POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto XIV. Štev. 79 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25-67 in 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 postni Čekovni račun 11.409 Maribor, ponedeljek 8. aprila 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošli 14 din. dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din Pričenja se odločilna blokadna i Ves svet v znamenju poostritve blokade Nemčije s strani zaveznikov — Popolna blokada ob obalah Norveške — Angleške ladje na Jadranu — Prvi zavezniški uspehi — Vedno večje priprave v Italiji LONDON, 8. prila. LRP. Vse zanimanje Londona je posvečeno poostreva-»iiu blokade Nemčije. Listi razpravljajo obširno o angleško-francoski noti Švedski in Norveški, o konferenci balkanskih poslanikov v Londonu, ki se prične danes ,in podobnih posvetovanjih v Parizu, ki so že v polnem teku. Pri tem polagajo posebno važnost na Sredozemsko morje in jugovzhod ter poročajo, da so sedaj angleške kontrolne ladje zaplule tudi že v vode Jadranskega morja, da preprečijo promet nemških ladij, ki prevažajo iz Jugoslavije aluminijevo rudo v Trst, od koder naj bi bila odposlana dalje v Nemčijo. Veliko zadovoljstvo so zbudila Poročila, da so nekatere države že sprejele vse zavezniške sklepe glede poostritve blokade. Tako je Španija sklenila, da bo v bodoče opustila vse dobave za vojno potrebnega blaga Nemčiji. Isto sta sklenili Madžarska in Grčija, dočiin je Turčija itak že ustavila vse dobave s svoje strani. Listi naglašajo, da je treba Nemčijo popolnoma odrezati od vseh virov surovin in potrebščin za vojskovanje. V tem zavezniki ne smejo poznati nobenega popuščanja več. KOMENTARJI V LONDONU LONDON, 8. aprila. Reuter. Vsi današnji listi razpravljajo obširno o tajni konferenci, ki jo bo imel danes zunanji minister Ha!ifax z angleškimi poslaniki v državah jtižnovzhodne Evrope. »Dai!y Telegraph« pravi, da hoče dobiti vlada ■z prve roke čim obširnejša obvestila o položaju na jugovzhodu. Ob tej priliki bodo storjeni pomembni sklepi o pobijanju nadaljnjih dobav Nemčiji. Zmaga zaveznikov bo pomenila zmago misli svobode in odstranitve vsake nadaljnje nevarnosti zasužnjevanja narodov, česar se morajo v poštev prihajajoče države v Polni meri zavedati. V tem oziru naj služi kot vzor Turčija. Zavezniki So pripravljeni pokupiti vse proizvode južno-Vzhodite Evrope in nuditi jim vse surovine in izdelke, ki jih potrebujejo. Obenem so pa tudi dovolj močni, da zaščitijo te države pred vsako eventualnostjo. KOMENTARJI V PARIZU PARIZ, 8. aprila. Havas. Pariški listi se dalje bavijo z vprašanjem nevtralcev in pričetkom velikega diplomatskega tedna v Londonu in Parizu s konferenco poslanikov. Listi pričakujejo s tem v zvezi velik protipritisk Nemčije na evropski jugovzhod in sever. Ni pa tudi Izključen napad na bojišču, na katerega so pa zavezniki že davno popolnoma pripravljeni. Vendar je najverjetnejše, da bo Nemčija pričela ogromen poizkus zastraševanja. ZAVEZNIŠKE ZAHTEVE PRI SKANDINAVCIH LONDON, 8. aprila. Reuter. Nota, ki sta jo poslali Anglija in Francija Norveški in Švedski, obrazlaga zavezniško stališče do vseh vprašanj, ki so aktualna v zvezi S poostreno blokado Nemčije. V noti je napovedano, da bodo zavezniške ladje napadle vsako nemško ali drugo transportno ladjo, ki bi vozi a skandinavske rude za Nemčijo, in sicer na onih mestih, kjer morajo ladje zaradi tokov in čeri zapustiti prehodne norveške teritorialne vede. Dalje izjavljata Anglija in Francija, da ne bi mogli trpeti nobene garancije, ki bi jo skandinavske države sprejele eventualno s strani Nemčije, kakor tudi ne nobenega širjenja sovjetskega vpliva na, Atlantik čez Skandinavijo. Oradno stališče Norveške in Švedske še tli znano, iz nekih virov pa poročajo, da bosta ustavili vse dobave svojih rud Nemčbi. a tudi zaveznikom. OBROČ OKOLI NORVEŠKE JE SKLENJEN PARIZ, 8. apr. liavas. Zaradi nemškega stališča o prevozu za vojno potrebnega materiala skozi nevtralne vode Norveške sta Franclja i*1 A’,iyIila danes uradno filvavFi solaren sklep o poostritvi 8vr*o bV dft na obalah Norveške. Obe veP-fpj Sja tfdfto cd velike vojaške parade. Ob tej priliki je ' iz Pariza na svoje mesto. Maribor, 8. aprila. Ko so meseca oktobra lani stavili sovjeti finski vladi svoje zahteve, so bili v Helsinkih načelno pripravljeni na teritorialne kon cesije, niso pa mogli pod nobenim pogojem sprejeti načrta o podreditvi A^oskvi, s katero bi bila dotlej svobodna demokratska republika postala dejansko sovjetski protektorat in nekega dne na lepem zvezna boljševiška republika. Finska vlada se zato ni mogla pogoditi z Moskvo, in Stalin je odredil napad. Vendar ne v formalno napovedani vojni. S postavitvijo marionetne Kuusinenove vlade v Teriokiju je bila baza spopada postavljena na videz državljanske vojne med Finci samimi, med pristaši helsinške »buržujske« in terioške »ljudske« vlade, ki je samo »poklicala sovjetsko vojsko na pomoč«. Na tej podlagi je imel Stalin možnost izjaviti, da Sovjetska zveza s Finsko ni v vojni, ampak samo pomaga »volji finskega naroda, ki stoji za Kuusinenom, do izraza!« Stalin je računal pri tem seveda, da se bo rdeči vojsiki posrečilo finski odpor v nekaj dneh zdrobiti in napraviti potem sprehod do Helsinkov, kjer bi Kuustnen kot moskovska marioneta izvršil tisto, česar svobodna demokratska finska vlada ni mogla. Toda junaški finski odpor, ki je brez primere v vsej svetovni zgodovini, je te lahke Stalinove račune surovo prekrižal. Rdeča vojska Fincev ni mogla streti in je pri tem še ogromno pretrpela na svojem prestižu. Kljub zavzetju nekaj linij Mannerheimove obrambne črte, bi se bili Finci lahko še branili, in če bi dobili še zavezniško pomoč, bi postal položaj za Moskvo brezizgleden. Stalin še nadaljnje izgube prestiža rdeče vojske ni mogel trpeti; še manj mu je šlo v račun eventualno vojskovanje z zavezniki. Tako je bil pripravljen manever za sklenitev miru, ki je svet presenetil prav tako, kakor prej junaški finski odpor. Moskva, ki prej ni več priznavala »bur-žitjske« helsinške vlade, se je pričela z njo pogajati, medtem ko je Kuusinenovo »ljudsko« vlado v Teriokiju potisnila v stran, kakor da je sploh nikoli ne bi bilo. Pri pogajanjih je svoje teritorialne zahteve §e povečala, odstopila pa je od ostalih zahtev, puščajoč preostalo Finsko kot svobodno in popolnoma suvereno državo. Finci so s težkim srcem odstopili Sovjetski zvezi lepo in obljudeno Kare Is ko ožino, obalo Lackrškega jezera, celo vrsto otokov in dali v »najem« mesto in polotok Hanko. Toda ohranitev svobode in neodvisnosti &e jim je zdela le važnejša kot izgubljeno ozemlje in vredna tolikšnih žrtev. Celo izgubo utrdb je upata nadomestiti s skandinavsko obrambno zvezo in novim utrjevanjem na novih idejah. Tako se je da je bil sklenjen ta še malo prej tako nepričakovani in neverjetni mir. Zgodilo se je nekaj podobnega kakor v Monakovem z oclstopitvljo čeških Sudetov Nemčiji. Sovjeti so vkorakali v Mannerheimove utrdbe, ki so se taiko junaško branite več mesecev pred napadi rdeče vojske. Svet je pričakoval, da se je sklenil obojestransko časten mir In da bo sovjetsko-finski spor s tem definitivno likvidiran. Toda vsi znaki kažejo, da teni« ne bo tako. čim je Sovjetska zveza dobila zahtevano ozemlje, predvsem finske utrdbe, je najprej odločno nastopila proti sklepanju kakršne koti skandinavske obrambne zveze. Takoj nato so sledile spet nove zahteve, ki so takega značaja, da pomenijo dejansko izvojevanje še tistega, čemur so se Finci najbolj upirali, zaradi česar so šli v vojno in zaradi česar so pri sklepanju miru s tako težkim srcem žrtvovali svoje lepe južne in južno-vzhodne pokrajine. Ako sprejmejo Finci sovjetske zahteve, bo njihove svobode in samostojnosti konec in izračunati bi bilo mogoče čas, kdaj bodo rdeči komisarji sedeli v Helsinkih kot dejanski gospodarji položaja. Ako jih pa ne sprejmejo, bodo sovjetske čete stopile zopet v pohodno akcijo, samo da tokrat ne bodo več naletele ne na utrdbene črte in ne na do podrobnosti pripravljeno obrambno finsko armado. Njihov pohod bo po vsej verjetnosti v resnici »sprehod«, In »Karelsko-fmska sovjetska zvezna republika«, ki obsega sedaj samo po Fincih izpraznjeno in odstopljeno južnovzhodno ozemlje, se bo raztegnite čez vso finsko zemljo do švedske in norveške meje. Po vsem tem se z vso upravičenostjo postavlja vprašanje, če ni bila sedanja sklenitev miru morda samo prevara, katere namen je bil polastili sc brez boja Nova afera: iteišM mmmlm načrt BLRL1N, S. apr. DNB. \.jub vsem demantijem glede karte v Reynaudovem i kabinetu zavezniki ne rnoro:o prikriti J svojih vojnih načrtov. »Uničit; hočejo j Nemčijo, k se bori le za svi-j življenjski 1 prostor, s tem pa tudi za osvoboditev I sveta cd nevrednih metod Anglije m j Francije. Tako se je angleška informacij-j ska služba spet poslužila grd1; iropagan-j de. ko je objavila sinoči po agenciji Reuter neke vesti o listinah, ki Itft je odkrila češka porcija 1938 pri praških Nemcih, iz katerih je razviden nemški načrt za osvojitev sveta. Po tem načrtu naj bi prišli na vrsto najprej Skandinavija in Portugalska, lotograisko kopijo te listine da je prinesel v London neki uradni angleški očividec. V Berlinu je ta način propagande izzval smeh, ker predstavlja najsmelejši poskus, zabrisati mučne posledice Reynaudove karte. S takšnimi dokumenti se nevtralci ne bodo dali zavesti. Po kronološkem redu, ki ga navaja angleški vir, bi se morala Skandinavija zaplesti v vojno že 1938, prišla je pa po krivdi Anglije v preizkušnjo šele 1940. Iz tega se jasno razvidijo napačni računi Angležev, če mislijo na ta način varati svet z cbdolžitvami proti Nemčiji.« maes j-sasuasiisra s.b®hbbf>w'-aesar«# Neznanci zažigajo petrolejske vrelce BUKAREŠTA, 8. aprila. Exchange Te-legraph. V soboto je nastal na petrolejskih poljih v dolini Prahove velik požar, ki se je z veliko nagFco razširil tudi na rafinerijo in zajel zaloge petroleja, ki so bile tam spravljene. Skoda, ki je pri tem j nastala, je po soglasnih poročilih zelo | velika. Romunska oblastva menijo, da gre : tudi v t«m primeru za sabotažo in so uvedla že temeljito preiskavo. Takih sa-| botažnih aktov je bilo na romunskih pe-I trolejskih poljih v zadnjem času že več. Priprave na Bližnjem vzhodu BAGDAD, 8. aprila. Havas. Novi predsednik vlade Asud' Siljani je prečita! v parlamentu vladno deklaracijo, ki pravi, da bo novi kabinet nadaljeval politiko prejšnjega. Predvsem bo vlada v tesni zvezi z Veliko Britanijo konsolidirala interese obeh držav ter vodila prisrčne od-nošaje z vsemi sosedami, ki so podpisale ; saadabadski pakt. Vlada bo poskrbela za : finančne rezerve, ki naj pripomorejo drža- vi, da se pripravi glede narodne obrambe za vse eventualnosti. JERUZALEM, 8. aprila. Havas. Organizacija in opremljanje palestinskih prostovoljcev se z veliko naglico nadaljuje. Dodeljeni bodo britski vojski. Delegacija ob činskih uprav palestinskih mest je obiskala veliko taborišče palestinskih prostovoljcev in ugotovila dobro opremo ter preskrbo svojih državljanov. Sov-et? hočefo voditi nevtralce | LONDON, 8. aprila. LRP. Glasilo rdeče vojske »Krasnaja Zvezda« je objavila članek, v katerem napoveduje, da bo Sovjetska zveza sklicala konferenco vseh nevtralnih držav, katere namen bo ustanoviti pod njenim vodstvom blok evropskih nev. tralnih držav, ki naj zavzame enotno sta. i lišče nasproti vojskujočim se silam. Vatikan za Cangkagžka VATIKAN, 8. apr. United Press. Papež Pij XII. je sklenil po natančni preučitvi položaja na Daljnem vzhodu, podpreti akcijo maršala Čangkajška in njegove vlade za osvobojenje Kitajske. To pomeni odkrit udarec proti Japoncem prav v trenutku, ko so ustanovili svoio kitajsko vlado v Nankingu pod predsedstvom izdajalca Vangčingveja, katero pa je uradna Italija priznala. BOJAZEN FINCEV HELSINKI, 8. aprila. Reuter. V zvezi z notami, ki so bile izročene švedski in Norveški, poročajo tudi finski listi obširno o položaju. Finci se zajedajo tega, da je Finska po sedanji vojni oslabljena, zato obstaja strah pred novim sovjetskim in nemškim pritiskom. Prav tako obstaja bojazen, da Finska ne bi bila izbrana za nov sunek proti Atlantskemu oceanu. PAAS1K1VI POSLANIK V MOSKVI MOSKVA, 8. aprila. Havas. Vrhovni svet komisarjev je dal svoj agrement novemu finskemu poslaniku pri moskovski vladi Paasikiviju. BVRD NIMA SREDSTEV ZA VRNITEV WASHINGTON, 8. aprila. Stefani. Ekspedicija admirala Byrda na Južnem tečaju, ki je končala svoje delo, nima sredstev za vrnitev v Zedinjene države Severne Amerike. Prezident Roosevelt je zaradi tega stavil kongresu predlog za odobritev novega kredita v višini 250.000 dolarjev. POŽAR UNIČIL ŠVICARSKO KATEDRALO BERN, 8. apr. Havas. Slovita katedrala v Glarisu, kjer so hranili tudi predmete, katerih se je posluževal reformator Zvvingli, je pogorela do tal. SOCIALISTIČNI KANDIDAT ZA PREZI-DENTA USA WASHINGTON, 8. aprila. Reuter. Na svoji redni letni skupščini je socialistična stranka USA določila Normana Thomasa za svojega kandidata pri predsedniških voiitvah. Thomas zastopa program socializacije ameriškega gospodarstva in indu strije ter nevmešavanje v evropsko vojno. Pri volitvah 1936 je dobil Thomas 184 tisoč glasov. ANGLEŽI GRADE LADJE IZ CEMENTA RIM, 8. aprila. Stefani. Iz Londona poročajo, da se bodo po odredbi angleške admiralitete pričele takoj graditi trgovske ladje iz cementa. Za enkrat bodo za po-skušnjo zgradili dve taki ladji. Take ladje je mogoče zgraditi mnogo hitreje kakor železne in so mimo tega tudi popolnoma varne pred magnetičnimi minami. Končno pa bodo take ladje tudi cenejše in bo s tem še prihranjena uporaba železa. SPREMEMBE V ANGLEŠKEM INFORMACIJSKEM MINISTRSTVU. LONDON, 8. apr. Havas. Ministrstvo za informacije javlja, da je profesor Escar, direktor zunanjih zadev pri tem ministrstvu, odstopil. Na mesto njega je imenovan svetnik Foreign Officea Cirkc Patrick. NEMŠKI DEMANTI O PROTEKTORATU BERLIN, c. apr. DNB. Šef tiska v protektoratu, Gregory, je izdal sporočilo, v katerem pobija razširjene vesti o težkem položaju v protektoratu, Gospodarske prilike na Češkem in Moravskem so se izboljšale, odkar sta deželi pripojeni k rajhu. Pred zasedbo je delalo v ozemlju protektorata 1.6, zdaj pa 1.9 milijona delavcev. Število nezaposlenih zna ša samo šc 180.000. Mnogo čeških delavcev je zaposlenih v Nemčiji. Gospodarsko in kultu mo življenje Češke in Moravske se povoljno razvija. O tem se lahko prepričajo vsi tujci, ki prihajajo v deželo. Mariborska napoved. Spremenljivo oblaCno in malo vetrovno vreme. Včeraj je Ivia največja toplota 8.0, danes najnižja 0.7, opoldne 6.0. finskih utrdb, vzeti Fincem nadaljnjo mož nost odpora in doseči potem nad razoro-ženim finskim narodom od vsega začetka zasledovane imperialistične cilje? Morda je to gledanje prepesimistično, toda pojavilo se je že zelo konkretno po zavezniš- kem in nevtralnem svetu in smo ga mogli slišati tudi iz mnogih najuglednejših svetovnih listov. Zato se oči sveta pričenjajo znova obračati proti Finski, v strahu pred negotovo bližnjo bodočnostjo. —r. marthe$$.tc.^e na njih krme toliko kolikor pač Bog da, kvečjemu po gotovih predelih nanosijo Na pomlad gnoja ter ga raztrosijo. gozdov (!), kar je tudi važno pri uspešni vzreji živine. Iz statistike pa je tudi razvidno, da ti mali bajtarji porabijo za njive več zemlje kakor veleposestnik', da torej ne morejo rediti toliko živine. Ali bi pa morali pridelati krmo na intenzivnejši način. Živino krmimo poleti z zeleno, pozimi s suho krmo. Ker bo zraslo več krme edino na obdelani zemlji, bodo morali začeti kmetje pridelovati krmo na izoram zemlji. Za konserviranje krme pa so nujno potrebni silosi. Edino s pomočio silosov lahko ohranimo v krmi naivec hraniva, ki je potrebno za živino. V prvi vrsti mora biti preorana zanilja vedno ooseiaita, edino na ta način bomo njive čimbolj izrabili. Sejati je ireba na- Cemu imamo PRIZAD? Cene pšenice so se dvignile za 100 Pozabiti pa ne smemo pri tem še na j dalje čim več med že iz zemlje vzklilo nekaj. Najslabše obdelana zemlja je pri nas bajtarska. Zakaj. Bajtarjem primanjkuje živine. Zadnje ima za nujno posledico. da bajtar zaradi pomanjkanja živine ne more dovolj dobro obdelati zemlje, istočasno pa ne more zemlje v izdatni meri gnojiti. Še tisti gnoj, ki ga ima, se mu izgublja v zemlji, ker bajtar težko dobi kredit za zidanje gnojnih jam. Posestnik. ki ima živino, preorje njive od jeseni do pomladi trikrat, bajtar je vesel, če more obrniti svojo zemljo enkrat Pr iv teh manjših kmetskih obratov, ki imajo zemlje od 0 do 5 ha, je v Sloveirji okoli 88,800 ali v odstotkih 57.4«. Ti obrati Pa imajo 169.300 ha ali 13.3 odstotka celokupne površine plodne zemlje, od 1-a-*ere je 23 odstotkov njiv in 6.7 odstotka krmo. Zemlja ne sme nikoli ostati brez posevka. Če je v zemlji posevek, hraniva ne morejo v spodnje zemeljske plasti*, ampak ostanejo v gorenjih slojih. Tako zemljo tudi laže obdelujemo. Taki kasnejši posevki istočasno zrahljajo vrhnjo plast zemlje, istočasno pa delajo humus, ki daje rastlinam potrebno hrano in kultivira zemljo. Kot glavne kulture sejemo rdečo deteljico, lucerno, med nje pa kasneje koruzo, ki jo lahko sejemo tudi vsake štiri tedne, saj jo sproti zeleno kosimo. Vsekakor pa je potrebna pri taki sanaciji predvsem revnejših slojev pomoč, da si bodo lahko kmetje nabavili poceni semena, misliti pa bo tudi treba na gradnjo silosov. Lanska žitna letina v naši državi je bila zelo obilna, da so bili poljedelski krogi v resni skrbi, kako bodo prodali žito. PRIZAD je odkupil do 35.000 vagonov pšenice, cena pšenici pa je padla na 110 din za metrski stot. Ko je nato izbruhnila vojna, se je pričela cena pšenice naglo dvigati. PRIZAD bi moral z nakupljenimi zalogami posredovati na trgu, česar pa ni storil. Nakupljena pšenica se je izvažala, obenem pa so naraščale cene pšenice, tega najosnovnejšega sredstva za ljudsko prehrano, pri čemer o/ /o je prizadeta v prvi vrsti prav Slovenija, ki mora zaradi izrazito pasivnih krajev žito za kruh uvažati. Od lanskega leta do zadnjih dni se je cena pšenice dvignila za celih 100 odstotkov ter je dosegla že višino 226 din za metrski stot. Kar se pravi, da se je kruh za ono prebivalstvo, ki mora kupovati pšenico, podraži! za 100 odstotkov, in da bo morala Slovenija letos preplačati zaradi tega pšenico za celih 10 milijonov dinarjev. Za nenormalen dvig cen pšenice pa je v prvi vrsti odgovoren PRIZAD. V ŽENSKO PREOBLEČEN OROŽNIK JE UJEL TATU Na Belo nedeljo je bila v Kapeli pri Radencih čudna aretacija. Znani tat koles Janko Orgolič se je že večkrat izmuznil aretaciji. V nedeljo pa se je orožnik Janjič iz Radenc oblekel v žensko obleko ter odšel proti Orgoličevemu do-im Kajpada se Orgolič ni nadejal, da je ženska moški, in še celo orožnik. Orgolič se bo moral zagovarjati še zaradi nekega drugega delikta pred vojaškim sodiščem, ra boriti, deluje društvo uspešno za napredek našega ribiškega športa; v novejšem času si je po zgledu ribarskih društev v Mariboru in Celju pridobilo tudi nekaj lastnih revirjev. Za novo društveno leto jc bil po večini spet izvoljen stari odbor z zaslužnim predsednikom g. Rfl-stom Pustoslemškom. a Moderno parno kopališče bi Ljubljana. ki se vedno bolj razvija v velemesto, pač že nujno potrebovala. Se zmeraj predstavlja mestno parno kopališče samo ta borna zgradbica v Kolodvorski ulici. Razen OUŽD ima parne kopeli samo hotel Slon, na katere je stalno velik naval. Baje je podjetje Bata bilo pripravljeno v svoji novi palači urediti parne kopeli, če bi jili mestna občina hotela prevzeti v svojo režijo, a je bila ta ponudba odklonjena. Zakaj? to bi bilo zanimivo izvedeti. Vendar je bolje nekaj kot pa nič. a Dekanat juridične fakultete poziva slušatelje, ki že imajo absolutorij pravne fakultete in želijo še v letnem semestru 1939-40 polagali pravosodni ali državoslov-tti izpit ali kateri koli rigoroz, da vloži: svoje prošnje najkasneje do 20. aprila t. da jim bo mogoče določili termin še v maju 19-10. — Mesec junij je pridržan predvsem za slušatelje, ki bodo absolvi-rali svoje pravne študije v tekočem semestru in za liste, ki jim rok za polaganje izpila, odn. rigoroza šele. lakrat poteče. Ruški nameščenci za sanatorij • Občnega zbora društva privatnih nameščencev v Rušah so se udeležili nameščenci Tvornice za dušik d. d. v Rušah, Železopro-metnega d. d. v Bistrici in podjetja tovarne lepenke E. Pogačnik, Brezno, ter Elektrarne Fala v Fali. Predsednik inž. Knez je poročal, da je društvo v poslednji poslovni dobi zopet znatno napredovalo in da je društvo najmočnejša Postojanka organiziranega privatnega nameščenstva v Dravski dolini. Omenil je delo nameščencev okoli Šlajmerjevega sanatorija v Ljubljani, ki je sedaj razširjen in vseskozi moderniziran, potem napore pri ustanovitvi svoje natneščenske kreditne zadruge, ki je v preteklem poslovnem letu izplačala nameščencem že 158.000 din posojil in ki posluje kot denarni zavod nameščenskih organizacij. Naj-zanimivejši del poročila pa je obsegal delo organiziranega nameščenstva naše severne meje za postavitev nameščenskega sanatorija -v Mariboru, kar je že davna želja nameščenstva Maribora in njegove okolice spričo obupnih razmer, v katerih životarijo naše držav- Lfublfana Zima je hudo prizadela lovišča Včeraj je bil v Ljubljani občni zbor meščenci upoštevali tri razne variante ter so preko društvo TBPD v Ljubljani zainteresirali tudi naš Pokojninski zavod, da investira del, Zveze slovenskih lovskih društev. Iz po-razpoložljivih sredstev v socialno institucijo, j r0£ii funkcionarjev in govornikov je bilo ki bi koristila tudi ostalemu prebivalstvu Ma-I ., _ , . „;i„ ribora in okolice. Predsednik je zavračal raz- ra^vidjio, da je laiibka zima napravila po ne ugovore, ki so se pojavili proti tej zamisli, naših loviščih med uivjacmo pravo upo- opozarjajoč na to, da moramo biti v vprašanjih socialne pomoči širokogrudni in da spri- stošenje ter bodo morali lovci na vse možne načine za nekaj časa zaščititi stre- čo velikega časa, v katerem živimo, ni pri- .. . r pt~ hi mnraifl nnteči 7a- poročljivo računsko pikolovstvo, s katerim! j divjadi. Letos Di morala poteči za^ skušajo nekateri omalovaževati ali celo one- j scita medveda, ki pa jo je banski svet mogočiti veliko zamisel, ki naj pomaga na- podaljšal. Na koncu zborovanja je bila meščenskemu stanu •v nesreči in bolezni. sprejeta resolucija, v kateri se za dobo bil? raivIdS^oTranffdSe Cv£ Ici ene^ leta Prepoveduje streljanje srnjadi je v tesni povezanosti z Zvezo društev pri- vatnih nameščencev v Ljubljani kot matico vsega svobodno in nepolitično organiziranega slovenskega nameščenstva. Od strani nameščencev je bila izražena želja, da se akcija omenjene zveze za skrajšanje starostne dobe pri Pokojninskem zavodu nadaljuje. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor s ')e zdravstvene institucije. Pri zamisli so na- predsednikom inž. Knezom. Ceffe VPRAŠANJE ZVIŠANJA KRUŠNIH CEN Združenje pekov v Celju je imelo v če-tvtek v Celju zborovanje, na katerem je na brakadah, ampak je odstrel srnjadi dopuščen samo s kroglo iz risane cevi, da se zaščiti divjačina nizkega lova, ki je najbolj trpela zaradi ostre zime, da se ukrene vse potrebno, da bodo člani lovskih društev zaradi razrušitve zavaro- o Rdeči kapar na sadnem drevju se je pojavil tudi po nekaterih krajiti Slovenskih goric. Radi nevarnosti, da se bolezen ne razširi so uvedle oblasti obvezno zatiranje tega škodljivca s temeljitim sna-ženjem skorje in s škropljenjem. o Dela v slovenjegoriških vinogradih. Trtna rez je že povsem končana in so vinogradniki pričeli s prvo pomladansko kopjo. Letošnja kop je radi temeljite premržnjenosti zemlje v pretekli zimi zelo ugodna.' o Pred novo novinarsko naredbo. V ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje jc bila danes dopoldne konferenca, na kateri so razpravljali o načrtu nove novinarske naredbe, ki jo je izdelalo Novinarsko društvo v soglasju z vsemi novinarskimi organizacijami. o Visoke cene senu. Zadnji čas je poskočila cena senu v Slovenskih goricah na 150 din za stot, kar mnogim kmetom in bajtarjem onemogoča nabavo zadostn<-množine potrebne krme. o Fantovski prelep zaradi dekleta. V Grabah pri Apačah se je odigral hud fantovski pretep. Posestniški sinovi Jožef Breznik iz Ščavnice in Kocbek Martin in Adolf iz Kremberga so odšli vasovat V Grabe. Spotoma jih je napadla večja sku- valne pogodbe z zavarovalnico »Jugoslavijo«, zavarovani proti nezgodam in jam- | pina fantov z noži in gorjačami. Najtežji' stvu, in končno resolucija ugotavlja, da ' kateremu so razrezali obraz in nogo. Težko > je dejansko več lovskih zakupnikov ka- kateremu so razrezali obraz in nogo Teško • Ur iih 5- nHiavlipnih in ndnhrenih o H POSkodbo po glavi je dobil tudi Breznik je bil že v soboto zvečer zmeden. Videli so vrv, ki jo je prinesel s seboj, je pričvrstil na oblastev. Zborovanje je vodil predsednik okno. Pri obešencu so našli 117.25 din, legi- dr. Viljem Krejči. timacijo SPD, stekleničko veronala, za zdrav- Jožef. Ijenje živcev. V dveh poslovilnih dopisnicah a Starodavno ljubljansko Zvezdo bodo raznrnvlialo o vnraŠaniu zvišania krušnih trdi. da mu je nadaljnje življenje onemogo- morali posekali, ker sc je na divjih ko- J!1? - .:P™ 5 1 f. Ceno in da so podrobnejši podatki o obupu slanjili pojavila kužna bolezen. Mestna doma v miznici. Prepeljali so ga v mrtvaš- občina ima že pripravljenih 300.000 din nico mestnega pokopališča. | za novo ureditev in zasaditev Kongresnega p. Preminul je Petrovič Andrej, pogodbeni LrBu’ ker pa je ta denar vezan na postavi- poštar pri Sv. Barbari v Halozah. Svoječasno vitev kraljevega spomenika v Zvezdi, s je bil starosta Sokola pri Sv. Barbari. I le,ni. deli ne moro pričeli, dokler se spo- I meniški odbor ne odloči za kraj, kjer p. Za začasnega predsednika združenja naj bi stal spomenik. Nemara bodo stari, trgovcev v Ptuju je bil izvoljen veletrgovec na smrt bolni kostanji zdaj pospešili re- Franjo Lenart. j šttev tega vprašanja, ki že tako dolgo P Dr20PKrd?va 'prLobaTšetzemliedW sisj^ma«; ki bi' ga bilo pač ........... najprej do neke mere v igrat? ter imeti za to predvsem uporabne ljudi v obeh zvezah, ki morata biti pri tem načinu igre silno borbeni in vzdržljivi, kajti sicčr ta obrambni sistem ne nudi moštvu ojačanja in varnosti, temveč baš nasprotno ga slabi. Tako je tudi včeraj zastal na ta način okrnjeni napad radi neprimernih zvez in ker obe krili z individualnimi akcijami nista uspevali ter napad ni imel do-voijne opore v krilcih. Sistem igre v moštvu ne sme biti nekaj stalnega in neizpremenlji-vega, temveč ga je treba izpreminjati, upoštevajoč pri tem lastni razpoložljivi igralski material ter igro nasprotnika, da ne naštevamo še ostalih momentov, ki pridejo tu 'do izraza. V ožji obrambi je zadovoljil popolnoma Je vratar. ■ < * v prvi polovici razvija« v sn»ku «i{s premoči Železničarja, ki je v 4. min zastre-ljal prvo, v naslednji minuti po izkoristil drugo diktirano enajstko po Kardinarju. Železničar stalno oblega, vendar Mariborova obrani ba uspešno čisti, dokler Konjak v 43. min po pasu desne zveze drugič ne zatrese mreže. Drugi polčas prinese bolj izenačeno igro, ki pa postane tudi malo ostrejša kakor je to pri prvenstvu pač običajno, vendar v mejah dovoljenega. Mariboru se nudi v 24. min lepa prilika, da dohiti nasprotnika, toda Vodeb pošlje enajstko preko vrat. Kmalu nato zviša Železničar na 3:0 pc Turku, s čimer je rezultat tekme že odločen. Takoj nato doseže ■tudi Welle efekten častni gol za svoje barve, igra se zaključi z brezuspešnimi napadi Maribora. Razmerje kotov 1:2 za Maribor. Tekmo je sodil ss. g. Bergant. V predigri je rezervno moštvo ISSK Maribora premagalo SK Železničarja s 3:2 (1:2). Sodnik g. Nemec. SK MURA—CSK 1:5 (9:2) CŠK je v Murski Soboti zasluženo premagal Muro, ki je nastopila brez vsakega treninga s pomlajenim moštvom, vendar ni toliko zaostajala za nasprotnikom, kakor bi j»e dalo sklepati iz rezultata. Bila pa jo tudi hai^dicapirana, ker je večji del igre. Kukanja, ki si je pretegnil nogo, samo statiral. Cakovčani so domačine prekašali v povezanosti ter v startu, razpolagajo z odličnimi strelci. Muro je rešil katastrofe vratar Jandl. Sodil jc g. Kopic iz Maribora. GRADJANSKI—RABU) 0:3 (9:1) Rapid je v Čakovcu z lahkoto spravil na varno dve točki. Do odmora jc bila igra več ali manj odprta, milo pa je dominiral Rapid, čoprav jo igral proti vetru. Gole sta zabila Hardinka (2) ter Krciner, ki je h ji najboljši igralec na terenu. Sodnik g. Konto fz Maribora. Celjski nogometni rezultati SK Olimp jo katastrofalno premagal čfclj-ske Atletike’ z'rezultatom 10:0 (4:0), ki so se z nekolikim uspehom ustavljali samo do. odmora, Strelci sd bili Ključar (.1), 'Ca- j ter (3), Ternovšek (2), Radšanji (2;. Sodil j ‘c g, PPcsuiger. Mladina .Atletiloiv je pre-iustila zmdgo Olirripu s 3 :0 j#»f. j V drugorazredni tekmi je SK Store v j Galierju premagal SK Borut (Gotovlje) s j 3:2 (1:0). | Na Glaziji sla SK Celje in SK Jugoslavija odigrala dve prijateljski tekmi. Prvo moštvo Jugoslavije, je odpravilo SK Celje z rezultatom 5:2 (4:1), mladina Celja pa je premagala mladino Jugoslavije s 5:1, LJUBLJANSKI PRVI RAZRED V ljubljanskem prvem razredu so se odigrale 4 tekme, ki so prinesle izpremem-bo v vrhu tablice, ker je Mars premagal Svobodo s G : 4 (3 :3js dočim je istočasno Bratstvo samo remiziralo s Hermesom z rezultatom 2:2 (1 :2), Kranj jc doma premagal enajsterico Jadrana s 4a0 (JU0), Disk pa"Reko s 3 :1 (1:90). Zhorovarr© strelske ■j Celjska strelska družina je imela v četrtek svoj občni zbor, ki so se ga udeležili tudi predstavniki vojaških in civilnih oblasti. Predsednik g. Janko Wagner je podal poročilo o delovanju strelske družine v preteklem letu in o zgraditvi strelišča. Gradnja .ie morala biti zaradi nastalih dogodkov prekinjena. Iz istega vzroka se v jeseni tudi ni vršilo nagradno tekmovanje na strelišču v Pečovniku, zato pa jc bilo bolj uspešno sobno streljanje. Mladinski odsek šteje 246 članov in članic, ki so dijaki in dijakinje raznih celjskih srednjih šol. Mladina je imela poleg streljanja tudi teoretični pouk. Mladina se močno zanima za strelski šport in je pri tekmah dosegla lepe uspehe. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen Janko AVasner, za podpredsednika komandant 39. pp. g. polkovnik Defar, I. tajnik Slavko Kukovec, II. tajnik Grmek, blagajnik šol. upr. Vrtačnik, odbornik:: ing. Lavrenčič, Lakner, Keblič, Aman, preds. mladinskega odseka kap. L razr. Vrebac, njegov nam. poročnik Paviče-vič. — Po'občnem zbo^u je bilo nagrad- druliSra© v O no sobno streljanje in so dosegli od dosegljivih 100 točk: 1. Josek Oto 91 točk, II. in III. si delita Aman iti Dečman 88 točk, IV. do VI. si delijo Dvoršak, Keblič in Blumer po 87 točk. o Tabor Zveze poljedelskih delavcev bo v M. Soboii v nedeljo, 21. t. m. PrirediiMji pričakujejo, da se bo tabora udeležilo 15—20.01X1 kmečkih ljudi iz Prekmurja. Štajerske in Medžimurja. Zveza poljedeP.uli delavcev bo priredila tabor v zvezi -s Kmečko zvezo, o MesSo občinskega stražarja razpisuje občina M. Sobola. 700 din zacelile plače in službena obleka, starost 21—31 let. Prošnje ie treba vložili pri soboški občini do 15. aprila. o Nočni brzovlak na progi Pragersko —madžarska meja bo spet voz.il od 15. aprila dalje. Ta brzovlak je imel .do nedavno ukinitve nekaterih vlakov tudi zvezo z nočnim vlakom Ormož—M. Sobola. Zveza pa zdaj ni ponovno uvedena. Treba se, bo zavzeti, da bo Prekmurju nočna zveza vrnjena. o S floberlovke si je teže poškodoval roko 17 hi n j, ključavničarski vajenec v Železarni Muta Gros Vinko. MALI OGLASI CENE MAl.IM OGLASOM: V nialib oglasih stane vsaka besed« 50 par najmanjša oristoibina za te oglase le din 9.— Dražbe oreklicl dopisovanja Jo ieoitovanjski oglasi diD l.~ oo besedi NaimanJŠi znesek za te oglase le din 10.— Debelo tiskane besede se računajo dvojno Oglasni davek za enkratno oblavo gnaša din t,—. Znesek za tnale oglase se olaCnJe takoj pri naročila, oziroma ga le VDoslatl v olsnjo skupaj z naročilom ali oa no ooštnl noložnicl na čekovni račun št 11.4PC Za vse oismeoe odgovore glede tnalih oglasov ir mora oriložitf znamka za 3 dlo Razno iTV'^T‘*.v ČEŠPLJEVA DREVESCA in korenjake »Gothe 9«, sadike debeloploduih jagod dobite še pri Dolinšku, Kamnica pri Mariboru. 2080-1 Prodam mttaMušSSSm sesate STARO POHIŠTVO in razno staro pohištvo proda skladiščnik. Meljska c. 29. Pričela se je sezona cross-countryjev KLUBSKI CROSS-COUNTRV SK ŽELEZ-NIC ARI A Atletski odsek SK železničarja je priredil včeraj dopoldne klubski cross-country za seniorje in juniorje na stadionu ter tako otvo-ril letošnjo atletsko 6ezono, Startaio je 7 seniorjev in. 9 juniorjev. Brvi so tekli na progi 5 km, zmagal je R&tnef v 17:41 pred Mu-ravsom 18:57 ter Karlinom 19:41. Juniorji so tekmovali na skrajšani progi 2.5 km. Prvo mesto je zased«! Holc, sledita mu Gregorovič in Metelko. e • v -.i ...—---- k- TEK ČEZ DRN IN STRN SK CELJA Tudi SK Celje je otvoril atletsko sezono s tekom TSez drn in stm na Glaziji. Tekmovalo je 13 tekmovalcev v treh skupinah. Rezultati: Seniorji (5000 m): 1. Alojz Rozman 20:33, 2. Steiner 20:35, 3. Mulej 21:32.2, Juniorji C in omladina (1500m): 1. Anton Kos 5:25.4,' 2. Andrej Piki 5:30, 3. Franc Žagar 5:44.5. Juniorji A in B (1500 m): 1. Tomažič 5:51.8, 2. Uršič 6:08, 3. Koprivšek 6:12. ■ -...... OREH elegantna Mizarstv na ulica VINOGF prodam Sv. Jak slov v ( Iščemo MLAJŠO SOBARICO z dobrimi izpričevali in izkušnjami, po možnosti z znanjem jezikov, za stalno službo v dobrem penslonu v Vr-njački Banji. Nastop takoj. Ponudbe s prepisi izpričeval in točno navedbo dosedanjih služb pod »Sobarica« na ogl. odd. »Večernika«. 2099-9 S€am, ki®1 reBORNA Štajerska VINA kakor tudi dalmatinski dingač ier razne druge specialitete, meso iz kibie, suhe klobase Vam nudi gostilna »Pri lipi«, Gregorčičeva 19. 2090-1" CISTO SLUŽKINJO ki zna nekaj kuhati, iščem. Dn"'irthp. na ogl. odd. »Večer-2101-9 Mr. j PRVI PORAZ GRADJANSKEGA V včerajšnjem predzadnjem, kolu ligaškega tekmovanja v slovensko-hrvatski ligi je doletel zagrebškega Gradjanskega prvi poraz, prijetno pa. je presenetila tudi Ljubljana, ki ie irekinila serijo svojih letošnjih porazov, le sež " ‘ V'L'1 jal da ji doseženi dve točki ne moreta več pomagati z zadnjega mesta. V ostalih treh tekmah so pospravili točke favoriti Hašk, Con cordla in Slavija (V). Stanje na tablici je takšno, da fahko že danes smatramo za finaliste slovensko hrvatske skupine v državnem prvenstvu Gradjanskega, Haska in Hajduka. Rezultati: Ljubljen« — Split 3:0 (1:0) Hajduk — Gradj«n»ki 1:0 (0:0) Hašk — Bačka 3:1 (2:0) Concordla — Sašk 2:0 (1:0) Slavlja (V) — Slavlja (O) 2:1 (2:0). REZULTATI SRBSKE LIGE V srbski ligi so se odigrale 4 tekme 16. kola, med tem ko je bila peta, Vojvodina — Je-dinstvo, radi poplav v Novem Sadu odpovedana. Med doseženimi rezultati sta zlasti omembe vredna visoki poraz Žaka proti BSK ter zmaga Bate sredi Beograda proti Basku. Rezultati: BSK — ŽAK 12:0 (8:0) BASK — Bata 1:5 (0:3) Gradjanski (S) — Jugoslavija 0:1 Zemun — Slavlja (S) 0:4 (0:2). Prihodnjo nedeljo bodo ligaši počivali radi meddržavnih tekem proti Nemčiji in Bolgariji. s Občni zbor Atletske zveze kraljevine Jugoslavije v Zagrebu iu zastopnik oblasti razpustil, ko jc že skoro bil končan v vsestranskem sporazumu. Predmet spora je bila debata, ali naj sc smatra zborovanje za redni ali ustanovni občni zbor. s SK Celje je na svojem rednem občnem zboru sklenil, da bo zopet obnovil prekinjene športne stike s SK Amaterjem (Trbovlje) v upanju, da sc incidenti ne l>odo več ponavljali, zahteva pa od SNZ rešitev radi izgredov vloženega protesta. s. Meddržavna nogometna tekma Nemčija — Madžarska se je v berlinskem olimpijskem stadionu končala z remijem 2:2 (2:2). Nemci niso mogli ponoviti svoje odlične igre proti Italiji ter so igrali mestoma celo močno podrejeno vlogo. Strelci: Binder in Gauchel za Nemčijo, Toldi in dr. Sarosy za Madžarsko. s Na mednarodnem teniškem turnirju v Palermu sla v doublu gospodov odnesla prvo mesto Punčec-Pallada z zmago nad italijanskim parom Cucelli-Vido s 6:1, 6: 3, 6:2. s Atletski dvoboj Jugoslavija—Madžarska 1)0 22. in 23. junija v Beogradu. Sudansko ©glptsko sodelovanje predvideva načrt egiptskega ministrskega predsednika AH Maher paše. Devet angleških letalskih družb je moralo oddati vsa letala angleški vojski. ŠPORT in otroi Loška i dati od mmm ENOSC oddam Poizve Betnav DVOSf lepo si majem V praš: Odda sc takoj čista MEBLIRANA SOBA s štedilnikom in kabinetom. Posebni vhod. Meljska c. .38, II hadstr. 2087-7 Dve boljši, mladi GOSPODIČNI sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v osi. odd. »Ve černika«. 2089-7 Mutoo aot>, MBMHMUtBL gg- «*• godbama »Sehonncu^, r- štvu »Drava«, mladinskim tovarišem iz PreValj, sedanjim kolegom, kakor tudi delavstvu drž. železnic in Prostovoljni požarni brambi. Maribor, Mežica, Groding, Innsbruck, Villach, 8. aprila 194^ Globoko užaloščena soproga Marija Studenčnik | in otroci ter ostali sorodniki. Izdaja m urejuje MUH I ItPlMK \R v Mariboru Liska Mnrihorskn tiskarna d d. ae vračajo — Uredništvo in uprava; Maribor. Kopališka ulica 0. — ielelou KOVAŠKEGA POMOČNIKA s podkovsko šolo in mojstrskim izpitom iščem. Prednost imajo prvovrstni delavci. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. _ 2093-9 POSTREŽNICA srednjih let. pridna in poštena, se sprejme celodnevno proti dobri plači. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 2094-9 HLAPCA sprejmemo. Sršen, gostilna, Limbuš. 2095.-9 j MIZARSKI POMOČNIK ki bi opravljal tudi druga hišna dela, se sprejme. Sprejme se tudi deklo, ki ima veselje do gostilne in bi se priučila kuhania. Naslov v upravi »Ve černika«. Col i e._____2097-9 predstavnik 81 ANKO Dl IMA > Mariboru - - »glasi po arniko - Kokom- -t uredništva štev. 25-67 in upruve štev. 28-07, - Poštni čekovni ručuu štev 11 409. Zapustila nas je naša ljubljena žena, mati in stara mati, gospa Božena Kumer soproga nadzornika proge v pok. K večnemu počitku jo bomo spremili v torek, 9. aprila, ob 4. uri popoldne iz studenške mrtvašnice. Sv. maša zadušnica se bo opravila v cerkvi sv. Jožefa v Studencih dne 10. aprila ob 7. uri zjutraj. Studenci, 7. aprila 1940. Žalujoči soprog in otroci.