RODNA GRUDA ILUSTRIRANA REVIJA SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE ■/■■'♦J» . RODNA GRUDA Izhaja v Ljubljani, pošiljamo jo v šestintrideset držav 6 • junij • 1065 1 Domači in tuji turisti radi obiskujejo naše gore, ki so privlačne poleti in pozimi 2 Dom v Kamniški Bistrici 1 2 RODNO GRUDO izdaja Slovenska izseljenska matica v Ljubljani. Izhaja dvanajstkrat na leto. V poletnem času izideta dve številki skupno Letna naročnina za prekomorske dežele je 4 dolarje. Poštnina plačana v gotovini. Ureja šestčlanski uredniški odbor. Glavna in odgovorna urednica ZIMA VRSCAJ Ured. INA SLOKAN. Oprema: Spela Kalin, Sašo Mächtig, Peter Skalar. Uredništvo in uprava: RODNA GRUDA, Ljubljana, Cankarjeva l/II. Nenaročenih rokopisov in slik ne vračamo. Čekovni rač. pri NB 600-12-G1806-250-45. Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. RODNA GRUDA ILUSTRIRANA REVIJA SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE Junij 12. leto št. 6 Vsebina Jože Vetrovec: Kaj mi nuca planinca? Turizem na pragu nove sezone Feri Zerdin: Koča za pet tisočakov Naša letošnja majska praznovanja St. Lenardič: Prijateljsko sodelovanje Po domači deželi Iz tajništva Slovenske izseljenske matice Igor Prešern: Sola sodobnih gospodinj Stane Stražar: Podzemeljska jama pri Domžalah Kulturni zapičiti Jana Milčinski: Spela Rozin, naša mlada filmska zvezda Kajetan Kovič: Marta Ivane Minatti: S poti Bojan Pisk: Nocoj je pomlad Zdravko Omerza: Odkritje zagrebškega znanstvenika Muzej Louisa Adamiča J. M. Nujno delo ga je poklicalo Otroei berite France Bevk: Učiteljica Breda Jana Milčinski: Maja in očka France Kosmač: Rosa Vtiši ljudje po «vetu S. H. Francosko jugoslovanski praznik v Sallauminesu Anton Kukoviča: Naši izseljenci v Franciji za rodno deželo Kaši pomeniti Vprašanja in odgovori Fran Levstik: Martin Krpan Slovenščina za vas. Jezikovne vaje Slika na naslovni strani: Žičnica na Veliko planino barvni fotoposnetek: V. Šoštarič V DOMOVINO ALI V INOZEMSTVO POTUJTE Z LETALI JAT JAT LJUBLJANA Miklošičeva 34 lal«^ Sl Sl IS PROSIMO VSE NAROČNIKE RODNE GRUDE IN SLOVENSKEGA IZSELJENSKEGA KOLEDARJA V INOZEMSTVU DA NAKAZUJEJO NAROČNINO NA NASLOV: Slovenska izseljenska matica, Ljubljana, Cankarjeva l/II — na devizni račun pri Narodni banki številka 600-12-61806-250-45 »Kaj mi unča planinca • • •?« »Kaj ml nuca planinca, če ne morem do nje.. .«, poje ena izmed slovenskih ljudskih pesmi. Takole pa je bilo včasih, ko je bilo treba gristi kolena, če se je hotelo priti na kak višji hrib. Zadnja leta pa bi lahko začeli prepevati, kako se je prijetno na planinco peljati v gondolici... V Sloveniji je že precej žičnic, tudi v drugih republikah so vsak dan številnejše. O vseh naenkrat ne moremo pisati, pa naj malo več povemo o žičnici na Veliko planino, ki privablja vsak dan več smučarjev na svoja zasnežena pobočja in turistov v opremljene planinske koče. Lani so prvikrat stekle gondole na Veliko planino. Namesto nekdanje 3-urne hoje je sedaj dovolj 4,5 minut udobne vožnje. Žičnica dela poleti in pozimi. In vedno je veliko turistov. Poleti se z žičnico odpeljejo do zgornje postaje, do Šimnovca, od tod pa krenejo na daljše in krajše izlete v okolico. Pozimi pa je seveda vse polno smučarjev, ki so jim razen žičnice na voljo tudi številne vlečnice. Na Veliki planini je en sam hotel s komaj 42 ležišči. Zato pa je tembolj prijetno stanovati v malih turističnih kočah, ki so grajene prav tako, kot stare planinske koče. Seveda so znotraj urejene, namesto odprtega ognjišča je moderna kuhinja, namesto trdih ležišč so mehke postelje... Vse te hišice, ki jih je vsak dan več, niso oštevilčene. Graditelji so se odločili raje za poimenovanje po bolj in manj znanih planinskih rastlinah, predvsem rožah, in po nekaterih imenih. Graditelji velikega turističnega centra na Veliki planini si prizadevajo, da z razvojem turizma ne bi uničili planšarstva. Zato so na planini veliki rezervati, koder modemih planšarskih hišic ne smejo graditi. Tu je prostor le za krave in znotraj po pastirsko urejene hišice, v katerih prebivajo pastirji, ki pazijo na številne črede goveda, molzejo krave in mleko predelujejo v sir. Poleti obiskovalci lahko dobe na Veliki planini ob vsakem času pravi planinski sir. smetano, skuto in druge mlečne izdelke. Seveda pa ne manjka niti pravih ajdovih žgancev, politih z mlekom ... Za vse tiste, ki ne pridejo na Veliko planino, je poleti veliko, zelo lepih turističnih poti. Turisti radi obiskujejo številne planinske koče in domove v Kamniških in Savinjskih Alpah. Med najbolj znanimi izletniškimi točkami so: koča v Jermanovih vratih, Cojzova koča na Kokrškem sedlu, vrh Grintavca in Kočne in drugi lepi vrhovi. Pa tudi tistim, ki se jim ne ljubi veliko hoditi, nikoli ni žal, da se vzpnejo na Veliko planino. Kajti planina vsakokrat nudi nekaj novega, svežega, kar v dolini nikoli ni moč najti. Jože vetrovec 189 1. 3 V naših primorskih krajih lahko poleg avtomobilov srečujete tudi takšne vprege z mulami, tudi golobje Jate niso le posebnost Benetk, v Dubrovniku in številnih mestih Jih boste lahko krmili 2 Na Hvaru, našem znanem letovišču, smo se takole sončili že v januarju Turizem na pragu nove sezone 1 2 190 Poletje je pred vrati. Pričakali smo že prve goste. Pa poglejmo, kaj so za njihovo udobje in razvedrilo pripravili pri nas. »Ljubljana-Trasport« je pripravil več novosti, ki obetajo udobnejše potovanje kot doslej. Na željo potnikov bodo vozovnice in rezervacije dostavljali na dom in zagotovili brezplačen prevoz z vozili mestnega prometa od doma do avtobusne postaje. Pripravili so Pri pregledu prijavljenih letalskih družb in tipov letal, ki bodo pristajala na letališču Brnik, vzbuja zlasti pozornost, da vse tuje letalske družbe povečujejo število pristankov in to celo z najsodobnejšimi potniškimi letali. Iz Anglije bodo z različnimi letali imele redne charter polete štiri letalske družbe. Kot zanimivost naj omenimo tudi, da bo letos prvič pristal na leta- tudi tri posebne avtobuse s stoli-ležalniki. Ti avtobusi bodo vozili na daljših nočnih progah: Ljubljana—Split in Poreč—Ljubljana—Beograd. V avtobusih bo hladilnik s pijačami. V primorskem delu Dalmacije so letos prvič uvedli -mesec turizma«, v katerem so pripravili vse za sprejem in čim boljše počutje gostov. Pobelili so hiše, pospravili dvorišča, uredili parke in plaže, pripravili športne čolne; posebno pozornost pa so posvetili ureditvi higienskih pogojev v gostinskih lokalih ter udobnejšemu bivanju v zasebnih sobah. 2e od maja dalje so poskrbeli za letalsko zvezo Dubrovnik—Ljubljana—London; letalo bo vozilo vsak petek, soboto in nedeljo. Ladja »Dalmacija«, naša največja in najrazkošnejša potniška ladja, je že začela svoja potovanja na Bližnji vzhod. Zanje se zanimajo mnoge evropske in ameriške turistične agencije, saj ima ladja vse udobje, ki ga želi še tako razvajen gost: restavracije, kavarne, prodajalne, bazen z morsko vodo, bar; v družabnih prostorih in apartmajih stoji 24 televizorjev, nadalje je na ladji potujoča razstava sodobne jugoslovanske likovne umetnosti. Sredi julija se bo -Dalmaciji« pridružil še njen dvojnik »Istra« in potem bosta ladji vozili na tej progi enkrat tedensko. Naše gore bo tudi letos obiskalo veliko število domačih in tujih ljubiteljev gora. Za njih varnost je posebna komisija pri Planinski zvezi med starejšimi, izkušenimi planinci zbrala še 40 novih gorskih vodnikov, tako da jih je zdaj v vsej Sloveniji že sto. Na Bledu bodo v poletni sezoni spet odprli več likovnih razstav. Že maja so si prvi gosti lahko ogledali razstavo gorenjskih slikarjev, tej je sledila medobčinska otroška likovna razstava; v načrtu pa so še razstave: Spomeniki iz narodnoosvobodilne borbe, Domača obrt na Gorenjskem. Gorenjska kmečka skrinja, Spominska razstava, posvečena 1. 1945 in druge. Letališče na Brniku se vedno bolj uveljavlja v mednarodnem letalskem prometu, kar kažejo tudi že sklenjene prijave domačih in tujih letalskih družb, ki žele v letošnjem letu pristajati na tem letališču. Po teh ocenah bo letos v mednarodnem prometu pristalo 750 letal z 80.000 potniki, kar pomeni v primerjavi z lanskim letom za 67 % več. lišču Brnik, in sicer 28. junija ob 5. uri zjutraj, popularni TU 104 A, ki bo poletel iz Češke in je last podjetja CSA. Omenjena letala bodo pristajala na našem letališču skozi vso sezono. Aranžmaje za pristajanje na letališču Brnik so podpisale še tri družbe iz Holandije, po ena iz Švedske, Švice, Norveške, iz Zvezne republike Nemčije, CSSR in Finske. V Kobaridu se že od začetka aprila oglašajo športni ribiči iz Italije, da dobe ribolovne dovolilnice za soške postrvi. Spotoma se ustavljajo v novem hotelu na Mostu na Soči, ki je vedno poln zadovoljnih gostov. Idrija pripravlja več zanimivih turističnih prireditev. Junija bo proslava ob 100-letnici prve mature na idrijski gimnaziji in 75-letnica gasilskega društva V začetku julija bodo filatelistične prireditve s sodelovanjem filatelistov iz Italije in Avstrije. Tem bo sledila proslava idrijske godbe in zbor godb na pihala. 17. in 18. julija bo čipkarski festival z razstavo čipk in tekmovanjem čipkaric. Nato bo proslava 20-letnice idrijske lesne industrije. Poleg tega pa še prireditve športnih in, prosvetnih organizacij, ki bodo s svojimi nastopi popestrile turistično sezono v Idriji. V Postojnski jami so obnovili številne poti skozi jamo in dopolnili vozni park jamske železnice. Zgradili so tudi novo transformatorsko postajo, da bo jama razsvetljena še bolj kot doslej. Posebno lepo bodo uredili Plesno dvorano, v kateri se bo jeseni začel IV. mednarodni kongres speleologov. Kraška turistična skupnost pa je izdala prospekt Krasa. V Brežicah je nanovo osnovana Občinska turistična zveza pripravila tečaj za vse tiste, ki bodo letos oddajali sobe. Tečajniki so se seznanili z razvojem in vlogo turizma, z ureditvijo sob in prehrane in pa z vsem, kar morajo vedeti, da bodo goste gostoljubno sprejeli in jih seznanili z vsem, kar zanima turista. Grad Mokrice ima čudovito lego, njegovo kulturno, zgodovinsko in turistično vrednost pa povečuje edinstveni park, ki ga obdaja. Uprava gostišča je letos očistila ožjo grajsko okolico, inž. Miha Ogorevc, direktor arboretuma v Volčjem potoku, pa bo pripravil načrt za postopno urejanje posameznih področij in dopolnitev sedanjih nasadov z novimi posebnostmi. Predvidena ureditev bo v Mokricah brez dvoma poživila turistični promet. 191 Kaj dela naša mladina Kocu za pet tisočakov Kranjski fantje so me povabili na izlet v hribe. Razveselil sem se vabila, živahne družbe, lepega razgleda in miru, ki je doma v hribih. Pred odhodom pa sem jih vendarle nekoliko čudno pogledal, kajti na ramena so mi natovorili vrečo z opekami. Enako so storili tudi oni in dejali so: — Brez opek seveda ne moremo na izlet! Vlekli smo vsak po šest opek na vrh Cemšenika nad Preddvorom pri Kranju. 1132 metrov nadmorske višine, poti strme, da bi se lahko ugriznil v koleno. V potu svojega obraza sem obsojal fante, ki so mi Iz petih tisočakov, ki so jih imeli takrat, ko so položili prve kamne v temelje koče, je zrasel planinski dom s prostrano sobo, predsobo, verando, kletjo, zgoraj je skupno ležišče za dvajset oseb. V sobi manjka le še kamin, prav zato smo prinesli na vrh opeke, ki bodo kmalu grele goste. Fantje dobro vedo, da v koči med smrekami ne bo turizma s servietami in pladnji, ne bo natakarjev v belih suknjičih, toda ne bojijo se tu bencinskega smradu, kajti koča je daleč od cest. Prav zaradi take domačnosti je koča dobila svojo vrednost. — Res je, da smo jo poceni zgradili, toda kdor je prelil toliko znoja, zna ceniti svoje delo. Vse to se ne da poplačati z milijoni — pravi Janez Kramar in boža stene v sobi, ki so jih obložili s smrekovimi vejicami. Feri Žerdln pripravili tak izlet, toda kaj, ko pa so si tudi oni naložili težko breme? Peter Filipovič, Peter Kobal, Igor Lesjak, Milan Dolenc, Pavle Pogačnik, Jože Pirnat in Janez Kramar. Vsi so iz Kranja, po poklicu študentje, gozdarski tehniki, električarji in morda še kaj. Pred tremi leti so se sestali v kranjski slaščičarni ter krepko udarili po našem turizmu. Govorili so, da so gostilne za njihov žep predrage in dolgočasne, da so izleti v hribe dragi in morajo torej ob nedeljah pogosto ostajati doma. Fantje so v naslednjih tednih obredli vse hribe v okolici Kranja in Škofje Loke, nazadnje pa so se ustavili na vrhu Cemšenika. Spodaj so bile srebrne niti Kokre, na vzhodu je s turističnimi pljuči dihal Krvavec, daleč v dolini pa ravno polje — današnje letališče Brnik. — Tukaj bo primeren prostor! — so dejali in s štirimi kamni označili mesto za bodočo planinsko kočo. Nekaj dni pozneje: kmet Janez Šenk iz Potoč jim je dal v najem za 99 let zemljišče, kjer bo stala koča, načrt so izdelali sami in končno so dobili dovoljenje za gradnjo, žulje in znoj. — Brez prijateljev seveda ne bi ničesar dosegli — pripoveduje zdaj Janez Kramar, ko sedimo pred gotovo kočo in počivamo po težkem vzponu. — Krovci, ki so jih v dolini vabili na vse strani ter jim ponujali za delo lep kup tisočakov, so nam brezplačno naredili streho. Tesarje, zidarje in mizarje smo prav tako našli med prijatelji. Še nehaj novic Zveza mladine Jugoslavije je izdala svojo redno publikacijo »Življenje mladine«. Publikacija je izšla v angleščini, francoščini, ruščini in španščini v skupni nakladi 16.000 izvodov. Dijaki II. gimnazije iz Ljubljane so uprizorili lepo uspelo predstavo Cankarjevih »Hlapcev« v francoskem jeziku. Francoske uprizoritve so na tej gimnaziji že tradicija, Mednarodna razstava študentske fotografije je bila v Ljubljani. Člani ljubljanske fotogrupe so prejeli diplomo in plakete za najboljšo študentsko foto-organizacijo v državi. Posamezniki pa so dobili zlate, srebrne in bronaste plakete. Alpinistični odsek pri Akademskem planinskem društvu v Ljubljani že nekaj let vzgaja odlične alpiniste. Samo lani se je udeležilo odprav v tuja gorstva pet članov odseka, za letošnjo himalajsko odpravo pa sta dva kandidata. Srečanje najmlajših slovenskih filmarjev — učencev osnovnih šol iz Mojstrane, Jesenic, Ljubljane in Kopra je bilo nedavno na Jesenicah in v Mojstrani. Otroci iz Kopra so na tem festivalu sodelovali s tremi filmi, za katere so sami napisali scenarije, jih zaigrali in posneli na filmski trak. Na tekmovanju so bili prvi, njihov najboljši film »1. november« bodo poslali tudi na mednarodno tekmovanje v Prago. V Piranu je bila letna revija italijanskih šol Istre in Reke. V Moderni galeriji so odprli razstavo otroških risb in fotografij, v gledališču Tartini pa je nastopilo okrog 600 otrok v raznih enodejankah ter s plesnimi in glasbenimi točkami. Maturanti piranske gimnazije — prvi v zgodovini — so imeli svoj maturantski ples v novem hotelu v Luciji, ki je razen dijakov, profesorjev in staršev privabil in razvedril tudi mnogo domačih in tujih turistov. Na tekmovanju slovenskih mladinskih pevskih zborov v Celju so mladi Zagorjani osvojili prvo mesto. Največ uspeha so imeli z Gallusovim madrigalom. Mladi zbor so posneli tudi za radio, pripravili pa bodo več koncertov v Sloveniji in Jugoslaviji. Povabljeni so tudi v sosedno Avstrijo. 192 1 I 2 | 3 1, 2, 3 Šolska vrata so se zaprla. Skrbi In ob učenju prečute noči bodo kmalu pozabljene. Maturanti so sc seveda poslovili od šole posebej slovesno s s svojimi šaljivo resnimi obredi kakor Je to že običaj 193 Viliji letošnja majska p raznovan j a V teh nIiivntiMiiilh dneh je bilo v Krcih ¡n mislih nto-tlNoeev Ae mocne|Kii in globjn v.iahteva po miru in Kožltju 1 Štafeta mladosti z voščili za predsednika Tita je prispela v Ljubljano 2 Ameriški rojak Edvard Tomšič pozdravlja udeležence pohoda ob žici okupirane Ljubljane 3 Zborovanje v Ajdovščini 4 Predsednik Tito na slavnostni seji vseh zborov zvezne skupščine, zveznega odbora SZDL in Zveze združenj borcev NOV v Beogradu 5 Udeleženci štafete v Ljubljani 6 Beograd — partizanske zastave v Jubilejni paradi ob dnevu zmage, 9. maja 1 4 2 6 3 5 194 Za nami so dnevi naših letošnjih majskih praznovanj, ki so bila v znamenju velikega datuma — 20. obletnice zmage nad fašizmom — obletnice, ki jo letos praznuje ves svobodoljubni svet. Slavja seveda še niso zaključena, še in še se bodo vrstila skozi vse letošnje jubilejno leto. Toda zdaj se ustavimo na kratko pri najpomembnejših slavjih v letošnjem letu. Ajdovščina je Nlavila veliki dan 20-letnico osvoboditve Slovenskega Primorja in ustanovitev prve slovenske vlade. Sončna Vipavska dolina je v teh dneh sprejela množico nekdanjih borcev, aktivistov, prebivalcev Primorske in pa predstavnike skupščine in izvršnega sveta Slovenije, člane prve slovenske vlade, predstavnike zveznega odbora, bratskih republik in delegacijo kulturno-gospodarske zveze iz Trsta in Gorice. Na množičnem zborovanju je govoril dr. Marijan Brecelj, na proslavi v Ajdovščini pa sekretar Viktor Avbelj. Udeleženci proslave so najprej počastili spomin predsednika prve slovenske vlade Borisa Kidriča in preminulih članov te vlade Ferda Kozaka in Franca Snoja ter spomin vseh padlih za svobodo. Osrednjim proslavam pa so se pridružile še številne kulturne in športne prireditve. SpomladanNkl pohod ob žici okupirane Ljubljane ki je bil deveti, je bil v letošnjem jubilejnem letu ena najbolj prisrčnih in množičnih manifestacij. Blizu 27.000 udeležencev se je zbralo na startnih mestih v raznih predelih Ljubljane. Petčlanske ekipe so v prazničnem razpoloženju z zastavami in partizansko pesmijo že v ranem pomladnem jutru krenile na pot, ki je vodila mimo znanih spomenikov iz narodnoosvobodilne vojne do končnega cilja na Trgu revolucije. Ob slovesnem zaključku pohoda ob žici okupirane Ljubljane in razdelitvi priznanj zmagovalcem, je zbrane pozdravil tudi ameriški rojak. V imenu članov Slovenske narodne podporne jednote jim je kratko spregovoril glavni podpredsednik te organizacije g. Edvard Tomšič iz Walsenburga, Colorado, ki je na obisku v Apel vsem miroljubnim in demokratičnim bikini sveta Na današnji dan zmage, ki obvezuje sedanje generacije, da ne bodo nikoli več dovolile nove vojne katastrofe, je svetu zopet zagrozila nevarnost vojne. V mednarodnih odnosih se zopet pojavljajo tendence, da se s silo orožja ogroža neodvisnost narodov in njihove pravice do svobodnega in samostojnega razvoja. Imperialistična politika kolonialnega podrejeva-nja in intervencije brezobzirno poskuša zadušiti pravični osvobodilni boj zasužnjenih narodov in da v mednarodnem življenju ustali uveljavljanje sile in pravico močnejšega, kar bi nedvomno uničilo politično in moralno osnovo, na kateri edini lahko sloni civilizacija naše dobe, in resno ogrozilo mir vseh narodov. Ob zavesti, da je dosledno izvajanje politike miroljubne koeksistence med državami edina alternativa vojni in da je mir danes pogoj ne samo slehernega napredka, temveč tudi obstoja človeštva, narodi Socialistične federativne republike Jugoslavije apelirajo na vse miroljubne in demokratične sile sveta, da združijo svoje napore v boju proti silam nasilja in vojne, za enakopravne odnose med narodi in za očuvanje miru na svetu, za nadaljnjo uveljavitev načel, na katerih je zasnovana Organizacija združenih narodov. Beograd, 9. maja 1965. Iz deklaracije sprejete na slavnostnem zasedanju vseh zborov zvezne skupščine, zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in zveznega odbora Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije. 195 Sloveniji. S toplo besedo je naglasil, da ameriški Slovenci v mislih spremljajo jubilejna slavja v rojstni domovini, s katero so tesno povezani, kakor so bili v njenih najtežjih dneh, kar je bilo očito tudi v tem, da so njihove organizacije, med katerimi je bila SNPJ med najvidnejšimi, med prvimi začele z zbiranjem pomoči za domovino in so prispevale lep delež k njeni obnovi. Priznanja našim kulturnim delavcem Mestni svet Ljubljane je ob 20-letnici osvoboditve razdelil nagrade za pomembne večletne dosežke v književnosti, likovni, uporabni, dramski in glasbeni umetnosti ter urbanizmu, filmski in gledališki interpretaciji in režiji. Od književnikov so bili nagrajeni pesniki Matej Bor in Mile Klopčič ter pisatelji Ciril Kosmač, Mira Mihelič in pokojni Juš Kozak. Za igralske stvaritve so prejeli nagrade dramski umetniki Marija Nikolajevna Nablocka, Duša Počkajeva, Stane Sever in pokojni Lojze Potokar. Za glasbeno dejavnost: prof. Dragotin Cvetko, Ciril Cvetko, Radovan Gobec, operna pevka Bogdana Stritar, baletna umetnica Tatjana Remškar ter pokojni igralec in režiser Jože Tiran. S področja filmske umetnosti sta bila nagrajena filmska režiserja France Štiglic in Dušan Povh. Za dosežke v likovni umetnosti pa slikarji Božidar Jakac, Gojmir Anton Kos in pokojni kipar Frančišek Smerdu. Za dosežke s področja arhitekture in urbanizma so prejeli nagrade: inž. Boris Kobe, inž. Niko Kralj, inž. Emil Medvešček, inž. arh. Edi Mihevc, inž. arh. Edo Ravnikar in inž. Marko Šlajmer. 1>. maj - dan zmage V letošnjem maju smo dobili nov državni praznik, 9. maj je bil proglašen za dan zmage. Ta dan je bil dvakrat slovesen za Ljubljano, saj je bila obletnica, ko so pred dvajsetimi leti vkorakali vanjo partizanski borci — osvoboditelji. Vsa ozaljšana ga je pričakala. Osrednje slavje je bil velik zbor samoupravljavcev, ki je bil 8. maja v veliki športni dvorani v Tivoliju. Iz vseh strani Slovenije se je zbralo nad 6500 predstavnikov samoupravnih organov. Predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj je obširno analiziral pot. katero je prehodil slovenski narod, preden je izbojeval dvojno zmago: zmago nacionalne samoodločbe in zmago odgovornosti do svojega ljudstva in človeka sploh. V živahni razpravi so nato številni samoupravljavci govorili o izkušnjah in uspehih na področju samoupravljanja v njihovih tovarnah, podjetjih in ustanovah, pa tudi o delu in bodočih nalogah. Zvečer je bila v hali Gospodarskega razstavišča slavnostna konferenca odbornikov občinskih skupščin mesta Ljubljane. Na njej so se zbrali številni partizanski aktivisti in borci, med njimi tudi pripadniki tistih partizanskih enot, ki so pred dvajsetimi leti osvobodile Ljubljano. V tistih svečanih dneh se je Ljubljana poklonila tudi spominu mrtvih: na ljubljanskih Zalah je bil odprt spominski park 425 znanim in neznanim juna kom, padlim borcem in talcem. Visok, edinstveno oblikoval bronasti spomenik, v katerega je kipar, umetnik vdihnil globoko simboliko trpljenja, borbe in žrtev, je kakor večen krik stoterih v smrti onemelih ust: Nikoli več vojne! Za mir in enakopravne odnoNe med narodi Osrednje jugoslovansko praznovanje 9. maja — dneva zmage nad fašistično Nemčijo je bilo v Beogradu z veliko vojaško parado in slavnostnim zasedanjem zvezne skupščine, zveznega odbora Socialistične zveze in Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik republike in vrhovni komandant oboroženih sil SFRJ Josip Broz-Tito. Ob zaključku slavnostnega zborovanja so udeleženci sprejeli deklaracijo, v kateri narodi Socialistične federativne republike Jugoslavije apelirajo na vse miroljubne in demokratične sile sveta, da združijo svoje napore proti silam agresije in vojne, za nadaljnjo afirmacijo načel, na katerih je zasnovana Organizacija združenih narodov. Deklaracijo so poslali parlamentom vseh dežel. Cvet v znamenju Nonea Dežele imajo svoje praznike, svetle, vesele in svečane dneve, ki jim posebej nekaj pomenijo. Toda tako svetlega, sončno veselega in svečano prisrčnega kakršen je v Jugoslaviji 25. maj, prav gotovo nimajo nikjer. To je rojstni dan predsednika Tita, ki je že vrsto let naš praznik mladosti. Morda prav od takrat, ko mu je mala pionirka ob čestitki zavzeto zaklicala: «Dragi naš Tito, ostani večno mlad!« Takrat je Tito ta svoj praznik poklonil mladini, novemu rodu, ki prihaja za nami, razdal ga je vsej naši deželi, ki doživlja mladost svoje rasti. Kakor vsa prejšnja leta, je tudi letos romala štafetna palica z voščili za Tita skozi tisoče mladih rok, ki so jo varno in ponosno nosile skozi mesta in vasi, preko gora in voda naše dežele. Povsod so naša srca in želje spremljale mlade in z njimi hitele dalje. Veliki športni stadion v Beogradu je bil 25. maja en sam cvet naše mladosti, pomladi, sončne radosti. Spremenil se je v živopisano poljano naših mladih: pionirji in mladinci, vojaki in mornarji, skoraj pet tisoč nastopajočih je izvajalo telovadne vaje in plese. Mlada prožna v radostnih igrah razgibana telesa so bila kot pisani cvetovi ogromnega šopka, ki ga je nabrala domovina za rojstni dan svojega Tita. V zaključnem nastopu so vsi sodelovali. Zlili so se v en sam cvet, cvet v znamenju sonca, simbola vedrine in ustvarjalne mladosti. In sredi tega cveta se je na ramenih mornarjev dvignil naš najboljši športnik Miro Cerar, ki je nato s prožnim korakom pohitel k predsednikovi loži in mu izročil štafetno palico s čestitkami naših mladih in vseh nas z besedami: «Dragi naš tovariš Tito, vsi mi ti želimo iz vsega srca, da dolgo živiš, dobrega zdravja na srečo nas vseh!« 196 Domači in tuji turisti radi obiskujejo naše staro obmorsko mesto Piran Pri jatel sodelovanje Proti koncu maja letos je obiskala Slovenijo delegacija deželne vlade Furlanije-Julijske krajine pod vodstvom predsednika vlade dr. Alfreda Berzantija. S tem je tudi. vrnila obisk članom izvršnega sveta Slovenije, ki so pred dvema mesecema pod vodstvom takratnega podpredsednika izvršnega sveta Janka Smoleta uradno obiskali Gorico in Videm. Izmenjava delegacij na taki ravni je bila zelo pomembna za nadaljnji razvoj in razširitev sodelovanja med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino. Ti obiski so potrdili, da obstaja pripravljenost in dobra volja na obeh straneh za poglobitev in razširitev sodelovanja, kar je solidna podlaga za vodenje politike prijateljstva kot dolgoročne težnje dveh dežel. Na sprejemu v Ljubljani je predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine g. dr. Berzanti med drugim dejal: »Menimo, da morajo biti pravice manjšin spoštovane, ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih. Ko govorimo o tem, govorimo o kompleksnih problemih in samo del teh problemov sodi v pristojnost naše deželne vlade. Ker nas navdaja volja po sodelovanju in ker želimo, da bi bili odnosi do manjšin najprisrčnejši, se bomo potrudili tudi čez meje pristojnosti dežele in bomo predlagali naši vladi najprimernejše rešitve na raznih področjih.« Z obiskom italijanske delegacije bi lahko rekli, da se je zaključila prva faza, ko so se predstavniki obeh dežel seznanili in ugotovili, katera so poglavitna vprašanja v kompetenci skupnega reševanja. In pokazalo se je, da so realne možnosti za nadaljnjo krepitev sodelovanja še posebno na področju prometnih zvez, gospodarske izmenjave, industrijske kooperacije in drugje. Temu bč> sedaj sledilo obdobje konkretnih pobud za postopno reševanje določenih problemov. In že med sedanjim srečanjem so se dogovorili za razne oblike takega reševanja. Tako se bodo na primer sestali predstavniki socialno-zdravstvenenga področja in pripravili predloge za sodelovanje, prav tako predstavniki kultumo-znanstvenega področja. Nadalje bodo pripravili strokovnjaki predloge za sodelovanje pri gradnji avto ceste Palmanova—Gorica—Ljubljana. V načrtu je nadalje razširitev maloobmejnega prometa, trgovinske izmenjave, sodelovanja na področju turizma itd. Skratka vrsta vprašanj, kjer lahko sodelujemo v obojestransko korist. V okvir teh vprašanj pa se vključujejo tudi manjšinska vprašanja, kajti zaščita narodnostnih skupin spada med prve dolžnosti sodobne, napredne države. S. Lenardič 197 PO DOMAČI Huda rudarska nesrera DEŽELI MBanMOBBBKM Program isueljemihega dneva 12.avgusta v Trbovljah Kakor smo že poročali, bodo poleg prireditev izseljenskega tedna tudi številne prireditve namenjene rojakom, ki nas pozneje obiščejo. To so predvsem naši ljudje iz evropskih dežel. Danes objavljamo program glavne prireditve izseljenskega dneva, ki bo letos 12. avgusta v Trbovljah. Prireditev organizira podružnica Slovenske izseljenske matice v Trbovljah. Dopoldne ob 10. uri otvoritev razstave zasavskih slikarjev-amaterjev, del razstave bo posvečen izseljenstvu; sprejem pri predsedniku občinske skupščine; ogled filma »Trbovlje« in »Lepote Slovenije«. Popoldne ob 16. uri promenadni koncert delavske godbe na pihala; kulturna prireditev v dvorani Delavskega doma, na kateri bodo sodelovali: orkester glasbene šole, gledališče Svoboda-Center iz Trbovelj, recitatorji, pevci solisti, pevska zbora Slavček in Zarja ter zabavni ansambel »Veseli rudarji«. Ansambli in skupine bodo posredovale naslednje skladbe, pesmi ie recitacije: Orkester glasbene šole Trbovlje: Venček slovenskih pesmi. Gledališka skupina Svobode — Center-Trbovlje — Linhart: Županova Micka. ing. Albert Ivančič zapoje pesem Mornar, Jelko Potočan recitira odlomek iz Cankarjevega Hlapca Jerneja, Skrinjarjeva zapoje pesmi: Nezakonska mati in Počiva jezero v tihoti, Vizovišek — Novak, duet: Dekle, delaj pušeljc, I. Stojs recitira Kajuhovo »Materino pesem«, Orkester glasbene šole: Pesem mladinskih delovnih brigad, Nastop folklornih plesalcev gledališča Svoboda-center, Trbovlje, Vizovišek — Novak duet: odlomek iz operete Pri belem konjičku, Jelo potočan recitira M. Klopčiča pesem Drejčnik Andrej. Po končanem kulturnem sporedu bo v avli Delavskega doma poskrbel za dobro voljo in veselo razpoloženje zabavni ansambel »Veseli rudarji«. V opoldanskem odmoru bodo gostje lahko obiskali tudi okoliške izletniške točke: Klek, Katarino, Mrzlico, Izlake, kamor je možen dostop tudi z osebnimi avtomobili. V Trbovljah pa si boste lahko ogledali muzej NOB, po želji pa tudi posamezne gospodarske objekte. Ob zaključku te številke smo globoko pretreseni zvedeli za hudo nesrečo, ki je bridko prizadela vs enaše ljudi doma in po svetu. V ponedeljek 7. junija je zaradi eksplozije metana izgubilo življenje 128 rudarjev v rudniku Kakanj v Bosni. Sreda 9. junija, ko so žrtve pokopali, je bil v vsej državi dan žalovanja. Hudo prizadeti rudarji v Kaknju prejemajo od vsepovsod sožalne brzojavke. Naše rudarje je velika nesreča še posebej globoko prizadela. Tudi Slovenska izseljenska matica je že prvi dan po nesreči prejela sožalno brzojavko Koordinacijskega odbora jugoslovanskih društev v severni Franciji, v kateri naši rudarji v Franciji izrekajo težko prizadetim tovarišem in družinam ponesrečenih iskreno sožalje. Iz tajništva Slovenske izseljenske niatiee Naše ameriške »lastovice«, če uporabljam to že kar klasično primerjavo, so začele že kar pridno prihajati. Sredi maja se je na matici oglasil dalmatinski rojak iz daljnega Čila Tomo Buvinič s soprogo. Njuni starši so se že pred davnimi leti izselili z otoka Brača, njima pa, čeprav sta rojena že v novi domovini, še dokaj gladko teče domača beseda. Prvič v svojem življenju sta obiskala domovino svojih staršev in mnogo zanimivega sta našla na vsakem koraku. Tomo Buvinič je v Punta Arenas, kjer živi z družino, že osem let predsednik tamkajšnjega jugoslovanskega doma. V našem uradu se je oglasil tudi rojak John Kobi iz Dulutha, Minn., ki pa je bil v Sloveniji že od oktobra lani. Zdaj pa se je prišel poslovit. Povedal je, da mora nazaj, ker mu poteče zavarovalnina. Obljubil pa je, da se še vidimo. Rojak Kobi je iz znane Kobijeve družine v Borovnici, kjer so imeli veliko žago. V ZDA je odšel leta 1910, torej pred 55 leti. Bil je izučen kovaštva in je delal v jeklarnah. Nekaj časa je živel tudi v Kanadi. Slovenijo je v zadnjih letih že trikrat obiskal. Zlasti odkar je pri avtomobilski nesreči izgubil soprogo, veliko potuje. Dne 19. maja smo po nekaj letih spet segli v roke našima dobrima znankama iz Los Angelesa v Kaliforniji Mary Matjažičevi. ki je zdaj na obisku v Sloveniji že četrtič, in Ceciliji Blažun, ki je na obisku tretjič. Naša pridna Mary je prve dneve predvsem porabila za obiske, saj je imela na kupe pozdravov in sporočil od sorojakov za njihove sorodnike in prijatelje. Obiskala je tudi naše bolnike. V jeseniški bolnišnici leži že od konca aprila nekdanji znani Kalifomijčan Jack Cuznar, ki se je na povratku z obiska v Italiji pri postaji Trbiž hudo ponesrečil. Hotel je izstopiti, ko je vlak že vozil, ter si je pri padcu zlomil nogo v kolku in dobil še nekatere poškodbe. Kakor nam je rojakinja Mary povedala, pa je našla bolnika kljub težavam kar vedro razpoloženega. Prepričani smo, da se bo v rokah dobrih zdravnikov kmalu pozdravil in se bo lahko spet vrnil v svoj domek tam v prelepem Podkorenu. V Ljubljani je Mary Matjažičeva obiskala tudi našega nekdanjega odbornika in pridnega sodelavca pri Rodni grudi Cvetka Kristana, ki leži težko prizadet od kapi že nad štiri leta v domu onemoglih na Poljanski cesti. Bolnik se zaradi svoje težke bolezni le malo zaveda, pač pa je bila iskreno vesela obiska njegova soproga Hermina, ki je skozi vsa leta stalno vse dneve pri svojem soprogu. Se enega bolnika smo imeli, katerega ime je bilo vsa leta tesno povezano z delom Slovenske izseljenske matice. To je bil naš vedno veseli in vedri odbornik Lojze Zdravje, ki se je že v prvih letih po osvoboditvi vrnil iz Kanade in je bil vsa leta član glavnega odbora matice in pridni sodelavec Rodne grude in koledarja. 198 Dne 22. maja smo na zagrebškem letališču pozdravili letošnjo prvo večjo skupino rojakov iz ZDA Menda ni bilo ameriškega ali kanadskega povratnika, ki ga naš Lojze ne bi poznal in ga od časa do časa, če je le utegnil, obiskal in se zanimal, kako živi. Zelo rad je hodil tudi k prihodom skupin in bodo letos rojaki prav gotovo pogrešali njegov vedri pozdrav in krepak stisk roke. Lojze Zdravje je hudo zbolel in je aprila moral na zdravljenje na Golnik. Do zadnjega je verjel v ozdravljenje in je bil zelo vesel obiskov svojih številnih prijateljev, med temi tudi Mary Matjažičeve. Dne 22. maja je predstavnik matice na zagrebškem letališču zaželel dobrodošlico prvi letošnji skupini, ki je prispela z letalom KLM v aranžmaju potovalnega urada Avgust Hollander. V skupini je bilo 14 potnikov, prispelo jih je pa samo dvanajst, ker sta dva v Amsterdamu zamudila letalo in sta morala pripotovati naknadno. Zakonca Repar sta povedala, da bosta kar za stalno ostala, ker imata prijazno hišico v Preski pri Medvodah. Tudi v skupini upokojencev iz Milwaukee, ki smo jo pozdravili na letališču v Brniku dne 2. junija, smo srečali številne znance iz prejšnjih let. Skupino je vodi! Peter Schircely iz Milwaukee. Največ skupinskih prihodov iz prekomorskih dežel pričakujemo v juniju. Potovalna pisarna Avgusta Kollandra je sporočila tajništvu matice, da bo letos z njenim posredovanjem pripotovalo osem skupin. Tudi Express Travel Service in drugi potovalni uradi v ZDA, Kanadi in drugod imajo polne roke dela. Express Travel Service organizira letošnje skupinske izlete Slovenske narodne podporne jednote. Prvo skupino SNPJ, ki je prispela 8. junija z letalom, je vodil urednik Prosvete g. Louis Beniger, ki je prispel letos s svojo sestro go. Kamnikarjevo. Na matici vsak dan srečujemo številne znance iz prejšnjih let in spoznavamo nove. Tako smo se spet srečali z gospo Bernikovo iz Clarendon Hillsa, gospo Slosarjevo iz Milwaukee in drugimi. Tudi iz Argentine in Kanade smo že v začetku junija imeli številne obiske na matici. Iz Argentine je prišla tudi gospa Pepca Stekarjeva po 48 letih na obisk k sorodnikom in seveda predvsem k sinu Rudolfu, ki je pri nas na strokovnem izpopolnjevanju. Prvo uradno skupinsko potovanje SNPJ pa bo 23. junija. Ta dan bo slovensko letalo AA poneslo blizu 80 potnikov naravnost v Slovenijo, kjer jih bomo pozdravili na letališču Brnik pri Kranju. S to skupino, ki jo bo vodil glavni predsednik SNPJ J. Culkar, bodo prispeli tudi nagrajenci v lanski članski kampanji ob 60-letnici jednote. Seveda bodo tudi druge organizacije iz ZDA priredile številne skupinske obiske starega kraja, o čemer smo že pisali. V prvi polovici junija sta prispeli dve skupini Slovenske ženske zveze. Prvo je vodila častna predsednica g. Marie Prisland, drugo pa glavna tajnica, Albina Novakova. Tudi iz Kanade je letalo AA pripeljalo nad 80 V četrtek 10. junija je v zdravilišču Golnik umrl po hudi bolezni član glavnega odbora Slovenske izseljenske matice od njene ustanovitve in stalni sodelavec njenih publikacij, dolgoletni član in odbornik raznih množičnih organizacij, stalni dopisnik glasila SNI’J Prosvete itd. LOJZE ZIMIAV.IE V Kanadi je živel od 1. 1926 do 1948, ko se je kot zaveden rodoljub vrnil v Jugoslavijo. Udejstvoval se je v naprednih izseljenskih organizacijah in pri izseljenskih listih. Veliko je pripomogel tudi pri zbiranju pomoči kanadskih Slovencev za domovino med drugo svetovno vojno in v prvih povojnih letih. Za svoje delo v korist NOB je bil po povratku v domovino sprejet v članstvo Združenja zveze borcev. Vse do dneva, ko ga je zavratna bolezen priklenila na posteljo, je bil kot odbornik Slovenske izseljenske matice izredno delaven. Zlasti živo se je zanimal za naše povratnike. Obiskoval jih je in jim pomagal z nasveti ter sc veselil njihovega zadovoljstva in uspehov na rodnih tleh. Za zasluge in nesebično delo z izseljenci je bil 1. 1955 z ukazom predsednika republike maršala Tita odlikovan z redom bratstva in enotnosti. Slava njegovemu spominu! Slovenska izseljenska matica Golica nad Jesenicami tudi letos vabi na narcisne poljane. V maju so organizirali mesec narcis z raznimi zabavnimi in kulturnimi prireditvami. Žičnica na Španov vrh bo tudi manj vztrajne hribolazce pripeljala v najlepše predele narcisnih poljan. V Metliki je bil mednarodni zdravstveni seminar o metodah zdravstvenega izobraževanja v Jugoslaviji. Udeleženci seminarja — profesorji, študenti in zdravstveni delavci iz številnih afriških in azijskih dežel ter iz londonske univerze — so po- 199 slušali razna predavanja, obenem pa so si ogledali razne zdravstvene in izobraževalne institucije v Novem mestu, kraje, kjer so bile partizanske bolnišnice in druge zanimivosti Slovenije. Obrat Belokranjske tekstilne industrije v Dobovi je od lanskega leta dalje izredno napredoval. Za letos predvidevajo, da bodo na novo zaposlili še 90 žena; ker v občini primanjkuje delovnih mest za ženske, bo povečanje tega delovnega obrata zelo dobrodošlo. V Kočevju dograjujejo nov zdravstveni dom, ki mu bodo priključili tudi prostor za bolniški oddelek. Z novim zdravstvenim domom bo zdravstvena služba v Kočevju bolje urejena. Nekatere prejšnje prostore pa bo dobilo otroško varstvo in društvo upokojencev. «Ingrad-", celjsko gradbeno podjetje bo letos gradilo v Celju 432 novih stanovanj v montažni izvedbi. V stanovanjih bodo uvedli nekatere novosti, obenem pa pripravljajo načrt za posebno zgradbo za otroško varstvo, ki naj bi jo postavili v vsakem novem naselju. V Celju pripravljajo obsežno rekonstrukcijo metalurško-kemične industrije. Največ so doslej napravili na osrednjem objektu nove tovarne žveplene kisline, ki bo imela letno zmogljivost 100.000 ton. Gradijo že tudi potrebna skladišča, pozneje pa bodo poleg nove tovarne zgradili še valjarno cinka. V Orehovi vasi pri Mariboru so podjetni člani avto-moto društva uredili dirkališče za moto-kros tekmovanje, ki so ga že krstili z mednarodnim tekmovanjem. Udeležilo se ga je 31 izbranih dirkačev iz 8 držav in dveh celin — Evrope in Avstralije. Ker pa so tekme le nekajkrat na leto, bodo podjetni vaščani uredili tekmovalni prostor tako, da bo za delovne ljudi prijeten weekend. V načrtu imajo zgraditev camping prostora z električno razsvetljavo, vodo, sanitarijami in okrepčevalnico, manjše kopališče, športno igrišče in po možnosti umetno jezero s čolnarno. Vse to bo brez dvoma privabljalo številne izletnike iz Maribora in okolice. Na letošnjem spomladanskem velesejmu v Zagrebu je bilo 1233 razstavljavcev iz 23 dežel Evrope, Azije in Severne Amerike, ki so razstavili več kot 100.000 proizvodov za široko potrošnjo, gradbeništvo, medicino, avtomatizacijo itd. Vojaki naše armade so dobili uniforme novega kroja, nove srajce z ovratniki, škornje in še en plašč. V vojašnicah spe vojaki na žimnicah in v pižamah, namesto dosedanjih lesenih kovčkov pa jih čakajo pripravne omarice s policami in predali. Zadnje leto dobivajo tudi močnejšo hrano, poleg drugega tudi več mleka, sadja itd. V Leskovcu so odprli III. jugoslovanski sejem spominkov in turistične opreme. Na milanskem sejmu v Italiji je sodelovalo 55 naših podjetij. Med drugim je podjetje "Slovenijales" razstavilo montažno stanovanjsko hišico. . Podjetje "Metan« v Kutini pri Zagrebu je začelo graditi veliko tovarno industrijskih saj, ki jih bodo izdelovali predvsem za potrebe gumarske industrije. Zdaj morajo uvažati veliko količino saj iz inozemstva. Razen tega bodo v novi tovarni izdelovali tudi kvalitetne saje za proizvodnjo tiskarskih in drugih barv. izletnikov društva Simon Gregorčič iz Toronta, pod vodstvom predsednika Steguja. Priprave za piknik in druge prireditve v izseljenskem tednu živahno potekajo. Izgleda, da bo letošnji jubilejni piknik prav imenitna prireditev, pa tudi druge z izleti vred bodo našim letošnjim obiskovalcem prinesle, o tem smo prepričani, mnogo prijetnih uric razvedrila in Židane volje. PopLive v Srbiji in Bosni V pomladnih majskih dneh so narasle reke uničile novo rast in pustile za seboj žalostno razdejanje in milijardno škodo v Srbiji in Bosni. Po prvih cenitvah cenijo škodo na 48 milijard dinarjev. Poplavljenih je bilo preko 5300 hiš, poškodovanih in razdejanih pa okrog 1400. Ponekod je voda pridrla s tako naglico, da so se ljudje komaj utegnili rešiti na strehe in drevesa in zaradi deroče vode reševalne ekipe niti s čolni niso mogle priti do njih. Ogroženim prebivalcem so s helikopterji nudili najnujnejšo pomoč. Poškodovanih je bilo tudi 49 mostov, 129 km železniške proge in veliko cest. Mnogo podjetij je utrpelo veliko škodo, največ v okolici Valjeva, kjer je voda odnašala temelje tovarniških poslopij. Veliko-moravska dolina se je spremenila v nepregledno jezero, široko dva do štiri kilometre in dolgo 40 kilometrov. Voda je uničila posevke na najplodnejših tleh in uničila tisoče glav goveje in druge domače živine, ki je niso utegnili pravočasno rešiti. Vsega poplavljenega zemljišča je bilo preko 118.000 hektarov in to največ plodnih, poljedelskih površin. Izvršni svet Srbije je že nakazal prvo najnujnejšo pomoč v znesku 200 milijonov dinarjev. Prebivalci poplavljenih naselij pa si zelo prizadevajo, da bi čim prej znova posejali poljedelske površine, na katerih je voda povsem uničila posevke. V Antwerpnu, na VI. evropskem prvenstvu v orodni telovadbi je naš tekmovalec Miro Cerar osvojil štiri kolajne: zlato za vajo na bradlji, srebrni za vajo v parterju in na konju z ročaji, bronasto pa na krogih. V zaključni oceni je zasedel četrto mesto. Naš drugi zastopnik Janez Brodnik pa se je med 42 tekmovalci uvrstil na 18. mesto. Sol:i Hudobnih gospodinj X oblaka na VUji "|><>illn|Nl:l hi>II v Gr»bl|nh pri Domžalah »Lepo je tu pri vas. Prava idila," sem začel razgovor, ko sva s tajnico Višje gospodinjske šole v Grobljah pri Domžalah začela »uradni« intervju. Toda začetna zadržanost se je hitro spremenila v prijetno kramljanje. »Res je tu lepo,« je pritrdila tajnica tov. Anica Sotlarjeva. »Pa vendar so nas nekoč kritizirali, češ da lokacija te šole ne ustreza ...« Pogledal sem skozi okno na vrt, kjer so cvetele češnje. V daljavi so se v soncu kopale Kamniške planine, po vrhovih še vse bele, polne snega, ob vznožju pa že temno zelene. »Kaj hočete,« sem nadaljeval pogovor, »tudi pri nas je nekatere beton že tako pokvaril, da mislijo, da brez mestnega trušča, brez asfalta in mestnega vrveža sploh ni življenja ...« Potem sva se za hip spravila nad zgodovino. Zakaj in odkod ime Groblje, sem hotel vedeti. Na tablici vendar piše — Rodica številka 46? Pojasnila mi je, da so že pred več stoletji tu zgradili majhno cerkvico v gotskem slogu, ki še danes stoji in je zaščitena zaradi 200 lepih fresk slikarja Franca Jelovška iz Mengša. Ob cerkvici je zrasla še graščina, oboje omenja celo Valvasor v svojem delu »Topografija vojvodine Kranjske«. Vsekakor ime Groblje kaže na to, da so bila tu nekje pokopališča. Znano je, da je cerkev v Grobljah morala že leta 1526 prispevati denar in kelih za vojsko zoper Turke. Potem so se v gradu menjavali razni last.niki, pred zadnjo svetovno vojno so v njem prebivali lazaristi. Leta 1941 so fašisti menihe izgnali v Srbijo, v graščini pa so imeli nekaj časa žandarmerijo. »In potem?« sem bil radoveden. »Po osvoboditvi je ta objekt večkrat menjal lastnike«, je razlagala tajnica. »Nekaj časa je bila tu šola, potem zadružni dom, ekonomija in šele leta 1954 je tu dobila prostore Višja gospodinjska šola, ki usposablja kadre za pouk gospodinjstva na osemletkah.« Prva leta nove šole so bila težka. Prostori nekdanje graščine in samostana so bili pretesni, zastareli. Študentke in profesorji so se drenjali v mračnih kleteh, bili so brez pravih učilnic, laboratorijev, delavnic. Sele leta 1960 so začeli graditi nove objekte. Danes se ob starem grajskem poslopju dviga moderna šola, lepa jedilnica in sodoben internat s 26 sobami ali 78 posteljami. »Koliko pa imate v šoli študentk?« »Vseh skupaj je 152, od teh velika večina izrednih — kar 127 — samo 25 pa jel rednih študentk,« je pojasnila tov. Sotlarjeva. Ob koncu razgovora seveda nisem mogel odkloniti vabila, da si ogledam novo šolo in internat. 2e prvi koraki po novem šol «kem poslopju dokazujejo, da je to zares moderna šola, v kateri delajo pedagogi in slušateljice v idealnih pogojih. Vse predavalnice in laboratoriji, v katerih poučujejo fiziko, kemijo, biologijo, psihologijo, estetiko, higieno, družbene vede in še marsikaj, kar mora vedeti sodobna gospodinja, so moderno opremljeni, kar velja tudi za internat. »Imeli smo tu celo kitajske igralce namiznega tenisa, ki so nastopili v Ljubljani na svetovnem prvenstvu,« je povedala tov. Sotlarjeva. »Zelo jim je bilo všeč v našem internatu, zlasti jih je navdušila lepa okolica.« Ob koncu obiska sem navezal še kratek razgovor z direktorico šole, dr. Sonjo Kukovčevo. »Sola ima ugodne perspektive, da bo že v kratkem začela poleg kadrov za poučevanje gospodinjstva na osnovnih šolah usposabljati tudi kadre za večje hotele, menze, restavracije, bolnišnice in podobno. Gre za poseben profil strokovnjaka za prehrano, ki zna pravilno planirati potrebe po prehrani, tako dolgoročno kot kratkoročno. V hotelih in restavracijah, v menzah in obratih družbene prehrane se vsa učenost pri pripravljanju hrane ustavi pri — kuharju. To pa v sodobnem gospodinjstvu in turizmu seveda še ni dovolj. Same gostinske in turistične organizacije se že na nas obračajo za pomoč. Drugi profil strokovnjaka naj bi vodil nadzorstvo nad strežnim osebjem, ki dela v hotelih. Zadnje ankete so pokazale, da je strokovna raven snažilk, sobaric in podobnega osebja, ki dela v hotelih porazna, saj je nad 90 odstotkov oseb brez kvalifikacije. Nujno torej potrebujemo visoko kvalificirane in specializirane kadre, ki bodo lahko zamašili to veliko vrzel v našem turizmu. Poleg tega pa se nam že v kratkem obetajo številni krajši seminarji za gostinske in turistične kadre, ki bi jim v naši šoli dali novo znanje, čim več koristnih teoretičnih in praktičnih napotkov,« je poudarila direktorica tov. Kukovčeva. In za konec še nekaj, kar vedo le malokateri: »Višja gospodinjska šola v Grobljah pri Domžalah je poleg enake šole v Zemunu edina te vrste v Jugoslaviji. Zato jo obiskujejo ne samo številne študentke iz vseh krajev Slovenije, marveč tudi iz sosednje Hrvatske.« Igor Prešern Labin umira. Mesto, ki je stoletja ždelo na griču sredi istrske ravnine in videlo rast in življenje neštetih rodov, je danes obsojeno na smrt. 450 prebivalcev je že zapustilo svoj rodni krov; njih hiše so sc sesedle, v drugih pa se iz dneva v dan večajo razpoke in več kot 5000 ljudi se bo moralo prej ali slej izseliti in si poiskati nov dom. Zapuščeni rudniški rovi, s katerimi so raški rudarji prepredli zemeljske plasti globoko pod mestom, so se začeli usedati, teren se nagiba in drsi s hišami vred po pobočju. Človeških žrtev na srečo še ni bilo, ker so prebivalce iz najbolj ogroženih hiš pravočasno izselili. Materialna škoda pa je ogromna. Ljudem iz umirajočega mesta bo treba zgraditi nove hiše. Milijarde in milijarde bo treba vložiti, da bo zraslo novo mesto za varno življenje vseh prebivalcev. Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bil v dneh od 15. do 23. maja mednarodni sejem Alpe-Adria. Sodelovalo je 178 razstavljavcev iz Italije, Avstrije in Jugoslavije, s področij, ki so vključena v maloobmejni promet. Letos je bil ta sejem že četrtič. Od tujih podjetij se kaže veliko zanimanje na italijanski strani, medtem ko število avstrijskih podjetij, ki sodelujejo na sejmu, ne narašča v skladu z možnostmi. Na sejmu je bilo razstavljeno predvsem veliko predmetov za široko potrošnjo, kmetijskih strojev, izdelkov lesne industrije in drugo. Sejem Alpe-Adria je pokazal, da je lahko veliko več kot samo sejem, da je oblika dobrega sodelovanja treh sosednjih dežel. i Gojenke Višje gospodinjske šole pri mikroskopskih vajah Z 1 Pogled na staro graščino, kjer Ima prostore uprava Višje 2 i gospodinjske šole v Grobljah 201 41 grafičnih delavcev je prejelo odlikovanja. Odlikoval jih je predsednik Tito za njihove zasluge pri razvoju grafične dejavnosti v Sloveniji med narodnoosvobodilno vojno in po osvoboditvi. Ljubljana je dobila nov prehodni mladinski dom, kamor se bo zatekala mladina z raznimi osebnostnimi motnjami, ki zaradi njih ne uspeva v šoli ali ima druge težave v življenju. V domu bodo ugotavljali vzroke teh motenj, potem pa bodo otroke po najboljši presoji napotili v nadaljnjo vzgojo, ki jih bo usposobila za samostojno življenje. Zveza slepih Slovenije, ki je lani izdala štiri številke zvočnega časopisa za slepe, pripravlja letos izdajo osmih številk. Prva letošnja številka je že posneta na magnetofonskih trakovih in traja šest ur in pol. Zvočni časopis uspešno uporabljajo posamezne organizacije zveze slepih in tisti posamezniki, ki imajo na voljo magnetofon. Planinska zveza Slovenije, ki šteje skoraj 65.000 članov, je imela svoj VII. redni občni zbor, ki se ga je poleg številnih delegatov udeležilo tudi več častnih gostov iz Jugoslavije in zamejstva.. Na zboru so ugotovili, da planine čedalje bolj privlačujejo nove ljubitelje, zlasti mladino. Tovarna Litostroj je pred kratkim sklenila pogodbo za dobavo petih turbin hidroelektrarnam Spilje in Tikveš. S tem je tovarna prevzela v izdelavo svoj 250. turbinski stroj. Ob tej številki tovarna s ponosom zre na svoje dosežene uspehe, kajti z izdelavo dosedanjih 250 turbin si je pridobila toliko izkušenj, da lahko enakopravno stopa v korak s tujimi podjetji. V Ljubljani na Dolenjski cesti so odprli nov, sodobno urejen zdravstveni dom v čast 20-letnice osvoboditve. Na pročelni strani je relief padlega partizana in dom je v celoti spomenik padlim borcem. Gozdno gospodarstvo Ljubljana gospodari na 105.000 ha gozdnih površin. Od tega je več kot 70 % zasebnega gozda, drugo pa je družbena last. Več ali manj negovani gozdovi segajo od Planine do dolenjskega Krima pa do Zidanega mosta in na severu do Kamniških planin. V kolektivu je zaposlenih nad 750 delavcev, ki se vsi trudijo, da bi dosegli čim boljši način gospodarjenja. V nekaj letih jim je uspelo sečnjo skoraj mehanizirati; poleg tega skrbe za sodobno nego gozdov in za nove nasade hitro rastočih drevesnih vrst. Pletnlei nove «lobe Nova doba, glasilo ameriške bratske zveze, slavi letos 40-letnico. V počastitev te obletnice, je ameriška bratska zveza razpisala kampanjo za pridobivanje novih članov. Kampanja se je pričela letos 1. aprila, zaključila pa se bo ob koncu novembra. Najuspešnejši tekmovalci v kampanji bodo prejeli mesečne, zmagovalci ob zaključku pa lepe glavne denarne nagrade. I l'j£le«len rojak Profesor Wm. J. Kennick iz Wickliffe, Ohio, je sin slovenskih staršev. Njegova mati, ki je zdaj stara 92 let. je pristna Dolenjka, doma blizu Gatine, ki ni daleč od rojstnega kraja Louisa Adamiča. G. Kennick je bil profesor ekonomije na Illinois Wesleyan univerzi. Pred štirimi leti je obiskal Slovenijo. Takrat je teden dni na ljubljanski ekonomski fakulteti predaval o zgodovini ameriške ekonomije. Naš ugledni rojak se udejstvuje tudi v politiki in naših društvih. Med drugim je bil član glavnega urada Slovenske moške zveze, član mestne zbornice, urada za pomoč brezposelnim. Profesor Kennick je na demokratski listi lani kandidiral za zvezni kongres v Washingtonu. 216 1 Naši rojaki v Stuttgartu 2 Slovensko zavetišče za ostarele v Fontani je v maju slavilo peto obletnico. Na sliki rojak Peter Benedict, ko je zasadil prvo lopato za gradnjo zavetišča 3 Alojz Benko iz Obersdorfa 4 Prof. W. J. Kennick iz VVickliffe, Ohio 5 Mladi Ronnie Beckers iz Heerlena, ki je umrl letos v marcu 1 2 | 3 4 5 llojeitiu wiiiii r Arxtrulljl | Nov JiigoNlovaiiNhi dom v l.u Serenl V La. Sereni v Čilu so slovesno odprli Jugoslovanski stvoval veleposlanik SFR Jugoslavije Branko Karadjole, ki je ob tej priložnosti izročil predstavnikom novega doma darilo predsednika Tita — nov kinoprojektor, ki ga je izdelala tovarna Iskra v Kranju. Z novim jugoslovanskim domom je naša naselbina v Čilu v pokrajini Cochimbo, kjer sedaj živi okoli 30 tisoč jugoslovanskih izseljencev in njihovih otrok, dobila novo središče za družbeno in kulturno življenje. V Čilu živi največ jugoslovanskih izseljencev iz Dalmacije, predvsem z otoka Brača, nekaj manj pa je Hercegovcev. Poleg novega doma, ki so ga nedavno odprli v La Sereni, imajo svoje domove, v katerih se zbirajo, tudi v drugih čilskih mestih. Ponekod imajo tudi svoje šole, kjer se otroci uče v srbohrvatskem jeziku. V San-tiagu pa gradijo velik športni stadion. | Zini! jubilej D.liigoNloviiiiNltegii doma« v l*im