Stev. 144. Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: za celo leto K 144"— za pol leta K 72"— V Ljubljani, četrtek, 30. junija 1921. PoStnln lotovlnl. Leto I. Uredništvo In npravniitvo v Ro* pitarlevl ulici Stev. 6 — Telefon uredništva Stev. SO — Telefon *= upravniStva Stev. 328 es CENE PO POŠTI: za četrt leta K 36"— za en meseo K 12*— V UPRAVI STANE MESEČNO K10"— DELAVSKI LIST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 VIN. Cenfralisfično-ftapifalisfična ustava sprejeta! Kupčija v zadnjem hipu- — Trumbičeva obsodba. - Hinavska izjava socSaBnih demokratov. Na Vidov dan, dne 28. junija 1921 je dobila naša nova država svojo prvo ustavo. Ako odbijemo vse druge momente, moramo priznati, da je ta dan za razvoj našega notranje- in vnanje-političnega življenja zgodovinskega pomena. V ostalem P? ne pomenja sprejetje centralistično-ka-pitalistične ustave za jugoslovansko delavno ljudstvo nič več in nič manj, nego poostritev ustavne borbe, ki se bo nadaljevala toliko časa, dokler ne zahrešči trhla stavba nadutega centralizma in brezobzirnega kapitalizma na tla. Ni daleč čas, ko se jzkaže, da je edino-le avtonomija, za katero se bori Jugoslovanski klub, tisti trdni temelj, ki daje državi vsa jamstva za najboljši napredek in za razmah vseobčih kul-turnih vrednot. Zato se nam zdi zdrava mi-3el dr. Trumbiča, ki je dejal: Kdor glasuje to ustavo, dela proti državi.« O poteku glasovanja so nam došla sle-poročila, ki jih prinašamo deloma okrajšana in z nekaterimi komentarji: Pod vtisom vidovdanske slavnosti — kakor tudi pod pričakovanjem predstoje-eega glasovanja o ustavi, za katero ni imela vlada do zadnjega trenutka zagotovljene večine, je dobilo dne 28. junija 1921 v Belgradu življenje poseben izraz. Mesto je bilo zavito v plapolajoče narodne zastave, življenje ulic pestro, razgovori razgreti, nervozni. Že pred deveto uro je občinstvo do zadnjega kotička napolnilo galerijo zbornice, diplomatske lože so bile polne, m vse je z napetostjo pričakovalo prihod poslancev in otvoritev zgodovinsko važnega zborovanja ustavodajne skupščine. Dvajset minut čez 9. uro so začeli Prihajati prvi demokratski in radikalni poslanci, za njimi muslimani, republikan-C1> socialni demokratje, zemljoradniki in slovenski samostojni pod vodstvom mesar-ja in ministra Ivana Puclja. Poslanci so se zvečina razdelili v posamezne skupine in vec ali manj ognjevito debatirali med sabo. Trumbič je prišel sam in sedel na skrajno desnico. , Skrhana večina. — Nervoznost Vladkih strank. — Južni muslimani ali zemljoradniki? — Kupčija sklenjena. — Vlada si oddahne. Ob pol desetih je nastalo v zbornici Veliko vznemirjenje. Večiha poslancev je odšla ven. Demokratje in samostojni ter Radikali so preplašeni in velikih oči letali po kuloarjih. Kaj je bilo? Raznesel se je glas, da muslimani iz južne Srbije ne bodo glasovali za ustavo, ker še do tega trenutka z njimi in z vlado ni dosežen sporazum. Vlada je hipoma ostala brez potrebne Verine. Pašič je nato ves nervozen pozval na razgovor Avramoviča, ki je trajal 50 minut, nakar so zemljoradniki na dano znamenje vsi zapustili dvorano. Novinarji in galerija, ki je bila o sitni vladni situaciji obveščena, jim je klicala: »V vlado k To je silno razburilo muslimane, ki so se zbali, da vlada v zadnjem trenutku ugodi v vprašanju agrarne reforme zemljoradnikom in pripravi tako beg-luke ob milijone. Pašič pa je kupoval: Ali zemljoradniki, ali pa ',nžni moslemi! Podroben potek kupčije je za širšo javnost zakrit, dejstvo je le, da so prišli £5 minut čez 10. uro muslimani iz južne Prbije pod vodstvom radikalnega disidenta Aleksa Žujovica veselih obrazov korporativno v zbornico, kar je delalo utis, da je Pašič z njimi sklenil dobro kupčijo in si r zadnjem hipu »zagotovil« večino. Vladni poslanci so kričali: Ustava je rešena! Muslimani glasujejo! Nato je vstopil predsednik Ribar in fsi poslanci razen Jugoslovanskega kluba, komunistov, Radičevcev, narodnega kluba in zemljoradnikov, ki so še posvetovali. Ko ie vstopil še ministrski svet pod vodstvom Nikola Pašiča, je predsednik dr. Ribar ob 11. uri 2 minuti otvoril sejo s kratkim nagovorom, v katerem je povdarjal zgodovinsko važnost sprejetja ustave, spominjal se junakov, ki so se borili za vjedinjenje SHS 'h dali življenje za domovino. Poslancem Pa se je zahvalil za njihovo delo. Ko je nanašal, da je ustava plod sporazuma vseh 'reh plemen in da jamči državljanom vse pravice brez razlike imena, plemena in ve-tolzpovedania. so se čuli iz vrst prisotne opozicije glasni ugovori: Ni res, ni res! To ni resnica! Nato je imel minister Trifkovič kratek govor, Ribar pa izjavlja, da stavi ustavni načrt na glasovanje. V imenu zemljoradnikov izjavi predsednik Vojislav Lazič, da bode klub v celoti glasoval proti ustavi, ker vlada ni sprejela njihovih, za narod neobhod-no potrebnih pogojev. Zato je njegov klub dolžan glasovati proti ustavi. V imenu socialnih demokratov izjavi Etbin Kristan, da je socialna demokracija proti ustavi, ker je le-ta plod kapitalizma in polna reakcije. Je za narodno edinstvo in pripravljen se boriti zanje zoper vse napade. Izjava socialnih demokratov je bila tako dolga in taka, da je celo Nikola Pašič odobraval Kristanov govor. Ne moremo si kaj, da ne bi dodali k tej izjavi E. Kristana malo komentarja, ki jasno slika vso hinavsko oportunistično politiko slovenske socialne demokracije. Stvar je ta-le: V predzadnji seji ustavotvorne skupščine je socialist Divac izjavil, da so socialisti proti ustavi. Le v najskrajnejšem slučaju bodo glasovali zanjo. To se pravi: Oče, Pašič! Saj veš! Mi rabimo zase denarja, za delavce pa — fraze. Mi bomo napravili tako, da bo volk sit, ovca pa cela. Če boš, oče Pašič, imel brez nas večino, bomo glasovali proti ustavi. Če pa Vam pojde, ljubi botrček, trda, kar pomežikajte ,pa bo! Taka je načelna politika voditeljev Slovenske socialne demokracije. Začenja in neha se pri — žepu! In slovensko delavstvo? V imenu republikancev se poslanec G j o n o v i č izjavi za edinstvo in pravi, da je njegov klub zoper to ustavo že načelno. V imenu NSS izjavi poslanec Brandner skoro isto. Muslimani iz južne Srbije izjavijo, da bodo glasovali za ustavo, čeprav še ni dosežen sporazum z vlado. Mi pa vemo, da so kupčijo sklenili uro poprej, predno so podali to izjavo. Glasovanje je bilo poimensko in je pokazalo sledeči izid: Za ustavo 223 glasov, proti 35 glasov. »To je slaba ustava za narodno edinstvo!« je vzkliknil dr. Trumbič. — Za ustavo so glasovali: Demokratje, radikali, samostojni in moslemi (223 glasov). Proti pa: Dr. Trumbič, radikalec M. Ivanič, zemljoradniki, socialisti, NSS in republikanci (35 glasov). Nenavzoči: Jugoslovanski klub, narodni klub, komunisti in Radičevci (161 glasov). Res: slaba ustava za narodno edinstvo! Dr. Ribar ugotovi ob 12. uri 32 minut izid volitev in sprejetje ustave, nakar govori daljši govor, omenjajoč dinastijo Karagjorgjevičev, kralja Petra, regenta Aleksandra in — sebe. Ob 13. uri se je seja zaključila. Drugi dan dne 29. junija 1921 se je nabralo pred skupščino veliko mnoštva. Ob 4. uri je dr. Ribar otvoril svečano sejo skupščine. Takoj nato je prišel s svojim spremstvom regent Aleksander, ki je prisegel na ustavo z besedami: »V imenu njegovega Veličanstva kralja Petra I. prisegam pred Vsemogočnim Bogom, da bom čuval ustavo nedotakljivo in da bom varoval edinstvo naroda, neodvisnost države in enotnost državne oblasti, da bom imel pred očmi v vseh svojih težnjah dobrobit naroda. Tako naj mi Bog pomaga. Amen. Po odhodu regenta so prisegli poslanci. Nato je predsednik zaključil seje. * * * Dno 28. junija 1921 je končala prva faza ustavne borbe. Istočasno, ko so centralisti glasovali in prisegali na svoj načrt, so naše občine sklepale resolucije za nedeljivo Slovenijo in avtonomijo. Živela avtonomija, živela politična in gospodarska svoboda delavnega ljudstva, dol z obznanami. živel boi. živela naša .vztrajnosti Napad na regenta. Uradni belgrajski Presbiro je sprejel iz ministrstva za notranje zadeve v objavo v listih sledeče poročilo: Belgrad, 29, jun. Danes okoli 10. ure dopoldne, ko se je regent prestolonaslednik Aleksander po položitvi prisege na ustavo peljal v spremstvu ministrskega predsednika Nikole Pašiča, da izvrši pregled čet, je bila vržena s poslopja ministrstva za javna dela, ki se sedaj gradi, bomba. Udarila je v steber električne napeljave ter je že eksplodirala v zraku prej, nego je prišel mimo voz z regentom. Ranila je 10 oseb, večinoma vojakov. K sreči ni bil nihče smrtno ranjen. Napadalec je bil v III. nadstropju'omenjene zgradbe ter je skušal potem, ko je zagnal bombo, pobegniti, vandar pa so ga prijeli delavci sami in mu odvzeli pri tej priliki tri bombe in revolver. Policija ga Je komaj obvarovala pred razjarjenim občinstvom, ki ga je hotelo linčati, in ga je spremila v upravo mesta Belgrada, kjer je izjavil, da se zove Spasoje Stejič, slikarski pomočnik, rodom iz Turške Kaniže in da je sinoči prišel iz Novega Sada z namenom, da izvrši ta atentat, To je storil v zmislu svojih principov. Takoj se je ugotovilo, da je o sebi podal lažnjive podatke in so v njem spoznali boljševiškega agitatorja, ki se je leta 1919, vrnil iz Rusije in je bil radi svoje agitacije poznan v komunističnih krogih pod imenom Trockij, Regent prestolonaslednik Aleksander je mirno nadaljeval pot ter je v vozu obhodil in po programu izvršil pregled čel na Terazijah. Regent podpisal Obznano. Belgrad, 30. junija. (Izv.) Včeraj po- j »Obznanc«, ki je s tem zadobila polno poldne je regent Aleksander podpisal veljavo. Kako |e vlada dobila večino za ustavo. Belgrad, 30, junija, (Izv.) Glede glasovanja muslimanov iz južne Srbije so se izvedele interesantne stvari. Njih zahteve je namreč vlada sprejela takoj, dočim so parlamentarni klubi razpravljali o njih šele 27. t. m, zvečer. Zahteve muslimanov so približno sledeče: 1. Revizija vseh beg-lukov. Naseljeni kmetje se morajo odstraniti. 2, Ako to ne bi bilo povsem izvedljivo, se mora od zemlje, ki jo imajo sedaj kmetje, odstopiti begom najmanj 20 ha. 3. Takoj se mora begom izplačati odškodnina. Višina odškodnine se mora ravnati po današnjih razmerah, po kvaliteti in po kraju, kjer se posestvo nahaja, itd, — V političnih krogih se splošno govori, da vlada teh zahtev ne bo izpolnila in je musli- mane izrabila samo pri glasovanju, Belgrad, 30. junija, (Izv.) Ker vlada še pred glasovanjem ni imela zagotovljene večine za svojo centralistično ustavo, je Pašič poslal delegata k predsedniku zetn-ljoradniškega kluba, k poslancu Laziču, z izjavo, da bo vlada sprejela nekatere njihove predloge, če glasujejo za ustavo. ■— Lazič je odgovoril, da naj vlada sprejme vse, ali pa glasujejo proti. Nato je Paši^ ponovno prosil Laziča, da naj glasujejo in mu dejal: »Dajte nam vsaj polovico kluba in rešite državo,« Zemljoradniški klub je imel nato sejo, na kateri je sklenil, da glasuje proti ustavi. Nato je Pašič prosil srbske muslimane in jih v zadnjem hipu pridobil. Obrtuo sodišče. I. Poročali smo, da bodo koncem meseca julija volitve v obrtno sodišče v Ljubljani. Voliti bi se moralo v obrtno sodišče že leta 1915, toda vsled vojske so se volitve takrat odgodile. Namen obrtnih sodišč. Obtna sodišča so se uvedla v bivši Avstriji s postavo z dne 27. novem, 1896. drž. zalk, št. 218, Obrtna sodišča so namenjena za reševanje pravnih sporov med obrtnimi podjetniki in delavci in med delavci istega obrata samimi. Pristojnost obrtnega sodiča izključuje pristojnost političnih oblasti in rednih sodišč in drugih sodišč. Pravdne stranke se ne morejo odpovedati pristojnosti obrtnega sodišča. Pri nas v Sloveniji smo imeli obrtni sodišči le v Trstu in v Ljubljani. Pri tem omenjamo, da se je slovensko krščansko socialno delavstvo najodločnejše zavzemalo za ustanovitev obrtnih sodišč in da je zahtevalo njihovo ustanovitev ne samo v Ljubljani, marveč tudi v Radovljici (veliki industrijski kraji na Savi, Javorniku!), v Kranju (Tržič in Kranj sam ima veliko delavcev) in v Litiji (Litija, Zagorje!). Tudi v Gorici, na Štajerskem in na slovenskem Koroškem smo zahtevali ustanovitev več obrtnih sodišč. Troske za opravo uradnih prostorov, za kurjavo in svečavo in druge stvarne potrebščine obrtnega sodišča mora nositi občina, v kateri ima obrtno sodišče svoj sedež, druge stroške pokriva država, Obrtno sodišče je pristojno, da sodi ne glede na vrednost spornega predmeta v sledečih zadevah : V sporih za mezdo; v sporih glede na nastop, nadaljevanje in razrušitev delovnega in učnega razmerja; v sporih o dajatvah in odškodninskih zahtevkih iz učnega in delovnega razmerja, posebno tudi zaradi utrgane mezde in vsled pogojene konvencionalne kazni; obrtno sodišče posreduje dalje v sporih zaradi izročitve ali vsebine delavske knjižice ali izpričevala, posebno tudi zaradi odškodninskih zahtevkov pomožnih delavcev, če ni bila delavska knjižica pravočasno izročena, če se niso vpisi v knjižico izvedli, kakor je predpisano in če so se vpisali nedopustni vpisi in nedovoljene opazke ; v sporih, izvirajočih odtod, da je kdo član pokojninske ali kake druge podporne blagajne, ako ne nastopa razsodišče zavarovalnice glede na nezgode ali razsodišče bolniške blagajne ali kako drugo razsodišče v smislu dotič-nih pravil, katera razsodišča izključujejo pristojnost obrtnega sodišča. Obrtno sodišče razsoja v sporih zaradi odpovedi, izpraznitve in najemščine stanovanj v delavskih hišah, katerih uporabo je dovolil delodajalec proti odplačilu ali pa brezplačno delavcem in v sporih zaradi zahtevkov, ki se na podlagi prevzetja skupnega dela uveljavljajo od delavcev istega podjetnika med seboj. Obrtni podjetnik je tisti, pod čigar imenom je bil prijavljen obrt pri obrtn: oblasti. Za delavce v smislu postave o obrtnih sodiščih se smatrajo delovodje, delovni mojstri, preddelavci, vsi v obrtnem obratu zaposleni pomožni delavci, vštevši dninarje, osebe, ki so izven obratne delavnice proti plačilu zaposlene z obdelovanjem in predelovanjem surovin ali pol-fabrilcatov za podjetnike; pri trgovskih podjetjih vse osebe, katere opravljajo trgovske posle. RAZKOL MED MUSLIMANI Belgrad, 30. junija. (Izv.) Včeraj po* poldne okrog 4, ure je muslimanski minister dr. Karamehmedovič podal svojo de-misijo vsled napetih razmer, ki vladajo v klubu. Mesta muslimanskih ministrov se ne bosta izpopolnili do konference muslimanske stranke, ki se bo vršila v prihodnjih dneh v Sarajevu in ki bo določila smernice nadaljne politike. Grupa dr. Spahe je precej močna in ima v klubu 10 akademično izobraženih pristašev. Prevladuje mnenje, da bo konferenca izrazila tej grupi svoje zaupanje, če bi ga pa ne izrazila, bo dr, Spaho s svojimi pristaši odložil poslanska mesta. VIDOV DAN V ZAGREBU. Zagreb, 30. junija. (Izv.) Proslava Vidov-dana je potekla povsem službeno. Raz uradnih poslopij so visele državne zastave, vojaštvo je imelo svojo parado in darovale so se slovesne službe božje. Meščanstvo pri proslavi ni sodelovalo, k«r ie ogorčeno nad sprejetjem ustave, Stran 2, »Novi Čas«, dne 30, junija 1921, Štev. 144. Prsi goreagsbl OrlCBS&l tafinr o Hran|n. Priprave so že skoro dovršene, častitljivi Kranj na sivi skali čaka na množice Gorenjcev, ki Se nikoli niso v tolikem številu in s takim sijajem bili zbrani na tem zgodovinskem kraju. Vozni red vlakov: Iz Kamnika v Ljubljano: redni vlak ob 5.19 min. in iz Ljubljane v Kranj ob 6.43 min. Za goste iz Ljubljane m okolice: izredni vlak, ki odhaja iz Šiške ob 8. Iz Tržiča dva vlaka: ob 5.07 min. in ob 8,50 minut. . Iz Jesenic ob 5.11 min. in ob 8.44 min. Vsi vlaki bodo imeli pomnoženo število voz, Za povratek iz Kranja proti domu: v Ljubljano in proti Jesenicam izredni vlak ob 9. zvečer, redna vlaka v Ljubljano ob 7.40 m. in izletuiški ob 10. in redni do Jesenic ob 7.30 min. zvečer, V Tržič in Kamnik bosta vozila posebna vlaka, katerih natančen odhod bomo še sporo-2ili. 'Izkaznice za polovično vožnjo (veljavne 2. 3. in 4. julija) bomo morali dati žigosati v Kranju (med zbiranjem za sprevod, ob prihodu na telovadišče in med veselico). Porazdelite se na te vlake, ker drugih napro-šenih, ni moglo železn. ravnateljstvo dovoliti. Pevci, ki nastopijo v skupnem zboru, ne bo-3o čakali na sprevod, ampak odšli takoj v Ljudski dom (pri župni cerkvi), kjer bo skušnja za nastop. Pripr. odbor. tfotitični dogodki. -f- Krvave demonsiracije na Reki. Tržaška »Era Nuova« dne 28, t. m. prinaša poročilo o krvavih izgredih na Reki, 27, t. m. zvečer so vprizorili bivši reški prostovoljci poulične demonstracije za luko Ba-roš. Nagnali so skupaj večjo množico mladih ljudi ter žensk in otrok in so jo z zastavo na čelu vodili proti baroški luki, da bi manifestirali za tamkaj stražeče ardite, A vsi mostovi so bili zaprti. Nato so šli demonstranti proti sušaškemu mostu, da bi od tam prišli na Delto, lu jim je zaprla pot stotnija alpinov, ki je pozvala množico, naj se razide. Namesto tega so ljudje tiščali naprej, nakar je vojaštvo rabilo orožje. Ubite so bile 3 osebe, 27 je bilo ranjenih. Med ubitimi je en 12 leten otrok in tudi med ranjenci je večina žensk in otrok. 4- Vladna kriza v Italiji. Stari Giolit-ti, ki je lani osorej veljal celi Italiji kot edini rešitelj v najtežji uri notranje politike, se je v enem letu izrabil in bil prisiljen podati ostavko. Očitajo mu uradniško vprašanje ter njegovo gospodarsko in finančno politiko, a vse to je le postranskega pomena; padel je zaradi zunanje politike — vrgel .ga je sporazum z Jugoslavijo, o katerem še danes ne ve ničesar jasnega ne naša ne italijanska javnost, Italijanski listi silno napadajo Giolittija in grofa Sforzo, češ da sta v tem sporazumu naravnost izdala koristi italijanskega naboda. Priznala sta luko Baroš Jugoslaviji, pristala na izpraznitev Dalmacije, predno sta dobila jamstva za zavarovanje italijanskih manjšin in pustila sta na cedilu Črnogorce, Vse to proti besedilu rapall-ske pogodbe in proti jasno izraženi volji Rečanov in italijanskega parlamenta. Ni mogoče, da bi ta dva moža še dalje vodila usodo Italije. A Jugoslavija in cela Evropa naj ve, da kar sta onadva sklenila na svojo pest, niti najmanj ne veže italijanskega naroda, ki nikdar ne bo pustil Reke in luke Baroš. Tako piše tržaška »Era Nuova«. Kakor poročajo iz Rima, je hotel kralj Giolittiju ponovno poveriti sestavo vlade, kar je pa Giolitti odklonil; za svojega naslednika je priporočil menda Bono-mija, dosedanjega zakladnega ministra, ki pa nima skoro nikogar za seboj. -f' češkoslovaška socialdemokracija pojde v koncentracijsko vlado. V »Pravo Lidu« piše socialistični poslanec Stivin: »Stojimo pred vprašanjem, ali naj se socialna demokracija vdeleži vlade v republiki. Na to vprašanje kratko odgovarjam: Koncentracijska vlada vseh čeških strank, ki naj se ustanovi morda v jeseni ob vde-ležbi socialne demokracije, ne bo nikak vladni sistem, od katerega bi moglo delavstvo veliko koristnega pričakovati. Toda če bi delavstvo ostalo izven koncentracije, bi moglo od tega pričakovati mnogo neugodnega. Če bo socialna demokracija v vladi, bo imela vsaj možnost, da brzda protirevolucionarne pohlepe in prepreči marsikatero spletko, ki bi se dala kasneje izpodbiti le za ceno delavske krvi.« 3)nevtri dogodki — Smrtna kosa. Črna-Prevalje, Našega zvestega tovariša in člana J. S. Z. Makuca sta zadeli v kratkem dve težki izgubi: dne 4, junija mu je umrl devetletni sinček Stanko in 11, junija mu je umrla soproga Marija, stara šele 33 let. Zapustila mu je štiri nedorasle otroke. Pokojnica je bila zavedna Slovenka in^tovarišica — članica J, S, Z, Vedno je želela, da bi se mogla z družino vrniti nazaj na Goriško, odkoder so bili morali začasa vojske bežati. Ta želja se ji ni izpolnila. Naj v miru počiva v jugoslovanski zemlji! •— Važna določila novoga brzojavnega pravilniku, ki stopi r veljavo dne 1. julija 1921. Stranka, ki hoče predano brzojavko naknadno ustaviti, ima to svojo zahtevo staviti brzojavnemu uradu s kol- kovano pismeno vlogo (2 din.). Vse vloge in. reklamacije glede brzojavk se morajo kolkovati. Kol-kovina iznaša 2 dinarja. Ako stranka zahteva pismeno rešitev, pa še 5 din. (skupaj 7 dinarjev). Pristojbina za skrajšane naslove velja 480 K na leto. Vse privatne brzojavke, ki se predajajo od 20. ure v soboto do 8. ure v ponedeljek, se taksirajo in (Obravnavajo kot »nujne«. Brzojavke za osebe, katere stanujejo v istem kraju (mestu), kjer je brzojavna postaja, a je njih stanovanje oddaljeno več kot 2 km od postaje, se dostavljajo proti potnim od 2 din. za vsak celi ali začeti km (po noči 4 dinarje). Brzojavke za zunanji dostavni okoliš se dostavljajo s posebnim slom samo do daljave 10 kilometrov in samo takrat, ako je potnino plačal oziroma polog založil pošiljatelj brzojavke. Potnina znaša po dnevi 2, po noči pa 4 dinarje za vsak celi ali začeti kilometer. Na to določilo prav posebno opozarjamo občinstvo, ker se vse druge brzojavke za zunanji okoliš obravnavajo kot pisma. )" — V nedeljo, de 3. julija v Moste! V karme-ličanski cerkvi na Selu bo v nedeljo, dne 3. julija t. 1. ob pol 7. uri zjutraj sv. maša z nagovorom za reveže, katere oskrbuje Elizabetna konferenca v Mostah. Med sv. mašo poje deški zbor Mladinskega doma. Istega dne ob 4. uri popoldne se vrši na vrtu g. Jos. Oražma na Selu dobrodelna prireditev v prid revežem in Mladinskemu domu. Sodeluje priznana salezijanska godba z Rakovnika. Prijatelji revežev in mladinoljubi vljudno vabljeni. — Žrtev alkohola je postal Franc Filipič, delavec usnjarske tovarne »Indus« na Vrhniki. Dne 26. junija t. 1. se ga je navlekel v gostilni Petkovšek na Verdu ter se zgrudil. Prepeljali so ga na njegov dom, kjer je kmalu potem umrl. Bil je zelo udan pijači. — Krošnjarstvo v Zagrebu prepovedano, Novi zagrebški policijski komisar je prepovedal vsako krošnjarjenje po javnih lokalih. £jubtjanski dogodki. Ij Promoviral je danes na tukajšnji univerzi doktorjem modroslovja g. Anton Bajec, sin šolskega vodje v Št. Viuu nad Ljubljano, g. Jankota Bajca. Iskreno čestitamo. Ij f Emil Vodeb. Včeraj popoldne smo spremljali enega najmarljivejših tovarišev na njegovi poslednji poti, Emil Vodeb ;e umrl po dolgem trpljenju za jetiko v ponedeljek zvečer, včeraj popoldne smo ga pa pokopali. Pred hišo je zapel »Ljubljanski Zvon« žalostinko »Vigred se povrne«, nakar se je razvil dolg sprevod, ki so se ga udeležili korporativno vsi ljubljanski novinarji in zastopniki mariborskih kolegov, zastopniki občinskega odbora, odvetniške zbornice in mnogih drugih društev ter mnogobrojno občinstvo iz vseh slojev. Krsto so spremljali na vsaki strani po trije novinarji. Na Martinovi cesti je »Ljubljanski Zvon« zapel še ganljivo nagrobnico »Blagor mu«. Ob odprtem grobu pa je urednik »Slovenca« g. Smodej izrekel ganljiv govor. Malokatero oko je ostalo brez solz ob v srce segajočih besedah govornika, ki je lepo orisal pokojnikov značaj, njegovo trpljenje in idealno delovanje, — Na svidenje nad zvezdami! Ij Poročil se je včeraj na praznik sv, Petra in Pavla v trnovski cerkvi g. Ivan Žabkar, pisarniški ofieijant v Krškem z gdč, Marico Stresen iz Ljubljane. Bilo srečno! Ij Nesreča v Kamniških planinah, Minuli ponedeljek, takoj po sklepu šolskega leta, sta odšla v kamniške planine šesto-šolec na I, drž. gimnaziji v Ljubljani V. K. in dijak VI. razreda ljubljanske realke K, T, Oba sta bila navdušena hribolazca in v Kamniških planinah kakor doma. Bila sta z vsem potrebnim opremljena in v torek zjutraj sta odšla iz koče na Okrešlju proti Turškemu žlebu. Hotela sta s pomočjo vrvi preplezati strmo steno. Prvi je plezal K. in srečno dospel na cilj, Nato je vrgel vrv tovarišu T, Le-ta je plezal nekaj časa, tedaj pa mu je izpodletelo, vrv je smuknila K. iz rok in T. je zdrknil v prepad. Po silnem naporu se je posrečilo K. priti s stene in se vrniti na Okrešelj, kjer je javil nesrečo. Slučajno navzoči podpredsednik savinjske podružnice planinskega društva se je takoj odpravil s tovarišem ponesrečenca proti kraju nesreče, toda tisti dan ponesrečenca nista mogla najti. Drugo jutro — v sredo — se je napotila iz Solčave rešilna ekspedicija, da najde ponesrečenca. Dotlej o njenem uspehu še ni poročil. Naj bo ta nova nesreča v planinah opomin vsem, da se kolikor mogoče ogibajo prenevarnih mest v gorah! .Kaša društva. d Ljubljana—Sv. Jakob, V četrtek točno ob pol osmi uri zvečer se vrši po dogovoru seja predsedstva in vaditeljskega zbora v društvenih prostorih. Dnevni red jako važen, zato prisotnost vseh bratov obvezna. — Valand Alfonz, t. č. načelnik. d Odborova seja Leonove družbe bo v petek, dne 1, julija ob 6. uri zvečer v I. nadstropju. Jugoslovanske tiskarne. Dnevni red važen. Odborniki vsi prijazno povabljeni. — Predsednik, li nrganflzacS!. Op&irSca Na vse podružnice Prometne zveze. Vse podružnice se prosijo, da redno pošiljajo dopise za strokovno številko na tajništvo P. Z. Kurilnica južne železnice. Velik je Vidov dan, zlasti se ga bo spominjalo nenastavljeno osobje, ker je bilo prisiljeno ga praznovati brezplačno. Državna železnica in druga državna podjetja bodo plačala svojim uslužbencem, le južni železnici bi to škodovalo. Kadar gre za delavca, je južna železnica ali državno, včasih napoldržavno in slednjič čisto privatno podjetje, kakor je pač potreba, da se zahteva ali prošnja na kratko odbije. Z narodnim praznikom smo zaenkrat takorekoč kaznovani za en dan zaslužka. Radi delovne obleke je ista. Kurilnice, Maribor, Zagreb in Sisek so razdelile obleke vssm profesionislom, v Ljubljani pa le nekaterim. Zakaj to in kje je vzrok izjeme? Nenastavljenec je raznim gospodom činiteljem zakonov pač kamen, v več ozirih in kakorkoli se utrne kak košček zvezde »Obznane«, gotovo trešči v kurilnico. Radi kajenja n. pr. se je odločila kazen 10 K, ker so kljub temu zalotili par delavcev, so zvišali isto na 40 K in groze celo z odpustom iz službe. Sploh se zadnji čas opaža, da s strani ravnateljstva napram nenastavljenemu osobju za vsak malenkosten prestopek groze z odpustom. Smo za red in disciplino, toda naj velia za vse enako. Po pisarnah pušijo vsi celo gospodične, in nihče jih ne vidi. Po 6 ur dnevne službe imajo, pa vendar se hodijo vedno med tem časom svežit.v kopelj pred kurilnico, včasih pa morajo še celo čakati drug na drugega. Na delavca pa prežijo ogleduhi, da ga zasačijo, če pride par minut prepozno in po delu, da ne odnese kak kos lokomotive. In ravno v tem oziru bi se dalo napisati precej dogodbic na račun morale in narodnosti raznih gospodov. Eno pa Vam povemo gospoda: Prešli bodo časi obznan in zopet boste prisiljeni se izgovarjati delavcem, katerim se sedaj smejite v obraz ne glede na njih delazmožnost in rodbinske razmere, Toda v Vas ne bo moglo videti nedolžnih vkljub Vaši, mogoče dobri volji. Ker vemo, da to ne bo zadostovalo, lahko upate, da se v kratkem zopet oglasimo. Inšpektorat, kje sl? Pod tem naslovom je prinesel Jugoslovanski železničar napad na nadzornika g. Žemljo. Ne vemo sicer, kateri stranki pripada g. Žemlja, gotovo pa bode resnica ta, da kakor so drugi uradniki spoznali delovanje Z, J. Ž, ter se od nje ločili isto je sprevidel tudi g. Žemlja, In ker ne trobi v njihov strankarski rog ter se drži nadstrankarsko, pravično, kar je na njegovem odgovornem mestu popolnoma umljivo, ga ta strokovna organizacija vedno napada. To je najlepši dokaz terorja in absolutizma od strani Z. J. Ž. Bolj primerno bi bilo, da bi Zveza napadala vse tiste gospode, kateri so sedaj organizirani pri njej samo iz dobičkaželjnosti, akoravno so bili še pred kratkim največji Avstrijci in nemčurji. Bodi komunist ali anarhist, bodi nemčur ali madjaron, plačaj 10 K mesečno, pa si Jugoslovanski železničar in državno-tvorni element, in Z. J, Ž. te pusti pri miru. Toda vsaka stvar en čas trpi in tudi njihovega terorja bo enkrat konec. Tobabd delavec. Tobačnim upokojencem so se zvišale doklade. In sicer dobi vsaki mesečno K 100 več. ko ne bi bile doklade še ta mesec izplačane, se l.jlio izplačale prihodnji mesec z povračilom za nazai. Tečejo pa od meseca junija da!i& proti Stariloki (pri Fari), kjer bomo imeli popoldan krog pol 4. ure litanije (pete litanije). Pri prireditvi bo sodeloval pevski odsek izobraž. društva v Preski, preskrbljeno je tudi, da bo slovesnost poveliče. valo paitrkavanje crngrobskih zvonov, ki so kakoi znano še ostali od vojne kot starodavni spomeniki nskdanih časov. Prireditev bo torej prav lepa, vsi delavci in prijatelji delavstva idite z nami! V slu-, čaju skrajno neugodnega vremena se izlet seveda preloži. Usnfsr. Sestanek usnjarskih delavcev se je vršil * Kranju dne 26. t. m. ob 9. uri dopoldne v gostilniških prostorih pri >Zlati ribi«. ssslš! is zassftnl Seja zveze trgovskih in zasebnih nastavljenceV se vrši danes zvečer ob pol 8, uri v navadnih prostorih. Prosimo točne udeležbe. M£. Občni zbor Osreduje čipkarske zadruge se vrši v nedeljo dne 10. julija t. 1. ob 10. uri dop. v spodnjih prostorih I. delavskega konsumnega društva v Ljubljani. Občni zbor je izredne važnosti, zato je udeležba od strani zastopnikov po poslovalnicah obvezna in nujna. Poselski red. Po dolgem času je rešena zadeva poselskega reda pri tukajšnji vladi. Poselski red, ki ga je izdelala vlada, ne odgovarja zahtevam časa, V nekaterih §§ se je napravilo popolnoma proti volji in zahtevi organizacije. Zadeva poselskega reda za organizacijo zato ni rešena. Res je novi poselski red v marsičem izboljšal položaj služkinj in zavaroval njihovo stališče, a vendar ne odgovarja v svoji celoti opravičenim zahtevam. Tovarišice! V tem kar se je zgodilo s posel-skim redom naj bo poziv na Vas. Zabavljanje ne pomaga nič in nas tudi ne bo rešilo. Zato naj bo naš odgovor na to ta: Vse. ki še niste v organizaciji oklenite se je, ker kakor je bila sedaj boj za poselski red ravnotako imamo še veliko in bistvenih zahtev, ki jih je treba udejstviti, Udejstviti pa, kakor imate sedaj skušnjo, je mogoče ravno potom organizacije. Zato vse v organizacijo! Seja, V petek 1. julija ob pol 9, zvečer seja strokovne zveze služkinj, Stari trg 2. I. Na zadnji redni seji strokovne Zveze služkinj v Ljubljani, je bilo sklenjeno: Redni mesečni sestanek, kateri bi se imel vršiti v nedeljo 3. julija 1921. ob po. 5. uri radi veselice, ki se vrši isti dan, odpade. Vsem služkinjam na znanje, da se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu redni sestanek ob pol 5. uri v J. S. Z. Stari trg 2, I„ vsako četrto nedeljo je pr.edavanje istotam ob pol 5. popoldne in vsak prvi petek v mesecu ob pol 9, zvečer je redna seja ožjega odbora in vsaki tretji petek je pa redna skupna seja vseh 4, odborov ob pol 9. uri v JSZ, K sestankom, predavanjem oziroma sejam se posebej ne bo vabilo. Vabilo na veselico, ki jo prirede služkinje dne 3. 7. 1921 ob 4. uri popoldne v Rokodelskem domu. Spored, Igra: Eno uro doktor, petje ženski zbor 40 oseb, tamburica, ruska leteča korespondenca, zapor države Novi Jork, prosta zabava, jedi in pijača po okusu ljubljanskih kuharic in služkinj, dobra postrežba. Vstopnice se dobe 1 uro pred začetkom v Rokodelskem domu, po 1 dinar. Veselica se vrši pri pogrnjenih mizah. K obilni udeležbi naše somišljenike in gospodinje vabi odbor. Dslaosftra paplralc. x Preska. Že dalj časa je bila želja našega delavstva, da bi se priredil kak izlet naše organizacije, toda radi mnogih ovir do sedaj ni bilo mogoče. Končno se je vendar posrečilo določiti gotovo nedeljo za to. Izlet naše skupine se torej vrši v nedeljo dne 10 .julija v Crngrob pri Škofji Loki, Vspo-red bo sledeči: Vsi izletniki, ki gredo zjutraj od doma, bodisi peš, na vozeh, ali z vlakom imajo od 8. do 9, ure zbirališče pri podružnici sv. Duha nad postajo Škofjaloka. Tu se počakamo, da bomo vsi skupaj. Po deveti uri odidemo proti Crngrobu, kjer bo ob 10. uri sv. maša za žive in mrtve društvene člane, po sv. maši primeren oddih. Potem na gremo Dol pri Ljubljani, Tukajšnji ravnatelj tovarn® olja in barv živi v prepričanju, da imamo še vedno predvojne in vojne čase. Pretekli teden se je zgodil slučaj, da je kratkomalo rekel delavstvu: »Ako ne marate za to plačo delati, pa pojdite domovi«. Delavstvo je na takšno postopanje ■ odgovorilo s tem, da je res šlo domov. Kmalu na to je pozival delavce zopet k sebi. Povemo mu, da naj si poprej premisli kaj izreče. Tisti časi so, minili, da ie lahko delal z delavstvom kar je hotel. Organizirano delavstvo bo pazilo na svoje pravice in interese. Delo že počiva in bo počivalo, dokler se zadeva n® uredi. Lesni delavec Češnjica—Železniki, V ponedeljek, dne 27. junija so bila pri nas mezdna pogajanja, katera je sklicalo na zahtevo JSZ poverjeništvo za soc. skrbstvo. Ista pogajanja bi se morala vršiti že nekaj dni poprej, toda podjetniki so enostavno brzojavili na poverjeništvo, da se glede plač z delavstvom sploh ne menijo. Nato je poverjeništvo strogo nastopilo in gospodje so se razen enega vsi odzvali. Pred meseci je bila sklenjena pogodba v Škofji Loki za vse žagarje iz Selške doline. Dosegel se je delni povišek, katerega so podjetniki sami predlagali. Razočaranje je pa bilo pri žagarjih, ko so dobili nepovišano plačo. Da imajo ti gospodje tako malo možatosti, nismo pričakovali, ko snio pa videli, da so zmožni še vse kaj drugega, smo se oprijeli novih sredstev, ki jih imamo še mnogo-Kar se je v Škofji Loki sklenilo, so dejali, da so šele pozneje uvideli, kakšnega kozla so ustrelili-To priznanje ni zanje laskavo. Sploh takih egoističnih in pohlepnih podjetnikov ni lahko najti, kakor so v tej okolici. Ni jim še dosti, da so na razne zvite načine manjše posestnike spravili ob gozdove, sedaj jim hočejo še to golo življenje tako gre-nitL Delavstvo v tej dolini je prav zasužnjeno. lavni čas traja od 12—16 ur dnevno (gozdni delavci še celo več). Za vse to trpljenje pa dobivajo »mastne« plače po 30—40 F, v zelo redkih slučaj# po 50 K dnevno. Kako postopajo ti gospodje, presega že vse meje. Niso zastonj večkratni milijonarji, ki žive, kakor se jim pač poljubi, na stotine delavcev in njihovih družin pa strada in nima niti najpotrebnejše obleke. Kadar se jim pa očita revščina, o kateri vedo, da je radi njih, se pa na razne nekvalificirane načine izgovarjajo. Tako se je eden teh modrijanov izrazil, na se delavcem sploh ni treba ženiti, drugi zopet,