V Trstu« v Četrtek 15. decembra 1921 Iibafa — izvzerali ponedeljek — v«k din zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. FrančtSka Asllkega žtev. 20, I- nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-ftlitvu. — NeCrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi ae ne vračajo. — izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina — Lastnik tiskarna Edinost. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— In cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezna številka 20 stotink tetftfk XLV8 Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se raču iaji v Sirokosti ene kolone (72 mti). — Oglasi tr^ov:cv in obrtnikov mm n-> H »tot. osmrtnice, zahvale, paslani:e i« vaMIi po L 1.—, ojlttf deia.nl i zv/>lov mun po L 2. — Mali oglasi po 2) stat. bes^li, naj nnj pi L 2. — f naročnica in reklamacije seD3$ilUit izkliuČiD Tiaravrl EJinoUi. v Trstu. -i\i;9 m-Frančiška Asiškega štev. 20,1. naasuupjc. — Teieioa nreJniit/a in upr-. o it-oi' Gospod Wenzel Te dni se vršijo v rimskem parlamentu zelo ostre debate. V okraju Cremona so fašisti umorili predsednika deželnega sveta gospoda Boldorija. Nesrečnik se je peljal po cesti Crema - Cremona ter se srečal na samem s tovornim avtomobilom fašistov. Ko ej videl, da se fašisti pripravljajo na napad, se je hotel rešiti ter se je spustil s svojimi spremljevalci v beg. Tekel je s tovariši čez polja in njive ter dosegel kmetsko kočo, kjer so ga kmetje skrili v hlev. Ko so fašisti prišli pred hišo, so se kmetje hoteli postaviti v bran, a so se morali vdati premoči. Odprli so kočo. Skupina fašistov se je spravila na delo in začela udrihati z gorjačami po Boldoriju in njegovih spremljevalcih. Zgrudili so se kmalu v mlakuži krvi. Boldoriju so razbili in zmečkali črepinjo. Tekom noči je umrl. Ta dogodek je vzbudil veliko prepade-nost in ogorčenost po vsej državi. Tudi voditelji fašizma so dejanje obsodili. Izjavili so, da je treba smatrati storilce za oma-deževalce fašizma, za nevredneže, ki morajo nositi vse kazenske posledice svojih dejanj. Razumljivo je, da so se dvignili pro- j ti zločinu v Cremoni pred vsem zastopniki lo obtožb, ki jih dvigajo proti Wenzlu, je veliko. Razumljivo je torej, da se je ltali-ianska ljudska stranka vzdignila na noge in zahtevala njegov odstop. Fašisti in agrar-ci so se postavili na stran kvestorja m tako se je pričel boj za Wenzla in prott Wenzlu. Nenadoma pa se je pojavila vest, da ga je vlada premestila v — Gorico, lo je božično darilo za goriško deželo. Poslanec Šček je v imenu svojih tovari- šev podal v parlamentu takoj izjavo da mora goriško ljudstvo brez razlike strank m narodnosti to imenovanje prav odločno odklanjati. Goričani sprejmejo v svojo sredo z veseljem zastopnika vlade in države, nikakor pa ne zastopnika ene stranke, bo-i iško prebivalstvo hoče v svoji deželi red in mir, sito je do grla prepirov m nasilstev-Prihod Wenzla bi pa pomenil za Goričane meščansko vojno. Gospodje v R^u naj vprašajo goriško prebivalstvo vseh strank in obeh narodnosti, če želi požige m poboje meščanske vojne. Odgovor, ki bi ga prejeli, bi bil tak, da bi rimski gospodi zastala sapa. Od vojne izmučena in izmoz-rfana dežela že U mir in nič drugega. Saj je italijanska socialistična stranka vendar ne-J - i_ -za svoie- drugih strank! V imenu italijanske ljudske j mudoma sprejela ščeko,- protest tza~o£ stranke je protestiral poslanec Miglioli in ga in odklonila v »Lavoratoru sociatelta» njegove ies^de so ^Uetf^vtU na | stične stranke. List poziva Furlane, na, se uprejo imenovanju. Če nočejo, da zavlada ri v «. .i—i----i.Jii nočejo, «a nm bil edin v vso zbornico. komunisti in ves -parlament je obsojanju krvavega zločina. Grda zadeva je privlekla na svetlo po- deželi strahovlada, Cremona. Očitajo mu. aa je sei ićlsisiuvsb.^- , »"jk k«;—r— fT-rUneVc - pohodu na roko, da je JrSZMLStt Stt ____________________in Sloven- tej stvari edinL Celokupno politi- docfi V nipdnvpm nkraiu se množiio nasil- j razlike jezika, stranice in s j je ^ ___ - vesti V njegovem okraju se množijo stva, boji med fašisti, socialisti, kon in ljudsko stranko zavzemajo vedno še oblike. Ljudstvo se pogreza v si . ^ meščanske vojne. Mož je pa tudi v svo.em in Furlanije. Ce Z? | Ln enTvolje: ko " ob™,bc.miru v dc in ljudski stranko zavzemajo vodne, osUej-1^^^io^ ^Tf ' zahtevo celo- prejšnjem delovanju dokazal, kako ume in pojmuje svojo nalogo. Odstaviti so ga morali že v Genovi in listi poročajo, da je zapleten v različne sodaijske zadeve. Stevi- pošlje vlada Wenzla v Gorico, naj ve, da bi imela proti sebi vse prebivalstvo brez razlike. Izjave avstrijskega poslanika v Rimu. — FU aančna politika avstrijske vlade. — Vzroki nemirov aa Dunaju RIM, 14. Avstrijski poslanik v Rimu dr. Remy Kwiatkowski je dal agenciji Štefani sledeče izjave: Po vesteh, ki so bile objavljene zadnje dni v inozemskih časopisih, je razvidno, da se je finančni položaj v Avstriji v zadnjem času mnogo poslabšal. Nikakor pa ne smemo obupati, ako pomislimo na najnovejše finančne zakone, vsled katerih se je položaj znatno zboljšal. Primanjkljaj 165 miljard kron je napravil na javno mnenje inozemskih držav mučen vtis, toda temu javnemu mnenju je ušlo dejstvo, da je Avstrija s svojimi lastnimi močmi skrčila ta primanjkljaj na kakih 30 miljard. Vlada je to dosegla s tem, da je povišala davke in da je znatno znižala upravne stroške. Avstrijska narodna skupščina je sklenila, da se železniške tarife povišajo za 31'6 miljard, brzojavne tarife za 3*7 miljard, poštne tarife za 4 miljarde, cene tobaku za 12*5 miljard, uiitninski davek od alkohola za 7 miljard, drugih 31 miljard bo prišlo od povišanja zemljiškega davka in od trgovskega dohodninskega davka, 18 miljard od davka na trgovino sploh in na trgovino z valutami in 12 miljard od preuredbe premoženjskega davka in od družinskega davka. Poleg tega se računa, da se bo prištedilo okoli 60 miljard, ker so se odpravili državni prispevki za nakup hrane v inozemstvu. S tem se bodo znižali izdatki za 138 miljard, do-čim se bodo dohodki povečali za 115 miljard, tako da bo primanjkljaj padel na samih 38 miljard. Ta svota ne more napraviti slabega vtisa, ako upoštevamo položaj v proračunih drugih evropskih držav. Ves ta račun pa je napravljen na podlagi tečaja izza srede oktobra, vsled Česar je med stroški vračunjena svota 100 miljard, ki se misli da se ne bo porabila. Ako se bo tečaj avstrijske krone zboljšal, se bo sorazmerno zvišalo tudi kritje papirnatega denarja z menicami, katerih je bilo že v zadnjem proračunu za 11 miljard, tako da je bila pokrita več ko ena desetina papirnatega denarja, ki je v prometu, dočim je bil prej pokrit komaj osemdeseti del papirnatega denarja. Državna blagajna je prejela nad 10 miljard na račun davkov, Id še niso zapadli, kar dokazuje, da je vstrijsko ljudstvo pripravljeno prispevati a vsemi svojimi močmi za zboljšanje finančnega položaja države in da Avstrija zasluži inozemske kredite, ki se ji Politični položaj BELGRAD, 14. V pogajanjih glede sestave vlade je nastopila stagnacija, povzročena vsled nekaterih formalnih pojavov. Ljuba Davidović je pismeno zaprosil Pa-Šiča za sestanek včeraj dopoldne. Odgovora ni bilo. G. Nikola Pašić je na sestanek s Dredsednikom demokratske stranke poslal Aco Stanojeviča, ki. je Umentu rabijo Podgoruik in Lavrenčič predložili kakih 60 in-I £e toliko Časa obetajo. < .. ____i' #11«, rafiranta . hteve radikalcev, to je, da ra ministrsko predsedstvo in dobe povrhu še notranje ministrstvo v bodoči od Davidoviča sestavljeni vladi. Obenem je Stanoje-vič izprosil kratek rok za odgovor na predloge g. Davidoviča že z czirom na to, da je treba počakati, kakšno stališče zavzame radikalni kongres Demokratski klub je imel včeraj kratko sejo. na kateri je Davidović poročal o ra*. tovorih s Stanojevičem in o taktiki Pasica. Demokratski klub je poročilo vzel na znanje in pooblastil Davidoviča, da določi sestanek s Pašićem, na katerem naj se končno deleči, če radikalci pristanejo na zvezo z demokrati ali nc. Na podlagi gornjega pooblastila je Davi dovič takoj odposlal Pašiću terpelacij zaradi «domnevnega (!)» zatiranja in zapiranja slovanskih šol v Istri. Dejal je. da je tako postopanje s strani teh poslancev cbstrukcionizem najhujše vrste. Posebno ga bodo dejstvo, da se v teh interpelacijah imenujejo čisto italijanska istrska mesta s slovan-kimi imeni. Zahteval Je med odobravanj denice in medklici skrajne levice, naj predsednik zavrne te intarpelacije in naj jih zepe. spreime šele, ko bodo i.ncna raest poprav!)c-na. ker ni dopustno, đa se v italijanskem par-za istrske kraje slovanski. imena Mož lož je gotovo prepričan, da je s svojo zlobno zakrknjavostjo rešil šolsko vprašanje v Istri in naredil veliko čast italijanskemu parlamentu ... Poslanec Podgocnik je zavrnil tega prena-peleža s poudarkom, da je kc je vloži, svoje interpelacije izvrševal le pravico, ki jo mu vsak poslanec. S tem ni hotel vršiti ircdcu-tističue propagande. Če je imsnoval kraje i slovanskimi imeni, je storil to zaradi tega, k^r je jezik, katerega govori prebivalstvo teL krajev, slovanski. (Silno protestiranje na desnici.) Poslanec Šček je opozoril fašistovskega poslanca, da mu celo gubernatorat /a Julijsko krajino ni znal povedati italijanskega vasi. omenieae v njegovih laisns inter- no zahtevo, da danes do 5 —------------- ... . Pašič osebno ali pismeno poda definitivni žitvijo svojih vprašanj ni nameraval sinti ni-odćovor: ali koalicija z demokrati ali proti.; ^ake iredentistične propagande, za katero K odgovoru Pašiča bo poročal Davido- 15krbi;o že sami naši nasprotniki 3 svojimi na-mogoče še tekom današnjega večera j silshrL (Protestiranje na devici.) Hrijo, krstno slavo, se smatra, da ga Davi-'lovič danes najbrže ne bo posetil. Rusija Ofenziva generala Kapela proti Deljnovzkodni republiki RIGA, 14. Po vesteh, ki so prispele semkaj, so čete generala Kappela, ki držijo nevtralno ozemlje ob reki Amur, začele ofenzivo proti četam Ruske daljnovzhod-ne republike. Zračne brzojavke iz Moskve označajo to ofenzivo kot delo japonskih agentov, kateri so tudi izzvali nerede v Harbinu, kjer je položaj baje zelo resen. Japonci hočejo na ta način ustvariti takšen položaj, ki bi opravičeval prisotnost njihovih čet na ozemlju vzhodne Sibirije. Stalila Interpelacije jugoslo venski h poslancev niso po volji fašistom. — Zbornica zopet prekinila delo vsled prihoda komunističnega poslanca Misiaaa. RIM, 14. Interpelacije jugoslovenskih poslancev so začele razburjati italijanske poslance, posebno pa fašiste, katerim ni po godu, da prihajajo jugoslovenski poslanci na dan s pritožbami nad neznosnim postopanjem našim ljudstvom, katero se zapostavlja fn imenom. Posebno je razburilo fašistovskega poslanca dejstvo, da je vložil republikanski poslanec Bergamo skupno s poslancem Sčekom interpelacijo o slovanskih šolah. Ker je Bergamo očitno kazal, da se strinja s poslancem Ščekom, mu je Guinta zakričal ^Vprašali bomo koprske republikance, ali so tudi oni zadovoljni z imenom Koper!* Po tej razpravi je prišlo do silnega krika i zbornici. Agrarski poslanec Crisafulli ye zah teval pojasnil od ooslanca ljudske stranke Mi-tfliolija, ki je predvčeranjim obtožil agrarce umora predsednika kremonskega dežemega zbora. CrisaiuUi m mogel končati, kajti poslanci ljudske stranke, socialisti in komunisti so planili pokonci s krikom: < Morilci! Mordcij* Nekateri poslanci so planili s svojih mest, da bi se spoprijeli s svojimi nasprotniki, teda kve-storji so jih zadržali. Niso pa mogli preprečiti, da bi se poslanci ne obmetavali s papirjem in drugimi predmeti. Končno je vendar nastal nekak mir in pred-Rednik je mogel dati besedo poslancu Miglio-liju, ki je izjavil, da se včerajšnje obžalovanje umora s strani zbornice ne more danes pozabiti. Zato odklanja žalitve, izrečene od agrar-skega poslanca in se klanja pred žrtvijo. Začela se je razprava o zakonskem načrtu glede jetniških čuvajev, toda ni se mogla na- z našim ljuosivom, Ka*ero se zaposcav.ja m, dal^evaU zaradi fSST^ nV zatira na vse načine in na vseh poljih. Ker pa' mumstičnega poslanca Fašist, in ne- , bi hoteli prikazrti kateri drugi poslanci so, kakor po navadi od- šli Iz zbornice tn seja se je morala prekiniti, Milino jc objubil« da ne morejo utajiti resnice delovanje jugoslovenskih poslancev kot nekak obstrukcionizem in s tem ie v naprej vzeti vsako, upravičenost njihovim interpelacijam. Tako se je fašist Suvich na včerajšnji seji zbornice pritoževal« da se poslanci Sček, ker ni bila sklepčna, se vrne. Glede nedavnih nemprov in izgredov na Dunaju je rekel g. K.wtatkowski sledeče: Vzroke tem igredom je treba iskati v ostrem nasprotju med ljudstvom, ki dela in žrtvuje za okrepitev drŽave, in med gotovimi špekulanti in zakupniki blaga, ki na umeten način povzročajo stalno padanje ivstrijske valute in katere je avstrijski finančni minister po pravici imenoval prave izdajnike domovine. Žalibog pa je ljudska !aza zadela tudi nedolžne, t. j. poštene trgovce in tujce, med katerimi so tudi takšni, ki zaslužijo našo hvaležnost za svojo dobrodelnost. Danes so se tudi izgredniki prepričali, da se z izgredi ne da ničesar doseči a mii- se je povrnil. Toda spekulanti so i .obili pt vi resen opomin s tem, da se je borzna pristojbina zvišala na 10 kron, take c'a bodo prisiljeni iskati način za zboljša-rje avstrijske valute. Nemžlia Nemčija bo dobila mednarodno posojilo ▼ zneska ene miljarde dolarjev PARIZ, 14. «Intransigeant» poroča, da £e bo v najkrajšem času razpisalo mednarodno posojilo v prid Nemčiji v znesku ene miljarde dolarjev, kar znaša nekaj več kot f;tiri miljarde mark ▼ zlatu. To posojilo je dosegel bivši nemški finančni minister Rathenau ob priliki svojega nedavnega obiska v Londonu. Obresti posojila bodo znašale 1%, ki bodo proste vsake pristojbine, a glavnica se bo morala povrniti tekom 50 let. Posojilo se bo razpisalo in izdalo pod nadzorovanjem reparacijske komisije. Posojilo bodo lahko podpisovale vse zavezniške, pridružene in bivše sovražne države. Ako bo podpisana svota presegala znesek razpisanega posojila, se bo povpraševanje skrčilo v gotovem razmerju. Ena desetina ali morda ena osmina se bo podpisala takoj, tako da si bo Nemčija v stanu preskrbeti gotovino, ki ji je potrebna za odplačilo obrokov vojne odškodnine, kateri zapadejo 15. januarja in 15. februarja. Kot jamstvo za to posojilo so določeni celokupni dohodki od nemške carine. Vprašanje plačila v naravi v smislu w3.esbadenskega dogovora in vprašanje prvenstva v prejemanju odškodnine se bosta uredili med prizadetimi vladami in repa-racijsko komisijo. O tem se bo odločilo v najkrajšem času. Avstrija Avstrija za odgoditev ljudskega glasovanja t Sopronju DUNAJ, 14. «Politische Korrespondenz* piše, da je avstrijsko ministrstvo za zunanje zadeve dobilo obvestila, po katerih se da sklepati, da komisija medzavezniških gene ralov nikakor ne mara odnesti ljudskega glasovanja v Sopronju, kljub temu da je dobila od poslaniške konference tozadevno dovoljenje. Vsled tega je treba računati tem, da se bo ljudsko glasovanje vršilo danes 14. L m. Vlada je prejela zraven tega prav nič -zajamčena. Vsled tega je vlada sklenila v sporazumu z vsemi političnimi strankami, da se Avstrijci tega glasovanja ne bodo udeležili in da vlada ne bo priznala izida glasovanja, ako bo medzavezniška komisija vztrajala na svojem dosedanjem stališču. V tem slučaju — dostavlja «Politi-sche Korrespondenz» — bo vlada predložila narodni skupščini vse listine, ki očitno dokazujejo, da ljudsko glasovanje ni bilo pripravljeno v smislu beneškega sporazuma, temveč da je v nasprotju s tem sporazumom in da ne nudi nikakih jamstev za svobodno izražanje ljudske volje. Ogrska Ogrska skupščina sprejela zakon o skrčenju armade BUDIMPEŠTA, 13. Ogrska narodna skupščina je sprejela zakon o skrčenju armade v smislu določb trianonske mirovne i pogodbe. ___ Amerika Cetverni sporazum podpisan. — Anglija hoče vzeti v svoje roke vprašanje gospodarske obnovitve sveta WASHINGTON( 13. Danes je bil podpisan sporazum o otokih na Tihem oceanu. ?o podpisu je Viviani odpotoval iz Wa-shingtona v New York, kjer se bo vkrcal za v Francijo. Angleška odposlanca Bal-our in Lord Lee bosta odpotovala proti koncu tega meseca. Po odhodu Viviani-ja >o prevzel Sarraut načelništvo francoskega odposlanstva. NEW YORK, 13. «Ossociated Press® je prejela iz Washingtona sledeče poročilo: sfeki diplomat, ki se udeležuje dela wa-shingtonske konference, je prejel obvesti-a, po katerih se da sklepati, da namerava angleški ministrski predsednik Lloyd Geor-l(e vzeti v svoje roke glavno vlogo pri reševanju gospodarskega in trgovskega vprašanja. Poizvedbe angleške vlade v Zedinjenih državah so Lloyd Georgea baje prepričale, da vlada Zedinjenih držav nima namena sklicati v kratkem času nameravane gospodarske konference. Lloyd Georgev načrt predvideva po besedah dotičnega diplomata, da bi Anglija brisala vse svote, *ci ji jih dolgujejo Francija, Italija, Belgija, Rusija in balkanske države. To brisanje cija odpustila terjatve, _ zavezniki, drugi pa, da bi se Francija zadovoljila s 13'5 miijardami frankov vojne odškodnine od Nemčije. Predsednik Harding pa upa še vedno, da se bodo države, ki so na wa5hingtonski konferenci, obvezale, že preden bo konferenca zaključena, da pridejo tudi na novo konferenco, na kateri bi se obravnavala mednarodna gospodarska vprašanja. Sedanji položaj mednarodnih financ je po mnenju predsednika Hardinga zadosten razlog za sklicanje take konference. Nizozemska Vprašanje obnovitve trgovskih stikov z Rusijo HAAG, 14. Predsednik splošne zveze nizozemskih izvoznikov in uvoznikov se je bil pred kratkim obrnil do ruskega trgovskega urada, ki ga je ustanovila sovjetska vlada na Nizozemskem, s ponudbo, da bi se med Rusijo in Nizozemskim obnovili trgovski odnošaji. Ruski trgovski urad je odgovoril, da je krivo zadržanje nizozemske vlade, ako se niso že obnovili trgovski stiki med Rusijo in Nizozemsko. Dokler bo nizozemska vlada vztrajala pri svojem dosedanjem zadržanju, ne bo mogla sovjetska vlada obnoviti trgovskih stikov z nobeno nizozemsko tvrdko. Albanija Pred državljansko vojno v Albaniji PARIZ, 14. «Journal des Debats» poroča iz Tirane: Tiranska vlada je zrušena. Pristaši Essad paše so bili aretirani. Bati se je, da pride do bojev med nacionalisti in drugimi strankami. RusKo vnaiila politika Azijska politika sovjetske vlade se ni omejevala le na boljševiško propagando V obrobnih državah, ki so bile kolikor toliko podložne prejšnji caristični Rusiji, si je pridobila sovjetska vlada velko simpatij, ker se je odrekla prostovoljno vsem pred-pravicam prejšnje vladavine. Z nekaterimi državami je zamogla celo vzpostaviti redne diplomatične odnošaje, s čimer se je ugled moskovske vlade v Aziji povzdignil. Tudi v Mali Aziji je stopila sovjetska vlada s turškimi kemalisti v stike. V najbolj kritičnih časih meščanske vojne se je pogajala na skrivnem z ameriškimi Zedinjeni-mi državami, ki se silno boje, da bi se ekspanzivni Japonci preveč ne udomačili v S' nriji. In ravno temu japonsko - ameriškemu tekmovanju se more Rusija zahvaliti, da sega njena oblast tudi črez Sibirijo do Tihega oceana. Vkljub odcepljenju nc katerih obrobnih dežel ob Baltiškem Črnem morju je danes Rusija ogromna i žava z Moskvo kot državnim središčem in Štej preko 130 miljonov prebivalcev, ki so razdeljeni na nešteto avtonomnih republik, vendarle pa politično in vojaško podrejeni vrhovnemu sovjetu v Moskvi. Tako se je po ogromnih naporih posrečilo sovjetski vladavini zediniti vesoljno Rusijo in utrditi svojo politično moč v vsej Rusiji in povzdigniti svoj ugled v Aziji. Toda dolgotrajne meščanske vojne, komunistični eksperimenti in v najnovejšem Času velika lakota so do dna pretresli rusko gospodarstvo. Prometna sredstva in industrija so v takem razsulu, da se ne morejo dvigniti brez pomoči od zapada. Obupne razmere, ki so dosegle svoj višek v lakotni krizi, pa bi utegnile zrušiti boljševiško vlado na Ruskem. Zato s prizadeva boljševiš-ka vlada, da bi za vsako ceno dobila pomoč od zapadnih industrialnih vlasti. Končno se je odločila celo k temu, da je izjavila upnikom caristične Rusije, da načelno ne odklanja plačilne dolžnosti glede cari-stičnih dolgov. Istočasno so se tudi v notranjosti izvršile važne izpremembe, s katerimi zapuščajo boljševiki svoje intransi-gentno stališče komunističnega gospodarstva. Ustanovitev bank in industrijskih kon-sorcijev kakor tudi priznanje privatne kmetske lastnine kažejo, da so tudi boljševiki postali reformisti, kar priznava celo Lenin. Te reforme pa so ob enem potrebna priprava a udeležbo tujega kapitala v Rusiji. Tako je sovjetska vlada popustila v načelnih vprašanjih ne samo z ozirom na nevzdržnost komunističnega reda v državi, ampak tudi za to, da bi se približala vladam zapadnih vlasti ter bi privabila inozemske kapitaliste, ki bodo pač zahtevali jamstva za morebitne investicije svojih kapitalov. Pomisliti je treba, da je Rusija v takem položaju, da bo še dolgo vrsto let mnogo več prejemala, kakor bo dajala. Inozemski kapital mora biti torej pripravljen, da ne bo nekaj let ničesar do-U!..»l :t Piiclia T Imsvnn ti £> rla hn 7aradi- Pozor! Voiilci! Od 9- do 22. decembra t. L je rok reklamaciji Volilni imeniki za občinske volitve so sedaj izloženi skozi 5 dni vsakomur na vpogled na občinskih uradili. V tem času se mora vsak volilec prepričati, če je vpisan ali ael Ako ni vpisan, naj vloži najbolj pozno do 22- decembra reklamacijo pri županstvu. Priložiti mora: i. Domovnico (z izrecnim potrdilom o pristojnosti pred 24. majem 1915.). 2. krstni list; 3. potrdilo županstva o bivanja v prizadeti občini. , , Predvsem poživljamo Slovence v Gorici, da store tndi pri občinskih volitvah svojo dolžnost; da se potrudijo in skrbijo za to, da bodo vpisani v volilni imenik. Kdor ni vpisan v volilnem imeniku, ne more voliti! VOLILNI IMENIKI za občinske volitve so izloženi na vpogied. Rok za reklamacije poteče dne 22. t. m. Voiilci! Poglejte čimprej, če ste vpisani! Okoličani naj se obrnejo do zaupnikov, pri katerih je volilni imenik. Kdor nI vpisan, naj vloži takoj reklamacijo. V mestu je volilni imenik na vpogled ¥ ulici Sv. Frančiška od svojega zastopnika v Šopronju poročilo, it. 20, L In pri Sv. Ji ki pravi, da ni nepristranost glasovanja I Ne čakajte za Jakobu. dnjega dael( bival iz Rusije. Umevno je, da bo zaradi-tega ta kapital za Rusijo precej drag. Izmed industrialnih držav pridejo zlasti vpoštev Anglija in Nemčija, pa tudi Francija bo morala opustiti svoje sovražno nepopustno stališče napram Rusiji. Vendar pa bi Rusija rada videla, da bi se Nemčija udeležila v največij meri vzpostavitve ruske industrije in to ne samo zaradi nižjih zahtev nemškega kapitala, arnp:-tudi iz političnih vzrokov. Obe državi imata predvsem v Franciji neizprosnega sovražnika, ločeni sta po poljskem pasu, Poljska pa je sovražni klic, s katerim razpolaga danes Francija, da tišči k tlon; Nemčijo in Rusijo. Rusija in Nemčija sin izgubili večino svoje vojne in trgovske mor narice, zatorej je prenehalo med njima vs^-ko tekmovanje na morju. Dalje je Nemci-a republika, v kateri vladajo v veliki meri predstavniki delavskega sloja, torej si sto jiia obe vladi vkljub tezam III. internacio-naie idejno veliko bliže nego z drugimi padnimi vladami. Zato jc pač umljvo, da snubi Rusija Nemčijo ter si neumorno prizadeva vzpostaviti zelo intimne politićne in gospodarske odnošaje ž nio. V nekem intervievu je izjavil Ćičerin: «V sedanjih okoliščinah bi bilo gospodarsko sodelo-vanje Nemčije in Rusije najboljše po!ilićnr delo. Proti sodelovanju z Anglijo vlada ruskih vodilnih krogih velika odpornost Nemčija naj se postavi na lastne noge, ne pa da prihaja k nam le kot p i esek Anglije. Sovjetska vlada obžaluje da kaže Nemčija tako malo velje sprt -ti predlo ge sovjetske vlade.» Končno j> i*kel Čičc rin: «Miza je pogrnjena, a gosto/ ni. > Zdi se, da so zapadne vlasti končno uvi dele potrebo vzpostavitve rusk* ga gospodarstva za življenje svoje industrije iii za dnji predlogi sovjetske vlade z? iiorejo pra* kmalu privesti do končnega sporazun.a In tedaj pride čas, ko se bo raika držav: zopet tudi politično -iveljavi!a v zboru ev ropskih velesil. Vse mirovne ia druge po godba od versaillske pa do najnovejši! sklepov washingionskega 'zborovanja s< bodo morale podvreči tedaj temeljitim ob novam. Tega se zavedajo tudi 7rancozi, k se krčevito drže versaillske£a - Viikega ak ta, v katerem vidijo svoj edini pas. Iz legi razloga zamoremo sklepati, da sc b< Francija tudi v bodoče upirala z vsem silami priznanju sovjetske vlade toda živ ijenje je močnejše od pisanih aktov, ki s« že silno zastareli, dasi se niso na njih s« dobro posušili pečati in podpisi pogod benikov. Stran TL »EDINOST* V Trst«, dne 15. decembra Hladen fašist v Gorici (Poročilo našega dopisnika v Rimu) Rim, 12. dec. V Cremoni je za kvestorja fašist po priimku Wenzel. Ta gospod je povzročil neznansko muk ondotnemu prebivalstvu, ker je cčividno podpiral vsepovsod fašiste. Vplivni poslanec Miglioli (ljudska stranka) jc dosegel, da je vlada imenovala Wenzla za Gorico. Cremonski fašisti so se zavzeli za Wenzla, hoteč ga pridržati na svojem mestu. Vlada je odlok preklicala in obljubila, da ostane. Spet so se dvignili poslanci ljudske stranke in končno dosegli, da se \Venzel preloži. Tik pred odhodom Wenzla iz Creinone so fašisti ubili podpredsednika deželnega sveta v Cremoni in mnogi listi pripisujejo del krivde za umor gospodu kvestorju, In tega kvestorja nam hoče vlada dati v Gorico! Danes popoldne jc poslanec Miglioli na kinijiv način opisal hudodelstvo v Cremoni, & ,v. ' • Lili.« JL^U in r^n fašist Acerbo f sklh poslancev v parlamentu, izrazil iskreno radost in čestitke irskemu narodu na zmagi njegovih idealov, ki so ga vodili v socialisti so govorili in celo fašist Acerbo se je v imen« tovarišev pridružil obžalovanju in izrazil, da sočustvujejo v žalosti z vso deželo. Fašisti so bili v zbornici kakor pobiti, tako hudo je učinkoval MiglioJijev govor. Ob koncu je ob veliki pozornosti vseh navzočih podal sledečo izjavo poslanec Š č e k: Umor revnega državljana, ki se je izvršil pod uradovanjem kvestorju Wenzla, mi jc v povod, da v imenu svojih tovarišev izjavim sledeče: Mi slovenski poslanci izjavljamo v imenu ne le vseh strank, ampak tudi v imenu obeh narodov, živečih na Goriškem, da bo naše ljudstvo s spoštovanjem pozdravilo vsakega uradnika, ki pride v deželo vlado zastopat. Smo pa brezpogojno proti imenovanju g. Wenzla za goriškega kvestorja iz enostavnega razloga, ker nočemo, da bi se v naši deželi obnovil in bi oživel terorizem in državljanska vojna. Mi hočemo imeti v Gorici zastopnika vlade, ne pa za Vlada se opozarja na skrajno potrebo, da. Poslanec Š £ e k je vložil interpelacijo se razmerje napram Reki in Jugoslaviji na ministra notranjih zadev: Želim znati, »i- ** —j- j---ali hoče ukreniti, da se okine preganjanje, ki ga trpe v Trstu in Istri Slovani in pristaši republikanske stranke. Interpelacijo je podpisal tudi republikanec Bergamo. Ministrov odgovor Poslanec Šček je dobil odgovor na interpelacijo z ozirom na dvakratno prepoved prireditve društva «Zvon» na Opčinah. Minister je blagovolil odgovoriti, da je dobil informacije od gen. civil, komisarja v Trstu, da je imelo slavje na Opčinah izrazito političen značaj in da se je moralo slavje dvakrat odložiti, ker so se bile dogodile ravno tiste dni represalije fašistov zaradi profanacije trupel laških vojakov in so bile tudi Čete zaposlene drugje. — Lepo je pri vsem dejstvu, da je bil senator Mosconi prepričan, da je imela veselica političen značaj, in da gospod Mosconi še vedno trdi, da je Bon Slovenec, ko poroča o represalijah fašistov. Sploh je v tem odgovoru več lepih nasprotij, ki kažejo le na resničnost našega lepega pregovora: «Lai ima kratke noge». glede Sušaka (in luke Baroš) urede, da se obmejnim krajem Liburnije omogoči vršenje tiste naloge, ki ji je namenjena v vna-nji trgovini. 8, Na ministrskega predsednika in ministra za javna dela: naj se vlada izjavi, kdaj vzpostavi pomol ali pristan v Iki, v občini Lovran, ki je največja potreba za ono prebivalstvo. Pomanjkanje vsake zveze z morjem, ki traja že predolgo časa, povzroča veliko škodo onemu okraju, ki so imele v minulosti obe pristanišči, znaten promet in gospodarsko blagostanje. 9. Na ministrskega predsednika in ministra financ o izmenjavi denarja, posebno onega, ki je naložen pri sodniji v Voloskem za poravnavo ierjetev proti ^Zakladu za ogrske otroke»f v lire po 60%. Naš poslanec je razun tega — ker je moral iz Rima vslcd težke bolezni — nekoliko pred svejim odhodom imel v zbornici govor, v katerem je v imenu jugosloven- stoletni borbi. Pripomnil je, kako so tudi Jugosloveni v Italiji prežeti od narodnih idealov, a kako da jih vlada duši v vsem ter postopa z njimi kot s plemenom četi te kategorije; ne daja nam šol, ne priznava nam jezika, nc spoštuje naših narodnih svetinj. Desnica je spremljala te besede s silnim hrupom in je segala govorniku v besedo. Ko se je hrup polegel, je omenil, da so vse naše srednje šole in nad 100 ljudskih šol zaprtih in da so nam iz-premenjena naša krajevna imena, kar se ne dela niti v kolonijah. Zaključil je svojo besedo z izjavo, da se vendar nadejamo, da parlament, ki predstavlaj na najdostoj-nejši način ves italijanksi narod in ki je v pozdravu Ircem enodušno, iz vseh sektorjev, izrazil svoje plemenito razumevanje narodnih pravic: da bo parlament, kot predstavnik italijanskega naroda, ki je bil nam in vsemu svetu učitelj v marsičem stopnika ene stranke. (Klici: Tako jc, bra- j dobrem, pred vsem pa v narodni zavesti, - - - - - - ~ znal napotiti in poučiti svojo vlado, da bo vo, ploskanje!) Ako nima vlada drugega izvoznega blaga iz starih provinc razun imenovanega Wenzla, jo zahvalimo in ji povemo, da ga nc maramo! (Smeh, Posl. Graziadei: Ta vam je dal nauk!) Dnevne vesti Smrtna kosa. Včeraj je izdihnila svojo blago dušo mati g. Josipa Rustje, agrarnega inženirja pri «Tržaški kmetijski in vrtnarski zadrugi». Težko zadetemu prijatelju naše iskreno sožalje. Italijanski listi o nastopa naših poslancev. Italijansko nacionalistično časopisje je silnr razburjeno, da so naši poslanci predložili vla zahtevo, naj se otvorijo na Primorskem zopet slovenske in hrvatske šole. Višek predrznosti se jim zdi, da je podal Šček izjavo proti kvestorju Wenzlu. To je iredentizem, obstruk-cija, protidržavnost, izzivanje, revolucija itd. «Idea Nazionales piše: < Slovanska petorica postaja na Montecitoriju zopet predrzna. In ravno tisti prečasiiti Šček, ki se je zdel v svojem zadnjem parlamentarnem nastopu najbolj popustljiv in spravljiv, stoji danes na čelu iredentizma. Včeraj je posl. Šček protestiral proti premestitvi kvestorija Wenzla v Gorico. Mladi duhovnik je zaklical, kakor bi ukazoval, proti vladnim klopera: «Wenzla nočemo v Go- z nami postopala tako, da ne bomo imeli j ricoU Poslanec Teso si žalibog ni upal zavr- 1 1 t " ■ 1» «1 "1 * _ "1 n!4i nnnnenih nm-'opK'Mi in incna/ln ir-iiifrnio razloga, da bi se tudi v takih svečanih trenotkih pritoževali radi svoje usode. Levica je pozdravila govor z burnim Vlada pozna naše stališče, je poučena ploskanjem; istotako tudi poedinci iz dru-tudi, da goriško ljudstvo noče Wenzla, za- j gih sektorjev, dočim je desnica (fašisti) to vzemi vlada na znanje voljo vsega ljud- razgrajala. stva in se ravnaj po tem. Ako pa bi vlada" 9. Vprašuje ministrskega predsednika in navzlic temu hotela nam dati v Wenzlu ministra za finance, ali ne smatrata, da božični dar. naj sprejme vse odgovornosti hi bilo zakonito, pravično in koristno, ako ______' ~ * _ i V.m ra /Inrmlllrt i"n f nArnl.- C? QOH Lrmn za svoj cm. Naše ljudstvo ima ubojev in požigov dovolj! Mi Goričani hočemo le mir in nič drugega nego mir! (Ploskanje na vseh klopeh.) 'DžioiSije nslih poslancev Naš poslanec dr. Ulikse Stanger ie vložil na vlado te - lc interpelacije: J. Na ministrskega predsednika in ministra pošte in brzojava: naj naznani, kaj se je storilo, da preneha zlorabljanje nekaterih poštnih uradov v Istri, ki porabljajo list Pučki Prijatelja iz Trsta kot papir za omote, mesto, da bi ga dostavljali naslovljene em? 2. Na ministrskega predsednika in ministra za pravosodje: naj priobči, je-li odredil, da se na okrajnih sodiščih vzpostavi raba srbsko - hrvatskega jezika v civilnih, kazenskih in nespornih poslih, pri katerih se stranke poslužujejo tega jezika; ta raba je zajamčena po obstoječih zakonih, a je fci!a samolastno odpravljena s prepovedjo sodnikom ali uradnikom, da nc smejo rabiti tega jezika tudi če ga dovršeno poznajo. 3. Na ministrskega predsednika in ministra za notranje stvari: da priobči, kaj se je odredilo, da se na obmejni postaji v Postojni končno odpravi «Črna knjiga ., ki vsebuje imena poštenih državljanov in malone vseh dijakov in dijakinj iz Julijske Benečije, ki študirajo v inozemstvu. Dogaja se. da morajo osebe, vpisane v «črno knjigo , stopati z vlaka, podati se na policijski urad in da morajo nesti s seboj prtljago, da jih tam natanko preiskujejo, postopajoč z njimi kot z navadnimi zločinci. 4. Na ministrskega predsednika: da priobči, kake mere namerujc odrediti, da se preprečijo katastrofalne posledice gospodarske krize v Liburniji, povzročene po oviranju tujskega prometa, edine obrti onega kraja. 5. Na ministrskega predsednika in ministra za javni pouk o razlogu, radi katerega se do danes še niso natisnile šolske knjige za hrvatske ljudske šole v Istri in da se še danes morajo rabiti stare, če so se kje rešile pred požiganjem in uničevanjem, dočim morajo učitelji sami skrbeti za čitanke, potem ko je vlada že davno obljubila, da pride tej potrebi v okom; ali minula so že tri leta, ne da bi bila vlada izpolnila te obljube in svoje dolžnosti napram hrvatskemu prebivalstvu. Vprašamo ali ju hoče slednjič in kedaj izpolniti? 6. Na ministrskega predsednika, ministra vnanjih stvari in vojne: ali se je kaj ukrenilo, da se pripadniki Julijske Benečije srbo - hrvatske ali slovenske narodnosti, ki so še danes raztrešeni po Rusiji, povrnejo na svoje domove, in ako se in zakaj se ne stori to in ne pripozna tudi temu delu prebivalstva državljanstvo. Nekateri naših rojakov, došli iz Rusije, so morali ostati v Jugoslaviji. Kaj misli vlada ukreniti, da se tem ljudem omogoči povrnitev k svojim rodbinam? 7. Na ministrskega predsednika in ministra za trgovino in obrt: naj bi vlada priobčila, kaj je storila, da vzpostavi trgovski obrat med Liburnijo in Sušakom. Li-burnija težko občuti Škodljive posledice; ker se vprašanje Sušaka ie ni uredilo in se ta prometna pot ie ni odprla trgovini bi se dovolilo, da se znesek 82.920 kron, ki je sodnijsko deponiran pri kraljevski niti ponosnih protestov in jasnega izzivanja i poslanca Ščcka. Z desnice so res nekateri za -j klicali Slovanom: «S komisarji Franca Jožefa niste bili tako zamerljivi! , toda socialistična in komunistična levica je kronala s svojim solidarnim ploskanjem besede Ščeka, dočim ga je poslanec Mingrino skoro zadušil pod valc-vjem svojih čestitk. Poslanec Graziadei pa je zahteva! s svejo režečo sc besedo, naj govor stavi na 1'epake. Kar se je včeraj zgodilo, je bilo prvo znamenje protiitalijanske ofenzive, ki jo začenjajo zastopniki tujih plemen. Prvemu znamenje je okrajni sodniji v Voloskem - Opatiji, izme- j sledil tako; silen obstrukcionistični prizor go- nja po uradnem ključu, in sicer z obrestmi od 30. oktobra 1918. dalje vred. Pri tem je treba upoštevati sledeče: 1. svota de-; narja, za katero gre, sc je nahajala tostran premime črte že pred 3. novembrom 191S.; 2, denar je bil namenjen, da se z njim plača stanarina za ferijalno kolonijo ogrskih otrok, ki so prebili poletje v Opatiji in Lovranu; 3. denar je bil radi kreditov, ki so prekoračili omenjeno svoto, po sodniji zaplenjen; 4. upniki so državljani novih pokrajin po zakonu, nekateri — in teh je manj — vsled pravice do opcije; vsi domu-jejo in prebivajo v novih mejah Italije, V tem primeru se ne dobi niti v najstrožjem smislu zakona noben veljaven razlog, iz katerega bi se lahko izmenjava zavrnila. Poslanca Lavrenčič in Podgornik sta vložila na ministrskega predsednika, ministra za notranje posle in ministra za poljedelstvo interpelacijo, v kateri vprašujeta, kaj nameravajo skleniti, da se zadosti zahtevam bivših uslužbencev domen v Pre-straneku in Lipici, ki so bili odpuščeni iz službe brez ozira na njihove pravice do penzije, ki jim gre na podlagi odnosnih službenih pogodb in na podlagi trideset-do štiridesetletnega službovanaj. Poslanec Šček je vprašal ministra za zunanje zadeve Della Torretta, kaj se je storilo za varstvo laških manjšin v Jugoslaviji s posebnim ozirom na šolstvo; ali je res, da so bile dalmatinskim Italijanom v Jugoslaviji zaprte mnoge šole; ali je res, da je zastopnik v Belgradu, grof Manzoni, izjavil, da italijanska vlada ni zaprla Slovanom v Italiji nobene šole, in če je to res, kaj hoče storiti, da se zastopnik pouči o resnici; če je res naša vlada dobila od jugo-slovenske vlade garancije za varstvo laške manjšine v državi SHS, in če je to res, zakaj naša vlada ni v isti meri poskrbela za varstvo jezikovnih pravic Slovanov, italijanskih državljanov; kakšne dogovore je sklenila vlada z Jugoslavijo v zmislu VII točke rapalske pogodbe z ozirom na veljavnost višjih naukov, ki so jih dovršili laški državljani v Jugoslaviji. Dalje je vložil poslanec Šček nujno interpelacijo na ministra za vojno, da je potrebno, da se vpoklici v vojaško službo v onih okrajih Julijske Krajine, kjer so vasi še popolnoma v ruševinah, odložijo, ker je jasno, da se tam potrebujejo mlade delovne moči absolutno doma. Tudi je vprašal, če je minister za notranje posle pripravljen v svrho pomirjenja razorožiti v Trstu in v istrskih mesffh one mladeniče, ki ne dokažejo, da nujno potrebujejo orožja* Vprašal je končno ministra za notranje zadeve, kaj namerava storiti, da se ne ponovi škandal, da orožniki v Zagorju na Krasu plenijo knjigo (Pratiko), ki je izšla v popolnem skladu s predpisi zakona, Id je ie vedno v veljavi. Posl. Sček je vložil interpelacijo na notranjega ministra: 2eHm znati, kdaj bo konec preganjanja istrskih labinskih delavcev. ki so bili pravkar izpuščeni iz zaporov in aH je muuster pripravljen, takoj odstraniti krutega maršala Giarretta is Labinja. spoda Ščeka in dveh drugih slovenskih poslancev, Podgoraika in Lavrenčiča. Predložili so 92 interpelacij in med temi jih je 78, kjer se ponavlja isti predmet; otvoritev slovanskih šol, ki jih je bila ie otvorila avstrijska vlada v pcpoJncnia in izključno italijanskih krajih, da bi vršila delo umetnega raznarodovanja. Predsedništvo zbornice bi bilo prav storilo, ko bi bilo izjavilo, da so interpelacije nesprejemljive. Bridko in nepojmljivo je, da tega ni storilo.» Kar nacionalistične liste najbolj razburja, pa je okolnost, da se je na eni interp'/aciji podpisal poleg Ščeka znani republikanski poslanec Bergamo. Gre za interpelacijo, ki protestira. proti preganjanju Slovanov in republikancev v Istri. «PopoIo di Trieste» priobčuje celo poseben članek z naslovom: < Republikanec in Jugosloven» ter sc vprašuje: «Ali se nahajajo v Julijski Benečiji republikanci, ki čutijo sramoto te zvete? Morda so, morda jih ni!= Taka skupnost je najtežja žali lev spomina tistih republikancev, ki so umrli v vojni proti Slovanom in je napad na dostojanstvo živeči h republikancev.* Slično piše včerajšnji «Piccolo della Sera.» Doživeli bomo še, cfa bodo proglasili italijanske repUkance za jugoslovanske iredentiste. K tem poročilom ne dodajemo nobene razlage, ker je za naše čitatelje nepotrebna. «Piccolo» v skrbeh. Zločinstva, ki se ponavljajo in množč v našem meslu dan za dnem, so začela skrbeti tudi «Piccola», ki je bil doslej precej široke vesti v svojih poročilih o takih dogodkih, V včerajšnji številki zasleduje vzroke tem žalostnim, za čast mesta nevarnim pojavom. Priznava, da je pri nas zelo slabo preskrbljeno za javno varnost. Vzroke vidi v priseljevanju množic, ki so brez kruha in «brez domovine«, v nezadostnem Številu varnostnih organov, v vednem premeščanju uradnikov ter v dejstvu, da posamezni funkcionarji ne poznajo zadostno tržaških razmer. Nato vprašuje obla s t va, čemu da še odlašajo, ko je vendar varnost osebe važna stvar, ki se ne sme zanemarjati brez škode za ugled oblastev pred prebivalstvom. Osrednja oblastva naj dajo krajevnim vsa potrebna sredstva, da se mesto povrne v normalno življenje, Tudi sodnijam in poroti očita, da so fri odrejanju kazni preblage in preslabotne, o vzpodbuja zločince in jim daje čut varnosti. To je vse prav in v redu. Skoda le, da je «Piccolo-> pozabil v svoji tožbi na enega glavnih krivcev. Javna vzgoja, za katero bi morali skrbeti vsi listi, je mnogo kriva, da je naše mesto postalo gnezdo zločinstva. Saj so v svojem pohlepu po senzaciajh doslej vsak, pa bodi še tako grd in ostuden dogodek opisovala v hiči nekega roman ti cizma, tako da se ,}e glasilo vse skupaj skoraj kot vabilo in spodbuda k posnemanju, S tem šo se podžigali v masah najnižji nagoni. O vsakem zločinskem dogodku so prinašali Hsti najbolj umazane podrobnosti iz domače hiše, intimnosti iz zakonskega življenja in ljubavnih razmerji. Taka opisovanja morajo vplivati porazno. In v to vrsto glasil spada tudi «Piccolo». Ta glasila so po zasedbi kričala po ači£čenju» (po «epura-zione). Ali to čiščenje se je kazalo le v preganjanju in odpuščanju slovenskih ljudi iz držav« nih in zasebnih uradov in podjetij. Sedaj pa je «Piccolo» prestrašen po grozotah, ki se dogajajo, in priznava sam, da je treba «čiičenje» usmeriti na neko drugo stran. Od kodi neki so se privalile semkaj množice, ki so «brez kruha in domovine», kakor jih označuje «Piccol*»?! okajftnja «Naziooe», đasflo italijanske stranke, js objavila pod gor-naslovom flsask. hI ga pnamtmisin z za-Z v sik si ufetavlajno, da js na-M nacfiotalMtni Hrt pogum, da polteno m ostro obsodi vsega obsojanja vredno početje tukajinph fašistov. Zaiigalcem "Narodnega doma- v Ba;kov-Ijah — pravi «Nazione» — smo, žal, prisiljeni ponoviti, kar smo povedali komunistom po zadnji splošni stavki. Neredi, izgredi, maščevanja, požigi, morejo le škoditi imenu mesta, ki se nahaja v kočljivem položaju in je potrebno dela in kredita za vzpostavitev vse svoje trgovine, potrebne za njegovo živlejnje, kakor tudi discipline v vseh svojih meščanskih slojih, dobre volje in samoobvladovanja. Če je brutalni dogodek v Splitu mogel povzročiti, kakor je povzročil, ogorčeno protestiranje, ni pa nikakor klicat represalij ali maščevanja, ker jugoslovenska vlada je takoj Sredložila italijanski vladi svojo opravičbo. eravno jc bil dogodek zoprn, je vendar predstavljal incident, ki se je rešil v polno zadoščenje Italije. Na izgrede neodgovornih Hrvatov v Splitu se ni smelo odgovoriti z drugimi izgredi. S tem se samo veča kronika abnormalnosti v življenju države, kronika, katero potem izkoriščajo nasprotniki, da diskreditirajo Trst in ga oškodujejo v njegovih moralnih in gospodarskih koristih. Imamo že strahovita zločinstva, ki napolnjujejo našo dnevno kroniko z umori, napadi in tatvinami in proti katerim morajo oblastva nastopiti z ono odločno strogostjo, ki jo ogorčeni meščani zahtevajo. Kdor ima kaj čuta za ta hip mestnega življenja, nekoliko vesti za to deželo, katera tako težko občuti posledice svetovne krize, ne more dovoliti, da se naša kronika s kakrŠnimsibodi izgovorom, pa bodi to tudi najbolj velikodušno ogorčenje, šc nadalje polni z demonstracijami v obliki požarov, napadov na osebe in pustošenj.» Alleanza Naziooale. Tako so krstili naši tržaški mogotci svojo novo vojsko za bodoče voBtve. Novo ime, novi proglasi, novi programi, novi odbori — pa vedno- ista pesem: rešitev ogroženega italijanstva velikega tržaškega trgovskega emporija! Odkar smo pod italijansko vojaško in državno upravo je to že tretja obleka stare laške liberalne grešnice. Začeli so z bobnečimi obljubami, «Rinnovamentom», ki se pa ni dolgo vlekel ker je bil preveč — židovski, zatem so zvarili . — Cena: I. prostor z vstopnino 8 L; II. prostor z vstopnino 6 L. Stojišče 3 lire. Pozdrav. Iz Kragujcvca smo prejeli: Vljudno prosimo, da pozdravite v Vašem listu vse primorske znance in prijatelje, sorodnike ter sploh vse Slovence in slovenska dekleta v i-menu primorskih fantov, nahajajočih se v i. artelerijski podoficirski Šoli v Kragujevcu (Srbija). Najlepše častitke ter voščimo vsem vesele božične praznike in srečno novo leto. Grgič Vladko (Sv, Ivan); Janko Cok (Lonjer), Slavko Puc (Nabrežina); Josip Sosič (Opčine); Ludvig Stok (Kosovelje na Krasu); Evgeu Žtrancer (Sv, Jakob, Trst); Josip Križman (Vrholje); Josip Škabcr_ (Veldki-Repcn); Au- Ivan Požar nepopoln, ker je pisar pozabil pristaviti guštin Krstan (Dutovlje-Skopo); odevo ime. Da se je pismo vkljub temu (Sv. Peter na Krasu). — Nazdar. Mladinsko društvo ^Proaveta* ima reden sestanek v petek 16. t. m. ob 20. v starih prostorih. Slov. akad. fer. dreštvo «Balkas». Sestanek danes ob 20.30. Znanost in umetnost. V društvu "Scienza ed Arte= se bosta vršili ta teden nastopni predavanji: v četrtek J5. t. m. ob 18. uri o predmetu «Meja kemičnega elementa«; v petek 16. t. m. ob 20. uri o predmetu * Psihologija čustev^. Vstop prost. — V kratkem otvori prof. dr. Giorgio Ravasini dva višja tečaja, in siccr tečaj o teoriji elektronov ter tečaj o radiologij* Predavanji kakor tudi tečaja se bosta vršila ~ dvorani v ulici Ugo Foscolo 2, I. Za tečaja a* jc treba v naprej javiti. Iz tržaškega živiienia Odmevi dvojnega umora v gostilni «Pri Karlu* v ulici della Tesa. Pravi vzrok groznega dvojnega umora, ki spominja na umor menjalca Davanza, na skrivnosten roparski napad v vicolo delle Ville in na umor v trgovini v ulici Ghega, ni še razjasnjen. Vendar pa ni upati, da bo prišel pravi vzrok tega pretresljivega umora prej na svetlo, kot takrat, ko bo prijela policija prava morilca (govorilo se je celo o treh zločincih), ki bosta razjasnila, — seveda će bosta govorila po vesti — kaj ju je dovedlo do storjenega čina. Da bo pa prišla policija čim prej morilcema na sled, to je odvisno edinole od sina Marjana (Silvana, ki Šteje tri leta, ne pride v poštev.) Pred včerajšnjim je bilo zaslišanih vec sosedov pokojnega Košute. Toda kaj so ti izjavili, nam ni znano. Znano nam je le, da je bil zaslišan Jakob Baruzza, s katerim jc bil pokojni Košula v zadnjem času v navskrižju. Zaslišan je bil radi nekih groženj, ki jih je bil izrekel Košuti v obraz. Toda Baruzze preiskano, a izid preiskave nam ni Košuti. Kakor znano, je bilo stanovanje Baruzze preiskavo, a izid preiskave nam ni znan. Med osebami, ki jih je policija zaslišala, je bila zaslišana tudi ona trinajstletna deklica, hči <<Šepastega Marjana;?, ki je videla razbojnika. Izjavila jc, da je neznanec, ko je prišla pred gostilno < Pri Karlu», pristopil k njej in ji dejal: «Spi*avi sel Gostilno že zapirajo!-> Deklica se ni zmenila za to, temveč vstopila v gostilno in naročila liter vina. Kmalu potem sta se pojavila na pragu dva neznanca. Ko ju je zagledala deklica, je pobegnila. Kmalu nato je slišala dva strela. Druge priče zopet zatrjujejo, da so videle sedeti okoli 7. ure v rečeni gostilni tri elegantno oblečene gospode, ki so se «ze!o sumljivo vedli*. (Včerajšnji Piccolo je ironično pripomnil, da so govorili med seboj slovenski. Mi tega ne izključujemo, ker je bila gostilna «Pri Karlu» slovenska. Ker so bili gospodarji Slovenci, so v gostilno radi pohajali slovenski gostje. Torej ni čuda, da so Picco-lovi poročevalci slučajno naleteli na tri «sumljive slovenske mladeniče«.) Umorjeni trupli ste bili včeraj zjutraj preneseni iz mrtvašnice pri Sv. justu v mrtvašnico mestne bolnišnice. Pogrrb se je vriil včeraj popoldne. Navzočega radovednega občinstva je bilo na stotine. V Trsta, d— ti dww»bt« 1M1. Vesti z Goriškega St Viška gora. Tukajšnje « Bralno in pevsko društvo* je priredilo v nedeljo 27. novembra < Gregorčičev večer*, ki bo ostal vsem vdele-žencem v lepem spominu. Kot prvo točko vsporeda je gosp. učitelj Drekonja, orisal zelo leptf Gregorčičevo življenje in delovanje. Nato je zapel mešani zbor prekrasno pesem «Uje-tega ptiča tožbam; zalem pa so nastopila tri dekleta, katera so z deklamacijami raznih najlepših Gregorčičevih pesmi, žele splošno pohvalo. — Ker obhaja letos tudi 3 letnico smrti slavnega pisatelja Cankarja, bc društvo v kratkem priredilo tudi Cankarjev večera ka ne bo nič zaostajal za Gregorčičevim. Iz Ajdovščine. ^Dramatični Krožek v Ajdovščini^ vprizori v nedeljo, 18. t. m. ob 4. uri po pol. noviteto tridejansko veseloigro *E no leto p o z n e j e». Ta igra je le nadaljevanje že vprizorjene ^Pri belem konjičku«. Polna je zapletijajev in lahkega humorja, tako da drži gledalce v neprestani napetosti in veselosti. Sicer pa nam pove že naslov sam mnogo in kdor je videl prvo igro, gotovo ne bo zamudil druge. Scenerija je deloma ista. Igra se bo ponovila v začetek zanuarja 1922. »Slovensko bralno in podporno društvo» v Gorici, katero je ustanovil pred skoro štiridesetimi leti naš velezaslužni dr. Anton Gregorčič je dobilo odobrenje svojih pravil od vlade in začne svoje društveno življenje s tem, da bo za mesto Gorico opravljalo tudi posle za svoje člane, ki jih opravlja bolniška blagajna, t. j. da izplačuje v slučaju bolezni svojim članom denarno podporo ali prehranitnino v bolnišnici. Društvo ima jako lepo in bogato knjižnico in bo kot bralno društvo nudilo svopm čital-cem dnevnike in druge strokovne in beletri-stične revije. Slovensko bralno in pooporAO društvo je eno najstarejših društev in obeta biti eno izmed redkih društev, ki bodo v Gorici faktično funkcionirala. Društvo je med vojno izgubilo svoj inventar; toda mi smo prepričani, da bodo člani, ki na novo pristopijo, skupaj s starimi zopet vzpostavili naše staro bralno in podporno društvo v ono cvetoce in delavno stanje, v katerem se je nahajalo pred vojno. V društvu sc bo naše trgovstvo m o-briništvo shajalo v narodni in svoj lastni pro-cvit. To Slovensko bralno in podporno društvo bo imelo po presledku 6tih-med- in povojnih let svoj prvi redni občni zbor dne 15, decembra 1921. ob 7 in pol zvečer v ulici S. Giovanni (gostilna pri «Maksu») ter so vsi člani in prijatelji društva vabljeni k istemu. S Srpenice. Bralno in pevsko društvo «Stol-vabi na redni cbčni zbor, ki'se b ovršil v društveni sobi 18. t. m. ob t. uri pop. Dnevni red: 1) pozdrav predsednika; 2) poročilo tajnika in knjižničarja: 3) poročilo blagajnika; 4) volitev odbora; 5) bralna soba podružnice Log; 6) slučajnosti, — Odbor. Z Žage. Čudno se nam zdi, da vlada tako dolgo zavlačuje otvoritev naše pošte, ki bi uspevala celo bolje kot pred vojno, kajti sedaj bi se ji priklopila tudi bližnja vas Učeja. Potrebnejša kot prej bi bila tuda košarska šola, toda tudi z zopetno otvoritvijo te se preveč odlaša. Naših poslancev se ne upamo prositi za posredovanje v teh zadevah, saj smo volili po večini le poslance komuniste. Z Bukovega. Naša gospodarska zadruga (e:-rarr.a) jc začela delovati z jako dobrim uspehom. 2e takoj v začetku je razpolagala z nepričakovano veliko množino mleka, dasi niso bili kmetje na to pripravljeni. Sčasoma bi &e dala množina mleka pomnožiti za tretjino, lo bi s- doseglo na ta način, da večji posestniki nadomestijo krave na sedanje število volov. To bi tudi njim donašalo gotovo večje dohodke. Za mlekarja ziroma sirarja imamo dobro izvežbanega in izkušanega Janeza Rutarja t njim smo vsestransko popolnoma zadovoljni. Bukovo jako ugodno leži, naše mleko je prvovrstno. zato pa je tudi naš sir lzboj£»; Tukajšnje .Gospodarsko in bralno dništvo* je imelo po vojni drugi občni zbor, V nacclstvo sc bili izvoljeni: za predsednika Frane Pajntar za njegovega namestnika Pavel Razpet, za tajnika Ivan Golob, za njegovega namestnika FrTuc Obid; za blagajnika Anton Čelik, za^ njegovega namestnika Jakob Razpet; za knjižničarja Jakob Pajntar, za njegovega namestnika Jane Gdob. Odborniki so: č. g. Franc Hliš, JaS« Seljak, Jakob Obid. Preglednika: Franc Feltr in Emil Golob. . Iz Ka/ialfi. Dne 10. decembra se je vršila v Kanalu slovesnost 10. letnice obstoja Marijine družbe. Bile so duhovne vaje, ki jih je vodil s svojimi leiaelntimi govori eden izmed patrov s Kostanjevice. Blagoslovili so nov kap Brezmadežne. Po sklepu pobožnosti se je vršila predstava Marijine družbe. V nedeljo dne 10. pa ;c bil v hotelu gosp. Križnica S. Gregorčičev večer. Vse te prireditve so zelo dobro iz- P' Požar. V nedel-o zvečer okoli 7. ure je vpe-pelil ogenj neko barako blizu Soče v bližini konjederca. Ko jc priila pomoč, je bilo ze prepozno in aiso mogli več rešiti niti najnujnejših rečL Je pač skrajni čas, da pomaga vUda s pomočjo izplačanja vojnih odškodnin ljudem iz barak, ki so vedno izpostavljene požarom. »EDINOST« Stran III. Vesti z Netrarsjskega I drva, Legijonarji. Kratko poroča© o prireditvi dramatičnega odseka kat. delavske družbe v Idriji smo sicer že brali v zadnji «Oo--iški Straži^, vendar nam bodi dovoljeno Se »ar besed o igralcih »Legijonarjev*. Naučili so vsi igralci prav temeljito svoje vloge, tako da ie imel šepeialec gotovo malo dela, dočim ima sicer ravno šepetavec čestokrat težavno in nehvaležno vlogo glasnega soigralca. Sce-neri a ie bila v posameznih dejanjih zelo lepa in večinoma mojstrsko delo domačega umetnika Občudovali smo glavni trg v Celju m se divili lepemu prijaznemu vrtičku. Vse je bilo oku-po in umetniško urejeno. Igralci so bil; vsi na svojih mestih. Ferdinand Pl. Blasaj nas je rčaral, ker smo ga videli nastopati do sc daj le v manjših vlogah. Elegantne krctn;e ter mirna vedenje je prijetno vplivalo na poslušalca Dober jc bil Brnjač. manj mestni pisar Rak Lavra nam je že iz drugih ger znana kot dobra igralka, ki se vselej vživi v svojo vlogo. I e malo več temperamenta m živahne ljubeznivosti bi si želeli v Ijubiiaskih nastopni. Sicer pa na ji zelo ugaja njeno tečno m glasno govorjenje. Zelo prijeten nastop je imela njc^a prijateljica Ana. Pevske tečke je proizvajala prav ljubko in čisto, le škoda, da ni pela gla-; aeje, ker sigurnosti v petj i ji gotovo nc manjka. Pohvalno r.oi-ao eraeniti oblastni na~top gostilničarja. Nad vse pa smo občudovali krojača Boštjana, ki k s svojo masko, svojimi kretanjami in »vojkn francoskim brbljanjem vzbujal pri vsakem nastopu bučen smeh po dvorani. Ne moremo si misliti boljšega, pogum nejšega, a obenem pred svojo hudo ženo trepetajočega krojača. Kedar so bile skupine legijonarjev boli mrtve, je hitro naš Boštjan s krepko besedo posegel vmes, jih klical na koraižo in tako je oživel celo situacijo. Se da- nes nas posili smeh, če se spomnimo njego- govega vojaškega korakanja in strahu pred puškinim pokom. Njegova žena je nastopala sicer sigurno, vendar bi morala biti mnogo bolj silna, huda in jezična. Pevski zbor legijonarjev nam je zelo ugajal in je imel dobro iz-vežbane pevce. Prepričani smo. da bodo tudi «Rokovnjači* kot nadaljevanje legijonarjev* tako dobro uspeli. Mrija. V soboto 26. novembra je priredila Obrtna bolniška blagajna v Idriji po svojih članih dobro uspelo Finžgarjevo ljudsko igro « Divji lovec*. Pred vsem nas je presenetilo dejstvo, da se je ta igra vprizorila v dvorani hotela Didič na povsem nerabnem, pomank-ljivcm in premajhnem odru. Zakaj se ni priredila v rudniškem gledišču? Pustite, za Boga, osebnosti, ker s tem vničujete dobro stvar. Čemu ta razkol družabnosti, ko nam je vendar edinost neobhodno potrebna v teh težkih in za nas tako nevarnih časih! Vsled prireditve te igre na neprikladnem odru je bila tudi igra nepopolna in ni mogla tako uspeti, kakor bi bilo želeti Režija je bila dobra in je storila vse, kar se jc sploh dalo storiti. Kljub vsem težkočam, s katerimi se je morala režija boriti, je bila igra še precej dobro igrana in smo bili z njo popolnoma zadovoljni. Majda je dobro pogodila svojo vlogo, isto tako tudi njen oče, katerega sploh poznamo kot izbornega in požrtvovalnega igralca, ki se zamore poglobiti v vsako prikladno vlogo. Majdin fant in zaročenec je bil popolnoma na svojem mestu kot divji lovec, le premalo energičen. Vse druge vloge so bile primerno podane. Zakaj se je spremenila veriga vkovanega divjega lovca v navaden motvoz, katerega je Majda s kladivom prebila? So sicer to malenkosti, a tudi najmanjša stvar mora biti dejansko opravičljiva. Največ smeha pa je povzročil berač Tonček s svoj'm komičnim nastopom. Poznamo ga že dclgo kot dobrega, nekoliko robatega komika, a Ie premnegokrat začne pretiravati s svojimi kretnjami. — Ker je bila dvorana polna, zamore biti bolniška blagajna z gmotnim uspehom povsem zadovol;na. Iz Zagorja, Deklica revnih staršev v starosti 14 let bi rada stopila v kako prodajalno kot učenka. Dekle je hči pridnih staršev, poseben dar ima za računstvo, naj bo pismeno kakor tudi z glave. S tem sc posebno priporoča trgovcem. Kdor hoče več izvedeti, naj se obrne na Franca Princa v Zagorju pri Sv. Petru na Krasu. Časten dan poštenjaka. Iz Vipave. Dne 1. L m. je slavil tukajšnji trgovec in posestnik Fran Silvester svoj imendan in svojo 80 letnico. To slavje so v duhu sr praznovali vsi Vipavci z resničnimi in globokimi simpatijami do slavi jen ca. Kajti Silvester je p. lož-poštenjak, ki ga iskreno spoštujejo vsi, Da-si veren pristaš SLS in človek globokega verskega prepričanja nima nasprotnika aiti med drugomi-šljeniki. Nobene in tudi najhujše politične in strankarske borbe niso mogle izpremenili V^eploki&ga spoštovanja slavljenčeve osebe. Ko je nedavno vipavska čitalnica, kateri je bil Silvester soustanovitelj, praznovala svoj jubilej, se je starčku oko solzilo radosti, ko je videl pred seboj odposlanstvo, sestavljeno iz oseb različnega političnega mišljenja, ki ga jc zaprosilo, naj bi sestavil prigode n nagovor in ga tudi sam govoril. Prvi prošnji je^liilvcsler ugodil, drugi ni mogel. Kdo starejših se ne spominja številnih iger, kupletov, ki jih je slavljenec spisal za prire?Uve čitalnice? Kdo se ne spominja njegovih nastopov kot — komika na našem odru?! Dasi — kakor rečeno — mož globokega verskega čustvovanja — je bil Silvester veseljak v vsaki družbi. Pred vsem pa in vedno kristalno čist značaj z iivo ljubeznijo do svojega naroda v srcu. Saj je v nekdanjem vipavskem «Sokolu» ponovno nosil sokolski kroj. In Silvester je tudi pesnik. Iz njegovega peresa je prišlo neštevilno pesmi nabožne in posvetne smeri. O tem pričajo letniki nekdanje Kalanove «Zgodnje Danfce». A pri vsem vseobčera spoštovanju, ki ga je užival tdliko zasluženo, je bil slavljenec vedno najskromnejši človek. Ni moglo biti torej drugače, nego da smo s Silvestrom vsi Vipavci z vsemi simpatijami pozdravljali njegov častni dan. Mnogim čestitkam, posebno ođ strani sorodnikov — družin Mercma-Uršič-Cotič — sc pridružujemo vsi ponovno tudi na tem mestu. Naj nam Bog še dolgo ohrani našega Silvestra čilega na diUH in telesu kakor je še danes vkljub težkemu bremenu 80 leti Podraga. Kmetska Čitalnica v Podragi vabi na svoj 54. letni redni občni zbor, ki se bo vršil v Podragi v društvenih prostorih 18. decembra 1921. ob 1. uri popoldne. Dnevni red: !. volitev odbora; 2. poročile odbora; 3. na-ročba časopisov; 4. razni predlogi. Člani, ki stanujejo izvenPodrage se ne bodo posebej obvestili ter se smatra, da so s to objavo obveščeni. V primeru nesklepčnoti se bo vršil 1 uro pozneje cbčni zbor ne glede na Število navaoč-Čih članov. — Odbor. tlermifun GM1 Hermann Wendel je danes znano ime v Jugoslaviji. Duhoviti nemški žurnalist in pisatelj si je pridobil vsestranske simpatije in priznanje v jugoslov. javnosti za svoje delovanje. Njegovo delo gre za tem, da seznani nemški narod z jugoslovenskim ljudstvo, ki je bilo dosedaj ravno po Nemcih toliko prezirano in podcenjevano. Seznaniti svoje rojake s tem dvigajočim se, zdravim narodom, ter pridobiti si njegovo prijateljstvo, je vodilna misel, ki odseva iz vseh njegovih dosedanjih del. To vidimo v njegovih člankih in predavanjih, v njegovih -Problemih jugovzhodne Evrope>, v lepi knjigi s slikami: «Od Maribora do Djevdje-lija». Zlasti pa je vzbudil vsestransko pozornost s svojo letos izdano knjigo «Aus dem sudslawischen Risorgimento» (Iz jugo-slovenskega vstajenja). O tej knjigi se je v Jugoslaviji dosti pisalo. Ker pa kitajski zid ni pustil teh glasov do nas, bo mogoče čitatelje «Edinosti» zanimalo, če spregovorimo nekoliko obširnejše o tej knjigi. V njej nas pisatelj predvsem seznani z možmi, ki so bili duševni graditelji današnje jugoslovenske svobode: s srbskim budi-teljem Dositejem Obradovićem, z voditeljem Ljudevitom Gajem, z velikim škofom Strossmayerjera, socialistom Markovičem ter po večini še v živem spominu ohranjenim Janezom Krekom. Okoli teh imen naniza celo Wendel tedanje kulturno in politično življenje. Z Dositejem Obradovićem nas postavi v 18. stoletje sredi med ogrske Srbe, ki so se bežeči pred Turki bili naselili po Banatu in Bački t. j. Vojvodini. Čeravno jih je že začela tlačiti mažarska pest, vendar so uživali več vsaj človeških pravic, kot bratje onkraj Save, ki so ječali pod težkim turškim jarmom. V Vojvodini se je koncem 18. stoletja rodil Obradovič, veliki budiielj ! in učitelj srbskega ljudstva, mož, ki je preganjal temno meglo narodne nevednosti, s {katero je bilo 100-letno suženjstvo pokrilo oči njegovim rojakom. Pokazal jim je nebo ' prosvete in svobode, na katerem je že odsevala zarja bodočega vstajenja. Mož je prvi jasno postavil nauk, da so Srbi, Mace-donci, Bosanci, Hrvati itd. en narod. S svo-< jimi spisi je vdahnil svojim rojakom vero i v bodočnost ter zaupanje v samega sebe in ; jih tako vsposobil, da so si že takrat priborili prve pogoje prostosti. In ko se je kmalu po njegovi sfnrti 1. 1812. ! zrušila pod maščevalno turško scbljo, takrat mala, pridobljena Svoboda, Obradovi-! ćeva ideja ni umrla. Vzklila je na drugem i polju, v Hrvatski, ter si uadela ime ilirstva, j Ljudevit Gaj je hotel tu združiti istolako i pod imenom Ilirov vse Jiigoslovene, tudi ; Bolgare. Toda ilirstvo ni imelo uspeha, | kajti Gaj se ni opiral na ljudstvo. Ostala je : le last ozkega kroga izobražencev. Niti Stanko Vraz ni ime! boljšega uspeha med Slovenci, Tu se je bila i2 zelo razvila slovenska narodna zaves t Tako je čisio «a-I ravno sledila, posebno ko je naposled Gaj ptavil svoje ilirstvo v ajužbo dunajske vla-;de, ilirsko hrvatska misel in tej pozneje i veliko-hrvatska ideja. Slično gibanje kot ilirstvo med Hrvati, srečamo v 60. letih pri i Srbih «omladinstvo-?. Kufcor vsi romantiki ; so se tudi oni navduševali ob slavni prošlosti, a so pozneje zavzeli odklonjevalno sta-jlišče naproti ilirstvu. In tako se je rodila : srbska veliko-srbska ideja, ki je imela ve-1 čino pristašev med Srbi do vojne. Toda jugoslevenska misel, ki se je zdela, da se i bo končala v velesrbstvu in velehrvatstvu, f': zaživela vnovič v prsih velikega vladike, iskupa Strossmayerja. Njegovo katoličan-\ stvo mu ni branilo, da ne bi videl v pravoslavnem Srbu in mehanedanakem Bosancu svojih bratov, da še več, njegov dalekosežni duh je objemal tudi Bolgare v eno naročje. In od velikega značaja, mecena, ustanovitelja jugoslovenske akademije, nas pelje Wendel do mladega ženialnega Svetozara Markovića, ki je že tedaj v 60. in 70. letih hotel preurediti Srbijo na komunistični podlagi, ki je s socialno revolucijo hotel rešiti jugoslovenska plemena dunajskih ter carigradskih okovov ter jih združiti v skupno socialistično državo. Učencu velikega ruskega socialista Černiševškega, je jetika komaj v 29. letu v tržaški bolnici pretrgala nit življenja. Svoje sad vse duhovito delo konča Wendel s prerano umrlim Janezom Krekom, neumornim organizatorjem, možem, ki je združeval v svojih prsih Obradovićevo podjetnost, mladeniško navdušenost Ilircev in Omladinašev, Strossmayerjevo versko strpnost ter Markovićev socializem. To je mož, ki je z Majniško deklaracijo kronal trudapolno delo svojih velikih predhodnikov. % « ♦ Čeprav je knjiga namenjena nemški javnosti in je zato informativnega značaja, je vendar pomembna tudi za nas. Važno je zlasti to, da vidi Wendel že danes v jugo-slovenskem ljudstvu, ki je kot pestri mozaik sestavljeno iz toliko raznoličnih delov, en narod. Ko postavi Obradovića poleg Kre- ka, Gaja poleg Markovića, Ilirca zraven Omladinašev, kaže jasno, da so na videz različna stremljenja, različni zgodovinski razvoji slednjih imeli isti cilj. Vsi ti možje so pisali zgodovino enega ljudstva in enega naroda. Danes zbira ta narod svoje raztresene ude in kliče nazaj v skupno kolo svoje sinove, ki so jih razmere odtujile drugega drugemu. In če pomislimo, da je pisal Wendel to knjigo v času, ko so govorili sovražniki Ju-goslovenov, da vse tri dele jugoslovenskega ljudstva ničesar več ne veže, da ima vsak svoj različni cilj pred seboj, ko so oskon-čni duhovi in plitke glave celo govorile o treh posebnih narodih, potem šele spoznamo ves pomen in vso važnost tega dela. Toda večjo zaslugo si je pridobil Wen-del s tem, da je odkril ne le svojemu velikemu narodu, temveč celemu svetu, da ima tudi jugoslovensko uedinjenje svoje duševne predhodnike.Pokazal je zlasti zapadnim narodom, da Jugoslavija ni nikak konglomerat, ki ga drži skupaj le srbski bajonet, da ta država ni le sad ententnega orožja, da njan cilj ni le francosko protiutežje nasproti Nemčiji, marveč da je ta država cilj in hrepenenje jugoslovenske ga ljudstva od Kosovega polja dalje, da je ta država krona stoletnih naporov ljudstva, ki je v 100-1 etnem osvobojevalnem boju pod najrazličnejšimi oblikami, z mečem in peresom, pod hajduško kapo kot pod škofovsko mitro pokazalo eno in isto voljo, en lft isti cilj: uedinjenje. « * « Tako sledi Wendel po poti, ki jo je hodil veliki francoski zgodovinar in pisatelj češkega naroda prof. Ernest Denis, ki je s svojimi deli o češki zgodovini največ pripomogel do tega, da se je ta narod tako oklenil Francozov. Res, Wendel nadaljuje De-nis-ovo delo. Znano je, d* je hotel pred vojno izdajati revijo o Jugoslovenih. Potoval je tudi po naših krajih, toda pri ms takrat razmere še niso bile zrele, tako da se niegov načrt ni uresničil. In kot je Denis, po porazu 1. 1870. videl bodočnost poniia-? fte Francije le v zvezi z mladimi slovanski-! mi narodi, tako vidi tudi Wendel danes v •prijateljstvu z Jugoslavijo edim izhod iz morja sovraštva, ki obdaja krog in krog njegovo domovino. On verjame v bodočnost 1 Jugoslovenov, in ve, da preko te zemlje I pelje pot tako v slovansko Rusijo, kakor v veliki mohamedanski svet, on vidi, da < drži to ljudstvo, ki stoji pred vratni Cari-i grada, ključ Orienta v rokah. In tako si ho-I če pridobiti prijateljstvo, naklonjenost tega mladega, še k velikim ciljem pozvanega 1 naroda. Ii^goslavija? Čeprav jc in ostane tradicionalno prijateljstvo in zveza s fran-jcoskim narodom ter čeho-jugoslovensko ! b-atstvo vogelni kamen vse njene zunanje I politike, vendar se zdi, da lahko mirno seže v roko novi Nemčiji, tej demokratični Nemčiji, ki pred celim svetom odkriva nasilstva j pangermanističnih dunajskih in berlinskih krogov nad jugoslovenskih ljudstvom, oni Nemčiji, ki danes s priznanjem in spošio-I vanjem gleda na jugoslovenski narod. Lahko ji seže v roko. ker to bi bil za Jugoslavijo korak bližje njenemu velikemu poklicu, njenemu poslanstvu: biti posredovalec med severom in jugom, vzhodom, cilj, ki ji edini prinese resnično svobodo, mir in blagostanje. » * « Knjiga zasluži, da se prevede na oba jugoslovenska jezika. Treba bi pa tudi skrbeti za to, da bi se prevedla na italijanski jezik ter se tako z njo seznani italijanska publika. S tem bi pokazali našim sosedom, da ima tudi jugoslovenski narod svoj «Risorgimento», ki. tudi če danes še m poznan in sloveč kot njihov, v ničemur ne zaostaja za njim. Dočim «e je namreč italijansko uedinjenje vršilo ob ploskanju skoro cele Evrope, se je enaka borba za jugoslovensko svobodo proglašala za rušitev evropskega miru in reda, napad na legimite-to, ki se mora zadušiti z vsemi sredstvi. Toda' zgodovina je pravična in že danes vije lavorjev venec možem, ki so še včeraj veljali za upornike in navadne agitatorje. » « • Tako orje Wendel z nemško doslednostjo in vztrajnostjo ledino v zemljo, čez katero je še do nedolgo-vel mrzel veter prezira in omalovaževanja. Po njegovi inicijativi se je ustanovilo v Frankfurtu «Nemško- •) Kak sloves si je pridobil Wendel s svojimi deli o Jugoslovenih v mednarodnem svetu, nam priča ravnokar njegovo imenovanje za »talnega dopisnika slovite »Višje šole za slovanske nauke na londonski univerzi»(Scool for sclavonic studies at King College in the Uni-versity ol London). jugoslovensko društvo«, ki šteje med svojimi Člani znane osebnosti nemškega znanstvenega sveta. Ravnokar smo slišali o «Aškerčevem večeru» v Frankfurtu in Wendel pripravlja o tem pesniku posebno knjigo s prevodi njegovih najvažnejših pesmi. Koliko in kake sadove bo rodilo njegovo delo, je danes še težko reči. Eno pa je gotovo, da je prijateljstvo tega dalckovadne-ga Nemca za Jugoslavijo nov porok, nov kamen zgradbi njene bodočnosti. Književnost In umetnost CANKARJEV VEČER v soboto, 17. dcccBđbra v Skednju. Opombe k skladbam. *Gozdič je že želenr-, narodna pesem. Prva polovica pesmi sc krij« vsebinsko z žalostinko «Usliši nas, Gospod, kar podeli besedilu še otožnejši značaj. (V Iv. Grbčevi harmonizaciji za šesterogla-sen mešani zbor.) Anton Forster: «Z glasnim šumom s kora .. — (Osmeroglasen mešani zbor) dov dan. V cerkvi zbrani pri službi božji. Orgle zadonijo, oglasi se prošnja do Matere Božje. To prošnjo povzame vse ljudstvo, ki moli na kolenih... Blagoslov, vsa soseska trka na prsi, po hramu božjem se razlije dim kodila m skozi okna prosveti božje solnce. Fed. Chopin: «Mrtvaška koračnica» (za klavir). Spomin na Župančičeve besede ki je jih napisal Jožefu Murnu: «Grobovi tulijo — —-- vrtinci črni vstajajo iz njih in kot vampirji se vijo po zraku in žrtev iščejo z bodečimi očmi- Oko ti plameneče — kam si se zagledalo? Kaj hrepeniš v daljine, v jasnine vedno? Sanjaš nad oblačno razkošno luč?-----Grobovi lulijo!.> F. Chopin, Etuda lis mol: (za klavir). Rcsig-nacija. Pesem srca, ki je izgubilo vse. Ubudi se sladki spomin na prvo ljubezen; poram jc tako živ, da zvalovi po žilah kri in se vrne mlada moč, toda le za hip. Zave se v onemoglosti svojega gorja. Oglasi se pesem tožbe in žalosti in se izsuši, kot bi jo igrali mrtvaški prsti. Iz daljin hoče priklicati spomin na prvo ljubezen, ga obdržati živo pred očmi. Spomm se prikaže, a v «jcm je resignacija vedno večja. Vse skladbe Kogojeve, ki so se do sedaj izvajale in ki se izvajajo tudi na tem večeri«, najdejo svoje stopnjevanje in svoj višek v G-mol lugi. Tu prihaja skladatelj na vrhunec in se ozre po vseh svojih dosedanjih delih V nji ni le človeška tragika, temveč tudi P™*™* moč, da se tista velika žalost premaga. V Istrskem motivu smo slutili, da se hočejo poteze razmakniti v dolžino in širino, slutih smo, da sc bodo iz njega porodila dela v klasičnem slogn, a z modernimi sredstvi. Delo kako ga ni bilo do sedaj šc med nami. Tako je nastala tuga. Poteze v pesmi «Da sem jaz Jezus* m stopil sem na tihe njive * se hočejo s silo razmaknm in oznanjajo oratorij.--- Fuga pa je tudi predstopuja takih del, kakor ie Beethonova IX. sinfonija---O formalni strani skladb spregovorim v strokovnih listih.) Marij Kogoj: Fuga v G-molu. (Za klavir). Kogojeva G-mol fuga je sonata življenja — himna trpljenja. Vsa fuga je zgrajena na dveh spevih: Prvi prošnja, ki kipi iz srca proti nebu, drugi tolažba, iz nadzeraskih višin v srce. Pesem krvavečega srca, pekoča bdest, težka kakor gora. Toži, vzdihuje, se zgrudi na obraz, prosi hrepeneče in hoče kvišku, glava klone, roke omahnejo. S tem spevom hodi kr*-ževo pot. Spremljajo ga Štirje glasovi. Zamoriti hočejo tožbo, vklepajo ga v verige in prepletajo s trnjem. Tožba postaja silnejša, kot bi plameni plamteli iz duše in iz vseh glasov se sliši strašen krik ranjenega srca. Z zadnjim akordom prebije prvič steno ječe in prvi solnčni žarek prisije v temo. Iz višine privrUka nov spev — za tisoč ur trpljenja, ena ura veselja — omami dušo, da zasanja. Oba speva se objameta. trepečeta v tihi sveti sreči. Ali kmalu «e'zbudita iz sladkih sanj — v temnici sta; ne sama, tisoč in tisoč drugih je ukle-njenih poleg njiju: bolest vseh poniževalnih an razžaljenih se združi v en sam grozen krik zasužnjenega človeštva, ki se stopnjuje, dokler ne zagori s strašnim plamenom in raztrga vse okove, zrušijo se mrzle stene ječe — odrešenje je prišlo in iz veličanje: nebo sc jc odprlo in solnce zlato zasveti, še zadnje meglice se razpršijo in povsod solnce, samo božje solnce. Duša odplava v«a očiščena v nebo.--; — Andante poco piu mosso in Largo isteg;*. skladatelja, sta po vsebini predigri k tej veličastni fugi: Dve iskreni molitvi, slični J. S. Bachovim predsmrtnim koralnim predigram. Ivan Grbec. Fran Erjavec: Izbrani spisi za mladino. Priredila Fran Erjavec in Pavel Flerč. Z risbami okrasil Fr. Podrekar. V Ljubljani 1921. Tiskala, izdala in založila Učiteljska tiskarna. Strani LXI - 486. Cena 28 Dinar. PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Liteli Helandec nomaa <18) ^Mojemu očetu kot lastniku hiše mnogo bolj pristaja to delo. Vi pa morate ostati tu, m če nočete snati, vzemite vsaj malo okrepčilce. Jaz pojaem obvestiti očeta; on je že zajuter- kovaL» Aisina je odšla v hišo in se kmalu vrnila s svejim očetom, ki je bil pripravljen iti k županu. Filipu je prijazno odzdravil in v*irepetal, ko je šel mimo trupel v bližnje mestece. Amina je nagovarjala Filipa, nai gre z njo. Odžla sta v zdravnikovo sobo, kjer je našel uladi mož na svoje veliko začudenje skodelico kave, pripravljeno zanj. Podobni zajuterk je bil v onih časih posebnost ki je FIHp nikakor ni pričakoval v hiši skopega Pootsa. Toda stari mož se je le od preje tako navadil na kavo, da je nI mogel pogrešati. Filip, ki je bil že Itmindvajet ur brez hrane, se je zajuterka z veseljem poslužiL Anina m mu je vsedla nasproti «Amina> jo je Filip slednjič nagovoril, »tekom nočnega bdenja sem mnogo, mnogo mislil. Ali se vam smem odkrito razodeti?* -Cemu ne?» je vzkliknila Amina, «kajti prepričana sem, da ne boste govorili stvari, ki jih moje uho ne bi moglo prenestif» cDa, da, Amina! Moje misli so se pečale z vami in vašim očetom. Dalje vam tu ni več za ostati.» < Res js, hiša leži na samotnem, toda saj poznate mojega očeta. On ravno samoto ljubi in najemnina je malenkostna, kar mu tudi ugaja.» »Komu je mnogo do denarja, ga mora tudi shraniti na varnem prostoru. To poslopje pa ni varno, Cujte me, Amina. Kot morda veste imam hišo, ki leži na prijaznem kraju sredi med drugimi. Najbrže jo zapustim za vedno — kajti s prvo ladjo se nameravam odpeljati proti Indiii.s «Proti Indiji? In zakaj? Kaj niste ravno včeraj rekli, da ste premožni?» «To je tudi res; toda, Amina, jez moram it« — dolžnost se kliče. Ne spraftujte me dalje, temveč poslušajte noj naklep. Vaš oče se naj preseli v mojo hišo, ki naj zanjo skrbi za časa moje odsotnosti S Um mi bo izkazal veliko uslugo in vi ga boste gotovo prsjovarjsAL Tam praMAM#^S[ ga mćšš m tudi ne mmm vzet! s ••boj.* «Mojemu očetu ni dobro zaupati tujega de- ^?oda čemu ga tako skrbno zbira? Saj ga prav gotovo ne ponese s seboj v grob. Torej za vas in ali bi ne bilo moje premoženje v vaših rokah na varnem?» «Prepustite meni to skrb in dobro bom shranila. Toda čemu vam je treba izpostavljati svoje življenje nevarnostim, ki vam prete na morju, Če so vam vendar na razpolago tako bogata sredstva?» «Amina, ne sprašujte me po tem, kajti ne morem vam — vsaj sedaj še ne — povedati nič več, kot da je to moja sinovska dolžnost.» «Ce tako, potem vas ne bom več nadlegovala^ s podobnimi vprašanji Toda vprašala nisem le iz radovednosti, ne, ne — temveč, verujte mi neko drugo čustvo me je dovedlo do tega, da sem stavila na vas to vprašanje.» «In katero je bilo |o'Čustvo, Amina?« «Saj se Še šama ne spoznam — mogoče mešanice raznoterih plemenitih čuvstev hvaležnosti, spoštovanja, zaupanja, naklonjenosti. Ali ni dg^olj?» •Pač, Amina — in gotovo so nekaj velikega po tako' kratkem znanju. Toda tudi jaz jih gojim do *ai in še več. Pa naj bo kakor ie hoče, če res/ vse ono čutite do mene, pregovorite —očeta, da dsnss zapusti to hišo in se vaojo.» kan nameravate vi?» «Ce me vaš oče za to kratko dobo mojega bivanja tu, ne mara kot hišnega gosta, bom Že kje našel streho; če pa potrpi z mano za ta čas, ga bom bogato odškodoval — seveda, če sts tudi vi zadovoljni, da ostanem še nekaj časa v hiši.» - «Zakaj ne? Naše stanovanje itak ni več varno, vi p& nam nudite pomoč. To bi bilo od nas zelo nehvaležno in grdo, da bi vas odpedili od doma.» «Torej skušajte ga pregovoriti. Jaz ne zahtevam nikake najemnine, temveč se čutim pomirjenega, če se bom ločil iz tega kraja v zavesti, da st« vi na varnem. Ali mi oblju- bite?» , , . . „Vse, kar bom mogla, hočem storiti in že zdaj vam že skoro smem zagotoviti, da bo u-streženo vaši želji, kajti moč svojega vpliva poznam. Tu imate roko v potrdilo mojih besedi. Ali ste zadovol;ni7» Filip je prijel ponujeno ročico. Njegova čustva so bila preburna, da bi se mogel obvladovati; pritisnil jo je k svojim ustnam. Da bi se prepričal, če ne bo s tem razžalil Amine, jo je pozorno pogledal in opazil, kako ga njene temne oči motre. Kot preje, preden ga je spu-stila v hišo, je skušala tudi sedaj brati v njego-vem srcu roke pa ni odtegnila. . •Zagotavljam vas, Amina* je rekel frihp m ponovno poljabi>*lekKci roko. «name se smete zanesti* Stran IV. »edinost* V Trstu, dne 15. decembra 1921. Za Levstikovimi izbranimi spisi za mladino smo dobili sedaj Erjavčeve izbrane spise kot V zvezek edicije * Slovenski yes niki in pisateljic, ki io prirejata in urejala Fran Erjavec in Pavel Flere. V skromni naši mladinski literaturi bo tvorila ta zbirka, ilustrirana od najboljših naših umetnikov, gotovo orvo .».nesto, saj nam obeta podati izbor .najboljega in najlepšega, kar so napisali tudi za mladino doslej prvi naši pesniki in pisatelji. In med temi našimi k'asiki je morda napisal zlasti Erjavec, ta pri nas nedosežni opisovalec narave, kar bi morala mladina s pridom in z užitkom citati zopet :n zopet. Ne moremo se tedaj čudtii razmeroma velikemu obsegu knjige, srj bi bilo škoda izpuščati vsako vrsto. Knjiga je razdeljena: 1. Obsežni in dosedaj naj-izčrpnejši življenjepis, 2. Andersenove pravljice, 3. Povesti, 4. Potopisi, 5. Slike »z narave, 6. Iz »Domačih in tujih živali v podobah7. Tolmač. Tako tvori knjiga na eni strani popolno sliko pisateljevega dela, na drugi strani pa res sočno in prvovrstno mladinsko čtivo, ki ga naši mladini še vedno tako manjka. Elegantno in razkošno opremljena knjiga bo primerna zlasti za darila, zato upamo, da ne bo manjkala v nobeni knjižnici in v nobeni hiši. *Z&rja>», nov mesečnik v slovenskem, srbo-hrvatskem in ruskem jeziku začne izhajati s 1. januarjem 1922 v Celju. List ima namen zbliževati jtigoslovenski navod z ruskim ter ostalimi slovanskimi narodi. List bo zrcalo celoletnega slovanskega položaja ter bo prinaša! raznovrlne spise, ki bodo merili na dviganje celokupnega slovanstva v veliko vseslovansko unijo. Ker bodo pisani članki v vseh treh jezikih, bo služil list tudi za učenje ruskega jezika. Z veseljem bo sprejemal dopise tudi iz Primerja. Cena mesečniku (do 20 strani in 4®) bo stala približno 3—5 din. Kdor želi prejemati list, naj blagovoli naznaniti na dopisnici svo« naslov. Ko Gdpošljemo 1. štev., na kateri bo tiskana cena, izročijo naročniki naročnino podružnici Ljub. kred. banke v Gorici na ta-le naslov: Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju za upravništvo -Zarje» v Celju. «Glasben a Matica» v Mariboru. V zadnjih 2 letih je nastalo v Jugoslaviji mnogo salonskih orkestrov, ki proizvajajo po večini tujerodne skladbe, najmanj pa jugoslovanske. Matica je bila od več strani zaprošena, da bi zabela izdajati skladbe jugoslovanskih skladate-jev, ki kompenirajo po jugoslovanskih motivih za salonski orkester. Da se dobre jugoslovanske skladbe razširijo, je Matica sklenila, da tej želji ustreže, akoravno ne sodi izdaja ena-kovrstnih skladb v njen delokrog. Zato pozivlje jugoslovanske skladatelje, da ji pošljejo skladbe za salonski orkester: 1. violina, violina obligata, flavta, čelo, contrabas, harmonij, klavir in udarala (tolkal), lahko pa tudi s kako širšo sestavo. Pošljejo se pa tudi lahko klavirske partiture, na podlagi katerih se sestavi prireditev za salonski orkester. Skladbe naj bodo veselega značaja: uverture, fantazije, potpouri, intermezzi, plesni komadi, koračnice itd. Skladatelji dobe nagrado v odstotkih od vsakega prodanega komada. Cisti dobiček pripade Matici. Skladbe naj se vpošljejo ^Glasbeni Matici v Mariboru, oddelek Struna*. Prvi zvezek, obsegajoč 10 komadov, izide v kratkem. »Zbornik znanstvenih razprav». Pravkar je izšel 1. letnik «Zbornika znanstvenih razprav •», ki ga izdaja profesorski zbor juridične fakultete v Ljubljani v samozaložbi, z naslednjo vsebino: 1. prof. Bilimovič: ^Nekoliko misli o narodnogospodarski vedi. 2. Prof. Dolenc: epravosodstvo pri novomeškem inkorporira-nem uradu nemškega viteškega reda v letih 1721. do 1772.» 3. Prof. Jasinskij: «Kaj je najpotrebnejše za slovansko primerjalno pravno zgodovino?» 4. Prof. Krek: «Pomen rimskega prava nekdaj in sedaj.» 5. Prof. KuŠej: »Co-dex iuris canonici dn njegov pomen za cerkev in državo.* 6. Prof.. Lapajne: »Kolizejske norme civilnega medpokrajinskega prava v kraljevini SHS». 7. Prof. Pitamic: cNove smeri v pravni filozofiji.* 8. Prof. Skumovič: O dokazni moči trgovskih knjig.» 9. Prof. Škerlj: -Uredba o zaščiti industrijske svojine.» Knjiga se naroča pri vseh knjigarnah v Ljubljani ali naravnost pri dekanatu juridične fakultete. mali oglasi «e računajo po 20 atoiink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išč*» službo, plaća polovično cena. SLUŽKINJA vešča vseh hišnih del, slovenščine in italijanščine, se išče za gostilno. Barko vije, Obrežje 99, Piccolo HoteL 2286 SLUŽKINJA, poštena se išče. Zglasiti se v ulici Macchiavelli št. 12, zaloga oglja. 2284 DVA šivalna stroja «Singer» za čevljarje pro-predam. Skopo 57, — Dutovlje. 2285 3 LIPE PLAČAM ZA UMETEN ZOB, ter kupujem rabljeno zobovje po visokih cenah. Via Mazzini 47, II. od 13—18. - 2255 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Snrejema dnevno od 1—7 Corso Garibaldi 13, "IV. 2287 HISA z dvema sobama, kuhinjo in malim vrtom, v bližini tramvaja, se proda za 12.000 lir. Stanovanje takoj prosto. Več se izve pri lastniku v Skednju št. 245. 2252 KREPKEGA pekovskega vajenca sprejme takoj pekarna Misle j, Sv. Peter na Krasu. 2243 DVE HIŠI, pripravni za vsako obrt, z velikim sadnim vrtom in zemljiščem se prodata. Natančnejša pojasnila daje K. Pavšek, II. Bistrica št 11. ' 2244 POROČNE SOBE od L 1600 naprej, jedilnice, pisarne, amerikansko pohištvo za urade, železne postelje po zmernih cenah v skladišču via Udine 25. 2272 POZOR AMERIKANCI! Proda se posestvo obstoječe iz dveh enonadstropnih hiš, (v eni se nahaja staroznana, dobroidoča gostilna} gospodarskega poslopja, njiv in dveh vrtov, od katerih eden je urejen za gostilno. Gostilna se nahaja tik farne cerkve v večjem kraju ob železnici. Ponudbe pod »Ugodna prilika» na upravništvo lista. 2241 Pozor trgovci na Krasu! p$ini Valjčni Olj W. JOCHHUM. ZA RAZKUŽENJE na gobcu in parkljih obolele živine in za preprečitev te bolezni priporoča izkušeno sredstvo lekarna v II. Bistrici. 2193 Hranilnico ln posojilnico o So. Križa pri Trstu registravana zadruga z neomejeno zavezo vabi na redni občni zbor ki se bo vršil 26. decembra 1921 ^praznik Sv. Štefana) ob 11. uri dopoldne v pisarni posojilnice DNEVNI RED: 1. Poročilo načeli ištva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1.1920. 4. Volitev načelništva. 5. Volitev nadzorništva. 6. Slučajnosti. Ako bi ob določeni uri ne bilo navzoče po pravilih določeno Število članov, se vr$i pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo sklepal ob navzočnosti vsakega števila članov. 981 NAČELNIŠTVO. VINO belo, Črno, 10—11 stopinj ponuja Martin Krajcar, Fontana pri Vršaru, Istra. 2126i @c?srsa ooroeiia. Jadranska banka . • • • 0>3ulicli...... . • Dalmstia ........ Geroiimich ...... Libera Triestiaa .... L!oyd . . • ...... Lussino ...••••» MartinolicU ....... Oceania . Premuda ........ Tiipcovicli ....... Air: pele a........ Cement Dalmatia . • • . Cerr.eut Spalato . ♦ . . . Tuja v alt; ta ogrske k ione ..... avstrijsko nemške krone . . ČeSkcslov, ške krone . . . . 130 . 282 . 200 . lf>00 . 000 . 1320 . 700 . 126 . 250 . 345 . 227 . 608 . 3*J0 . 264 tx2aikexa trgu utuarjt ........ marke ........ dolarji........ francoski franki • . . . švicarski franki .... angleški funti papirnati . sngieSki funti, zlati . . nsfK>ieOiil ....... 3.15 3 25 . --.45 . 26.30 - 26 . 34.50 - 35.50 . 17.25- 18.25 . 12.30— 13 30 . 21.70— 21.90 . 175.50-176 50 . 425--- 430.— . 90.80— 91.20 . lig.-118___ . 92 75— 92.25 NOVE postelje z L 95.—, vzmeti L 60, žimnice iz morske trave 50.—, iz volne 145.—, nočne omarice, umivalniki, chiffonicrs, omare in popolno pohištvo za sobo po izredno nizkih cenah. Fonderia 3. 2271 POROČNA soba. lepo izdelana« masivna, se proda za L 2200.— Campo Belvedere 1. 2281 GOSPODIČNA, ki ima prakso v odvetniški pisarni, išče mesta v kaki pisarni. Sprejme tudi službo blagajničarke. Cenjene ponudbe pod «Vestna» na upravništvo. 2278 VOZ močan, dvouprežen, za mesto ali okolico, na prodaji v Herpeljah pri Racetu. 2279 IZREDNA PRILIKA. Stolice, mize, popolne bele kuhinje, blazine, železne štedilnike itd. prodam. Vila Feranda, Opatija. 2230 AJDOVA MOKA na debelo in drobno se dobi pri Bojku, trgovcu, via Udine 3. 2228 Zastopstvo za Julij =bo Kny!no Ernamio Morgan stala — Trst VI« Ufo Pafoala 9 KROJAcNICA Avgust Stular, uL S. Francesco D'Assisi št 34, IIL nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu. 23 ELATO in »rebrne krosa plačam te? kot dru£ kupci. Albert Pevh, «r»r, Mazaiai 46 fv bližini drvenega trga). 44 PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman. Trst, ul. XXX. Ottobre 14. 13V STEKLENE SIPE vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan št. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 55 POSTELJE iz trdega lesa L 100.—, žimnice 40.—, vzmeti 55.—, ponoćne omarice, cbif-fonier, vse novo, prodani zelo ugodno. Fonderia 12« L desno. 59 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot. Via S. Francesco 15, II. 50 BIOGLOBIN, najboljše krepilno sredstvo za slabokrvne ženske in otroke. Letošnje prvovrstno ribje olje se dobiva v lekarni v IL Bistrici. 62 Zobozdravnik Dr. C. Fontana Trst, Pfnzza GolM 11, II. Uvozna in izvozna tvrdka DeMasio & Domeniš Trst, via Coroneo 13, telef. 12-34 opozarja na novodošle velike par t je stekle nine, porcelane, emailirane kuhinjske posode in najrazličnejših šip v originalnih zabojih po najnižjih konkurenčnih cenah. tvrdka Race & Ce Trst Riva Grmnnlo St Z. Velika zaloga istrskega belega in črnega vinap kakor tudi vermouta, maršale in tropinovke. Vina za tranzit nasproti trgovini, Hangar molo Venezia. go Telefon 24-95. Brzojav. Raceco Vsem županstvom Julijske Benečije. Prepoveduje se dajati denarne podpore na račun podpisanega županstva okrog se k'a-tečem u akonskemu paru OUak Anton & in Marijani, katera se izkazujeta z delavsko knjižico, z dne 11. maja 1921 št. 159 ln 160. ŽnpoBStvi Sv. Lucija oH Šefi. ots ii Srebrne krone in zlato plačujem po najvišjih cenah RLOJZIJ POVH Trst, Piazza Garibaldi št. 2 (prej Barr'era) m I Vse blago je češkega izvora. 33 KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« I KUNI zlatičine, lisičje, dihurjeve, vidrine, jaz-bečeve ter zajčeve plačuje po najvišjih cenah. 61 D. WINDSPACH, Trst, Via Cesare Battisti (Stadion) št 10, II. nadstr. VI 936 vseh velikosti ima v zalogi nm Križe « Postojni. ! i I za leto 1922 ■ je izšla z zelo zanimivo vsebino. Vsaka g slovenska družina jo mora imeti. 9 Cena L 1.60 •<*» S jilftij ilpaiB M Mit Trlflšho posojilnica m Mlako registrovana zadruga z omejenim poroštvom, uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, I. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjtce, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne m za stranke M 9 ft 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-67. Dobi se v Gorici v knjigarni g „KatoHškegatiskovnegadruštva" E? Via Carducci štev. 2. sot S - ZAHTEVAJTE JO POVSOD - i Srebrne krona kupujem in plačujem po cenah, ki jih drugi ne moreje plačati, (957) Via Pondares št. 6, L mmi Glavna vzajemna zavarovalna družba proti požaru ln drugim nezgodam s sedežem v Milanu. Zastopnik družbe „L* Urbaine" et „La Seine" v PARIZU. — Društven! kapital 10,000.000. — Zastopstva v M Ogrcksai, Jugoslaviji, Transilvaniji. Glavno zastopstvo za Istro Trst, Via San Nicolo stsv. 11. i i OJ Pri Sv. Jakobu — uia Giuseppe Cnprln 5 w dobite v ČSVLJARNICI FOHCEISIN najtrpežnejše v OBUVALO ZA HOiKE, ŽENSKE IN DEČKE. Specijaliteta otroškega obuvala. Cm« posebno zmerne. Postrežba točna. ffO »53 Ul Pod usodnimi posoli In po zmernih cenah nudijo letos VINSKE KLETI BRATA ABUJE Gorica — Via S. Antosiio 4 — Gorica Kojsko, Števerjan (Brda) 979 ! 54 Pisrii Mudrel Trst — Via Medla št, 6 - Trsi ima na prodaj večjo množino izgotov-ljenih štedilnikov ter prevzema in iz-ršuje točno vsakovrstna nova naročila ■O- C O V C V. V s. A. D. MASI ^ 6. SFERZA Mavrlcija Wackvltza nasledniki Trsi, ulica Torte Sianca 32. Telefon 29-83, Velika izbera majuličnih in železnih peči, železnih prenesljivih štedilnikov znamka „Triumph", popolnega železja za ognjišča, pečic za ognjišča, vratic iz litega železa, plošč iz litega tirolskega železa, ražnjev, cevi >n aparatov V^ohon" za dimnike. (13) Zaloga majollčnlh plošč za prevlačenje sasaaEoa iimm m ilsMa delu točno in solidno Mii Uan a i* v eliti Sv. Frančiška lil m 9.20 B i ieomi Celje. Mmm, Kotor, Kranj, LluH- I liana, Mor, mm\t Opatijo. Serajevo, sprejema uloge na hranilne Knjižice, žiro in « close pod nniasodnejšlini pogoji. S Split. Ši&eniK, lm\ .m®. Trst, ©len. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji ""iPS | Poslovne zuezezoseml seUiml Krali u tu-In inozemstvu