofonskih plošč so vtihotapili v Italijo in zanje niso plačali avtorskega prava, tako da so tihotapci zaslužili okoli pol milijarde lir, italijanske avtorizirane družbe pa so' imele izgubo, ki jo cenijo okoli milijarde in pol do dve milijardi lir. Tihotapili so predvsem plošče z najbolj znanimi ameriškimi pevci: El-lingtona, Fizgeraldija, Porterja, Sinatro, Armstronga itd. Veliko tihotapsko, kupčijo so odkrili povsem slufajno. Nekemu a-gentu SEDRIM (družba, ki uprav- . lja avtorsko pravo) so v trgovini lo 48. ponudili ploščo ■ Eilingtona in to po mnogo nižji ceni: Agent je pričel raziskovati, kako je to mogoče in tako se je' pričela preiskava, ki je ugotovila, da delujeta že dalj časa dve družbi, ki tihotapita plošče. 48 žrtev letalske nesreče RIM, 27. — V bolnišnici S. Euge-nio Je včeraj umrl 46-letni Howard W. Lowery, ki je bil hudo ranjen ob strahotni letalski nesreči. Lo-wery Je bij motorist na letalu «Bo-enig 707». Z njegovo smrtjo je število smrtnih žrtev doseglo števl- CASABLANCA, 27. — Portugalska 4500-tonska tovorna ladja «Me-vlo« je nasedla zaradi hude megle, ki je bila ob maroški obali. MIIIHIIIIIIUIIIIIIintllllMlllll.ll.ll.limi.llllHIM..ll"M.>MIIII.IIHI.II.ftHM,ll*»|m,|l|l,,,.,,ll,l,,,,,,MIII|l|,MIMt»MdšMil«illt,1MMMUrtM,l,l,|IH,l1»,,.,.,l|l,|.|.*,>l,ll|,*» PRI BELEM DNEVU V NONANIOLI Z naperjenimi samokresi so vdrli in oropali banko Plen je bil relativno majhen, ker so podjetja že dvignila gotovino za plače NONANTOLA (Modena), 27. — Ob 11.35 so se trije moški pripeljali na avtomobilu fiat 1500 pred podružnico Banca popolare iz Mo-dene. Eden je ostal za volanom avtomobila s prižganim motorjem, o-stala dva pa sta vstopila v banko, potegnila pištole ln zahtevala, da vsi prisotni dvignejo roke. Pobrala sta ves denar, ki pa ga je bilo relativno malo, komaj milijon ali Prekooceanska izraelska potniška ladja sc Je zaletela in dobesedno presekala norveško petrolejsko ladjo. Nesreča se je pripetila v bližini New Yorka, ko je bila gosta megla. Življenje je izgubilo 20 mornarjev, 28 s poveljnikom ladje pa se jih j« rešilo. Na sliki po-sneti s helikopterja: premec petrolejske ladje «Stolt DagulU dva. Predno sta zbežala sta ustrelila v zrak, nato pa so se banditi z vso brzlno odpeljali z avtomobilom. Bandita sta imela samokresa vrste «beretta». Med ropom sta vstopili V banko dve ženski, od katerih se Je ena onesvestila, ko je zagledala bandite z naperjenimi samokresi. Denarja je bilo razmeroma malo, ker so podjetja, za katera banka dobavlja gotovino za plače, denar že dvignila. Očividci dokaj točno opisujejo roparje: vsi so bili nizki, oblečeni v sive hlače, zaviti1 v volnene šale, z na čelo potisnjenimi klobuki, tako da so se videle so mo oči. O avtomobilu pa so mnenja povsem deljena. Nekateri trde. da Je bil avto fiat 1300, drugi fiat 1500, barvo -opisujejo od zelene, preko sive do modre. Povrh pa policija še raziskuje, kdo le ukradel avto 1500, ki .je bil črn. V smrtni nevarnosti zaradi udarca ORTA NOVA, 27 — Trinajstlet nega Francesca Levo so sprejeli v bolnišnico, kjer se zdravniki bore za- njegovo življenje. Fant se Je nekaj sporekel s svojim prijate ljem, prišlo Je do pretepa in dobil Je močan udarec s pestjo v glavo. Zvalil se Je po tleh nezavesten ln ga niso mogli več zbuditi. Zdravniki so mu naredili nujno operacijo možganov, da :nu odstranijo strnjeno kri, vendar pa je fantovo stanje zelo resno. republike, občine, sindikata in delovnih kolektivov in ustanov. Truplo zadnjega ponesrečenega rudarja bodo jutri pripeljali in pokopali v njegovem rojstnem kraju Mrkoničgradu. • • • LJUBLJANA, 27. — S posebnim vlakom železničarjev in delavcev, ki so delali za elektrifikacijo proge Jesenice-Ljubljana. so danes simbolično končali dela za elektrifikacijo proge od Jesenic do Ljubljane. Z elektrifikaci jo je kapaciteta proge skoraj podvojena in omogočena hitrost tudi do 100 km na uro in s tem zmanjšan čas vožnje. Volil je Kirn Novak LEGNANO, 27. — Neki ljubitelj filmske igralke Kirn Novak je volil za njo. V glasovalni kabini je lepo nalepil na glasovnico fotografijo Igralke, ki jo Je tzstrlgel Iz neke revije. S svinčnikom pa je pripisal: »Najlepša politična stranka je Kirn Novak«. Nato Je lepo zložil glasovnico ln jo Izročil predsedniku. Seveda so med štetjem glasov glasovnico uničili. popolnoma anonimni N-N. Njih pesmi pa ne segajo prek obrtne spretnosti opisovanja vsakdanji * čustev. Daljši spis v prozi je prispeval Igor Tuta, ki zna svojemu delu že vtisniti pečat lastne ustvarjalnosti, medtem ko je ostala proza nekako na ravni šolskih nalog. V publicistiki P“ hoče slej ko prej ohraniti prvenstvo Sergej Verč; za to številko je napisal nekrolog pokojnemu igralcu Modestu Sancinu, nadalje poročilo o Černigojevi razstavi ter o novi sezoni Slovenskega gledališča v Trstu. Poleg priznanja vsestranske vneme in prizadevnosti pa je mogoče Verču očitati tudi nekoliko površnosti in ohlapnosti. Pametna domislica Literarnih vaj je, da so se odločile za ob-javljanje «slovarja» napak v pisanju, ki niso tako redke. V-redništvo na pol obljublja, da bo mogoče na koncu leta izdalo ponatis teh strani, kar ne bi bilo slabo. Slikovno so to številko okrasih Roby Stepančič, Ivan Verč, Ivo Petkovšek (njegov Pavliha kar preveč spominja na znano delo nekega velikega slikarja) in Marijan Kravos, Kakor prva tako je tudi druga številka »Galeba« pestra po vsebini in po številnih ilustracijah in fotografijah, ki krase skoraj vsako stran. Poleg zgodb m pesmi bodo mladi bralci prav gotovo s posebnim zanimanjem prebirali sestavek, ki govori o Slovencih na olimpiadi. Prepričani smo tudi, da si bo kdo skušal narediti voziček za mlade vrtnarje, kakor je opisan in narisan v tej številki. Razveseljivo p" je, da so med tistimi, ki so poslali rešitve ugank, tudi šolarji z Goriškega. Prav je, da se Galeb razširi tudi po goriških šolah. —In še Pionir Ko smo že pri revijah za mladino, je prav, če omenimo še Pionirja, ki smo ga na tem mestu že tolikokrat priporočili kot revijo, ki je primerna prav za naše enotne srednje šole. Pazljivim bralcem nudi revija toliko poučnega, da je naravnost nespametno, če kdo ne bi maral te revije vzeti v roke. Mladi či-tatelj najde v tej svoji reviji poleg leposlovnih prispevkov tudi sestavke, ki ga privabljajo na najrazličnejša področja znanosti, od literarne in umetnostne zgodovine do kozmonavtike. Pionir pa je tudi bogato opremljen s slikami in fotografijami-Kdor se je z njim seznanil. Pa ne bo mogel več pogrešati. (Izšle so že tri številke I. 1964-65.) Dola impresionistov na dražbi LONDON. 27. — Na dražbi so prodali nekatera pomembna dela impresionistov in za njih iztrzlU skupno preko pol milijona funtov (okoli 870 milijonov lir). Največjo ceno je dosegla slika «Zaton» Claude Moneta, za katero je plačala galerija VVildenstem iz Londona 38.000 gvinej (okoli 65 milijonov lir). Pokrajinska slika Camille P,s' sarrorja iz leta 1872 je bila prodana za 35.000 gvinej (okbti 61 milijonov lir). Avlo cesta Kolašin - Bijclo polje BEOGRAD, 27. — Danes so v Črni gori slovesno izročili prometu 49 km avto ceste od Kolašina do Belega polja. Pri gradnji avto ceste je sodelovalo 20.000 jugoslovanskih mladincev in mladink in okrog 400 zastopnikov I-nozemske mladine iz 28 držav. • • • ZENICA, 27. — Reševalne ekipe premogovnika v Zenici so danes zgodaj zjutraj našle še truplo zadnjega od petih smrtno ponesrečenih rudarjev. Pogreb posmrtnih ostankov prvih štirih ponesrečenih je bil danes dopoldne ob navzočnosti številnih rudarjev, meščanov Zenice, zastopnikov izvršnega sveta Bosne in Hercegovine, družbenopolitičnih organizacij Minister in osel-podnarcdnik BONN, 27. — Minister za obrambo von Hassel je odredil, da vojaki ne smejo več gojiti divjih živali v kasarnah. Minister se je užalil, ko Je pregledoval neko kasarno. Zatrobili so zbor m vojaki so se postavil v ravne vrste, vsem na čelu pa majhen divji osliček, ki Je imel redne znake polka In znake podčastnika. Neki nemški list Je pozval ministra, da naj ima smisel za humor in naj ne degradira štirinožnega podčastnika — osla. Marjetice cveto REGGIO EMILlA. 27. - Po Apeninih so pričele cvestl marjetice. Temperatura Je namreč izredno visoka ln se Je v zadnjih dneh gibala okoli 20 -23 stopinj Poskus samomora RIM, 27 — Stlrlndvajsetletna Štefanija, hčerka Pije Bellentanl, je zaužila močno dozo uspavalnega praška. Pravočasno pa so Jo rešili tn so Ji v bolnišnici Izprali želodec Policistom Je dejala, da Jc nameravala narediti samomor zaradi ljubezenskih težav. Jtalijansko-romunski kulturni sporazum RIM. 27. (id 24. do 27. novembra si bila v Rimu italijansko-ro-munska pogajanja o kulturni m znanstveni izmenjavi. Romunski delegaciji je predsedoval velep-stino Benazzo, namestnik generalnega ravnatelja za kulturne stike s tujino zunanjega ministrstva. V Farnesini so podpisali tretjo pogodbo, ki se nanaša na kulturno izmenjavo v letih 1956-66. Pogodba predvideva, da bodo poslali lektorja za romunščino na univerzo v Turin in Milan, lektorja za ita' lijanski jezik pa v Bukarest P°' leg tega so se dogovorili za izmenjavo univerzitetnih profesorjev, strokovnjakov, pisateljev in drug ih umetnikov. Znatno so zvišali šte vilo štipendij in sklenili prirediti predstave, ki naj prispevajo k spoznavanju obeh kultur. Leni lastovki PARMA, 27. - Dve lastovki se nista podali na običajno Jesensko pot. Lepo sta se skrili na postali, kjer pa Ju Je opazil železničar. K* Je opozoril lokalno sekcijo Italijm’-ske lovske federacije Ptici so ujeli-Ju dali v papirnato škatlo In sedaj s ti vozita z vlakom proti jugu, kjef ju bodo Izpustili. Epidemija kolere na Filipinih MANILA. 27. - Devetnajst oseb Je umrlo za kolero v pokrajini Ce-bu v Srednjih Filipinih. Kolera j« izbruhnila, ker Je orkan «Louse» porušil vse zdravstvene naprave * pokrajini. / PRIMORSKI DNEVNIK — 3 — 28. novembra 1964 PO OBISKU CUENLAJA V MOSKVI Prejkone mu niso obljubili kar je zahteval Delež sovjetske industrije v kitajski gospodarski izgradnji - Obseg medsebojnega uvoza in izvoza - Peking išče kompenzacijo na Zahodu Sodeč po nekaterih znakih, ne-dsvni Cuenlajev obisk v Moskvi n' privedel do kakih bistvenih sPrememb v odnosih med Kitajsko in SZ. Zadnji nastop Kitajske — ponovni napad na Hruščo-Va in vso generalno linijo KPSZ, Popolna prepričanost, da ima sa-1,10 Kitajska prav, vtem ko mora iz temeljev menjati splošno ■ hnijo (kar se tiče tudi nekaterih Jrugih partij) — neizpodbitno domuje, da je kitajski premier bržkone tudi v Moskvi nastopil P® podoben način. Takšen obračun Cuenlajevega °biska je v nasprotju s tem, kar Sc je tu sicer pričakovalo. Med opazovalci namreč niso bili redki oni, ki so zastopali mnenje, da s° to pot obstajale povsem realne Možnosti za postopno odpravo spora in privedlo do normalizira-MK odnosov. Te ocene pa so se °Pirale na prepričanje, češ da saj obstaja še naprej dokaj široka lestvica skupnih interesov. Omenjena skupnost interesov n potreb, gledana s stališča Kitajske, je najbolj prihajala do izraza v gospodarstvu. Splošno zna-P° je, da je sovjetska industrija “iia za osnovo izgradnje mno-tPh kitajskih ključnih gospodarskih objektov: 166 velikih objek-l°v iz prvega in 125 iz drugega kletnega plana je bilo grajenih načrtih sovjetskih strokovnja-',°v ter s pomočjo opreme sovjetskega izvora. Večji dei teh je vse danes ostal neizkoriščen, o-*tali služijo svojemu namenu ali P3 so še nedograjeni. Tud; trgovinska izmenjava med '-tajsko in SZ je bila pomemben a-ement pri določanju smeri bo-“očih odnosov. £e 1. 1960 se je "govmska izmenjava med Kitaj-S-;o in SZ vrtela okrog vsote nad kt milijonov dolarjev za vsako stran. fje prej pa je bilanca predla v.-:jto dveh milijard dolarjev Pa sporazumu za letošnje leto, ie vrednost skupne izmenjala Predvidena v višini manj od bO milijonov dolarjev. Od okrog ,.® milijonov dolarjev, kolikor je .'tajski uvoz iz SZ znašal 1. 1960, ie ta postavka za 1. 1961 padla' iz-6°d zOO milijonov. Kitajski iz-Voz v SZ je nekoč presegel vred-?Pst ene milijarde, letos bo zna-komaj 300 milijonov. Vtem pa je Kitajska kompen-?ae'jo za vse slabše gospodarske °dnose s SZ in ostalimi sociali-st'čnimi deželami skušala poiskati Povečanem gospodarskem, a tu- ji1 Političnem sodelovanju ,. hodnimi deželami. Lansko leto je ^'tajska npr. s kapitalističnimi ®eželami zamenjala blaga v vred-n°sti ene in pol milijarde dolarjev. Zahodne dežele bržkone s tem hajstvom računajo kot činiteljem, ** gre v njihov prid. Nov mo-jh®nt v stari politiki Zahoda ao ^'tajske pa je prav v tem, da se ta vodi v pogojih novih kitajskih hotranjih in zunanjih stališč. No-oena od pomembnejših osebnosti ha Kitajskem ni, namreč, na zad-hje dogodke v SZ in Cuenlajev hbisk v Moskvi gledala drugače h°t na manifestacijo velike zma-Kitaj.ke v spopadu s KPSZ. ga sodelovanja kot usode sovjetske opreme in nadomestnih delov pa še spora okrog sovjetskih tehničnih izkušenj in celo sovjetskih strokovnjakov, pa naj se to na prvi pogled zdi še tako paradoksalno. Strokovnjaki iz nekaterih socialističnih dežel, ki so svojčas na zahtevo Kitajske bili odpoklicani, so se letos ponovno vrnili na svoja mesta. Poleg tega se v Pekingu že več mesecev nahajajo tudi strokovnjaki znane britanske družbe «Rolls Royce». Na takšni novi osnovi in v pogojih, ki bi bili vsaj enaki onim, v katerih delujejo specialisti družbe «Rolls Royce», pa bi verjetno tudi sovjetski strokovnjaki ne bili manj koristni na široki fronti že začetih in zatem pretrganih proee-v kitajske industrializacije. Obstajale so torej stvarne predpostavke, da bi se v Moskvi mogla vsa ta vprašanja postaviti r.a nov način. Pisanje kitajskega tiska o sovjetsko-kitajskem sporu po Cuenlajevem povratku v Peking pa kaže, da ni bil v tem pogledu dejansko storjen niti najmanjši korak v tej smeri. Vse nekako govori o tem, da je premier Cuenlaj v Moskvi zahteval mnogo več kot bi mu bil kdorkoli to hotel dati. Potemtakem pa si lahko vsakdo postavi celo vprašanje, ali ni o-menjenj odgovorni kitajski državni in partijski voditelj nasploh prišel v Moskvo z namenom, da se pač stvari končajo prav tako kot so se. Ni, seveda, da bi tako moralo biti, drži pa, da pač večina povprečnih ljudi utegne priti prav do takega sklepa. BpaaBMpiBi GŠUOliiaiiliBlllHllSl Zagotovljen izvoz filmov Zanimanj« v tujini za filme z zadnjega puljskega festivala - Največji uvoznik jugoslovanskih filmov je še vedno Zah. Nemčija - Zanimanje Latinske Amerike in Afrike - Jugoslovanski film v socialističnih deželah Federico Zardi v «1 grandi Camaleonti« skušal prikazati francosko zgodovino od pad-do Napoleonovega cesarstva. Tu nastopa tudi znani Fouche (levi na sliki), ki ga je upodobil Raoul Grassilli (na desni). Reči moramo, da podobnost med obema ni velika Na televiziji je ca Robesperrea V poslovnem združenju proizvajalcev in distributerjev jugoslovanskih filmov čakajo s precejšnjim optimizmom na konec leta. Pričakujejo, da bo predvideni izvoz jugoslovanskih filmov ne le dosežen, marveč ga bodo celo presegli. To je pomembno dejstvo, ker je proizvodnja umetniških in dokumentarnih filmov zadnji čas bila nekoliko nižja. V tujini se zanimajo predvsem za tiste filme, ki so jih predvajali na zadnjem puljskem festivalu. Za te filme so se interesenti odločili bržkone že med festivalom samim. V deželah zahodne Evro je je posebno znan jugoslovanski krat-kometražni film. Največji uvoznik jugoslovanskih filmov je še vedno Zvezna republika Nemčija. V zadnjih mesecih so nemški interesenti na primer odkupili naslednje filme: ((Operacija Tizian», «Kaplje», ((Voda in vojaki», «Ali je umrl dobri človek?«, eVrata o-stanejo odprta», ((Čeveljci na a. sfaltu* in ((Obračun*. Razen teh so odkupili še 38 dokumentarnih in risanih filmov. .................................................................................................................................................milnimi.........iiiiiiihiiiiiihiiiiiihiii...............................mn.................................................................... MEDNARODNO RAZPREDENA TATINSKA DEJAVNOST, KI PRINAŠA MILIJONE Od teta 1957do danes je bilo v Italiji ukradenih Jean Collins, ki skupno z Gassmanom nastopa v pred kratkim posnetem filipu «La congiuntura«, je moč, po neki anketi, tudi smatrati za najlepšo ženo sveta. Gledajoč na to izključno s ki-tajskimi očmi, je Cuenlaj to pot 5 Položaja več kot enakopravnega Partnerja in ne da bi karkoli tve-BM v pogledu svoje časti lahko ^ Moskvi postavil na dnevni red tako vprašanje napredka trgovi-he in ekonomskega ter tehnične- Mister Reginald je bil kaj nenavaden zbiralec, v njegovi hiši v neki oddaljeni četrti Londona so bila v kletnih prostorih odkrita številna umetniška dela, ki so zadnja leta izginila iz Italije. Scotland Yard je ta «muzej» odkril, potem ko je mister Reginald umrl. V svoji oporoki pa je izrazil željo, naj se dela ponovno vrnejo njihovim pravim lastnikom. Za svojega življenja pa je mister Reginald bil v stalni zvezi z mednarodno tolpo tatov Zadnji dve leti ali kaj več, se je število tatvin v raznih italijanskih cerkvah, muzejih in privatnih zbirkah nenavadno povečalo. Med zadnjimi so izginila dela iz muzeja v vili Chigi-Albani v Rimu. Dva ali trije tatovi so bili odnesli kakih petnajst platen, katerih vrednost cenijo na okrog pol milijarde lir. Med temi so n.pr. slike «Addolorata» Guida Renija, «Glava starca* Spagnolet-ta, ((Madona z otrokom* France-sca Guardija, «Ecce homo* takisto Guida Renija idr. Vse do danes, navzlic naporom mednarodne policije, niso mogli odkriti, kam so ukradena dela izginila. Nedavno je ravnateljstvo za starine in lepe umetnosti italijanskega ministrstva za prosveto izdalo katalog, kjer so navedena dela, ki so iz muzejev, cerkev in zasebnih zbirk bila ukradena med 1. 1957 in 1964. Ta katalog je bil odposlan vsem pristojnim oblastem pod naslovom «Kdo je videl*, v njem pa so navedena imena slavnih slikarjev in kiparjev, oziroma njihova dela. Težavna naloga, da obvaruje umetniško bogastvo Italije, oziroma, da se ukvarja z iskanjem ukradenih slavnih del, je bila po- S0B0TA, 28. NOVEMBRA 1964 Radio Trst A 7.30 Jutranja glasba; 11.30 So-Pek slovenskih; 11.45 Neapeljski "hotivi; 12.15 Okno v svet; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba P° željah; 14.45 Tamburaški ansambli; 15.00 «Volan»; 15.30 «Rde-Cl mak*, dramatizirana zgodba; 16.30 Orkester in zbor Les Bax-i®r; 16.45 Mali koncert; 17.30 Glasbeni kalejdoskop; 18.00 Radijska univerza; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Glasbena oddaja za mladino; 19.00 Pozno-tomantični in moderni slovenski samospevi; 19.15 Družinski obzor-ulk; 19.30 Harmonija zvokov in Blasov; 20 00 športna tribuna; “6.45 Zbor «Lipa» iz Bazovice; 2100 Vabilo na ples; 22.00 Veliki tuji simfonični orkestri; 22.30 Luna park. ,,12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; ‘3;15 Almanah; 13.30 Glasba po Sel j ah. Koper 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 prenos RL; 7.15 Jutranaj glasba; ‘•40 Lahka glasba; 12.55 Glasba P° željah; 13.40 Čestitke delovnih Kolektivov; 14.45 Zabavna glasba; r>.00 Mali koncert zabavne glasbe; 15.40 Kulturni zapiski; 15.50 {mje Liana Antonova; 16.00 Iz-Prali ste; 16.35 Album klasikov; 17.15 Pevski program; 17.40 Par-Hjanske pesmi; 18.00 Prenos RL; '9 00 Poje Norma Lee; 19.30 Pre-b°s RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Glasba za dobro jutro; 9.10 Strani iz albuma; 10.00 Operna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Italijanske narodne pesmi in plesi; 11.30 Weberjev koncert; 11.45 Glasba za godala; 12.00 Prijatelji ob dvanajstih; 18.25 Večni motivi; 14.55 Vreme na ital. morjih- 15.15 Pregled likovne umetnosti; 15.30 Šport jutri; 16.30 Lirična glasba na ploščah; 17.30 Simfonični koncert; 18.45 Plesna glasba; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 20 25 Nepozabne pesmi; 20.45 Frank Chachsfield in njegov orkester, 21.00 «1 vespri siciliani* od Giusepna Verdija. II. program 7.30 Jutranja glasba; 8.40 Poje Catina Ranieri; 9.00 Italijanski pentagram; 9.15 Ritmi 1° fantazije' 10.35 Najnovejše italijanske pesmi; 11.05 Glasba za dobro vo-lio- 12 00 Orkestri; 14.05 Pevski program; 14.45 Glasbeni kotiček; 15.00 Glasbeni trenutek; 15.15 Naj-novejše plošče; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija ie..,' Plesna glasba; 17.40 Pregled prireditev; * 17.55 Nadaljevanje plesne glasbe; 18.35 Vaši najljubši pevci; 22.00 Plesna glasba. ///. program 18.30 Pregled medicinske znanosti; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 21.20 Mala pesniška antologija; 21.30 Koncert pod vodstvom Fulvia Vernlzzija. Slovenija 9.25 Mladi glasbeniki; 9.45 Četrt ure s hammond orglami; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.00 Poročila; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Nekaj domačih, 12.30 Pesmi iz partizanskih dni; 13.15 Zabavna glasba; 14.05 Iz oper jugoslovanskih skladateljev; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Čestitajo vam... 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 18.00 Razgovori z delegati za VIII. kongres; 18.30 Praznik mladosti: 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Mladinska oddaja; 21.00 Ansambel Mojmira Sepeta; 22.10 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Plesna glasba. okrog pet tisoč umetniških del Mister Reginald in njegov nenavadni «muzej» - Kam so izginile slike iz vile Chigi-Albani v Rimu? - Katalog ravnateljstva za starine in lepe umetnosti - Težavna naloga polkovnika Giuseppa Scordina - Nujno potrebno je v muzejih in galerijah povečati število čuvarjev Ital. televiziia Od 8.30 do 14.15 šola; 17.30 Oddaja za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; nato izžrebanje loterije; 19.50 Sedem dni v parlamentu; 20.15 šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Sve-glia ragazzl*, zabavna revija; 23.05 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 nSenza fis-sa dimora*. televizijska igra; 23.00 šport. Jug. televizija 17.40 Piavljice in bajke; 18.05 Glasba brez meja; 18.25 Napoved in TVO; 18.45 Ime in priimek — mladinska igra; 19.30 Vsako soboto; 19.45 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.45 Jazz scena; 20.55 Jugoslovanske republike; 21.25 Branislav Nušič: Dve enodejanki; 22.15 To je moje mesto — zabav-no-glasbena oddaja; 22.15 Dick Powell vam predstavlja; 23.45 TV ■ obzornik. verjena polkovniku Giuseppu Scordinu. Scordino vsa poizvedovanja opravlja sam, nikdar ne nosi uniforme in pogostoma odhaja med trgovce s starinami, ker so ti za gotovo najvažnejši posredniki v trgovini z ukradenimi umetninami. Ukradene slike in kipi običajno ne ostanejo dolgo v Italiji, marveč jih odpošljejo v Švico ali Veliko Britanijo, kjer najbolj cvete trgovina s tem blagom. V štirih švicarskih mestih obstajajo antikvariati, kjer prodajajo izključno umetnine iz Italije. Spričo tega zdaj italijanska vlada pripravlja osnutek zakona, s katerim bi bilo predvideno avtomatično vračanje vseh teh ukradenih umetniških dei. Ce ne bomo znali obvarovati italijanske umetniške dediščine — pravijo strokovnjaki in ljubitelji umetnosti — se bodo pač ponovili primeri z etruščanskimi grobnicami v Tarquinii, kjer so tatovi s pomočjo električnih pil izrezali fragmente fresk z zidov, pri čemer so spričo svoje nestrokovnosti povzročili celo dokončno uničenje izredno važnih del. Menijo, da je v zadnjih sedmih letih bilo v Italiji ukradenih okrog pet tisoč umetniških del, od katerih so ponovno našli samo dva odstotka. Nekateri so mnenja, da je treba povečano število tatvin vsekakor pripisati večjemu zanimanju, oziroma povpraševanju po umetniških delih v antikvariatih. Antikvari pa take trditve zavračajo, češ da se v njihove trgovine ta dela V večji meri ne prinašajo, trdeč obenem, da oni sodelujejo z oblastmi. Tatovi se ponekikrat tudi skušajo pošaliti. Letos aprila je n.pr.. iz Galerije modeme umetnosti v Firencah izginila Morandinljeva slika, a na njenem mestu so našli nalepljeno kopijo te slike z napisom: »Hvala za zamenjavo*. Do izrednega dogodka je prišlo avgusta 1. 1963 v Tuscanii, kjer so v noči pred otvoritvijo novega muzeja tatovi odnesli celo zbirko. Od Časa do časa ukradena dela vendarle najdejo. Letošnjega junija ukradene slike iz vile Va-redo v provinci Milana, so kmalu spet našli, in sicer takoj potem, ko so bile ukradene, menda , že po treh mesecih. Med odsotnostjo lastnika: so tatovi odnesli sedem olj slikarjev Iz 18. stoletja, vrednih okrog 20 milijonov lir. Po daljših poizvedovanjih je policija 12. septembra izvedela, da v kraju Nova , Milanese neki trgovec prodaja slike iz 18. stoletja. Policijski agent, ki se mu je predstavil za tajnika nekega ameriškega magnata, je trgovca obiskal in si slike ogledal. Trgovec z umetninami je bil, razumljivo, na mestu aretiran. Tatovi z umetninami ne pozna- jo meja v svoji dejavnosti. Oni se ne menijo za to, ali gre za majhno privatno zbirko ali velik muzej. Brž ko opazijo nezadostno budnost, se nemudoma, potem ko so že vse prej dobro pripravili, lotijo dela. še danes je nerazumljivo, kako so tatovi u-speli iz neke privatne galerije v Rimu odnesti 100 slik od skupnih 218, kolikor jih je tu bilo. Zadnji čas je prišlo do tatvine v Galeriji moderne umetnosti v Turinu, dalje v zgodovinskem muzeju v Osoppu, v palači Pietro-paoli v Aquili, v gradu Miramar pri nas in še , v mnogih drugih znanih muzejih. Nemalokrat te kraje omogoča premajhna budnost. Do takšnega primera je prišlo novembra 1. 1962, ko je iz nekega urada občine Castelvetra-no izginil bronast kipec, vreden okrog pol milijarde lir. Kipec je stal na pisalni mizi in čakal, da ga bodo spravili nekam drugam. Po mnenju policije, so avtorji te kraje iste osebe, ki so sredi oktobra že omenjenega leta iz palače Normanni v Palermu odnesle dve sliki iz 14. stoletja v skupni vrednosti 10 milijonov lir. Do številnih tatvin prihaja tudi v cerkvah. Tako je 25. januarja 1. 1963 iz cerkve San Giorgio v Bocnu izginil kipec iz 17. stoletja. Lesen kipec, predstavljajoč devico Marijo z otrokom, pa je sredi decembra lansko leto bil od- nesen iz župnišča v Lugnanu v pokrajini Rieti. Tudi iz cerkve v Spoletu so bile odnesene tri slike. A ne gre, da bi še naštevali, ker bi bil seznam predolg. Na žalost je nadzorstvo nad umetniškimi deli v italijanskih galerijah dokaj slabo. Premalo je čuvarjev. Navedimo samo en primer: dvorane muzeja^T^žs&i V Milanu varuje samo en človek in, ko je ta nekoč zbolel, je ostal samo biljeter, ki pa se od blagajne ni mogel odstraniti. Milansko galerijo bodo celo morali, ker dobiva premalo subvencije, zapreti. Na vsak način pa bi prosvetno ministrstvo moralo resno proučiti vprašanje čuvarske službe v galerijah ln muzejih. Zbor «Jacobus Gallus* pri vaji za skorajšnji nastop na mednarodnem tekmovanju «Seghizzi» Po Nemčiji prideta na vrsto Nizozemska in Velika Britanija. Tja je jugoslovanski film prodrl prav letos. V Britanijo je Jugoslavija prodala 23 filmov na čelu s ((Skopjem 63». Nizozemska je odkupila 20 filmov, na čelu s sKozaro«, Francija pa eDesant na Drvart in še vrsto celovečernih ter dokumentarnih filmov. Za omenjenimi državami pride na vrsto še Avstrija, Švedska, Norveška, F.inska, Danska, Švica, Belgija in S ponija. Tudi ZDA so odkupile nekaj filmov, in sicer: «Kekec», nPismo Titu*, ((Majdcnpek«, «Dubrovniške letne igre», in »Moravski triptihom). Vendar vlada večje zanimanje za jugoslovanske filme v državah Latinske Amerike, med katerimi je na prvem mestu Kuba. Ta /e oaKupila okrog 23 celovečernih filmov, med njimi tudi ((Marš na Drino*. V Čilu, kjer se jugoslovanski film prav tako uveljavlja, se zanimajo predvsem za folklorne in turistične filme, kar je razumljivo, spričo visokega števila izseljencev iz Dalmacije. Vtem ko je prodaja jugoslovanskih filmov na Zahodu skoraj vedno odvisna bolj od slučajnih kot pa načrtnih činiteljev, se pa na Vzhodu očitnje stalno spremljanje jugoslovanske filmske proizvodnje. Tu tudi naročajo tiste nove filme, ki niso ne v svetu in ne doma še doživeli pravega usoe-ha. Na jugoslovanskih filmskih festivalih pa je poleg tega opaziti tudi od leta v leto večje število gledalcev z Vzhoda Cehi so odkupih . jugoslovanske filme: niz oči v oči*, «Pndonol'e», »Samorastnike*, «Sibirsko Lacij/*, «Lito oilonito*. »Izdajatea*. »Potovanje okoli sveta», «Kekca» in ((Moški izlet*. Torej, domala ves program z zadnjega puljskega festival a. Madžarski je Jugoslavija poslala 8 celovečernih filtnou, med katerimi «Ne joči. Peter«, tn še vrsto risanih ter turističnih filmov. Pa tudi o .ostalih vzhodnoevro^-skih deželah in v SZ iugoslova u ski filmi niso več redki V Afriki in Aziji prav tako radi naročajo jugoslovanske filme, ki jih sprejemajo z velikim zanimanjem. Z AR je letos naročila 18 celovečernih filmov, poleg nje Pa so več jugoslovanskih filnmo odkupile še Sirija. Perzrd, Tajska, Kambodža in Japonska. Na Daljnem vzhodu ie zelo popularen film iiKozara« Naj bo. potemtakem, mnenje o jugoslovanski kinematograf: i takšno ali drugačno, dejstvo je, da je v mnog h primerih vsaj enakovredna ostalim v svetu PREJELI SMO LIBRI E RIVISTE DTTALIV. Rassegna bibjiografica mens-.e N. 176. Anno XVI. Ottobre 1934. Presidenza del Consiglio dei Ministri. Servizio delle Informa-zioni. •i........................i..minimumi.....................................................................im.mm............mmmmmim.....mm ZDRAVNIKOVO MNENJE 0 ZDRAVLJENJU SLADKORNE BOLEZNI Pravilna prehraria je osnovni pogoj zdravljenja Sladkorne bolezni ali diabetesa in brez tega so vsi ukrepi brezpomembni. Však diabetik, ki' st diete ne drži, mora vedeti, da škoduje samemu sebi. V zadnjih desetletjih je bil na področju dietalne prehrane storjen velik korak ijaprej, zla-, sti odkar so odkrili jnšulin. Vendar pa moramo poudariti, da miti insulin ih niti tablete.ne morejo osvoboditi sladkornega bolnika od tega, da bi mu ne bilo treba spoštovati strogo digtq, ki-jo za vsak primer predpiše Zdravnik. Pri diabetični dieti imajo važno vlogo ogljikovi hidrati. Pred odkritjem insulina so menili, da diabetiku ni treba dajati ogljikovih hidratov, češ da diabetik ne more izkoriščati sladkorja. Zaradi tega sO dajali diabetikom velike količine maščob, ki s.užijo kot gorivo, nato beljakovine in želo malo ogljikovih hidratov.' Takšeri način prehrane vodi zaradi enoličnosti do odpora in do izgube sposobnošti za delo, Ce diabetik ne dobiva zadostnih količin ogljikovih hidra-more ustvarjati rezervni jave acetona in pozneje do notranjih zastrupitev z vsemi nevarnimi posledicami. Hrana, ki vsebuje preveč maščob in premalo ogljikovih hidratov, je eden izmed činiteljev, ki povzročajo arteriosklerozo ožilja. Tudi je v hranilih, ki vsebujejo ogljikove hidrate, mnogo vitaminov, kar je za pravilno delovanje insulina zelo važno. Hrana diabetika mora vsebovati beljakovine, ogljikove hidrate in maščobe, in sicer v določenem razmerju. Pri tem velja za vsakega bolnika načelo; malo maščob, dovolj ogljikovih hidratov in srednje količine beljakovin. Diabetik naj bo suh in njegova telesna teža naj bo nekoliko pod normalo. Kar se tiče prehrane, obstajajo sledeče smernice: 1 Preprečevati je treba debelje-nje. Debeljenje namreč diabetes poslabša in povzroča razne bolezenske komulikacije. 2. Dieto, ki jo predpiše zdrav-nik, je treba držati natančno in vestno. 3. Hrana naj bo čim bolj preprosta in naravna. tov, ne - . sladkor; zaradi česar pride do po- ....................mini.......um.m.i.imi.iii....i,..................................................... te samo sebi. V zvezi z neko ne- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Kljub nekaterim neizpolnjenim obljubam, se bodo stvari vendarle razvijale ugodno. Udeležili se boste prijetnega izleta. BIK (od 21.4. do 20.5.) S svojo vztrajnostjo boste premagali vse dvome. Ne nasedajte prilizovalcem- DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Vse bo potekalo po predvidenih načrtih. Ne opirajte se samo na svojo intuicijo. RAK (od 22.6. do 22.7.) V svojem delu se ne zanašajte preveč na improvizacije. Lahko preprečite neki razdor, če boste bolj popustljivi. LEV (od 23.7. do 22.8.) Sprejeti boste morali neko zelo važno ne- HOROSKOP Ne zanimajte ki se vas ne všečno dediščino, preveč za stvari, če j o. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Srečen dan za vse poslovne ljudi. Bodite previdni tudi v ' odnosih do prijateljev. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Dan bo poln najodličnejših pobud. Spričo nekega tekmeca, se bodo vaši čustveni odnosi zapletli. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) V poslovnih zadevah danes zaupaj- predvideno situacijo boste morali pokazati več odločnosti. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Nastopil je trenutek dokončne izpolnitve nekega načrta. Da bi se ognili številnim nevšečnostim, sprejmite neki kompromis. KOZOROG (21.12. do 20.1.) Ne razvijajte danes več dejavnosti hkrati. Priznajte svoje napake. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Težko boste prepričali svoje sodelavce o primernosti neke pobude. Spremenljivo razpoloženje v družini. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Danes boste deležni mnogih zadoščenj. Ne bi bilo primerno, če bi se strinjali z vsemi drznimi podvigi najmlajših. Danes se v glavnem poslužujemo tako imenovane standardne diete, ki vsebuje do 70 g maščob, 80 g beljakovin in okfog 250 g ogljikovih hidiatov na dan. Pri mlajših diabetikih, ki opravljajo fizično delo, dajemo na dan 800 do 400 g ogljikovih hidratov. To velja tudj za tiste diabetike, ki so močno podhranjeni. Prepovedani so sladkor, slaščice in fino pecivo. Te snovi so zelo lahko prebavljive in hitro prodirajo iz črevesja v kri tako, da sladkor v krvi nenadoma močno naraste, kar utegne biti nevarno. Za sladkanje uporablja diabetik, saharin in kemično podobne preparate, ki jih industrija pošilja na trg pod najrazličnejšimi imeni. Dd ogljikovih hidratov je priporočljiv črn kruh, zlasti ker vsebuje vitamin BI, in pa krompir, ki vsebuje vitamin C in kalcij, dalje razno sadje. Suho sadje, kot fige dateljni, sladke češnje in grozdje, je prepovedano. Mleka lahko užije diabetik do 100 ccm na dan; zelo priporočljiv je nemasten kravji sir. Alkohol je dovolien samo v omejenih količinah, pivo ni priporočljivo, pač pa razne mineralne vode, o katerih nekateri menijo, da ugodno vplivajo na sladkorno, bolezen. kar pa ni dokazano. V začetku skušamo vsak diabetes .regulirati z dieto. Ce tega ne moremo doseči zlasti v primerih, če krvni sladkor ne pade pod 160 mg odst. in če se aceton v ve. likih količinah izloča, moramo bolniku dajati insulin. Sicer se pa daje insulin pri težjih komplikacijah, pri tako imenovani komi (globoka nezavest) ter pri mladih diabetikih. Farmacevtska industrija stavlja v promet insulin navadno v dveh oblikah, in sicer kot bistri ali kristalni insu lin ter kot moten ali depo-insulin. Pri nekompliciranih primerih dajemo kristalni insulin in sicer do 80 enot dnevno. Poudariti moramo, da diabetik ne sme nikdar svojevoljno prekiniti z injekcijami insulina, ampak se mora posvetovati prej z zdravnikom. Danes se razen insulina v zdravljenju sladkorne bolezni uporabljajo tudi tablete. Medtem ko pri mladih diabetikih tablete navadno nimajo učinka, reagirajo pri starejših bolnikih zelo dobro na ta način zdravljenja. Tablet tudi ne smejo jemati bolniki, ki so preboleli komo ali pa če so bolni na ledvicah in jetrih. Poudariti moramo, da mora vsak diabetik držati strogo dieto, pa četudi jemlje tablete ali si vbrizgava insulin. Za diabetika je važna metoda zdravljenja tudi mišično delo. Pravilno mišično delo namreč po. spešuje izgorevanje sladkorja ter na ta način nekako varčuje z in-sulinom. Priporočljivo je torej, da goji diabetik telovadbo ter se bavi z raznimi vrstami športa. Važno je nadalje tudi čiščenje zob ter četrtletna stalna kontrola pri zobozdravniku ter vsakoletni očesni pregled pri okulistu. Potrebna je tudi skrbna nega kože, zaradi česar priporočajo kopeli v ne pretopli vodi. Posebno pozornost mora diabetik posve. čati negi nog: dnevno si jih mora umivati, nato dobro osušiti in posipati s pudrom za noge V zadnjih letih je medicina dosegla pri zdravljenju sladkorne bolezni velik uspeh. Prehrana dia. betika se je približala prehrani zdravega človeka, a tudi medikj-mentozno zdravljenje se je bistveno izboljšalo: insulin je postal za posamezne oblike diabetesa odveč in ga je moč nadomestiti s tabletami. Medicina lahko obvlada n-ajtežje oblike diabetesa, vendar mora bolnik s trdno voljo izvajati vse zdravnikove nasvete. Zapomniti si moramo; diabetik drži bodočnost v svojih rokah. Dr. S. B. Vreme včeraj; najvišja temperatura 10.6, najnižja 9, ob 19. uri 10; vlaga 90 odst., zračni tlak 1018.5 rahlo pada; veter 3 km jugovzhod-nik, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 13.6 stop. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 2S. novembra Jakob Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 16.25. Dolžina dneva 9.04. Luna vzide Ob 1.09 in zatone ob 14.10 Jutri. NEDELJA, 29. novembra Vinko ZANIMIVO PREDAVANJE PREDSEDNIKA INDUSTRIJSKEGA PRISTANIŠČA Za nadaljnji razvoj industrializacije naj bi se podaljšale finančne olajšave Ker bo z odstopom zemljišča za petrolejske rezervoarje področje žaveljskega pristanišča izčrpano, naj bi se nove industrije usmerile na kraško planoto V prostorih tržaškega velesejma, kjer je nameščena razstava «Trst 1954-1964, eno desetletje prizadevanj«, je imel sinoči predsednik Ustanove za industrijsko pristanišče v Zavijali inž. Raimondo Visin-tin daljše predavanje o nastanku in razvoju omenjenega pristanišča. Predsednik je v začetku predavanja poudaril, da je industrijsko pristanišče še razmeroma malo znano tudi med tukajšnjim prebi-' valstvom, kakor so malo znani tudi razlogi, zaradi katerih je pred nekako petnajstimi leti nastalo. Trst je v svoji zgodovini večkrat moral menjati svojo gospodarsko strukturo ter se prilagoditi novim razmeram. Med letom 1815 in izbruhom prve svetovne vojne je naše mesto zaslovelo zlasti kot veliko in moderno pristanišče. V tem času so nastale številne izmed najvažnejših družb, ki še danes tvorijo steber tržaškega gospodarstva, tako veliki zavarovalnici Assicura-zioni Generali, Riunione Adriatica di Sicurta, plovna družba Tržaški Lloyd, itd. Trst je postal ne le najvažnejša luka Avstroogrske, temveč se je v kratkem času uvrstil med najpomembnejše luke v Sredozemlju. Leta 1918 je z avstro-ogrskim imperijem zatonila tudi tržaška trgovinska zvezda in za na. še področje je nastopilo obdobje počasnega nazadovanja. Italijanska vlada je skušala razviti industrijo, hkrati s tem pa si je prizadevala, da bi znova povzdignila pomen Trsta v pomorskem prevozništvu. Ta prizadevanja je prekinila druga svetovna vojna, pozneje pa je tržaško gospodarsko življenje zajel nekakšen val nezaupljivosti, ki nosi velik del krivde za zamudo, da se Trst komaj v zadnjih letih ponovno dviga na nekdanjo ekonomsko raven. V tistem času je skupina tržaških operaterjev prišla do prepričanja, da je treba ponovno spremeniti strukturo krajevnega gospodarstva ter pustiti nekoliko ob strani vprašanje pomorske trgovine v prid večje industrializacije pokrajine Ta skupina mož se je morala dolgo boriti z delom tržaškega javnega mnenja, ki še vedno vidi rešitev iz gospodarske krize le v ponovnem razvoju pomorskih trgovinskih dejavnosti. Takratna vojaška uprava je pristopila k zamisli skupine operaterjev ter je dala na razpolago prva denarna sredstva za gradnjo industrijskega pristanišča v Žavljah. Na nižinskem svetu -na južnem delu mesta je tako nastal industrijski kompleks z novimi cestami, železniškimi tiri in plovnim kanalom, ob katerem so vstale prve tovarne Leta 1950 ni deloval še noben obrat, leta 1955 so obratovale tri tovarne, leta 1960 je njihovo število narastlo na 48. a danes obratuje v pristanišču 98 velikih in malih tovarn Od skupnih 5.000.000 ton, kolikor znaša povprečni letni blagovni promet skozi Trst, jih gre okoli 3500.000 tudi skozi Industrijsko pristanišče. Tako zlasti surovi petrolej v dovozu, v drugo smer pa odvoz petrolejskih derivatov iz čistilnic v notranjost države in v padovsko zaledje. Po plovnem kanalu se blagovni promet razvija še razmeroma počasi, saj grč tu skozi na leto le okoli 200-300 tisoč ton prometa. V odvozu prevladujejo cement, steklo in še nekaj drugega blaga, v dovozu pa zlasti bombaž iz Egipta, L,eta 1959 je bil širši del pristanišča vzdolž prekopa proglašen za carine prosto cono, kar je še pospešilo njegov razvoj in razvoj blagovnega prometa po prekopu. Med tem pa se Je delo na gradnji pristanišča nadaljevalo. Doslej so izkopali za razna dela okoli !'00.000 kub. metrov zemlje, postavili poldrugi kilometer obcestnih drevoredov, speljali za 7 km novih železniških tirov, 16 km novih cest in okoli 20 km nove kanalizacije. Za vsa ta dela so potrošili okoli 5 milijard lir, toda ta izdatek se je izkazal za zelo produktivnega, kajti zasebni kapital, ki ga je pristanišče ob številnih davčnih in finančnih olajšavah priklicalo v Žavlje, je že preseglo 60 milijard lir. Tovarne, ki danes obratujejo v industrijskem pristanišču, zavzemajo skupno površino 3,300.000 kv. m, a prostornina vseh zaprtih prostorov preše- •immiiiiiiiiinimminiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiMuimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHnmimiimiiMiimi VČERAJ NA URADU ZA DELO Pogajanja o odpustit pri ORION niso rodila nobenih rezultatov Podjetje vztraja pri 100 odpustih Danes enotna skupščina delavcev ga 2,500.000 kub. m. Danes je v gradnji še nadaljnjih 14 tovarn, ki bodo skupno zaposlile okoli 1800 novih delavcev. Sedaj je v pristanišču stalno zaposlenih okoli 5500 delavcev in uslužbencev, poleg tega pa je treba upoštevati tudi okoli 600 oseb, ki co povprečno vsak dan na delu v pristanišču, in sicer v zvezi z deli ki jih tod opravljajo razna podjetja In obrtniki, ki imajo svoj sedež izven samega pristanišča. Predsednik Visintin je nato podčrtal, da je pristanišče še vedno na poti nadaljnjega napredka in razvoja. Ob obalah nove dežele Furlanija - Julijska krajina bodo vstale še številnejše tovarne, tako proti jugu kakor tudi na severu v smeri proti Tržiču, kjer že deluje velika štivanska papirnica, kjer stojijo obrati Združenih jadranskih ladjedelnic in kjer je se prostora za vrsto industrijskih obratov, ki nujno potrebujejo neposredno povezavo z morjem za cenen odvoz surovin, kakor tudi za odvoz izdelanih proizvodov. Z najnovejšim sporazumom o gradnji naftovoda iz Trsta na Bavarsko je namreč nastal problem, Vam z industrijskimi podjetji, ki bi rada postavila svoje obrate v ža-veljskem industrijskem pristanišču. Postavitev rezervoarjev za surovi petrolej bo namreč zahtevala okoli 1,300.000 kv. metrov zemljišča, ki ga bo odstopilo žaveljsko pristanišče. Tako bo ves razpoložljiv obseg pristanišča ■ okoli 8.000.000 kv. metrov) oddan, in v žavljah bo nastala stiska za prostor. Vprašanje prostora za nove industrije bo treba rešiti tako, da bo uprava skušala pregovoriti tovarnarje, ki se u-kvarjajo s tako proizvodnjo, ki ne zahteva nujne in neposredne povezave z morjem, da postavijo svoje obrate na okoliški kraški planoti. Predsednik pristanišča je zaključil svoje predavanje s priporočilom, naj b> se industrijske teritorialne organizacije dežele Furlanije — Julijske krajine združile v enoten organizem, da ne bi med njimi prišlo do škodljive in nesmiselne konkurence. Poleg tega je izrazil upanje, da bodo pristojne oblasti sprevidele nujnost, da se finančne in carinske olajšave, ki so jih svoj-čas priznale industrijskemu pristanišču, krožnemu skladu, itd. časovno podaljšajo tudi čez predvideno zapadlost. Krožnemu skladu je treba poleg tega priznati večjo neod.. visnost tako da bodo njegovi krajevni upravljale! lahko svobodno odločali vsaj o podeljevanju manjših posojil; in končno bi bilo treba ustvariti možnost, da bi tukajšnji operaterji lahko prejemali ob vsakem času in brez zamud potrebne srednjeročne kredite Gen. konzulat SFRJ tri dni zaprt zaradi državnega praznika Uradi generalnega konzulata SF RJ v Trstu bodo zaprti dne 29., 30. novembra in 1. decembra t. 1. zaradi državnega praznika. Uradi bodo spet normalno poslovali 2. decembra. Novi prejemki delavcev lesne stroke Po daljši stavkovni borbi so nekatera lesna podjetja pristala na sklenitev začasnih ločenih sporazumov o zvišanju prejemkov svojih delavcev. Zveza industrijcev namreč ni hotela pristati na poviške, ki so jih zahtevali delavci. V Trstu so podpisala ločene sporazume podjetja Aries, Cantrisa, Mauro, Pecas, Arna in Sacnavale. Po tem sporazumu bodo prejemali specializirani delavci nad 20. letom starosti 371.93 lire na uro (to je 279 lir osnovne mezde, 19,53 lire proizvodne nagrade in 73,40 lire draginjske doklade. Kvalificirani delavci nad 20. letom starosti 334,37 lire na uro (251 lir mezde, 17,57 proizvodne nagrade, 65,80 lire draginjske doklade). Kvalificirani delavci od 18 do 20 let starosti 324,95 lire (oziroma 244 lir, 17,08 lire in 63,87 lire). Specializirani težaki nad 20 let starosti 314,59 lire (oz. 237 lir, 16,59 lire in 61 lir). Specializirani težaki od 18 do 20 let starosti 294,41 lire na uro (oz. 222 lir, 15,54 lire in 56,87 lire). Navadni težaki nad 20 let starosti 294,74 lire na uro (oz. 222 lir, 15,54 lire in 57,20 lire). Navadni težaki od 18 do 20 let starosti 276,C2 lire na uro (oz. 208 lir, 14,56 lire in 53,46 lire). V zadnjih člankih o šolstvu smo pisali o ustanovitvi slovenskih šol na Tržaškem in Gcriškem z dekreti predsednika republike, o vprašanju pravne ureditve didaktičnih ravnateljstev in šolskih nadzorništev ter o potrebi, da se razpišejo natečaji za profesorje in učitelje. V tesni zvezi z razpisi natečajev za profesorje na enotni srednji šoli pa je vprašanje odobritev učnih načrtov in urnikov. Urniki in učni načrti za italijansko srednjo šolo so bili objavljeni v prilogi Uradnega lista štev. 124 od 11. maja 1963, za slovensko pa še ne, čeprav je določitev umika in učnega načrta velike važnosti za delovanje šole. Kakor smo že poročali, je šolsko skrbništvo po posvetovanju z ravnatelji šol že pred več meseci sestavilo učne načrte in urnike ter jih je poslalo v odobritev ministrstvu za javno vzgojo. Toda odgovora iz Rima še ni. Letos imamo že druge razrede na srednji ZA SLOVENSKO ENOTNO SREDNJO SOLO Ministrstvo naj takoj odobri učne načrte in urnike Ker ni načrtov in urnikov niso bili razpisani natečaji in določeni staleži DANES IN JUTRI NA UNIVERZI Zasedanje o socialnih bremenih v evropski gospodarski skupnosti Med drugim sta na dnevnem redu gospodarsko in juridično poročilo dveh univerzitetnih profesorjev Danes in jutri bo v veliki dvorani tržaške univerze zasedanje, ki ga je sklical evropski zavod za izenačenje delovnega prava v sodelovanju z italijanskim centrom za finančne študije. Zasedanje je posvečeno socialnim bremenom v evropski gospodarski skupnosti. Pod pojmom teh bremen so zapopade-ni socialnozavarovalni prispevki, ki jih delno plačujejo delodajalci, delno pa delavci in uradniki in ki se zaradi tega zaračunavajo v proizvodne stroške ter vplivajo na cene proizvodov. V evropski gospodarski skupnosti se zato krepi težnja, da bi prevzela del teh bremen država, ki bi jih nato krila z dohodki od davkov. Seveda pa povzroča to gospodarske in pravne probleme. Ce bi te socialne dajatve postale breme vse skupnosti, bi to končno prineslo skup- nosti in ravno v tem je gospodarska plat vprašanja. Juridična plat pa se tiče ukrepov in predpisov, ki bi jih izdali po posameznih državah, da bi vzporedili način splošnega obdavčenja namesto plačevanje socialnih prispevkov. Zgled za to je že dala italijanska vlada, ko je prevzela začasno nase del socialnih bremen podjetij, da bi s tem pomagala lajšati gospodarsko krizo in omogočila izvoz njihovih izdelkov. Evropski zavod za izenačenje delovnega prava je že v preteklosti sodeloval na zasedanjih z italijanskim centrom za finančne študije, ki so se jih udeležili razni strokovnjaki držav evropske gospodarske skupnosti. Zasedanje se prične danes ob 9.30 uri. Na dnevnem redu ima med drugim gospodarsko poročilo nošti določene gospodarske ugod- rednega profesorja za finančno pra- liuiiiiuiMiimiiiiiiiiiniimnwi+ulimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*niuii*iuiuiiiiimiiltiiHlimiiiiiimimnNiHiMijiliiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiliMiiiiiiliiiniviilliii|iii' PRED PONEDELJKOVO SEJO OBČINSKEGA SVETA Na dnevnem redu je tudi razprava o proračunu podjetja Acegat za leto 1964 Dosedanji ukrepi za zmanjšanje primanjkljaja v tem važnem občinskem podjetju so povsem nezadostni Na dnevnem redu sedanjega jesenskega zasedanja tržaškega občinskega sveta, ki se bo nadaljevalo s sejo v ponedeljek ob 18,30, je na vrsti tudi točka o odobritvi letošnjega proračuna občinskega podjetja Acegat. Ta proračun ni nič manj važen za občinsko upravo in za občinski svet, kot je občinski proračun. Sicer pa lahko mirne duše ugotovimo, da sedaj dejansko ne gre več za proračun, ampak le za obračun Acegata za letošnje leto, saj je že minilo 11 mesecev in je podjetje doslej u-pravljala glede odobritve stroškov in izdatkov občinska uprava na osnovi lanskoletnega proračuna. Takšno upravljanje tako velikega občinskega podjetja res ni najbolj demokratično, čeprav se lahko zamudo predložitve proračuna Acegata opraviči z zamudo odobritve občinskega proračuna, ki je moral nujno vzeti v poštev tudi primanjkljaj, ki ga bo letos Acegat beležil. Občinski proračun pa je bil sprejet šele preteklega Včerajšnja pogajanja na uradu za delo med predstavniki vodstva podjetja ORION in sindikati kovinarjev o 100 odpustih niso rodila nobenega uspeha. Podjetje se namreč sploh noče odreči odpustom. Zaradi tega sta se včeraj popoldne sestali tajništvi obeh sindikatov in proučili položaj. Prav tako sta tajništvi razpravljali tudi o razgovorih na uradu za delo. Spričo tako velikega skrčenja o-stbja, potem ko so že lani v juniju odpustili 85 delavcev in uradnikov, sta sindikata predočila novemu ravnatelju podjetja ORION McNeeju, da nosijo odgovornost za morebitno pomanjkanje naročil ter za slabo notranjo lehnično-proizvodno organizacijo voditelji podjetja sami ter da mora zato podjetje najprej izboljšati svoje vodstvo. Sele po reorganizaciji podjetja in potem ko se bodo opravljala vsa delu, ki jih dajejo sedaj zunanjim podjetjem, v tovarni sami. se lahko načne vprašanje morebitnih odpustov. Po drugi strani se je zvedelo, da je ravnateljstvo sporočilo funkcionarjem urada za delo, da sploh ne bo pristalo na to. da oi sr opravljala vsa dela v tovarni. Ce bodo skušali delavci to prepre- čiti, bo podjetje oddalo naročila, ki jih prejema, v inozemstvo. Obe tajništvi sindikalnih organizacij kovinarjev sta pozvali delavce, naj ne dovolijo, da bi tovarna oddajala razna dela zunanjim podjetjem vse dotlej, dokler ne bodo preklicani odpusti. Danes ob 16.30 uri bo v TJ1. Duca d’Aosta 12 enotna skupščina delavcev, Sklepi o organih deželnega načrtovanja Včeraj se je pod predsedstvom dr. Berzantija sestal deželni odbor, ki je odobril besedilo o sredstvih in postopku za vsedržavno načrtovanje. Sedaj bodo predložili ta dokument deželnemu svetu na eni izmed prihodnjih sej. Predvideva se organski splošni načrt gospodarskega in socialnega razvoja dežele ter ustanovitev deželnega centra za načrtovanje Dri predsedstvu deželnega odbora. Prav tako nameravajo ustanoviti stalen posvetovalni odbor, ki bo sestavljen iz predsednikov pokrajinskih uprav, trgovinskih zbornic in najveejih krajevnih ustanov. oktobra in ima prav tako kot Ace-gatov proračun bolj značaj obračuna kot dejanskega letnega proračuna. O tem je bilo v občinskem svetu že mnogo govora in pritožb. Zato je občinski odbor pred glasovanjem letošnjega proračuna obljubil, da bo proračun za leto 1965 predložil najkasneje v začetku prihodnje spomladi. Podjetje Acegat že mnoga leta plava v zelo razburkanih finančnih vodah in beleži iz leta v leto vedno večji primanjkljaj. Zaradi takega stanja so v polovici avgusta letos povišali tramvajske tarife, kar je povzročilo mnogo slabe krvi med javnostjo zlasti zaradi dejstvo, ker je povišanje tarif sklenil občinski odbor na osnovi člena 140 občinskega in pokrajinskega zakona, namesto, da bi o tem najprej razpravljal občinski svet. To povišanje bo prineslo podjetju okrog 500 milijonov lir letno več dohodkov. Kljub temu pa, če upoštevamo ocene upravne komisije, z omenjenim povišanjem še ni bilo rešeno vprašanje visokega primanjkljaja, ki bo v prihodnjem letu, če ne bodo sprejeti kaki resni upravni ukrepi, ponovno dosegel najmanj toliko, kolikor so predvidevali za letos, in sicer 2,5 milijarde lir. Občinski odbornik dr. Verza je v imenu občinskega odbora že več krat izjavil in zagotovil, da bo od bor na vsak način skušal tudi organizacijsko preurediti podjetje Acegat, da se odpravijo nekateri načini dela, in da se postopoma zmanjšajo režijski stroški, dokler ne bo proračun uravnovešen. Te napovedi so zelo optimistične in želeti je, da bi se v najkrajšem času izpolnile, seveda ne na škodo zaposlenih delavcev. Sicer pa je občinski odbor že nekaj ukrenil. Tako je bila izpopolnjena u-pravna komisija Acegata, ker so nekateri člani letos avgusta podali ostavko zaradi spora z občinsko upravo; sestavljena je bila posebna komisija občinskih svetovalcev, ki je imela nalogo, da prouči letošnji proračun Ln da da svoje pripombe in predloge, kako bi se stroški znižali. Sicer pa je bilo že ugotovljeno, da za letos ta komisija ne bo mogla mnogo storiti. Več pa bo lahko naredila prihodnje leto in dalje, da se vendar le postavi na zdrave noge to veliko občinsko podjetje, ki je zabredlo v takšno krizo, ki zahteva korenite organizacijske in u-pravne spremembe, če se hoče kaj doseči. O vsem tem bodo gotovo bolj obširno in podrobno razpravljali občinski svetovalci, ko bodo obravnavali letošnji proračun podjetja. prispevajte za DIJAŠKO MATICO I Ustavljene ladje zaradi stavke pomorščakov Posledice vsedržavne stavke pomorščakov, ki so Vkrcani na lad-j jah plovnih družb z državno u-deležbo PIN, se občutijo tudi v Trstu. Stavka obstaja v tem, dif zakasnijo ladje odhod iz pristal nišč za 44 ur, medtem ko so za časa zadnje stavke zakasnile odhode le za 24 ur. Zaradi stavbe' so se dlje ustavile v Trstu ladje • Cellina* in «Palatino» Tržaškega Llpyda, »San Marco» družbe A-„ driatica in »Citta di Catania* družbe Tirrenia, ki bi morala od-J pluti snoči ob 20. uri. Stavke se udeležujejo vsi pomorščaki od najnižjega do najvišjega čina. vo na turinski univerzi Forteja ter juridično poročilo rednega profesorja trgovinskega prava na rimski univerzi Ferrija. Danes zvečer se prične diskusija, ki se bo nadaljevala jutri in se končala z odgovorom poročevalcev. Sestanek upravnega sveta deželnega zadružnega konzorcija V Vidmu se je včeraj prvič sestal upravni svet novega deželnega konzorcija zadrug Furlanije-Julijske krajine v novem sedežu v Ul. Calzolai št. 5. Predsednik konzorcija Nereo Stopper je z zadovoljstvom ugotovil, da je deželna uprava v svojem poročilu, ki ga je poslala vladi o gospodarskih ih' socialnih vjjrišknjlh treh pokrajin v deželi, vzela v poštev tudi priporočila konzorcija o potrebah za okrepitev zadružništva, ki deluje na potrošniškem področju. Predsednik je poudaril, da poročilo deželne u-prave predvideva ne samo organizacijo zadružništva, ampak tudi ustanovitev posebnih uradov za študij in za podporo, ki bi jo bilo treba nuditi za vse pobude na zadružniškem področju, v okviru in s potrebama gospodarskega načrtovanja. Na seji je upravni svet novega konzorcija sklenil, da začasno i-menuje za upravnega voditelja konzorcija sedanjega generalnega ravnatelja Delavskih zadrug Er-minia Zocchija. Poleg tega pa je upravni svet sprejel prošnjo za vstop v konzorcij zadruge iz Te-ranzana, ter je odobril program dejavnosti konzorcija za prihodnje mesece. Včeraj popoldne se je v Vidmu sestal upravni svet družbe »Auto-vie venete« ki gradi avto cesto Trst-Benetke z odcepkom v Videm. Upravni svet je proučil razna upravna in finančna vprašanja v zvezi s to gradnjo. Sestanka so se poleg drugih članov u-deležili tudi predsednik družbe odv. Candolini, podpredsednik, tržaški župan dr. Franzil in generalni ravnatelj družbe inž. Visintin. Glavna razprava na sestanku se je sukala predvsem okrog položaja v zvezi z razpisom novih dražb za gradnjo novih odsekov avtostrade od Tilmenta proti Me-stram. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m iiiiuiinii 11111111111111111 im iiiiiiiiiiiiiiihiihiiiiiiii n iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmiii TRAGIČNO ODKRITJE V DOMU V UL. MARCHESETTI Smrt ženske v kopalni kadi doma upokojencev «Villa Serena» Šele po obdukciji bodo lahko ugotovili, če je žensko zadela kap ali pa se je utopila Včeraj popoldne so v mrtvašnico glavne bolnišnice prepeljali truplo 88-letne upokojenke Orsole Salo vd. Corsi, ki je izdihnila v kopalnici doma za upokojence «Vil-la Serena« v Ul. Marchesetti 8 iz razlogov, ki jih bodo mogli še ugotoviti. Okrog 13. ure je zdravnik doma dr. Andrea Bartoli poklical agente letečega oddelka policije, katerim je povedal, da so v kopalnici našli mrtvo Salojevo. Sočasno z agenti stu v Ul. Marchesetti prihitela tudi sodni zdravnik dr. Nico-lini in namestnik republiškega prokuratorja dr. Pascoli. Po pregledu trupla, je dr. Nicolini ugotovil, da je smrt nastopila okrog 11. ure, samo po_ opravljeni obdukciji pa bo mogoče vedeti, ali je Salojevo zadelasrčna kap, ali pa se je uto-zadela srčna kap, ali pa se je uto-malnostih je dr. Pascoli dal dovoljenje za prevoz trupla v mrtvašnico. Bilo je okrog 12.30, ko je bolničarka, sestra Arcangela Antonini, ki je tedaj šla mimo kopalnice, slišala curljanje vode v že polno kopalno kad. Zaskrbljena je poskrbela, da so odprli vrata kopalnice, ki so bila zaprta od znotraj ter zagledala Salojevo, ki je ležala v kadi brez življenja. Obvestila ie dr. Bartolija, ta pa je poklical a gente. Salojevo je zadnja videla uslužbenka doma Nella Viola o-krog 9.45. Salojevo je imela sina, ki pa ne živi v Trstu. Sama je živela v domu za upokojence. Ranil se je v zagonetnih okoliščinah 33-letni delavec Bruno Motta iz Nabrežine Kamnolom št. 25-8 je včeraj sam prišel v bolnišnico ter zaprosil za zdravniško pomoč zaradi udarca v levo oko in po levi ličnici. Zdravniki so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja od 5 do 8 dni. Motta je povedal samo, da se je okrog 6. ure ponesrečil na Trgu Litoertš. Ni pa hotel povedati v kakšnih okoliščinah si je povzročil udarce. O zagonetni zadevi vodijo preiskavo agenti komisariata na Trgu Dalmazia. šoli, prihodnje leto pa bodo izginili tretji razredi dosedanje nižje gimnazije ter strokovnih šol in bomo imeli celotno srednjo šolo, kot določa zakon štev. 1859 od 31. decembra 1962. Jasno je, da pomanjkanje dokončnega učnega načrta ovira profesorje in dela težave dijakom. Posledica tega pa je tudi zavlačevanje pri določitvi staležev in razpisih natečajev. Stalež ni moč določiti in ni upanja za razpis natečajev, dokler ni odobritev učnega načrta in umika. Tako je vse nestalno, zasilno, vse visi v zraku. In zaradi takega stanja nihče še ne more sestaviti in pripraviti potrebnih učbenikov, profesorji pa se morajo pripraviti po učnem načrtu, M ga jim za isto šolsko leto sporočijo ob začetku pouka na šolah. Spričo vsega rega je popolnoma utemeljena zahteva, da pristojno ministrstvo odobri celotni umik in učni načrt za srednje šole s slovenskim učnim načrtom ter izda zadevni dekret, upoštevajoč utemeljene pripombe predstavnikov slovenskih šolnikov. Kakor so italijanski šolniki in strokovnjaki obširno razpravljali o osnutku učnih načrtov pred odobritvijo in je bila o tem močna diskusija tudi v parlamentu tako so e tej važni zadevi razpravljali tudi slovenski šolniki in predstavniki naše etnične skupnosti. zlasti o vprašanjih, ki so specifični za slovensko šolo. Zaradi tega pričakujejo, da ministrstvo za javno vzgojo ne bo več zavlačevalo 7, rešitvijo tega vprašanja in da bo čimprej odobrilo urnike ter učne načrte za srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom, upoštevajoč specifične značilnosti in potrebe slovenske etnične skupnosti v Italiji. Nato naj se razpišejo natečaji za vodilno, učno, upravno in pomožno osebje ter naj se poskrbi za potrebne učne knjige, ki jih ni moč od drugod dobiti. Na stopnicah je padla Včeraj zjutraj so na nevrokirurški oddelek bolnišnice s pridržano prognozo nujno sprejeli 82-letno upokojenko Lucio Cumar iz Ul. del Toro 18 zaradi hudega udarca v glavo in zloma leveaa zapestja Ponesrečenko so v bolnišnico prepeljali z avtom RK. Povedala je, da se je ponesrečila še predvčerajšnjim okrog 21.30, ko je stopala po stopnicah stavbe v kateri stanuje. Nenadoma ji je spodrsnilo in je nerodno padla. Cu-marjeva jj^nato odšla domov in šele včeraj zjutraj je zaprosila za zdravniško pomoč. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU razpisuje abonma za sezono 1961-65 Dr. Bratko Kreft: Po brezkončni poti . . Angelo Beolco-Ruzante: LaMoscheta Gledališče bo v sezoni Grimm-Benedetič-Rustja: Trnuljčica 1964-65 odigralo sledeča Marcel Achard: Jean de la Lune dela; Bertolt Brecht: Mati Courage Mirko Mahnič: škofjeloški pasijon Ugo Betti: Usad na Severni postaji Slovenska novost Večer sodobne slovenske dramatike Večer italijanskega teatra Cene abonmajev: parter galerija 10.000 in 8.000 lir 8.000 in 6.400 lir 6.000 in 4.800 lir Premierski I. ponovitev I. popoldanski (nedeljski) II popoldanski (nedeljski) Red A Red B Red C Red D študentski A Študentski B 5.000 in 4.000 lir 6.000 in 4.800 lir 6.000 in 4.800 lir 6.000 in 4.800 lir 6.000 in 4.800 lir 2.000 lir 2.000 lir V prihodnjih dneh bodo nekateri dijaki obiskali posameznike in družine ter. sprejemali naročila za abonmaje. Kdor hoče, P* se lahko vpiše kot abonent tudi po telefonu 38236 (Slovensko gledališče) ter v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 Bencova korespondenca izročena Mestni knjižnici Mestna knjižnica «Biblioteca Čivka« hrani v svojih zbirkah številne rokopise objavljenih in neobjavljenih del pisatelja in kritika Silvija Benca, kakor tudi priznanja, ki so mu bila podeljena letih 1947 in 1956. Tej zbirki se je zdaj pridružila še zbirka okrog 1700 pisem, listkov, dopisnic, brzojavk in druge korespondence Silvija Benca in njegove žene Delie, tudi priznane pisateljice. To korespondenco, med katero so pisma številnih najuglednejših kulturnih osebnosti prve polovice tega sto letja, je uredila dr.Aurelia Gruber Benco in jo nato v imenu družine Benco poverila v hrambo mestni knjižnici. Za ta dragocen dar se je mestna občina darovalcem lepo zahvalila. Razbitje pogajanj v podjetju Torcsella Pogaianja za rešitev spora v podjetju Toresella, ki jemlje v zakup razna dela za čiščenje prostorov, so se razbila. Kot smo že poročali, so uslužbenci podjetja napovedali dvodnevno stavko, ker se podjetje ni hotelo pogajati o izboljšanju njihovih prejemkov. Ko je vodstvo podjetja zvedelo za ta sklep, je na hitro pristalo na začetek pogajanj, a kot se je pokazalo na teh pogajanjih je storilo to, samo da bi pridobilo na času. Zaradi tega se bodo uslužbenci v ponedeljek ponovno sestali na> skupščini in sprejeli sklep o načinu stavkovne borbe. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII MIHIH MIMlilllilllllltlllllllllHIHIIIIIIIlllllfiltlllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIliaillHIIIIIIIIIIIIllllItl PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE Pomorski promet v oktobru dosegel nad 413 tisoč ton V istem mesecu je železniški promet dosegel 155.000 ton, promet s tovorniki pa 150,000 ton Po podatkih tržaške trgovinske zbornice je pomorski promet tržaškega pristanišča dosegel v letošnjem oktobru 413.594 ton, kar je za dobrih 100.000 ton več kot v oktobru lani in za 23.000 ton manj kot predlani, v primerjavi z letošnjim septembrom pa za 33.000 ton manj. Od tega odpade na izkrcano blago 274.928 ton, na vkrcano pa 138.666 tbn. Obe postavki sta znatno višji kot v oktobru lani. železniški promet je znašal 155 tisoč 629 ton, kar je nekaj več kot v oktobru lani in nekaj manj kot predlani, v primerjavi s septembrom pa znaša 10.000 ton več. Na pripeljano blago odpade 68.697 ton, na odpeljano pa 86.932 ton. V istem razdobju, t.j. v oktobru je promet s tovorniki med pristaniščem in zaledjem dosegel skupno 150.794 ton, od česar odpade 15.455 ton na pripeljano in 135.339 ton na odpeljano blago. V primer javi z letošnjim septembrom je bil promet s tovorniki za okrog 8000 ton večji, v primerjavi z lanskim oktobrom za 5000 ton manjši in s predlanskim oktobrom za 11.000 ton večji. Podatki za prvih enajst mesecev so še bolj ugodni, saj je pomorski promet pristanišča dosegel v razdobju Januar-oktober 4.386.041 ton, kar je skoraj za 360.000 ton več kot v istem razdobju lani, za 22.000 ton več kot v istem razdobju predlani. Od te tonaže odpade 3.297.805 ton na izkrcano in 1.088.236 ton na vkrcano blago. Železniški promet v istem desetmesečnem razdobju je dosegel 1.581.385 ton, kar je za 60.000 ton manj kot lani in za okrog 330.000 ton manj kot predlani. Od tega odpade 627.538 ton na pripeljano in 953.847 ton na odpeljano blago. Promet s tovorniki, vedno med pristaniščem in zaledjem, pa je v razdobju januar-oktober dosegel 1.342.616 ton, kar je le neznatno manj kot je znašal železniški promet, sicer pa za 22.000 ton več kot lani ln za okrog 90.000 ton več kot predlani. Od celotne letošnte tonaže prometa s tovorniki odpade 154.354 ton na pripeljano In 1.188.262 ton na odpeljano blago. Omeniti velja, da daje podatke o prometu s tovorniki statistični urad vladnega gen. komisariata in da se ti podatki ugotavljajo na carinskih blokih pristanišča. bituminozno prevleko. Dela so dodelili za 6.235.000 lir gradbenemu podjetju Brussi v Trstu. Asfaltiranje Trga Unita Na deželnem skrbništvu javnih del vladnega komisariata je bila zasebna dražba za dodelitev del pri prekritju tlaka Trga Uniti z SINOČI PRI ŠEMPOLAJU Z avtom v drevo: trije hudo ranjeni Ko je sinoči 38-letni Luc8iano Merluzzi, načelnik železniške postaje v Nabrežini, ki stanuje v Nabrežini - Postaja št. 40, vozil avto iz Sempolaja, je iz neznanih vzrokov zavozil s ceste in treščil z avtom v drevo. V avtu sta se peljali tudi 63-letna Luisa Merluzzi iz Nabrežine • Postaja št. 43 in Merluz-zijeva_ žena Maria roj. Basozzi. Ponesrečili so se vsi trije, a najbolj Luisa Merluzzi, ki se je zelo pobila po prsnem košu in glavi. Ranila se je po čelu in vratu. Sprejeli so jo na I. kirurški oddelek s pridržano prognozo. Merluzzi se je pobil in ranil po čelu in nosu ter desnem kolenu in se je opraskal po desni roki. Sprejeli so ga na nevrokirurški oddelek in se bo moral zdraviti dva tedna. Prav tako se bo morala zdraviti dva tedna njegova žena, ki se je močno udarila po čelu in je dobila rahel pretres možganov. Vreče kave zasule delavca Včeraj popoldne so v bolnišnici, kamor so ga prepeljali z rešilnim avtom, nudili prvo pomoč 31-letnemu delavcu Paolu Salice-ju iz Ul, Carmelitani 7. Salice se je ponesrečil malo prej v Novem pristanišču, kjer je za podjetje Scaramelli natovarjal na železnici, voz vreče kave, v bližini skladišča št. 51. Ko je hotel vzeti vrečo s skladovnice, se je nenadoma skladovnica sesula in vreče so padle ter ga zasule. Pri nesreči se je Salice pobil po spodnji strani hrbta, kolenih in dimljah. O-kreval bo v enem tednu. SLOVENSKI AKADEMIKI priredijo • TRADICIONALNO BRUCO VANJE v ponedeljek, 30. novembra ob 20.30 v gostilni Pri pošti v Bazovici. Vabljeni so vsi bruci (obvezno) fažoli, stare bajte in bivše stare bajte. Gledališča VERDI Zaradi stavke nameščencev opernih gledališč je zadnja predstava Rossinijeve opere »Viljem Tell«, I* bi morala bit: na programu danes zvečer za red B v parterju in lo* žah ter za red A na galerijah, pr*" ložena na ponedeljek 30. t.m. z začetkom ob 20.30 z istimi nastopajočimi kot pri prejšnjih predstavah. Iz istega razloga bo tudi predstava Bergove opere »Vozzeck«, ki J* bila predvidena za dnevni red jJ' tri, v nedeljo, preložena na torek, 8. dec. TEATRO STABILE V Avditoriju (vhod iz Ulice Tor Bandena) danes ob 21. in jutri 0° 17. uri nudi Filippo Crivelr glasbeni program z Milly Velik uspeh. Nazionale 16.00 »I marziani hanno 12 mani« Franco Franchi, Ciccio Ingrassia Arcobaleno 16,00 «11 giardino di ges-so» Technicolor. Deborah Kerr, John Mills. Excelsior 15.00 »Topkapi« Technicolor. Melina Mercouri, Peter Ustinov, Maximilian Shell. Fenice 15.00 »...e venne il giorno della vendetta« Gregory Pečk, Daniela Rocca, Anthony Quinn. Grattacielo 15.00 »Scandalo in socle-ta» James Franciscus, Suzanne Pl*' shette, Genevieve Page. Alabarda 16.30 «L'amore primitlvo« Technicolor. Franchi-lngrassia, Ja”' ne Mansfield. Prepovedano mladi' ni. Filodrammatico 16,00 »Una adorabile idiota« Brigitte Bardot, Anthony Perkins. Aurora 16.30 »Per un pugno di dol" lari«. Cristaiio 16,30 »Schiavo d’amore» -* Kim Novak, Prepovedano mladini pod 14. letom. Capltol 15.30 »La settlma alba« Tech-nicolor. VVilliam Holden, Susan York. Garibaldi 16.00 »Desiderio nel sol«» Technicolor. Angie Dickinson, P*" ter Finch. Impero 15.30 21.30 «1 vincitorl«. Vittorio Veneto 16.00 «Quella nosfa estate« Technicolor Henry Fonda. Moderno 15.30 18.45 22.00 «Gli am-mutinati de! Bounty» Techn'co!or-Marlon Brando. Astra 15.00 18.00 21.00 »II cardinale». Astoria 16.30 »Gli lmbroglloni« Franchi Ingrassia, VValter Chiari. Abbazia 16.00 «A 007 dalla Russia con amore« Technicolor. Sean Co&' nery, Pedro Armendariz. Ideale 15.30 »Vento selvaggio« Tech’ nlcolor. John Wayne, Susan HajA vvorth. Prosvetno društvo »Ivan t-aunar* priredi 8 decembra Izlet v Bobih) In na Vogel (1923 m). Vpisnina 180° lir. Vpisovanje vsak dan v društv*” nlh prostorih Ul. Montecchl 6 <“ 19. do 20. ure. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 27. novembra 1964. se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo Je ll seb. UMRLI SO: 79-letnl Francesco HO>' las, 73-letna Orsola Spesšot vd. uraden, 55-letnl Mirko Slbem, 4 mesec^ stari Mauro Gregori, 86-letna R*,nl' lia Scher vd. Meula, 80-letna Rds* Nerl vd Petri, 78-letna Angela Pu* vdova Babuder, 68-letna Čarobna Schunko vd. Ghersenl, 61-letna An-na Sellen, 48-letni Giuseppe Rados. 55-letna Marrella Markonclch pd*j-Primosi, 79-letna Elena Copic vd-Krizmančlč, 30 minut stara Grazia Cesarin, 62-letna Blanca LorenzutU. DNEVNA SLUŽBA LEKAHN (23. II. - 29 11.) AlPAlabarda, Ul. delPIstrla 7: Cen-tauro, Ul. Buonarrotl 11; de Lelten-burg. Trg S. Glovannl 5: Ml*®*"' Trg Venezla 2; Barbo-Carmel. 1 r' Garibaldi 4; Croce Azzurra, Commerclale 26; Vlelmettl. Trg dri' U Borsa 12; Mlanl, Drevored Mira-mare 117. NOČNA SLUŽBA LEKAHN (23. 11. — 29 11.) Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi *; Croce Azzurra. Ul. Commerclale « • Vielmetti. Trg della Borsa 12: Ml* ni. Drevored Mlramare 117. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Eme Dekleva vd. Kukanja daruje* Marjuča in Aljoša Žerjal 2000 Hr Dijaško Matico. V počastitev spomina pok em7(, Eme Dekleva vd Kukanja daruj družina Gržlntč tO.COO lir za =>*■ Sergija Tončiča, %MU J* dobra knjiga najlepše darilo TRŽAŠKA KNJIGARNA UL. SV. FRANČIŠKA 20 -TEL. 61-792 vam nudi bogato izbiro otroških knjig in slikanic. cjsor.-) **bw'vrnmr* IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Zaradi odsotnosti obtoženca in priče odložena razprava o smrtni nesreči Gre za dogodek, pri katerem je izgubil življenje pešec, katerega je tovornik po trčenju z drugim tovornikom, stisnil ob zid Sodniki prizivnega sodišča, kateremu je predsedoval dr. Franz, so včeraj ponovno za nedoločen .tas prekinili sodno razpravo proti "-letnemu Nicolu Scaranu iz Ce-rignole, Ul. Cola di Rienzo 17 in J‘»■letnemu Antoniu Babichu iz Ul. Laurana 13, kriva, da sta v sodelovanju nenamerno umorila Pietra Filata. Sodniki so se odločili za Prekinitev razprave, ker je bil odsoten glavni krivec Scarano, odsoten pa je bil tudi Cosimo Frisani « Cerignole, Ul. Zezzi 21, edina Priča krvavega dogodka, ki se je odigrala 29. avgusta 1962 na voga-Jo Ul, Mazzini in Ul. San Spiri- dione. Tistega dne navsezgodaj je Scarano po Ul. Mazzini proti Korzu Jtalia vozil tovornik FG 23344, natovorjen z namiznim grozdjerrt. Na omenjenem vogalu pa se je zaletel v tovornik ki ga je navzgor po tjl- Mazzini vozil Babich. Zaradi silovitega trčenja sta oba tovornjaka zavozila na pločnik, kjer je v tistem trenutku šel mimo Pietro Pilat. Usoda je hotela, da se je ocaranov tovornik zaletel v rebračo bližnje trgovine in s prednjim delom stisnil ob vogal izložbenega osna Pilata, ki je bil na mestu mrtev. Policijska preiskava Je tedaj u-totovila, da sta oba šoferja vozila tovornjaka s precejšnjo naglico, ker sta se zanašala na dejstvo, da so v zgodnjih jutranjih urah ceste Proste. Scarana in Babicha so prijavili sodišču zaradi nenamernega urno-ta in oba sta se morala zagovarjati pred kazenskimi sodniki. Na sodni razpravi pred kazenskim sodi-fcem. ki je bila 31. oktobra 1963, Je Scarano bil obsojen na dve leti Sapora, plačilo 20.000 lir globe in dokončni odvzem šoferske izkaznice, Babicha pa so tedaj obsodili na 1J mesecev zapora, na plačilo 10 tisoč lir globe in odvzem šoferske izkaznice za dobo dveh let. Oba sta Pila obsojena tudi na plačilo škode zasebni stranki in sorodnikom, s'’arano v višini 65 odstotkov celine vsote, Babich pa samo 35 bdsfotkov. , Sodile je tedaj upoštevalo obre-teen lno okoliščino, da sta oba šo-teria prehitro vozila. Več krivde Je seveda imel Scarano, ker ni do-volil prehoda Babichevemu tovorniku, ki ie prihajal z desne. Proti tej razsodbi je Scarano vlo-z ' priziv in navedel razlog, da na t&zpravi pred kazenskim sodiščem sodniki niso poslušali pričevanja Cosima Frisanija. Frisani se je namreč peljal v Scaranovem tovorniku in Je prisostvoval nesreči, pri kateri je na tragičen način izgubil Zlv'lienje Pilat. Pri navedbi svojih tazlogov je Scarano zahteval, da bi moral del škode plačati tudi lastnik tovornika, ki ga je sam'1 vozil?' lastnik Luigt Rossignoli iz Ceri-Snole je bil civilno tudi kriv. Scaranovo zapleteno zadevo ' Je jjzelo v pretres prizivno sodišče v Trstu 25. junija letos. Toda na razpravi ni bilo ne Scarana niti Priče Frisanija. Zato so sodniki tedaj izdali odredbo, da se razpravo Prekine za nedoločen čas ter Fri-sanija povabi na naslednjo razpra-vo pred prizivnim sodiščem. Proti tej odredbi je Scarano vložil priziv na kasacijsko sodišče, tr- HOTEL TRIGLAV KOPER priredi v soboto 28. in nedeljo 29. novembra prijetno zabavo s plesom v lastnih prostorih in v prostorih HOTELA GIUSTERNA žaško prizivno sodišče pa Je ponovno, 28. avgusta letos, odredilo, da je bila razprava prekinjena zaradi odsotnosti obtoženca in priče. Scarano ni odnenal in je ponovno vložil priziv na kasacijsko sodišče proti tej drugi razsodbi prizivnega sodišča. Na podlagi tega drugega priziva na kasacijsko sodišče, pa Je prizivno sodišče v Trstu 19, septembra letos določilo včerajšnji datum za drugo razpravo proti Scaranu in Babichu. Istočasno je tudi povabilo pričo Frisanija, naj se razprave udeleži. Toda včeraj je bil na razpravi prisoten samo Babich. Scarano je bil odsoten, Frisani pa je poslal zdravniško spričevalo, da je bo'an ter da se zaradi lega ne more udeležiti razprave. Posledica tega je bila, da so prizivni sodniki včeraj ponovno za nedoločen čas prekinili razpravo in odredili tehnični pregled Frisanlje-vega zdravstvenega stanja, ki naj ga izvede sodni zdravnik v prisotnosti pretorja iz Cerignole. šele ko bodo znani Izidi pregleda in ugotovljeni resnični zadržki priče Frisanija, bodo prizivni sodniki do ločili datum prihodnje razprave. Avto v zid zaradi počene pnevmatike Lino Richter iz Ul. Cologna 73/2 je imel včeraj zjutraj veliko srečo. Ko se je navzgor po Šalita di Gretta vozil s svojim fiatom 600 TS 35795, je nenadoma počila desna prednja pnevmatika. Čeprav je Richter trdno držal volan, je avto zavozil na desni rob ceste na pločnik in s silo treščil v zid. Zaradi močnega sunka je avtomobil zaneslo še na levo stran, kjer se je končno ustavil. Richter je iz razbitega avtomobila izstopil nepoškodovan, čeprav se je dvakrat zaletel. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji s postaje v Istrski ulici. Poškodovan avtomobil so odstranili s pomočjo premičnega žerjava. Avto povozil delavko Žrtev prometne nesreče Je postala včeraj zjutraj 24-letna delavka Rosetta Russo s Trga Volon-tari Giuliani 6. Russova je na postajališču v Ul. Broletto 6 izstopila iz avtobusa proge št. 29 ter se podala čez cesto. Prav tedaj je v smeri proti Skednju s fiatom 1100 TS 54284 privozil 24-letni Fulvio D’Orazio iz Drevoreda Čampi Elisi 26 ter podrl neprevidno delavko. Pri nesreči se je Russova pobila po zatilju, levi rami in desnem stegnu. Ranila se je tudi po ustih in si izbila levi podočnik. Russo-vo, ,ki je začasno izgubila spomin, so z rešilnim avtom prepeljali. v bolnišnico ter jo pridržali na nevrokirurškem oddelku. Zdraviti se bo morala' dva fedna. Od srečanja s prijateljem v koronejske zapore Agenti prometne policije so prijavili sodišču 56-letnega kinooperaterja Carla Zetka z Grete št. 511, ki je pijan vozil avto. Zetko že sedi v koronejskih zaporih. Prejšnjo sredo je Zetko šel na Opčine, kjer je slučajno srečal bivšega sobojevnika na afriški fronti. Po toliko letih, ko sta se prijatelja spet srečala, je bilo treba dogodek proslaviti. Odšla sta v gostilno in nekajkrat globoko pogledala v kozarec ter si pri tem voščila vso srečo. Bilo je že pozno ponoči, ko se je Zetko poslovil od prijatelja ih vstopil v svoj fiat 1100 TS 19703, da bi se vrnil domov. Vse je šlo v naj-lepšem redu, dokler ni privozil na vogal Ul. Torrebianca in Ul. XXX Ottobre. Tam je trčil v fiat 500 TS «614, ki ga je vozil TURISTIČNO GOSTINSKO PODJETJE «METROPOL* Piran-Portorož V okviru dneva republike prireja dne 28., 29. in 30, novembra ZABAVNE PLESE v svojih obratih ter vabi na odlične specialitete in izbrane pijače V HOTELU LUCIJA - PORTOR02 PRIREJA INTERNACIONALNI BRIDG TURNIR Sobe in plesni prostori ogrevani KINO «1RIS» PROSEK i predvaja danes, dne 28. t. m. z začetkom ob 19.30 uri dramatični barvni film v Cinemascope: WEST SIDE STORY (ZGODBA Z ZAHODA) FILM, KI JE PREJEL 10 OSKARJEV !! Igrajo: GEORGE CHAKIRIS, NATALIE WOOD, RITA MORE- NO in RICHARD BEYMER Prepovedan vstop mladini pod 14. letom mne na mmik-, Predvaja danes, 28. t. m. oh 18. url Unlversal dramatičen film: MONSIEUR COGNAC (GOSPOD COGNAC) Igrajo: TONY CURTIS, MARTY INGELS, JULES MUNSHIN, JACQUES AUBOUCHON In drugi 28-letni Franco Bonetta iz Ul. Torricelli 3. Na kraj nesreče so prihiteli a-genti prometne policije, ki so si bili takoj na jasnem, da imajo opravka s pijanim šoferjem. Zetka so pospremili v bolnišnico, kjer so mu nudil) prvo pomoč, potem pa na kvesturo na zaslišanje. Nič ni koristil izgovor, da je srečal starega prijatelja, agenti so kljub temu izpolnili zapisnik in Zetka prijavili sodišču. V stanovanju je padla Na ortopedski oddelek bolnišni. ce so včeraj zjutraj sprejeli s pridržano prognozo 84-letno upokojenko Eugenio Pavlico vd. Calai iz Ul. del Bosco 12 zaradi zloma leve stegnenice. Ponesrečenka je povedala, da je nerodno padla v svojem stanovanju. V bolnišnico so jo prepeljali z avtom RK. Na zebrastem prehodu je podrl pešca Prečkanje ceste je bilo včeraj zjutraj usodno za 62-letnega upokojenca Domenica Rediva iz Ul. San Zenone 9. Redivo je prišel iz glavne postaje in se na zebrastem prehodu namenil na nasprotni pločnik, kjer je nameraval počakati na filobus. Ko se je znašel sredi ceste, pa je z avtom «austin» TS 48150 privozil 30-letni- Luigi Fichera iz Ul. Pisoni 2 ter upokojenca podrl. Z zasebnim avtom so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek zaradi udarcev po desnem stegnu, levi strani čela in levem sencu. Redivo se bo moral zdraviti teden dni, če ne bodo nastopile komplikacije. PO POVRATKU IZ LJUBLJANE Gorica ugodno ocenjuje pogovore o avtomobilski cesti V Novi Gorici so se sestali tehniki, da se poišče stičišče dveh cestnih odsekov na meji Goriška občinska uprava je objavila daljše tiskovno sporočilo o četrtkovih pogovorih med predstavniki ustanov iz Gorice in Nove Gorice v Ljubljani. Namen o-biska je bila razprava o izgradnji avtomobilske ceste Palmanova-Go-rica-Nova Gorica-Ljubljana. Tiskovno sporočilo pravi, da je predsednik mestnega sveta iz Ljubljane inž. Marijan Tepina popolno^ ma podprl načrt za povezavo italijanskega cestnega omrežja s slovensko prestolnico, ker je takšna zveza najbolj logična in naravna. Ugotovljena je bila bistvena enakost gledanj o koristnosti takšnega objekta, ki so mu naklonjeni tudi tehniki, ki so se včerai sestali v Novi Gorici, da bi določili stično točko dveh cestnih odsekov na državni meji. V Ljubljani je delegacijo sprejel podpredsednik republike Slovenije Beno Zupančič, ki je med drugim dejal, da bi se mogli hitro začeti prijateljski stiki sodelovanja med Slovenijo in deželo Furlanijo-Julijsko krajino. • Važnost ljubljanskega sestani ka nadaljuje sporočilo — bo mogoče oceniti' predvsem v bodočnosti, in sicer zaradi dobrega začetnega dela.» Pokazala se je skupna volja, da se udejstvi prometna lila življenjskega pomena* za posoško prebivalstvo. Vprašanje je zadobilo mednaig>dne dimenzije; zaradi soglasnosti stališč odgovornih oseb je bil storjen prvi korak na dolgi poti požrtvovalnega dela, ki odpira široke perspektive. Za Jugoslavijo, kjer bo cestni odsek neprimerno daljši, se pojavljajo težave pri iskanju sredstev. Ti sestanki, nadaljuje tiskovno sporočilo, se bodo morali nadaljevati v interesu prebivalstva Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. Trčenje avtov Na vogal-u Ul. Vecellio in Ul. Pascolj se je včeraj popoldne dogodila prometna nesreča. Pri trčenju dveh avtomobilov se je ranil potnik, 76-letni uookojenec Lovrenc Slamek iz Doline št. 67, ki se je peljal v avtu TS 56140. Avto je vozil 54-letni Ivan Jercog iz Doline št. 23, ki je na omenjenem vogalu trčil v avto «Lancia-Ardea» TS 27950, ki ga je vozil 20-letni Antonio Gaio iz Ul. Gam-bini 27. Zaradi sunka se je Slamek v notranjosti Jercogovega avtomobila pobil in ranil po čelu, nosu, nad levim očesom in veki ter desni rami. Slamek je tudi začasno izgubil spomin. Z zasebnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh. iiiiiitiiiiiniiiititimimitimtiiitiiiiiiiiiimtiiiiniiiiiiiimiiiiiimuiiHtiiiiuiiiiMiinmiimtiimiitiiHiiiiiiiiiii V TOREK OB 19. URI V ŠTEVERJANU Občinski svet bo razpravljal o proračunu za leto 1965 Na županstvu nameravajo urediti tudi centralno ogrevanje Sindikalna kronika Delavska zbornica sporoča, da so včeraj od 11, do 12. ure stavkali livarji Safog, včlanjeni v FIOM CGIL. Sindikat je stavko proglasil zaradi svojevoljne odločitve ravna- števerjanski župan Ermenegild Poberšič je sklical sejo občinskega sveta, ki se bo vršila v torek 1. decembra ob 19. uri zvečer v občinski sejni dvorani. Glavna točka dnevnega reda je nedvomno razprava o občinskem proračunu za leto 1965, ki ga bo občinski odbor predložil svetovalcem v proučitev in odobritev. Določili bodo tudi občinskega zastopnika v odboru šolskega patronata, se pomenili glede zavarovanja občinskega poltovomika, odobrili povišek 13. plače občinskim uslužbencem za 1963 ter določili lestvico za dodelitev občinske trošarine za 1965. Na dnevnem redu je tudi-Odobritev nekaterih del na županstvu, kjer nameravajo med drugim urediti centralno kurjavo, kot so jo že uredili na županstvu v So-vodnjah. Končno bodo morali svetovalci določiti tudi nagrado županu za prihodnje leto. Pri slučajnostih bodo imeli priliko, da se pogovorijo še o vseh drugih problemih, ki niso na dnev. nem redu, pa se tičejo občinske uprave. Ponovno odložena razprava prod misovcu Baiocchiju Včeraj dopoldne ob 11. url bi se morala vršiti pred goriškim okrožnim sodiščem razprava proti gori-škemu tajniku MSI in občinskemu svetovalcu Aldu Baiocchiju in dijaku Alessandru Cossovelu, pravtako iz Gorice, v zadevi gonje in sramotenja prof. dr. Mihaela Rožiča ob priliki njegovega Imenovanja za ravnatelja italijanskega liceja Dante v Gorici, Obtoženca so branili odv. Paseo-11, Munaf6 in Boni; civilno stranko prof. dr. Rožiča pa Je zastopal odv. Jesu iz Vidma v odsotnosti odv. Lorlsa Fortune, ki je bil zadržan. Sodnik Je prečllal obtožnico, v kateri je rečeno, da je Cossovel letos okrog 2. oktobra razširjal letake naperjene proti dr. Rožiču na omenjenem liceju, na drugih šolskih zavodih, v tisku itd. Glede Baiocchlja pa pravi obtožnica, da Je kot tajnik mestne sekcije MSI odgovoren za propagando s slikami in lepaki, ki so jo napravili v zvezi z omenjeno gonjo na PARK HOTEL NOVA GORICA Ob dnevu republike 29. novembra prireja veliko PLESNO ZABAVO v v*eh prostorih. Igrala bosta dva priznana ansambla. Priporočamo rezervacije. oglasni deski pred sedežem MSI na goriškem Korzu. Po prečitanju obtožnice Je odv, Pascotl predlagal odlog razprave, da bi se obramba pripravila nanjo. Predsednik dr. Storto je predlog sprejel in odložil razpravo na petek 4. decembra ob 11. uri. Ko Je sporočil to odločbo prizadetim strankam, je dr. Storto izrazil upanje, da bi med tem časom našli način za mirno poravnavo spora, kar bi omogočilo na prihodnji razpravi umaknitev tožbe brez nadaljnje razprave in brez razsodbe v zadevi. teljstva Safog, ki je vpeljalo nov akordni sistem (Bedaux) ter se ni hotelo pogajati, kot to določa delovna pogodba. Stavka je bila nadalje proglašena z namenom, da se opozorijo osrednje oblasti na pomanjkanje naročil in da se sestavi točen proizvodni načrt za obrat, kjer izdelujejo statve. Med stavko delavcev, zaposlenih v stroj, niči in montažnem oddelku, je govoril tajnik CGIL Bergomas, Na včerajšnjem sestanku na pokrajinskem uradu za delo, ki ga je CGIL sklicala z namenom, da sklenejo sporazum za delavce v pralnicah, likalnicah itd., so se dogovorili da se bodo ponovno sestali, Na prihodnjem sestanku ne bodo razpravljali samo o sporazumu za industrijski, ampak tudi obrtniški sektor. Goriški zastopniki dr. Rieonat, dr. Chientarolli in župan dr. Gallarotti na obisku v Ljubljani iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiim*iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiii| ZADNJE PRIPRAVE SO V TEKU Danes v UGG v Gorici začetek mednarodnega tekmovanja zborov V skladu za nagrade je 880.000 lir - Med nastopajočimi je tudi «■Komorni zbor» iz Celja, lanski zmagovalec v Arezzu, in zbor «Gallus» iz Trsta Foslevodeči predsednik pevskega zbora #Seghizzi» Rodolfo Humar, ima te dni polno dela z zadnjimi pripravami za današnie in jutrišnje mednarodno tekmovanje pevskih zborov v veliki dvorani UGG v Gorici. Lansko leto je sodeloval pri teh pripravah predsednik Anton Zitter, ki pa je bil zadnje mesece, zaradi znane prometne nesreče na potu z zborom v Bolju-nec, priklenjen na posteljo in je šele pred kratkim zapustil bolnišnico. Upamo in želimo, da bi do koncerta toliko okreval, da bi se ga lahko udeležil. V mali pisarni Humarja se stalno vrstijo sodelavci z naročili ali navodili. Mali pisalni stroj je stalno v delu. «Letos je občinska u-prava iz Gprjce, bolj točna in nam je že .nakazala’' svoj prisp$y#k», nam je sporočil gospod Humar, «le škoda ker se vse lahko pripra- vi le v zadnjem trenutku m je treba pohiteti.* l Pokazal nam je vzorec tiskovine za oceno posameznih zborov, kjer jih bodo ocenili na pet načinov in potem sešteli oceno vseh sodnikov. Teh je pet. Predsednik bo Rodolfo Lipizer iz Gorice, člani pa Clau-dio Modigliani iz Trsta, Piero Pez •ze iz Vidma, Rado Simoniti iz Ljubljane in dr. Petrei iz Celovca. V skladu za nagrade je 880.000 lir. Za pevce kategorije C (furlanski folklorni zbori) so določene nagrade v skupnem znesku 220.000 lir. Za to prvo tekmovanje, ki bo drevi od deveti uri Je pripravljenih pet pevskih zborov iz Gorice, Trsta, Tržiča, Tapogliana in Chiopris - Viscone. Ob zaključku koncerta bo nagraditev najboljših in zmagovalec bo zapel še nekaj pesmi. Jutri dopoldne ob 10. uri na iiiiuiiniimiiiiiii........................................■■■..im VČERAJ ZJUTRAJ NA PROGI BENETKE-TRST Vlak povozil dva delavca ki sta delala na progi Eden je med prevozom v bolnišnico umrl, drugi pa se bo zaradi številnih ran moral zdraviti 25 dni Na železniški progi Benetke-Trst, na odseku med Scodovacco in Villo Vicentino, se je včeraj zjutraj pripetila tragična nesreča. Potniški vlak, ki vozi iz Porto-gruara v Trst, je na progi povozil dva delavca, ki se nista pravočasno zavedla naglega prihoda vlaka. Nesreča se je zgbdila okrog 5. ure zjutraj, ko je skupina delavcev, uslužbenih pri podjetju IC-LES iz Busto Arsizia izvrševala popravljalna dela na progi Med temi »ta bila tudi 24-letni Claudio Trudu iz Urasa pri Cagliariju, stanujoč v Tržiču v Ul. 24 Maggio 27 in 35-letni Riccardo Maco-r iz Ogleja, Ul. Sanzilli 19. Nesrečnika se v jutranji pollemi nista zavedla, da je privozil vlak. Ko sta hotela odskočiti s proge na nasip je bilo že prepozno in drveči vlak ju je povozil. Delovni tovariši so s kričanjem opozorili strojevodjo, da je po več metrih ustavil vlak. Oba ponesrečenca so spravili v potniški vagon in ju z istim vlakom prepeljali v Tržič, kamor je vlak privozil 10 minut pred napovedanim časom. Na postaji je že čakal rešilni avtomobil s katerim so ranjenen prepeljali v tržiško bolnišnico. Zal pa za nesrečnega Tru da ni bilo več pomoči; med prevozom je v rešilnem avtomobilu izdihnil zaradi hudih notranjih poškodb. Macorja pa, ki se je pobil po glavi in se ranil po udih in telesu, so pridržali v bolnišnici s prognozo okrevanja v 25 dneh, Če ne bodo nastopile komplikacije. Preiskavo o tragični nesreči so prevzeli agenti železniške policije. Pri telovadbi si je zlomil nogo Včeraj okrog 10. ure dopoldne so poklicali avto Zelenega križa na šolo v Ul. Roma 3 v Gorici, kjer se je ponesrečil pri telovadnih vajah na dvorišču 13-letni dijak Giorgio Camauli lz Gorice, Ul. Ti-cino 6. Odpeljali so ga v civilno' bolnišnico, kjer so mu ugotovili verjeten zlom leve noge. Nudili so mu prvo pomoč ter ga poslali domov s prognozo okrevanja v 20 bo drugi koncert, z nastopom šestih zborov, med katerimi bo tudi «Lojze Bratuž* iz Gorice, ki ga vodi Ivan Bolčina, mešani zbor «Jacopus Gallus* iz Trsta pod vodstvom Ubalda Vrabca, ki se je že lani dobro plasiral ter moški zbor «Lipa» iz Ajdovščine, ki ga vodi Klavdij Koloini. Pri popoldanskem nedeljskem koncertu, ki se začne ob 15. uri, nastopi 8 zborov, med katerimi je moški «Komorni zbor* iz Celja, ki ga vodi Egon Kunej. Ta zbor je dobil lani na tekmovanju v Arezzu prvo nagrado v svoji kategoriji. Nastopila bosta še dva slovenska zbora s Koroškega, in sicer po e-dep lz Celovca In Oblrskega, ter moški pevski zbor «A. Ulersberg* iz Trsta. Na večernem koncertu ob 21. uri pa bo nagraditev zmagovalcev, ki bodo še enkrat nastopili s poljubno izbiro pesmi. Zaključil bo nastop goriškega zbora «Seghizz,» Omenimo naj še, da bo pri tekmovanju vsak zbor zapel obvezno polifonično pesem, ki je novost ter še po dve po lastni izbiri. Za tekmovanje vlada precejšnje zanimanje in nedvomno tudi letošnji obisk in uspeh ne bo zaostajal za lanskim. Konferenca o evropski politiki za pasivna področja Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da bo v torek L decembra ob 18.30 v sejni dvorani na njenem sedežu v Ul. Crispi predaval dr. Riccardo Luzzatto, ki je svetnik pri vodstvu za notranje trži-šče pri evropski gospodarski skupnosti, o ((evropski gospodarski skupnosti in njeni politiki za pasivna področja:* K predavanju so vabljeni gospodarski operaterji in vsi drugi, ki so pri tem zainteresirani. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 29. novembra bo v Gorici odprta cvetličarna VOIGTLANDER, Ul. IX Agosto št. 3, tel. 24-33. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici na|-višjo temperaturo 9,8 stopinje ob 15.30, najnižjo 7 stopinje nad ničlo ob 7.10, povprečne dnevne vlage je bilo 93 odstotkov. ................................................iimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuimiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitMnliiniiiiiiiiiiiHiiimiimiiiiimHiiiiiui 00 1. OKTOBRA DALJE 56 MRTVIH NA FURLANSKIH CESTAH ' Oj '• * ' ; 'Bi *' Resna zaskrbljenost videmskih oblasti zaradi velikega števila žrtev prometa Namestnik državnega pravdnika dr. Diez pozval pristojne organe, naj okrepijo svojo budnost na cestah Vsakodnevne smrtne nesreče v Furlaniji povzročajo vedno večje zgražanje javne varnosti, ki se v časopisni kampanji okoli tega pojava javlja v iskanju primernih sred. štev, da se zaščitijo ogrožena člo: veška življenja. V 23 dneh meseca novembra je v videmski pokrajini izgubilo življenje 27 oseb, od 1. oktobra pa do včerajšnjega dne pa je število doseglo naravnost neverjetno višino: 56 mrtvih. Preiskave so ugotovile, da se nesreče pojavljajo zaradi vožnje v vinjenem stanju ali zaradi nespoštovanja najosnovnejših prometnih znamenj, kot je primer ustavljanje na križiščih, ki so označena s »stop*. Veliko manj nesreče povzročajo osebe, ki jim je hitra vožnja posebno veselje; njihov odstotek v nesrečah je zelo majhen. Ker napreduje gradnja sodobnih prometnih žil, zlasti dovolj širokih cest in same avtomobilske ceste, zelo počasi, predstavlja ugoditev teh pogojev rešitev na daljše obdobje. Do takrat pa se na sedanjih cestah in s sedanjim načinom vožnje more ponesrečiti še na tisoče oseb. Zaradi tega ni drugega sredstva, če se hoče ta pojav zajeziti, da pristojni organi začno z odločnimi ukrepi. Državni prokurator videmskega sodišča je pozval kvesturo, karabinjerje in mestne stražnike, da z vso resnostjo zasledujejo ((pocest- ne prasce*, kakor neki ameriški pisatelj imenuje brezvestne voznike. Ni dovolj, da za prekršek plačajo globo, potrebno je, da se jim odvzame šofersko dovoljenje. Kadar njihovi žarometi ne delujejo pravilno, tedaj naj se vozilo zaustavi in njegov lastnik ne bi smel nadaljevati vožnje. Vendar se pojavlja vprašanje, če so pristojni organi sposobni preganjati kršilce prometnih zakonov. Osebe, ki proučujejo vzroke smrtnih prometnih nesreč, sodijo, da prometna policija, ki je prva poklicana, da skrbi za varnost na cesti, te naloge ne more opravljati, ker ni dovolj številna. Kdorkoli se vozi iz Vidma proti Tarčentu, ta bo lahko ničkolikokrat prehiteval na cestnih odsekih z dvojno črto, ne da bi ga zalotili na prekršku. Tovornjaki z oznako 60 km, vozijo po 90 na uro, ker vedoj kje so ustavljene prometne patrulje Postopoma Je furlanske voznike zajela pravcata epidemija: kršitve prometnega zakonika so na dnevnem redu. Pri tem ni izvzet nihče; avtomobilisti, motociklisti, kolesarji, pešci, ljudje vseh starosti, vsi so protagonisti neverjetne gneče na javnem prostoru, se izpostavljajo življenjski nevarnosti in pogo stoma svojo neprevidnost in svojo nezakonitost plačujejo z življenjem. Pri vsem tem pa je nadvse za- dneh. ■iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiinniiiiiiiiiiiimimiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiMiiiiiiiiMiiiiiiMimimMiimmiHiimiitiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiftii IZPRED GORIŠKEGA SODIŠČA Zapustil je gostišče brez slovesa in odšel z ukradenim blagom Obsodili so ga na tri in pol leta zapora Goriško okrožno sodišče Je včeraj dopoldne v odsotnosti sodilo 28-letnega sobosljkarja Luciana Ca-stellana iz Merana, Ul. Nazionaie 7, ki je bil obtožen tatvine. Dne 27. Julija lani je bil gost v penzionu Lidije Marchesan « Gradežu, Ul. S Marco 4, kjer se je nastanil tudi nemški državljan Paul Scmldt lz Stuttgarta. Se lati večer je Paul Scmldt opazil, da mu je nekdo od nesel translstor, fotoaparat, zlato zapestnico in gumbe, razno maso v vrednosti okrog 290 0TJ lir ter še 50 tisoč lir v gotovini Sumnja je takoj padla na Ca-stellana, ki Je popoldne odšel, ne da bi se poslovil In plačal svoj račun. Poznejša preiskava Je dognala. da se Je Casteilan ustavil tudi plačila, pač pa je tam pustil tian sistor, ki ga je odnesel iz Gradeča. Aretirali so ga v 6 anu, kjer je zagrešil še eno tatvino. Na policiji je Casteilan zanikal svojo krivdo za latvino v Gradežu Po zagovoru hranilca dr. Turela pa Je sodišče -ipoznaio Castedana, ki Je bil že večkrat kaznovan, za krivega in ga je obsodilo na štiri leta in 6 mesecev zapora, plačilo 240 tisoč lir globe In na dve leti prisilnega dela. Drž. tož. dr. Cnputi; pred. dr. Storto, sodnika Arculeo in Man cuso. Padec dveh motociklistov Včeraj okrog 15. ure so poKlieait avto Zelenega križa v Steverjan, v nekem penzionu v S. Margherl-! kjer se je ponesrečil na cesti 41-ta Llgure ln tudi tam odšel brez l letni Jožef Grauner, s Križišča! pri tem padel. št. 15. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico v Gorici, kjer so mu nudili prvo pomoč zaradi rane nad levim očesom in prask po obrazu. Okreval bo v 8 dneh. Grauner je povedal, da se Je okrog 14.30 vračal z motociklom iz Gorice proti domu, ko mu je vozilo spodrsnilo na z gramozom posuti cesti, da je padel m se ranil, Malo prej so pripeljali v bolnišnico tudi 42-letnega Tullia Del Tor-re iz Verse, ki so mu zdravniki u-gotovili zlome desne ključnice in so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Del Torre Je povedal, da se je prejšnji večer okrog 23. ure vračal z lambreto domov. Ko je bil že blizu svojega doma pa se je hotel izogniti nekemu avtomobilu s katerim se je križal ter je nimivo, da beležijo največje število smrtnih nesreč ravno v dveh mesecih, ki sta ponavadi izmed vseh v letu najbolj mirna Okto-bra in novembra v Furlaniji ni inozemskih turistov, pa tudi Furlani se ta meseca zaradi vremenskih nevšečnosti raje držijo doma. Oblasti so zaskrbljene zaradi nenadnega kriminalnega vala, ki ia stal že toliko življenj, zato se je namestnik državnega pravdnika dr. Ennio Diez iz Vidma obrnil na vsa pristojna poveljstva, da najstrožje ravnajo z osebami, ki so zakrivile prekrške. Pozval je tudi Šolskega skrbnika, naj vzgojitelji v šolah skrbijo za prometno vzgojo, da se preprečijo žrtve med mlajšo generacijo, ki krvavo pla-čuje svoj delež na oltar motorizacije Nezgoda neznanega motociklista Sinoči okiug 20,30 so poklicali avto Zelenega križa v štandrež, kjer so na cesti proti Sovodnjam našli nezavčstnega nekega motociklista, ki je padel s svojega vozila Odpeljali so ga v civilno bolnišnico v Gorici kjer so mu ugotovili udarec na glavi, s pretresom mpžganov ter so ga pridržal. za 10 dni na zdravljenju Ker b* PU sebi nobenih doku- mentov, nisq mogli ugotoviti nie-govih o^bnih podatkov! Karabi-rtjerji iz ! Bti n preiskavo. kndreža' vodijo o tem VERDI. 17.00: «Le tunghe navi» d. WltJmark m R Schiaffino. An-gleškt cinemascope v barvan. Zadnja ob 22 uri CORSO. 16.30. «Ita!iani brava gen-te*. De Sanctilsov film o vojni t Rusiji. A. Kennedy in R Pišu. Italijanski film v barvah, MODEKNlNSlMO. ib Uti: «1 Zidca fissa*. E R. Drago in S. Kosci-na, italijanski film, mladini pod 18 letom vstop prepovedan VITTORIA. 17.00: «In cerca d’amo-re», C. Francis in J. Hutton, a-meriški barvni kinemaskopskt film, zadnja predstava ob 21,30. CENTRALE. 16.30: ('Ercole l’invin-cibilen, D. Vadiš in G Barton. Italijanski film v barvah. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št. 242, tel. 31-51. PRISPEVAJTE za OIJASKO MATICO I IGRALCI BORA Ferucio J u r k i č (trener in kapetan). Rojen v Trstu, 28. 8. 1936. Pred osmimi leti je začel igrati pri telovadnem odseku SPZ. Nato je 3 prestopil k Liber-J tas. Ko pa je začel uradno nastopati v okviru italijanske zveze se je včlanil v Bor. Dvakratni član tržaške reprezentance, lahko igra vlogi tolkača in poda-jača. Nosi dres štev. 8. Sad njegovega trenerskega posla pa vidimo v vseh Igralcih prvega moštva in delno drugega, katero skrbno vadita z Drasičem. Franko D r a s i č (pomožni trener). Rojen v Trstu, 9. marca 1944. Goji odbojko šest let. Dober tolkač, lahko odlično igra tudi vlogo poda-jača. Trenerski izpit je opravil tako v Jugoslaviji, kot v Italiji. Nosi dres štev. 7. , Gnido Neubauer. Rojen v Trstu, 7. aprila 1944. Aktivno goji odbojko dve leti. Odličen tolkač, je zelo spreten in gibčen v obrambi. Enkratni član tržaške reprezentanca. Nosi dres štev 1. Vojko M i j o t. Rojen v Trstu, 22. 6. 1940. Začel gojiti odbojko pri telovadnem odseku SPZ. Nato je dve leti opustil Znova je začel v vrstah Bora. Do ber podajač, vendar mu manjka nekaj cm višine, da bi se lahko uspešno v bloku pro tivil nasprotniku. Nosi dres štev. 3 Hudi Škrinjar. Rojen v Trstu, 30. 1. 1945. Goji odbojko štiri leta. Dober tolkač. vendar bi moral pri- .....— _ dobiti na moči, r ji JR lj opiliti mora tudi prstno tehniko. ^^**“*"Negotov v obrambi. Nosi dres štev. 5. Franko Vitez. Rojen v Trstu, 23. 7.1944 Aktivno se udejstvuje štiri leta, dober podajač. Primanjkuje mu hitrost. Zaradi svoje višine izvrsten v bloku. Kot tolkač je dober a manjka mu moči. Nosi dres štev. 9. Igor Orel. Rojen v Trstu. 29. 7. 194'. Odličen podajač, ki pa mu primanjkuje odriva. Je požrtvovalen in gotov v obrambi. Nastopa v vrstan Bora že pet let. Nosi dres štev. 12. gri Walter Veljak. Rojen v Trstu, 2. 7.1946. Zrasel je v vrstah Bora in se razvil v odličnega tolkača. Ima prirojen odriv, tako da doseže s prsi višino zgornjega roba. mreže. Igra štiri leta. Enkratni član tržaške reprezentance, dvakrat pa je bil poklican na izpopolnjevalne treninge italijanske zveze. Nosi dres štev. 11. Radojko Starec. Rojen v Trstu, 9. 2.1947. Dober tolkač, tako z desno, kot s levo roko, kar večkrat ukani nasprotnikovo obrambo. Izpiliti bo moral še prstno tehniko. Novinec v prvem moštvu, igra pa že tri leta odbojko. Lani je bil po klican na izpopolnjevalni trening italijanske zveze. Nosi dres št. 2. žarko Uršič. Rojen v Ljubljani, 15.8.1947. Igra tri leta odbojko. Dober tolkač. Novinec v prvem moštvu. Lani je bil na izpopolnjevalnem treningu italijanske odbojkarske zveze. Nosi dres štev. 10. E d i Vodopivec. Rojen v Trstu, 20. 2. 1949. Najmlajši igralec prvega moštva, aktivno nastopa šele eno leto. Dobro obvlada tako r, tolčenje kot poji; dajanje. Nosi dres m štev. 4. RITTF.R NOCOJ PROTI MOŠTVU CSI V MILANU Borovi moški šestorki (ob letošnjem prvem nastopu) srečno pot v B ligi 19. septembra 1961. leta smo prvič videli igralce Bora v plavih dresih na uradnem tekmovanju italijanske odbojkarske zveze. Od tistega nastopa dalje se je moška šestorka stalno izpopolnjevala in prodirala vedno višje v italijanskih prvenstvih. Tako je v samem letu 1961-62 dosegla finale za vstop v drugo ligo. Tokrat je borovcem spodletelo in zasedli so drugo mesto. Naslednje leto so bili glavni favoriti C lige. Skoro do konca prvenstva so bili stalno prvi. le v predzadnjem kolu so nesrečno izgubili z goriško AGI in tako zasedli v končni lestvici drugo mesto. Pot v finale pa jim je bila vseeno cdprta. Tokrat je steklo vse v redu in Bor se je uvrstil v B ligo. Lanska uvrstitev v dru- gi italijanski ligi je bila nadvse pozitivna in mlada ekipa slovenskih odbojkarjev je zasedla odlično četrto mesto. Letošnja ekipa je v primerjavi z lansko pomlajena. V prvo ekipo so bili poklicani Uršič, Starec in Vodopivec, medtem ko je povsem onemogočen nastop Furlaniča, ki študira v Ljubljani. Začasno pa ne bo igral niti Škrinjar, ki se še ni popolnoma opomogel od bolezni. EVROPSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU Bivša prvaka Korpa- Vecko izločena v moškem doublu Pirčeva in Aničeva v polfinalu ženskih dvojic . Markovič in Korpa tudi včeraj zmagovita MALMOE, 27. — Danes se Je nadaljevalo v okviru evropskega prvenstva v namiznem tenisu tekmovanje posameznikov. Od Jugoslovanov sta se v nadaljnje kolo uvrstila samo Vojislav Markovič in Ištvlan Korpa. Edvarda Vecka je že včeraj premagal zahodnonemški igralec Gomolla s 3:0 (21:12, 21:18,21:16), sovjetski predstavnik Kalt-nin je danes izločil Hrbuda s 3:2, Ceh Miko pa je odpravil šurbeka s 3:1. Vojislav Markovič je premagal poljskega tekmeca Kalinskega 3:0 (21:10, 21:10, 21:10) medtem ko si je Korpa privoščil Danca Ramber-ga s 3:1. V tekmovanju deklet je Aničeva premagala Dofinovo (Zah. Nemčija) v štirih setih, Lučičeva pa je prav tako v štirih igrah odpravila iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimajiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiuii PRVI ZAVRTLJAJ PRVENSTVA MOŠKE L LIGE Ignis - Simmenthal - Knorr tudi letos kandidati za naslov Beneški Reyer in milanska Ali'Onesta novinca v ligi Z zamudo proti prejšnjim letom bo v nedeljo steklo tudi najvišje moško košarkarsko prvenstvo. Letos bo število sodelujočih moštev skrčeno za dve enoti. Ker so lani zapustili prvo ligo kai štirje njeni člani — GBC Lazio, Partenope, La r,pezia in Algor iz Vareseja — so ostale v družbi italijanskega nrveka Ignisa še Simmenthal, Knorr, I onte Levissima, Fiella, Stelia Az- zurra. Livorno, Goriziana, Petiarca in Fides. Tej skupini moramo dodati še imeni zmagovalcev A lige, ki sta si pridobili pravico do napie-dcvanja: to sta be leski Reyer in milanski Ali Onesta. At eti teh dvanajstih ek p se bodo torej od nedelja dalje borili za točke, za naslov m seveda tudi za obstanek v ligi. Tudi letos, kot že v pretek ih sezonah, se obeta ostra oorba za prvo mesto. Kandidati za končno zmago so še vedno isti: Sirmrenthal, Igms in Knorr. Milančani so v zadnjih nastopih in še oosebno na turnirju «Borghi» pokazali zadovoljivo igro in nadvladali svoje direktne nasprotnike iz Vareseja. V njihovih vrstah se iz nastopa do nastopa razvija Mašini, ki bo, kot kaže, v kratkem postal napadalec evropskega razreda. Simmenthalove barve brani letos tudi mladi Tržačan Iellini. Knorr išče še vedno ugodno priložnost za osvojitev tako zaželenega prvega mesta. V teh zadnjih letih in tudi lani. je bil že večkrat prav blizu cilja, a vsakikrat se je plen prav v zadnjih trenutkih izmuznil. Letos pa bo naskočil državni naslov z večjim elanom in če bo Lombardi zaigral kot le on zna, bo morda le tudi Knorr dosegel svoj cilj. Ignis, nosltelj značke prvega v Italiji, se zaveda nevarnosti, ki mu preti. Iz Bielle Je pridobil Fla-boreo, a doslej ni ekipa pokazala zadovoljive vigranosti. Dokler ne bo izpilila svoje igre ne sme pričakovati ponovitev lanskoletnega uspeha. Ekipa, ki bo biez dvoma lahko križala račune boljšim petorkam je Fonte Levissima iz Cantuja. To lombardsko moštvo je vedno tik za petami najboljših in marsikatera ekipa je morala praznih rok iz Cantujskega Igrišča. Letos je ta klub ojačil moštvo z argentin cem italijanskega porekla, ki je že nad 60-krat branil barve južnoameriške države. De Simone, tako mu je ime, ima pred seboj dokaj težko nalogo: on mora izbrisati vrzel med Fonte Levissimo in boljšimi ekipami ter omogočiti svoji petorki vzpon do samega vrha. Biella ostane še vedno močna ekipa, čeprav je prepustila Ignisu svojega najboljšega realizatorja. Doslej je vedno zasedala mesta na sredini lestvice in verjetno bo to ponovila tudi na letošnjem prvenstvu. Libertas (Livorno) je porazno začela preteklo sezono in le nepričakovani uspehi nad prvimi v zaključnem delu tekmovanja so ji omogočili obstanek v ligi. Kdo bo sestavljal standardno ekipo ni jasno niti zdaj dva dni pred samim začetkom prvenstva. Njen najboljši atlet Cosmelli želi zapustiti svoje mesto in noče trenirati. Brez njega bi bila ekipa precej oslabljena in ne vemo, če bodo voditelji v ten zadnjih urah končno le prepričali igralca, da bi sodeloval vsaj še to sezono. Petrarca, Fides Bo.ogna in Gori ziana so na isti ravni. Padovansko petorko bo letos treniral Američan Di Iorio. Fides iz Bologne (nekdanji Gi-ra) računa na standardno pet roko Bertini, Mann icci, Corradi. Ma-gnoni, Viscardi in Nardi. S temi atleti upa, da te 'oo rešil izpadi. Goriziano v glavnem sestavljajo še vedno mladi igralci, ki pa so si v pretekli sezoni in v številnih prijateljskih nastopih priborili veliko izkustev. Brez dvoma bodo nastopali bolj samozavestno, čeprav bo tudi letos obstanek v družbi najboljših njihov glavni cilj. Nova člana I. ;ige sta letos milanska All'Onesta in beneški Rej-er. Milanska petorka bo prvič nastopala v tem prvenstvu, vendar šteje v svojih vrstah toliko dobrih igralcev, da se bo borila za mesta tik pod vrhom. Bolj znana je Reyer. Njeno ime srečamo često na zlati knjigi italijanske košarke. V zadnji dobi pa se je morala odpovedati svoji slavi a tudi ko ni zmogla več konkurence najboljših, je pokazala izredno voljo. Odpovedala se je tudi A ligi ter začela vse znova. Z mladinsko ekipo si je v treh letih spet priborila pravico do vstopa v I. ligo. Letos pa bo to mlado moštvo ojačila še vrsta starejših atletov, ki so po razpadu stare ekipe prestopili k drugim klubom. Reyer bo spet zablestela na igriščih, čeprav si glede uvrstitve ne dela utvar I. PZIO švedinjo Petterssonovo. Zahodno-nemška prvakinja Kriengenstein pa je s 3:1 izločila Pirčevo iz nadaljnjega tekmovanja. Danes se je začelo tudi tekmovanje moških in ženskih dvoje. V moški konkurenci sta šurbek in Hr-bud v prvem kolu izgubila z angleško dvojico Wiight-Meal s 3:1 (21:10, 12:21, 21:13, 21:13) in sta se morala tako odpovedati nadaljnji udeležbi na prvenstvu. Največje presenečenje pa predstavlja izločitev para Korpa-Vecko. Ta dva jugoslovanska igralca, ki sta bila favorita za evropski naslov v moškem doublu sta se morala že v drugem kolu predati madžarskemu paru Pignicki-Fahazy s 3:1 (21:17, 19:21, 21:18, 21:6). V prvem kolu sta Korpa in Vecko gladko s 3:0 odpravila francoska tekmeca. Pirčeva in Aničeva pa sta prijetno presenetili, ker sta premagali francosko dvojico Brass-Le-clerc 3:0 (21:13, 21:19, 21:11), kasneje pa še danski par Henrikstein-Hans 3:0 (21:11, 21:19, 21:14). Nekaj rezultatov tekmovanja v moškem doublu. Fahazy - Pignicki (Madžarska)— Barnes - Harrison (Anglija) 3:0 (21:14, 21:15, 21:18). Fahazy - Pignicki (Madžarska)— Amelin - Novikov (SZ) 3:0 (21:18, 21:17, 21:17). Schoeller - Gomolla (Zahodna Nemčija) — Wright - Meal (Anglija) 3:1 (21:10, 22:20, 22:24, 22:20). Stanek - Miko (CSSR) — Lipek -Nielsen (Danska) 3:0 (21:13, 21:18,, 21:18) BOKS RIM, 27. — Današnje srečanje med Italijanom Bertinijem in bivšim svetovnim prvakom srednje kategorije Američanom Rayem Su-garjem Robinsonom se je končalo po 10 rundah neodločeno. Benvenuti je premagal Chavarina TMeh.) s k. o. v 4. rundi. iiimiiiiiiiiiiiiiiiimmimiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiJimiHiiiiiiiiHiiimiimmiHiiilimiiminimiiiinimiiiiimiiiiiiiiiminmiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiii Tu h o jutri masiva na igriščih ,__:__±...............—....^..... M 1 FOGGIA Moschioni; Miceli, Valade; Bet-toni, Rinaldi, Micheli; Favalil, Gambino, Nocera, Maioli, Ol-tramari. MILAN Barluzzi; Nolettl, Pelagalli; B^nitez, Maldini, Trapattoni; Mora, Lodetti, Amarildo, Fer-rario, Fortunato. INTER Sarti; Burgnich, Facchettl; Ta-gnin (Malatrasi), Guarneri, Pic-chi; Jair, Domenghini, Mazzo-la, Suarez, Ccrso LR VICENZA Luison; Zoppelletto; Savolni; De Marchi, Oarantini, Stenti; Demarco, Menti, Vinicio, Del-1’Angelo (Tiberi), Vastola. CATANIA Vavassori; Lampredi, Rambal-detli; Michelottl, Codognato, Magi; Calvanese, Cinesinho, Rozzoni, Biagini, Facchin. VARESE Lonardi; Burelli, Maroso; Osso-la, Beltrami, Soldo; Spelta, Szy-maniak, Traspedini, Andersson, Vetrano. MANTOVA Zoff; Scesa, Corsinl; Mazzero, Pini, Canctan; Volpi, Jonsson, Di Giacomo, Tomeazzi, Ciccolo. BOLOGNA Negri; Furlanis, Pavinato: Tum-burus, Janich, Fogli; Maraschi, Bulgarelli, Nielsen, Haller, Pa-scutti. JUVENTUS Anzolin; Gori, Sarti; Bercelli-no I„ Castano, Leoncini; Stac-chini, Da Costa, Combin, Del Sol, Menichellt. LAZIO Cei; Zanetti, Dotti; Carosi, Pa-gni, Gasperi; Piaceri, Christen-sen, Petris, Governato, Mari. ATALANTA Pižzaballa; Pesen tl, Nodari; Bolchi, Gardoni, Colombo; Bat-taglia, Landoni, Petroni, Mere-ghetti, Magistrelll. MESSINA Recchia; Rosati, Garbuglia; Benatti, Ghelfi, Landri; Bagat-ti, Derlln, Morelli, Mafangi, Dori. ROMA Cudicini; Tomasln, Ardizzon; Carpanesi, Losi, Schnelllger; Leonardi iNicolč), De Sisti, Nicolč (Angelillo), Angelillo (Tamborini), Francescom (Tamborinl). GENOA Da Pozzo; Bagnasco, Vanara; Colombo, Bassi, Rivara; Cap- pellini, Giacomini, Žigoni, Pan-taieoni, Gilardoni. FlORENTINA Albertosi; Marchesi (Robotti), Castelletti; Guarnacci, Gonfian-tlni (Marchesi), Pirovano; Hamrin, Bertini, Orlando, Be-naglia, Morrone. CAGLIARI Colombo; Martiradonna, Tid-aia; Cera, Spinosi, Longo; Vi-sentin, Nene, Gallardo, Great-ti, Cappellaro. SAMPDORIA Sattolo; Vincenzi, Fontana; Delfino, Masiero (Bernasconi), Morini; Sormani, Franzini, To-schi, Da Silva, Barison. TORINO Vieri; Poletti, Fossati; Pula, Buzzacchera, Rosato; Simoni, Ferrlni, Hitchens, Meronl, Mo-schino. |. :.:■■■■!.,. 1 liiimiffl n ! j f 1 Atalanta—Messina 1 1. — prvi 1 2 Catania—V arese 1 drugi 2 1 Fiorentina—Cagliari 1 2. —- 1 1 2 Foggia—Milan O X drugi X 2 1 Inter—LR Vicenza 1 Ju ventu«—Lazio 1 3. prvi 1 X Mantova—Bologna X 2 drugi X 1 Roma—Genoa 1 4. — prvi 1 Sampdoria—Torino 1 X drugi 2 Modena—Palermo X 1 5. - prvi 1 Potenza—Napoli 1 X 2 drugi 2 Rimini—Ternana X 1 2 6. — prvi 1 1 Salernitana —Riggina I drugi 1 X Nocoj na stadionu »Prvi maj» ŠZ Kras-SAK Jadran v odbojki, šahu in namiznem tenisu Nocoj se bosta v dvorani stadiona «PTvi maj» spoprijela v prijateljskih dvobojev v namiznem te. nisu, šahu in odbojki ŠZ Kras iz Zgonika in SAK Jadran. Tekmovanje bo potekalo po naslednjem urniku: ob 18.30 — namizni tenis in šah ob 20.30 — odbojka Dr. Renzo Bassani (podpredsednik Triestine) o problemih moštva * V oddaji »Danes na stadionih*, ki bo na radiu Trst 1 jutri ob 12.15, bo podpredsednik Triestine dr. Renzo Bassani odgovarjal na vprašanja Marija Giacominija. V intervjuju se bo dr. Bassani dotaknil vseh perečih vprašanj, ki tarejo Triestino v tem kritičnem trenutku prvenstva. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiuiiiiiiuiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiimiiiiiiiiuii POTRJEN NA SESTANKU UCI Koledar amaterskih kolesarskih dirk 1965 Na seznamu tudi dirki po Hrvat-ski in Sloveniji ter po Jugoslaviji ZUERICH, 27. — Izvršni odbor mednarodne kolesarske zveze (U-nion Cycliste International),, ki se je danes sestal pod predsedstvom Adriana Rodonija, je sklenil, da bo prihodnji izredni kongres v Ženevi in ne v Parizu, kot se je to dogajalo v zadnjih letih. S tem sklepom so ugodili zahtevi predstavnikom Vzhodne Nemčije, ki zaradi vstopnih vizumov ne bi mogli iti v države atlantskega pakta. Isto velja tudi za organizacijo svetovnih prvenstev. Tega problema pa niso niti proučili, ker jc Španija, ki bo organizirala prihodnje prvenstvo, javila, da bo dala vizume tudi vzhodnonemškim kolesarjem. Izvršni odbor je kritiziral obtožbe mednarodnega olimpijskega odbora, da so se nekateri kolesarji v Tokiu poslužili bodrilnih sredstev. Rodoni. ki se je že v Tokiu proti-vil pregledu nastopajočih, je izjavil, da zdravniški pregledi niso nudili nobene resne garancije. Odbor je sklenil protestirati pri CIO, ker je bilo v Tokiu uvedeno nadzorstvo samo nad kolesarji. Odbor je potrdil koledar cestnih dirk za amaterje v 1965. letu. Ta je naslednji: od 21. marca do 4. aprila — Dirka po Tuniziji od 24. aprila do 2. maja — Dirka po Belgiji od 8. do 23. maja — Dirka miru Berlin - Praga Varšava od 16. do 23. maja — Route de France od 26. maja do 1. junija — Dirka po Nizozemski od 29. maja do 5. junija — Dirka po Avstriji od 30. maja do 12. junija — Dirka po Veliki Britaniji od 3. do 6. junija — Dirka po Hr-vatski in Sloveniji od 20. junija do 3 julija — Tour de France de 1’Avenir od 28. julija do 9. avgusta — Dirka po Jugoslaviji od 29. Julija do. 8. avgusta — Dirka po Zahodni Nemčiji od 30. julija do 9. avgusta — Tour de la jeunesse od 15. do 22. avgusta — Dirka po Poljski dol8. do 25. avgusta — Dirka po Vzhodni Nemčiji 2. septembra — Svetovno ekipno prvenstvo (San Sebastiano) 4. septembra — Svetovno prvenstvo v cestni vožnji (S. Sebastiano) Mladinska knjiga v Ljubljani je v svoji zbirki Kozmos kot 13. zvezek izdala knjigo Draga Stepišnika Telesna kultura in šport. To knjigo moramo vsem našim športnikom najtopleje priporočiti. V njej bodo našli splošne podatke, ki bi jih moral pravzaprav športnik kolikor toliko vedeti, razen tega pa so v knjigi posebej opisani razni športi (pravila, oblika in mere igrišča itd-)! med njimi so tudi manj znani, na pr. judo, kegljanje na ledu, hokej na travi i. dr. Knjiga ie lepo opremljena; pridanih je vec fotografij slovenskih vrhunskih športnikov. Čeprav so uvodna poglavja pisana pač za bralce v Sloveniji, bodo zanimala tudi naše športnike. (O profesionalizmu tudi Stepišnik ne govori dovolj jasno, da bi na pr. povedal, do kod sega tudi v Sloveniji profesionalizem.) Knjigo je mogoče nabaviti v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20. miiliiiiiiiiiinHiiiimiiiiuluiiimiiltimiiiiiiiiMiiiiiiiifiiiiiiiiiiinHimiliiniiiiiMiniiiiiuuiHiiiiiiHiHHluO1 Iz koprskega okraja Za veliko nagra- 19. septembra do narodov od 19. septembra do 3. oktobra — Dirka po Romuniji od 19. do 29. septembra — Dirka po Bolgariji BOKS BOSTON, 27. — Svetovni prvak težke kategorije Cassius Clay je danes zapusti! bolnišnico, kamor se je zatekel tik pred dvobojem z Listoncm zaradi kile. Lesonit na prvem zimskem košarkarskem prvenstvu Jugoslavije Ta teden se no začelo prvo zimsko košarkarsko Divenstvo Jugoslavije. V Ljubljani so nastopil tudi bistriški Lesonit, ki se je pred kratkim uvrstil med najboljše jugoslovanske ekipe na kvalifikacijah v Sarajevu. Igralci Lesonita se marljivo pripravljajo. Trenirajo pod vodstvom Mitje Grla vsak dan, vr-č-krat. tedensko tudi v telovadnici. Dobili so tudi tri nove Igralce. Kljub temu nimajo Bistričani prevelikih upov, saj bo to njihova prva večja preizkušnja z ekipami, ki imajo za sebo'j dolgoletno tradicijo in boga-te izkušnje. Njihov glavni cilj Je čim bolj častno zastopati primorsko košarko. • * * Kakor smo že na kratko poročali so tudi razglasili 10 najboljših športnikov Ljudske tehnike Jugoslavije, drugim pa so dali posebna priznanje za dosežene uspehe. Za vse te športnike so priredili slovesen sprejem v redakciji časopisa Tehnič-ke novine. Za naslov najboljšega športnika Ljudske tehnike v letu 1964 se Je potegovalo okrog 2000 športnikov. Prvo mesto sta zasedla za drugo mesto na evropskem Pr' venstvu za jadrnice Snipe ter za vrsto zmag na pomembnih medna-lodnih regatah jadralca Antun Grego in Simo Nikolič. Naj v zveži s tem pripomnimo, da so bili ha prvih mestih najboljših športnikov ljudske tehnike že številni športniki Primorske. Leta i960 je osvojil prvo mesto koprski jadralec Marič Fafangel, leto kasneje pa znan’ no-vegoriški kajakaš Favol Bon - Letos je med prvimi desetimi tudi koprski motorist, jugoslovanski prvak v kategoriji 50 cepi.'Janko šteto, in s*" ce' na odličnem iretj-m mestu. Končno naj še' omenimo, da J® Zveža organizacij za telesno kulturo Jugoslavije priredba v Beogradu spiejem na olimpijce, na katerem so najuspešnejšim tekmovalcem P* delili priznanja. PrJnanja sta dobfr la tudi izolska vesača Kievk in Ba-lut, člana olimpijskega osmerca-Priznanja so razdelili"tudi -drugim športnikom, 'med dr jum Koprčanu Xo:c:/-.u, .ki je .»a etiopske n mladinskem prvenstva za Jadrn te Bni pe dosegel drugo e osto. CESIRA FIORI Po petindvajsetem juliju so e odnosi s krajevnim prebi-alstvom popolnoma spremeni-i. Slovencev niso več gledali s umljivimi in groznimi očmi. •rijateljske vezi so postajale nočne in nekatere med njimi rajajo še danes. Nekateri nam iravijo: «Aii veš? Si dopisuje-no še vedno z... s...» Malo po malo su surove pre-livalce Abrucov pridobile do-tojnost, prijaznost in strpnost, n to zlasti v pogledu žen. Va- bili so Slovence na kozarec vina in na grižljaj kruha in jim kazali svoje delo, pri čemer so si izmenjavali izkušnje in bolj napredni severnjak Je manj naprednemu južnjaku pokazal način dela z večjim donosom. Povsem naravno pe bilo, da Je med njimi nastalo bratstvo. Govorili so: «Kako nespametni so ljudje! Poglej orehe in leske! Eno'drevo je višje, drugo nižje, eno rodi večje, drugo manjše sadove. Mar niso ved- no orehi in lešniki? Mandljev-ci rodijo sladke in grenke mandeljne. Mar niso zaradi tega še vedno mandeljni? In mi ljudje, mar nismo tudi taki? Kamenje imamo mi, kamenje imate vi; samo vaše je boljše, naše bolj skopo. In če se gledamo med seboj, smo mi prav tako visoki, močni in trdih pesti kakor vi. Samo jezik je različen. Pa nič zato, razumemo se kljub temu.» Osmi september. «Moramo oditi, prijatelji!» ((Potrebovali bi mnogo stvari!« «Govori, prijatelj!« Tako so trdi abruški kmet-je preoblekli trde kraške Slovence, delavce iz Trsta, pa ne zato, da bi imeli v zameno dobro in toplo volneno vojaško obleko, ampak, ker je tako zahtevala človekoljubnost. , Vseh stoosemdeset Slovencev v San Demetriju se je preoble- klo v civilne obleke, ki so bile shranjene za posebne prilike v skrinjah, in v ponošene, zakrpane, oprave in pri ognju posušene delavne obleke. Po stezah v Cardabellu, Car-damonu in Colleju je bil en sam živžav, ženske so z vso naglico stopale v hiše in prihajale iz njih s culami, ki so jih skrbno skrivale pod predpasniki. Gotovo so bili med njimi tudi taki, ki so napravili dobro kupčijo, s tem da so odkupili dobre vojaške čevlje, ki so bili v tistem času dragocena stvar, in so jih zamenjali za navadne čevlje in za večjo vsoto denarja. Dobri abruški prebivalci so oskrbeli prijatelje Slovence, in to zastonj, z dobrim domačim kruhom, ovčjim sirom, gnjatjo, orehi, mandeljni in kiselšastim penečim se vinom, ki je ugasilo žeje. Nekateri starejši Slovenci so odšli v SantEurariij, da pri- pravijo na pot svetlolase šestnajstletne in sedemnajstletne fante, ki so našli v njih prava materina srca in prave očetovske nasvete. Kasneje v letu 1962 so nam pripovedovali o težavnem potovanju od Abrucov do doma. Koliko ganljive bratovske ljubezni so jim izkazali že od An-kone dalje, zlasti pa med Ra-venno in Ferraro. Na vsaki postaji so čakale na vlak številne žene in deklice s polnimi košarami belega kruha, jabolk, cigaret in s steklenicami z vodo in sladkim janežem. Z nasmejanimi lici in s solzami v očeh, z željami za srečno potovanje in z nasveti so vse to raz-del j evale brezplačno. «Varujte se! Nemci so v...« Pri oknih so se spraševali: «Od kod prihajaš?...« «Kam greš?« Na neki majhni železniški postaji pred Mestrami je nekdo stopil v vagone in rekel: ((Pazite nase! Nemci so skriti z motornimi kolesi v podvozih in čete esesovcev v kioskih. Zajeli vas bodo vse!« V obupu so se naglo odločili. Eden izmed njih je z vso naglico potegnil zasilno zavoro in vlak se je ustavil na odprtem polju. Sami železničarji so jim pomagali na begu. Vlak je pripeljal v Mestre z veliko zamudo in le malo civilnih potnikov je bilo v vagonih in vsi so o dogodku molčali. Bilo Je v temni in hladni noči 12. septembra 1943. Vojašnica in palača Cappel-li sta bili sedaj prazni. Tudi graščina Pignatelli se je izpraznila. Samo orožje in municija sta ostali v kraju, dobro skriti in urejeni na zanesljivih mestih in v zanesljivih rokah. Neodločni smo čakali na zadnjo desetino, ki je odhajala. Polnoč je odbila. Prišli so. Bila je to skupina naših najdražjih, najzvestejših in najpogum- nejših mož, med njimi Tulij Rossetto in Premoli od Sv. Jakoba. Vsem so se svetile oči, ko so nosili poln nahrbtnik na plečih. Ostali so do te pozne ure, da bi nadzorovali odhod drugih in vse, kar je bilo s tem. v zvezi. Pred odhodom so rekli: ((Berto, vemo, da bi iz vsega srca rad šel z nami, ko bi mogel! Nikar ne žaluj! Vsakdo mora na svoje borbeno mesto. Hvala za vse! Želimo ti vse dobro pri delu! In Marija?« «Tu sem.« Tudi ona je nosila polno torbo, ki jo je tiščala ob moški suknjič. Zapeta je bila do vratu, hlače je potegnila v pol škornje in na glavi je nosila kapo, ki Ji je zakrivala kodraste lase in zgornji del obraza. »Tudi jaz grem z vami,« je ihtela. «Ne dovolimo ti!« so vzkliknili’ vsi. «Tvoje zdravstveno stanje ti tega-ne dovoljuje. Tvoje mesto je tu.» Njeni rojaki so ji rekli: ((Delala boš tu proti skupnemu sovražniku. Kraj živi pod neko težo, nanj tiščijo in ga plašijo-reakcioriarji ln fašisti. Ali ste, videli? Kdaj se-je' zganil? šele1 ob besedi «mir». Kaj je napravil po petindvajsetem juliju? Nič. Razen nekaterih redkih izjem so ostali brezbrižni. Imeli boste dovolj dela. Tudi ti, Marija!« Res Je nato napravila • toliko junaških dejanj — tudi kot partizanka, da je lahko nanje zares ponosna. Po našo hišo je peljala, stisnjena med polja, zelo ofcka steza proti železniški progi. V kraju je vse spalo. «Na svidenje, tovariši! Na svidenje!« Nismo si rekli drugih besedi. Utonili so v črni noči drug za drugim, kot zadnji silni Premoli z beserami: «Zdravo! Zdravo!« 'Noč je pogoltnila vse, drugega za drugim. „ „ UV.UIU1 m luiiu Pnitni nmdai 659 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellioo I - H. Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANCI9KA tt. 20 — Telefon 37-338 — NAROČNINA: mesečna 800 lir — Vnaprej: četr UREDNIŠT VO: TRST - UL MONTECCH1 • H TELEFGN tn ■ • 420 dln _ Npdeliska- posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Zalotalštvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, letna 2 250 lir, polletna 4 400 Ur, celoletna 7 ?00 lir S™ B d. 'um 14 ooi 86 - OGLA'-!- C ene oglasov- Za vsak mm f Urini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Hr - Mali oglasi 40 lir beseda. - Oglasi tržaške ln gorlške pokrajine •* Stari trg 3/1.. telefon 22-207. tekoči račun ^^^vseb^ugih pokr^ln lulije Pri"socleU PubbUc^ ItXi«». -Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst ____________________________ _