Poštnina plačana v gotovini._Maribor,	ponedeljek	24. maja 1937	Štev.	1t5.	Leto	XI.	OCVlIh)
—-a————  ■■■■■■■BMBMBMirMMMMBMMMniMinnnMMnilBlIllllillBIIMIIMIIIIIIIIIHIII IIIIHI—■■HilliIIII I lili—I
MARIBORSKI
VECERNIK
JUTRA
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. nredn. 2440, nprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po cenikn / Ogla* se sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
Zmotil nM obrnem Sikata 11
Maribor, 24. maja.
Sokolska misel je včeraj globoko zajela ter prevzela naš obmejni Št. Ilj in £a povzdignila na stopnjo manifestant-Qega torišča sokolskega dela in sokolske gorečnost;. To, kar smo včeraj videli v Št. liju, ni bila navadna sokolska prireditev. ampak pravi obmejni sokolski in narodni tabor, ki je ob navzočnosti več tisočev dajal dtiška navdušenju za sokolsko in nacionalno stvar. Veličastna udeležba od strani obmejnega nacionalnega, sokolskega in Sokolstvu naklonjenega občinstva je jasno izpričala, kako močno Zaslombo ima naše obmejno Sokolstvo v širokih plasteh obmejnega prebivalstva. Struktura te množice je razodela preza-fiimiv prerez, ki je verno zrcalo bistva 'ti oznake Sokolstva, ki objema vse plasti in sloje naroda brez ozira na njihovo stanovsko, strokovno ali poklicno pripadnost: videli smo delavce in obrtnike, kmetovalce in viničarje, profesorje in učitelje, odvetnike in zdravnike, častnike in vojake, dijake in preproste obrt. ter trg. ■vajence. Vsi so stali drug ob drugem ter 1 nenavadnim navdušenjem prisostvovali ;Wgo5nemu obmejnemu sokolskemu in ^cionalnemu zboru, ki ga lahko uvrstijo med najlepše ter najsilnejše izkaze ^kolske zavesti ter nacionalnega pono-S:). Mladina se je slikovito spremešavala s starejšo gardo, ki je zrastla v borbi in *ežkih preizkušnjah do vstajenja sokolje in nacionalne misli.
Posebno obeležje in dvignjenost pa je j^kazal včerajšnji sokolski in nacionalni 2M0r v obmejnem Št. liju spričo navzoč-^sti odličnih predstavnikov naše hrabre ,°iske z mestnim 'povplimkom generalni M. Milenkovičem na čelu ter se je ..^i na tem zboru najzgovorneje izpri-,ala globoka resnica, da stopata vojska Sokol za istimi cilji, in so se razodele ,^’azrušljive vezi, ki spajajo našo od-'Ct*o vojsko in Sokolstvo v čvrsto strdilo domovinsko falango, ki koraka ne-i!ra5no in nevzdržno svojemu visokenru ™ nasproti: Krai} in Domovina.
1^1 "čerajšnja nedelja pa je energično razbila bajko, bajko, ki se je predla in tkala
ob
naši meji. Mnogi, ki jim je prvo po-
sv .• so se včeraj morali potrkati na ž °ja Prsa ter priznati, da so se kruto j” °tili. Baš prelepi odriv od strani na-obmejnega kmetskega prebivalstva .Pokazal, da so razbiti temelji, na ka-
. "Ih ki'A	 •	 in
aik;
■^tra
batu' J1'*3 laična in postavljena ta
Ojj.M	/-.Sl	III	V	IJvIPH IM
v?t • Sokolska misel si počasi, toda <*ino in pogumno utira pot v sredino kmetskega in delavskega naroda. ternr si Pred tem .dejstvom zakriva oči ■	na,iknie	Pti2u n°i» ter njego-
i,| 1 čudnim navadam, ko si .s potiskom v Pesek skuša zabrisati položaj, v
n, reni se nahaja na prostrani peščeni HVr»ini.
Vjwaše obmejno Sokolstvo je imelo 'tru 3-1 svo-' vo*'ki clan- disciplinirano, trJn.no in borbeno je vztrajalo navzlic ie ij, errn* dežpvju na svojih mestih ter lje :Vedlo program z vsemi odlikami vo-te'es‘a- ki so nujno združene z iz-s'ik°vitega in obsežnega teiovad-V{er sporeda, kakršen ie bil določen za VrsteiS^i ^ntiliskl nastop. Nepregledne k| s 1,1 formacije naše sokolske mladine, l|j ‘ ,e zgrnila včeraj v na? obmejni Št. starn° x,lniia'e veselje in zadovoljstvo brei ', borcev ter so pokazale čvrsto, tetioet- 0 zavesf Dr’’r' in usmer-euo'*1' ki pozna vatno en’6 pot in samo Sll>er: sreča iti čast nagega prvega
Sokola Kralja Petra II., dobrobit Naroda In slava Domovine.	V.
Št. Ilj, 24. maja.
Obmejni Št. Ilj si je nadel včeraj praznično, svečano lice. Z večine hiš so plapolale in vihrale državne trobojnice. Delo neštetih pridnih in marljivih rok, ki so zadnje dni pripravljale ta veliki dan obmejnega Sokolstva, je bilo kronano z nepričakovano krasnim uspehom. 2e v jutranjih in popoldanskih urah je zaživel obmejni Št. Ilj v znamenju prihajajoče sokolske vojske in armade. Trije vlaki so pripeljali v naš obmejni Št. Ilj množico Sokolov, članov, članic, naraščaja in dece iz vsega mariborskega okrožja. Ta množica je že na prvi hip pokazala, da je trdno in krepko oblikovana, samozavestna ter disciplinirana. Deca je po izvršenih .vajah šla korporativno k maši. Vsi oddelki so udarno, krepko absolvirali dopoldanske vaje, ki so prav dobro iz-oadle.
Slovesen sprejem, manifestan* ten sprevod
Kakor mlada nevesta je zažarel obmejni Št. Ilj v popoldanskih urah ob prihodu rednega potniškega te.r izrednega izletniškega vlaka. Oba sta bila nabito polna Sokolstva in sokolstvu naklonjenega občinstva, ki ga je ob prihodu na šentiljski kolodvor pričakovala velika množica ljudstva ter že formirani sokolski sprevod z našo ponosno konjenico ood vodstvom br. L e n a r d a na čelu. Ob prazničnem, slovesnem sprejemu množice so zagrmeli topiči, vojaška godba je zasvkala prisrčen pozdrav, nakar se je vsa ta organizirana in krepko povezana množica oblikovala v nepregledne vrste manifestantnega sokolskega sprevoda, ki si je, toplo pozdravljen od množice, v svojem zmagovitem pohodu skozi obmejni Št. Ilj priboril pohvalne in priznalne besede tudi od strani onih, ki «o imeli doslej o tej naši viteški organizaciji čudne informacije, ki jih je pa korenito in temeljito razgnhla včerajšnja obmejna sokolska nedelja. Na čelu tega sprevoda je jezdilo 25 konjenikov mariborske župne sokolske konjenice s fanfaro na čelu. Sledila je uprava župe s starosto br. dr. Goriškom na čelu. nato 180 pripadnikov ženskega in moškega naraščaja, sledi vojaška godba 60 članic. 120 članov v krojih in civilu z znakom, potem 275 pripadnikov moške in žeiiske dece, zatem drugi oddelek članova (okrog ,1001 v civilu z znakom, oddelek gojencev mariborske inženierske podčastniške šole in kolesarji Perunaši in Sokoli. Ves ta krasni in slikoviti sprevod se je strnjeno in kompaktno razlil na prostore novega letnega telovadišča s Sokolskim domom, ki je čast in ponos obmejnega šentiljskega Sokolskega društva, ki si je v temnih dneh in z dokazi brezprimerne požrtvovalnosti in junaške vztrajnosti uredil krasno letno telovadišče in s tem kot prvo obmejno Sokolsko društvo izvedlo poglavitno točko Petrove petletke.
Novo letno telovadišče
našega obmejnega šentiljskega Sokolskega društva je zelo ohsežno na idealnem prostoru urejeno in nudi amfiteatra-lični vtis. Ogromno truda«je bila treba in podrobnega dela za ureditev vzornega letnega telovadišča, pa tudi borbe za
zemljo, tako pravijo, še ni popolnoma končala. Toda Sokolstvo bo umelo odločiti zadevo v svojo korist, saj, hvala-bogu, ne manjka zemlje... Nepregledne množice Sokolstva in nacionalno zavednega občinstva se je dolgo pred napovedano uro pričetka telovadnega sporeda zgrnilo preko amfiteatraličnega prostora in na gosto ter kompaktno zasedlo sleherni kotiček, s katerega je bilo mogoče slediti izvajanju bogatega telovadnega sporeda.
Beseda šentiljskega sokolskega staroste
Nepozaben vtis je napravil na navzoče udeležence, ki jih je ceniti na 6 do 8000, samozavesten pohod 800 nastopajočih pripadnikov Sokolov s tremi prapori na čelu na obsežen telovadni prostor. Kakor plaz se je utrgalo viharno vzklikanje, ki je šlo v višek ob pojavu oddelka naše hrabre vojske. Vojaška godba je pod vodstvom kapelnika Svobode zasvi-rala sokolsko koračnico, viharno pozdravljen se je v spremstvu funkcionarjev župne uprave in drugih odličnikov pojavil na telovadišču mestni poveljnik mariborske garnizije general M. Milen-k o v i č, ki se je podal z drugimi vojaškimi sokolskimi ter civilnimi odličniki na častno tribuno, od koder je s priznanjem in z velikim zanimanjem spremljal brezhibni potek sporedovnega izvajanja. Po uvodu v svečani spored s slovesno poklonitvijo vsega Sokolstva državni zastavi je spregovoril starosta Sokolskega društva Št. lij br. dr. Bačar, ki je v svojih izvajanjih izrekel zahvalo vsem, ki so se tako sijajno in disciplinirano odzvali pozivu obmejne šentiljske sokolske postojanke k tej veličastni manifestaciji ljubezni, bratstva in sloge. Vse Sokolstvo je kakor en mož prešinjeno z eno mislijo in z eno voljo, da brani in čuva do poslednjega moža vsako stopinjo naše zemlje, vsako kapljo našega morja in vsako ped našega neba. Po zaključnem vzkliku kralju Petru je vojaška godba intonirala državno himno, zagrmeli so topiči in iz grl večtisočglave množice je gromko odmeval pozdrav našemu prvemu Sokolu kralju Petru II. Potem ko je br, dr. Bačar proglasil letno telovadišče za otvor-jeno ter ga izročil svojemu namenu, je v toplih besedah pozdravil sredi sokol-: ke množice nahajajočega se predstavnika naše vojske generala M. Milenkoviča ter vse navzoče člane častniškega zbora, nadalje zastopnika SKJ br. Jakoba Špica rja, starosto mariborske sokolske žtipe br. dr. Goriška, bivšega podbana dr. Pirkmajerja, narodna poslanca dr. Jančiča ter I. Prekor-š k a, predstavnike vseh narodnih ter obrambnih društev, predvsem Jadranske straže, CMD, Jadrana, Narodne odbrane, Nanosa, Maistrovih borcev, strelcev ter perunašev. Njegov zaključni pozdrav na ie veljal nepregledni množici občinstva.
Njiva, iz katere bo vzšel nov rod...
Vihar aplavza in priznanja je sledil besedam saveznega zastopnika br. Š p i-carja, ki je spregovoril po končanem govoru br. dr. Bačarja in kj je v svojih izvajanjih naglašal, kako čutimo zlasti oh meji potrebo sloge in enotnosti. Novo letno telovadišče naj bo njiva. Iz katere naj Izlile nov, krepak ter zaveden sokolski rod. Lahko prihajajo udarci od koderkoli.
Uspeh bo samo ta, da bo Sokolov še več kakor jih je. Sokolstvo stopa svojo pot naprej brez kompromisa in brez koketiranja z raznimi političnimi strujami. Sokolstvo ne išče ne koristi, ne slave, ampak hoče samo močno, veliko Jugoslavijo. Tisti, ki pravijo, da je nacionalizem umrl, naj pogledajo semkaj, pa bodo videli, da so se bridko in kruto zmotili.
Nastop 800 telovadečih
Sigurno, vešče in samozavestno so za-’ tem posamezni oddelki izvršili svojo nalogo v okviru sporeda. Ljubko, prisrčno, iskreno je deca izvajala svoje igre in proste vaje. Izredna pestrost se je pokazala ob prostih vajah naraščaja, kjer je vsaka vzdolžna vrsta izvajala svojo posebno vajo, vse vaje pa so se prelivale v harmonično celoto.
Precizno, eksaktno so izvedli zatem gojenci tukajšnje inženjerske podoficirske šole svoje vaje s puškami in zatem izvršili defile pred mestnim poveljnikom generalom M. Milenkoviče m. Spretnost, ki je kos najvratolomnjim preizkusom na najrazličnejših telovadnih orodjih, so izkazali nastopajoči oddelki članov in članic na posameznih orodjih ter je bil deležen 'viharnega priznanja zlast: naš olimpijec br. T o š o Primoži č, ki je na drogu izvedel par bravuroznih in virtuoznih vaj. Mišičasti Sokoli in Soko-licc so se odlično uveljavili v brezhibnem, zlitem in strnjenem izvajanju pro-sth vaj. Mnogo zabave in vesele napetosti je nudil naraščaj s tekom preko ovir, nakar je ponovno nastopila vojska s prelepimi simboličnimi vajami in z zaključnim poklonom državni zastavi ter razvrstitvijo v obliki inicialke P. Sokolska konjenica pa je ob zaključku predvedla ubrano zlite slikovito prehajajoče konjeniške vaje, ki so dale občinstvu povoda za toplo, gromko odobravanje.
Vsi nastopajoči so bilj predmet občudovanja in priznanja. Poedine točke sporeda so si sledile skladno, brez vsakršnih odmorov in hitro. Ob sviranju in petju himne »Hej Slovani« se .ie državna zastava snela z droira in je bil s tem telovadni spored učinkovito zaključen.
Ljudski tabor
Na prostranih prostorih novega letnega telovadišča se je zatem razvil pravi ljudski tabor ob zvokih godbe, plesanju narodnih plesov, petju domoljubnih in narodnih pesmi ter veselem, zares bratskem razpoloženju. Disciplinirano so se ob odhsdu večernih vlakov razhajale množice, vzradoščene, da je včerajšnji obmejni sokolski tabor tako krasno uspel.
V	Mariboru se je po prihodu izletniškega vlaka spontano formirala sokolska povorka. ki je krenila po mariborskih ulicah do Kralja Petra trga, kjer je bil razhod: Sokolska pesem in strumen nastop sta zbudila pozornost Maribora, ki je bil s tem deloma deležen spontanega izkaza pripravljenosti ter delne mobilizacije obmejnega Sokolstva.
fVfUfft? za spomenik blagoj m—mmmmm ookofnega viteškega kralja Aleksandra I Zedini'■> 'elja v Mariboru. Pisarna: Mestno poglavarstvo, Rotovški trg 1, soba Št. 6 a ■»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
Stran 2.
rtarlborskl »Večernika Jutra
V	Mariboru, dne 24. V. 1937.
PMiima efaatje
Sreska skupščina JNS v Mariboru
Včeraj dopoldne od 9. do 12. ure se je vršila skupna skupščina sreskih organizacij JNS za mesto Maribor in za srez Maribor levi breg v zborovalnici restavracije Novi svet, ki so jo delegati iz mesta in ostalih občin sreza docela napolnili. Skupščino je vodil imenom obeh organizacij g. dr. L i p o! d, ki je uvodoma iskreno pozdravil g. narodnega poslanca Iv. P r e k o r š k a in poslevodečcga podpredsednika banovinskega odbora JNS g. d«'. Pirkmajerja. Po poročilih pre.n edstva, tajništva in blagajnika, ki so bila soglasno odobrena, se je izvršila volitev nevih sreskih odborov. Za mesto Maribor bil za predsednika sreskega odbor.; 5 splošnem pritrjevanju.Izvoljen dr. Franjo Lipold. V širšem sr c..kem odboru so vsi člani odborov vseh pctc-ro okrajnih organizacij, v ožjem sreskem odboru pa vsi predsedniki, podpredsedniki in tajniki okrajnih organizacij. Podpredsednika sta gg. IC e j-ž a r in dr. L a š i č. Za srez Maribor levi breg so izvoljeni v sreski odbor JNS gg. dr. Milan Gorišek za predsednika, Iv. G a m s e r in Konrad Golob za pod-. predsednike ter gg. V er d o ni k, Kai-
ser, Ban m a n, Kramberger, 13 c c-g 1 e s, Ploj, Breznik in T u š a k koi odborniki. Oba odbora imata pravico ko-optacije novih članov. Iz obeh odborov se je izvolila za reševanje skupnih poslov eksekutiva, v kateri so oba predsednika, vsi podpredsedniki in tajnik.
Po izvršenih formalnostih občnega zbora sta poročala delegatom o položaju in o raznih dnevnih vprašanjih gg. nar. posl. Ivan Prekoršek in podban v p. dr. O. P i r k m a j e r. Prvi se je zlasti dotaknil tudi dvajsetletnice majniške deklaracije, ki so jo začeli strankarsko izkoriščati, dalje dogodkov ob nastopih mladine, dogodkov v Konjicah oziroma zadevnih sramotnih odmevov v gotovem časopisju itd. Zborovalci so izvajanja g. poslanca ponovno burno aklamirali. G. podban v p. dr. P i r k m a j e r je podal v zvezi z današnjimi dogodki temelje ideologije JNS, zlasti tudi še v pogledu na hrvatsko vprašanje. Tudi njegova izvajanja so delegati navdušeno aklamirali.
Po izvajanjih gg. dr. Lasiča in dr. Goriška je predsednik dr. L i p o 1 d z zahvalo delegatom in poročevalcem zaključil lepo skupščino.
z modernim »Putnikovim« avtokarom v Mariazell. Odhod v sredo ob 6. uri zjutraj izpred hotela »Orel«, Grajski trg. Povratek v četrtek' zvečer. Cena vožnje vključno vizum le Din 200 za osebo. Majniške svečanosti! Prijavite se takoj pri »Putniku« Maribor.
Na krasno Vrbsko jezero z luksuznim avtokarom »Putnika« Maribor na praznik, dne 27. maja. Cena vožnje vključno vizum le Din 150. Takojšnje prijave pri »Putniku« Maribor.
Haene vesti
f Univ. prof. dr. Prijatelj
Kulturno Slovenijo je doletela včeraj težka izguba. V Ljubljani je umrl univerzitetni profesor, preporoditelj slovenske književne kritike, utemeljitelj slovenskega eseja ter naš največji literarni zgodovinar dr. Ivan Prijatelj. Bil je markantna osebnost v naši kulturni in literarni zgodovini, katere spomin bo trajno in svetlo žarel v naši literarni iti kulturni zgodovini. Čast in slava njegovemu spominu!
UMRL JE KRALJ PETROLEJA.
V	redki starosti 98 let je umrl včeraj na Floridi »Kralj petroleja« in najstarejši milijonar John Rockefeller, ki je znan kot ustanovitelj znanega Rockefellerjevega zavoda za znanstvena raziskovanja.
KONGRES JUGOSLOVENSKIH NAC10-NIH AKADEMIKOVr
je bil včeraj v Zagrebu ob priliki letnega občnega zbora Zveze jugoslovenskih
.nacionalnih akademskih organizacij. Z občnega zbora so poslali udanostno brzojavko N.i. Vel. kralju Petru II. ter Nj. Vel. kraljici Mariji, pozdravno brzojavko pa kraljevemu namestniku dr. Stankoviču kot zvezinemu zaščitniku. Sklenilo se je, da se zvezin sedež prenese v Ljubljano in je bila. izvoljena nova uprava, v kateri so pretežno Ljubljančani z juristom Franjbm Mikuletičem na čeln
AVTOBUSNA KATASTROFA PRI LEPOGLAVI.
Sinoči se je pripetila pri Lepoglavi strahovita avtobusna katastrofa. Avtobus, v katerem so bili učenci VI. gimnazijskega razreda iz Koprivnice, s katerim so se vračali z majniškega izleta, je trčil na nekem prelazu preko železniške proge iz Varaždina v Golubovac. Dva učenca sta našla smrt, 30 pa jih je lažje oziroma, težje ranjenih. Avtobus je popolnoma razbit.
pMtotikeve Moviu
V	torek, dne 25. maja opoldne se zaključi sprejemanje prijav za krasen izlet
(Mike
rt im.
Depresija na našem koruznem trgu. Na
našem koruznem trgu vlada v zadnjem času depresija. Kot glavni kupovalec se pojavlja samo Prizad, ki rabi blago za izvoz v Nemčijo. Depresija je v glavnem nastala radi tega, ker je finančni minister izdal naredbo, v smislu katere se sme koruza izvoziti tudi v gotove klirinške države samo proti plačilu svobodnih deviz. Naši glavni kupci koruze Nemčija, Avstrija, Češkoslovaška in Švica so le deloma pokrili svoje potrebe v koruzi v ■naši zemlji na osnovi obstoječih trgovinskih in klirinških sporazumov. Medtem pa je madžarska vlada dovolila prodajo koruze iz Madžarske potom kliringa, tako da krijejo sedaj omenjene države svoje potrebe na Madžarskem. Poleg tega so tudi cene koruzi v Romuniji znatno nižje od naše koruze, tako da se moramo boriti glede prodaje naše koruze ne samo z Madžarsko, ampak tudi z Romunijo, ki sta naši hudi konkurentinji. Gotove države, kakor na pr. Švica, pokažejo veliko zanimanje za našo koruzo, zahtevajo pa, da se plačilo vrši potom kliringa. Naši gospodarstveniki pričakujejo od merodajnih faktorjev, da se storijo vsi potrebni koraki, da se izvoz koruze iz naše države zopet spravi v normalni tir.
Tatvine na vrtu. V noči od srede na četrtek je prerezal močno žično ograjo okrog vrta tovarne »Teksta« neznan dolgoprstnež in izruval na gredah ravnatelja Ivančiča in drugih uslužbencev vse mlade sadike paradižnikov in paprike. Poškodovane je pustil na licu mesta, nepoškodovane pa je odnesel v smeri proti gozdu.
Strelska drnžiua bo zaključila sobne strelske vaje z nagradno tekmo na praznik, 27. t. m. na sokolskem telovadišču, darila pa se bodo razdelila na
družabnem večeru v soboto, o. junija v gostilni gospe Pulkove, kjer bo tudi razglašen uspeh tekmovalcev. — Gradbeni odsek sokolskega društva je sprejel od br. sokolskega društva Studenci, znesek 100 Din, ker se člani iz Studencev niso udeležili v polnem številu prireditve v Narodnem gledališču v prid gradnje telovadnice na Teznem Br. Studenčanom najlepša sokolska hvala in v posnemanje. Zdravo!
V	soboto 22. t. ni. je stopil v veljavo nov vozni .red ki pa na obmejni lokalni progi Gornja Radgona—Ljutomer ne uvaja težnjam in potrebam obmejnega prebivalstva ustrezajočih ugodnih sprememb. Po novem voznem redu je sicer pridobljen novi par vlakov v obe smeri, od katerih pa ravno odhod nanovouve-denega vlaka iz Go.rnje Radgone v smeri proti Ljutomeru ni niti najmanj ugoden* Letovanje otrok JS je predvideno 20. julija t. I. za dobo 14 dni. Dnevna oskrba dece znaša 15 Din, vožnja pa 70 Din ter zamorejo prijaviti svojo deco tudi nečlani. Prijave sprejema blagajnik JS/
H&adm piedaime
NARODNO GLEDALIŠČE.
Ponedeljek, 24. maja ob 20. uri: »Mada-tne Butterfly«. Gostovanje ljubljanske opere. Izven.
Torek, 25. maja Ob 20. uri: »Bela bolezen«. Red A.
Sreda, 26. maja: Zaprto.
Četrtek, 27. maja ob 20. uri: »Dolarska princesa«. Znižane cene. Zadnjič.
la shtik in doka udje
Zamotana reč.
»Mama je zadovoljna, da se poročim z Emilom. Moj Artur tudi nima nič proti temu. Sedaj je treba še samo ljubicomo-jega zaročenca Emila prositi dovoljenja.«
Pri zgodovinski uri.
Profesor: ... in prišli so z vozovi in morili so može, žene, otroke in sploh vse ’ kar jim je prišlo na pot...«
Torej kdo so bili to, Komar?
Komar: Avtomobilisti.
Tudi to prav pride.
»Kaj si vendar mislila, da si sc poročila z bolehnim možem?«
»Zato, da sc bom lahko vozila po zdraviliščih.«
£;učewtska ftM Hikdoi® in šefte
Po abdikaciji bivšega angleškega kralja Edvarda Vili., ki se je raje odpovedal prestolu in kraljevskim častem, kakor da
bi se odrekel zvestobi gospe Simpsonovi, se je dogodil v preteklem mesecu sličen slučaj na romunskem dvoru, o katerem smo že poročali. Romunski princ Nikolaj je bil že od nekdaj ljubljenec svoje matere kraljice vdove Marije. V donskem kolegiju je bil skozi vsa leta odličnjak in je služil v angleški mornarici kot aktiven podporočnik. Navdušen športnik, si je zgradil sam svoj avto, s katerim se je udeleževal mednarodnih avtomobilskih tekem. S politiko se je pečal samo do povratka svojega brata kralja Karola iz inozemstva, medtem ko je polijiko po tem razdobju popolnoma opustil. Med kraljem Karolom in princem Nikolajem ni vladalo bogve kako prisrčno razmerje. Kralj Karol je vedno videl v njem neko oviro, da se po smjfti kralja Ferdinanda ni mogel takoj vrniti v domovino in zasesti prestola. To je bilo v času. ko je opravljal za mladoletnega kralja Mihaela vse vladarske posle romunski regentskl svet. šele takrat, ko mu je priskočil na pomoč takratni ministrski predsednik Maniu, se je Karolu posrečilo, vrniti se v domovino in zasesti prestol.
V	gradu Colrocemi in njegovem parku.
Odtlej sta bivala kraljica vdova Marija in princ Nikolaj v Controceni. To je grad največjega razkošja in sijajno opremljenih dvoran. Okrog palače se razprostirajo krasni vrtovi, prepolni košatega drevja in vsakovrstnih bujnih rož. številni vodometi dajejo vsemu vrtu neko tajinstveno,
rajsko obeležje. V tem parku se je razvnela vroča ljubezen med princem Nikolajem in gospo Joano Dolete, sedanjo prinčevo ženo.
Kraljica vdova mati Marija sc je ukvarjala v gradu Cotroceni zelo mnogo z literaturo in so bili pri njej stalno v gostih učenjaki in pisatelji iz vseh delov sveta. Princu Nikolaju pa je bil najbolj pri srcu šport, saj je imel v garažah stalno na razpolago 12—15 avtomobilov.
Lepa Joana Dolete prihaja večkrat v grad.
Prva dvorna dama kraljice Marije je bila gospa Procopiu. njena najboljša prijateljica
pa mlada gospa Joana Dolete, žena podpo ročnika kraljeve garde, ki je imela v bližini Bukarešte obsežno in bogato posestvo. Mlada, mnogo pozornosti zbujajoča blondinka, hčerka bogatega veleposestnika iz Buzena, Štefana Dimitrescu, je pogosto obiskala gospo Procopiu v gradu Cotroceni. Mlada Joana je živela v slabih odno-šajih s svojim možem in se je večkrat potožila o mukah in neprijetnostih zakonske ga življenja.
V	Amorjevem objemu.
Mladi princ Nikolaj in blondinka Joana sta se spoznala, ne da bi sama vedela, kako in kedaj ju je povezal zaljubljeni Amor. Bilo je na veliki petek v letu 1931, ko je bila Joana na obisku pri dvorni dami Procopiu. Ko je odhajala iz gradu, je pridrvel v zamazani šoferski obleki mimo garaž mladi princ, ne da bi bil opazil nasproti mu prihajajoči dami. Zadel je ob Joano s tako silo, da bi jo kmalu prevrnil. K sreči jo je s rokami ujel, da ni zdrknila na tla. Oprostil sc je, mlada dama mu je
z lahnim poklonom dala na znanje, da je vse odpuščeno. Ni minilo niti pol ure, ko sta bili obe dami pozvani v avdienco, kjer ju je sprejel princ Nikolaj v gala uniformi. Odslej sta se sestajala gospa Joana in princ Nikolaj malodane vsak dan. Podnevi sta delala izlete z avtom, sicer pa sta se zadržavala na terasi prinčevega gradu ob jezeru Snugov. Ko je kralica mati izvedela za ljubezen svojega sina, si je pustila ljubljenko Joano predstaviti. Ta vseskozi šarmantna meščanska žena je bila odslej pri vseh intimnih dinejih, čajankah in večernih pojedinah. Hčerka edinka iz bogate rodbine Dimitrescu je bila nabožno vzgojena v nekem mladinskem penzionatu. Princ Nikolaj fce je že ob prvem srečanju do smrti zaljubil v lepo Joano, ki je po tem srečanju vložila vlogo za ločitveni proces.
Prinčeva prošnja odklonjena.
V juniju 1931 je princ Nikolaj zaprosil svojega brata Karola za dovoljenje, da se sme poročiti z Joano, kar je pa kralj odločno odklonil. Princ Nikolaj pa se ni pokoril prepovedi svojega brata. Odpotoval je v švieo in sklenil zakon v neki mali vasici pri Lausani dne 28. oktobra 1931.
Princ se odpove vsemu — samo svoji ženi ne.
V smislu kraljevske odločitve so dne 7. decembra 1931 razglasili ta zakon za neveljaven. Princ Nikolaj je šel mimo te razveljave ter se je vrnil s svojo ženko iz švice v domovino ter živel odslej v naj-lepši skladnosti z mlado ženico v gradu Cotroceni. Leto dni za tem mu je Joana povila krepkega dečka. Po istih paragrafih je kraljevska vlada odrekla tudi novorojc-
nenm detetu pravico članstva kraljeve
rodbine. Kralj Karol je bil v toliko popustljiv, da je pustil princa Nikolaja na vseli položajih, ki jih je zavzemal in so mu bik’ poverjene tudi vse romunske oborožitvene zadeve. Nenadno pa je kar preko noči nastopila med bratoma nepričakovana odtujitev. Princ Nikolaj je odpotoval v inozemstvo in sc vrnil šele čez nekaj tednov. P'e' težni del svoje odsotnosti je porabil j-11 avtomobilske dirke. Kljub izjemnim pri'1' kam je bila njegova iskrena želja, da ''j postala njegova žena princesa. Kralj Karol ni umevno mogel tega upoštevati in je neprestano zahteval od svojega brata, da se odreče svoji ženi. Nikolaj pa je ponovni* odklonil Karolovo zahtevo in tako je p"' šlo do tega, da je končno — kakor sm° svojčas poročali — naslovilla ylad‘l dne 2. marca 1.1. na princa uradno pisni > kjer ga postavlja pred alternativo, ali odpovedati ženi ali pa vsem pravicam kia Ijevske hiše. Princ Nikolaj je šel tudi prc ko tega pisma in ni dal niti odg°y°r_ Kronski svet je nato v svojem posebne^ pismu odvzel princu Nikolaju pravice prinčevski naslov, ter mu določil novo n —■ Brana.
Začenja se novo življenje.
Princ Nikolaj si je izbral ženo po sv0|iv, okusu in srcu. V njej je dobil pravo > ljensko tovarišico. Odpovedal se je v in ostal pri njej. živeti hoče odslej sr družinsko življenje, daleč od domovm .	,
vseh predpripravah sodeč, bo iz i . kjer se menda sedaj mudi, odpotova bržc v Pariz, kjer namerava sezidaj n\co moderneje urejeno mehanično a avtomobilov, kjer si bo s svojim«	ten ^
mi sposobnostmi In izkušnjami	L	'0 jn
lom svojih rok služil kruh za se t,	kem
otroka. Odslej hoče živeti v mei	t
miljeju ob strani svoje ljubljene
V M arih o r u, dne 24. V. 193-7.
MarISbrsfčf »V e 5 c r n I K« Jutra
■■■BESKPJ^BPF 7T7?7DV.y.P- . »V'.«-	,~-ra
Stran 3.
UUnUfifskf Ut nbn&isko u/iuite
pM&stmui naših migoj&etfev
Včeraj smo slišali letni obračun delovanja naše tako važne pedagoške ustanove — Pedagoške centrale. Poročilo njenega agilnega predsednika, znanega delavca — pedagoga za resnično reformo našega šolstva prof. Šiliha je razkrilo široki javnosti sicer zelo malo, oziroma neznano, a široko razpredeno snovanje in res visoke težnje za harmonični razvoj naše mlade rasti. Delovanje je sesalo v dve smeri: v znanstveno in Praktično; osobito je centrala skrbela, da vzbudi zanimanje za vzgojo otrok med starši, ki predstavljajo prvo vzgojno celico. Vsi njeni koraki: Anketa o slovenskem otroku, ekskurzija v Če-hoslovaško. VI. pedag. teden, kjer se je med drugim obravnavalo tudi pereče vprašanje našega srednjega šolstva in namera izdaje pedagoškega lista za starše, njeni predavatelji učiteljskim društvom itd. pričajo o njeni plemeniti požrtvovalnosti na polju naše vzgoje.
Načrt za bodoče leto vsebuje zanimive Postavke. Razen IV. počitniškega tečaja, ki se bo vršil enkrat v avgustu, namerava Centrala izdajati pedagoške brošure in ustanoviti muzej arhiva, kjer bi bila zbrana korespondenca priznanih pedagogov. Najbolj zanimiva in naravnost smela točka delovnega programa pa je Poljudno pedagoško glasilo za starše, ki bo obravnavalo najrazličnejša vprašanja s področja domače vzgoje in so temu primerno tudi imenoval »Roditeljski list«. V ta namen je že nabranih 50.000 Din. Najučinkovitejši odziv za Prispevke je bil kot vedno, ko gre za občekoristne namene — pri s. Hutterju,
ki je dal 10.000 Din. List ho začel izhajati s 1. septembrom t. 1.
Iz tajniškega poročila (g. |K o p r i v a) razberemo, da je imelo društvo živahno korespondenco in je izdalo samo za poštnino 450 Din. O priliki ekskurzije v če-hoslov. je doseglo 50% popust na vseh čeških knjigah in revijah. Lansko leto je na njeno povabilo predaval znani pedagog — rojak dr. Rostohar. Društvo se je zanimalo za učit. abiturijente, poskrbelo za njih zaposlitev in samoizobrazbo. Zavzelo se je za ustanovitev poizkusne šole po večjih mestih, a je banovina dovolila le eno v Ljubljani.
Poročilo knjižničarja (g. Haber m a-u a): knjižnica šteje 3000 knjig v vrednosti okrog % milijona; izposojenih je bilo 148 izposojevalcem 844 komadov. Celo iz Srbije se zanimajo za to knjižnico in naprošajo za knjige.
Blag. poročilo (g. r a v n. Rode) izkazuje 72.000 Din prometa z všteto ekskurzijo, 16.000 Din rednih izdatkov in 5700 Din blagajne.
Soglasno je bil izvoljen sedanji odbor s prof. Šilihom na čelu. Namesto odpadlih so bili izvoljeni: dr. Crnek, gospa Doj-činovičeva in ravnatelj prof. Fink.
Občni zbor je izrekel častno priznanje za sodelovanje gospodoma Pavlu Floretu in nadzorniku Tomažiču.
Gospod Kadunc, ravnatelj učiteljišča, je izrekel odboru priznanje za poživljeno sodelovanje s čehoslovaškim narodom, ki nam more nuditi na vzgojnem polju mnogo več kakor nemška kultura, ki je krenila zadnje čase v zgrešeno in nam škodljivo smer.
PARIZ, 24. maja. Zunanji minister Del-bos je imel včeraj daljšo konferenco z italijanskim poslanikom Cerrutijem, in sicer v zadevi znane angleške posredovalne akcije v španskem vprašanju. Kakor se doznava, je laška vlada odklonila angleško iniciativo, češ da je ta akcija istovetna z direktnim vmešavanjem v notranje španske zadeve in je torej v nasprotju z vso dosedanjo nevmeševatno politiko. Značilna je pisava italijanskih listov, ki se izrekajo odločno proti odpoklicu italijanskih prostovoljcev iz Španije, kar bi republikancem koristilo, Francu pa škodovalo. Iz Berlina pa poročajo o blagohotnih komentarjih, ki se nanašajo na angleško pobudo. Zunanji minister von Neurath je v smislu informacij izjavil angleškemu poslaniku Henderso-nu, da se je Hitler že ob pričetku državljanske vojne izrekel proti vsaki tuji vojaški udeležbi v Španiji. Radi tega je smatral odpoklic prostovoljcev iz Španije kot korak, ki bi mu morale slediti vs® države, če jim je kaj do ohranitve miru.
Ta vest je v pariških političnih krogih zbudila pravo senzacijo. Listi povdarjajo razliko v mišljenju med Rimom in Berlinom in sklepajo iz tega popuščanje politične osi Berlin—Rim. Nemško posebno stališče je tem značilneje, ker pričakuje
f Danila Deklevova. V cvetu mladosti, stara 27 let, je omahnila kot žrtev materinstva vrla in zavedna Sokolica s. Danila Deklevova. Kdo ni poznal njene plemenite nravi, njenega blagega in zlatega srca, njene sokolske in nacionalne zavednosti? Njeno prerano smrt bodo oojoko-vali vsi njeni svojci in znanci, pa tudi bratje Sokoli in sestre Sokolice, ki so imele v njej zvesto družico in odkrito prijateljico. S. Danila Deklevova je bila vzorna članica Sokola Maribor Matica in so jo radi njene plemenitosti in dobrotljivosti vsepovsod radi imeli. Njenega pogreba se bo polnoštevilno udeležilo mariborsko Sokolstvo. Spomin nanjo bo v nas vseh živel trajno, bridko prizadetim •svojcem, zlasti globoko užaloščenemu šotoru, naše iskreno sožalje!
Ob slovesu podpolkovnika ft\. Lriča.
Prisrčno, ljubeznivo je bilo včerajšnje slovo podpolkov. M. Eriča, ki je odpotoval na svoje novo službeno mesto v Podgorico, kjer prevzame poveljstvo ta-'"ošnjega topniškega polka. K slovesu na tokajšnjem glavnem kolodvoru sc je igralo lepo število njegovih prijateljev in ^stilccv. G. podpolkovnik Erič sc je ykino ginjen težko ločil od Maribora, ki Se nni jc bil v teku njegovega službovala tako zelo priljubil. Mnogo, mnogo jih je bilo, od katerih se priljubljeni podpol-s°vriik Erič ni mogel osebno posloviti in !. jim tem potom izreka svoj poslovilni '-dravo«.
Snirt blage žene. V splošni bolnišnici je ''""la v 57. letu svoje dobe soproga Solnega upravitelja in vpokojena učiteljica ontonjja 'Sijanec. Bila je blaga, dobrosrč-"a ter vzorna žena in mati, katere zlato Srce je do poslednjega utripa bilo za dra-j>e svojce. Plemeniti ženi trajen spomin, vl'žko užaloščenim svojcem naše toplo sočutje!
Nacionalni Maribor sc bo gotovo v le-bjhh Številu udeležil jutrišnjega slovesa Jto ll|i "a glavnem kolodvoru, ko za "'šia Maribor priljubljeni polkovnik S. e,rovič
y ^ učiteljske službe. Premeščeni so: •^"'slav Kralj iz Čentibc (Lendava) v T""ostje) (Lendava), Marija Greli iz ^""ostja v čentibo. Drago Kogeljnič iz Vrbina na Tezno, Marija Deškovič iz v Mursko Soboto. Adrijan Ra-.*ez,1a v Maribor, Antonija Jev-.bce:;! v/ Sv. Lovrenca na Poli. na Po-
K‘no Union. Najboljši popularni film »Romeo in Julija«. Norma Shearer, John Barrymore.
■>ik pri Mariboru, Zmagoslava Seraj-12 D, Lendave v Maribor.
Ljudska univerza v Mariboru. Radi nocojšnjega gostovanja ljubljanske opere se preloži operni-baletni večer na torek,
25.	maja ob 20. uri. Uvodno predavanje ima g. prof. Kralj. Govoril bo o razvoju opere in baleta od pričetka do najnovejših struj. Temu sledi interpretacija znamenitih arij iz oper »Čarobna piščal«, Rigoletto«, »Traviata« in »Lakme« po sloviti primadoni ge. Tinki Wessel-Pol-lovi. Plese in sicer: Rachmaninov »Preludij;, Dclibes-ov valček in »Moderno simofnijo« bo izvajal g. Boris Pilato, ki bo pokazal razno baletno tehniko od klasične do moderne oblike.
Drevi gostuje ljubljanska opera s Puccinijevo opero »Madame Butterfly«, za katero vlada prav veliko zanimanje. Sodelujejo stebri ljubljanske opere: primadona Gjungjenčeva, izvrstna altistka Golobova, Gostič in Janko.
Smrtna kosa. V splošni bolnišnici je umrl v starosti 71 let delavec Jernej Dolšak. Istotam je preminila v 73. letu svoje dobe mizarjeva žena Marija Žunko. Ža lujočim naše toplo sočutje!
podlegla je. V splošni bolnišnici je umrla na posledicah poškodb 191etna Jul ka Marciuš iz Nedeljišča pri Čakovcu, ki so jo, kakor smo poročali, našli pred dnevi tezenski orožniki nezavestno v bližini tezenskega gozda skupno s Francem Piberčnikom, ki se nahaja še vedno v nezavesti v tukajšnji splošni bolnišnici.
Nevaren možanec. Pred sodniki sc bo znašel 241etni Janez Marič, ki so ga pre tekli teden aretirali orožniki. Marič je, kakor smo že poročali, izvršil vlom v Sokličcvo delavnico na Aleksandrovi cesti, razen tega pa ima na vesti še več drugih tatvin in goljufij. Tako so naši) pri njemu poštno hranilno knjižico, ki jo jc ponaredil in .sicer tako, da je najprejc vložil pri pošti Maribor T. 200 dinarjev, katero vsoto pa je predrugačil na zne sek 3850 dinarjev. Denarja pa še i>i dvignil, ker je bil medtem aretiran. Danes zjutraj je policija izročila Mariča v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča.
Strogi pasji zapor. Mestno poglavar stvo razglaša:	Neka	oseba,	ki	je	bila
dne 13- aprila 1937 na Pobreški cesti pred moško kaznilnico ugriznjena od nekega neznanega malega belega psa me-
Žadkje UUfcMtM vesti
Berlin drugače kakor Rim
LAHI ODKLANJAJO ANGLEŠKE POSREDOVALNE PREDLOGE, BERLIN PA JIH ODOBRAVA. — ŠE TA TEDEN POMEMBNE POSREDOVALNE ODLOČITVE.
Pariz pravkar obisk ministra dr. Schach-ta, ki se bo razgovarjal s predsednikom Blumom, zunanjim ministrom Delbosom, trgovinskim ministrom Bastidom in finančnim ministrom Auriolom. Računa se, da bo silil dr. Schacht k poglobitvi nem-ško-francoskih gospodarskih ter trgovinskih odnošajev. Prevladuje občutek, da bi se hotela Nemčija nasloniti na zapadne sile. Nemčija ima po teh informacijah celo vrsto razlogov, ki govorijo za to, da svoje odnošaje do Francije in Anglije izboljša, kar je bilo razvidno ob okolnosti, da ni nemški tisk sekundiral laški kampanji proti Angliji. V VVilhelmstraBe ne uvidevajo nikakšnih prednosti, ki bi re-zultirale iz vmešavanja v španske zadeve, na nobeden način pa nočejo v Berlinu žrtvovati rajhovskih gospodarskili ukrepov za nekaj, kar ne more rajhu prav nič koristiti. V Londonu so prepričani, da bo morala Italija spričo tega- posebnega zadržanja rajhovskih krogov svoje stališče v španski zadevi revidirati. Londonski ne-vmeševalni odbor se danes popoldne sestane k seji v svrho izdelave konkretnih predlogov glede odpoklica prostovoljcev in sklenitev premirja. Predlogi bodo takoj po sprejetju dostavljeni obema španskima strankama in se pričakuje odločitev še v teku tega tedna.
šaue pasme, je dne 21. t. m. umrla na steklini. Pes je tekel v smeri proti Tržaški cesti. Ako je dotični pes ugriznil kake živali, dosedaj ni znano in se naroča, da se takšni slučaji takoj javijo mestnemu poglavarstvu in vsakdo, ki bi mogel o dotičnem psu dati kaka pojasnila, je vabljen na mestno poglavarstvo. V smislu čl. 56 in 57 živ. kuž. zakona z dne 14. junija 1928 se odreja za mesto Maribor strogi p a si i z a p o r, Vsi psi morajo biti tako zavarovani, da jc vsako poškodovanje oseb ali živali onemogočeno, kakor tudi, da jc pobeg ali dostop tujim psom izključen. Psi, kateri se jemljejo na cesto, se morajo voditi na vrvici ter morajo biti opremljeni z varnim nagobčnikom, ki zabranjuje grizenje.Vsc mačke morajo biti varno zaprte. Iz območja mestne občine sc smejo psi odstraniti le z dovoljenjem mesi nega poglavarstva, to pa le tedaj, če.se spozna po uradnem veterinarju pes kot popolnoma nesumljiv. Prepovedano jc jemati pse v gostilne, kavarne in druge javne prostore (trgovine, mesnice. tržišča, zabavališča). Vsakega psa. ki sc zaloti brez nadzorstva, akoravno z nagobčnikom, bo konjač pokončal. Konjač bo v presledkih lovil pse in mačke, ki brez nadzorstva okoli letajo. Pse, ki niso obdavčeni za leto 1937, bo konjač pokončal. Vsako poškodbo psov po tujih psih mora lastnik takoj naznaniti mestnemu poglavarstvu, ugriznjenega psa pa varno zavarovati do nadaljnih odredb. Ugrizenc osebe se morajo takoj javiti mestnemu fizikatu. Pasji kataster ostane nadalje v veljavi. Kršenje tega razglasa sc bo kaznovalo po kazenskih določilih živ. kuž. zakona z dne 14. junija 1928.
Jadranaši! Pozivajo sc pevci, da se udeležijo pogreba rojakinje Danile De-klevove jutri ob pol 16. uri na pobreškem pokopališču.
Slovensko obrtno društvo vabi vse obrtnike, mojstre in mojstrinje v Mariboru, ki želijo ob priliki Mariborskega tedna razstaviti svoje izdelke, k posvetovanju in predlogom, ki se vršj v sredo dne 26. maja t. 1. ob 8. uri zvečer v dvorani hotela »Novi svet« v Mariboru. Jurčičeva ulica.
Članstvu Sokola Maribor Matica. Sestra Danila Deklevova jc umrla kot žrtev materinstva. Pogreb bo v torek dne
26.	t. m. ob pol 16. uri popoldne na pokopališču na Pobrežju. Pozivam vse sestre in brate, da se udeležijo pogreba polnoštevilno v kroju, ali vsaj z znakom. Zbirališče ob pol 16. uri na pokopališču pred mrtvašnico. Starosta,
Meddruštveni odbor mariborskih sokolskih društev poziva vse sestre in brate, da se udeležijo pogreba sestre Danile Deklevove, ki je jutri ob 4. uri popoldne na pobreškem pokopališču. Zdravo!
Prva ponovitev Čapkove drame »Bela bolezen« bo jutri, v torek 25. t. m. za red A. »Bela- bolezen« je na moč zanimivo delo, ki je ob premieri doseglo popoln uspeli.
Mariborska proslavitev kronanja angleškega kralja. Angleško čajanko v proslavo kronanja angleškega kralja Jurija VI. in kraljice Elizabete je priredil v soboto dne 22. t. in. tukajšnji Angleški krožek. Bogati spored jc obsegal poleg pozdravnih besed predsednika g. prof. dr. J. Kotnika zelo zanimivo predavanje Miss Oxley »Kralj in narod« ter vrsto izbranih koncertnih točk, od’ katerih moramo posebej omeniti tri prekrasne pesmi (Dargomyžsky, Lajovic, Dvorak), ki jih je zapel koncertni tenor g. A. Živko (spremlj. na glasovir g. V. Živko), nadalje Haydnov glasovirski trio (As-dur) z damami Miss Grogi (klavir), Miss Rci-ser (čelo) in g. E. Jettmar (gosli) ter Dvorakov Amerikanski kvartet Op. % (F-dur) z gg. Schbnherr (I. gosli). Bezjak (II. gosli), Jettmar (viola) in Čanter (čelo). Vsi umetniki, povečini elani angleškega krožka, so podali navedene točke z globokim umetniškim občutkom in veliko dovršenostjo ter želi za to mnogo toplega priznanja.
Min. dr. Behmen preko Maribora na Dunaj. Včeraj ob 16.30 sta odpotovala z brzovlakom na Dunaj minister g. Šei-kija Behmen z go. soprogo Hibo. Imenovana sta dopotovala v Maribor dopoldne ob 11.48 ter sta se zadrževala v Mariboru do odhoda brzovlaka na Dunaj.
Z drvečega vlaka je skočila ... Pri
včerajšnjem osebnem vlaku, ki odhaja iz Maribora ob 14.15, je ca. 250 m od Pragerskega proti Slov. Bistrici skočila iz vlaka 201etna Marija Kores, hčerka Ko-res Alojzija, železničarja v pokoju, stanujoča v Sp. Jablane 31 pri Cirkovclli. Ker je imenovana imela pri sebi vozno karto do Sv. Lovrenca na Dravskem polju in se je pomotoma vozila proti Slov. Bistrici mesto proti Ptuju, je skočila iz vlaka, ki jc vozil že s precejšnjo brzl-no, samo da bi ji ne bi bilo treba potovati do Slov. Bistrice. Pri padcu na tračnice se jc na glavi težko poškodovala in je bila skoraj ves čas v nezavesti. Iz Pragerskega so jo odpremili takoj v Maribor z brzovlakom o,b 16. uri in nato v bolnišnico. Na Pragerskem so ii nudili seveda prvo pomoč. Njeno stanje ic zelo resno.
Stran 4.
Mariborski »V e č c r n J k« Jutra
SkUtUUi
Katastrofalen poraz SK Celja v Mariboru
SK Železničar : SK Celje 12:0 (4:0)
Na stadionu SK Železničarja sta se včeraj srečala v finalni tekmi za naslov prvaka LNP SK Železničar in SK Celje. Kakor je že iz rezultata razvidno, je SK Celje igral popolnoma podrejeno vlogo. Domača enajsterica pa je tudi včeraj zaigrala v takem stilu, da bi podleglo tudi moštvo boljših kvalitet kakor so bili Celjani, k; so včeraj doživeli poraz, ki ni nič kaj časten za celjski nogomet. Res je sicer, da Celjani niso nastopili v najmočnejši postavi, toda tekmovanje za prvenstvo LNP je resna stvar in poraz, ki ga je včeraj doživel SK Celje, pač v žarki luči osvetljuje razmere v slovenskem nogometu.
Po končani predtekmi, v kateri je mla-
dina ISSK Maribora premagala mladino SK Železničarja z 1:0 (0:0), so glavni akterji nastopili v naslednjih postavah:
Železničar: Švajghofer, Ronjak, Anto-ličič, Eferl, Turk, Golinar, Turk II, Lešnik, Pozeit, Pavlin, Habit.
SK Celje; Bernard, Koprivšek, Lesjak, Skrel, Volkar, Pfeifer, Franček, Brun-šek, Gobec, Ahtig, Dobrajc.
O poteku igre je povedati samo to. da je bil SK Železničar stalno v premoč; in zabijal gole po mili volji. Tehnična premoč domače enajstorice je prišla prav do izraza v drugem polčasu, dočim so Celjani v tem delu igre igrali tako kla-verno^vlogo, kakor pred 14 dnevi moštvo SK Olimpa. Pri domačem moštvu
Razno	Pristna PERZIJSKA PREPROGA 1-20X2 na prodaj. Na ogled pri špediciji »Merkur« Meljska 12. 2697	Stanovan/e
KOLESA Siyria lpag-izdel. Pncli, Pre mier Lcgnano, Volsit, Perla so kolesa, odgovarjajoč Vašim potrebam. Dobite jih po ugauni ceni p% Justin Gustinčiču, Maribor, Tattenba-chcva ul. 14. Mehanična delavnica zaloga rabljenih strojev, železa itd. 2767		Lepo dvosobno STANOVANJE oddam. Betnavska c. 39. 2711
	MALI AVTO »OPEL« pripraven za potnika, ceneno na prodaj. Naslov v upravi lista. 2772 Lokal	
		TRISOBNO STANOVANJE s kopalnico in pritiklinami se s 1- julijem odda. Uprava hiš Pokojninskega zavoda, 2773
		BOLJŠEGA DELAVCA sprejmem na stanovanje in hrano. Tržaška cesta 57-1, desno nasproti delavske pekarne 277(5 Službo dobi
	Oddam s 1. junijem VELIK LOKAL v sredini mesta. Naslov v upravi lista. 2775 Sobo odda	
NAPROŠA SE VSAKOGAR komur bi bilo znano, da bi kje dva mlajša moška večje postave prodajala -azno moško obleko in plašče, da to proti nagradi sporoči Orožništvu v Selnici ob Dravi- 2771 Posest		
	Veliko, čisto, separirano SOBO z uporabo kopalnice oddam s 1. junijem. Vprašati dr. Ver-stovškova ulica 6, II. nadstr., desno. 2774 Sobo išie	ZDRAVO SLUŽKINJO za vsa hišna dela, ki ima rada otroke, iščem s 1. junijem. Srečifo Kranie- Pesnica ?7f>9 Zgubi/eno
NA PRODAJ HIŠA dve sobi in kuhinja. Pobrežje, Medvedova ulica 4. 2720 Prodam		
		PAKET RJAVEGA USNJA in krom-podplate sem zgubil v magdalenskem predmestju. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi v upravi lista. Opozarjam na to poseb 110 čevljarje. 2777
	Iščem solučno opremljeno SOBO z uporabo kopalnice, v bližini glavnega kolodvora. Ponudbe na upravo pod »štev. 300«- 2760	
Poceni prodani skoraj popolnoma novo STISKALNICO. PREŠO. Ponudbe na upravo »Večer-nika pod »Redka prilika«. 27<‘>5		
	Oglašujte v	..Večerniku"
se je posebno odlikovala napadalna vrsta, ki je spretno izkoristila vse slabe nasprotnikove točke in ker jih je bil precej, je temu primeren tudi rezultat. O Celjanih pa je škoda izgubljati vsako besedo, ker njihovo igro itak dovelj osvetljuje rezultat.
Tekma sama je bila v splošnem fair. Sodil je g. Visnič iz Zagreba objektivno in dobro.
Z včerajšnjo rekordno zmago s: je SK Železničar dokončno priboril prvenstvo LNP in je stanje prvenstvene tabele naslednje:
SK Železničar 5 5 0 0 25: 5 10 SK	Amater	4	2	0	2	9: 8	4
SK	Celje	5	2	0	3	6:20	4
SK	Olimp	4	0	0	4	2: 9	0
ISSK MARIBOR : SK OLIMP 5:4 (2:3).
ISSK Maribor je včeraj v precej okrnjeni postavi odigral v Celju prijateljsko tekmo proti SK Olimpu, ki se ie končala s pičlo zmago ISSK Maribora.
Ostale nogometne tekme.
Ljubljana: SK Ljubljana:Concordia 3:0 (1:0).
Beograd:	BSK:Slavija	(O)	4:0	(2:0),
I5nskJugoslavija 5:0 (3:0).
Zagreb: Hajduk:Hašk 0:0.
,Sarajevo: Slavija:Gradjanski 2:0 (0:0).
Budimpešta: Avstrija:Madžarska 2:2.
Praga: Italija:ČeškosIovaška 1:0.
Pariz: Irska:Francija 2:0.
Murska Sobota: SK Mura:SK Slavija (Pobrežje) 4:3.
V tekmovanju za teniško prvenstvo
moštev je damska ekipa SK Rapida porazila ISSK Maribor s 5:0. Tekme so se vršile v soboto popoldne in včeraj dopoldne na igriščih ISSK Maribora v Ljudskem vrtu.
V prvenstvenem tekmovanju za državno prvenstvo teniških moštev so včeraj gospodje Teniškega kluba v Majšperku premagali ekipo SK Radeče v razmerju
4:1, dame TK Majšperka pa so zmagah nad damami SK Radeče s 4:1. Majšperk bo dne 27. t. m. nastopil v Ljubljani proti Iliriji. Zmagovalec iz tega srečanja oa igra notem s SK Rapidom.
h 2wijenia ta sveta
NEVESTO JE ZADEL NA LOTERIJI-
Pred 50 leti je bil neki inženjer odposlan iz Anglije v Pariz, da tam montira nekaj novih strojev, ki jih je bila dobavila njegova tvrdka. V Parizu se .is ta mladi inženjer nesmrtno zaljubil v brhko Parižanko Ivano Baudoin. PfI istem podjetju pa so bili zaposleni še štirje drugi inženjerji, ki so bili istotako vsi zaljubljeni v lepo Ivano. Za eno deklico se je torej potegovalo kar pet oboževalcev. Prebrisana mladenka se ni hfr tela zameriti ne enemu, ne drugemu, pa je pristala na to. da bo njen moz tisti, ki bo izžreban na loteriji, ki so jo bodo kar sami med seboj priredili. Žreb je odločil pariško lepotico angleškemu ir.ženjerju Hebertu Vivianu. ki praznuj® te dni svojo zlato poroko z nekdanjo nevesto. ki jo je bil takrat zadel na lote-rij; in s katero se je kmalu zatem Pn‘ ročil.
PLANINSKI OREL — DON ODICHOTE-
Nad mestom Luina v Italiji se je ne' nadno pojavil planinski orel in se spustil iz zračnih višav nad tamkajšnji cerkveni stolp, kjer se je v vetru sukal železni petelin, ki je pritrjen na mnogih cerkvenih stolpih. Orel, ki je opazoval delj časa iz zračne višine to čudno pete-. linovo sukanje, se je spustil -naglo nad cerkveni stolp in pričel tam obdelovat' »nemirno žival« s svojimi kremplji jf kljunom, misleč da ima pred seboj živega petelina. Ljudje, ki so šli ob ten1 času tam mimo, so se ustavljali in opazovali nenavadno in zanimivo borbo, ki iih ie spominjala na don Ouichotovo b«r' bo z milini. Klicali so proti stolpu in spodbujali borbenega orla. Ptico je to še bol) razdražilo, tako da se je začela še besnele zaletavati v petelina in to tolik0 časa. dokler ni orel onemogel ter se ves krvav zvrnil na bližnjo cerkveno streho-Odtod je nekaj pogumnih meščanov odneslo planinskega orla v veterinarska kliniko, kjer ga sedaj zdravijo.
f
Umrla nam je v nedeljo 23. maja 1937 naša
Danila
Pogreb bo toiek ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju.
Maribor, dne 24. maja 1937.
Janko Dekleva, soprog.	Danilo,	sinček.
Rodbini Černigoj in Dekleva.
Ostalo sorodstvo.
Brez posebnega obvestila.
Za večno nas je zapustila naša predobra žena in zlata ma-mika, gospa
Antonija Španec, roj. Boben
učiteljica v pok.
v 58. letu starosti.
Pogreb bo v sredo, dne 26. maja 1937 ob 16. uri iz mestne mrtvašnice na Pobrežju.
Maribor, dne 24. maja 1937.
Ludvik, šolski upravitelj v p. soprog, Olga, učiteljica, dr. Milan, odvetnik, Boris, učitelj, Natalija, roj. Apih, učiteljica, otroci, Vilko Apih, ban. uradnik, zet.
Sodoma in Gomora
Tedaj se je začelo Angeliku zazdevati, da s gvardijanovim ošteVanjem Še ni vse opravljeno. A učakal je veliko več, nego ie v najkrajšem slučaju pričakoval. Menihi so ga položili na klop, tla trdo, leseno, dolgo klop, ki jc bila Angeliku od nekdaj sumljiva; eden ga je držal za roke, drugi za noge, mišičasti pater, ki so mu zaradi njegovega dozdnevno mehkega srca verne ljubljanske ovčice, rekle pater Špinača, pa jih je Angeliku s prožno dolgo palico naštel deset tako gorkih in tako pekočih, da je Angelik tulil, kakor ris, ki ga devajo iz kože.
A tudi s tem še vedno ni bilo vse pri kraju. Po končanem opravilu s palico, je pater Špinača svojega neljubega so-
brata dal položiti na slamo v kleti in je s kruto ravnodušnostjo in hudobnim usmevom zaklenil vrata, ne da bi Angeliku povedal, koliko časa mu bo ostati v tej strašni ječi.
Zdihuje se je premetaval Angelik po slami, odganjal podgane, ki so zvedavo smukale okrog njega, in dajal svojim telesnim in duševnim mukam izraza z nekrščanskimi besedami, ki jih na njegovo srečo ni nihče slišal, kajti sicer bi bil pater Špinača gotovo zopet dobil priliko, vporabiti svojo dolgo in prožno palico.
Ko so bili premagani prvi viharji, ki so divjali v Angelikovi duši in so tudi bolečine začele odnehavati, je siromak
zamogel šele razborito misliti.
»Oh pater Špinača!« to so bile prve premišljene besede, ki jih jc po svoji nezgodi izustil Angelik. »Ko bi ti jaz mogel ta dan plačati. Z obrestmi bi ti ga vrnil in še s kakšnimi obrestmi! Tu notri bi te zaprl za celo življenje, da bi te podgane živega razjedle in dvakrat na dan bi te žgačkal z razbeljenim železom in celo življenje bi ti ne dal drugega jesti, kakor špinačo, zabeljeno s kačjim žolčem.«
Zahotelo se mu je vode, a oz.iral se je zaman po svoji ječi. Niti vode mu niso dali, da bi pogasil svojo žejo in si z njo hladil rane. Na srečo jc bila ldet vlažna. Angelik si je zbral najbolj vlažno mesto, razgalil je ranjeno stran svojega telesa in jo pritisnil ob zid, da mu je mokrota lajšala bolesti.
»To ju dobro, da nimam
Izdaja konzosclj »Jwtra« v Ljubljani. Odgovornj urednik MAKSO KOREN. Za inseratnl del odgovarja SLAVKO REJA.
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.
Prava sreča je! Mi vsaj ni treba, da k' bil zdaj še razžaljen, ko imam že tako dosti bolpčin. Ah, ali sem norec! San bog ve, ali sem norec, ker sem kapuci"' ali sem kapucin, ker sem norec.«
Navzlic telesnim bolestim, ki so A"' gelika trle. se mu je polagoma vetlj0, vrnila dobra volja in spomnivši se a življaja tega dne, se jc začel samer sebi smejati.	. e
»Pošteno sem jo skupil! In prcveiTm? bilo, yeliko preveč. A kaj naj stori Tako bom naredil, kakor tisti vojaK-jih je dobil petindvajset. Ko so ga Vfnar šali, kako je bilo, jim je rekel: ali. mi je, kaj se za mojim hrbtom zk Ampak bilo je prvikrat in bilo je krat.«	ves
Ozrl se je na vrata in zasmejal na fflas, prešerno in porogljivo.
(NadaljevanjejW
Tiska Mariborska tiskarna d. d*