Glas KRANJ, 26. NOVEMBRA 1956 LETO IX. — ST. 01 Glasilo 5Z0L za Gorenjsko Izdaja: OO SZDL / ] )irek- tor : Slavko Beznik / Uredniška odbor / Odg Ureja: u r e d - n i rt *. NLvro Z« 3 k rsuj-T*l. uredništva 476/397 — Uprave #75 — Tek. račun pri K< smunalni banki Kranj št. 61-KB-l- Z-135 - Izhaja v ponedeljek in petek Naročnina: letna 600, me: >. 50 din 13 LET NOVE JUGOSLAVIJE Novo se uveljavlja Ob proslavi 13-letnice rojstva nove Jugoslavije poskušajmo namesto običajnega uvodnika nekoliko podrobneje proučiti aktualne dogodke in pojave po svetu in pri nas. To je trenutno jedro mnogih Pogovorov in razprav. S tem lahko tudi najpopolneje precenimo vlogo in položaj Federativne ljudske republike Jugoslavije v današnjem svetu, položaj male države z velikim ugledom, ki si ga je pridobila, ker dosledno zastopa velike, napredne ideje novega časa. Vzroki madžarskih dogodkov so zdaj pojasnjeni. Do njih je Prišlo zaradi nevzdržnosti stalinističnega sistema, ki se je pokazal kot nekaj od zunaj vsiljenega, birokratskega in raznarodovalnega. Anglo-fran-coska agresija na Egipt pa je že od vsega začetka dobila pravilno tolmačenje. Ocenjena je bila kot poizkus oživljanja klasičnih kapitalističnih osvajalnih metod. K pravilnemu razumevanju teh dogodkov je nedvomno prispeval največji delež govor predsednika Tita v Pulju. Ko zdaj znova presojamo te dogodke, ne moremo mimo osnovnega spoznanja: da so metode, ki so privedle do madžarske vstaje in do agresije v Egiptu, postale v današnjem svetu nevzdržne. Če sedaj nekatere vzhodne države in nekatere zahodne komunistične partije poskušajo te metode na Madžarskem opravičevati — s tem da vidijo krivca tam, kjer ga ni — potem samo kažejo, da še vedno po starem in birokratsko gledajo na enotnost socialističnih sil. In na drugi strani: s čemerkoli Poskušajo Angleži in Francozi zdaj opravičiti svojo agresijo, ima to izrazit kolonialistični prizvok Kdor dandanašnji poskuša uvajati v mednarodne odnose take in podobne metode, samo potrjuje, da je zaostal za razvojem. In kljub temu da taki poizkusi lahko še resno ogrozijo mir in mednarodno sodelovanje, jih vendar moramo presojati le kot brezuspešen poizkus starega, da se upre nečemu novemu, ki nezadržno nastaja. Zdaj svet ni več tak, kot je bil pred nekaj desetletji. V čem se kažejo te spremembe? Predvsem je zdaj že mnogo držav z jasno socialistično orientacijo. Ne samo ena, kot v času Oktobra. Prav ?a-to se zelo ostro postavlja in tudi rešuje vprašanje specifičnih poti pri izgradnji socializma. Nadalje, dandanašnji tudi v tako imenovanem kapitalističnem svetu ni ostalo vse tako, kot nekdaj. Kapitalistični svet ni več enoten, kot je bil po Prvi imperialistični vojski. Imperializem doživlja temeljito preosnovo. Namesto privatnih družb in monopolov se vse bolj pojavlja kot lastnik proizvajalnih sredstev država. Ogromen napredek v proizvodni tehniki, ki je na obzorju spričo uporabe atomske energije in avtomatizacije v proizvodnji, se ne more uresničiti v starih privatno-lastniških okvirih. Zato se vse bolj zanika privatna lastnina nad sredstvi za proizvodnjo, kar je pravzaprav osnova klasičnega kapitalizma. Državna lastnina nad proizvajalnimi sredstvi, to je zadnja stopnica kapitalizma, ali še bolje; prva stopnica v socializem. Vzporedno z ekonomskimi procesi se nujno razvijajo tudi novi družbeni odnosi. Na osnovi spoznavanja teh procesov raste spoznanje o enotnosti sveta in ne-vzdržnosti raznih ideoloških in vojaških blokov. To spoznanje postaja vse bolj močna materialna sila. Seveda, kdor noče, ali pa ne more videti in pravilno oceniti teh iz tega, da so n. pr. madžarske dogodke razlagali s čisto rasističnimi motivi, kot konflikt med Madžari in Slovani! Niso nadalje verjeli v moč Organizacije združenih narodov in njeno sposobnost, da ustavi agresijo. Spet drugi so menili — in po tihem tudi želeli — da bodo ZDA po volitvah stopile na stran agresorjev. Mnogo jih je bilo, ki so govorili o neizbežnosti tretje svetovne vojne. Skoraj vsi ljudje te vrste pa so z gotovostjo računali, da bo do podobnih dogodkov kot na Madžarskem prišlo tudi pri nas in si to celo želeli, da bi ob tej priložnosti skušali doseči svoje mračne cilje. (Nadaljevanje na 2. strani) ob dnevu republike toplo čestitamo bralcem, naročnikom sodelavcem in vsem delovnim ljudem na gorenjskem uredništvo in uprava „glasu gorenjske' z zgodovinskega ii. zasedanja avnoj dne 29. xi. 1943 v bosenskem mestecu jajce. na tem zasedanju je avnoj sprejel sklep o federativni ureditvi nove jugoslavije. točno dve leti kasneje, 29. novembra 1945 pa je ustavodajna skupščina proglasila republiko. to je bil sad narodnoosvobodilne borbe jugoslovanskih narodov, proglasitev republike je pomenila svobodo, enotnost naših narodov, ljudsko oblast in začetek vsestranske izgradnje socialistične domovine, v kateri delovni ljudje neposredno sodelujemo pri oblikovanju novega življenja procesov v današnjem svetu, ta ^tAlft&SS ZBORI VOLILCEV V OBČINI KRANJ To smo lahko znova videli tudi pri nas ob dogodkih na Madžarskem in v Egiptu. Reakcionarni krogi so razširjali o teh dogodkih vsakovrstne teorije in teorijice. To nas ne preseneča. Saj so to ljudje, ki ob vsakem odločilnem dogodku dvignejo glavo in poskušajo nekaj storiti. Tako je bilo leta 1948., pa sPet potem ob tržaških dogodkih. Ko pa vidijo, da ne morejo ničesar storiti, vedno resignirano utihnejo in se potolažijo, da je pač „še prekmalu". Kako malo razumejo ti ljudje dogodke v svetu, se najbolje vidi Občinski ljudski odbor Kranj je na f/Voji zadnji />ejJ, sklenil, da skliče zbore volivcev, ki bodo v vsej občini od 2. do 9. decembra letos. Dnevni red teh zborov bo tokrat nekoliko drugačen za mesto kot za podeželje in bo vseboval več zelo važnih vprašanj. V mestu Kranju bodo zbori volivcev obravnavali predlog nove hišne numeracije in preimenovanja nekaterih cest in ulic v Kranju, poročilo o uporabi letošnjih sredstev za stanovanjsko graditev in poročilo o stanju otroških vrtcev. Na podeželju pa bodo na dnevnem redu predlogi odlokov o uporabi zemljišč z?, gradbene namene, razprava o upravljanju pokopališč in poročila krajevnih odborov o urejanju perečih krajevnih zadev. Za mesto Kranj bo posebno zanimiv predlog nove hišne numeracije. Pri tem gre za to, da se celotna hišna numeracija prilagodi dosedanjemu in predvidenemu razvoju meSta. Po tem predlogu bi se osrednja, točka mesta premaknila s Titovega trga v Park svobode. Zato bi odslej od te točke potekala smer oštevilčenja ulic oziroma hiš, od katerih bi mnoge dobile nove hišne šitevilke. V tistih delih mesta, kjer se predvidevajo še nove gradnje, bo rezerviranih več številk za nove hiše. Povsem na novo bo urejena hižna numeracija Stražišča, ki naj bi bil odslej prvič oštevilčen po ulicah, cestah in poteh. Razen tega r~- NAS RAZGOVOR---^ Če je delavski svet poučen o celotnem poslovanju podjetja, je njegovo delo uspešno Anton Seljak je vedno tako zaposlen, celo prezaposlen, da težko najde čas za razgovor. Kako ne! Biti predsednik delavskega sveta tovarne »Iskra« ni lahka naloga. »Pa ne le to,« mi je dejal, »'boli me zaposli delo pri občinskem odboru, kjer sem član ljudskega odbora, predsednik Stalne konfe-dustrijo in sedaj tudi predsednik Stalne konference delavskih svetov industrijskih podjetij.« Videti je, da si jo delavski svet v »Iskri« znal delo dobro urediti. Porazdelili so si naloge in ustanoviT komisije, ki rešujejo posamezne probleme. »Tako imamo sedaj: gospodarsko komisijo, komisijo za investicije, plače, prošnje in pritožbe, personalna vprašanja, za organizacijo dela in samoupravljanje. Člani teh komisij pridejo na zasedanja delavskega sveta s predlogi, ki jih potem skupno rešujemo. Prizadevamo si, da bi bili ^lani našega kolektiva čim bolje seznanjeni s posl ovan jem podjetja; zato nam upravni odbor tudi mesečno poroča o finančnem stanju podjetja, prodaji itd., kajti delo delavskega sveta je lahko uspešno 'le tedaj, če pozna vse probleme podjetja.« »V vašem podjetju je zaposlenih v kranjski občini največ ljudi. Kaj ste storili, da bi izboljšali svojim ljudem življenjske pogoje — kako je s stanovanji in prehrano?« »Zlasti stanovanja so eden najtrših problemov. Za sedaj smo preuredili nekdanji Dekliški dom v enosobna stanovanja. Delavski svet bo še sklepal o najemnini v Samskem domu. Za sedaj smo sklenili, da Že poveča najemnina le tistim, ki niso zaposleni v našem podjetju Prav bi bilo, da bi to razliko našim delavcem plača tovarna.« Pri razgovoru o prehrani je tovariš Seljak dejal, da bodo skušali prehrano v Restavraciji izboljšati. Vsem je bolj ali manj znano, da je »Iskra« po organizaciji dela med prvimi v državi. Toda kolektiv si še nenehno prizadeva, da bi izpopolnil še nekatere vrzeli. Posebno skrb posvečajo vzgoji kadrov, ljudi, ki bodo znali z malo truda čim več narediti. »Norme pri nas določamo s študijem gibov. Prizadevamo si, da bi kolikor mogoče izboljšali tehnološki postopek in pocenili izdelke. To nam je delno že uspelo pri dinamah, kjer smo zato ceno lahko znižali od 2000 na 1700 dinarjev. Tudi kinoprojektorje smo zaradi zaloge in zato, da bi jih lahko kupila tudi kulturno - prosvetna dru- štva, pocenili skoro za polovico.« Vedela sem, da na tako vprašanje ni lahko odgovoriti, vendar me je kljub temu zanimalo, kad misli tovariš Seljak o perspektivi podjetja. »Ce pomislimo, da pred vojno elektro - industrije na Gorenjskem pravzaprav ni bilo, nam že številka, da izdela samo naša tovarna za 18 milijonov dinarjev blaga dnevno, pove vse. Vsa perspektiva je prav gotovo v p o v eč a n j u proizvodnosti, izboljšanju tehnološkega postopka in organizaciji dela.« O perspektivah podjetja bi lahko še marsikaj napisala; za osvetlitev naj povem le to, da bo prihodnje leto plan podjetja za 8% večji. To je posledica dobre organizacije dela, ki je v tem podjetja tudi stalna skrb organov samoupravljanja. Lj. bodo volivci razpravljali o novih imenih nekaterih kranjskih cest in ulio, za katere je zlasti važno, da dajo volivci svoje mnenje. Iz poročila o uporabi letošnjih sredstev z?, stanovanjsko graditev bo razvidno, kako se je letos uporabil občinski stanovanjski sklad v višini skoro 200 milijonov dinarjev. Volivci bodo lahko povedali svoje mnenje k dosedanji stanovanjski izgradnji in njenih oblikah za drugo leto. Poročilo o stanju otroških vrtcev bo pokazalo sedanje težavno stanje teb važnih vzgojnih in socialnih ustanov in ukrepe ljudskega odbora za izboljšanje tega stanja. Na zborih volivcev na podeželju pa bo posebno važno obravnavanje predlogov odlokov o uporabi zemljišč za gradbene namene. Tak odlok bo namreč izdan za vsako katastrsko občino posebej in bo točno s parcelnimi mejami omejil zazidalna območja posameznih naselij. Izven teh območij ne bo odslej dovoljena nobena gradnja več. S tem bo v bodoče onemogočena vsak?, divja gradnja in nesmotrna uporaba kmetijskih zemljišč za gradbene namene. Tudi urejenost naselij in njihova komunalna ureditev se bo na ta način izboljšala in pocenila. Zato je zelo važno, da volivci že na teh zborih volivcev povedo svoje mnenje o teh odlokih, da ne bo ifozneje nepotrebnih prerekanj in pritožb. Važno bo tudi obravnavanje sedanjega stanji«, in bodočega upravljanja pokopališč, ki so ponekod zelo zanemarjena. S predlaganimi odloki o pokopališnih redih bo dana osnova za boljše urejanje tega važnega vprašanja naših vasi. Na teh zborih volivcev bodo dali tudi krajevni odbori svoje poročilo o urejanju krajevnih razmer. Zlasti bo govora o vzdrževanju javnih poti, kakor tudi o drugih perečih komunalnih zadevah. Iz tega je videti, da bodo ti zbori volivcev zelo važni in zanimivi za vsakega prebivalca tako v mestu, kot tudi na podeželju. Z množično udeležbo na teh zborih bodo volivci izpolnili eno svojih osnovnih državljanskih dolžnosti in hkrati dali svoj koristen prispevek, k pravilni ureditvi obravnavanih zadev. / Nekaj kritičnih pripomb k razdeljevanju proračunskih sredstev za kulturnoprosvetno delo Ce kritično pregledamo porabo letošnjih proračunskih sredstev po občinah, bomo odkrili marsikatero pomanjkljivost in napako, ki jo bo v prihodnjem letu treba odstraniti. Predvsem godejo v oči silna nesorazmerja med posameznimi proračunskimi postavkami. Vidi se, da jo pri-delitvi sredstev še vedno prevladovala težnja, vložiti le-te v »donosnejše« namene in se čimbolj izogniti »nerentabilnim« dajatvam za kulturno prosvetne namene in podobno. Ne bi tukaj načelno polemizirali s takimi stališči. Popolnoma očitno je namreč, da ne vzdrže resne kritike, saj je le kulturen in vsestransko razgledan človek lahko nosilec novih družbenih odnosov, za katere se borimo. Izbire tu ni: ali vzgojiti viso-kociviliziranega robota, ali pa popolnega, kulturnega človeka. Oglejmo si nekaj značilnih primerov. Občina Cerklje n. pr. v letošnjem proračunu sploh ni predvidela sredstev za kulturno prosvetne potrebe. Tako je delo prosvetno - vzgojnih društev na območju, kjer bi bilo še kako potrebno njihovo zelo aktivno delo, domala popolnoma zamrlo. V občini Gorenja vas je 10 kulturno -prosvetnih ustanov in društev dobilo 50.000 dinarjev, ali vsako po 5000 dinarjev. Vsekakor bolje nič, kot toliko, ker se ta denar porazgubi brez pravega haska. Loška občina je namenila vsakemu društvu le borih 10.000 dinarjev. To je za gospodarsko močnejšo občino premalo. V Železnikih je vsako društvo dobilo povprečno 8333 dinarjev itd. Nekoliko boljše je stanje v kranjski in jeseniški občini. Tam odpade na posamezno društvo povprečno 144 tisoč oziroma 134.000 dinarjev. Največ pa sta dala za kulturno prosvetne namene občini Bled in Tržič, in sicer 157 tisoč oziroma 155.500 dinarjev. Čudno le, da je kljub precejšnjim sredstvom kulturno življenje v Tržiču precej mrtvo. V prihodnjem letu bo nujno, z ozt-rorn na letos ugotovljeno stanje, napraviti določene popravke. Sveti za prosveto in kulturo bodo morali bolj skrbeti za to, da bodo v novem letu sredstva za kulturno prosvetne namene v skladu s celotnim proračunom. Doslej so bile tu, kot smo videli, občutne razlike. Izdelati bo treba tudi kriterije za dodeljevanje teh sredstev. V okraju je preko 130 kulturno prosvetnih dru- štev in ustanov, 74 knjižnic in čitalnic itd. Ali kaže vse podpirati v enaki meri? Vsekakor ne! Kriterij za dodeljevanje pomoči mora biti predvsem aktivnost in pa pomembnost posameznega društva in ustanove. Treb"a bi bilo podpreti predvsem tista društva m ustanove, ki so pomembne za vso občino dn katerih delovanje lahko zagotovi splošno kulturno prosvetno aktivnost v občini (občinske knjižnice itd.). Ce bomo namreč sredstva — dokler le-ta še ne zadoščajo za vse potrebe — preveč drobili, bomo storili slabo uslugo pospeševanju kulturno prosvetnega dela. S. B. S SKUPŠČINE SINDIKATA V TOVARNI »SAVA« Uspeh lahko zagotovi le skupno delo vseh sil v podjetju Kranj, 25. novembra. Današnji skupščini sindikalne organizacijo tovarne »Sava« v Kranju so razen 600 delegatov prisostvovali tudi zastopniki republiških sindikalnih organov in SZDL, medtem ko smo pogrešali zastopnika OSS. Poročilo je bilo zelo kritično in je poleg vrste že rešenih problemov nakazalo tudi vsa tista vprašanja, ki še čakajo na rešitev. V poročilu in v razpravi jo bilo ugotovljeno, da rezultat': JEZIKOVNI TEČAJI V DOMŽALAH V okviru Ljudske univerze se je v Domžalah začel tečaj angleškega in nemškega jezika. Slušateljev je v obeh tečajih precejšnje število, kar dokazuje, da se Domžalčani za tuje jezike zelo zanimajo. AKTUALNO VPRAŠANJE KAJ SODIMO O... razprav med člani delavskega sveta ostajajo pogosto samo v ozkem krogu ljudi in da so člani delavskega sveta mnogokrat tudi premalo pripravljeni na seje. Kljub napakam pa je zlasti po konferenci ZK delavski svet mnogo prispeval k ureditvi odnosov med organi samoupravljanja in upravo podjetja. Tovarna bo v kratkem odprla bife za delavco in. uslužbence, kjer bodo prodajali malice po zmernih cenah. Razen tega bodo ob Jadranu kupili vilo in jo preuredili v počitniški dom za kolektiv. I. A. skrbi za delavca v podjetjih Za varnost pri delu in zmanjšanje nesreč si v nekaterih gorenjskih podjetjih zelo prizadevajo in uresničili so že vrsto zaščitnih ukrepov. V dveh kranjskih tovarnah smo se pozanimali, kako je s to zadevo. »Iskra« — Franc Božič, referent HTZ »S higiensko tehnično zaščito se poklicno ukvarjam. V našem podjetju sta zaposlena še dva tehnika; — prvi proučuje mikroklirno in ventilacijo, drugi pa v konstrukciji orodjarne preizkuša vsako novo orodje. Vsi sodelujemo z obratno ambulanto, katere glavni cilj je preprečevanje obolenj. Njeno delo vodi obratni zdravnik dr. Vidmar. V zadnjem času je nastopila službo še ena zdravnica m ena pa-tronažna sestra, ki bo obiskovala delavce na domovih. Higiensko-tehnična komisija v naši tovarni pa ne rešuje samo problematike nesreč in zaščite strojev, ampak skrbi tudi za prehrano in splošno zdravje delavcev. Naše geslo je: skrb za človeka 24 ur na dan. Posebna komisija premešča delavce s težjih delovnih mest na lažja, če je to potrebno. Teh premestitev je bilo do sedaj 70.« Ivan Kavčič, mojster stiskalnice: »V našem oddelku je bilo že precej nesreč. Vzroki so bi Ji različni, n. pr.; nezaščitena orodja, nerazpoloženje delavca, nepravilno cpeto orodje ali napačno pripravljeno delovno mesto. Kot mojster sem tudi pooblaščen, da delavca, ki je pri stroju razmišljen, pošljem domov. Včasih .povzročijo nesreče tudi gibi rok, zato je novincem treba natanko pokazati, kako naj upravljajo s stroji. Za varnost pri delu smo za naše delavce izdali posebna navodila. O tem razpravljamo tudi na delavskih sestankih. Stroje smo že vse zaščitili. Ker delamo precej z maščobo in milnico, vpliva to na kožo rok (razjede in urezi s pločevino). Za poskušnjo smo prejeli iz Nemčije zaščitno mazalo, ki se je dobro obneslo. Upravnemu odboru bomo predlagali, da ga bo podjetje čimprej nabavilo. Matilda Konjar, delavka v splošni montaži: V »Iskri« sem zaposlena 15 mesecev. Preden sem prišla v ta oddelek, sem delala že v stiskalnici. Delo je bilo težko in večkrat sem zbolela. Od tam sem bila premeščena v vrtalnico, zaradi slabotnosti pa sem za premestitev ponovno zaprosila referenta za higiensko-tehnično zaščito. Tu v montaži se dobro počutim in opravljam najlažje delo. »Sava«: Janko Bajde, predsednik komisijo HTZ: Letos je komisija sestavila pravilnik o zaščitnih sredstvih in tovarna je analizirala nesreče, ki so se precej pomnožile. Od prvega januarja do junija jih je bilo kar 50. Temu niso krivi stroji, ampak predvsem pomanjkanje prostora ter nepazljivost. Stroje smo zaščitili. Komisija bopreu-lagala, naj bi delavce po določeni delovni dobi premeščali na druga delovna mesta. Upamo, da bomo na ta način lahko preprečili poklicna obolenja. Alojz Grčar, kvalificiran gumar in član DS: Zaposlen sem na oddelku za pnevmatiko. Delavci zaradi temperature delajo po večini brez srajc, zato se večkrat zgodi, da se opečejo. y kratkem jim bo podjetje priskrbelo zaščitne majice. Najpogosteje se ponesrečijo novinci. Vsakogar, ki pride na novo, vzamemo za 14 dni na poizkuš-njo in mu v tem času podrobno razložimo delovni potek. V zelo slabil) prostorih je ambulanta, vendar jih na predlog komisije HTZ že preurejamo. Počasi ukinjamo tudi nočno izmeno žena. Sedaj jih od 300 dela ponoči le še okoli 15. Za vse delavce pa še vedno nimamo stanovanj, zato bomo morali le-ta čimprej zgraditi. Ti dve primerjavi nam marsikaj povesta. Tako n. pr. v »Iskri« lahko odkrijemo izredno razvito delo HTZ, v »Savi« pa se je komisija HTZ šele pričela uveljavljati, vendar so tudi objektivni pogoji v tem podjetju te-žavnejši. J. O. Zaradi zanimanja ljudi, kako bodo v dnevih praznikov odprte trgovine, smo prosili za pojasnilo tajnika trgovinske zbornice tovariša Šefica. »Ce ne bo posebnih sprememb, bodo trgovine zaprte v četrtek 29. novembra in petek, 30. novembra. V soboto, 1. decembra bodo trgovine odprte tako kot druge sobote — torej samo dopoldan; popoldan bodo odprte le dežurne špecerijske trgovine, peka-rije. mesarije in trgovine s sadjem.« Mladina »Iskreče ob 29. novembru Kranj, 25. novembra. Na današnji mladinski konferenci v ISKRI so razpravljali o delu mladinske organizacije v preteklem letu in v bodoče. Precej so govorili o plačah, normah in premijah ter o premajhni skrbi za mladino. Ugotovili so, da bo morala mladina v bodoče aktivneje so- delovati z organi samoupravljanja v podjetju. Na predvečer konference so počastili Dan republike s slavnostno akademijo, na kateri so sodelovali tovarniška folklorna skupina, recitatorji in harmo--nikaš. Ij V spomin Ivanu Muleju V nedeljo 11. t. m. je umrl na Jesenicah, v starosti 78 let, dolgoletni delavski prvoborec Ivan Mulej. Pokojni Mulej, ki je delal v mrzli va-ljarni jeseniške Železarne več kakor 35 let, se je še pred prvo svetovno vojno pridružil socialističnemu delavskemu gibanju. Zanimal se je za vse panoge delavskega gibanja, zlasti pa se je posvečal strokovničarskemu in zadružnemu delu. Leta 1923 je bil prvi predsednik jeseniške organizacije Neodvisne delavske stranke, ki je bila nekak naslednik razpuščene Komunistične partije Jugoslavije. Vendar tudi ta delavska stranka ni dolgo živela, ker so jo tedanji vlastodržci kmalu razpustili. Mnogo je delal Mulej v kovinarski strokovni organizaciji Savezu metalskih radnika Jugoslavije (SMR.T), kjer je bil večkrat predsednik jeseniške podružnice, bil je obratni zaupnik v mrzli valjarni, bil je glavni zaupnik vsega jeseniškega delavstva in član raznih sindikalnih odborov v Ljubljani. Bil je več let tudi odbornik Krajevne bratovske skladnice in zastopnik jeseniškega delavstva v Glavni bratovski skladnici za Slovenijo v Ljubljani. Več desetletij je sodeloval v zadružnih organizacijah, tako v odborih Konzumnega društva za Slovenijo, Stavbne zadruge »Delavski dom«, Stanovanjske zadruge »Stan in dom za Gorenjsko«, v Splošni gospodarski in konzumni zadrugi za Gorenjsko itd. ter imel v njih vodilne funkcije. Zaradi svojega dela je bil večkrat preganjan in leta 1930 z ženo vred obsojen na 6 mesecev zapora zaradi prenašanja literature, ki je prihajala čez mejo do zvez v Ljubljani. Leta 1941 je bil — čeprav star že 63 let — od nemških okupatorjev odpeljan v taborišče Begunje ter zatem izgnan v Srbijo, kjer je bil v Priliškem Kiseljaku, Ivanjici, Beogradu in Valjevu. Sin Janko mu je padel kot partizan. Tudi ostale svoje otroke je vzgojil v socialističnem duhu. Po vrnitvi iz Srbije je delal v upokojenski in drugih organizacijah. Njegovo priljubljenost je pokazal njegov pogreb 13. t. m. Med spuščanjem delavskih praporov, godbo in petjem so se štirje govorniki poslovali od prvoborca, ki je vse življenje deial za dobrobit delovnega ljudstva Jesenic in Slovenije sploh. Vsi, ki so poznali pokojnikovo delo in njega samega, mu bodo ohranili hvaležen spomin, v zgodovini jeseniškega delavstva pa bo ostalo njegovo ime na častnem mestu. Cv. A. K. LJUDJE IN DOGODKI Stalinova senca nad KI* Francije Govor predsednika Tita v Pulju je marsikoga zadel v živo. O tem pričajo komentarji sovjetske brzojavne agencije Tass, češkega časopisa „Kude PraVo" in odmevi v nekaterih komunističnih partijah. Čeprav so odgovori le-teh včasih precej' jedki, jim vendar primanjkuje osnovnega, kar je potrebno za solidno razpravo — dokazov in argumentov. S popačenjem in preobra-čanjem posameznih iizvlečkov ali (Milo samo delov stavkov iz govora predsednika Tilla, pa seveda ni mo"oče resno razpravljati, niti kogarkoli prepričati o pravilnosti svojih stališč. Tak način „razpravlja-nj.a" nam je že od prej dolino znan PISE NAS STALNI ZUNANJEPOLITIČNI SODELAVEC MARTIN TOMAZlC in zato nismo presenečeni niti nad metodami niti nad Ionom odgovora. Sicer pa je Članek v „Bor'bij'1 zavrnil vse te „pniipoinbe" na račun jugoslovanskih tovarišev" na stvaren in prepričljiv način. Mi lahko pri izjemo samo še en dokaz, na čigavi strani jie resnica. J u,poslov a-sko časopisje jo obj.avillo v celoti ponovilo Tass-a, kil je bilo natisnjeno v „Pravdi", medtem ko so oni navedli iz Titovega govora le tiste dele, kil so nj|im po volji. In tako se jc spet pokazalo: kdor se ne boji resiuee, nima kaj skrivati. Tass jie v svojem komnelarj'u med drugim očital predsedniku Titu, da je skušal razdeliti komunistične partije na svetu v „slalini-stičme" in prolislaTinislLčne" ter* tako baje škoduje komunistficne-mu gibanjlu. V resmiici je tovariš Tito govorili samo o stalinističnih in naprednih silah v mednarodnem delavskem gibanju. Dobesedno je dejal takole: „Tovariš zelo pad,a_ Qbe gleda.ližci bosla renjski tisk«, ki bo vključilo, razen s širok perspektivno politi- časopisov in založbe, v svoj okvir skih "centrih. Le na ta način bo zgra- tudi tiskarno in vse knjigarne na G o- gotovm kvalitetno izpopolnitev činski ljudski odbori sami nabavljali delujejo. Svet je dalje sklenil, da bo učila za šolske potrebe in ne več šol- priporočal občinskemu ljudskemu od- ska upraviteljstva. Dalje so razprav- boru, naj v naslednjem letu dobivajo 1 j ali tudi o stroških vajenskih šol, podporo najmarljivejša društva. V po- ko šolanja kadra in štipendiranja, za- upoštevajoč pri tem takšno zavode, ki štev pridejo predvsem kulturno-pro- jena solidna podlaga za kulturno -prosvetno delo na območju vse občine, oziroma vsega okraja. Industrijska središča morajo pri tem odigrati odločilno vlogo. Doslej so se sredstva, ki so jih občine dajale za kulturno - prosvetne potrebe, preveč drobila. Za primer vzemimo samo knjižnice. Podpiralo se je 68 knjižnic, vendar s tako majhnimi sredstvi, da nekatere niso mogle na leto kupiti več kot 1 novo knjigo. Veliko koristneje bi bilo, Če bi se s sredstvi, namenjenimi za knjižnice, uredilo predvsem osrednje občinske knjižnice. V njih bi se nastavilo profesionalne knjižničarje, ki bi skrbeli za pravilno izpopolnjevanje knjižic in za pravilno poslovanje ▼seh krajevnih knjižnic. Prav tako bi lahko od časa do časa s knjigam^ iz občinske knjižnice obiskali okoliške ▼asi. Tako bi imeli bralci večjo izbiro knjig, knjižnice pa vse več bralcev. Podobno je tudi z drugimi kulturno-prosvetnlmi društvi in ustanovami. V zvezi z zakonom o kinematografskih podjetjih, ki predvideva, da odslej noben kinematograf ne bo mogel obstojati kot odsek kmetijske zadruge, KUD, »Partizana« ipd., so se pojavile resne težave, predvsem za ma- Proslave ob dvestoletnici rojstva Antona Tomaža Linharta Ob pomembnem kulturnem jubileju A. T. Linharta — očeta slovenske dramatike,, se bo vsa slovenska kulturna javnost oddolžila njegovemu spominu z raznimi prireditvami. Zlasti lepo so se pripravili na praznovanje v Linhartovem rojstnem mestu Radovljici, kjer so pripravili vrsto prireditev. 1. decembra ob 20. uri bo uprizorilo prosvetno društvo »A. T. Linhart« Radovljica Linhartovo »Zupanovo Micko«. 6. decembra bo Vokalno-instrumen-talni koncert DPD »Svoboda« Lesce in prosvetnega društva »A. T. Linhart« Radovljica. 9. decembra bo slavnostna seja prosvetnega društva »A. T. Linhart« Radovljica. Seji bo sledila počastitev pred Linhartovo rojstno hišo. 9. decembra ob 20. uri bo gostovalo slovensko narodno gledališče iz Ljubljano s Cankarjevo dramo »Hlapci«. Od 1. do 1'5. decembra je odprta razstava Linhartove tiskane besede in gorenjske gledališke dejavnosti, ki jo je priredil Muzej v Radovljici. ansambla z mladimi talentiranimi ljudmi. Z vključevanjem najboljših ljudi v organe družbenega upravljanja in s tem, da dobita v umetniške svete kulturno razgledane ljudi, pa se morata obe gledališči boriti proti ozkim provincialnim tendencam in nazorom. —Ik imajo manj ali več kot 100 gojencev. V bodoče bodo jasli spadale v pristojnost socialnega skrbstva, vrtci pa ostanejo prosvetne ustanove. V šolskih proračunih občine bodo zajeti tudi stroški šolskega odbora. V razpravi so člani sveta opozarjali na nekatera nujna popravila na poslopjih osnovnih šol v Tržiču, vendar teh izdatkov ne Pred Dnevom republike Povejte še drugim ' • • 'Državni zavarovalni zavod Slovenije je letos Izplačal zavarovalnino naslednjim naročnikom »Glasa Gorenjske«: 40.000 dinarjev Petru Joštn, ki je pri nesreči 4. janija t. I. portal 100% invalid. B0.000 dinarjev svojcem Alojza Eržena iz Lučln, ki se je 8. septembra . 1. smrtno ponesrečil. Zavarovalnino v višini, ki ustreza odstotku invalidnosti, ki je posledica nezgode, pa so prejeli letos tudi: Franc Grošelj in Andrej Zargaj iz Cerkelj, Janez Skrjanc iz Adergasa pri Cerkljah, Miha Re-mic iz Vasce pri Cerkljah, Pavla Komac z Jesenic, Franc Zibert iz Britofa pri Kranju in Jože Dolinšek iz Velesovega. V vseh primerih |e DOP izplačal zavarovalnino brž ko je bila ugotovljena invalidnost. Večina drugih časopisov jp zaradi višjih zavarovalnih premij odpovedala zavarovanje svojih naročnikov. »Glas Gorenjske« pa je ne le obdržal to zavarovanje, marveč je z Državnim zavarovalnim zarodom Slovenije sklenil ob začetku letošnjega leta novo pogodbo, po lateri je povečana zavarovalnina naročnikov: Za primer 100% invalidnosti od prejšnjih 20.000 dih na 40.000 din. Za prinler smrtne nezgode pa od prejšnjih 10.000 dinarjev na 20.000 dinarjev. Pogoj: plačana mesečna naročnina, ki znaša 50 dinarjev. Naročite se na »Glas Gorenjske«, glasilo SZDL za Gorenjsko, ki izhaja ob petkih na osmih, ob ponedeljkih pa na štirih straneh. V KRANJU V Kranju bodo počastili Dan republike z vrsto prireditev. V Struževem so že v nedeljo, 25. t. m. odkrili spomenik padlim borcem v narodnoosvobodilni vojni. Dne 26. t. m. bo slavnostna prireditev v Stražišču. V Kranju bo na predvečer praznika akademija v Sindikalnem domu. Spored bo izvajal kolektiv tovarne »Iskra« ob sodelovanju DPD Svoboda Krani-center, Prešernovega gledališča i.n Glasbene šole. Dne 29. novembra ob 9. uri bo otvoritev kegljišča na Sejmišču, nato pa , tekmovanje najboljših kegljaških društev iz Hrvatske in Slovenije. Popoldne ob 14. uri bo nogometna tekma reprezentanc Gorenjske in Maribora na igrišču SD Triglav. NA JESENICAH V .počastitev Praznika ustanovitve nove Jugoslavije bo na predvečer, tj. 28. 11. v Mestnem gledališču na Jesenicah centralna proslava, na kateri bo govoril o pomenu praznika predsednik Ob LO Maks Dolinar, kulturne točke proslave pa bodo podali dijaki jeseniške Tehnične srednje in Mojstrske šole. Razen centralne proslave bodo krajevne proslave tudi na Javorniku, v Žirovnici,\ na Hrušlci, v Mojstrani in Kranjski gori. Praznik pa bodo počastili z internimi proslavami tudi na šolah in po posameznih podjetjih oziroma ustanovah. U. V KAMNIKU V Kamniku bodo v počastitev Dneva republike priredili slavnostno akademijo, na kateri se bo kamniška mladina predstavila kar s štirimi skupinami. Mladinska folklorna skupina pod vodstvom prof. Frbežarjeve bo plesala plese jugoslovanskih narodov, pionirska skupina prof. Zabriča pa bo pokazala domače plese in rajanje. Prvo skupino bo spremljal kvartet osmošolcev, drugo pa novo ustanovljeni tamburaški orkester pod vodstvom prof. Ljubica. Na akademiji bosta sodelovala tudi mladinski pevski zbor in recitatorski krožek. Slavnostni govor bo imel predsednik ObLO Kamnik ljudski poslanec Alfred Janko. Prireditev bo na predvečer praznika v veliki dvorani kulturnega doma. Občinski ljudski odbor Kranj obvešča volivce, da bodo na vsem območju občine ZBORI VOLIVCEV v dneh od 2. do 9. decembra Dnevni red za zbore v mestu je: — obravnavanje predloga novega oštevilčenja hiš in imenovanja ter preimenovanja nekaterih ulic; -i poročilo o uporabi sredstev za gradnjo stanovanjskih hiš; — poročilo o stanju otroških vrtcev in o delu za varstvo družine. Dnevni red za zbore v okolici je: — razprava o predlogih odlokov o zazidljivosti zemljišč v' posameznih naseljih; — poročilo o stanju pokopališč in razprava o predlogu za ureditev in upravljanje pokopališč (pokopališki redi) in — poročilo krajevnih odborov o drugih perečih krajevnih zadevah. Vsa vprašanja, ki bodo obravnavana, so zelo važna. Vabimo volivce, da se zborov polnošte-vilno udeležijo in s tem pomagajo pri reševanju komunalnih zadev. — Razpored zborov volivcev bo objavljen z lepaki. Občinski ljudski odbor Kranj svetna društva, taborniki, počdtnišks zveza itd. Člani obeh svetov so tudi načeli vprašanje gradnje novih šol. Dobili so pojasnilo, da bi kranjski okraj potreboval nad 2 milijardi dinarjev, če bi hotel zgraditi vsa potrebna šolska poslopja. Ta vsota bi zadostovala v primeru, če bi pouk potekal v dveh izmenah. Ce pa bi vsak oddelek imel svoj prostor, potem bi 3 milijarde dinarjev komajda zadoščale. Ker pa te vsote okraj ne zmore, je predviden nekak vrstni red gradenj novih šol. Zlastt bodo na vrsti kraji, kjer je treba začete šolske stavbe dograditi, to so Drazgoše, Trstenik, Lipnica in Žirovnica, kasneje pa pridejo na vrsto Stra-žišče pTi Kranju, kjer bodo za graditev potrebne še milijonske vsote. Tržič je žele na sedmem ali osmem mestu. Seveda se Tržičani s tem ne strinjajo, saj sta poslopji osnovnih šol v Tržiču, kljub vsakoletnim adaptacijam, v zelo slabem stanju, medtem ko je Podlju-belj še vedno brez šolskega poslopja. Ob zaključku zanimive razprave sta oba sveta sklenila, da bosta zahtevala od vseh šol na področju Tržiča pismeno problematiko, ki bo zajemala vse težkoče. Nato bosta sveta predložila to problematiko občinskemu ljudskemu odboru. Ob tej priliki so razpravljali tudi o personalnih vprašanjih in o proslavi praznika Dneva republike, 29. novembra. Izvedba proslave je prevzela trži-ška SZDL. Na slavnostni akademiji bo sodelovala tudi tržiška glasbena šola; k sodelovanju bodo povabljeni tudi starejši glasbeniki. J. V. POPRAVEK V 93. številki našega lista se je v poročilo o seji Občinskega ljudskega odbora Kranj vrinila neprijetna napaka že v podnaslovu, in sicer, da se najame 10 milijonov poisojila za gradnjo zdravstvenega doma. Pravilno se to glasi, da se posojilo za gradnjo zdravstvenega doma ne najame, kot je bilo prvotno sklenjeno na 23. seji, ker ima sklad za gradnjo zdravstvenega doma za letošnje investicije dovolj lastnih sredstev in posojilo ni potrebno. NOVA TRAFIKA V DOMŽALAH Pred kratkim je bila v Domžalah dograjena nova trafika. Urejena je z okusom in daje središču mesta lepši izgled. 13 LET NOVE JUGOSLAVIJE NOVO SE UVELJAVLJA (Nadaljevanje s 1. strani) Polemika s takimi in podobnimi gledišči ni potrebna, saj je vse te »napovedi" praksa že zdavnaj ovrgla. Zaradi vedno večjega vmešavanja države v gospodarstvo se v podržavljeni industriji po vsem svetu pojavlja tudi zelo močna tendenca za udeležbo delavskega razreda v upravljanju. Delavsko upravljanje postaja vse bolj akcijsko geslo delavskega razreda vsega sveta. Ni slučaj, da je bila uvedba delavskega upravljanja ena od osnovnih revolucionarnih zahtev poljskih in madžarskih delavcev. Toda tudi na zahodu se vedno bolj uveljavljajo različne oblike sodelovanja delavcev pri upravljanju gospodarstva. Tu gre šele za začetke, za posvetovalne organe, a je vendar tudi to zanimiva ilustracija, kako novi gospodarski odnosi nujno terjajo tudi spremembo družbenih odnosov. Take svete imajo že v Britaniji, Italiji in Franciji (interne komisije), skandinavskih deželah (delavske zbornice, zadružne svete, potrošniške svete) itd. Ni hvalisanja, če trdimo, da je Jugoslavija s širokim sistemom delavskega in družbenega upravljanja lahko mnogim v tem pogledu za zgled. To pa seveda organom delavskega in družbenega upravljanja pri nas nalaga nove dolžnosti. Pri skupnih naporih, da se tudi na naj otipi j ive j šem primeru, na standardu delovnih ljudi, dokaže prednosti novega sistema, njihove naloge niso majhne niti lahke. V zadnjem času v tej smeri odločno delamo. Pri tem pa moramo premagovati velike ovire, kajti stara praksa širokih investicij — ki je bila v prvem obdobju izgradnje potrebna in edino pra- vilna — se trdoživo upira novi gospodarski politiki, ki je bila formulirana že lani na posvetovanju pri predsedniku Titu. V glavah nekaterih ljudi so zrasli megalomanski načrti o novih in novih gradnjah in jim je sedaj to težko odložiti na nekoliko daljši rok. Stara praksa je trdoživa tudi zato, ker je prišla že nekako v navado. Najlaže pa je voziti po ustaljenih tirih! Tu nedvomno še vedno najdemo elemente birokratizma. Take pojave lahko izkorenini samo dobro delo samoupravnih organov. Za izboljšanje dela organov delavskega in družbenega upravljanja pa je potrebno, da se razširi materialna osnova njihovega dela. V ziadnjem času je bilo več posvetovanj, ki so obravnavala te probleme: seja Izvršnega komiteja CK ZKJ, plenum CK ZK Slovenije in seja predsedstva SZDL Jugoslavije. Prav danes pa razpravlja o tem Zvezna ljudska skupščina. Vse to pomeni, da bo odslej usmeritev k dvigu življenjskega standarda naših delovnih ljudi še jasnejša in konkretnejša kot doslej. O tem je bilo že precej napisano. Če povzamemo osnovne misli iz dosedanjih razprav, vidimo, da bodo napovedani ukrepi v glavnem reševali tri osnovna vprašanja: Uredili bodo plačni sistem in sicer tako, da bodo z njim vzpodbudili posameznega proizvajalca in delovne kolektive v celoti. S tem v zvezi bo prišlo do precejšnjih sprememb v notranji delitvi dohodka. Delež za plače se bo povečal na račun investicij. Investicije pa se ne bodo samo zmanjšale, marveč se bo spremenila tudi njihova sestava. Sredstva se bodo odslej vlagala največ za pospeševanje tistih industrijskih panog, ki izdelujejo blago za široko potrošnjo. Samo na ta način bo namreč mogoče zagotoviti stvarno veljavo višjih plač. Zelo pomembno za rešitev nekaterih perečih problemov v in- dustrijskih centrih je nadalje tudi ostvarjanje proračunskih sredstev in sredstev posameznih skladov. Doslej je prišlo do' občutnih nesorazmerij med posameznimi po-litično-teritorialnimi enotami, ker nilso bili pri delitvi upoštevani samo gospodarski činitelji. Zato bo treba tudi tu jasneje uveljaviti pravilo, naj vsak okrajni in občinski ljudski odbor ostvaTJa taka sredstva, kakršna mu dopušča njegovo gospodarstvo. Uveljavila se bodo nova > merila za delitev sredstev med >. občinami, okraji, republikami in zvezo. To bo prispevalo k naglejšemu izboljšanju družbenega standarda v industrijskih centrih (gradnja šol, kulturnih objektov itd.). Razširitev materialne osnove samoupravljanja bo pomenila tudi razširitev odgovornosti .samoupravnih organov. Delavski sveti in organi družbenega upravljanja bodo dobili še večji pomen in večje naloge. Tem nalogam pa bodo nedvomno kos prav tako, kot so bili naši delovni ljudje doslej kos vsem težavam, ki so nas pri našem razvoju spremljale. SLAVKO BEZNIK šftod m (desna wqofa Spod 'm telesna Odmevi s prvenstva Slovenije v namiznem ienitu Na letošnjem prvenstvu Slovenije so zmagali Kranjčani v 7, Ljubljančani v 2 In Mariborčani v 1 disciplini. Glavna borba za najvišja mesta je bila med igralci Triglava, Ljubljane in Odreda. Proti pričakovanju je uspelo kranjskima mladincema Janezu Teranu in Marjani Plutovi zmagati v 7 disciplinah. S tem sta tudi postala najmlajša prvaka Slovenije. Plutova je tudi s 4 zmagami dosegla svojevrsten rekord, kar še nikomur ni uspelo. Ce točkujemo razvrstitev na prvenstvu za prva mesta po sistemu 11, 7. 4, 2 (1. mesto 11 točk, 2. mesto 7 točk, 3. do 4. mesto 4 točke, 5. do 8. mesto 2 točki) dobimo takle vrstni red ekip: Triglav 154, Ljubljana 71, Odred 42, Branik 24, Jesenice 12 itd. Triglav je tudi letos premočno zmagal, Ljubljana je dosegla tako visoko mesto zaradi večjega števila dobrih igralcev, medtem ko Odred s 5 igralci n| mogel doseči dosti več točk. Ta razvrstitev ni popolnoma realna, ker je Branik dosegel toliko točk v glavnem zaradi II. razreda, to je moški B. Za sedaj so Jeseničani še boljši od njih. Najuspešnejši tekmovalci: Teran (Tr) 33, Kern (Lj) 18, Pire (Br) 17, Zezli-na (Tr) 13,5 itd. Med tekmovalkami je vrstni red naslednji: Plut 36,5, Trampuš (Lj) 12.5, Pogačar (Od) II, Teran T. (Tr) 9,5 itd. Kljub temu, da sta Teran in Tln-tova igrala v 5 disciplinah, nista dosegla slovenskega rekorda v nizih, ki ga brani Janez Teran s 56 seti v enem turnirju. Tu sta igrala »le« 46 oziroma 39 setov. So nekaj superlativov: Najdaljša partija: Tigerman : Stana 1:1; igrala sta eno uro. Najkrajša: Teran : Strumbl 3:0, hitreje kot v 10 minutah. Najdolgočasnejši: Kocjan : Ill.ebš 3:0 in Tigerman : Stana 3:1. Najlepši: Teran : Podobnik 3:2 in Kocjan : Česen 3:2. Najnesrečnejši tekmovalec vseh prvenstev Slovenije je gotovo Sandi Podobnik, član Odreda. Na vsen zad- Namizni tenis v Dupljah TVD »Partizan« Duplje je organiziral preteklo nedeljo namizmoleniški dvoboj s Tovarno pohištva iz Tržiča. Zmagala jo domača ekipa. Rezultat: Tovarna pohištva Tržič : TVD »Partizan« Duplje 7:10. Dopoldan pa je bilo tudi odprto na-miznoteniško prvenstvo društva, ki so so ga razen številnih domačih igralcev udeležili tudi tekmovalci iz Ko-vorja. Zmagal je Drago Zupan (Ko-vor) pred Francem Gradišarjem. G. J. njih petih prvenstvih Slovenije je Imel tako nesrečni žreb, da je vedno igral ali s prvakom ali finalistom in to redno izgubil s 3:2, po polnoma enakovredni borbi. Ta smola ga zasleduje tudi na ostalih republiških turnirjih. To je največja krivda, da odlični Podobnik ni nikoli na ranglisti med prvo četvorico, kamor po sposobnosti vsekakor sodi. V nedeljo je bila tndi skupščina NTZS, ki je sprejela rangliste za sezono 1955/56. V vseh moštvenih disciplinah je na prvem mestu Triglav, kar pa ni popolnoma pravilno, ker so- dimo, da je moška ekipa Odreda, ki je tudi prvak Slovenije in član I. zvezne lige trenutno že boljša od mladih Triglavanov. V posameznih disciplinah pa so najboljši: pri moških Kocjan (Od), pri ženskah Trampuševa, pri mladincih in mladinkah pa Janez in Tatjana, Teran. Kot kaže, je kranjskemu »Triglavu« uspelo prebroditi krizo, ki je nastala ob pomladitvi moštva in zdi se, da bo še nekaj časa obdržal primat v Sloveniji, ki ga ima že 6 let. RUDA HLEBS Na Jesenicah pripravljajo keglješki turnir na ledu V počastitev Dneva republike bo na Jesenicah veliki propagandni turnir kegljanja na ledu. Turnir bo na umetnem drsališču pod Mežakljo. Razen Jeseničanov bodo nastopili triie klubi z Bleda, in sicer »Gozdar«, »Bled* in »Triglav« ter kegljaški klubi iz Kranjske gore, Ljubljane, Celja, Kranja in Tržiča. Vabljen je tudi »Postverein« Sah Občni zbor „Solidarnosti" Občni s-zbor šahov«te sekciie nK**** »Solidarnost« je pokazal, da so bili kamniški šahisti v letošnji sezoni zelo aktivni. To dokazujejo številna tekmovanja in doseženi uspehi. Sekcija jo prirejala re^ne mesečne brzoturnirje, na katerih je bilo povprečno 15 igralcev. Člani so odigrali 6 propagandnih simultank in organizirali več predavanj po okoliških šahovskih aktivih. Kvaliteto in množičnost kamniškega šala pa je pokazala zlasti simultanka ruskega velemojstra Averbacha. Moštvo »Solidarnosti« se je uveljavilo tudi na mednarodnem šahovskem turnirju v Portorožu, kjer jo doseglo 1. mesto v C skupini. Svoj največji uspeh je ekipa dosegla na finalnem tekmovanju moštvenega prvenstva Slovenije, ko je osvojila 4. mesto. Na prvenstvu okraja Ljubljano si jo priborila drugo mesto, takoj za ljubljanskim Železničarjem. Nagrada za uspehe na raznih moštvenih br-zoturnirjih pa so štirje osvojeni pokali. Sekcija je imela na razpolago pro-storo matičnega društva DKPD Solidarnosti, od katere je prejemala tudi finančno podporo. T. M. iz Celovca. Propagandni turnir, ki bo zgolj prijateljskega značaja, bo uvod v II. državno prvenstvo v kegljanju na ledu, ki bo v dneh 19. in 20. januarja na Jesenicah. Najboljši tekmovalci državnega prvenstva se bodo udeležili evropskega šampionata v Italiji, ki bo 9. in 10. februarja. Udelež.ii se ga bodo najboljši kegljači na ledu iz Jugoslavije, Nemčije, Švice, Ho-landske, Belgije in od drugod. Ker je bila letna sezona za jeseniške keglja-če bolj ali manj mrtva, kaže, da bo zimska pestrejša. U. TVD „Partizan" TVD Partizan Kranj je zopet pričel z redno vadbo Po dvomesečnem odmoru je TVD Partizan v Kranju prav v teh dneh zopet začel z vadbo v telovadnici Osnovne šole v Kranju. Delo društva v tem času ni zamrlo, saj so se člani društva udeleževali telovadnih izletov po Gorenjskem in sodelovali na vseh tekmovanjih, kjer so dosegli vidne uspehe. Nedvomno so ti uspehi na tekmovanjih plod vztrajne vadbe med letom v telovadnici. Zato bo delo v bodoče zahtevalo še več požrtvovalnosti; posebno od vodnikov. Aktivnim članom in ljubiteljem telesno vzgoje sporočamo naslednji urnik vadbe: Ženska deca: v ponedeljek in Četrtek od 17. do 18. ure, pionirke: v ponedeljek in četrtek od 18. do 19. ure, mladinke: v ponedeljek in četrtek od 19. do 20. ure, članice: v ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure, starejše članice: v sredo od 20. do 21. ure, moška deca: v torek in petek od 17. do 18. ure, pionirji: v torek in petek od 18. do 19. ure, mladinci: v torek in petek od 19. do 20. ure, člani: v torek in petek od 20. do 21. ure. Orodna telovadba za mladino in člane v sredo od 18. do 20. ure B. ZIMA V GORAH Doline je sneg šele rahlo pobelil, visoko v gorah pa že smučajo najbolj navdušeni ljubitelji zimskih planin. NOGOMET Odred : Triglav 3:1 (2:1) Kranj, 25. novembra. Danes je bila na igrišču »Triglava« prijateljska nogometna tekma med članom I. conske lige »Odredom« iz Ljubljano in domačim »Triglavom ■<. Kljub slabemu terenu je bila igra hitra in zanimiva razen proti koncu, ko je postala precej ostra in se igralci niso tako trudili. Ze takoj v začetku je pričel »Triglav« ostro napadati in je kazalo, da bo odšel »Odred« poražen iz Kranja. V enem lepih prodorov je Bajželj dosegel prvi gol za »Triglav«.. Tedaj pa je tudi »Odred« pričel resneje napa- Gorenjski plavalci v pretekli sezoni (Nadaljevanje in konec) Ženske: 100 metrov crawl: 1. Barbka Koncilja T 1:15,8, 2. Spela Cebulj P 1:20,5, 3. Anka Čolnar T 1:20,6, 4. Majda Pelan K 1:21,9, 5. Nuša Purgar T 1:23,5, 6. Pavla Sušnik K 1:23,9, 7. Jana Mam 1:24,5, 8. Marija Auersperg K 1:24,8, 9. Dara Mladenovič P 1:25,2, 10. Fa-nči Skofic K 1:28,4. Povpreček 1955 1:24,2, 1956 1:22 9. Slovenski rekord v tej disciplini je le prišel na Gorenjsko. Konciljeva je uspela po dolgih letih prizadevanja postaviti najboljši rezultat. Njen rezultat je veliko boljši od rezultatov ostalih tekmovalk. Toda rezultati, ki so jih letos postavile zlasti Cebulje-va in Čolnarjeva* pa tudi Purgarjeva in Sušnikova nam dajejo upanje, da bo to kmalu postala najkvalitetnejša disciplina ženskega plavanja na Gorenjskem. Poleg Konciljeve je največji napredek dosegla Čolnarjeva. Nova imena v lestvici so še Purgarjeva in Sušnikova. Zlasti od Purgarjeve lahko še veliko pričakujemo, saj je še pionirka. 4O0 m cravvl: 1. Barbka Koncilja T 5:50,0, 2. Majda Pelan K 6:33,7, 3. Anka Čolnar T 6:43.8, 4. Spela Cebulj P 6:48,6, 5. Fan-či Skofic K 6:50.3, 6. Nuša Purgar T 6:51,8, 7. Jana Marn T 7:01,8, 8. Alenka Mulej P 7:02,5, 9. Marija Korošec B 7:02,6, 10. Dara Mladenovič P 7:06.2. Povpreček 1955 7:01,3, 1956 6:47,3. Skoraj iste ugotovitve kakor za 100 metrov crawl veljajo tudi za to disciplino. Razlika med Konclljevo in ostalimi je tu še mnogo večja. Koncili jeva se je povzpela na tretje mesto letošnjih rezultatov v Jugoslaviji. Presenetila je Čolnarjeva, ki je prehitela svojo tekmico Cebuljevo. Zanimivo je, da Sta obe letos prvič uspeli prehiteti Mulej evo in Koroščevo. Od teh največ obeta Purgarjeva, ki letos gotovo ni izkoristila vseh svojih zmožnosti. 100 m hrbtno: 1. Majda Pelan K 1:27,G, 2. Barbka Koncilja T 1:33,5, 3. Anka Čolnar T 1:34,4, 4. Nuša Purgar T 1:36,0, 5. Slavka Jurman T 1:39,2, 6. Alenka Mulej P 1:41,1, 7. Majda Snabl K 1:43,2, 8. Mara Cilenšek K 1:46,7, 9. Štefka Mev-lja P 1:51,7, 10. Zinka Sušteršič P 1:53,0. Povpreček 1955 1:44,2, 1956 1:40,5. Na veliko presenečenje je letos napredovala tudi ta disciplina. Medtem ko smo do sedaj imeli le po dve tekmovalki pod 1:40,0, jih imamo letos kar 5. Pelanova je uspela letos svoj rezultat še izboljšati in dokazati, da je še vedno najboljša slovenska tekmovalka v tej skupini. Največji napredek je dosegla spet Čolnarjeva, ki se je z lanskega zadnjega mesta povzpela na tretje. Od ostalih lahko še največ pričakujemo od Purgarjeve, Jurmanove in Mulejeve. 200 m prsno: 1. Mirjana Vukič T 3:14,0, 2. Mara Hribar T 3:22,7, 3. Janja Kacjan P 3:28,4, 4. Mirni Vavpotič K 3:30 3, 5. Jelka Grandovec T 3:36,3, 6. Spela Cebulj P 3:37,5, 7. Meta Pucelj K 3:4?,0, 8. Tadeja Potrato K 3:48,2, D. Milena Mavec P 3:50,5, 10. Marinka Grošelj P 3:56,2. Povpreček 1955 3:31,3, 1956 3:36,7. Prav gotovo je to naaslabša disciplina ženskega plavanja. Ni samo slabši povpreček, temveč so vse tekmovalke z lanske desetorice, razen Gran-dovčeve in Cebulj eve plavale dosti slabše ob svojih lanskih rezultatov. 100 m metuljček: 1. Barbka Koncilja T 1:23,2, 2. Mirjana Vukič T 1:31,0, 3. Spela Cebulj P 1:37,6, 4. Majda Pelan K 1:39,0, 5. Tadeja Potrato K 1:42,1, 6. Mirni Vavpotič K 1:42,7, 7. Jožica Stare T 1:43,9, 8. Fanči Skofic K 1:44,5, 9. Irma Fel-din T 1:48,5, 10. Dara Mladenovič P 1:49,7. Povpreček 1955 1:39,1, 1956 1:40,2. Tudi ta disciplina ima slabši povpreček od lanskega in tudi tu so skoraj vs.e tekmovalke slabše plavale kot lani. Toda kljub temu nam je ta disciplina prinesla velik uspeh. Konciljeva je popravila svoj rezultat za celih 15 sekund in se tako postavila na čelo jugoslovanskih plavalk metuljč-kovega sloga. S tem smo zaključili pregled dese-toric najboljših tekmovalcev na Gorenjskem. Ob koncu bomo skušali še na kratko oceniti uspehe in neuspehe posameznih klubov ter njihove težave, ki jih morajo premagovati pri svojem delu. Nesporno je danes najmočnejši plavalni kolektiv ne samo na Gorenjskem temveč tudi v Sloveniji »Triglav« iz Kranja. To je dokazal z osvojitvijo naslova prvaka v LRS. Odkod izvirajo ti uspehi? Prav gotovo je največja moč tega kluba v skoraj neizčupnem zaledju mladih talentov, ki jih dobiva s sistematično vodenimi plavalnimi šolami. Iz teh so izšli skoraj vsi najboljši tekmovalci. Drugi vir uspehov pa je gotovo velika izenačenost kluba. Največ zaslug za kvaliteten razvoj v pičlih dveh letih pa ima tudi trener Dušan Brozovič. Veliko pomoč daje klubu tudi tovarna »Inteks«, ki omogoča tekmovalcem trening v zgodnjih spomladanskih dnevih. Kamnik, ki je bil lani resen konkurent Triglavu, je doživel letos velik padec. Vzrokov za to je več. Največji razlog za to je prav gotovo odhod trenerja in njihovega najboljšega tekmovalca Vladimir j a Zrimška. To ]e bil za njih tudi moralni udarec. Kamnik pa tudi nima zadostnega števila naraščaja, ki bi mu zagotavljal nenehen razvoj. Nekaj odličnih posameznikov, ki so letos iz objektivnih razlogov močno popustili, nima naslednikov. Edini novi svetli točki sta Sušnikova in Maleš. Prešeren iz Radovljice iz leta v leto počasi, toda vztrajno napreduje. Prav gotovo so letos dosegli svoj največji uspeh z osvojitvijo četrtega mesta na prvenstvu LRS. S tem bi bila izčrpana aktivnost plavalnih klubov na Gorenjskem. O-staneta še »Bled« in »Domžale«. Medtem ko je prvi po nekaj letih primata v gorenjskem plavanju skoraj popolnoma zamrl, se je drugi šele letos ustanovil in upajmo, da bo kmalu močan klub, saj ima za to najboljše pogoje. Franek Trefalt Štajerska : Gorenjska V okviru počastitve Dneva republike bo organizirala Gorenjska nogometna podzveza v Kranju 29. novembra ob 14. uri na igrišču Triglava prijateljsko nogometno tekmo med reprezentancami podzvez Maribora in Gorenjske. Obe moštvi bosta sestavljeni iz najboljših igralcev. V moštvu Maribora bodo zastopani igralci Branika, Maribora, Kovinarja, Mure in Nafte, medtem ko bodo moštvo Gorenjske predstavljali najboljši igralci Triglava, Mladosti, Tržiča in Ločana. Mariborčanov v Kranju nismo videli že nekaj let, kar vsekakor še povečuje zanimanje za to tekmo. Znano je, da v Mariboru igrajo dober nogomet ter, da je Branik letošnji jesenski prvak v Mariborsko - varaždinski - celjski skupini. Na drugi strani pa bo dal zopet največ igralcev za gorenjsko reprezentanco NK Triglav, ki je prav tako letošnji jesenski prvak v ljubljansko - primorski ligi. Obeta se nam lep in zanimiv nogomet, zato ni zamuditi te ugodne prilike. G. Taborništvo Občni zbor domžalskih tabornikov V nedeljo so imeli domžalski taborniki svoj III. letni občni zbor. Udeležencev na občnem zboru je bilo okoli 60. Iz poročil je bilo razvidno, da je družina tabornikov dobro delovala skozi vse leto in vzgajala mladino v taborniškem duhu. Največja in uspela akcija pa je bila udeležba na partizanskem pohodu v Kumrovcu. Največ razpravljanja je povzročila koč?, na Menini planini, ki je*v zelo slabem stanju. Kajti vse leto so kočo uporabljali pastirji in delavci državnega kmetijskega posestva Crnelo. Koča je tudi na splošno v Slabem stanju, je stara in slabo grajena. Na občnem zboru so sklenili kočo popraviti, zato so odobrili tudi denarni znesek, ki je seveda majhen, toda s prostovoljnim delom bodo kočo lahko popravili. Sprejeli so tudi sklep, da bodo izvedli smučarski tečaj na Veliki planini. Za novega glavarja je bil izvoljen priljubljeni dr. Dušan Slajpah. F. H. HOTEL »POSTA« — JESENICE čestita k prazniku republike gostom in ostalemu ljudstvu nove Jugoslavije. MIZARSTVO KOS ANTON — KRANJ-KLANC čestita vsemu delovnemu ljudstvu k prazniku republike. dati in je po Cubanu najprej izenačil, nato pa po Bogataju prišel v vodstvo. Drugi polčas se je pričel podobno kot prvi in le sreči in ne učinkovitosti domačih napadalcev se ima »Odred« zahvaliti, da ni prejel gola. Toda »Odred« se je kmalu znašel in igra je postala enakovredna. V tem času je Bergel j dosegel tretji gol za »Odreda in s tem končni rezultat. V predtekmi sta se srečali B moštvi Odreda in »Triglava«. Zmagal je »Odred« z rezultatom 3:1. ML SAH ZMAGA TISKANINE V četrtek, 22. t. m. je bilo končano šahovsko prvenstvo kranjskih mladincev. Tekmovanje je priredila »Ikra« v počastitev 29. novembra. Vrstni red je naslednji: Tiskanina 16 točk, Iskra 14Vz točke, Sava 12l/s točke, Kovinar 1 točko in Inteks 0 točk. Aoo HOKEJ NA LEDU JESENICE B : »PAPIRNICAR« Vevde 8:5 JESENICE, 25. novembra. Sinoči je bila odigrana prijateljska hokej tekma med drugim moštvom Jesenic in »Papirničarja« iz Vevč. Tekma se je končala z rezultatom 8:5 (2:1, 2:2, 4:2). Sodil je France Božič. Tekmi je prisostvovalo okoli tristo ljudi. u. S SODIŠČA Spet prekupčevalec lesa Pogosti so primeri, ko se razni prekupčevalci ukvarjajo s prekupčevanjem lesa. Tako je A. M. iz bližine Škofje Loke pozimi leta 1955/50 nakupil od raznih gozdnih posestnikov 22 kub. metrov smrekovega lesa. Vse to je z določenim zaslužkom preprodal, zato ga je sodišče obsodilo na 8.000 din denarne kazni ob upoštevanju, da so tovrstna prekupčevanja precej pogosta. G. Kradel je zadružno premoženje J. K. iz Zirov se je zagovarjal pred sodiščem zaradi tatvin. Tako je ne ugotovljenega dne v avgustu 1955 vzel v Zadružnem domu v Zireh električni števec, vreden okoli 27.000 din, ki ga je tam pustil električar, ki je potem moral seveda števec sam plačati. Razen tega je v tem času iz Zadružnega doma v Zireh odnesel nekaj zob od kosilnice, krogljični ležaj, zavorno vrvico in razne druge manjše dele kmetijskih strojev. Za vsa *ta dejanja ga je sodišče obsodilo na 3 mesece zapora in 1000 din denarne kazni. G. Vrtalni stroj za 10.(1(0 dinarjev A. R., S. P. in Š. B., vsii 'iz okolice Kranja, so se pred kratkim morali zagovarjati zaradi kaznivega dejanja zoper družbeno premoženje. A. R. j* bil leta 1955 zaposlen v »Iskri« kot preddelavec, kjer je v avgustu alt septembru vzel električni vrtalni stroj v vrednosti 28.000 din. Ukradeni stroj je potem izročil Š. P., ki je stroj potem prodal S. B. za 16.000 dinarjev kljub temu, da je vedel, da je le-ta ukraden. S. B. pa bi moral prav gotovo, če ne drugače, že zaradi nizke cene vedeti, da ni nekaj v redu. Sodišče je obsodilo A. R. na 4 mesece, Š. P. na 2 meseca in S. B. na 1 mesec in 15 dni zapora. G. 4 cj» ST. 94 / "m. NOVEMBRA 1956 fioffifijih KULTURNI TEDNIK Razmišljanje o delu prosvetnih društev DROBCI IZ RAZGOVORA S PREDSEDNIKOM SVETA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV PRI OKRAJNEM LJUDSKEM ODBORU Kdo bi naštel vse članke, polemike, trnim delom in doslednostjo presegle ljani izda seznam predavanj, ki bo slu-razmišljanja in podobne prispevke, ki vsa pričakovanja. V društvo so vklju- z.l prosvetnim društvom pri solidnem dan za dnem polnijo stolpce časo-pisov čeni: dramski krožek, pevski zbor, sestavlianiu programa te zvrsti Lzo- tn revij, kjer pisci razmišljajo o problemih Svobod in ostalih prosvetnih društev. Vsekakor pomembnosti tega pisanja ne moremo razvrednotiti, če pomislimo, koliko in kakšne so težave, s katerimi se ta društva srečujejo •pri vsakodnevnem delu. In prav ta razglabljanja v revijah in časopisju pomagajo društvom preko številnih ovir —i služijo jim kot kažipot k uspešnejšemu delu. Ker skopo odmerjeni prostor današnjega sestavka ne dopušča, da bi se poglabljali v obsežna razmišljanja o problemih, Čeprav jih pri Svobodah in prosvetnih dru-žtvih na Gorenjskem ne manjka, bomo osvetlili le nekatere zanimive detajle iz razgovora s predsednikom Sveta Svobod in prosvetnih društev pri OLO Kranj, tovarišem Dušanom "Bavdkom. Ali je prišlo v temletu do stremljenja po ustanavljanju novih prosvetnih društev na območju OLO Kranj? »•Mreža prosvetnih društev je tako popolna, da novih društev skoraj ni «noč ustanavljati, pa tudi takšnih stremljenj ni bilo opaziti. Dovolj razveseljivo je, če pomislimo, da deluje glasbena šola, razen tega pa pogosto braževanja. prirejajo različna predavanja, ki ima- Tudi razstave likovne umetnosti, ki jo dokaj širok krog zvestih poslušal- so se doslej omejevale le na Kranj, cev.« bemo odslej prirejali tudi na pode- želju. Začeli bomo z baročno umetnostjo, medtem ko bomo z naslednjimi razstavami prikazali razvojno pot Likovne umetnosti vidnih domačih in tujih slikarjev vseh dob do sodobne likovne umetnosti. Do bodo te razstave razumljive tudi nepoučenim ljudem, bodo razstave spremljali komentatorji. —■ Slej ko prej pa bo ostalo izobraževanj o množic tudi v bodoče Pred letom in več je bilo pogosto slišati kritične pripombe glede zgrešene programske politike prosvetnih društev. Vse kaže, da je le-ta stopila na boljša pota? najtrši problem prosvetljevanja.« »Res — priznati moram, da se je Medtem ko smo na kratko obliko-programska politika prosvetnih dru- vaU nekatere drobce iz razgovora, se štev v zadnjih dveh letih močno iz- nam nen.ote vsiljuje misel, da zahteva boljšala, kar dokazuje, da kritika in nasveti le niso bili zaman. Prosvetna društva aM, točneje, šibkejši dramski krožki se sicer v večji meri izogibajo tako obširen izobraževalni program Svobod in prosvetnih društev precejšnja denarna sredstva, brez katerih ni uspešnega dela, hkrati pa se vprašu- nazadnjaških del s preživelo tematiko. jemo> kje je krivda, da nekateri ob činski ljudski odbori v svojih proračunih tako radi prezro te potrebe, ledtem ko kažejo druge občine nemajhno zanimanje za napore, ki jih nrpmasuieio naša prosvetna društva sodobnih ljudi — zavestnih no*np«" v svojih stremljenjih po oblikovanju •ocialistične tvornosti. Sa—Sa hkrati pa zapadajo grandomaniji, se pravi, hlastajo po dramskih dalih, ki jim niso kos. Semkaj sodijo zlasti Cankar in vrhunske stvaritve nekaterih Itvrjijh avtorjev, ki jih Igrajo slovenska poklicna gledališča. Da je temu tako, je razumljivo iz preprostega razloga, ker je repertoar lažjih slovenskih im tujih dramskih del po eni plati sila skromen, po drugi plati Z RAZSTAVE V PREŠERNOVEM MUZEJU Rembrandt Van Rijn (1606 — 1669;. najslavnejši nizozemski slikar in grafik ter hkrati najvidnejša osebnost v zgodovini likovne umetnosti. Njegova močna in mnogostranska u-stvarjalna osebnost je zlasti izražena v moči slikarskih oblik in v globokem humanizmu. Svojo genialnost je združeval z izredno dejavnostjo in z željo •po izpopolnitvi in poglobitvi svojega slikarskega izraza. V prvem obdobju ustvarja slike, v katerih se pozna vpliv baročnega naturalizma in živih nasprotij svetlobe in teme, neglede na motive in tehniko slikanja. Vzporedno s povečanim zanimanjem za raznovrstnost motivov raste tudi težnja za likovnim poglabljanjem; to se kaže v psiholoških finesah in mehkejši barvitosti. V zadnjih delih, ki označujejovišek sprostitve v oblikovanju, Rembrandt poenostavlja izrazna sredstva,s čimer pa še bolj poudarja poduhov-ljenost v izrazu. s. REMBRANDT VAN RUN: LASTNA PODOBA na območju OLO Kranj okrog 83 pro- Pa dok'aJ Priigran. Da bi pomagali ^ svetnih društev, od tega 20 Svobod. Tudi uspehi, ki jih žanjejo ta društva v svoji dejavnosti, niso majhni, pa čeprav pride tu in tam do spodrsljajev. Po zadnjih poročilih je prišlo v dveh ali treh primerih do razpustitve prosvetnih društev, kar pa ne gre na račun mlačnosti med članstvom, temveč so vzroki drugje. V vseh primerih je bilo delo onemogočeno zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov in ljudi s potrebnimi izkušnjami, ki bi delo po krožkih idejno in vsebinsko pravilno usmerjali. Nasprotno pa je pri mnogih drugih društvih, ki razpolagajo z ustreznim vodilnim kadrom, moč opaziti, da število Članstva narašča. Ce upoštevamo, da prebiva na območju OLO Kranj 128 000 prebivalcev in da od teh nad 9000 prebivalcev sodeluje pri Svobodah in prosvetnih društvih, tedaj smemo z gotovostjo trditi, da dosedanji napori teh dru-žtev rin vseh ostalih činiteljev, ki delujejo v prid teh izobraževalnih teles, niso bili zaman.« Katera prosvetna društva so se do s'w,'ij posebno odlikovala s svojim delom? »Težko je našteti vsa prizadevna društva, ki so s svojim požrtvovalnim delom dosegla zavidljive uspehe, kaj t", v naglici bi se utegnilo zgoditi, da bi temu ali onemu od teh društev storil krivico prav s tem, da ga pri naštevanju ne bi uvrstil med najzaslužnejše. Vsekakor pa zasluži vse priznanje DPD »Svoboda« Zi.ri, ki je kot periferno prosvetno društvo s svojo delavnostjo in požrtvovalnostjo, smo- dramskim krožkom iz zadrege, bi morali osvežiti program z novimi dramskimi deli, ki bi po svoji tematiki ustrezala družbenopolitičnim načelom današnjega časa, in da bi hkrati nudila režiserjem in igralcem snov, ki ji bodo kos. Seveda ne smemo pri izbiri dramskih del prezreti intelektualne stopnje gledalcev, katerim so ta dela namenjena. Podobno velja za repertoar pesmi, oziroma zborovskih skladb. Pevski zbori so v večji meri vklenjeni v nek slovenski programski okvir in segajo le po skladbah maloštevilnih slovenskih in jugoslovanskih avtorjev, ne da bi upoštevali, da imajo tudi tuji narodi pesmi z napredno in borbeno tematiko. Da bi tudi pevskim zborom pomagal iz zadrege, je Svet Svobod in prosvetnih društev OLO Kranj sklenil v bližnji prihodnosti izdati prvi snopič tridesetih pesmi, ki bodo take po vsebini kakor tudi po zahtevnost' ustrezalo v prvi vrsti podeželskih pevskim zborom. Takšne zbirke pesm: bodo poslej izhajale vsako leto.« Kakšni so pogoji za razvoj lutkarstva na Gorenjskem? »Napori zadnjega leta, da bi se lut-karstvo na območju OLO Kranj čim bolj razvilo, niso bili zaman. Zal pa smo tudi tukaj naleteli na isto oviro kot v prejšnjih primerih: pomanjkanje* lutkovnih igric. Zategadelj je bil izdan prvi izbor lutkovnih igric v ci-klostilni izdaji. Nadalje je Svet Svobod sklenil, da po zgledu Ljudske univerze v Ljub- Šolski odbor na Urušiti nudi pomoč šibkejšim učencem Trudi se ludi za pestro izvenšolsko delo pionirjev Šolski odbor na Hrušici pri Jeseni- pripravite tudi svečan sprejem v pio- cah je bil ustanovljen med prvimi nirsko organizacijo. Vanjo so vključi- v otočini; njegov predsednik je že od li več kot 40 učencev. Na svečanost so vsega začetka tovariš Lojze Kodre. Na povabili tudi jeseniške pionirje. Za nedavnem zfooru volivcev je bil tov. konec prvega polletja je šolski odbor Kodre že tretjič izvoljen. V razgovo- priredil prisrčno slovesnost za učence ru z našim sodelavcem je pojasnil, da prvega razreda. Ob razdelitvi spriče- ga to delo zanima, da so dosegii že val so jim v navzočnosti staršev ob- precejšnje uspehe, to pa predvsem za- razložili, kako pomembno je zanje tO, radi lega, ker nudijo šolskemu odbo- da so se naučili abecede. Ko je bilo ru podporo vse organizacije, pa tudi starši tesno sodelujejo s šolo. „SVET BREZ SOVRAŠTVA" NA ODRU DPI) ..SVOBODA" V PODNARTU V okviru proslave prvega krajevnega praznika v Podnartu je uprizorila dramska sekcija DPD »Svoboda« dne 17. t. m. v Ljudskem domu dramo M. Pucovo iz dni herojskega trpljenja našega ljudstva »Svet brez sovraštva*. Predstava je bila dobro obiskana in ji moramo priznati kljub nekaterim tehničnim spodrsljajem in začetniški zadregi igralk, ki so tokrat prvič nastopale, dober uspeh. Prav je bilo, da se je dramska sekcija odločila za to delo, ki nas povede v čase, ko je skušal okupator z najhujšimi okrutnostmi zadušiti vstajo našega ljudstva in ko nam je le še vera v pravičnost naše borbe in v zmago socialističnih idej pomagala v neenaki borbi. Pra\ v današnjih dneh je tako delo še posebno hvaležno. Glede uprizoritve same je pohvaliti odlično obvladanje teksta ter veliko prizadevnost režiserja tovariša Lam k-to zaključeno, je bila v šoli razstava z naslovom: »Pionir od vstopa v šolo do poklica«. Na osnovni šoli na Hrušici imajo tudi mlečno kuhinjo, v kateri se hranijo vsi učenci. Tisti, ki so bolj šibkega zdravja, so bili poleti v raznih zdravstvenih kolonijah. Vse to dokazuje, da pernih arij« v Kranju 12. novembra? Napolnjena dvorana z navdušenimi poslušalci, ki se niso zadovoljili samo z določenim programom, temveč so s svojim viharnim aplavzom (kar je za Večer opernih arij je bil za Kranj lepo in nepozabno doživetje. Kranju se obetajo pogosti koncerti Na tem večeru je poslušalce prijetno iznenadila novica, da se bodo hladne Kranjčane vsekakor nekaj ne- takšni koncerti .ponavljali odslej vsak navadnega) skoraj prisilili umetnike, mesec. Vsekakor je to velikega vzgoj-da so za slovo dodali k programu še neg« pomena — v pravem smislu pre- dve točki. Na tem večeru so se predstavili: so-pranistka Vilma Bukovčeva, tenorist Gašper Dermota, basist Ladko Korošec in pianist prof. Marijan Lipovšek. lomnica za Kranj, ki je stal v pogledu kvalitetnega koncertiranja doslej ob strani. Da bi ljubitelje koncertov seznami z ostalim repertoarjem, sem obiskal Sopranistka Bukovčeva se je pred- organizatorja teh koncertov, ravnate- lj ŠKOFJELOŠKEGA ODRA Prizor iz „Paštetarja" (Lope de Vega) Osnovna šola na Hrušici je bila dol- piča, ki je dogajanje na odru zelo raz- &° časa enorazredna, zdaj pa so ure- gibal in mu dal smiselnega poudarka. a pohvaliti enega dela mlajših gle-lalcev, ki so znali sprejemati z odra o dovtipe, s tragičnim delom pred-tave pa niso znali najti pravega tika. Za boljše uspehe sicer tako delavne lramske sekcije v Podnartu pa je lej ko prej potrebno najti sredstva ;a dokončno opremo odra, ogrevalnih laprav in študijskih prostorov v donu. V sedanjih prilikah je vsako res larsiki, mizarski in šiviljski. Na zadnji seji pa so se člani odbora dogovorili za ustanovitev fotoamaterskega, radioamaterskega, recitacijskega in literarnega krožka. Vse to dokazuje veliko prizadevanje članov šolskega odbora za izvenšolsko delo pionirjev. Tudi za novoletno jelko so sestavili okvirni program. Otrokom bodo skušali nuditi letos _£imveč kulturnega razvedrila, za kar bo poskrbelo delavsko prosvetno društvo »Svoboda«. Pomagala 'bo tudi Zveza žena. Na svojih sejah razpravljajo člani šolskega odbora predvsem o učnih Tenorist Gašper Dermota je pel ari- Maša Bohinčeva. je iz oper: »Prodana nevesta«, »Mar- Za drugo leto imam v mislih konta«, »Werther«, »Manon« in »R'gol- certni abonma, ker računam na stalno letto«. Na željo poslušalcev je dodal publiko. Koncertirali bodo trio Ebert z basistom Korošcem še duet iz »Pro- z Dunaja, pianistka Breda Rajh, vio- dane neveste«. Na tem večeTU je sodeloval pianist prof. Marijan Lipovšek. Začclek gledališke sezone v Skofji Loki liinist Igor Osim, violinistka Pina Car-tudi mirelli iz Rima itd. Trdno sem prepričanj da je po 11 letih svobode nujno .potrebno, da postane Kranj kot industrijski center tudi kulturno središče na Gorenjskem.« Zahvalil sem se tovarišu Liparju za V četrtek, 15. novembra so loški izčrpno poročilo in nehote pomislil, igralci stopili prvič na oder v letošnji da zgornja dvorana, garderoba in oder »bčina bi morala upoštevati te potrebe n čimprej nuditi »Svobodi« in »Par izanu« ugodnejše pogoje za delo. J. F. Ali ste že naročeni na knjižne zbirke razmerah otrok, na roditeljskih sestankih pa seznanjajo starše z vzgojnimi vprašanji. Tistim učencem nižje gimnazije, ki imajo težave z matematiko, angleščino in slovenščino, bo v Sindikalnem domu nikakor ne ustrezajo koncertom najvidnejših reproduktivnih glasbenikov — tako inozemskih kot naših. S. M. Violinski virtuoz karel rupel bo koncertiral v Kranju 10. decembra sezoni. Ker je lani občinstvo grajaio »preresen« program, so se igralci ie- lejše delo onemogočeno. Tudi domaća uspehih, o socialnih in zdravstvenih tos lotili komedije. Na oder so postavili dve krajši komediji klasikov Moliera in Lope de Vege. Mogoče 'e naslova »Sganarel« in »Paštetar« nista mogla pritegniti gledalcev, vsekakor pa drži, da je bil obisk kaj boren. - šolski odbor priskrbel pomoč. Po- igralci upajo, da bo vsaj pri nasled- učevale jih bodo dijakinje višjih raz- njiri predstavah obisk boljši. redov gimnazije enkrat ali dvakrat Te dni se pripravljajo na gostovanja Wno dvorani v Sindikalnem domu t tedensko. Ta način se je v letošnjih po okolici. Začeli s0 tudi s študijem Kranju slavnostna, akademija v po-počitnicah dobro obnesel. Tri višje- operete »Pri treh mladenkah« m z častitev »Dneva republike«. Priredl-prAs„nnvp rlr.i*k<»"9 ? ? 80 uspešno Pripravile nekatere dramo Branka Hofmana »Svetloba ve- telj akademije je Okrajni odbor SZDL. „rresemOVe aruZOe . dijake na popravne izpite. like samote«, ki jo bodo igrali za ob- medtem ko je organizacijo prevzela Slavnostna akačcTTija v počastitev Dneva republike v Kranju Dne 28. novembra ob 20. ari bo v V lanskem poletju je šolski odbor čdnski praznik. K. tovarna »Iskra«. SAMOUPRAVLJANJE - POT SOCIALISTIČNEGA RAZVOJA „Bolj bomo morali krepiti gospodarske temelje občine DELO KRAJEVNEGA ODBORA ŠENČUR Komunalna izgradnja - naloga številka ena Razgovor s predsednikom Občinskega ljudskega odbora Gorenja vas, tov. Jožetom Subiccm Nekaj hitreje so morali najbrž končati razgovor o elektrifikaciji Hota-velj in Zetine, ,v katerem so pravkar tičali, ker je novinar že čakal v tajnikovi pisarni, da bi vprašal predsednika Občinskega ljudskega odbora, tovar'ša Jožeta Smbica: »Nova občina Gorenja vas ima za za seboj dobo dobrega leta dni. AH Je v tem času dokazala svojo življenjsko sposobnost in kaj bi bilo moč reči glede njenega razvoja v prihodnjih letih?« Ko je predsednik čez neikaj minut končal razgovor s predstavnikoma elektrifikacijskega odbora, je povabil novinarja v svojo sobo in mu takole odgovoril: »Naša občina je dokazala, da je sposobna živeti in da ima pred seboj bodočnost. Njeni gospodarski temelji so kmetijstvo, nekaj industrijskih in precej obrtnih obratov, pa še trgovina in gostinstvo. Vendar pa bo treba te temelje bolj krepiti. Podjetje »Marmor« v Hotavljah je na začetmi stopnici svojega razvoja. Dobilo je kredit iz okrajnega iu občinskega investicijskega sklada, da bi «e še razvilo. Razen tega rimamo še obrtna podjetja: mizarsko in remontno v Gorenji vasi ter krojaško in mizarsko v Poljanah. Tudi kmetijske zadruge (ki jih je na območju obč:ne sedem) imajo svoje obrate, ki pa so Sf nekateri že razvili v samostojne obrate pri kmetijskih zadrugah (kolarska in inštalaterska delavnica pri KZ Poljane, pri KZ Gorenja vas pa kle-parstvo, čevljarstvo in mesarija). Tudi KZ Trebija in Sovodenj imata mizarske in čevljarske obrate. Toda ta •podjetja oziroma obrati potrebujejo pomeč, morda v obliki kreditov z nizkimi obrestnimi merami, da bi se lahko razvila. Letos jim občina ni mogla nuditi sredstev, ker so bila leta majhna. Za obrate, ki poslujejo pod neposrednim vodstvom zadrug, bodo vsekakor še nadalje morale skrbeti zadruge in razvijati dejavnost teh obratov iz svojih investicijskih sredstev, saj razpolagajo zadruge s precejšnjim delom ustvarjenega narodnega dohodka na področju občine. Letošnji dohodki zadrug ne bod^ manjši, če ne večji, saj bodo zadruge samo od odkupljenih gozdnih zelišč — borovnic, gob itd., dobile okrog 9 milijonov din čistega dohodka. Poglavitno gospodarsko področje občine je kmetijstvo. Precej je že napredovala semenska služba. Pri tem ima zasluge selekcijska postaja Kmetijskega inštituta v Poljanah, ki že na površini cca 20 ha prideluje semenski krompir, takozvano »Elito«, ki %a dajejo v razmnoževanje na posa-nezna področja. Za pridelovanje semenskega krompirja ter ostalih semen so prav v naši občini zelo primerni klimatski pogoji. Tudi živinoreja je dosegla že lepe uspehe. Seveda je možno doseči še več, saj je na primer od 1600 Krav, ki jih redijo naši živinorejci, le 150 v rodovniku. Povprečna molznost rodovniških krav je 2600 litrov, krav izven rodovnika pa le 1800 litrov. Da bi pa mogli poslati na trg čimveč mlečnih proizvodov, bodo morale kmetijske zadruge po posameznih naseljih urediti hladilne naprave. Za pašnike bo treba urediti cca 120 ha zemljišč, ki so last splošnega ljudskega premoženja. Na teh pašnikih bi mlada živina imela dokaj dosti sončne paše. Kmetijska zadruga Poljane ima v okviru svoje dejavnosti tudi zadružno posestvo, ki redi 60 glav živine. To posestvo dosega zadovoljive uspehe, saj maša sterilni delovna dan 400 dinarjev. Posestvo ima tudi pripravljene načrte za nov hlev, kjer bo So več možnosti za vzrejo mlade plemenske živine. Taki in podobni koraki naj b! nam pomagali, da bi se začeli čim hitreje vleči iz .kmetijske zaostalosti. V letošnjem letu smo tudi gradili več objektov, ki smo jih financiraj-1 Drugo novinarjevo vprašanje: »Kako delujejo organi samoupravljanja t novem komunalnem sistemu; ali občani zdaj bolj sodelujejo pri reševanja zadev, ki žalijo občino?« Predsednik: »Vsekakor bolj sodelujejo, saj dela v vseh organih upravljanja, kakor so sveti ljudskega odbora, komisije, šolski odbori, potrošniški sveti itd., okrog 9,06% ali 589 državljanov. Volivci se zdaj v splošnem bolj zanimajo za delo občine. Želeti pa bi bilo, da bi stavljali več predlogov. Izmed krajevnih odborov sta najbolj delavna trebijski in poljanski; le-ta je z zbiranjem prostovoljnih prispevkov pospešil gradnjo mostu čez Soro. Krajevni odbori se ukvarjajo predvsem z urejanjem krajevnih poti in podobnimi vaškimi problemi. Premalo pa sodelujejo s kmetijskimi zadrugami, « šolskimi odbori in z drug:mi organi samoupravljanja. Tako vaški odbori SZDL kot tudi sveti ljudskega odbora ne nudijo krajevnim organom še dovolj pomoči. Marsikatero zadevo bi sveti oziroma ljudski odbor lahko bolje uredili, če bi o njej poprej razpravljali krajevni odbori. Razmeroma najmanjšo dejavnost je pokazal krajevni odbor v Gorenji vasi, bržkone zato, ker je na sedežu občine. Zato navadno čaka, da bo ljudski odbor sam neposredno urejal stvari, ki pa prav Po novi komunalni ureditvi obstoja v kranjski občini 22 krajevnih odborov. Ti odbori delajo ponekod boljše, drugje slabše; za primer "pa vzemimo delo enega izmed povprečnih — krajevni odbor Šenčur. Šenčursko področjo je dokaj obsežno, saj so kraji povezani samo s cestami v dolžini 32 km. Te so izredno slabe. »Vaščani sicer radi pomagajo pri drugem delu, če čutijo podporo občine,« je rekel predsednik krajevnega odbora Janez Remic. Ni .pa čutiti med vaščani pravega zanimanja za vzdrževanje cest. Prejšnja leta so občani posuli prostovoljno skoro 70"/o cest, sedaj pa je ta njihova vnema dokaj prenehala. Izgovor najdejo v občinskih taksah. Ne upoštevajo na nekateri, koliko sredstev gre za šolstvo, zdravstvo in še za številne druge skupno potrebe. Posebno cesta magovita revolucija je rodila temeljile spremembe v družbenih odnosih. V tem zgodovinskem precesu naslajanja in krepitve socialističnih odno ov v jugoslovanski stvarnosti je uvajanje in razvijan;« samoupravljanja izredno pomemben mejnik. To samoupravljanje se je že tako močno razmahnilo, da odpira nova pola gospodarskega in splošnega družbenega napredka. Samoupravljanje je vir, iz katerega priteka neusahljiva ljudska pobuda. V kranjskem okraju sodeluje v organih delavskega in družbenega upravljanja že nad 11.240 ljudi, kar znaša približno 9 o/o vseh prebivalcev. JESENIŠKA RAZGLEDNICA. Prva izmena jc končala delo Kranj—Šenčur je v zadnjem času, odkar je vzpostavljena redna avtobusna zveza, zelo obremenjena in izredno« slaba. V bližnji bodočnosti bo treba misliti na asfaltiranje. V Šenčurju so se odločili, da bode* letos dogradili gasilski dom. T;; dom. so začeli graditi pred dvema letoma s prostovoljnim delom. Kmalu za tem je delo zamrlo. Ker pa jim je letos« občina omogočila donarna sredstva, delo lepo napreduje in — »do Novega leta bo dom dograjen,« je rekel tova-rš Remic. Za tem se bodo v prihodnjem letu z vso vnemo lotili dograditve zadružnega doma, kajti poslopje, ki že več let stoji nedograjeno, res ni v ponos Šenčur j anom. Za ta dela se še posebno zanimajo društva in nm-žične organizacije, ki sedaj za rvoje delo nimajo primernih prostorov. Za tem bo na vrsti javna razsvetljava in. ureditev električnega omrežja na področju od pošte do novega naselja, kjer vidno rastejo nove hišice. V Šenčurju še vedno niso vsi ljudje preskrbljeni z vodo. 45 strank, od katerih so pretežno delavske družine, še nima vodovoda in morajo vodo nositi iz bližnjih vodnjakov ali hiš. Ti ljudjo so sami pripravljeni z de'.om pomagati, da bi razbremenili in pospešili delo vodovodne skupnosti, ki naj bi poskrbela vsaj za glavni vod. Delo se je toliko premaknilo, da načrti že čakajo na uresničitev. Sestavljeni so tudi idejni načrti za novo šolsko poslopje. Šolski prostori so prav tako slabi in no ustreza;o predpisom, vendar za zdaj te zamisli ne bo .no-goče uresničiti, ker je še vedno precej šol v slabšem položaju kot je sen-čurska. Na vprašanje, kako krajevni odbor oomaga in sodeluje s sveti, družbenimi irgan^zacijami in kmetijsko zadrugo, ;e tovariš predsednik dejal, da je to sodelovanje na najboljši poti. Ni še dolgo tega, ko se je šolski svet mučil z vprašanjem, kako zagotoviti večji obisk pouka. Ta problem so rešili skupno s krajevnim odborom. Lj. iz presežka dohodkov leta 1955 (na pr vodovod v Lučonah). Elektrificirali smo Zetino, Malenski vrh, Jelovico, dokončno pa smo elektrificirali tudi področja Hlevče njive in Brda. V zaključni fazi je tudi elektrifikacija Ho-tavelj, Volaka, Cabrače. Nekako sredi gradnje je tudi most čez Soro v Poljanah. Dograjenih je bilo tudi večje število gozdnih objektov, ki smo ■>'h finansirali iz gozdnega sklada, tako ceste Volča — Cakobiljek, Sovodenj — Stara Oselica — Skedniža — Stara Oselica ter še večje število manjših objektov (mostovi). Tik pred dograditvijo je tudi železobetonski most v Gorenji vasi, ki povezuje republiško cesto ii. in iii. reda. zato ostajajo v središču občine običajno najdalj neurejene, saj ima ljudski odbor čez glavo dela s problem' celotne občine in se ne more ukvarjati toliko z drobnejšimi vaškimi zadevami Gorenje vasi, kar sodi v nalogo krajevnega odbora. Najbolj uspešni so šolski odbori v Lučinah, v Poljanah in v Sovodnjem Oba potrošniška sveta, ki sta v občini, pa sta šele na začetku svojega življenja. Želeti bi bilo, da bi se leta 'bolj ukvarjala s krajevnimi trgovinami, v katerih se tu pa tam kopičijo zaloge, ki hromijo obratna sred-.stva trgovine, da le-ta potem ne more dovolj gibčno slediti željam potrošnikov.« z-k V Gorenji vasi bodo ob Dnevu republike odprli most čez Soro Ob Tednu tiska in 29. novembru Predvojni delavski tisk na Gorenjskem Vdelavski, časopisni in založniški dejavnosti na Gorenjskem moremo govoriti šele zadnje desetletje pred drugo svetovno vojno. S porastom industrije je raslo tudi delavsko gibanjo in težnje po napredni delavski literaturi. Največ delavskih časopisov in drugih publikacij je izšlo pred vojno na Jesenicah, saj so bile Jesenice center delavskega gibanja na Gorenjskem. V Kranju sta v tem obdobju pomembna le časopisa »Sobota« in »Nova Sobota«, v katerih so imeli precejšen vpliv komunisti. Vendar sta oba časnika izhajala le kratko dobo (1937—1938). ZALOŽBA NA PISALNI STROJ Prve mesece po zloglasni Obznani so imeli jeseniški komunisti obilo težav. Buržoazna oblast je izgnala iz Jugoslavije dotedanjega predsednika partijsko organizacije na Jesenicah Štefana Weissa, razen tega pa je zaradi terorja precej komunistov odpadlo. Začela so so trenja med posameznimi delavskimi organizacijami in frakcijami. Napredni jeseniški delavci, ki so žo vedno ostali združeni okrog Komunistične partije, so se zavedali, da brez poznavanja marksizma in revolucionarno taktiko njihov boj ne bo uspešen. Takrat pa je bilo silno po- Nekaj beležk o predvojnem revolucionarnem tisku priobčujemo v tej številki iz dveh razlogov. Prvič proslavljamo v dneh od 26. novembra do 2. decembra Teden naprednega jugoslovanskega tiska, drugič Pa je ob praznovanju rojstnega dne Federativne ljudske republike Jugoslavije prav, da se spomnimo revolucionarnih hotenj in akcij naprednih družbenih sil pred vojno, saj to tvori temelj današnji Jugoslaviji. Prav te težnje in dejanja pa so našla svoj polni izraz v predvojnem naprednem časopisju. manjkanjo marksistične literature. Ilegalno je je sicer nekaj priš'o čez mejo, vendar je bila ta pisana v nemškem 'eziku in zato dobršnemu delu komunistov nedostopna. Zato je v prvi polovici 1921. leta osnoval takratni tajnik partijsko organizacije na Jesenicah Ciril Košir tajno »Založbo«. Prevajati jo začel marksistično literaturo in jo razmnoževati kar na psalni stroj. Ta »založba« je poslovala v Delavskem domu vse dotlej, da je ni odkrila policija pod vodstvom oficiaia Stepišnika. To se je zgodilo 28. julija 1321. leta po temeljiti preiskavi v Delavskem domu in na domovih osumljenih komunistov. Ob" preiskavi je policija zaplenila nekaj gradiva, ki ga je ta »založba« že izdala. Ker v tem času formalno še ni bil izglasovan zakon o zaščiti države (Obznana), Koširja niso takoj aretirali in je le-ta že drugi dan po preiskavi pobegnil na Koroško. Pozneje se je Košir večkrat ilegalno vračal v domovino, dokler ga policija ni izsledila in zaprla. Leta 1924 pa so ga takratni oblastniki dokončno izgnali iz Jugoslavije. Odtlej jo vsaka sled za njim izginila. Taka je v kratkem usoda prve delavske »založbe« na Gorenjskem in njegovega založnika. »VESTNIK ENAKOSTI" Na prvi časopis so morali jeseniški delavci čakati do 1934. leta. Takrat je začel izhajati »Vestnik Enakosti za Jesenice«. »Vestnik Enakosti« je izhajal na platnicah revijo »Književnost«, ki se je tiskala v Ljubljani. Čeprav je »Vestnik Enakosti« izhajal na platnicah te revije in je večji del obravnaval le kulturno problematiko, je vendarle predstavljal prvo revolucionarno orožje jeseniškega proletariata v boju proti socialno - demokratski demagogiji. »Vestnik« jo podrobno osvetlil spor jeseniškega društva »Enakost« z desničarsko centralo Svobodo v Ljubljani. Razen tega je med vrsticami svojih kulturnih poročil izredno ostro polemiziral s takratnim družbeno-po-litičnim sistemom in prikazoval njegovo pravo lice. Prav zaradi svoje izrazite socialistične usmerjenosti jo bil leta 1935 prepovedan. POJAVI SE „DELAVSKI" TISK Ko jo prevzel pošlo bana Dravske banovine prosluli klerikalec dr. Marko Natlačen, jo klerikalizem začel močno dvigati glavo. Opogumili so se takrat tudi klerikalci na Jesenicah in začeli izdajati 1936. leta list »Na mejah«. Ta list je bil veren propagandist fašističnih idej. To je bila doba Stojadinovičevega režima, kc se je začela vladajoča klika stare Jugos.a^ije vse bolj nagibati k osi Rim—Berlin, nemški nacistični kapital pa je začel izrivati zapadne tekmece iz »jugoslovanskega« gospodarstva. Med delavci je list »Na mejah« že cd vsega začetka naletel na močan odpor. Okrog tega lista se je združ la samo nepomembna skupinica desnega krila Zveze združenih delavcev Slovenije, ki je bila včlanjena v profašist.ični Jugoras. V tem obdobju je jeseniška železarna delala z vso zmogljivostjo. Nemci, ki so se pripravljali na vojno, so rabili mnogo ton železa in jekla. Zato je Kranjska industrijska družba začela prav v tem času graditi nov plavž in povečevati proizvodnjo! Da bi pridobila delavstvo za čim intenzivnejše delo, jo nekoliko zvišala plače, razen tega pa je segla še po propagandnem sredstvu in tako je začel izhajati ^Tovarniški vestnik«. Osnovni cilj »Tovarniškega vestnika« je bil, diskreditirati v očeh delavstva napredne ideje j.r» delavce-revolucionarje. Bil jo spretno urejevan in zato delavskemu razredu toliko bolj nevaren. Zelo rad je poudarjal, da je jeseniško delavstvo mnogo bolje plačano kot drugo delavstvo v državi. Veliko je bilo tudi pisanega o »ljubezni do slovenskega človeka«, čeprav je bilo že takrat vsakomur znano, da so glavni delničarji bili Ncmci-hitlerjanci. Svojega namena »Tovarniški vestnik« ni dosegel. Morda je pripomogel le k šo popolnejšemu razkolu med socialnimi demokrati in komunisti. „NAŠ KOVINAR" Kot protiutež »Tovarniškemu vest-niku« so napredni delavci začeli 1937. leta izdajati list »Naš kovinar«. L'st je že od vsega začetka odločno raz-krinkaval pisanje »Tovarniškega vestnika« in prikazoval delavstvu nevai-nost, ki mu grozi. Uspelo mu je prikazati vso lažnivost pisanja o delavski blaginji, saj so žo 1937. leta lastniki KID zaradi izgradnje novega plavža začeli delavcem odtrgovati mezae, da ne bi njihove dividende preveč trpele- Na kateri strani je bila resnica, Jc kaj kmalu izrekla svojo sodbo tud*' zgodovina. Medtem ko so krogi okroi »Tovarniškega vestnika« in pa časopisa »Na mejah« začeli ob prihod^ okupatorja zvesto služiti hitlerjeveem, je »Naš kovinar« z večino svojih sodelavcev in tistih, katerih glasilo Je bil, stopil med borce narodno - osvobodilne vojsko in se boril za uresničitev delavskih ciljev. Kmalu po četku partizanskega upora se je pojavil v clklostirani obliki pod naslovom »Jeseniški kovinar«. —k SAMOUPRAVLJANJE - VIR LJUDSKIH POBUD Radovljiška občina je še vedno gospodarsko središče gornjega dela Gorenjske INTERVJU S PREDSEDNIKOMA HIŠNIH SVETOV Vsa razpoložljiva ErecUiva so namenjena vzdrževanju zgradb O odločnih prizadevanjih za pospešitev tnrizma, ki bi v tej občini lahko postal nekakšna industrija številka dve, pričajo tudi drugi ukrepi. Letos so Značilnosti: pester sestav industrje, enakomerno razmeščeno Po občini — Naglo so razvijajo tudi podjetja, ki dajejo izdelke za široko potrošnjo — Ob sodelovanju samoupravnih organov iz podjetij ustanavlja občina novo obrtno obrato — Turizem doživlja uredili bivši Sobčev bajer. Tu je na- razveseljiv preobrat stalo prikupno jezerce z otočkom, kjer je poleti kopališče, pozimi pa drsali- Ne samo v središču radovljiške ob- kov. Razen tega nameravajo osnovati šče. — Ob jezercu bo nastal naravn cine, marveč tudi v Lescah, v Begu- delavnico, ki bi izdelovala specialna park, v katerem bo eden izmed naj-njah, v Zapužah, v Kropi, v Podnartu dirkalna kolesa, hkrati pa bi bila tudi bolj privlačnih campingov v državi in V Otočah so industrijska pod'etja, popravljalnica. Begunjska krojačnica Letos so ustanovili v Radovljici turi- je šla rakovo pot, ko pa je ljudski odbor zamenjal upravnika, se je spet začela postavljati na trdne noge. Decembra bodo v Radovljici odprli kro- »OD KDAJ DELA VAŠ HIŠNI SVET?« Tovariš Kodrič: »Pri nas v Novih blokih na Hujah štev. 27 in 28 dela hišni svet cd februarja letos. V tem bloku z dvema številkama je 11 strank. Stanovanja so 4-sobna s kopalnico, straniščem in kletio* »KAJ STE V TEM ČASU STORILI ZA IZBOLJŠANJE ŽIVLJENJSKIH POGOJEV?« Tovariš Kodrič: »Glavno skrb smo posvečali prenovitvi zgradbe in stanovanj. Zato smo do sedai v te investicije vložili tudi vsa razpoložljiva srodstva Resnici na linbn na v«p.h teh ki so kar vsa po vrsti naglo razvijajo. Droga značilnost jo v tem, da je ta Industrija po svojem sesfavn pestra, saj proizvaja kovinske, tekstilne, kemične, živilske in športne izdelke. Tretja značilnost industrije v radovljiški občini pa je ta, dr. razširjajo In stično pisarno. Turistična društva Radovljica, Kropa in Begunje pa nameravajo osnovati skupen koordinacijski odbor, ki naj bi pomagal doseči, da bi jaško podjetje, ki bo imelo podružnico bila celotna občina enotno turistično v Begunjah. V kratkem bo začel delati področje. v Radovljici tudi nov brivsko-frizerski V občini je 8 kmetijskih zadrug in povečujejo proizvodnjo tuđi pod'etja, salon. Hitreje pa bi občina lahko raz- 2 kmetijski posestvi: Poljče in Podvin. ki dajejo izdelke za široko potrošnjo. Tovarna verig v Lescah se namerava v prihodnjem letu usposobiti za izdelovanje tudi najtežjih (na pr. ladijskih) verig. Pred nekaj leti je štel kolektiv 350, zdaj pa ima okrog 800 ljudi. Kolektiv se bo v prihodnjem letu številčno bržkone le nekaj malega povečal, vendar pa bo z izdatnejšo mehanizacijo precej več proizvajal. Tovarna industrijske opreme (TIO) v Lescah, naslednik KEM-a, se otresa »labega glasu, ki kroži o prejšnjem vijala obrt, če ne bi bilo take stiske za poslovne prostore. SISTEMATIČNI UKREPI za NAPREDEK TURIZMA Glede turizma se je Radovljica pred vojno že začela kosati z Bledom. Po vojni pr. jo turizem opešal. Vse do letos gostinsko-turistična podjetja v občini niso prišla na zeleno vejo. Letos pa je občina zamenjala osebje, zlasti vodilno, v nekaterih podjetjih. To jo bilo učinkovito. Hotel »Grajski podjetju. Čeprav je kolektiv številčno dvor« je letos prvič po vojni rentabi- Medtem ko je bil Podvin prej vzoi slabega kot dobrega kmetovanja, pa na posestvu v Poljčah še kar zglednn gospodarijo. Zanimivo bo povedati tudi to, da nameravajo v prihodnjih letih kmetijsko gospodarsko šolo v Poljčah tako izpopolnili, da se bodo gojenci —• bodoči kmečki gospodarji in zadružniki — v njej učili res najsodobnejšega kmetijstva. Že konec lanskega leta je DOZ osnoval v Radovljici eno svojih najmočnejših podružnic v državi, saj sega njeno področje po vsej Gorenjski in Primorski. Letos se je v mestu nase- nazadoval, povečuje proizvodnjo, ker len, kljub razmeroma kratki in šibki lila zadružna hranilnica. Tu je podruž- mu uspeva podjetje konsolidirati. To je edino podjetje na Balkanskem polotoku, ki izdeluje naprave za toplotne regulacije. Podjetje »Elan« v Begunjah, ki se je po vojni razvilo iz skromne zadružne delavnice, zaposluje že nad 400 niča Zavoda za socialno zavarovanje. Ustanovili so gozdarsko zadružno poslovno zvezo za območje bivšega radovljiškega okraja. To kaže, da je Radovljica tudi po združitvi bivšega radovljiškega in kranjskega okraja še vedno ostala v marsikaterem pogledu turistični sezoni. Prvič po vojni so letos tudi privatniki oddajali tujske sobe. Prejšnja leta so v mestu Radovljici zabeležili okrog 7500 nočrdn, letos pa 13 000, kar pa je še vedno okrog 2? 000 nočnin manj kot pred vojno. Toda v Lescah so letos samo v avgu-Ijudi, in postaja moderna tovarna stu že zabeležili več nočnin kot lani središčo gornjega dela Gorenjske. Športnega orodja, ki ima naročil čez vso leto. z—k glavo, mnogo pa tudi izvaža. Iz obrtne delavnice v Zapužah je nastala Iuiđltitrlja sukna. Nekdanja zadružna tkalnica v Otočah, ki so jo osnovali nekateri udeleženci velike tekstilne stavke, ki je bila leta 193G, se je tudi razmahnila v tovarno. Letos se je dvakratno povečala, vendar bo mogla polno obratovati šele, ko bodo nredili mečnejšo transformatorsko postajo. Podietje zlahka sproti prodaja svoje izdelke (frotirke, barhent itd), ker le-teh druge tekstilne tovarne še ne izdelujejo dovolj. Tovarna pletenin in nogavic zaposluje v svojih treh obratih okrog 340 ljudi. Bogata izbira in dobra kakovost V slapu električne svetlobe, ki jo je pomagala iztisniti iz savske vode tudi medvoška hidroelektrarna Tovariš Kopač: »V bloku »Tiskani- izdatkov nismo niti mogli kriti i ne« na Zlatem p oljna štev. 47 in 48 je svojim denarjem. Popravili in pre- 12 strank. Vendar je med družinami barvali smo hišno fasado, okna. za- tako'sodelovanje, da je čutiti, kot da menjali- slaba kuhinjska tla z novi- bi bili vsi ena družina. Zavedamo se, mi deskamii, adaptirali kopalnice, da vse delamo v svojo korist. Nerazumevanje je le od strani ene stranke, ki pa s svojimi razprtijami ne more dosti škoditi solidarnosti enajstih družin.« O DELU POTROŠNIŠKEGA SVETA NA ZLATEM POLJU V KRANJU Ni vseeno, kdo so člani potrošniškega sveta Ko so se zbrali člani potrošniškega sveta trgoviine na Zlatem polj.u v Kranju na prvi sestanek- pravzaprav niti niso docela še dojeli, kaj hočemo doseči z uvedbo družbenega upravljanja v trgovini. Pristojnosti potrošniških svetov so bile sicer s predpisi pletenin je privlačna za kupce, ki sc določene, vendar je bilo čutiti, .da so ' 1 so vsi lotili dela v tem družbenem or- oglašajo tudi iz drugih držav. S'abše pa se godi obratu, ki izdeluje bombažne nogavice, ker le-tc ne gredo več v denar; razen tega je ob'at zastarel. Preusmerja pa se na izdelovanje nogavic iz sintetičnih vlaken. Kemična tovarna v Podnartu, ki izdeluje med drugim kemikalije za površinsko obdelavo kovin, prehaja iz laboratorijske na industrijsko proizvodnjo. PODJETJA POMAGAJO USTANAVLJATI OBRTNE DELAVNICE Privatna obrt v občini niti ne napreduje niti ne nazaduje. Bolj razveseljivo besede pa lahko zapišemo o socialističnem obrtnem sektorju. Marsikje uprave podjetij in organi samoupravljanja žal še ne razmišljajo o razvijanju obrti, ki močno vpliva na lokalni standard, predvsem pa še nič stvarnega ne ukrenejo. V radovljiški občini pa je v tem pogledu že kar precej drugače, ker tudi podjetja pomagajo občini ustanavljati nove obrtne obrate. Tako nameravajo ustanoviti ključavničarsko in kleparsko delavnico; osnovna sredstva in ljudi naj bi dala Tovarna verig. Ljudski odbor razpravlja s Tovarno pletenin in nogavic o ustanovitvi popravljalnice teh izdel- ganu upravljanja z nekakšno previdnostjo in morda celo z nezaupanjem. Ponekod je tudi prevladovalo mnenje, češ sedaj pa bo poglavitna naloga potrošniških svetov deliti velikanske dobičke, ki jih ustvarja trgovina. Srečanje s stvarnostjo pa je bilo povsem drugačno. Vsaj kar se tiče dela potrošniškega sveta na Zlatem polju. Ko je bila pripravljena polletna bilanca trgovine, je potrošniški svet ugotovil, da bi lahko med odjemalce svoje trgovine razdelili po 17 dinarjev dobička. To je vsekakor smešna vsota. Tega »dobička« seveda niso delili. Potrošniški svet pa se jo lotil skupaj z upravnikom in. celotnim kolektivom trgovine vrste problemov, ki zlasti tarejo novo trgovino, kot je prav ta na Zlatem polju. Namesto da b! se izgubljali v nepotrebnih razpravah o tem in onem, so sestanki potrošniškega sveta —■ ki so sicer bolj poredkoma, toda sklicani po potrebi — zelo živahni. Potrošniški sve'; se je lotil, na skupno pobudo z upravo trgovine urejanja notranje opreme lokala. Tako so nabavili že velik hladilnik in še ne- katere nujne potrebščine. — Ta družbeni organ je tudi v stalnem stiku s potrošniki. O svojih sejah in sklepih jih obvešča tako, da na oglasni deski lahko prebero vse zapisniki in ugotovitvo sej. V zadnjem času pa so se v stanovanjskem naselju na Zlatem polju močno razširile govorice, da je v tej trgovini vse draže kot pa v sorodnih trgovinah v mestu. Potrošniški svet je brž sklenil ugotoviti resničnost teh govoric. Opravili so anketo, s pomočjo katere se je izkazalo, da govorjenje potrošnikov sicer ni brez podlage, da pa hkrati popolnoma ne drži. Le deset proizvodov je v trgovini na Zlatem polju dražjih kot v mestu, več kot štirideset pa cenejših. — Sedaj bodo te ugotovitve objavili tudi v »Biltenu«, ki ga izdaja terenski odbor Socialistične zveze. Marsikaj slišimo na rovaš nedelavnosti potrošniških svetov. Res je, da so mnogi sveti prav zavoljo tega, ker šo niso našli vsebine svojega dela — tudi niso uveljavili. Toda nekaj povsem drži: v potrošniške svete je treba izvoliti tudi tako ljudi, ki so vsaj delno »doma« v finančno - materialnem poslovanju podjetja, saj je tako onemogočeno nekaterim nevestnim upravnikom trgovskih podjetij zamegliti' dejansko stanje. Pri volitvah sedanjih potrošniških svetov pa ?mo to vprašanje bolj ali manj zapostavili, kar bo treba na prihodnjih volitvah — ko bo potekel mandat sedanjim svetom — vsekakor popraviti. Kajti le tako bedo potrošniški sveti dejansko organi družbene kontrole, ki bodo imeli tudi nekaj veljave. ~kc KAJ DELA AKTIV MLADIH ZADRU 2NIKOV V GORENJI VASI „Vzgojiti moramo ljudi, ki bodo reševali vsakdanje probleme v prid skupnosti" Cela raj d a hiš je zrasla v Zmincu ob pomoči Občinskega ljudskega odbora Škofja Loka Aktiv mladih zadružnikov v Gorenji vasi, kamor je vključena tudi mladina iz vasi: Dolenja in Gorenja Dobrava, Todraž, Bačna in Zirovski vrh, je bil med prvimi aktivi na Gorenjskem. Tu aktivno dela 25 mladih ljudi — nekaj pa je takih članov, ki še ne kažejo kakega posebnega zanimanja za delo. Predsednik aktiva, Martin Brence, ki je hkrati tudi predsednik aktiva mladih zadružnikov za kranjski okraj, mi je tole povedal o delu aktiva v Gorenji vasi: »Kako je v krajih Poljanske doline z mladimi kmečkimi fanti in dekleti?« »Tudi pri nas, kot v mnogih drugih krajih, odhaja precej mladih ljudi v mesta — v tovarne. Tako so ostala pretežno dekleta. Nekoga zanima pač to, drugega drugo, zato je prav, da so se odločili čimprej. Ostali nam bodo pač tisti, ki so se odločili za kmetijstvo in so pripravljeni na zemlji delati in jo obdelati do zadnjega koščka.« »s čim so se ukvarjali Slani tega aktiva v teh nekaj mesecih obstoja?« »Za dekleta smo pripravili dvomesečni gospodinjski tečaj, ki so ya z veseljem obiskovale. Razen tega smo delali razne poizkuse; tako smo n. pr. na koščku zemlje poleg drevesnice, ki nam ga je cdstop.ila Kmetijska zadruga, poizkusili na kakšen način se da pridelati največ zelenjave. Pomagali smo pri škropljenju drevja in nekaterih drugih poljskih delih. Sodelovali smo na tekmovanju koscev v Cerkljah, ob dnevu mladih zadružnikov v Po- ljanah in organizirali vrsto poučnih ekskurzij.« »Kako skrbite pri vas in v drugih aktivih za vzgojo svojih članov?« »Organizirali smo razna predavanja, vendar je to suhoparna oblika dela in mladina ne kaže posebnega zanimanja. Delno bo v nekaterih krajih problem rešen z ustanovitvijo kmetijsko - gospodarskih šol. Reči pa moram, da se vzigoji posveča vse premalo pozornosti. Mlade ljudi moramo sicer vzgojiti v dobre kmetijske delavce, vendar to še daleč ni vse. To morajo postati ljudje, ki bodo znali prav presojati m reševati vsakdanje probleme v prid stranišča, popravili žlebove in zunanje zidove.« \ Tovariš Kopač: »Vsem je znano, da smo v tem kratkem času naredili mnogo. Vsakdo od naših ljudi, razen prej omenjene stranke, rad pomaga. Ljudje delajo včasih celo pozno v noč. S prostovoljnim delom smo naredili cesto do trgovskega bloka, uredili cikolico, postavili, ob pomoči tovarne, kole za sušenje perila, posadili drevje — pričakujemo, da bodo naši otroci čez dve ali tri leta že jedli domače češnje. Uredili smo si tudi vrtove ob blokih, medtem ko imajo družine v ostalih blokih na Zlatem -polju le vrtičke na skupni parceli izven naselja. Pri teh delih so ljudje pokazali neverjetno požrtvovalnost, saj so nekateri opravili tudi do 100 ur prostovoljnega dela. Toda sedaj ima vsaka stranka okoli 48 kvadratnih metrov vrta in zadovoljni smo. Seveda to še daleč ni vse. Kadarkoli se je pokazala potreba po popravilu stavbe, ljudje niso čakali na druge, temveč sami poprijel! za delo. Večkrat smo bili že nejevoljni, ker bi marsikatero delo, ki so nam ga naredili obrtniki, radi opravili sami in prihranili marsikateri tisočak. »KAKO CENIJO LJUDJE te izboljšave?« Tovariš Kodrič: »V splošnem so zadovoljni. Nekateri pa ne znajo ceniti izdanih tisočakov za popravila, čeprav so med njimi tudi njihova, ne pazijo preveč na stanovanje in hodnike. Nekateri zahtevajo tudi malce preveč. Z denarjem, kolikor ga n:m; ostane od najemnine, se res ne da vsega narediti.« Tovariš Kopač: »O tem ni treba posebej govoriti. Ker vsi delamo, tudi prav cenimo to, kar imamo.« »ker je veČina vaših 2ena zaposlenih, ste morda ze skl-sali kaj storiti za izboljšanje in olajšanje njihovega dela?« Tovariš Kođrič: »Od razpoložljivega denarja nismo mogli v te namene predvideti nobenih sredstev. Razgo-varjaM smo se sicer že o ustanovitvi raznih remontnih delavnic, ki bi prihranile mnogo truda in nepotrebnih potov. Vendar do sedaj nismo še ničesar naredili.« Tovariš Kopač: »Tudi naša prva skrb je, da se na zgradbah ne dela Skoda in žrtvujemo v te namene največ denarnih sredstev. Prihodnje leto pa mislimo preurediti spodaj neko sobo v skupnosti. Zavedati se moramo, da bomo le z znanjem povečali pridelke delavnico. Tako bomo lahko sami poln s tem izboljšali življenjski standard, pravljali in naredili precej več. Hkra-Obračunati je treba s starim misije- ti pa bomo imeli sobo, lojer se bomo njem, ki išče vse dobro v zastarelem lahko sestajali v zimskih dnevih, igra-delu. Iz tega je treba najti izhod, ki H šab itd.« mu bo mladina s skugHtfm delom naj- »STE POSKUŠALI NABAVITI ZE laže začrtala pravilno pot.« KAKŠNE PRIPOMOČKE ZA GOSPO- »KaJ mislijo vaščani o aktivih mla- DINJE — PRALNE STROJE ITD.?« dih zadružnikov?« »Mnogi ljudje čutijo, da je vzgoja mladih ljudi na vasi sila pomanjklji- viden pač v tem, da so ljudje neko- Tovariš Kođrič: »O tem za sedaj še nismo mislili. Največji napredek je va. Zato večidel pozdravljajo ustanavljanje, delo in vključevanje mladine v aktive; v vsem tem vidijo celo nekakšno rešitev kmetijstva. Zato nas čakajo še velike naloge — kajti delati moramo na tem, da bo mladina, ne samo si prizadevala, da bi povečala proizvodnost svojega dela, temveč da bo znala obračunati z zastarelim miš- liko bolj zadovoljni in čutijo izboljšave, odkar obstaja hišni svet. Tovariš Kopač: »Govorili smo že, da bomo nabavili pralni stroj, vendar letos šo nismo mogli najti sredstev za to. Za žene bi bila to velika olajšava in bo treba misliti na čim prejšnjo uresničitev te zamisli. Kajti naše žene prav tako pb prostovoljnem ljenjem in iti po poti naprednega za- delu ne zaostajajo za možem, čeprav družništva.« imajo razen službe še veliko gospo* Lj. dinjskih del.« Ljubica Jeglič Piloti - maščevalci Enaindvajseti marec 1945. leta na sremskem bojišču. Zarana tega dne se je polastil letališča rahel nemir. Mehaniki iz 423. napadalnega in 133. lovskega polka so pregledovali motorje bombnikov in lovcev. Težko nalogo morajo danes opraviti letalci — bombardirati morajo pontonski most na Dravi prt Valpovem in raz- fliiirano, zato ga je težko najti. Verjetno nas tudi oni še niso opazili. Lovci so nas došli. Razporejanje eskadrile je končano. Naše letalo Jastreb 12 se nahaja na desnem krilu druge šestorice. Radijska postaja še molči. Misli slehernega letalca se bavijo s sovražnikom pod nami. Minute beže. Zloglasna mučilnica in simbol našega trpljenja — Begunje biti Nemce, ki so se začeli naglo umikati čez Drevo v Madžarsko. Okrog 7. ure so mehaniki končali svoje delo. Napotil sem se proti svojemu bombniku. Pri sosednjih strojih, ki so bili zavoljo sovražnikovih lovcev še pokriti z vejevjem, sem opazil tovariše iz polka. Nekateri so že sedeli v kabinah in pazljivo pregledovali svoja letala. Ura je sedem in trideset minut. Pred poletom šo jutranje poročilo. Zbrali smo se pred komandantom našega napadalnega polka, pred majorjem Milanom Malnaričem. Zgrnili smo se okrog zemljevida. Major je uprl prst v neko točko: mostobran na Dravi, nato je sledilo pojasnilo. — Naš polk ima nalogo, da z današnjim poletom nevtralizira sovražnikovo topništvo, ki ščiti nemške čete pri prehodu preko pontonske-ga mosta. S tem bomo omogočili našim tovarišem iz 421. napadalnega polka, da bodo nemoteno bombardirali most. Tako bomo nemško vojsko stisnili v klešče. Nato je komandant izvlekel fotografske posnetke, ki so jih prejšnjega dne posneli naši lovci. Na njih je bil razločno viden pontonski most, po katerem so se kakor drobne silhuete premikali ljudje, avtomobili in neka druga vozila, za katera smo domnevali, da pripadajo topništvu. Medtem ko je komandant še naprej tolmačil, je krožila fotografija od letalca do letalca. — Cilj bomo napadali v krožnem poletu ? višine tisoč metrov. Najprej s topovskim oenipm, nato z raketni:m orožjem in končno z bombami; da bomo še razumljivejši: v prvin dveh naletih bijte s topovskim ognjem, nato bombardirajte. Ko boste na višini 400 metrov, ponovno bijte s topovi, pri dviganju pa omogočite strelcem mitraljiranje. — Ste razumeli? — Razumeli smo, tovariš komandant! — Nad ciljem se bomo zadržali od 8 do 8 ure in 15 minut. Dovolj časa bomo imeM, d« uničimo sovražnikovo živo silo in topništvo. V zraku bom sam na čelu prve šestorice. V primeru, da bo kdo od nas poškodovan, naj po možnosti odvrže bombe na Nemce. Pod kurzom 90 stopinj naj se vrne proti svojemu letališču. Komandant ni ničesar pozabil. Vselej, Kadar smo odhajali na bojne pohode, je z enako pazljivostjo tolmačil vsako podrobnost in izdajal ukaze tudi za primere, za katere je bilo le malo verjetnosti, da se bodo uresničili. Vedno je b'l istega mnenja: kar najmanj razgovorov v zraku, kajti sovražnik prisluškuje. Preden se je spustil v svoj bombnik, je komandant še enkrat preletel s pogledom letalce in na kraju izdal zadnje ukaze. — Tovariši, v primeru, da bom prisiljen zapustiti bojno formacijo, prevzame poveljstvo poročnik Luka Popov. — Sto razumeli? — Razumeli smo, tovariš komandant! Napotili smo se vsak proti svojemu bombniku. — Zdravo in srečno, poročnik! — se je poslovil od mene mehanik Mirko. — Zdravo in ne skrbi, stara sablja! Čakamo na zadnje komandantove ukaze. — Tukaj Jastreb 1, tukaj Jastreb 1, tukaj Jastreb. Kako me slišite? —• Tukaj Jastreb 7, tukaj Jastreb 7. Odlično vas slišim. Komandant išče preko radijske postaje zvezo s posameznim letalom in komandnim mostom na letališču. Zelo važno je to. S pomočjo naših radijskih postaj vodi ne le bombnike, temveč tudi lovce, ki nas spremljajo. S komandnega mesta sta zinil i. kvišku zeleni raketi. Znak za vzlet. Vključujemo motorje. Stroji brezhibno delujejo. Ni kaj reči — mojstri so ti naši mehaniki. Prvi dve letali vzletita. To sta komandant in Jastreb 2. Ze sta v zraku. Drugi dve letali jima sledita. Letala se dvigajo hitro in z lahkoto. Komandant je dosegel višino 300 metrov. V kratkih presledkih vzlete vsi po vrsti. Na vrsti smo. Letalo požira startno stezo letališča. Pritisk na krmilo. Zemlje ne čutimo več. Letimo proti cilju. Pod nami je letališče. Na vzletišču so pravkar naši lovci. Hitrejši so in zlahka nas bodo dosti. Njihova naloga je, da varujejo bombnike pred sovražnikovimi lovci. Opazujemo zemljo pod nami. Vasi se premikajo. Pravkar smo preleteli neko rečico. O sovražniku ni sledu. Njihovo topništvo je zakamu- — Halo, Jastreb 1, halo Jastreb 1, tukaj Sokol 3, tukaj Sokol 3. V daljavi sovražnikovi lovci. Kako ste sprejeli? — Jastreb 1, Jastreb 1 -— odlično. Dva lovca naj jim poletita nasproti, ostala dva naj nas ščitita. Jastrebi, zberite se v bojno formacijo. Strelci, bodito pripravljeni! Lovca Sokol 1 in Sokol 2 sta kakor streli poleteli proti sovražnikovim lovcem. Le-ti so jih opazili. Poskušajo, da bi se dvignili nad nju, toda naša jima ne dovolita. Letalske strojnice so spregovorile. Začela se je ena najdramatičnejših borb, borba lovcev. Našima lovcema je uspelo razbiti sovražnikovo lovsko formacijo. Naša krepko tolčeta. Vse kaže, da nasprotnikovi lovci oklevajo. To je moč razbrati iz njihovega poleta. Njihova formacija je razbita Eden njih je izbral kurs 180 stopinj. Beži. Za njim se umikajo tudi ostali. Naglo strmoglavijo, da bi se ognili rafalom, nato beže proti severu. Izstrelki našega avtomatskega orožja jih spremljajo. Bravo, Sokoli! Lovca se vračata, z lahnimi zamahi kril pozdravljata komandanta. Pot do sovražnika je prosta. bližuje. Pred nami je baterija. Tako nizko smo že, da razločimo celo topničarje v zelenih uniformah. Na moč se trudijo, da bi nas zrušili. Spustim bombe. Hiter pritisk na krmilo. Močan zavoj in letalo se dvigne. Strojničar ščiti naše dviganje, medtem ko se komandantov bomDnik 11 — 2 ponovno spušča v napad. Dosegli smo višino. Ozrem se na svoj cilj. Ni ga več. Od prejšnje baterije je ostal le kup železja. Borba letal proti topništvu traja že 10 minut. Napadamo v nepretrganih naletih. Komandantov avion pravkar četrtič napada. V strmoglavem poletu spušča bombo . . . Dviga se. Kaj to pomeni? Komandantov avion je »preletelo rahlo trzanje; ne more se vzdigniti. Kakor ranjena žival je avion zakolebal, iz repa je udaril dim. Komandant je zadet. Plamen je najprej zajel levo krilo, nato se je vnel motor. Komandant si prizadeva, da bi se izvlekel, ko mu ne uspe, usmerja letalo na sovražnikovo baterijo. Komandanta majorja Milana Malnariča in njegovega strelca borca Abrahama Stevana ni več med nami. — Tukaj Jastreb 7, tukaj Jastreb 7 — je pozival poročnik Popov. — Jastrebi, sprejemam zapovedn:štvo! Naprej tovariši piloti! Maščujmo komandanta. Noben Svab ne sme uiti. Letala v napad. Kar se je dalje odigravalo, skoraj ni moč opisati. Enajst bombnikov se je spremenilo v enajst maščevalcev. Naše bombe so uničevale baterijo za baterijo. Njihov ogenj je pojemal. Spet smo na vrsti. Pod nami je cilj. Sovražnik skuša pobegniti. — Ne boste se rešili pred našimi bombami. Izgnali vas bomo iz naše domovine. Naša pot vodi v Berlin. Bombe padajo. — Za mrtvega komandanta majorja Malnariča! Bombe. — Za vrhovnega komandanta tovariša Tita! Bombe. — Za našo mučeno in s slavo ovenčano domovino! Bombe. Zadetek. Baterije ni več. V ostrem zavoju se dvigamo. Moj strelec pritiska sprožilo. V očeh ima solze, a solze borca so težke kot bombe. Smrt prinašajo. Gledam ga, kako kosi Nemce kot zrelo klasje ob žetvi. — Nihče ne bo prekoračil Drave. — Jastrebi, tukaj Jastreb 7, Jastreb 7. Čestitam vam, junaki! Cas je, da se vrnemo. Odprli smo pot drugim eskadrilam. S težkim srcem zapuščamo bojišče. Na čelu prve šestorice leti Jastreb 7, poročnik Popov Luka. V drugi šestorici nas je pet. Eskadrila je izgubila komandanta. V nizkem poletu se vračamo na letališče. Nad nami leti druga eskadrila bombnikov, spremljana od lovcev. Cez nekaj minut bo pontonski most un:čen. Nemci bodo ostali v obroču, nato bodo delo dokončali naši tankisti, topničarji in pešci. Medtem ko letimo proti oporišču, mislimo na visokega in postavnega komandanta, majorja Milana Malneriča, ki je v borbi na čelu eska-dnile žrtvoval svoje življenje za domovino. (Iz zbirke »Ljudi i dogadjaji«) Rado Jan: Bosenske skice Jelina je bilo ime mlademu bosenskemn dekletu, ki se je neke noči tam v zgodnji pomladi, ko v Bosni cveto češnje, odpravilo z doma v tisti »veliki svet«, o katerem je slišala tolikanj pripovedovati od ljudi, ki so v njenem detinstvu koračili dan za dnem skozi vas. Potem se je nenadoma zgodilo, da n] bilo nikogar več, tudi očeta ni bilo, da je padel tam nekje pri Trstu, so rekali v vasi... mater pa so pobrali četniki in jo ubili. Dekletu, ki je odraščalo med pastirji v planini, duša ni dala miru. Dan za dnem je hodilo na obronek pod vasjo in strmelo na prašno, zdra-pano cesto, po kateri baje prideš v Sarajevo. Tako so bežali Nemci in njihovi sodelavci ob koncu vojno skozi Tržič Nekaj kilometrov pred nami leži vas Narda Pod nami je Drava. Levo od prve šestorice bombnikov leži nekaj gozdičkov. Obide nas slutnja, da je tam sovražnikova artilerija. Tu je torej cilj: sovražnikov pontonski most. Ali so nas opazili, aii mar čakajo, da se jim približamo. — Sovražni kov pontonski most. Pripravite so za napad! Sovražnikova artilerija se je oglasila. Torej so nas le opazili. Njihove granate eksplodirajo globoko pod nami. — Slabo streljajo. To moramo izkoristiti in jih iznenaditi z bombami. Sovražnikovo topništvo tolče vse močneje. Njihov ogenj postaja enakomernejši in natančnejši. Razvrščamo se za napad. — Jastreb 1, Jastreb 1. Gremo v napad. Krij me! Komandant je napadel. Jastreb številka 2 krije komandanta, le-tega bo ščitil Jastreb številka 3 in tako po vrsti. Naš napad ima obliko elipse. Drug krije drugega, vse dotlej, dokler komandant ne ukaže vrnitev v oporišče. Komandant je napadel. Strmoglavil je proti sovražniku do višine 440 metrov in ga zasul z bombami in topniškim ognjem. Ze se dviga. Nemci s:i prizadevajo, da bi ga zrušili, toda zaman. Izvidnik ga ščiti s strojnico. Sledi mu Jastreb 2. Tudi tretji bombnik je pravkar strmoglavil. Na zemlji je pravi pekel. Naše bombe padalo na Nemce, ki v brezglavem strahu beže in iščejo kritje pred smrtonosnimi bombami, topovi in strojnicami. Sovražnik se brezupno brani. Njegovo topništvo tolče vse močneje. V boj stopa Jastreb 8. V strmoglavem poletu se spušča proti nasprotnikovi bateriji. Bombe padajo na topniško gnezdo. Konec. Ena od baterij je uničena. Na vrsti smo mi. Letalo usmerjam na eno od baterij, ki je bila po ognju sodeč, najmočnejša. Ali jo bom zadel? Strmoglavim. Topništvo tolče po meni. Nemci dobro vedo, kaj pomeni, kadar se bombnik spusti na 400 metrov in jih zasuje z bombami. Takšen napad aviona trosi smrt. Strmoglavimo pod kotom 35 stopinj. Desno od nas je eksplo-diralag ranata. Levo še ena. — Ne boste nas zaustavili! Stroj deluje brezhibno. Zemlja se naglo pri- In vselej, kadar se ji je zahotelo, da bi zdrvela niznol proti cesti, ki vodi v široki svet, je nenadoma začutila, d<\ i" '— ,n planino, razločila pa vendar ni, ali je to planina sama, ali so ovce, svisli ali sinje neoo, ki se boči nad njo. Zato so bile noči strašne, na pol vročične, polne tistega nedopovedljivega hrepenenja, ki napenja prsi in žene srce v nemirni tek pričakovanja... Hrepenenje je z leta v leto raslo in vsako pomlad je bilo Jelini tesneie p-i srcu, še posebej v trenutkih odločitve, ali bo šla nazaj v planino ali ne. V vasi se je slabo počutila. Čeprav so jo ljudje milovali, ni nikdar občutila tiste resnične zavzetosti, ki jo je vezala na očeta. Njega je ljubila nad vse na sve-tn in nič ni zaleglo, če so vaščani modrovali: »To je naše partizansko dete«, ali: »To je naš cvet — naša Jelina!« Tudi je ni potešila skrb vaščanov, ki so skrbeli za to, da je Jelina hod la vedno v lepi odetvi. Hotela je biti vsaj v nečem podobna svojemu očetu. Vedeti je hotela, kie je tisti kraj. kjer je padel. Vpraševala je ljudi po vasi, kje naj bi to bilo. Ali vedno je dobivala iste odgovore: »Kdo bi to vedel? Daleč je, dete milo.« Starci, ki jih vojna ni pobrala, domala res niso vedeli, kje naj bi to bilo — to veliko mesto. »Pojdi v Velinje,« so rekli, »vprašaj človeka, učenega bolj od nas — učitelja Jova, ako je živ On ti pove po resnici. Mi smo stari in nevedni.« Ni ji bilo treba v Velinje. Se tisti dan, ko je zadnjič nadlegovala očance, so prišli v vas mladeniči s titovkami, nalik partizanom in čika Vaso, edini preživeli partizan (o njem so babnice šušljale pri vodnjaku, da ne veruje niti »u boga, kamo li u popa i njegove reči«), je zbobnal vso vas nared, da so mladeniči odložili vse, kar jim je ležalo na srcu. Govorili so tako vneto, za stare kar preveč — Jelini pa je to ugajalo, da je na koncu strahotna vprašala: »Dobro, ko bomo z delom končali, ali bom potem lahko šla k očetu?« Vaščani so dobro vedeli, zakaj je to vprašala in stari Vasa je bil ves nemiren, če bo mladec zinil tako, da bi dekle utegnilo z njimi. »Vsenovsod se bomo lahko vozili«, je odgovoril mladec in razgrnil pred sabo nekakšne papirje. »Glej, tod se boš vozila!« in Je potegnil s prstom po črnem listu vse gori do kraja, kjer je bilo z velikimi črkami napisano: TRST. Čeprav ni znala brati, je vedela, da je to tisto mesto. »Da se bomo vozili, je lepo in prav, kdo bo pa progo delal, to je druga stvar. O tem bodi sedaj beseda.« Jelina ni dolgo pomišljala. Zdaj je prišlo tisto, kar je čakala že dve leti sem. Mora iz t*» hribovske vasi, mora tja, kjer se dogajajo velike reči, take, kakršne so se dogajale med vojno tukajle v tej vasi in v teh planinah. Vedela je tudi, da bi ji oče gotovo dovolil, če bi bil še živ. (Jelina pravzaprav sploh ni verjela, da je umrl!) Med hrupnim razgovorna mladih, so starci jeli modrovati: »Kaj boš s progo, delali so Turki ceste, pa smo jih razdrli, pa so jih cesarski delali in prinesli nesrečo v deželo. F..1. nevarna ti je tale reč, ta železna kača. Najlepše ti je tule doma v tej planini, pa da ni nobenih cest in železnie (k°i neki železnica je, si niso natanko predstavljali!) in da lepo živiš v miru s svojimi ovcami. Ej, ej, ne bo dobrega iz tega.« In v tako modrovanje je kakor strela z jasnega udaril Jelinin glas. »Z vami pojdem!« Stari Vaso sam ni vedel, kaj naj stori. Ce se bo trgal za dekleta, drugi ne bodo poprijeli. Molčal je in si mislil svoje. »Kasneje na samem ji povem«, je mislil sam zase <: d", jo še premlada in da ne more z njimi«, dasi je bil te njene odločnosti sila vesel, saj ga je spominjala na očeta, s katerim sta bila dobra pri j? tel ia. Kakor kaplje po dežju je kapljala mlad ž v zbor tistih, ki bodo šli gradit železno cesto (starci so menili, da gredo na kuluk!). Zbrala se je lepa četica mladcev, ki so nalik Jelini želeli iz te planinske zaspanosti, kjer se nič več no zgodi, razen tega, da se kmetje včasih napi-jeio in opsujejo drug drugemu celoten rodovnik. »Kdor gre torej na progo, lahko gre z nami?« je na kraju pripomnil mladec, kmetje pa so na tihem kleli in si mislili svoje. Vaso je ves nemiren stopil do Jeline in jo rotil, naj mu pove, kaj jo je privedlo do tako hitre odločitve. Jelina je zakrknjeno molčala. »Grem!« je še enkrat kratko Izustila in s« pognala iz zakajeno kmečke bosenske čumnate, kjer so skupaj preživljali z ovcami vred zimske dni vsi prebivalci te hiše. »Prav taka je kot njen stari, sanjava In vedno si želi novih stvari kakor Nikola. (Tako Je bilo ime njenemu očetu.) Ej, kaj bi ji branil, taka je — nič se ne da pomagati, to je Nikotina kri.« Medtem se je zmračilo. Nad hribovsko bo-sensko vasjo so sijale mežikajoče zvezde v me-1 seo, ki je pravkar vzhajal izza obzorja — bučno so lajali psi — vsi od kraja... Pet let kasneje je prispela v Bosno Prva slovenska študentovska brigada »Ivana Cankarja« in zaposedla taborišče, v katerem je nekoč živela Jelina s tovariši iz planinske vasi. Onstran Bo no vozijo vlaki, puhajo in sopihajo. Pripeljejo nam kamenja za novo cesto, ki jo gradimo. Kadar se ustavijo — zdi se, kakor, da to morajo storiti — zaslišimo iz kotanje pod nami zateglo klicanje: — Jelina! Jelina! Jelina! Jelina! Jelina! In vselej, ko zaslišim to klicanje tam spodaj, me zaskeli v srcu, da ves vztrepečem: prav tako so klicali nekoč mlado, Izmed vseh najbolj pridno dekle s planine ... Stari musliman, ki še vedno poseda pred hišo, kakor pred leti, mi je povedal, da jo rje povozil prvi vlak — tisto dekle s planine, tisto, ki smo jo klicali za .Telino Klicali prav tako, kot pravijo zdaj ljudje planini in postaji pod njo. Nekoč ne bodo vedeli več, ali je bila Jelina deklo ali planina sama. GORENJSKI ZADRUŽNIK Skoraj vsi žabniški kmetje so že zadružniki Kmetijska zadruga iz Zabnicc sodi poleg cerkljanske in one iz Na-klega med najboljše zadruge v nižinskih predelih na Gorenjskem. Zanimalo nas je, na kakšen način se odvija življenje v okviru te zadruge. Obiskali smo predsednika KZ Zabnicr. Janeza Šifrerja, ki nam je v nevezanem pogovoru povedal marsikaj zanimivega. V neposrednem upravljanju zadrugo sodeluje precejšnje število kmetov. Zgolj upravni odbor šteje 15 članov, v vsakem od šestih odsekov (živinorejski, sadjarski, poljedelsko -semenarski, strojni, čebelarski in lesni) pa dela po devet kmetov. Pri upravljahu zadruge sodeluje torej kar 69 ljudi. Med najboljšimi odseki so sadjarski, strojni in poljedelsko - semenarski, ki kažejo v svojem delu tudi največ pobud. Ti odseki tudi največkrat sklicujejo seje, na katerih razpravljajo o najrazličnejših nujnih problemih posamezne kmetijske veje. Predsednik zadruge trdi, da je med vsemi odseki in upravnim odborom kmetijske zadruge tesna povezava, kar pa ne bi mogli reči edinole za lesni odsek. To pa je zopet delno razumljivo, že zara- di posebnosti v poslovanju z lesom. Kmetijska zadruga v Zabnici dejansko pomeni steber socialističnih odnosov na vasi. Zadruga je namreč zlasti organizacijsko, pa tudi materialno tolikanj močna, da kmetje pravzaprav nočejo in tudi no morejo biti brez nje. To nam dokazuje tudi število v zadrugo vključenih članov. Razen nekaj kmetov so namreč vsi ostali včla njeni v zadrugo. Morda je kmetijska zadruga v Zabnici ena redkih, v kateri poteka ves odkup kmetijskih pridelkov na tem področju, zgolj skozi njene roke. To je slej ko prej odraz pametne, gospodarsko - vzgojne politike med članstvom. Zabniška zadruga pa se je uveljavila ne le kot ekonomski činitelj socializacije na vasi, marveč tudi kot močna politična sila. Tesno sodelovanje kmetijske zadruge s krajevnim odborom v Zabnici nudi prav gotovo bogate koristi dela in pobud. V krajevnem odboru so zastopani štirje kmetje — zadružniki in trije delavci. Vse probleme, ki sodijo v pristojnost krajevnih odborov, rešujejo skupno in največkrat v zadovoljstvo vaščanov. »Lastna hvala — cena mala«, pravi pregovor, toda žabniške zadružnike je treba nedvomno pohvaliti, čeprav se zavedajo tudi lastnih pomanjkljivosti. V kolikor je bilo moč v tako kratkem času našega obiska v Zabnici zapaziti, je delo kmetijske zadruge resnično uspešno in z ozirom na krajevno pogoje posnemanja vredno tudi v ostalih krajih na Gorenjskem. i. a. ZADNJI DNEVI NA PASI Živina Kmetijskega gospodarstva Podvin. pri Radovljici je pred nekaj dnevi zapustilr, pašnike ORGANIZIRANA PROIZVODNJA JE TEMELJ VEČJEGA PRIDELKA V nedeljo 18. t. m. je 27 KZ iz občin Tržič, Kranj in Cerklje, ustanovilo Kmetijsko proizvajalno poslovno zvezo, dri ho imela svoj sedež v Kranju. Odlična udeležba na zboru je jasno (izpričala veliko zamananje naših kmetijskih zadrug za novo gospodarsko organizacijo. Program, ki je bil v celoti sprejet, nalaga zvezi obširne in Odkod sredstva za ureditev pašnikov? O tem so razpravljali na ustanovnem obenem zboru Kme.ijske proizvajalne zveze Radovljiea Ta občni zbor je bil 18. t. m. na Jesenicah. Zadruge jeseniške in radovljiške komune so se združile v svojo .poslovno zvezo zaradi reševanja skupnih problemov, ki jim ena sama zadruga ni kos. Diskutanti so na podlagi referata c gospodarskem programu novo ustanovljene zveze ugotavljali, da je na področju zveze po statističnih podatkih cca 26.009 ha gozdov in 12.000 ha površin ped travno rušo. V tem so seveda zajeti tudi planinski pašniki in le cca 2500 ha orne zemlje. Na enega prebivalca pride le 850 kvadratnih metrov orne zemlje, kar je zelo malo. Razumljivo je, da zato samo iz kmetijske proizvodnje zadruge ne morejo ustvarjati sredstev za investi-cVe in porpeševanje kmetijstva. Težišče dela zadrug in zveze mora biti na urejanju pašnikov. To so zdaj naše najslabše izkoriščene površine. Pašniki se hitro zaraščajo z gozdom, ki pa ga nihče ne krči. Zadrugam se v, naj se obvezno vračajo na te površine po planu, ki ga sprejme OLO Kranj v svoj družbeni plan. Le na ta način bo mogoče urediti cca 6000 ha pašnikov na tem področju. Strokovno delo za ta sektor pa naj vodita gozdarska in kmetijska proizvajalna zveza, ki naj se v perspektivi združita. Naloge zveze pa so tudi v samem kmetijstvu velike. Treba je urediti odkup in prodajo mleka in preskrbovati predvsem Jesenice s svežim in zdravim mlekom po ceni, ki je za delavca in uslužbenca sprejemljiva. Današnja preskrba Jesenic z mlekom iz Tolmina je le začasna rešitev. Dovoz mleka iz oddaljenega Tolmina je problematičen v poletnih mesecih zaradi prevozov in drugih tehničnih razlogov. Jesenice morajo imeti svojo mlekarno in zbirati mleko liiz svojega okoliša, v poletnih mesecih pa je treba urediti dovoz mleka z nekaterih planinskih pašnikov. Pogoji so tu, le organizacije je treba in pa seveda investicij. Enako je z mesom. Pri današnjem odkupu živine in prodaji mesa je predraga režija. Pri majhnem pro- metu nastajajo preveliki stroški. Ni čudno, da je cena mesa tako visoka, čeprav je odkupna cena klavne živine padla. V planu KPZZ Radovljica je predvidena gradnja klavnice v Lescah, ki bi zalagala vso občino z mesom in mesnnmi izdelki. Razen tega bo zveza delala tudi v sadjarstvu. Obnova sadovnjakov naj bi bila glavna naloga zadrug, zveza pa bo povečala že obstoječo šolsko drevesnico v Mošnjah. Ze letos smo imeli prijave za dobavo sadik za 4 ha nasada črnega ribeza. Ker nam nihče ne more dobaviti sadik, smo prisiljeni začeti z lastno drevesnico. Tu se bodo vzgajale tudi sadike hrušk in češpelj, ki jih nobena drevesnica ne goji. Zadruge bodo prispevale k osnovnim sredstvom zveze del svoje- težavne naloge, katere pa bo ta zadovoljivo reševala le z dobro organiziranim delom, z zadostnim številom strokovnjakov in cib polni podpori kmetijskih zadrug. Pravilno usmerjanje gospodarstva za dosego čim večje in rentabilne .proizvodnje je osnovna naloga proizvajalne zveze. Na zboru je bilo poudarjeno, da v proizvodnji že dosegamo vidne uspehe, vendar ni dovolj imeti le rnnogo pridelkov, ampak je treba te tudi poceniti. Storilnost je še vedno nizka, kljub delavnosti in prizadevnosti našega kmeta - zadružnika. Temu je kriva tudi velika razdrobiienost parcel in nezadostna mehanizacija. Nujno bo zemljo arondirati in s tem ustvariti pogoje za mehanizacijo. Poslovna proizvajalna zveza bo ustanovila strojno postajo za večje stroje, reč i h problemov naše vasi, žal pa smo Večina zadrug večjih strojev ne mo-pogrešiiii f>redf|!avniike iljudskih od-' re vzdrževati, ker so zaradi prema,jh- Občni zbor zadrug jeseniške in radovljiške občine je prikazal vrsto pe- borov, ki se jih ti problemi tudi tičejo. Ms nega delokroga premalo izkoriščeni in zato prinašajo izgubo. Za zvezo fo ne bo problem. Posebna naloga zveze bo organizacija odkupa in predaje kmetijskih pridelkov. Izkušnje nam kažejo, da je dobra in zagotovljena prodaja najboljši stimulator proizvodnje. V živinoreji še vedno dosegamo le 60% možne proizvodnje zaradi nezadostne prehrane živine. Pašniki in travniki so najslabše oskrbovane površine. Izboljšanje krmske baze, reja dobro plemenske živine in izboljšanje knikovosti mleka bo naloga zveze skupno s Kmetijsko postajo Kranj. Na zboru je bilo prav tako ugotovljeno, da so še znatne možnosti za razvoj sadjarstva, zlasti pa vrtnarstva. S ten-, v zvezi, 'bo zveza skušala organiziral, predvsem v najbližji okolici Kranja in Tržiča, gojitev zelenjave za trg. Lete namreč še vedno primanjkuje ali pa je zelo draga, ker jo uvažamo iz zelo oddaljenih krajev. S tako širokim programom bo Kme-tiiisko proizvajalna poslovna zveza močan gospodarski činitelj na vasi in opora zadrugam. —an O DELU ZADRUŽNE HRANILNICE IN POSOJILNICE V KRANJU Vsi zadružniki še ne razumejo pomena hranilno-kreditnih odsekov pri KZ Varčevanje ne nudi samo pogojev materialni in kulturni napredek, ga dobička in jamčile zvezi za na- odrekan1a trenutnega zadovoljstva v jetje obratnega kredita. Zveza bo namreč začela odkupovati tudi zelenjavo rjn sadje za preskrbo potrošnih središč. Prizadevanje zadrug in zveze bodo morale občine podpreti bolj kot do sedaj. Ali ni krepitev zadrug ravno vlog, kar predstavlja le 5% letnega vsem proizvodnega značaja (za naba-priliva finančnih sredstev na vas. V vo semen, umetnih gnojil, močnih kr-temveč v svojem raizvoju uči človeka tem se nazorno vidijo možnosti za mil itd.). korist bodočih potreb Toda ko govorimo o varčevanju, na- trenutno so. letimo na trditve, da ni pogojev za varčevanje, ker so prenizke plače, visoke cone, nestalna kupna moč denarja itd. Ob takih trditvah se nehote vsiljuje vprašanje, koliko troišimo vključitev znatno večjih zadržanih denarnih sredstev v gospodarstvo kot v Cem obstojajo možnosti večjega varčevanja na vasi? tako stvar občin? Nekatere občine svojih dohodkov za posamezne živ-kranjskega okraja bodo pustile zadru- ljenjske potrebe. Večina ljudi sploh gam del dobička, ki ga le-te morajo odvajati občinam, zbora je bilo, naj dobička ostala zadrugam za pospeševanje kmetijstva. Pri sestavi družbe- ne računa s tem, zakaj, kje in kako Mnenje občnega porabi svoje dohodke, še manj pa o bi polovica tega tem, kjer bi se dalo kaj prihraniti. Ze poraba alkoholnih pijač v lanskem letu v merilu okraja zgovorno potr j u- nega plana za leto 1957 naj bi občine je, kako nekateri nesmiselno trosijo to upoštevale. svoje dohodke, saj je bilo na primer Ze tako pičla sredstva, ki prihaja- lani prodanih v okraju 4,381.440 lijo iz kmetijstva v proračune ObLO in trov vina, 774.004 litrov žgane pijače zadružne sklade, naj se vračajo nazaj v kmetijstvo. Ne smemo pozabiti, da imamo v vaseh vrsto nerešenih problemov, od katerih je zdaj za skupnost najvažnejša ureditev hlevov in gnojničnih jam, zaradi zdravstvenih in 1,704.972 litrov piva, kar predstavlja vrednost 1.400 milijonov dinarjev. Upoštevajoč dejstvo, da na vasi obstojajo večje možnosti varčevanja zaradi denarnih rezerv, ki jih organizacije varčevanja na vasi pred leti še razlogov. Ze začete akcije ureditve niso zajele, lahko ugotovimo, da zdaj gnojišč in gnojničnih jam ne smemo opustiti. Ali si je mogoče brez tega zamisliti zbiranje zdravega mleka? Osnovna stvar,.o kateri pa bi morali razpravljati drugje, pa je arondacija zemljišč in pocenitev proizvodni!} stroškov, mehanizacija itd. pri vseh kmetijskih zadrugah že obstojajo hranilno - kreditni odseki, z nalogo, da zbirajo prosta denarna sredstva vaščanov. Ti hranilno - kreditni odseki pri zadrugah zajemajo v merilu okraja ''.SOO vlagateljev, ki imajo 56 milijonov zbranih hranilnih Prva možnost, ki je obenem tudi najvažnejša, je v tem, da ni skladnosti med razmeroma kratkim časovnim razdobjem, v katerem kmetje ustvarjajo svoje dohodke, in porabo teh dohodkov, ki se postopoma vrši čez vse leto. Zaradi te neskladnosti, morajo delovni kmetje od jesenskih dohodkov ustvarjati denarne rezerve za kritje stroškov, ki dosežejo višek šele v pozni pomladi. Te denarne rezerve pa bi lahko do potrošnje predstavljale znaten vir hranilnih vlog. Samo ob sebi je razumljivo, da vsako gospodarstvo, ki stremi za napred- kom, zahteva, da se del dohodkov od- toVn7kT po7lo7anie.' dvoji za razširitev proizvodnih obje*- Pred m je Fi6ela poslovati Za_ tov. Napreden kmetovalec predvideva dm?na hran,:.lnica in posoinni.Ca v V'napreji večje; aH manjše investicije Kranju. Ta denarni zavod zajema že ves zadružni sektor v okraju po svo- OBRACUNSKE KNJIŽICE SO NEDOTAKLJIVE IN TAJNE To poudarjamo zaradi tega, ker mnogi kmetovalci mislijo, da bo knjižica služila kot osnova za davčno obremenitev posameznikov. Obračunsko knjižice so ravno tako oproščene vseh taks in davščin kot hranilne knjižice. Namen, ki ga hočemo doseči z obračunskim poslovanjem med zadrugo to člani je v tem, da dajemo kmetom - članom možnost, da najemajo posojila v primerih potrebe ter da sredstva, ki jih član dobi za prodane kmetijske pridelke, do njegove lastne potrošnjo služijo zadrugi za njeno poslovanje. Zadruge bodo pa imele k^-rV,t tudi s tem, ker bodo lahko znatno znižale stroške, ki jih zahteva go- in zato tudi pravočasno prične zoiia ti denarna sredstva. Upravni odbori in uslužbenci zadrug se morajo truditi v svoj'ih vsakodnevnih odnosih s kmetovalci - člani, da ustvarijo pri njih zaupanje ter tako pridobijo* večje število vlagateljev. Razen omenjenih možnosti obstoja na vasi še mnogo drugih, ki jih je treba izkoristiti za varčevanje. V zadrugah se organizacija dela v hranilno - kreditnih odsekih nenehno izpopolnjuje. Tako smo te jeseni pričeli obračunsko službo med člani in zadrugo. Vsak član zadruge, ki z j''h podružnicah v Skofji Loki in Radovljici. Glavna naloga Zadružne hranilnice in posojilnice je prav v organizaciji varčevanja med širokimi delovnimi množicami. Med delovnimi ljudmi, zlasti med tovarniškimi delavci, bi tudi v današnjih pogojih z varčevanjem dosegli vidnejše uspehe* če bi se jim nudila možnost denarnega varčevanja v podjetju. Ob sodelovanju z Ob- njo ustvarja materialne odnose, oo činskim sindikalnim svetom Kranj, je imel pri zadrugi tekoči račun, sam pa — za kontrolo — obračunsko knjižico. Sredstva, naložena na obračunsko knjižice, se bodo obrestovala po enaki obrestni meri, kot hranilne vloge, t. j. po 5%. Obračunska knjižica ima prednost pred hranilno knjižico v tem, da služi imetniku tudi za plačilo nabavljenega blaga v. trgovini, za plačilo uslug, ki jih je zadruga opra- hranilnica v Kranju pripravila ustanovitev hranilnih blagajn v sindikalnih podružnicah. Namen teh blagajn je v tem, da zbira denar od zaposlenih v podjetju, ki so pripravljeni del svojih zaslužkov prihraniti za nepredvidene potrebe jutrišnjega dne. Po drugi strani pa s MED GRADNJO Novo skladišče krompirja v Skofji Loki je bilo pred kratkim odprto in že služi svojemu namenu vila imetniku knjižice itd. Torej škrat- tem načinom varčevanja dajemo mož- ka, vse odnose, ki nastajajo med čla- nosti z5iranja de,narnih sredstev v nai- ni in zadrugo iz naslova terjatev au . , obveznosti, bo mogoče urediti preko nnanjših zneskih. obračunske knjižice, brez prenašanja K uspehom organizacije takega var-gotovine. Se posebne važnosti pa bo- čevanja nam bodo, tako upamo, vse-do proizvodni krediti katere bo lah- |traaafco oomagale sindikalne podruž-ko dobil vsak imetnik knjižice v času, ko mu bo primanjkovalo svoj in de- nice- s čemer bod<> Prispevale tudi denarnih sredstev. Posojila bodo pred- lež k vzgoji delovnih ljudi. )GOOO oooooooo o o o POMEMKF Otrok posnema starše zalo je za vzgojo odločilen njihov osebni zgled Starši, posebno pa še matere, morajo vso svojo skrb in pozornost posvetili pravilni vzgoji otrok. Otruk3 je treba vzgajati že v najnežnejši mladosti, že kot dojenčka, saj se mora že takrat navaditi na določen red. Otroku je treba nuditi vse, kar plemenita njegov značaj, njegovo bit, saj je od staršev odvisno, kako se bo kasneje kot odrasel človek znašel v življenju. Nič ni bolj žalostnega za starše kot pa to, če morajo kdaj koli v življenju doživeti, da jih njihovi otroci obtožujejo, češ da jim niso nudili tega, kar so kot starši dolžni, da so jih slabo vzgojila in nepoučene spustili v svet. Tudi dandanes se mnogokrat hudujemo nad mladino, ji očitamo, da se ne zna obnašati, da je previhrava in brezobzirna. Vedno obtožujemo le mladino, ki jo imamo Zdravniški i !_odgovori S. T. Sprašujete za vzroke bronhialne astme (naduhe), za katero boluje vaš 10-letni sin. Bistvo napada naduhe je krč v zadnjih, najtanjših odcepkih sapnika in nabreknitev sluznice, zaradi česar nastanejo motnje pri dihanju, predvsem ob izdihih. Vzroki za to bolezen so zelo različni. Najpogosteje je temu kriva prevelika prirojena občutljivost. Preobčutljiv organizem namreč ob določenih pojavih, ki na običajnega, povsem zdravega človeka nimajo nobenega vpliva, reagira bolezensko. Taki vzroki so lahko različni: podnebje, določeno vrste hrane, prah ali tudi nekatera zdravila. Včasih so sokrivc5 bolezni nosna obolenja, polipi, pa tudi prehlad sam ali duševne motnje. Za uspešno zdravljenje je zelo važna ugotovitev vzroka bolezni. Pri tem lahko sami z opazovanjem veliko po-magato (n. pr. kaj otroku škoduje in ob kakšnih priložnostih se napadi pojavljajo). Napado naduhe zdravimo na več načinov. Bolniku pomagamo v obliki injekcij (Adrenalin, Phenergan). tablet (astmophvllin itd.) ali pa z vdihavanjem raztopin, ki imajo za posledico popuščanje krča. Izredno se mi zdi opozoriti vas, da je že ob prvih znakih napada potrebno poklicati zdravnika. Ko so napad še ni razvil, učinkujejo namreč zdravila veliko laže in neprimerno bolje, kot pa tedaj, kadar je nrpad že v polnem razmahu Dalje skrbite, da bo otrek v času, ko teh napadov nima, veliko na svežem zraku, da se bo dobro hranil, da bo čim bolj krepak ob morebitni ponovitvi bolezni. Dobro se je doslej izkazala tudi sprememba podnebja, zlasti morjo in planine. Pazite pa tudi na to, da bo otrok vedno primerno duševno razpoložen in v njem naj ne ra.sto zavest, da je bolan in manj vreden od svojih vrstnikov. »Zdravje«. Iz episa vaše bolezni bi vam priporočali, da pridete ob priložnosti za nekaj dni v bolnico, ker so potrebne klinične preiskave. — Tudi zdravljenje je vsaj v začetku skoraj izključno bolniško. Tov. S. T. sprašuje zaradi prhaj a na glavi. Za lasišče je to res neprijetno. Ozdraviti se ne da takoj, njegovo odpravljanje je dolgotrajno in zahteva precej potrpežljivosti. Važna je predvsem nega lasišča — pravilno čiščenjo in umivanje las, ker se prav v tem največ greši. Nepravilna nega jc velikokrat vzrok prhaja. Laso temeljito čistite s ščetko in Široko zobatim glavnikom zjutraj in zvečer. Najbolje je, ako uporabljate dvojo ščetk, mehko za prah, trša za masažo lasišča. Z vestnim in skrbnim čiščenjem glave boste ustvarili prve pogoje za odstranitev prhaja. Zelo važno je nadalje umivanje. Lase operite na vsaka dva ali tri tedne, pogosteje ne. Umivajte si jih s šamponom ali tekočimi lasnimi mili, nikdar pa ne z navadnim milom, ki ga uporabljate za kožo. Ce imate zelo občutljivo lase, dodajte še jajčni rumenjak in nekaj krpljic alkohola. Za kostanjeve lase vlijte v zadnjo vodo za izpiranje nekaj kapljic kisa ali limone, če pa ste svetlolasi, nekoliko kamilic. Lasje bodo po umivanju postali mehki in voljni. Predvsem pa je važno, da si pred pranjem glave na tre te lasišče z navadnim ali ricinovim oljem, kar je še priporočljiveje. Ne pozabite si nato las dobro jzmiti in temelj'to osušiti ob zmerni toploti. Ako imate preveč suhe lase, jih lahko namažete z ricinovim ali podobnim oljem. Mastno lase pa si razmastite z alkoholom, ki mu dodajte nekoliko salicila. (1%). Ce se boste ravnal; po gornjih navodilih, se boste verjetno znebili neprijetnega prhaja. pred seboj, malokdaj pa pomislimo, ali je res ta fant ali dekle samo krivo za tako vedenje. Zal se čestokrat zgodi, da so vsega, kar zagreši mladina, krivi prav neodgovorni starši, ki svoje otroke prepuščajo samim sebi. Razen lastnosti, kot so red, snaga, točnost, pravičnost ipd., pa moramo svoje otroke navaditi tudi na to, da bodo spoštovali svojega sočloveka. Začeti moramo doma. Na primer ob rojstnih dnevih in praznikih naj otrok obdari svojega očeta, mater, bratca ali sestro. Pri tem naj otrok uporabi svoje prihranke. Seveda ni potrebno, da je darilo dragoceno, lahko je malenkostno, vendar ga mora otrok pripraviti z ljubeznijo ter pozornostjo. Razen domačih naj otrok obdari tudi svojega prijatelja, sorodnika ali znanca. Navaditi ga moramo tudi, da bo do drugih ljudi dostojen, da jih bo pozdravljal ipd. Seveda je pri tem važen in odločilen osebni zgled, ki ga dajo starši. Otrok postane navadno tak, kakršni so starši, saj jih že zelo zgodaj začenja posnemati. Ko hodi v šolo, je po-trebruT, da so starši v stalnem stiku s šolo, ker le tako lahko vskladijo vzgojo doma in v šoli. Zdaj ko imamo šolske odbore, to nj težko. Doma moramo mladino primerno ših. Pri tem igrajo pomembno vlogo zaposliti z branjem in ročnimi deli, dobre knjige, ki otroka vzgajajo, .zo- ker to otroka navaja k pridnosti. Važ- bražujejo, razen tega pa mu izostru- na pa je tudi družbena vzgoja, ki naj jejo čut za pravilnost izražanja in le- jo otrok v veliki meri dobi že pri star- poto jezika. ' Olepšajte svoj dom V stanovanju se kaj rado zgodi, da zaradi utesnjenosti n.i prostora za večje dele pohištva, zato nam omarica na zgornji skioi vedno pride prav. V njej lahko shranimo kozarce, krožnike, steklenice in podobno, kar koristi prav vsaki gospodinji, obenem pa je to tudi okras stanovanja. Tako naprav- ljen hišni bife ne zavzame mnogo prostora. Na zgornji ploskvi lahko namestimo okrase, vazo ali kako drugo malenkost. Zgoraj jo po potrebi pre-vlečemo tudi s plastično oblogo. Kakšen material bomo izbrale za izdelavo bifeja, je odvisno predvsem od ostale opreme, ki jo že imamo v jo-bi. V prvi vrsti moramo paziti, da dosežemo skladnost, kajti pohištvo, ki ni harmonično, nikdar ne napravi ugodnega vtisa v stanovanju. Na skici si lahko ogledate posamezne dele omarice. Omara je čez pol predelje-na s polico, zaradi česar spravite vanjo dovolj pribora in steklenic. Steklenice postavite v police na vratih, ki so napravljene nalašč za to. ZA PLES IN GLEDALIŠČE TO JESEN SO SE UVELJAVILI VELIKI OD VRATU ODSTOPAJOČI OVRATNIKI TUDI PRI SVECANE.I-SIH OBLEKAH. EDlNI OKRAS OBLEKE NA SLIKI STA DVA SVETLEČA SE GUMBA IN MANSETI IZ BELEGA KRZNA ALI PLlSA ELEGANCA MOIIAIR JE ZARADI SVOJE MEHKOBE LJUBLJENEC JESENSKE iN ZIMSKE SEZONE. LETOS VIDIMO TOVRSTNO BLAGO ZA PLAŠČE TUDI V NAŠIH TRGOVINAM MANJ ČASA IN MANJ ENERGIJE Od položaja telesa, ki ga ima gospodinja pri delu, je odvisno, kolike* časa in energije porabi za določeno delo. Na skici si lahko ogledate, kako se pravilno pripravlja hrana. Gospodinja, ki stoje reže zelenjavo za prikuho, dela v zelo neugodnem in utrudljivem položaju. Neprestano se mora držati pripognjeno, zaradi česar trpi hrbtenica, razen tega pa je stanje utrudljivo tudi za noge. Delovna ploskev jo 75 cm visoka. Gospodnja na desni opravlja isto> Vodoravno: 3. potrebuje, 5. vpitje, 8. edinica v NOV, 9. zelišče, 11. kovaško delo, 12. sadež, 14. tulec, 13. rabi steklar, 17. nasuta zemlja, 18. konopneni izdelek, 20. Iedeniška groblja (2. skl. množ.), 21. gojenec pomorske akademije, 23. mesec, 24. prsa, 26. pola (hrvat.), 28. gibanje, 29. grške črke, 31. zdravilo, 32. sredstvo za zveze (kratica), 33. moško ime, 34. pi-' sani znaki (2. skl. množ.), 35. predlog, 36. enaka samoglasnika, 38. predlog, 40. ni lačen, 42. vikalnica, 43. barvast, 45. velikan, 47. za uspeh potrebna, 48. mohamedanski bog, 50. žensko ime, 51. oddelek s sedeži v gledališču, 52. tovarna elektrotehničnega materiala (m = r), 54, del pohištva, 55. moško ime, 57. zgodovinsko mesto, 60. praska, 61. rimski naziv za mesto na Štajerskem, 65. struga je ... 69. naša država, 70. ribiška mreža, 71. enota za delo. Navpično: 1. zveze, 2. termin, 3. jarek. 4. igralna karta, 6. predlog, 7. kebanje 8. domača žival, 10. lošč, 11. po- 1. nagrada 2.0C0 din 2. in 3. nagrada po 1.CC0 din 4. nagrada celoletno brezplačno prejemanje „Glasa Gorenjske" 5. in 6. nagrada po 500 din 7. in 8. nagrada knjige. Rešitve pošljite v uredništvo do 3. decembra t. 1. /žrebanje, h kateremu vabimo tudi naročnike., bo 10. decembra t. 1. ob 15. uri popoldne v prostorih uredništva in uprave. delo, vendar pri tem sedi, deska, na kateri dela, pa je le 60 do 65 cm oddaljena od tal. Ta gospodinja se bo pri delu dosti manj utrudila. Noge stola, na katerem sedi, so kratke, merijo le 44 cm, premakljiva deska pa se naslanja na kolena. Tudi nož, ki ga uporablja, je pravilneje oblikovan. Ima daljšo ročko in to prav tako olajšuje delo. Po tem zgledu si bo marsikatera gospodinja lahko bolj praktično uredila delo v kuhinji. Recepti h trošnik, 13. del opreme, 14. prebivalec balkanske države, 16. čvrst, 17. gib, 19. posodi, 20. pokrajina v Afriki, 22. izdelovalec traku, 23. naša najjužnejša ljudska republika, 25. dežela letošnjih olimpijskih iger, 28. ne vidi, 30. telička, 37. naš maršal, 39. lepe, 40. močna, 41. znani ansambel, 42. ruša, 44. geometrijsko telo, 45. ka- zalni zaimek, 46. predlog, 47. ječa, 19. hrušč, 51. vrsta sladkorčkov, 53. na-plačila, 54. sredi polja kima, 56. in (latinsko), 57. medmet (hrv.), 58. album za znamke, 59. vstavi »EGV«, 60. grška črka, 62. vzklik, 63. ime znanega srbskega pesnika, 64. kraj pri Ljubljani, 66. vprašalnlca, 67. del vaza, 68. mesto v črnogorskem primorja. Prcprosli skalni cmoki V« kg skute, 1 jajce, moke po potre-, slan krop, zabela: 3 dkg maščobe, lVl žlice drobtin. Skuto pretlačimo, ji dodamo jajce, oboje dobro razmešamo in dodamo toliko moke, da nastane ne pregosto testo. Z žlico režemo majhne cmoke ''n jih zakuhamo v slan krop. Kuhane odcedimo in zabelimo s prepraženimi drobtinicami. Cmoke serviramo k mesnim omakam, kuhani zelenjavi, solati« če jih pa malo potresemo s sladkorjem in ponudimo zraven še kompot imamo dobro, sladko večerjo. M/B 29. NOVEMBER Pet plamenic vzplamtelo je, v en plamen se spojilo. Pet narodov za eno stvar se v bratstvu je združilo. Trpljenje za svobodo je tc liudstvo prekalilo. Zdaj kuje, koplje in gradi, kot prej se je borilo. Za praznik pa kladivo z rok, motiko in oranje! Zastavo brž razpni na drog! Zdaj naj bo praznovanje. Milena Kompare ostisce pri Liscku IZ DEDKOVEGA NABIRALNIKA SPOMINJAM SE . . Ob naših praznikih, ko vsepovsod vihrajo zastave in nam v srcih pre-kipevr. od navdušenja, mi vedno uidejo misli nekam daleč, daleč, v one dni, ko se je končevala velika tragedija — drug?, svetovna vojna. BUo je zadnje dni vojne. Le tu pa tam se jo še oglasil kakšen mitraljez. Narava in vse je bilo v veselem razpoloženju, kakor tudi mi otroci, ki smo hrepeneli po očetu. Vedeli srno le to, da se bojuje tam nekje v Kočevskem Rogu. Zdelo pa se nam je sumljive zakaj se ne oglasi, kako, da ga ne skrbi dom, žena in otroci. Ko-čevjo jo daleč, smo se tolažili, saj vrno so gotovo, smo verovali. Pa smo vstali zgodaj zjutraj in čakali ves dan in smo bedeli in premišljevali dolgo v noč — a očeta ni bilo od nikoder. Nekega dne pa smo prejeli pričakovano vest. Pisal nam je očka, pisal nam je že davno. Med drugim je bilo na četrti strani še to pripisano: »Veliko jih je že palo, a malo nas bo ostalo, a kri ni tekla zastonj.« __Umirila se je hosta in umirilo se je v Kočevskem Rogu, kjer je zemlja prepojena s krvjo naših očetov. Zamorila je pesem: »Svobodna je naša domovina« ... Vračali so se fantje in možje-partizani na domove, a našega očeta nI bilo, ni se nikoli vrnil. Zapustil nas je, ostal je nekje na bojišču. Mama se je vedno jokala, vedno, ko se je ozrla na naju otroka, ji j« telo vzdrhtelo v skelenju bolečin. \J \Tak\ smo ostali sami, zdelo se nam JeVoa bomo vedno ostali sami. Ne, skrbeli so za nas otroke in bolno mamo od prvega dne, ko se je končala vojna in še danes skrbe. Zveza borcev nam je za spomin poklonila spomenico z odlikovanjem očeta za hrabrost. Saj je žrtvoval za srečo naroda svoje življenje in njegova žrtev priča, da ni zaprl oči pred resničnostjo. Padel je ta svobodo in enakopravnost slovenskega naroda. In ob takih dnevih-praznikih, ko se vsi veselimo težko priborjene svobode, se mi misli tako rade vračajo k očetu. B. S., dijakinja v četrti razred hodi Ragelčkov Tonček. Učenja ima dovolj, sam pravi — čez glavo, in tudi domaćih nalog. A ni tako hudo. Vedno mu ostane nekaj časa, pa ne za prazno igranje in pretepanja s sosedovimi1 otroki kot njegova sošolca Janez in Tine. Ne. Tonček je že zdaj mož na mestu, cel mož, kot pravimo, saj porabi svoj prosti čas res pametno. Le poslušajte. »Kaj pa raehijaš?«, ga je nervozno vprašala mata skozi priprta kuhinjska vrata, ko je neko soboto popoldne iz staTe lesene ropotije, ki jo je našel na podstrešju, zbijal skupaj pravo, pravcato majhno hdSico brez oken in vrat. »Mraz je pritisnil in ziima se bliža. Gostilno bom odprl«, so je odrezal Tonček. »Glej ga, frkolinčka«, ga je podražila mati. »Komaj dobro čez mizo vidi, pa bi bil rad že gostilničar. Kaj pa boste točili v vaši gostilni?« »Nobenih pijač. Dobilo se bo samo za pod zob. Vsega po malo.« »Bo tudi gostov malo«, ga je še naprej dražila mati. »Kdaj si še slišal, da bi hodili v gostilno samo na hrano. Večina jih hodi zaradi dobre kapljice. Zal jo je zdaj le r~dkokje dobiti.« »Brez skrbi, mati. Gostov bo dovolj in to vsake baze. Od onih v revnih oblekah do onih v pisanih in žametnih, celo do gospodov v črnem fraku. In kar Je poglavitno: dobilo se bo vss zastonj!« Premagala jo mater radovednost in prišla k Tončku v sobo, ki je pravkar končava! streho svoje gostilne. Pa sta se pomenila z materjo, da to pravzaprav ne bo gostilna, ker se v njej ne bo točilo pijač, ampak gostišče, on sam pa bo gostitelj svoje pisane bratovščine. Vem, moji mali prijatelji, da ste že uganili, kakšno gostišče je napravil Tonček. Krmilno hišico za krilate goste. Na podstrešje je prilepil listek z napisom »Gostišče pri Lišeku« in nato z materino pomočjo pritrdil svoje gostišče na napušč pri oknu. Pa nikar ne mislite, da je ta posel tako enostaven. Kakor so različni Tončkovi gostje, tako so tudi izbirčni in jih ni moč kar tako zadovoljiti. Vrabčki so zadovoljni z drobtinicami, prosom, ostanki krompirja od kos,:!a in podobnim. Sinička ima rada bučne peške, ščinkavec in kos pa ljubita bolj izdatno, mastno hrano. Orehovih jedrc, ocvirkov, ostankov mesa in podobnega sta prav posebno vesela. Pa Tonček kot mož skrbi za zalogo. Večino stvari najde doma, nekaj pa nakupi iz svojih prihrankov. Ce zmanjka, mu mati iz vsega srca rada primakne. In njegovi gostje so s hrano in njiim vso dolgo zimo zadovoljni. Zamislite si zdaj Tončkovo veselje, ko ob mrzVih zimskih popoldnevih, ko zunaj na gosto mete sneg, iizza zaveso v sobi opazuje pisano druščino. Dru-žinico vrabcev, siničke in ščinkavčke, pa debeloglavega kali:na, ki se pridno goste in vmes veselo čebljajo. Ko pa privihra med nje šo gosposki črni kos, nastane v gostišču prava tema in preplah. Požrešne! ima tak apetit, da bi najraje vse pregnal in pozobal do- brote sam. Pripravljen je Tonček na to. Nekaj časa ga pusti šariti po gostišču, ko pa se mu zdi, da ima hrane zaenkrat dovolj, odgrne zaveso in pritisne svoj nosek na okensko steklo. Vsa druščina se na mah razprši. A ne za dolgo. Drobna druščina se z vrabci na čelu kmalu povrne, le boječega kosa ta dan ni več in ga prav nič ne .pogrešajo. va prebudi (iz zimskega spanja, pospravi Tonček svoje gostišče. Mladih gostov ni več. V zahvalo, da jih je ohranil pori življenju, pa mu sleherno jutro prepevajo budnico na domačem vrtu, kjer obirajo škodljive žuželke in s tem poskrbe, da ostane drevje zdravo in rodi na jesen obilen sad, ki ste ga poleg Tončka deležni tudi vi, mladi prijatelji. Takole se zabava Tonček ob zimskih popoldnevih, ko mu vreme ne dopušča, da bi vzel sanke in jo s sestrico mahnil na vrh klanca za hišo. Pomladi, ko sonce stali sneg in se nara- Se vam ne zdi, da bi bilo vredno posnemati Tončka? Poskusite in ne bo vam žal. V veselje staršem, pticam pevkam in sebi v korist. — fi — SA\ SMEH Mama: »Minka, res sram te bodi, tako velika si že, pa te je še vedno strah, ko moraš o mraku v sobo.« Minka: »Saj ni res mamica, saj me ni strah. Le pojdi z menoj, pa boš videla, da se nikogar ne bojim«. Zdravnik: »Tonček, povej mi še, kako je kaj s tekom«. Tonček: »Zelo slabo tovariš doktor«. Zdravnik: »Ali te boli želodec?« Tonček: »Ne, pred pol ure sem se kar dobro najedel potice«. v Soli Učiteljica razlaga letne čase, njih trajanje, lepote posameznih letnih časov, dobrote, ki jih uživamo v posameznih obdobjih itd. k 129. XI. 1956 Rebus posetnica JANE STEPlC NAKLO Otroci, uganite, kakšen poklic opravlja ta mož v Naklem! Vodoravno: 2. tek, slast, okus, poželenje; 8. ječati; 10. medmet bolečine; 12. predplačilo; 13. kratica za »doktor«; 14. zemljevid, igralna potrebščina; 15. predlog; 17, oblika države; 23. nebesno telo; 24. lepo vedenje. Navpično: 1. mesto v Bosni, znano po zasedanju AVNOJ-a; 2. pogan; 3. dvojica; 4. latinski veznik; 9. čisto blizu; 6. igralne karte; 7. bodeča rastlina; 8. moško ime; 9. doba; 11. 11. in 21. črka abecede; 10. povezava, tisto, ki veže; 17. igralski izraz; 18. kratica za »Planinsko društvo«; 19. dva samoglasnika; 20. 13. in 16. črka abecede; italijanska spojnik; 22. okrajšana veznik »ako«. Pa vpraša učiteljica pri ponavljanju snovi Tomaža: »No, Tomaž, ti, ki si me vso uro tako verno poslušal, kateri letni čas je po tvojem mnenju najlepši«? Tomaž se kar na kratko odreže: »Poletje«! »Zakaj ravno poletje«, vpraša učiteljica. Tomaž: »Ker so tedaj počitnice«! PREPOZNO Marinka: Mamica . . .!« Mama: »Pojdi in pojej hitro juho«! Marinka; »Mamica v k...« Mama: »Pridna bodi in ubogaj«! Marinka: »V kopalnici . ..« Mama: »Pojdi takoj jest«! Marinka:... v kopalnici je počila cev«! POMOTA Mali Jurček pridno pomaga stari materi pri delu. Pomaga ji tudi pri prtnašanju premoga in drv. Pa se je nekoč zgodilo v kleti, da ga je stara mama nehote udarila z vedrom po glavi. »Au!« zavpije Jurček. »Oprosti, Jurček, sem te po pomoti,« se opravičuje stara mati. »Nisi me po pomoti ne, si m« po glavi!« TETO JE OSREČIL »Da«, pouči učiteljica svoje učence, »z bližnjim moramo biti vedno prijazni in si prizadevati, da osrečimo vsaj dnevno enega človeka. Ali mi lahko pove kdo izmed vas primer, da je že koga razveselil?« »Jaz«, se oglasi Janezek v zadnji klopi. Včeraj sem bil na obisku pri svoji teti in je bila zelo srečna, ko sem zopet odšel.« Stopnjasta izpolnilnica samoglasnik veznik žensko ime upanje moško ime namen sosednja država *braqi eieibancki in pionirjil Bila je mrzla Jesen. Veter Je savijal in trosil z dreves debele deževne kaplje. Vode so prestopile bregove, po cestah so se širile mlakuže. Skozi gozdove so se pomikale posamezno skupine oboroženih partizanov. Sil so iz Slovenije, Hrvatske, Srbije, Crne gore in Makedonije proti malemu mestecu sredi Bosne — proti Jajcu. Vso pot jih je spremljalo grmenje topov in ostro regljanje strojnic. Nemci, ustaši, četniki, Italijani — vsa fašistična svojat jim je skušala preprečiti pot. Sli so v mesto Jajce — šli so k svojemu dragemu poveljnika oborožene borbe — k tovariša Titu! Zbrali so se zastopniki vseh jugoslovanskih narodov, da se pomenijo o bodočem skupnem življenja. Zunaj po gorah okoli mesta so grmele puške in topovi, v mestu pa so medtem sprejeli daljnosežne sklepe: Nočemo več kralja in njegove vlade, ki sta zatirala narode in jih na koncu izdajalsko zapustila! Hočemo živeti v svobodni republiki pod vodstvom borcev za svobodo in lepše življenje delovnih ljudi! Tovarišu Titu dajemo naslov Maršal, za njegovo hrabro, junaško in uspešno borbo proti vsem sovražnikom. Imenovali so novo vlado, ki naj zamenja staro. Sklenili so tudi še marsikaj drugega v korist narodov Jugoslavije. Zasedanja je bilo konec, poslanci so se vrnili v svoje čete in brigade, boj se je nadaljeval z nezmanjšano srditostjo. Po štirih letih boja so bili sovražniki premagani. Klavrno so bežali na vse strani. Po vsej širni naši domovini pa je zapla-polala trobojnica s peterokrako zvezdo. Bili smo svobodni. Zopet so se zbrali delovni ljudje naše domovine. To pot na voliščih. Glasovali so za svobodno domovino, za pravico, za tovariša Tita in njegovo vlado in za republiko. Ovrgli so staro vlado, kralja, ljudske izžeinalce in okupatorske zaveznike. v vsej lepoti je vstala mlada republika — domovina junaških, svobodoljubnih jugoslovanskih narodov. Na našem državnem grbu je letnica: 29. november 1943. To je bil dan, ko so v malem bosanskem mesteca sredi bojev položili temelje novi socialistični domovini. Da počastimo ta nal najpomembnejši praznik, razpisujemo zopet tri lepe knjižne nagrade za pravilno rešitev križanke. — Otroci, počitnice bodo kar dolge — štiri dni — in dovolj bo časa, da pravilno rešite nalogo. Rešeno izrezano križanko pošljite na naslov: Uredništvo Glasu Gorenjske, priloga »Mlada rast«, Kranj. UGANDE Gradič je m al. V njem »vitez« gospodari. V ostrogah po gospostvu svojem šari. Ob zori spravlja spremstvo na noge, zvečer pa s kurami spat hodi že! ui.i.oiaj Kdo ima vedno zadnjo besedo? (Aauipo) Zeleno je, na steni visi in laja — kaj je to? (n>nuiqjuBu a saj) Zadnja dekla je pri hiši, z njo se preganja tudi miši, najbolj skrbna je za snago, vezana na našo srago! (»113JTD st. 94 / 2«. novembra 1956 GlasGorenjslte II znanost in tehnika ^ zanimivosti ^ film 76 tisoč ton cementa za novo cesto Ljubljana-Zagreb Ceste nam jemljejo milijarde. Ko je sto in sto delavcev začelo pred dvema letoma odkopavati ruše na .raznih krajih Dolenjske za novo moderno cesto Ljiiablja.na—Zagreb, smo med drugim lahko tudi zvedeli, da imamo zaradi slabih cest samo v Sloveniji letne škode za okoli 3,5 milijarde dinarjev. Zaradi tega je treba takoj urediti zla- IZ PARTIZANSKEGA HUMORJA V umobolnici V času .italijanske okupacije je prišel kontrolirat neko bolnišnico Višji fašistični funkcionar. V vsej bolnišnici niso mogli pripraviti bolnike, da bi pozdravili fašistčnoga funkcionarja z dvignjeno roko. Pač!' Na oddelku za duševno bolne so »spoštovanega« gosta pozdravljali z dvignjeno roko, nekateri bolniki kar z obema rokama. Le nekdo, stisnjen v kot sobe, ni hotel dvigniti roke v pozdrav. Funkcionar stopi k njemu in ga začudeno vpraša: »Zakaj pa vi ne pozdravite?« »Jaz?« se je začudil vprašani. »Saj jaz vendar nisem norec, temveč strežnik!« Pod miniral se je Tomažev partizanski bunker je bil skopan pod gostim bukovjem, v strmem bregu nad žuborečim potokom. V njegovo bližino je po nenapisanih pravilih spadala tudi maskirana utica 00. Vanjo je posadka bunkerja zakopavala razne odpadke iz kuhinje, tja pa so odmetavali tudi odpadke iz kar-bidaniice, s katero so svetili v bunkerju. Neko dopoldne se je v tisto utico napotil sam Tomaž. Ko se je ukrivil nad napolnjeno jamo, je nemarno vrgel čez ramo cigaretni ogorek, ki se je skolental med karbidne odpadke. In že je urezalo, kot da bi sprožil možnar. Eksplozivni puh Je Tomaža tako spodričal, da se je vznak prekucnil v jamo, iz nje pa se je kot blaten Jež skolental po strmini v potok. Ko je prišel k zavesta in se ves ocmokan okop al, je bentil: »Joj! . . . Auuuu! . . . Prekleti karbid! . . .« »Kaj se je zgodilo, Tomaž?« so ga zaskrbljeno spraševali terenci, ki so prilezli iz bunkerja kot kuščarji iz mahu. »Eh, kaj! . . . Podminiral sem se!« sti najvažnejše prometne zveze. Med njimi je prav gotovo ena prvih cesta Ljubljana—'Zagreb. > Nova cesta, ki že na mnogih krajih kažo svoje obrise, bo za okoli 14 km krajša od stare. Do republiške meje bo merila 110 km, naprej do glavnega mesta Hrvatske pa še 25 km. Ne bo nam uničevala avtomobilov s kotanjami in jarki. Grajena je tako, da bo dopuščala hitrost do 140 km na uro. Sestavljena bo iz približno 200 objektov: propustov, mostov, predorov, nadvozov. Zdaj traja vožnja iz Ljubljane do Zagreba 3 ure. Nova cesta bo dobrim vozilom omogočila, da pridejo i.z Ljubljano v Zagreb v 1 uri. To je velik prihranek na ča.su, prihranek, ki mu je treba dodati še manjšo izrabo avtomobilov, varnejšo vožnjo in še pre-nekatero prednost. Ce spremljamo novo cesto po zemljevidu, vidimo, da je speljana na mnogih krajih po terenu, kjer se ni mogočo izogniti težavam. Vrstijo se naravne ovire: barjanska tla, predor pri. Šmarju, nadvozi, mostovi, pa spet močvirna tla v Krakovskem gozdu. Srečujemo se z visokimi nasipi in globokimi useki, kakor je pač pri vsaki cesti, ki ne teče po ravnini. Klance pri Šmarju bo zamenjal širok predor, kii meri 180 metrov. Zanimivo je, koliko bi stala električna razsvetljava tega razmeroma kratkega predora: blizu 70 milijonov dinarjev na leto. Zaenkrat šo ni določeno, ali bo imel šmarski predor električno razsvetljavo. Za začetek najbrž ne, sn bodo morali šoferji pač pomagata z žarometi. Močvirnata tla so bila ena največjih ovir za novo cesto. Med Škofljico in Šmarjem so morali graditelji ceste narediti tako Imenovano fašino — nosilno ploskev iz vrbovoga šibja, nekakšno ogrodje, ki je držalo nasip iz ugaskov, ki so se ga morali poslužiti zaradi mehkega terena na nekaterih krajih. Nova cesta bo namenjena izključno za promet z motornimi vozili, za ves ostali promet bo na razpolago stara cesta. Vozil z vprežno živino in kolesarjev — počasnih prometnih sredstev ni mogoče pustiti na cesto, ki je draga prav zaradi tega, da bi omogočila hiter promet. Avtocesta Ljubljana—Zagreb je projektirana za premet od 700 do 1000 vozil na uro. Ce bi pustili na cesto vprežna vozila ali kolesarje, potem ne bi mogla v polni meni služiti svojemu namenu in bilo bi škoda, da smo zanjo toliko žrtvovali. Kakor kaže, bo cesta zgrajena prihodnje leto. Razkrila bo nove kraje, ki še niso toliko poznani, ker bodo vsi večji dolenjski kraji dobili nanjo moderne priključke. FILMSKA PROIZVODNJA v Jugoslaviji in Sloveniji Slovenska filmska proizvodnja se je začela razvijati pravzaprav šele po osvoboditvi. V predvojni Jugoslaviji so Slovenci izdelali le dva filma: »V kraljestvu zlatoroga« in »Triglavske strmine«, oba leta 1931. Tako je bilo po osvoboditvi ustanovljeno podjetje »Triglav-film« brez tradicije, brez izšolanih strokovnjakov, brez filmskih kamer, ateljejev in laboratorijev. Do leta 1955 jo bilo podjetje »Triglav-film« edino filmsko podjetje v Sloveniji, junija 1955 pa so slovenski filmski delavci ustanovili drugo proizvodno podjetje VIBA-film. Od leta 1945 do konec leta 1955 sta obe podjetji izdelali okrog 112.000 m filmskega traku v 13 dolgometražnih in 173 kratkometražnih filmih. (Od tega je VIBA-film v pol leta izdelal 11 kratkometražnih filmov.) Med kratkimi filmi je 91 dokumentarnih filmov, 68 filmskih pregledov, 3 lutkovni filmi in 11 reklamno-propagandnih filmov. V letu 1955 smo v slovenski filmski proizvodnji zabeležili naslednje številke: celovečerne Igrane filme so izdelali 4, kratkometražnih pa 19, od tega 8 dokumentarnih, 5 pregledov in 6 reklamnih filmov. Velika večina naših filmov so kratki filmi, s katerimi smo dosegli lepe uspehe, saj so nekateri naši filmski ustvarjalci na tem področju ustvarili filme trajne umetniške vrednosti, kot na primer: »Pomlad v Beli Krajini«, »Ples čarovnic«, »Barok v Ljubljani« in druge. Naši kinematografi so doslej neradi uvrščali v svoje sporede domače kratke filme, ker je program predstave izpolnjen s celovečernim filmom in s filmskimi novicami. Zaradi tega marsikaterega slovenskih kratkih filmov nismo videli na platnih. Z novim zakonom o filmu je določeno, dt\ bodo morali kinematografi obvezno uvrščati v svoje sporede tudi domačo kratke filme. Od leta 1947 do 1954 smo v Jugoslaviji izdelali 41 celovečernih igranih filmov, 2 celovečerna dokumentarna filma in 1342 kratkometražnih filmov, med njimi 6 lutkovnih. Najvišja jo bila jugoslovanska filmska proizvodnja v letu 1953, ko smo izdelali 11 celovečernih in 187 kratkometražnih filmov. Trije posnetki iz novega slovenskega filma „Dolina mi ru". Film je rcžlral France Šliglic, scenarij je napisal Ivan Ribič, za kamero je stal Rudi Vavpolič. V glavnih vlogah nastopajo John Ki/ millcr, Evelinc VVohlfeiler in Tugo šligLc UMETNI RIŽ Skupini indijskih znanstvenikov je uspelo izdelati umeten riž, odnosno hrano, ki ima iste hranilne vrednosti kot pravi riž. Pomembnost tega odkritja je mogoče prav razumeti šele r NASA HUMORESKA MODERNO UREJENA BOLNIŠNICA: UVAJANJE NARKOZE PRED OPERACIJO V KRANJSKI PORODNIŠNICI IZ ZGODOVINE SE UČIMO Se vedno sem čisto prevzet od filma, ki sem ga gledal včeraj. Film ni bil nov, kajti v našem mestu vidimo vse filmo z zamudo nekaj let. Ampak to nas ne moti, saj no vprašujemo filmov po njihovem rojstnem listu in smo zadovoljni, če so veseli in pisani. Ampak včerajšnji film je bil pa skoraj prehudo pisan. Dva možakarja sta se pretepala z mesarskim kavljem in še danes mi. ta kavelj ne gre iz glave. Predstavljajte si težko ukrivljeno železno palico z ostro konico na koncu. In s temi ogromnimi trnki sta st mahala po glavah. Na tako surov način sta se hotela ugonobiti. Ampak zgodilo so je drugače. Enemu izmed njih — bil je ta pridni — ie je kavelj zlomil. Kmalu zatem je zmagal. S tem sem računal, kaj to nisem bil prvič v kinu in poznam zakone dvoboja. Vedno se zlomi orožje ta pridnemu, pametnemu in lepemu; včasih je to kopje, včasih je meč, tokrat pa jo bil mesarski kavelj. Cim se mu orožje odlomi, zmaga 3 krajšim koncem. Po tej značilnosti bi lahko imenovali celo filmsko zvrst. To so tako imenovani odlomljeni kavelj ni filmi. Oddahnil sem si, ko se je železo končno odlomilo in jo bil nevarni boj s kavljl končan. Ampak to še ni bilo vse. Imeli so rablja, ki je rezal vratove. To je bil suhljat postaren fant, ki bi mu človek ne prisodil kaj takega, pa je kar lepo .rezal vratove, pri čemer se je držal zelo prebrisano. Nekdo drugi je metal dolge nože. V glavnem pa so se pretepali. Priložnosti za prepir in pretep j'm ni zmanjkalo. Pravzaprav so se pretepali ves čas, včasih dva ali trije, včasih pa kar vsi* naenkrat. Mnogokrat so pretepači zaplavali po zraku. To je samo po sebi razumljivo. V vseh filmih te vrste skrbijo za to, da nekaj visi od stropa ali z neba, nekaj, na čemer se je mogoče zanihati in na kar se je mogoče obesiti, veja ali rastlinska ovijalka^ vrv, lestenec, jadro ali kos jambora. Človek se prime za to visečo reč in se spusti nasprotniku od zgo.raj navzdol na vrat. Tega postopka se poslužujejo predvsem ta pridni, lepi in pametni, skratka junaki filma. Tudi to je prav zanesljiv znak za filme te vrste: po njem bi jih lahko imenovali nihajoči junaški filmi. Bralec je gotovo že opazil, za kaikšme vrste film gre. Zo iz odlomljenega mesarskega kavlja je lahko spoznal, da gre za gusarski, piratski, kavbojski ali viteški film. Tokrat je bil film zgodovinski in glavno besedo so imeli gusarji, kar lahko sklepamo že po uporabljanju mesarskih kavi je v. Na vsak način je zelo dobro, da so živeli gusarji, pirati, kavboji in vitezi. To nam danes omogoča, da se lahko učimo iz zgodovine. Iz zgodovine se učimo, kako se je treba pobijati. tedaj, če vemo, da danes uporablja več kot. polovica vsega prebivalstva na svetu riž zr. glavno hrano. Nova. vrsta umetnega riža je sestavljena iz moke korenin tapioke in kikirikija. Iz te moke naredijo testo, ki ga zvaljanega v dolge trakove posušijo. Posušene trakove na posebnih strojih zrežejo v zrna, podobna zrnom pravega riža. Pred uporabo morajo umetni riž še predelati, zato ga prekuhajo v vodi, mu dodajajo sok rastline karaje, različne kisline in preparate, nazadnje pa še namočijo zrna umetnega riža v kazeinski raztopini. Tako izdelan riž je dvakrat bolj hranljiv od naravnega, razen tega pa na enaki površini lahko pridelajo toliko tapioke in kikirikija, da iz njih lahko izdelajo trikrat več umetne«* riža kot bi ga na isti površini pridelali. Novo zdravilo proti alkoholu Iznašli so novo zdravilo proti alkoholu — Tempsoli — za katerega upajo, d^. se bo uspešno zoperstavilo tem« družbenemu zlu. Ce pacient, ki je vzel zdravilo, popije samo nekaj kapelJ alkohola, mu pordeči koža po vsem telesu tako močno, da mu bo že od daleč videti, da je pil. Zdravniki upajo, da bo ta psihološki faktor odločilno vplival na zdravljenje alkoholikov. BRZ Bilo jE,51PL£2Cvt NA VRH DEBLA j IE VOTLO. ( ST. 94 / 26. NOVEMBRA 1956 6orerj$!fe Gorenjski obveščevalec ► ikolt aatasi Intelektualka srednjih let, večino dneva odsotna, išče sobo v Kranju. — Naslov v upravi lista. Plača dobro. Nagrado dobi, kdor mi preskrbi sobo v Kranju, na Pnmskovem ah v Stražišču. Ponudbe oddati pod »mlad Šofer«. Kupim decimalno tehtnico teže do 50 kg. Visoko 71. Kupim vseljivo enostanovanjsko hišico (lahko majhno kmečko) ali stanovanje v okolici Kranja. — Ponudbe oddati pod »500.000«. Zelo ugodno prodam« motor »Zin-dapp« 250 ccm. Naslov v upravi lista. Prodam gozdno parcelo v Dupljah. Naslov: Tržič, Koroška c. 13. Sprejmem mesto snažilke — takoj ali pozneje. — Naslov v upravi lista ped »sposobna«. Prodam lepo stensko uro. Prešernova ?., II. nadstropje, Kranj. Ogled od 10. do 12. ure. Preklicu jem izgubljeno mesečno vozovnico št. 001704 za november Kranj —Gorice. — Mesec Janko. Prodam zapravljivček in poljski voz. Marenčič Rajko, Križe. ► Hiua KINO »STORZlC« KRANJ 26. in 27. novembra, italijanski film »KRUH, LJUBEZEN IN LJUBOSUMNOST«, ob 16., 18. in 20. uri. 28. nov., italijanski film »KRUH. LJUBEZEN IN LJUBOSUMNOST«, ob 16. uri. 29. novembra, ob 9.30 uri ameriški film »NAJBOLJŠA LETA NAŠEGA ŽIVLJENJA«. Ob 14. uri premiera francoskega filma »ZADOVOLJSTVO PARIZA« ter ob 16., 18. in 20. uri italijanski film »KRUH, LJUBEZEN IN LJUBOSUMNOST« — zadnjikrat. 30. novembra, ob 9.30 uri premiera ameriškega barvnega risanega filma »REVIJA RISANEGA FILMA«; ob 14. -url ameriški barvni film »BEG IZ TRDNJAVE« ter ob 16.. 18. in 20. uri premiera slovenskega filma »DOLINA MIRU«. 1. decembra, ob 16., 18. in 20. uri slovenski film »DOLINA MIRU« ter ob 22. uri premiera ameriškega filma »BOJIŠČE«. 2. decembra, ob 9.30 uri premiera angleškega filma »MAGGIO«, ob 14. uri ameriški barvni risani film »REVIJA HISANEGA FILMA« ter ob 16., 18. in 20. uri slovenski film »DOLINA MIRU« — zadniikrat. KINO »TRIGLAV« PRrMSKOVO 27. in 28. novembra, slovenski film »DOLINA MIRU«, ob 19. uri. 29. novembra, ameriški barvni film »BEG IZ TRDNJAVE« ob 15., 17. in 19. uri. 30. novembra, francoski film »ZADOVOLJSTVO PARIZA« ob 15., 17. in 19. uri. 1. decembra, ameriški film »NAJBOLJŠA LETA NAŠEGA ŽIVLJENJA« ob 19. uri. 2. decembra, premiera ameriškega filma »BOJIŠČE« ob 15., 17. in 19. uri KINO »SVOBODA« STRAZlSCE 28. novembra, ameriški barvni risani film »REVIJA RISANEGA FILMA« ob 19. uri. 29. novembra, francoski film »ZADOVOLJSTVO PARIZA« ob 15., 17. in 19. uri. 30. novembra, ameriški barvni film »BEG IZ TRDNJAVE« ob 17. in 19. uri. 1. decembra, angleški film »MAGGIO« ob 18. in 20. uri. 2. decembra, italijanski film »KRUH. LJUBEZEN IN LJUBOSUMNOST« ob 15., 17. in 19. uri — zadnjikrat. KINO NAKLO 28. novembra, angleški film »OČKA, VRNI SE« ob 19. uri. 29. novembra, slovenski film »DOLINA MIRU« ob 16. in 19. uri. 30. novembra, angleški film »MAGGIO« ob 19. uri. 1. decembra, franc. film »KRENK-BIJ« ob 19. uri. 2. decembra, ameriški film »POŽENI JOE« ob 16. in 19. uri. KINO »RADIO« JESENICE 26. in 27. novembra, ameriški film »TARZAN BRANI DŽUNGLO« ob 18. in 20. uri. 28. nov,, ruski barvni film »CVR-ČEK« cb 18. in 20. uri. 20. novembra, slovenski film »DOLINA MIRU« ob 16., 18. in 20. uri. 30. nov., FUS-ki barvni film »CVRČEK« ob 16., 18. in 20. url. 1. in 2. decembra, ameriški barvni film »SAN ANTONIO«. V soboto ob 18. in 20. uri ter v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. V nedeljo dopoldne ob 10. uri matineja mladinskega filma. KINO »PLAVŽ« JESENICE 27. novembra, ameriški barvni film »LJUBIMCA DIVJEGA ZAPADA« ob 18. in 20. uri. 29. in 30. novembra, ameriški film »TARZAN BRANI DŽUNGLO«. — V četrtek in petek ob 16., 18. in 20. uii. 1. in 2. decembra, ruski barvni film »CVRČEK«. V soboto ob 18. in 20. url ter v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. V nedeljo dopoldne ob 10.30 uri matineja mladinskega filma. KINO ŽIROVNICA 28. novembra, ameriški barvni film »LJUBIMCA DIVJEGA ZAPADA«. 1. decembra, ameriški barvni film »DVOBOJ PRI SREBRNEM POTOKU«. 2. decembra, ameriški film »TARZAN BRANI DŽUNGLO«. KINO DOVJE-MOJSTRANA 28. novembra, ameriški film »TARZAN BRANI DŽUNGLO«. 1. In 2. decembra, jugoslovanski film »KRVAVA POT«. KINO RADOVLJICA 27. in 28. novembra, jugoslovanski film »VOLČJA NOČ«. V torek ob 20 url ter v sredo ob 17.30 in 20. uri. 29. in 30. novembra, ameriški film »DAMA S KAMELI JAMI«. V četrtek in petek ob 15.30, 17.?0 in 20. uri. 1. in 2 decembra, ameriški barvni fjlm »ZADNJI APAČ«. V soboto ob 20. uri ter v nedeljo ob 15.30, 17.30 in 20. uri. KINO »SORA« SKOFJA LOKA Od 30. novembra do 2. decembra, ameriški gusarski barvni film »RDEČI GUSAR«. ► gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Ponedeljek 26. nov. ob 19. uri — Red Srednja tehniška tekstilna šola — Sofoklej: »KRALJ EDIP«. Torek, 27. novembra ob 20. uri — Red A in Izven — Sofoklej: »KRALJ EDIP«. — Opozarjamo občinstvo, da je še nekaj sedežev v prodaji. Sobota 1. decembra ob 20. uri — Izven; gostovanje v Zabreznici v okviru proslave Linhartovega jubileja — Anton Tomaž Linhart: »TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ZENI«. Nedelja 2. decembra ob 16. url — Izven in za podeželje — Sofoklej: »KRALJ EDIP«. — Prosimo občinstvo, da ne vodi na to predstavo otroK. ► 0i\tm RAZGLAS Na osnovi Ur. lista LRS št. 18/16 in navodil sekretariata Izvršnega sveta za urbanizem, stan. izgradnjo in komunalne zadeve z dne 26. VI. 1956 obvešča Občinski ljudski odbor Kranj, da bodo osnutki zazidalnih območij za mesto Kranj na vpogled od 25. 11. — 2. 12. v prostorih Zavoda za stan. in komunalno gradnjo Kranj, Titov trg 3, II. nadstropje. Vso morebitne pismene pripombe na zazidalna območja sprejema Zavod za stan. in kom. gradnjo Kranj, Titov trg št. 3, II. nadstropje, ki mora do 3. 12. vse sprejete pripombe združiti v enotno poročilo. Občinski ljudski odbor Kranj RAZGLAS Na osnovi Ur. lista LRS št. 13/56 in navodil sekretariata Izvršnega sveta za urbanizem, stan. izgradnjo in komunalno zadeve z dne 26. VI. 1956 obvešča Občinski ljudski odbor Kranj, da bodo osnutki zazidalnih ohmotU 7^ posamezno naselje na vpogled od 25. novembra do 2. decembra na naslednjih krajevnih uradih: Naklo Gorice Preddvor Jezersko Predoslje Šenčur Trboje Mavčiče Zabnica Besnica Vse morebitne pismene pripombe na zazidalna območja sprejemajo pristojni krajevni uradi, kateri morajo do 3. decembra vse sprejete pripombe združiti v enotno poročilo. Občinski ljudski odbor Kranj OBVESTILO Zadružna mlekarna Kranj obvešča cenjene potrošnike, da bo v sredo, 28. novembra prodajala mleko popoldne za 29. november, ker bodo takrat vse poslovalnice zaprte. ~ (jorenjske bodice • Ondan mi je prišlo na uho, kako se ženski svet pritožuje čezme, ker sem se obregnil ob zadnjo modno novost: visoke in ozke pete. Zdaj bi zagovornice te mode rade zvedele, kdaj neki se bom spotaknil ob moške. Le brez skrbi, če bodo moški kdaj šve-drali po takšnih petah, tudi ne bom molčal. Sicer pa, kaj bi šimfal čez brate v nesreči. . . Seveda, če bi moja Marjana pisala »Bodice«, potlej bi pa druga viža pela. Samo to vas prosim, nikar je ne šuntajte! Če jih bo začela ona pisati, potlej bo pa treskalo po moškem svetu, da bo joj! • Zaenkrat bom pa samo jaz po malem bliskal, da ne bo prevelike zamere. Veste, v sredo zvečer sem v Prešernovem gledališču poslušal »Večer starogrške poezije«. Kako je bilo, vam ne bom pravil, ker bo gotovo kakšen kritik svojo učenost v cajtnge stresel, jaz mu pa tudi nočem mešati pojmov. Samo to vam povem, da je bilo celo moji Marjani salamensko všeč. Sicer me je pa precej koštalo, preden sem jo spravil v teater. Ko me je spraševala, kaj bodo špilali, sem rekel, da bo poslušala stare Grke. Pa mi je takole zabrusila: »Kar sam pejd, kdo bo pa tiste stare dedce poslušal! Saj nič ne rečem, če bi blo kaj mladga . . .« Ko sem ji razložil, da bodo igralci le recitirali pesmi starih Grkov, in ji še povedal, da bodo recitirali ob spremljavi harfe, je bila pa vsa trapasta od navdušenja. »Saj za lictanto mi ni«, je rekla, »harfo bi pa rada slišala.« O, Matiček, potlej sem se spet kunšt-val, kako bi ji dopovedal razliko med recitacijo in licitacijo ... — Veste, do teatra je šlo vse po sreči, ko je šel pa firenk gor, je bil pa spet ogenj v strehi. Kar na lepem me je Marjana sunila s komolcem med rebra in rekla: »No, kje pa imaš tisto tvojo harfo?« Tolažil sem jo, češ, saj slišiš, kako igra. — Pa se ni dala prepričati. »Pejd no, šema«, mi je segla v besedo, »to da je harfa? Saj slišiš, da za odrom škriplje star gramofon. Jaz hočem videti harfo!« Pa so prav tedaj začeli igralci recitirati in Marjana je na harfo pozabila. Ko so prvi recitatorji odbili svoje verze, je pa ploskala kot neumna. Rečem vam, da je tako pokalo, kakor bi z dvema copatama vkup tolkla. To, kar sem vam zgoraj naflancal, ni šo nič v primeri z mojo ugotovitvijo, da je bilo v dvorani: piši in beri 51 ljudi; popoldanska predstava je bila še slabše obiskana. Sprišo tega ne-zanimanja se človek nehote vpraša, je mar res v Kranju tako malo ljudi, ki cenijo čisto umetnost? Kje so bili kranjski prosvetni in kulturni delavci ta večer? Mar res tako dobro poznajo starogrško poezijo, da bi ne prenesli še enega srečanja z antično umetnostjo? Menim, da je le malo kulturnih ljudi, ki bi mogli svojo odsotnost opravičiti! Ali je res, da sta se filistrstvo in malomeščanstvo, ki odklanjata ali celo sovražita umetnost, v Kranju tako razpasla? Vse kaže, da se je privzdignjena inteligenca (vsakdo naj si sam izpraša svojo vest) za-rotila proti vsakršnemu kulturnemu življenju! • Zdaj pa poglejmo na Jesenice! Na zadnji mednarodni hokejski tekmi KAC Celovec : HK Jesenice na Jesenicah, sta bili hokejski reprezentanci tako »zastraženi«, da še novinarji niso mogli priti z njima v stik. • Vse kaže, da so se v Dupljah na vse kriplje uprli alkoholu, kajti zaprli so edino gostilno. Če je že tako, bi ne bilo napak, če bi sneli še napis »Gostilna«, da ne bi žejni turisti zaman silili v hišo. Kako sem jaz letal okrog bajte, trkal na vrata in buljil skozi okna^ bom rajši molčal. • *V Skofji Loki so nedavno pre-pleskali stavbo trgovskega podjetja »Izhlra« na Titovem trgu. Pleskarji so se v svoji vnemi spravili celo nad prometno znamenje »Parkiranje prepovedano«. Všeč mi je, da imajo tud' pleskarji svoje mnenje, kie je parkiranje dovoljeno in kje ni! • Da je Loka zares zgodovinsko mesto, pričajo številni stari lepaki, s katerimi so preplakatirane hiše In oglasne deske. Lepake hranijo kot zgodovinske akte, saj so mnogi Izvešeni žo leto in več. • Kako bi bilo, če hI avto-podjetja opremila sprevodnike na avtobusih z vlažnimi gobicami, da pri štetju denarja in izdajanju voznih listkov ne bi slinili prstov. — Menda bi bilo iz zdravstvenih razlogov vredno pretehtati ta nasvet! • Mejdun, tako se mi desno oko solzi, da komaj pišem. Pa samo zaradi bon-tona. Se tole povem, potlej bom pa zaključil. Veste, pretekli petek sem šel v kino »Storžič«. Lepo sedem in čakam. Koj za mano prideta dva zakonca in... Tukaj začne tragedija. Mož sleče plašč in sede; da bi pomagal ženi pri slačenju, mu seveda ni prišlo na misel. Kajpak, kdo bo pa zijala prodajal. Ta čas pa je uboga ženica vlekla plašč s sebo ... Sent — pa se je nekaj zataknilo. Vleče in vleče, roka pa le-noče iz rokava. Pa me je pogrela moževa brezbrižnost. Jaz pa kavalir od nog do glave, pravim: »Dovolite!« in primeru za plašč . . . Takrat pa smukne roka iz rokava in... tresk! mene na gliho po desnem očesu. Od bolečine sem se kar zvil, potlej sem pa ves film z enim očesom gledal, z drugim pa jokal. In kdo je kriv te nezgode? Ženska gotovo ne, pač pa mož, ki pozablja na pravilo o lepem vedenju, da mora moški nuditi ženski pomoč pri slačenju, zlasti še v javnih prostorih. Primerov, da se ženske slačijo v prisotnosti moških same, ni malo ... — Prosim, ne jemljite tega dvoumno. Preklicano oko ...! Pozdravlja vas VAS BODIČAR ► £ifofcfe ftte&iualstva V KRANJU Rodile so: Doroteja Brelih, delavka, Pungart 16 — deklico, Emilija Zibert, tov. delavka, Klane, n. h. — deklico, Marija Tavčar, gospodinja, Fužine 6 — deklico, Marija Simunovič, gospodinja Kranj, Partizanska — dečka, Frančiška Rant, kmetovalka, Podbrez-je 20 — deklico, Boštjana Drol, gospodinja, Preddvor 44 — dečka, Vida Dolžan, tov. delavka, Kranj, Huje 53 — dečka, Marija Bajželj, gospodinja, Britof 67 — deklico, Neža Sepetavc, tov. delavka, Sp. Preska 17 — dvojčica — deklici, Marija Grašič, gospodinja, Kokrica 57 — deklico, Ivana Valjavec, tov. delavka, Brezje 3 — deklico, Manda Preisinger, blagajnik, Kranj, Stražišče 328 — deklico, Juli-jana Snedic, nameščenka, Sk. Loka, Mestni trg 24 — deklico, Pavla Go-renc, tov. delavka, Šenčur 245 — dečka, Frančiška Vidmar, gospodinja, Breg 14 — dečka, Marija Kuralt, gospodinja 206 — dečka, Pavla Zaplot-nik, galanteristka, Križe 11 — deklico, Stanislava Vidic, tov. delavka, Breg 15 — dečka, Štefka Bogataj, tov. delavka, Kranj, Huje 53 — deklico, Ana Boč-ko, frizerka, Stara Loka 26 — deklico, Lucija Ster, gospodinja, Sp. Duplje 71 — deklico, Lucija Zaploinik, gospodinja, Letence 15 — dečka, Ana Triler, nameščenka, Železniki 31 — dečka, Ana Brešan, tov. delavka, Zbilje 28 — dvojčka — dečka, Katarina Berce, gospodinja, Nemilje 9 — deklico, Doroteja Fojkar, šivilja, Kranj, Primskovo 240 — dečka. Poročili so se: Rudolf Mehkota, nameščenec, Ljubljana, Cankarjeva 2 m Božena Ribič, blagajničarka, Ljubljana, Poljanska 87 L; Jožef Ločni-škar, strojni tehnik, stan. Ladja štev. 7 .in Marija Bitenc, učiteljica, Trnovo ob Soči 62; Ciril Kok, tov. delavec, Tupaliče 6 in Frančiška Hafner, frizerka, Srednje Bitnje 2; Franc Miklav-čič, delavec, Kranj, Cirče 46 in Jožeta Zabukovec, učiteljica, Svetje 23; Drago Straki, sobopleskar, Kranj, Stražišče 73 in Ana Kvas, tov. delavka, Kranj, Kalvarija 44; Franc Tičar, mizarski pomočnik, Potoče 19 in Marijana Skerjanc, kmečka delavka, Stiska vas 1; Jože Pustolemšek, usnjar, Kokrica 22 in Alojzija Jerak, dijakinja, Ljubljana, Tomačevo 51; Alojz Sterniša. poljedelec, Kokrica 58 in Ana Svegelj, tov. delavka, Tenetiše 10; Janez Zaletel, kmetovalec, Stane-žišče 7 in Antonija Porenta, kmetovalka, Zabnica 2; Anton Grašič, gradbeni delavec, Kokrica 56 in Stanislava Stefe, tov. delavka, Pangeršica 7; Ivan Pire, tov. delavec, Cerklje 106 in Ana Kline, tov. delavka, Trboje 78; Leopold Narat, delavec, Kranj, Savska c. 1 in Marija Kramberger, strežnica, Kranj, Savska c. 11; Franc Zupan, kmetijski tehnik, Podhom 9 in Dragica Strekelj, prešivalka, Drulovka n. h. Kranj; Valentin Bajželj, tov. delavec, Naklo 43 in Albina Križnar, tov. delavka, Malo Naklo 4. NA JESENICAH Ostro zimsko vreme In predvsem burja sta vplivala tudi na jeseniški trg, ki je bil v sredo kaj slabo založen. Bile so tam le tri branjevke • skromnim blagom, ki so ga ponujale med maloštevilne potrošnice — gospodinje. Jabolka, hruške, endivijo in karfiolo so prodajale po dosedanjih cenah, jajčka pa so se podražila na 26 dinarjev. Slabo so bile založene tudi stojnice zadružnega sektorja. Cen od zadnjega trž_nega dne v soboto, niso spremenile. Bolj ko se bliža zima, bolj se čuti tudi potreba po ureditvi jeseniškega trga. V KRANJU Prvi sneg, ki je v petek zjutraj pobelil vso Gorenjsko, je prav gotovo vplival tudi na to, da je prineslo na trg svoje pridelke veliko manj bra- njevk, kot običajno. Tudi blaga je bilo na splošno manj. Zabeležili smo naslednje cene: koruzni zdrob 60 dinarjev liter, krompir 12, zimska jabolka 25 do 30, kisla repa 28 dinarjev, čebula 90 dinarjev. Prav prvi sneg pa je bil menda vzrok, da so se pojavile tudi nekatere prodajalke, ki so nudile moške smučarske rokavice iz domače volne z nordijskim vzorcem po 600 dinarjev za par, ženske po 550 in otroške po 380 dinarjev. Kaže, da bo sedaj povsem običajen pojav, da bodo branjevke skušale čimprej prodati svoje pridelke, saj bi si s tem prihranile marsikakšno uro ce-petanja na snežni odeji. ► Radia £\uM\ana Poročila poslušajte vsak dan ob 5.0S, G.00 , 7.00, 13.00 in 22. ari. Oddajo »Želeli ste — poslušajte«, poslušajte vtak dan ob 14.40. uri. Kmetijski nasveti in kmetijska univerza so na sporedn vsak dan ob 12.30. url. PONEDELJEK, 26. NOVEMBRA 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — a) B. Čopič: Kurir V. čete (prev. Matej Rode) — b) Partizanske pesmi. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Maks Sajko: S plavutmi na sovražnika. 18.00 Družinski pogovori. 18.10 Ruske narodne poje Slovenski oktet. 20.00 Mladinska oddaja. TOREK, 27. NOVEMBRA 10.30 Jezikovni pogovori (ponovitev). 11.15 Za dom in žene. 16.10 Popoldanski simfonični koncert: 18.00 Športni tednik. 20 00 Domače aktualnosti. 20.30 Radijska igra — Ivan Potrč: Zločin. SREDA, 28. NOVEMBRA 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) Maks Sajko: S plavutmi na sovražnika. 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — a) Branko Čopič: Kurir V. čete — b) Partizanske pesmi. 15.30 Prenos meddržavne nogometne tekme Anglija : Jugoslavija iz Londona — reporter Mladen De-lič. 18.00 Kulturni pregled. 20.00 Mitja Mejak: 3000 km po jugoslovanskih cestah (reportaža). ČETRTEK, 29. NOVEMBRA 8.50 Koncert pihalnih godb. 14.15 Obisik pri Invalidskem pevskem zboru. 17.15 Radijska igra — Kavčič: Vlak št. 612 (prva izvedba). 20.00 »Od Skopja do Ljubljane« (Oddaja jugoslovanske narodne glasbe). 21.40 20 minut simfoničnih plesov. 22.15—23.00 Igramo za ples in razvedrilo. PETEK, 30. NOVEMBRA 9.00 Oddaja za otroke — Zdenka čop: Nino na Mesecu (prva izvedbah 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15—23.00 Zabavna in plesna glasba. ★ V KRANJU ob največjem zgodovinskem prazniku Iskreno čestita vsem svojim <0 odjemalcem RAZPIS za teSaj Politične šole pri CK ZKS (od 6. febraurja do 30. junija 1957) * Petmesečni tečaj Politične šole pri CK ZKS daje osnovno ekonomsko-politično izobrazbo predvsem delavcem in delavkam, ki se že udejstvujejo v delavskem upravljanju in v družbenih organizacijah. Prijave za sprejem v šolo pošljite na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 37/11 trakt, do 31. 12. 195G, hkrati pa tudi na svoj občinski komite. V prijavah navedite osebne podatke o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in funkcijah v političnih organizacijah, o osnovnem poklicu in zaposlitvi in o višini mesečnih prejemkov. Sola ima internat, ki je namenjen predvsem tovarišem in tovarišicam izven Ljubljane. Podrobneje informacije dobile na upravi šole, oziroma na občinskem in okrajnem komiteju ZKS svojega področja. O sprejemu v tečaj bo vsak posameznik pismeno obveščen in sicer najmanj 14 dni pred pričelkom tečaja. it Občinski ljudski odbor Občinski odbor Socialistične zveze delovnih ljudi Občinski komite Zveze komunistov Slovenije Občinski komite Ljudske mladine Slovenije r z i č Ob Dnevu republike pošiljamo borbene pozdrave vsem prebivalcem in vsem naprednim državljanom nove Jugoslavije DELOVNI KOLEKTIV ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNOVANJU DiNEVA REPUBLIKE Gostilna „Dalmacija" Jesenice „Vino Gorenjka" Jesenice Hotel „Korotan" Jesenice Hotel „Triglav" in kolodvorska restavracija Jesenice čestitajo vsem delovnim ljudem Jesenic in Gorenjsko K PRAZNIKU REPUBLIKE trgovsko podjetje »KURIVO < kranj čestita vsem potrošnikom in delovnim 'kolektivom k 13-letnemu jubileju nove Jugoslavije Trgovina Jri Kranjcu" Kranj ČESTITA K PRAZNIKU REPUBLIKE „IZBIRA" - Lesce LESCE se pridružuje čestitkam za Praznik republike čestita vsem cenjenim odjemalcem in delovnim ljudem socialistične Jugoslavije k prazniku republike 2 JESEMCE sa ISKRA KRANJ Opozarjamo vse naše kupce, da smo a s 5. novembrom 1956 znižali prodajne cene našim izdelkom: Elektr. ročni vrtalni stroj EVS-1 0 10 mm od 25.700 na 19.560 din Glava za elektr. vrtalni stroj 0 10 mm Električni vrtalni stroj EVS-3 0 32 ir.m Motor KEM 20 Motor KEM -50 Motor za sesalec prahu Dinamo za kolo 6 V 3 W od 2.940 na 2.352 din od 82.800 na 59.240 din od 4.150 na 3.320 din od 6.980 na 5.584 din od 12.930 na 9.650 din od 2.000 na 1.700 din Vse interesente prenosnih zvočnih kinoprojektorjev 16 mm obveščamo, da smo znižali prodajno cent od 850.000.—- oziroma 680.000.— din na enotno ceno 496.000.— din. • Omogočen je nakup na kredit. Čestitamo Dan republike 29. november vsem delovnim ljudem ISKRA Kranj tovarna elektrotehničnih in finemehaničnih izdelkov Papirnica Količevo čestita za 29. november vsem prijateljem naše socialistične domovine TUDI ZA ZIMO VAM je tovarna pripravila obsežno .izbiro prvovrstnih čevljev in copat. Posebej priporočamo moške visoke čevlje, ženske in otroške škorenj-čke, podložene s krznom in naše tople zimske copate, ki so za otroke pojačani z usnjeno kapico Čestitamo vsem našim odjemalcem k Prazniku republike! K prazniku republike čestita vsem delovnim ljudem nase domovine Avtopromet Kranj Vsem delovnim kolektivom in vsem državljanom socialistične Jugoslavije čestitamo k Prazniku republike in let Grosistično podjetje v jMi&ilCL Kranj čestita vsem, cenjenim odjemalcem k Dnevu republike! Mestna klavnica Kranj * čestita vsem delovnim ljudem k Prazniku republike! ostisce jniina-rBLed Čestita svojim gostom in ostalemu delovnemu ljudstvu k prazniku Republike- 29. novembru > "O N O a c 0 n o n > o TJ o (0 C >00 (0 C D X C N (0 a 0 c (0 C o "o D O > 0 (D S Lil > UJ Z o 00 Lil D D Lil _J m čE n < > O J x o □ GOSTILNA RADOVLJICA HUDEVERNIK FRANČIŠKA gostilna Mojstrana MULEJ STANKO gostilna Potoki - Žirovnica AVGUST KAVČIČ predilnica žime Kranj GOSTILNA UDEN BORŠT NAKLO GOSTILNA PRI BOHINJCU Milje pri Kranju GOSTILNA KOCJANClC IVANKA Britof pri Kranju GOSTILNA PODNART JENKO ALOJZ dežnikar Kranj RAJKO PRISTAVC gostilnr, Polje - Bohinj GASPERIN MARIJA gostiln;. Stara Fužina PODLIPNIK JOŽE Polje 34, Bohinj FERJAN LOVRO gostiln?, Strahinj SIVIC FRANJO Dobro polje - Brezje KERN STANKO čevljar Primskovo RUDOLF MARIJA gostilna, Mojstrana OCEPEK KAREL gostilna Hruška ALBfft KATI * gostilna Hrušica TOMEC MARIJA lesna galanterija, Bled GOSTILNA ZELENICA - ŽIROVNICA SE PRIDRUŽUJEJO ČESTITKAM OB DNEVU REPUBLIKE 01 7185 Okrajni ljudski odbor Okrajni komite Zveze komunistov Slovenije Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi Okrajni komite Ljudske mladine Slovenije KRANJ vsem prebivalcem gorenjske čestitamo k velikemu prazniku — DNEVU REPUBLIKE z "zeljo, da bi se v naprej vztrajno stopali po poti, ki smo si jo zacrtali v najtežjih dneh nase borbe. DELOVNI KOLEKTIV Industrije bombažnih izdelkov Kranj Čestita k prazniku vsem državljanom in vsem svojim poslovnim prijateljem z delom bomo pokazali ljubezen do domovine ifU&Ltta - nilzat'itao" KRANJ čestita k prazniku republike vsem delovnim ljudem in vsem poslovnim prijateljem TOVARNA LEPENKE TRŽIČ čestita k prazniku republike ★ OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI KOMITE LMS BOHINJ čestitajo vsemu prebivalstvu k Prazniku republike in mu želijo mnogo uspehov pri izgradnji socializma! Hotel »Jezero« Hotel »Bellevue« Hotel »Pod Voglom« Hotel »Zlatorog« Gostinsko podjetje Stara Fužina Gostinsko podjetje »Črna prst« Turistično društvo Bohinj Gostinsko podjetje »Turist« (B&hUifeani ceitilaj* aitm naprednim cLthiol^an&nt k ^lainikiL republike ti OPEKARNA "Ba&avek 9$ čestita k prazniku republike vsem cen'jenirn odjemalcem in vsemu delovnemu ljudstvu naše socialistične domovine ■K delovni kolektiv Predilnice volne Naklo čestita k prazniku republike Mesarsko pcdjetje „R06" JISENICl čestita k Prazniku republike Parne pekarne in slaščičarne Jesenice čestitajo k Dnevu republike Trgovsko podjetje Jesen ice čestita vsem delovnim ljudem k 20. novembru čestita k Prazniku republike vsem cenjenem odjemalcem in vsem delovnim ljudem naše domovine OBČINSKI LJUDSKI ODBOR JESENICE čestita vsemu prebivalstvu k 13. OBLETNICI ROJSTVA NOVE JUGOSLAVIJE in mu želi veliko uspehov v nadaljnji graditvi naše socialistične domovine. BLED čestita k prazniku republike vsem cenjenim odjemalcem Občinski ljudski odbor BLED čestita vsem občanom in vsem državljanom nove Jugoslavije k Dnevu republike KOLEKTIV RUDNIKA KAOLINA ČRNA PRI KAMNIKU Vsem graditeljem socialistične Jugoslavije čestitamo k Prazniku republike in j'im želimo novih uspehov pri nadaljnjem delu 99 TRGOVINA VARTEKS« KRANJ ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE SLAŠČ1ČARHAHAVARHA K1MJ Vsem delovnim ljudem čestitamo k Prazniku republike Trgovsko podjetje Mit* Bled' čestitr. svojim odjemalcem in vsem delovnim ljudem K 29. NOVEMBRU! obutev z lesenimi podplati za železarne, kemična, tekstila« i« drugo Industrijo; čevlji, cokle, škornji, livarski čevlji In draga zaščitna obutev; začčitne rokavice na enega, dva in pet prstov; predpasniki za kovače, livarje in za druga težka dela; copati ia široko potrošnjo; plezalke za montažo. to so samo nekateri izmed izdelkov obrtnega podjetja »cokla« na blejski dobravi V dveh starih stavbah so razmeščene delavnice »Cokle«. V teh delavnicah dela 40 članov kolektiva: kolar-ji, mizarji, prikrojevalci, čevljarji, šivale! Delajo v ozkih in nizkih prostorih; komaj da se lahko odprejo vrata, med šivalnimi stroji in mizami za pnikrojevanje, kupi materiala in skladovnicami izdelkov, pa si človek le z največjo težavo utre ozko pot. ZATO SO SE LOTILI GRADiNJE NOVE STAVBE: • pet delavnic, • skladišče za izdelke, • skladišče za material, • pisarna, • svetla in prostorna sindikalna soba, skorajda dvorana, • moderne umivalnice s tuši In • stanovanja bodo v novi stavbi, ki bodo imela • centralno kurjavo ter • toplo in mrzlo vodo. Novo zgradbo so nameravali odpreti za letošnji praznik Republike, 29. novembra, pa je graditelj gradnjo toliko zavlekel, da bo stavba dokončana enkrat p>red Novim letom. Takrat se bo kolektiv preselil v lepe nove prostore, zračne, svetle in moderno opremljene. Na vprašanje, kako so prišli do nove stavbe, je upravnik Ludvik Ambrožih odgovoril takole: >S kreditom.« »Pa ga boste odplačevali brez težav?« G»otovo. Finančnih težav nimamo, naši izdelki gredo zelo hitro na trg, komaj sproti zmagujemo naročila. Povečali bi proizvodnjo, pa nam tega ne dopuščajo premajhni in zastareli obratni prostori. Zdaj bomo *o lahko storili: v prihodnjem letu bomo proizvodnjo in število zaposlenih povečali za petdesot odstotkov.« »Pa letošnji plan?« »Bo izpolnjen do 29. novembra.« POGLEJMO, KAKO NASTANE COKLA Lesene dele zaščitne obutve pripravi lesna delavnica: bukov ali javorov les podletle JoMa" — kakršna je pač obutev — obrežejo na krožni žagi, tračna žaga pa mu da prvo obliko podplata. Rezkalnl in čistilni stroj podplat izdolbeta in ga pripravita za nabijanje. Za gornje dele zaščitne obutve uporabljajo kravino ali svinjsko usnje: za lažja dela svinjino, za težja kravino. Prikrojevalec izkroji vse posamezne dele, porezovalni stroj jih pripravi za prešivanje. Potem jih preši-valka prešije, vmes še vtisnejo v usnje zakovice in obročke za vezalke, nakar gredo leseni in usnjeni deli obutve v nabijalnico, kjer usnje na-bijejo na lesene podplate. Izdelek je gotov. Izdelki »Cokle« se prodajajo po vsej državi razen Crne gore, kjer zaščita dela še nd dovolj razvita. Tako bodo na primer v LR Srbijo, kjer so pred NOVA STAVBA »COKLE« V LESNI DELAVNICI Radelj Franc, predsednik sindikalne podr. podjetja, pni čistilnem stroju kratkim odprli posebno trgovsko podjetje, ki se ukvarja samo s posredovanjem zaščitnih sredstev industriji, v prihodnjem letu prodali za 40 milijonov dinarjev svojih izdelkov. s trgom nimajo težav, pač pa jih imajo s kvalitetnim materialom: vse boljše usnje prodajo naše usnjarne v tujino. Tako »Cokla« ne more dobiti kvalitetnega usnja, s katerim i>i lahko uspešno konkurirala tudi na inozemskem trgu. »Poslali smo vzorec izdelkov v Zahodno Nemčijo«, je dejal upravnik podjetja, »in lahko bi sklenili pogodbe — pa kaj, ko ne vemo, • 1000 parov škornjev, • 1000 kosov raznih usnjenih predpasnikov, • 10.000 parov raznih usnjenih rokavic, • 5000 parov posebej prodanih lesenih podplatov. TO JE LETOŠNJI OBRAČUN »COKLE«. NEKATERI IZMED IZDELKOV OBRTNEGA PODJETJA »COKLAc če bomo lahko zagotovili dovolj kvalitetnega usnja za naše izdelke!« tudi tu: elektrika Napetost v električnem omrežju Je prenizka — pravijo v »Cokli«. Toda to še ni najhujše. Huje je, da jim DES Še zdaj ni napravil priključkov na novo stavbo. Sredstva ]e zagotovil ObLO Jesenice, »Cokla« je iz svojih fpndov prispevala 400.000 dinarjev, okrog nove stavbe stojijo 4 dograjene in 12 začetih stanovanjskih hiS — elektrike pa nimajo ne nova »Coklina« stavba, ne stanovalci novih hiš. Kdaj bomo dobili tok, kako bomo delali brez toka? — se vprašujejo v »Cokli«. zgovorne Številke • 29.000 parov raznih čevljev z lesenimi podplati, • 4000 parov nizkih cokel, Ob nacionalizaciji podjetja 6. XII. 1946 je bila v podjetju skupno 7 delavcev in uslužbencev — zdaj jih je 40 — do konca leta 1957 jih bo SO. Izdelujejo 60 raznih artiklov, medtem ko so jih v letu 1954 izdelovali le 30. Samo obutve izdelujejo 27 različnih vrst. V letu 1955 so zabeležili doslej največjo produktivnost: na zaposlenega delavca je odpadlo 1,207.000 dinarjev bruto produkta! Družbeni plan so presegli za 54 odstotkov in celotna realizacija je znašala 43 milijonov dinarjev. TAKO DELA IN 2IVI »COKLA« NA VIDEZ NEPOMEMBNO PODJETJE — TODA NJIHOVE IZDELKE BOSTE SREČALI V VSAKEM INDUSTRIJSKEM PODJETJU V JUGOSLAVIJI, KJER SKRBIJO ZA ZASClTO DELA IN DELOVNEGA ČLOVEKA. K Dnevu republike čestitajo in želijo veliko uspeha pri nadaljnji izgradnji socializma OBČINSKI LO RADOVLJICA OBČINSKI ODBOR SZDL RADOVLJICA OBČINSKI KOMITE ZKJ OBČINSKI KOMITE LM OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI SINDIKALNI SVET KOMUNALNA BANKA RADOVLJICA Kmetijske zadruge Tovarne „Plamen" Kropa Kemična tovarna Podnart „Elan" Begunje Sukno Zapuže Pletenina Lesce Tkalnica O toče Tovarna čokolade Lesce Tovarna industrijske opreme Lesce Gorenjska opekarna Dvorska vas Lesno ind. podjetje „Jelka" Radovljica Mlinsko podjetje Lesce GP „Gorenje" Radovljica Projektivni biro Radovljica Kmetijsko posestvo Podvin Kmetijska šola Poljče Begunje Brezje Lancovo Lesce Ljubno Ovsiše-Podnart Radovljica Srednja Bobrava Trgovska podjetja TP Lesce »Planinca** Begunje „Železnina" Radovljica „Specerija" Radovljica „Manufaktura" Radovljica „Knjigama" Radovljica „Tobak" Radovljica „Orlovina" Kropa Obrtna podjetja „Okovje" Kamna gorica Tapetništvo Radovljica Ključavničarstvo Radovljica Cementni izdelki Nova vas Soboslikarstvo Radovljica Mizarstvo Radovljica Krojaštvo Begunje Predilnica Begunje Čevljarstvo Kropa Mesarija Begunje Mesarija Brezje Mesarija Lesce Mesarija Ljubno Mesarija Radovljica Brivsko-frizerski salon Begunje Vrtnarija Radovljica Žaga Begunje Kino Radovljica Pekarna in slaščičarna Radovljica Pekarna Kropa Vodovodna skupnost Radovljica Gostinska podjetja „Grajski dvor" Radovljica Gostilna Radovljica Restavracija „Turist" Lesce Gostilna Podnart Gostilna „Spik" Kropa Gostilna Kamna gorica Gostilna „Dobrča" Brezje Gostilna Mošnje Restavracija „Triglav" Radovljica Poč. dom „Slavko Slander" Radovljica .U