/'
Adriatic
Varovalna družba d.d.
S
f	h
(ISSN 1318-3656	Ilirska Bistrica - Letnik VIII - št. 3. - 1. marec 1999 - cena 200 SIT 9
K
Banka Koper
TISKOVINA
Poštnina plačana pri pošti 6250 Ilirska Bistrica

POKOJNINSKA ZAKONODAJA IN
pokojninsko zavarovanje kmetov
I Slovenska ljudska stranka je v petek, 19. februarja, organizirala v hotelu Turist posvet I !'®vj pokojninski zakonodaji in pokojninskem zavarovanju kmetov. Zakonodajo so ^cžcncern seje predstavili ga. Berta Jereb, g. Jože Tivadar, podsekretar Ministrstva . °e*°) družino in socialne zadeve, g. Janez Šebat, predsednik odbora za socialno varnost / eta Pri Zadružni zvezi Slovenije, in ga. Smrkolj.
j$ ^čina bralcev je verjetno že seznanjena ii: 0v° Pokojninsko reformo, o kateri je bilo ,(j0-Veiiko napisanega in povedanega, 'vela pa je tudi veliko kritike. Naj vseeno Et>M*Ce’ 50 manj seznanjeni s L ematiko, navedem nekaj povzetkov , °??e’ ki jih je na seji razložil g. Tivadar. I‘v Vlada RS je na sejah 30. julija in 7. [jak 13 '^98 določila besedilo Predloga av°na 0 Pokojninskem in ivalidskem ..)r.arovanju in ga predložila v obravnavo ^emu zboru RS. S tem je formalno 3)0 e teči zakonodajni postopek, s katerim Vv Uzakonjena prva faza sistema tt|re5ninskega in invalidskega zavarovanja. *js °8 zakona obsega revizijo dosedanjega «,v obveznega pokojninskega in 0j 'iškega zavarovanja in uvedbo atnega zavarovanja za sedanje rovance oziroma prostovoljnega tnega zavarovanja za ostale 0sar°Var>ce. V naslednji fazi reforme bo danji enotni sistem obveznega arovanja razdeljen na dva stebra „„ °Jninskega zavarovanja in tretji,
i\'a 0V°'jni steber pokojninskega itair°Vanja. V krogu zavarovancev bodo iv e Vse skupine, ki so vključene v obvezno 0VQOvanje PO dosedanjih predpisih. Kot ^ s Pa se uvaja možnost izvzema iz Ztlega pokojninskega zavarovanja na ;n 0 Zahtevo zavarovanca v primeru, ko praVa za plačilo davka iz dejavnosti, ki jo niniv'Ja> ne dosega zneska polovice nese*1.3*116 P*aoe v obdobju zadnjih šestih 5Varaev pred uveljavitvijo izvzema iz
|0 ^1^'nimalni pogoji za pridobitev pravice e j rostne pokojnine so sledeči: predlaga i0’k a bil minimalni pogoj dopolnjena ^ Jninska doba 40 let za moške in 38 let L^.Pri dopolnjeni starosti 58 let. Ob 'itar nJeni pokojninski dobi 20 let bi bila 3b St Za ženske 61 let in za moške 63 let. ,ltar avar°valni dobi 15 let pa bi bila Visk'113 meia za moške 65 let in 63 let za ?rsta e' Yv predlogu je prav tako navedena ],lrecjv°laJŠav, s katerimi se lahko pride do fe 0 sne pokojnine. Starostna meja se zniža -Ki v 'J1 mesecev za prvega rojenega otroka, K ■ 8a nadaljnjega pa se meja znižuje ti Se •1 mesece. Prav tako se zavarovancu, h |e.e v obvezno zavarovanje vključil pred iava 0ln starosti, meja zniža za ves čas ^°vanja pred 18 letom starosti. taSn a„ bi zavarovance spodbudili h Jredv,jSemu upokojevanju, so v zakonu J: Se 1 en® materialne spodbude. Pokojnina -l-;|a P°Večala za 0,3 odstotke za vsak mesec jtarosj “Pokojitvi, ki bi jo določila polna «lk,Za vsa*c mesec , ki bi ob upokojitvi ?oRoic*° navedene polne starosti, bi se ^ znižala za 0,3 odstotka. Polna bl se zniževala na isti način kot
ektaa
j	dejavnost d.o.o.
bičeva 2. Ilirska Bistrica
minimalna starost (58 let).Predlaga se, da bi se polna starost ob reformi določila v dosedanji višini, nato pa bi se starostna meja dvigala postopno po šest mesecev na leto, tako da bi bila polna uveljavitev reforme za ženske 2018. in za moške 2012. leta. Na enak način bi se dvigala tudi minimalna starost in pokojninska doba za tiste, ki se po sedanjem predpisu upokojijo s 35 leti pokojninske dobe in 53 leti starosti.
Pokojninska osnova naj bi bila odmerjena od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec prejel oziroma od zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obračunani prispevki v katerihkoli zaporednih petindvajsetih letih zavarovanja
Kasnejše upokojevanje in daljša pokojninska doba pomenita večje obremenitve poklicnih kmetij. Čeprav zakonski predlog predvideva predajo kmetije ob upokojitvi kot pogoj za uveljavitev pravic do pokojnine, sam zakon ne bo dosegel želenih učinkov. Poleg tega velja zakon samo za kmete, ki se bodo upokojili na podlagi kmetijske dejavnosti kot glavnega in edinega vira dohodka. Vendar zakonski predlog prinaša tudi novosti, ki bodo ublažile zaostritve na področju uveljavljanja pravic in prispevale k večjemu zanimanju za zavarovanje. Na znižanje vstopne starosti vplivata varstvo in vzgoja otrok in znižanje meje za zavarovance, ki so bili zavarovani pred 18. letom starosti, potem prištevanje pokojninske dobe zaradi invalidnosti in drugo.
Gospod Šebat je v svoji razpravi navedel še nekaj perečih problemov, ki zadevajo kmeta in kmetije. Država daje
po 1.1.1970, ki so zanj najugodnejša. Najnižja pokojnina bi se odmerila od najnižje pokojninske osnove takrat, ko odmerjena pokojnina glede na dopolnjeno pokojninsko dobo ne bi dosegla zneska pokojnine od najnižje pokojninske osnove. Le-ta naj bi se določila v višini 64 odstotkov povprečja plač in zavarovalnih osnov iz letošnjega leta. Zajamčena polna pokojnina bi bila znesek pokojnine, ki bi pripadla zavarovancu za 40 let pokojninske dobe brez malusa ali bonusa zaradi starosti ob upokojitvi. Naj višja pokojnina bi se določila v primeru , ko pokojninska osnova presega znesek najvišje pokojninske osnove (kije 4-kratnik najnižje pokojninske osnove). Predlaga se tudi uvedba državne pokojnine za dopolnjeno starost 65 let (32,5 % najnižje pokojninske osnove).
Vir financiranja pokojnin bi ostala državna subvencija s tem, da bi pokrivala razliko med pokojninami, odmerjenimi na podlagi zavarovalskih pravil, in pokojninami ter skupnimi dohodki pokojninske blagajne, ki obsegajo tudi varstvene in druge dajatve, ki niso bile pokrite z zavarovanjem ali vplačanimi prispevki.
Dodatno pokojninsko zavarovanje, ki bi se z zakonom uvedlo, bi bilo posebna oblika varčevanj a na osebnih računih zavarovancev z namenom, da se jim ob upokojitvi zagotovijo dodatne pravice. To bi bil sistem dopolnilnega zavarovanja za zavarovance, ki so že vključeni v obvezno zavarovanje, vendar bi po upokojitvi želeli prejemati večje dohodke. Dodatno zavarovanje bi bilo praviloma prostovoljno.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bo svojevrstno vplival tudi na kmete in njihove posesti. Tega problema se je lotil g. Janez Šebat. Gospodarski položaj kmetov na splošno ni takšen, da bi lahko vsi zavarovanci dokupili s pokojninsko dobo še nepokriti čas, v katerem so pred petnajstim letom starosti (pred uvedbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov) opravljali kmetijsko dejavnost kot glavni in edini poklic. Zato se pojavljata dve vprašanji. Ali je vmesno takojšnje in precejšnje povečanje prispevnih obveznosti za kmeta in ali je poleg omejitve, ki jo določa zakon o pokojninskem zavarovanju, nadaljnje omejevanje pravic za kmete v primeru zmanjšanja delovne zmožnosti še združljivo z načelom varovanja pridobljenih pravic.
določeno podporo za primer brezposelnosti. Nekateri gredo kmetovat na manjše kmetije, ki pa propadajo zaradi svoje majhnosti ali neobvladanja kmetijske stroke. Poleg tega je v zagati tudi davčna uprava, ki po spremenjenem zakonu o dohodnini lahko rubi neplačane prispevke. Prav tako davčna ne more odpisati prispevka. G.Šebat meni: "Moje videnje je, da bi bilo kmetijsko ministrstvo dolžno poskrbeti za jasno vizijo socialne varnosti na kmetijah in podeželju."
Verjetno nam je vsem jasno, zakaj seje država odločila za sprejem nove pokojninske reforme. Ohranitev razmerja med številom upokojencev in zavarovancev ter ohranitev razmerja prispevne stopnje in višino pokojninskih plač na sedanji ravni je mogoče doseči le s povečanjem upokojitvene starosti. Glede na to, da število rojstev v Sloveniji še naprej vztrajno pada in se s tem veča število starejšega prebivalstva, je to tudi edini smotrni pristop. Vendar se ob vsem tem lahko še vprašamo, če bomo vsi sposobni za delo pri tako visoki starosti, kot jo določa zakon in kako bo to vplivalo na zaposlovanje mlajših generacij. Kakorkoli že, šele leta bodo prinesla rezultat zakona in njegovo upravičenost ali neupravičenost. Do takrat pa lahko le razmišljamo o boljših rešitvah.
T. M., Slika: P. N.
UVODNIK
LJUBEZEN, MASKE IN PREŠEREN
Ste mogoče že slišali tisto možu, ki ima prvo leto zakonskega jarma ženo tako rad, da bi jo kar pojedel? Drugo leto mu je samo še žal, ker je ni pojedel.
Malo šale na račun Valentinovega ne škodi, še posebej zato ne, ker j e bil tale februar zares praznično razpoložen. Začel seje sicer res nekoliko žalostno, z žalnim takom ob obletnici smrti našega slovenskega idola Franceta Prešerna, vendar nam j e poleg ljubezni natrosil pustnih dobrot in prinesel v hiše prijetno pustno razpoloženje.
8. februarja smo Slovenci torej praznovali slovenski kulturni praznik (škoda le, daje praznik posvečen tako žalostnemu dogodku, kot je obletnica smrti in ne obletnica rojstva). V Cankarjevem domu so tako kot vsako leto najbolj zaslužnim podelili Prešernove nagrade, mi pa smo imeli dela prost dan. Gospod France Prešeren seje najbrž še eno leto obrnil v grobu zaradi kutumega programa na televiziji, ampak vseeno je lepo imeti za narodnega heroja nekoga, kijev bil za časa svojega življenja resnični genij.
Pustna nedelja je sovpadla z Valentinovim. V izložbah trgovin ni manjkalo pustnih mask in Valentinovih srčkov. In ob krofih, cvrtju, sladkih čokoladnih bombončkih in drugih pustnih in Valentinovih dobrotah se še danes marsikomu pocede sline. Še sreča, daje bil na pepelnično sredo post. Če ste si nadeli masko in spremenili svojo identiteto na dan, ko je to dovoljeno, ste se lahko do dobra zabavali in sprostili. Pravijo, daje pust najlepši čas, saj se vsak lahko skrije za svojo naj ljubšo masko in spusti z vajeti svoje skrite želje. Tistim, ki smo za pusta ostali to, kar smo ponavadi, je lahko žal, da nismo vsaj en dan v letu izkoristili za skok iz svoje vsakdanjosti. Pustne maske, izvirne in smešne, vesele in strašne, lepe in nasmejane so preplavile tudi ilirskobistriško občino in z dobro voljo prinesle med ljudi pomlad, čeprav je Bistrico pokrila bela snežna odeja.
Upam tudi, da ste se za Valentinovo spomnili svojih najdražjih in jim poklonili majhno pozornost ali svojo ljubezen. In upam, da ste ob tem dejanju sneli masko.
Če pa je kdo na ta dan spoznal svojo Julijo in ji zapel magistrale, mu želimo v ljubezni veliko sreče. Saj vsi vemo: "Od nekdaj lepe so Bistričanke slovele..." TM
J^l
ZAVAROVALNICA
MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO KOPER
IŠČE
ZAVAROVALNE ZASTOPNIKE za področje Pirana, Portoroža, Kopra,
Sežane in Ilirske Bistrice
Vabimo komunikativne ljudi, ki jim pridobivanje novih znanj ter kontaktiranje z ljudmi pomeni ustvarjalni izziv in imajo najmanj srednješolsko izobrazbo, da se pridružijo našim že uveljavljenim zavarovalnim zastopnikom.
Nudimo vam ustrezno šolanje ter v času le-tega sklenjeno pogodbo o delu, stimulativno plačilo, po izpolnitvi vnaprej dogovorjenega plana pa tudi sklenitev delovnega razmerja.
Kandidati naj svoje vloge z dokazili o šolski izobrazbi in predhodnih izkušnjah na področju prodaje pošljejo na ZAVAROVALNICO MARIBOR d.d., Predstavništvo Koper, Ulica Zore Perello Godina 2, 6000 KOPER v roku 15 dni od objave oglasa. O rezultatih izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku 30 dni od izbire.
GREGOR BELUSIC - DOBITNIK LETOŠNJE UNIVERZITETNE PREŠERNOVE NAGRADE
ZA ŠTUDENTE
5. februarja so na Univerzi v Ljubljani dvanajstim diplomantom svečano podelili univerzitetne Prešernove nagrade za študente in že drugič zapored se je med njimi znašel tudi Bistričan. Tokrat je to Gregor Belušič, ki je julija lani na Biotehnični fakulteti, oddelek biologija, diplomiral in za svojo razširjeno diplomsko nalogo -raziskavo žuželčjega vida na modelu vinske mušice dobil omenjeno nagrado.
Šestindvajsetletni Gregorje za raziskavo potreboval okoli šest mesecev. Ob podelitvi nagrade pa nam je razkril tudi nekaj svojih načrtov. Kot nekdanji Zoisov štipendist (štipendija je namenjena nadarjenim študentom), dober študent in raziskovalec je zanimiv predvsem za matično fakulteto, kjer ga želijo kot asistenta obdržati na katedri za zoofiziologijo, oddelek biologija. To pa se ujema tudi z njegovo željo po raziskovanju, ki pa je zaradi narave njegovega zanimanja
vezano predvsem na laboratorij. O zaposlitvi doma v Ilirski Bistrici ne razmišlja, saj mu tu ni omogočeno to, kar si želi - raziskovalno delo.
O občutkih na podelitvi pa je izjavil, da je imel sicer malo treme, drugače pa ga nagrada ni nič spremenila, kajti življenje teče dalje.
Gregorju Belušiču za prejeto nagrado iskreno čestitamo in mu želimo, da bi tudi v bodoče uspešno opravil marsikatero raziskavo.
Snežnik - stran 2
PO OBČINI
1. marec 1999
AKTUALNO
ZAHTEVA ZA POGLOBITEV STRUGE POTOKA TRNOVŠEK
KrajaneTrnovega, ki žive ob potoku Trnovšku, že dalj časa vznemirja svinjarija, ki se očitno iz celotne bistriške občine zbira ravno na njihovem koncu. Zato so se v februarju odločili, da županu Ilirske Bistrice pošljejo peticijo s podpisi prizadetih, ki zahteva poglobitev struge Trnovška. Vsebina je bila približno takšna.
Lastniki parcel ob potoku Tmovšek v KO Trnovo se že več let spoprijemajo s problemom poplavljanja otoka Tmovšek. Ob velikih količinah padavin potok poplavi njive vzdolž stroge. Ker industrijsko odlagališče Globovnik konstantno onesnažuje in zastruplja potok Tmovšek, je v primero poplav vsa letina, ki jo poplavi, umazana, zastrupljena in s tem uničena.
Z dovozom kontaminirane zemlje v decembru 1998 v neposredno bližino potoka Tmovšek na lokacijo Globovnik je povzročena še dodatna ogoženost polj vzdolž Trnovška, saj se bodo izcedki iz kontaminirane zemlje izcejali v potok Tmovšek in ob poplavah dodatno zastrupljali Trnovsko polje in poljščine.
Le poglobitev in regulacija struge bi rešili zemljo pred poplavljanjem smrdljivega in okuženega potoka Tmovšek. Nemajhen del rodovitnih njiv je bil Trnovcem odvzet za razne gradnje. S tem se je bistveno skrčila površina obdelovalne zemlje. Zato je nujno, da se navedeni problem poplavljanja reši ter tako ohrani del obdelovalnih površin. Iz navedenih razlogov se 13 podpisanih lastnikov parcel KO Trnovo obrača na župana Ilirske Bistrice z zahtevo, da se poglobi stroga potoka Tmovšek v Globovniku proti magistralni cesti v dolžini enega kilometra, in sicer v spomladanskem roku 1999 pred sajenjem poljščin.
Zahtevo je poslala KS Topole, lastniki, ki imajo parcele v neposredni bližini potoka Tmovšek.	T. M.
PREJELI SMO
V tej rubriki avtorji izražajo svoja osebna mnenja in prepričanja.
Sporočilo bralcem
V skladu z določili Zakona o javnih glasilih si uredništvo pridržuje pravico do objave, krajšanja ali povzemanja prispevkov bralk in bralcev, skladno z uredniško politiko časopisa Snežnik, ki je neodvisni nestrankarski dvotednik. Prispevkov, ki niso podpisani s polnim imenom in priimkom ter naslovom avtorja, ne objavljamo.
ŠTUDENT NAJ BO ?!
Problem pomanjkanja strokovnih kadrov v ilirskobistriški občini je znan in star problem. Veliko mladih se po končanem študiju ne vrne v občino, zaposlitev si poiščejo drugje. Vzrokov za to je veliko, gotovo je eden od njih specifična politika štipendiranja v občini.
Za dijake in študente je na voljo več načinov štipendiranja. Naj jih nekaj naštejem.
1.	Do republiške štipendije so upravičeni prosilci, katerih bruto dohodek na družinskega člana ne presega 45.724,90SITU
2.	Do Zoisove štipendije so upravičeni nadpovprečno nadarjeni učenci. Teste, s katerimi se ugotavlja nadpovprečnost, pišejo učenci v 7. razredu osnovne šole. Testiranje izvaja strokovni sodelavec Zavoda za zaposlovanje. Na test se morajo učenci čitljivo podpisati. Testi NISO! na vpogled staršem in učiteljem. Strokovni sodelavec sam popravi teste in samo na osnovi teh in seveda na osnovi podpisov dodeli štipendijo. Podeljevanje štipendij je torej ločeno od vzgojno-izobraževalnega procesa.
Učitelji učence konstantno spremljajo od 1. do 8. razreda. "Testirajo”jih nenehno in sprotno, tako da jih do konca osemletnega šolanja zelo dobro poznajo. Njihova znanja in sposobnosti dodatno preverjajo in potrjujejo na različnih šolskih, občinskih, regijskih, državnih in meddržavnih tekmovanjih.
Učenci nadaljujejo šolanje z znanjem, ki so jim ga posredovali in ocenili ti isti učitelji. Samo na osnovi teh ocen so usmerjeni in sprejeti v srednje šole. Učitelji za temi javnimi ocenami stojijo in zanje moralno in zakonsko odgovarjajo pred starši in družbo. Učiteljevo delo je javno, test uslužbenca zavoda pa je tajen. Zakon predvideva učiteljevo sodelovanje pri podelitvi Zoisovih štipendij. Na Ilirskobistriškem ta zakon očitno ne velja, enakega mnenja je tudi vodja Republiške službe za poklicno svetovanje in štipendiranje (citiram njegovo pisno izjavo): "Problem nastopi, kadar je potrebna ocena nadarjenosti kot merilo za pridobitev štipendije, kajti mnenja učiteljev so lahko zelo subjektivna. ”
Učiteljevo osemletno spremljanje učenca je torej subjektivno in brez pomena. Brez pomena so potlej tudi “subjektivne ” ocene v spričevalih in na mali maturi. Pomemben, objektiven in merodajen je samo test delavca Zavoda za zaposlovanje - seveda opremljen s čitljivim imenom in PRIIMKOM učenca.
Popolnoma drugače je v šoli, kajti na vseh tekmovanjih in nenazadnje pri mali maturi učenci pišejo pod šifro, da se učitelji izognejo tej tako opevani subjektivnosti.
Morda pa ne bi bilo napačno, če bi ukinili malo maturo. Strokovni sodelavec Zavoda za zaposlovanje bi učence testiral (s testom s čitljivo napisanimi imeni in priimki), jim objektivno podelil štipendije in jih razporedil v srednje šole. Zelo preprosto, hitro, poceni in predvsem objektivno.
3. Obstajajo še kadrovske štipendije, ki pajih je v naši občini zanemarljivo malo. Ene takih je 18.8.1998 razpisala tudi občina Ilirska Bistrica. Hči se je prijavila na razpisani program ekonomije. Razpisnim pogojem je ustrezala in vso zahtevano dokumentacijo je dostavila pravočasno. Prepričan sem bil, da štipendije ne bo dobila; končno sem samo učitelj brez stricev in zvez. Kljub temu smo potrpežljivo čakali na odgovor. Minilo je skoraj pol leta in drznil sem si vprašati novega župana, ali so podelili razpisane štipendije. Z njegovim posredovanjem sem 29.1. (januarja) 1999 prejel sklep bivšega župana, datiran 15.10.1998. Sklep citiram: “Po pregledu dokumentacije se ugotavlja, da kandidatka ni upravičena do štipendije. ”
Kdo je dobil štipendijo, ne vem, gotovo pa ni bil o tem obveščen šele 29.1.1999. Končno pa, kdo mi je kriv, da živim v Ilirski Bistrici, in da brez denarja in zvez pošiljam študirat otroke.	Frane Dolgan
OBČINSKI SVET
NA DRUGI SEJI
O USODI OBČINSKEGA GLASILA
Druga seja občinskega sveta, ki je bila v torek, 23. februarja, je bila pestrejša kakor tista pred novim letom.
Prva (in tudi zelo dolga) točka dnevnega reda seje nanašala na sedežni rad članov OS. Očitno članom sedežni red veliko pomeni, saj je neodvisni svetnik Anton Šenkinc imel na to točko veliko pripomb. Svetniki naj bi sedeli razvrščeni po strankah. Po debatah, kdo j e bolj lev in bolj desen na svojem sedežu in v svetu, so se svetniki presedli. In če vas vse skupaj spominja na spletke v slovenskem parlamentu, potem lahko rečete, da se že približujemo Ljubljani.
Šalo na stran. Danilo Pugelj iz SLS je postavil resno vprašanje o reševanju problema begunskega centra v Ilirski Bistrici. Županje poudaril sklep Ministrstva za obrambo, ki pravi, naj bi se begunci izselili iz zgradbe do julija 1999. Zgradba, ki naj bi bila že prej namenjena srednji šoli, bi v bodoče tudi postala pravi temeljni objekt za srednjo šolo v Ilirski Bistrici. Vprašanje je, če bi se takoj po izselitvi beguncev začela v begunskem centru res graditi srednja šola.
Ena od točk seje je bilo tudi sprejetje zazidalnega načrta za izgradnjo tovarne pohištvenega okovja. V prejšnji številki časopisa smo vas o pripravah na gradnjo že seznanili. Sedaj pa vam italijansko podjetje FGV (njegov osrednji del v bližini Milana), ki bo zgradilo novo tovarno, predstavljamo tudi na sliki.
Vprašanja, ki spadajo pod domeno zelenih Ilirske Bistrice, je zastavil Janko Poklar iz ZS. Med drugim je povzel tudi problem kontaminirane zemlje ob potoku Tmovšek. Veliko besed izrečenih o tej zadevi, kaže, da ta le ni tako nedolžna, kot se zdi. Sicer pa je to že točka naslednje seje.
Največ besedje bilo posvečenih Mikozi in njenemu zazidalnemu načrtu. Ali bo Mikoza tako velika, kot je v načrtu, ali bo metala senco na bazen, ali naj ima ravno ali poševno streho (kot so to ugotavljali svetniki), konec koncev sploh ni pomembno. Kdo pa sploh še plava v našem bazenu razen nekaj steklenic in smeti? Vse skupaj je še najbolj spominjalo na neko sodbo v nekem mestu, ki bi lahko bilo tudi Ilirska Bistrica. Pomembno je, da se na Bistriškem zida. Kaj zato, če se Mikoza kot stolpnica ne vključuje v bistriško okolje. Če bo Ilirska Bistrica nadaljevala z zidanjem novih objektov, bodo med njimi zelo verjetno tudi višje stavbe.
Pomembna točka dnevnega reda je bilo imenovanje podžupana. Župan in z njim večina svetnikov je sklenila, da bo ne glede na pripombe nekaterih svetnikov Vitomir Dekleva iz ZZP županova desna roka.
Zadnja točka seje, ki seje končala okoli desete ure zvečer, je bila še kako pomembna za naš časopis in za obstoj edinega lokalnega medija v občini sploh. V tej točki so svetniki razpravljali o tem, ali naj in kako naj občina podpre fmananciranje "Snežnika". V razpravo seje vključilo enajst svetnikov in župan Franc Lipolt. Vsi so se strinjali, da občina časopis vsekakor potrebuje, njihova razmšiljanja pa so se ločevala samo pri tem, ali naj občina razpiše razpis za izdajanje časopisa ali ne. Do konca razpisa (trajal naj bi cca dva meseca) bo časopis "Snežnik" izhajal kot mesečnik in od občine prejel sredstva, kot je to zagotovljeno s trenutno veljavno pogodbo.

Na sliki lahko vidite tloris nove tovarne pohištvenega okovja ■ a dvema halama in parkirišči ob njiju. Nova tovarna bo stala ^ nekdanjem zemljišču KSP (čez "štreko " nasproti Blagovnice Cl! Ilirija).	Sl
ča
ČRNA KRONIKA
OBJAVA DOGODKOV ZA OBDOBJE OD 10.02. DO 25.02.1999 - OBVESTILO
Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravfl3' Pr skupno 12 prometnih nesreč, od tega seje večina zgodila na gl3'1 uč cestah. V dveh prometnih nesrečah sta bila dva udeleženca lahko te]6* Ud poškodovana, ostale pa so se k sreči končale le z razbito pločevi®1
Na področju varovanja državne meje so policisti prijeli 9 ileg^‘ šo jih odpeljali k sodniku za prekrške, nakar so bili izročeni hrvaS® pc obmejnim organom.
V času pustovanja so imeli policisti precej dela s kršitvami j a'* Šl reda in miru. Obravnavali sojih kar 12, od tega en hujši pretep,j5 ne je končal s telesnimi poškodbami, dva primera nedostojnega ved6 ^ do policistov, ostalo pa so bili prepiri v zasebnih prostorih. Zoper kršitelje so podali predloge sodniku za prekrške.
Kriminalisti policijske postaje so obravnavali 10 kaznivih d(J' največ tatvin, vlomov in dva odvzema osebnih vozil. Obe vozil' bili najdeni zapuščeni. Policisti ponovno opozarjajo lasf avtomobilov, naj ne puščajo ključev v vozilih, četudi so parkira®3 domačih dvoriščih.
Od ostalih dogodkov so policisti obravnavali 1 poskus samo®* in 1 samomor, več sosedskih sporov in en manjši požar, veliko nevšečnosti pa sta povzročila tudi sneženje in slabe vozne razme® cestah, zato še vedno velja opozorilo o predpisani zimski opreti1'1 zime očitno še ni konec.	PO POOBLASTILU KOMANDIR^t
Iztok Perenič, POMOČNIK KOMANDIRJA POLlClfi
posfi
višji policist I. r0$
KO BOM VELIK, BOM ŠTUDIRAL
Srečanje starejših kolegov s svojimi mlajšimi kolegi se je začelo dramatično. Ni bilo ozvočenja. In kako začeti predstavitev slovenskih fakultet, če ni ozvočenja, tristo kosmatih želv?! Župan zamuja, Slavca ni, a največ zanimanja za pravo. Problemov več kot tristo kotalečih se želv na rolerjih. Pa vendar nam je uspelo!!!
Nekaj več kot petdeset informacij željnih dijakov in še nekaj več kot trideset informacij posredujočih željnih študentov se nas je zbralo v soboto, 20. februarja, v dvorani Doma na Vidmu. Po predsednikovih (Alenovih) uvodnih besedah je prisotne nagovoril tudi župan naše občine, gospod Franc Lipolt. Izrazil je veliko spodbudnih besed, v srca dijakov skušal vnesti zvrhano mero optimizma in skorajda obljubil delovna mesta v naši prelepi občini, ki jo bojda čakajo boljši časi. Predstavnica Zavoda za zaposlovanje, gospa Ingrid Vičič, pa nam je predstavila statistične podatke o potrebah po kadrih VI. in VII. stopnje za leto 1998. Po statistki sodeč je v koprski regiji največja potreba po diplomiranih ekonomistih in pedagoških delavcih (vendar v vzpodbudo vsem bodočim in sedanjim študentov, saj veste - statistika laže!).
Potem so mikrofon v roke dobili študentje, ki so skušali dijakom na kar najbolj neposreden in sproščen način predstaviti življenje povprečnega slovenskega študenta. Torej tako življenje na faksu kot tudi življenje brez faksa, z dosti dobre volje in zabave. Glede na ankete, ki smo jih izvedli na začetku predstavitev, so dijaki pokazali največje zanimanje za pravno in ekonomsko fakulteto, kar pa je verjetno prej odraz želje po družbenemu statusu in ugledu kot pa po znanju. Vendar pa si dijaki dejansko še niso čisto na čistem, kam se želijo vpisati, saj so pokazali zanimanje za skoraj vse fakultete oz. visokošolske programe. Čeprav si dijaki niso upali z besedo na plan, seje v dvorani razvilo prijetno in predvsem sproščeno vzdušje in tudi izbruhi smeha niso bili izjema.
Veseli smo, da smo dijaki in študentje našli skupen interes in vzpostavili prvi stik z generacijo, ki prihaja za nami, in bo, upajmo, nadaljevala naše uspešno delo.
Naš poduk bodočim študentov pa se glasi: ŠTUDIRATI NI NIKOLI ODVEČ, VENDAR PAZI, DA NE BOŠ ŠTUDIRAL PREVEC! IMEJ ODPRTO GLAVO TAKO ZA FILOZOFSKE RAZPRAVE KOT TUDI ZA DOBRO DRUŽBO IN DRUŽABNO, VESELO ŠTUDENTSKO ŽIVLJENJE!	ŠTUDENT NAJ BO!
ZLATA POROKA - Konec prejšnjega vikenda sta na matičnem uradu v II. Bistrici že drugič izmenjala zlata prstana poročni par 7 5-letni F rane Godec in tri leta mlajša Vida (Pugelj) Godec. Ob tem visokem jubileju, 50-im letom skupnega življenja, sta za razliko od 19. februarja 1949 L mladoporočenca zlata prstana izmenjala ob prisotnosti svojih otrok Franeta, Vladimirja in hčerke Sonje z družinami. Vesela družba je ob spremljavi mladega harmonikarja na “frajtonarci” proslavljala zlati jubilej v gostilni v Rečici.	Tekst-foto: Petar Nikolič
POPRAVLJAJO
POD?0!
ZID - Pred občinsko stavbo v I
Bistrici so pred kratkim začeli ® na 30 metrov dolgem podporne®? (na sliki). Ta se je začel ruš'*.
ogrožati občinsko stavbo ter vat®1
.0- J ir
magistralni cesti. Dela fin3®1 občina, izvajajo pa jih d® y Cestnega podjetja Ilirska Bistrica-bodo po besedah izvajalcev ko® ob roku.	y
Tekst in slika: Petar N
jG
i
marec 1999
POČITNICE-
NAJLEPŠI
del pouka
-ali kaj smo pri DPM Pripravili in ustvarili v zimskih počitnicah
S svojim spremenjenim ritmom '•jenja nas počitnice navdajo z energijo, - ["avjem in močjo. Teden je lahko dolg,
enariš in poležavaš. Dolgčas, brezdelje
a slaba volja lahko prikličejo zahrbtne ®derne viroze. Zato smo pri Društvu v 'Jateljev mladine ponudili cepivo proti vinjenim nadlogam. Izmislili smo si več
Letošnji zimski oddih je bil prazničen.
Zaobi
ki
'jemal je Valentinovo in pusta. Griči
anci, urejena smučišča in sončno eme so omogočali skoraj vse, čemur ravimo zimske radosti.
\ Častilce pusta, teh ,’e bilo preko sto, smo
|\ gabili.
c\ . ab>li na rajanje v Klub Danilo, kjer so »\ , ac*e šeme (od 3 do 15 let) plesale po izboru asbeDJDariana V vlashenih odmorih so
:.-z 'e DJ Darjana. V glasbenih odmorih so l V(lušeno reševale uganke. Žejo so
brez
l zPlačno gasile s čajem in se sladkale s hrustljavimi flancati, iv -ie konkurenca huda, je izbor K/6" aPePših vedno težak. Kljub vsemu smo ati nali pajkoma izvirnost, čarovnici in
Clganki
Pa lepoto. Pajka sta doma pospravila
fjavno nagrado -torto Pekarne Slava, earn-
De °Vn'Ca 'n c>8anka sta se posladkali s I PrekVOrn ’ste Pr°izvajalke. Podelili smo ™ . ko deset čokoladic za tolažilne nagrade, |e n° Pa je to, da smo se vsi skupaj imeli
) Žn'j^a-S*ec*ni* dan smo na OŠ Antona er§iča začeli z delavnico izdelovanja rož
'z kr,
Strle
eP Papirja. Mentorici Janja in Jerica
Pren
Predstavnici Turističnega društva
Tjavi užiJ..sta s svojim znanjem in spretnostjo
"tele udei navduševali mlade in starejše ■vin1 ence (tudi spretne fante!).
šoDr 81 s°delujoči so odnesli domov prelepe aš8 pQ> e’ ki bodo še dolgo sveži, prejeli so tudi
Pohval,
0 *n priznanje za udeležbo.
javfl Prostorih Baladurja, Kluba Danilo, :p, P j,p. ^tjnna in na SKB banki bo razstavljeno > Ritega, kar.
e	Mii je nasra
jef' 'h ljubiteljev cetja.
je nastalo v spretnih rokah
dej* jzii' asf' ran3
iof
de11
net1
Zainteresirane gostince vabimo, da svoje potrebe naročijo cvetlične nzrnaje. Mesec marec je mesec i °m*atii, praznovanj žena. Rože, Vaš6 ^ Z otr°škimi rokami, bodo jn emu lokalu nudile primeren okras Do ^r'-ieten ambient. Informacije ter^re^uje Turistično informacijski cen-
sreje a^* ljubitelji nogometa so se tri Ant0 3 *-v Športni dvorani osnovne š nogQna Žnideršiča. Vadbo je omogc D^^i klub Bistre, vodil jih je tre
^Ljubišič.
Dsr
spreje?n°Vna šola Dragotina Ketteja brez ,aP0(l svojo streho tiste, ki si počil
i v	° vUJU MICIlU LIMv, K.I al pULlI
Dedu °*arke niso mogli predstavlj ’'se °v j® bilo dovolj za dve ekipi. D: reHer°p ^a*° tak°, kot je treba, je sk, Tut ur, ki je član in vadite
lam	KOsarKarsKem k,,
ma-pur
1'Praš^a-C0 S' Pr3Clobiš prijatelja« prjpr ani.e.arnPak delavnica, ki str s0ciai^ * *-n v°d*l‘ Martina Javori
j inštn,',.Slavka, in Petra Rui naistn ,t0r*ca ruladinskih delavnic. Di
a‘0 dvo
>($ doBrg !^ov je treniralo veščine in spretr ' 1^ aato j °mun*kacije, se dodobra spozna
i ti ^viščak nC'nevno delavnico zaključil, 'h. Doživetja? Ne sprašujte! Ime
$■ Si^oT
■tiO- jim 80 m* postavili vprašanje, < [ah1 °dgOVor°| Pridružijo. Razmišljala <
la pa bom takole: Do
A Počltn "	. ------------------------
:a.( Pesmi >>sSe °drasli držimo znane Šifrei o$ * aJ za prijatelje, je treba čas vze
Za DPM: Darinka Del
PO OBČINI
Snežnik - stran 3
OBISK VENETOV IN OGLED ŽGANJEKUHE V BRKINIH
Avtobus ljudi iz Veneta (Italija) smo sprejeli v soboto, 16. januarja, v Krvavem Potoku pred poslopjem Kompasa. Po uvodnem pozdravu skupaj z Wigwam pointom iz Trsta sva Jože Prašel in Patricija Dodič nadaljevala pot v njihovem avtobusu.
Jože jim je predstavil področje Brkinov in jim na kratko povedal njihovo zgodovino. Pot nas je vodila skozi delček Matarskega podolja ob Hotični, skozi Tatre, Rjavče in Gaberk. Tu smo se za trenutek ustavili in gostje so, kljub ne preveč jasnemu vremenu, imeli možnost krasnega razgleda čez Čičarij o do hribov, ki nas ločujejo z Istro.
Na obzorju se jim je v meglicah kazal mogočni beli Snežnik, v dolini pa Ilirska Bistrica in Vremska dolina. Po ozki mokri cesti smo prišli do vasi Prem, kjer je v srednjem veku na temeljih rimske utrdbe “castre prime” zrasel Premski grad, kije svojo mogočno zunanjost ohranil skoraj v celoti do danes. Vodička nas j e popeljala skozi grajske prostore (plesna dvorana je poslikana s freskami zadnj ega tržaškega lastnika) in nam na kratko opisala zgodovino gradu. V letih po drugi svetovni vojni so grad popolnoma zapustili in danes bi bil vsekakor potreben temeljite obnove.
Sledil je obisk kmetije Thum, kije bila nekoč last gradu, danes pa je v oskrbi Franja Penka in njegove družine. Franjo je gostom pokazal še zelo lepo ohranjeno črno kuhinjo z ognjiščem in domačim orodjem, ki ga sam zbira, ter svojih sto ovac z jagenjčki. Goste smo odpeljali do njihovih prenočišč - v motel Isabella v Podgrad in k družini Cekv Hrušico - od koder pa smo se že čez pol ure odpeljali do lovske koče v Čeljah. Tam nas je čakala tipična brkinska večerja s predobrimi “Marinimi” štruklji. Po večerji so si gostje lahko končno ogledali najzanimivejše -žganjekuho domače slivovke v posebnem brkinskem kotlu, ki sta jo prikazovala simpatična gospoda Cveto in Marjo. Trio Volk - Gregor, Nina in Romeo - nam je zaigral in zapel nekaj otožnih slovenskih ljudskih, pobožnih in posvetnih, pesmi. Glasbila in pesmi je gostom predstavil Danijel Cek.
Morda samo kot zanimivost - ob harmoniki, stari sto let, violini in violončelu je Nina zaigrala na instrument s čudovitimi
zvoki, ki mu pravijo “oprekelj”, in je v naših krajih žal premalo znan. Okrog polnoči seje večer prijetno zaključil in Veneti so zadovoljni, čeprav že malo utrujeni, odšli do svojih prenočišč.
V nedeljo, 17. januarja, smo goste peljali do kmetije Bubec na Brce pri Zarečju, kjer pridno gospodarijo gospa Mara, ki nam je že prejšnji večer postregla z obilnim obrokom, in njeni trije nečaki: Feliks, Ernest in njun starejši brat. Kmetija se ponaša z gojenjem postrvi, vzrejo jelenov, s konji, pavi in še marsičim. Prijazna gospa Mara je gostom ponudila potico in čaj in z njimi prijetno pokramljala. Trenutno renovirajo nekaj sob in morda bo že poleti marsikdo preživel dopust v idiličnem okolju. Marsikoga je navdušil 13-letni Moro, prekrasen žrebec modre noriške krvi, druge okrog sto let stara stiskalnica za vino. Tisti, ki so želeli malce avanture, so se s Feliksom sprehodili do bližnjega Novakovega mlina po poti, kije vse prej kot urejena in suha. Človek se v takem primeru vpraša, če kulturna dediščina nekaterim Slovencem res tako malo pomeni. Novakovi že dolgih osem let obnavljajo mlin in poslopje ob mlinu. Poslopje ima še ohranjeno starinsko črno kuhinjo s kmšno pečjo in velike prostore, ki bodo morda nekoč vendarle služili svojemu namenu. Okolica je čudovita, škoda, da je dostop do mlina praktično onemogočen. Najpogumnejši so do cilja in nazaj prišli navdušeni nad mlinom, mirom in prekrasnim dnevom, nad lepoto pokrajine in še čim. Blato smo si izmili v potoku Posrtvica, ki žubori tik ob Bubčevi kmetiji, in je pozimi seveda ledeno mrzel.
Okrog 12.30 smo se poslovili od družine Bubec in nadaljevali pot do Kozine, kjer nas je čakala gospa Marija Mahnič z dobrim pivom in okusnim kosilom. Ob štirih smo se od gostov poslovili in si obljubili še več obiskov in sodelovanja.
Patricija Dodič Promocijsko društvo Brkini
"PUST JE PRŠU - PUST JE ŠOU"
Turistično društvo Ilirska Bistrica je na pustno nedeljo organiziralo veliko pustno prireditev "Pust je pršu". Udeležilo se je je deset izjemno dekorativno in sporočilno urejenih skupin, ki so štele od deset do sedemdeset udeležencev v posamični skupini.
Kot spremljajoče dogajanje smo pripravili tudi manjšo razstavo pustnih fotografij, ki smo jih zbrali v Ilirski Bistrici, Vrbici, Jelšanah in podgradu. Razstavljene so v izložbenih oknih knjižnice na Plaču in v galeriji Hodnikov mlin. Slike so bile posnete od leta 1950 dalje. Dobili pa smo zagotovila, da bomo prejeli še slike starejšega datuma, kar pomeni, da se je na Bistriškem resnično dedno šemilo.
Vse to kaže da se bo pust v Ilirski Bistrici prijel. Organizatorji prireditve se zavedamo, da bomo morali še marsikaj doreči in dodelati, da bo prireditev uspešnejša in zanimivejša, zavedamo se, sa ni nikoli nič izvedeno tako dobro, da se ne bi dalo še marsičesa izboljšati, le obupati ne gre. Dogovoriti se bo tudi treba, ali je to prireditev, kije za občino zanimiva in koliko denarja bo v proračunu na razpolago za plačilo določenih stroškov. Kaj se lahko skupinam obljubi, če se jih vabi in koliko je lahko število skupin, kajti razgovori za naslednje pustovanje morajo steči že sedaj. In, če bomo vse to dorekli, bo lahko ilirskobistriški pust kulturna prireditev tega dela Slovenije in zamejstva.
Postavlja se tudi vprašanje o komercializaciji prireditve. Je tako razmišljanje primerno, oziroma do kod komercializacija, da se ne bi izgubila vrednost prireditve. Skratka, kar precej vprašanj, na katera ni prav lahko odgovoriti, še težje pa jih je realizirati v kratkem roku.
Še naprej računamo na pomoč naših sponzorjev in donatorjev, saj brez te pomoči ne more biti uspešno izvedena nobena prireditev, Komercializacija prireditve zaradi pokritja vseh stroškov, ni možna. Vsem, ki nam pomagajo in s tem prispevajo k
popestritvi dogajanj na Bistriškem, se iz srca zahvaljujemo. Vedno se lahko zanesemo na občino Ilirska Bistrica, SGP Primorje, Mlinotest, KSP, Cestno podjetje, Policijo, Upravno enoto, KS II. Bistrica, GG , ZKD, Ilirijo, I & I, banko Koper, SKB, Šenkinc d.o.o., Teles d.o.o., Plaming d.o.o., Pravita d.o.o., TIB Terminal, Diskont Urbančič, Fotoatelje E. Maraž, Cetličamo Margita, Mesnico Puc Miljano, OŠ D. Ketteja, Studio Rolih, Grafično delavnico Bor, Euro MB d.o.o., Salumis d.o.o., Milojko Primc s.p., ČZD primorske novice, radio 94, radio Koper - Capodistria, Mesnico Bubnič, Mesnico Danči in Mesnico Mini market. Letos se moramo posebno zahvaliti televiziji Koper, ki je s svojo prisotnostjo pred prireditvijo in na sami prireditvi pripomogla, daje bila o našem karnevalu obveščena Šima Slovenija.	Vaše Turistično društvo
Več o pustu na straneh 6 in 7.
ZDRAVSTVO
VIROZE, PLJUČNICE, GRIPA
Od druge polovice januarja beležim v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica povečan obisk pacientov, ki obolevajo za akutnimi respiratornimi infekti. Obolevajo različne starostne skupine, klinični znaki pa so naslednji: pordelo žrelo, slabo počutje, potenje, povišana telesna temperatura, na pljučih slišni piski. Po ugotovitvah zdravnikov gre predvsem za različne oblike pljučnic. Opravljenih je bilo tudi nekaj preiskav krvi za ugotovitev povzročitelja. Pri eni osebi je bila izolirana bakterija Mycoplasma pneumoniae , pljučnice pa so povzročali tudi različni virusi. Nekaj oseb je bilo hospitaliziranih. Sele v prejšnjem tednu je iskalo zdravniško pomoč nekaj oseb, pri katerih bi lahko po klinični sliki obolenja sklepali, da gre za okužbo z virusom gripe. Povzročitelj se laboratorijsko ni dokazoval.
Kljub temu, da o epidemiji gripe na našem območju še ne moremo govoriti, pa želimo ljudem, ki jih bo bolezen morda še doletela, posredovati nekaj navodil, da bodo bolezen morda še preprečili. Svetujemo predvsem, da ljudje uživajo veliko vitaminskih napitkov, več sadja in zelenjave, privoščijo pa naj si tudi vsakodnevne sprehode po svežem zraku. Bivalne in delovne prostore je potrebno redno prezračevati. Če se slabo počutijo, so prehlajeni, kašljajo, naj se ne zadržujejo v prostorih, kjer j e veliko ljudi!
V kolikor imajo povišano telesno temperaturo (preko 38, 5 stopinj C), jih bolijo sklepi in se slabo počutijo, naj počivajo v topli postelji v zračnem prostoru, uživajo veliko toplih napitkov, bogatih z vitaminonm C, ter znižujejo telesno temperaturo z ustreznimi zdravili (Panadon, Naprosyn, Andol...) - v lekarni jih dobijo brez recepta. Če se stanje po petih dneh ne izboljša, priporočamo obisk pri zdravniku. Za bolniški stalež se lahko dogovorijo tudi po telefonu z izbranim zdravnikom, saj s tem pripomorejo k zajezitvi epidemije.
Obveščamo vas, da se pri izbranem zdravniku lahko cepite tudi proti klopnemu meningitisu. Za ustrezno zaščito so potrebne tri doze cepiva, vsaka doza pa stane 3.300,00 SIT. Podrobnejše informacije o cepljenju dobite pri svojem zdravniku ali pri Higiensko epidemološki službi v Zdravstvenem domu. Cepljenje je učinkovito, če je pravočasno - to pomeni, če dobite prvo dozo sedaj, ste do prvih klopov že zaščiteni.
ANDREJA REBEC, sanitarni ing.
Higiensko epistemološka služba
BISERNA POROKA
Krajani majhne vasice Podbeže, nedaleč od II. Bistrice, so nedavno tega skupaj z družino Mavrič proslavili visok zakonskijubilej, biserno poroko Antona in Ane Mavrič. Natanko pred 60-imi leti sta 89-letni Anton in štiri leta mlajša Ana v cerkvi Sv. Krizagona v Hrušici izrekla svoj prvi da. Biserno poroko sta proslavila v krogu svojih najbližjih, to je s svojimi petimi otroki, devetimi vnuki ter pravnukinjo Zalo. Poroka pa je bila tokrat v cerkvi Sv. Marije Magdalene v Podbežah. Velikemu slavju so se pridružili tudi vaščani, ki so ob kozarčku dobre slivovke in šopkom cvetja “mladoporočencema "zaželeli dolgo življenje in dobro zdravje.
Tekst-foto: Petar Nikolič
IGRE NA SNEGU NA MAŠUNU
Turistično informacijski center občine Ilirska Bistrica promovira celo občino in seveda tudi smučišči Mašun in Sviščaki. S promocijo skuša privabiti čim več obiskovalcev. Seveda so osnovnošolci tisti, ki so naši prvi potencialni obiskovalci. Turistično informacijskemu centru je uspelo privabiti okrog 130 otrok iz obalnih osnovnih šol, in sicer iz Izole (OŠ Vojke Šmuc in OŠ Livada).
Izredno veseli so bili, ko jih je lovec popeljal po učni poti do Anine skale, od koder so imeli čudovit pogled na Snežnik. Ob samem gradiču j im j e lovec pripovedoval zgodbico o nekdanji graščini, kar jih j e pritegnilo k poslušanju. Ob zaključku dneva so bili vsi navdušeni in veseli. Obljubili so, da nas bodo še kdaj obiskali.
Mojca Mnemon, TIC
Otroci so oblikovali snežne gradove, izdelovali iglu, se pomerili v kepanju, največ pa so se sankali
PSIHOLOŠKO SVETOVANJE
POMOČ PRI PREPOZNAVANJU RAZLOGOV ZA STISKE, TEŽAVE, NEZAŽELENO VEDENJE
HEDVIKA TURK DIPL. PSIHOLOGINJA STARA SUŠICA 19, 6256 KOŠANA telefon: 067/55-577
Snežnik - stran 4
PO OBČINI
DROBNO GOSPODARSTVO pripravlja: Alenka Penko
TI SI MOJ VALENTIN
URARSTVO
KAJFEŽ
Pred časom j e v Domu na Vidmu odprlo poslovno enoto ljubljansko podjetje Kajfež d.o.o. Gre za družinsko podjetje, ki se ukvaija z urarstvom že od leta 1959 dalje. Poleg prodaje ur priznanih švicarskih izdelovalcev se ukvarjajo tudi s popravilom ur in graviranjem ter prodajo in popravilom izdelkov iz zlata in drugih žlahtnih kovin. Urarstvo v Domu na Vidmu je odprto vsak delovnik med 8. in 12. uro dopoldan ter 15. in 18. uro popoldan, razen v soboto, ko je odprto le v dopoldanskem času. V nedeljo je zaprto. Pokličete pa jih lahko na telefonsko številko 444-333.
Urarstvo Kajfež praznuje v letošnjem letu štirideset let delovanja. V tem času so izšolali deset vajencev. Še posebej pohvalno pa je, da so tudi v letošnjem letu razpisali dve prosti učni mesti. (foto: A.Penko).
Na dan sv. Valentina se pri nas ženijo ptički, na dan sv. Valentina je zaljubljen ves svet in... na dan svetega Valentina vaš partner pričakuje darilo.
Dan zaljubljencev, ki seje v Sloveniji uveljavil šele pred nekaj leti in so ga skomercializirale pravzaprav trgovine, se še ni čisto vgnezdil med slovenske zaljubljence. In tudi zakaj bi se, saj vendar ne verjamete, da je resnična ljubezen vašega življenja le vaš Valentin, ki se vas spomni samo na Valentinovo in vam samo na Valentinovo podari kakšno uvelo rožico, ostalih 364 dni pa vas še pogledal ne bo. Z ljubeznijo se ne trguje in se je ne razobeša po izložbah trgovin, darilce v naglici ni dovolj. Veliko več pozornosti in stvari je treba posvetiti nekomu, ki vam pomeni nekaj posebnega. Najpomembnejše pa je, daje treba ljubljeno osebo znati obdarovati takrat, ko to najbolj potrebuje in najmanj pričakuje. Saj veste, zakaj nekoga ljubite. Zaradi nasmeha, ki vam ga pokloni, ko ste razočarani, zaradi nežnosti, ki vam jo pokaže na tisoče različnih načinov, zato, ker se smejita istim šalam, ker skupaj počneta iste stvari, ker je vedno v ospredju vaših misli in vam da vedeti, da ste nekaj posebnega. Tudi zato, ker se boste nekoč ozrli nazaj in priznali, da je bilo
življenje čudovito tudi zaradi njega. In to je ljubezen. Ni vam treba čakati ravno Valentinovega, da vas bo presenetila vam naj dražja oseba. Če vas resnično ljubi, bo to storila tudi katerikoli drug dan v dolgem letu.
Valentinovo so pravzaprav izumili Angleži, velik pomen pa so mu pripisal ameriški trgovci, ki so na račun Valentinov in Valentin služili lepe denarce.
Valentin je že dolga leta zaveznik zaljubljencev. Mladi si na ta dan izkazujejo ljubezen z drobnimi pozornostmi, najpogosteje z rdečimi vrtnicami, čokoladnimi srci ali čestitkami. Čeprav naj bi bil Valentin že stoletja zaveznik zaljubljencev, je vendar malo težko razložiti povezavo med srčnimi zadevami in Valentinom. Po Valentinovem izročilu naj bi bil bodoči ženin prvi moški, ki bi ga dekle ugledalo na ta dan. Postal bi njen Valentin.
Kakorkoli že, velike in usodne ljubezni so se rojevale, trajale in umirale tudi davno pred tem, ko Valentinovega ni bilo. In dvoje ljudi, kije našlo srečo v skupnem življenju, ni odvisno od tega praznika. Mogoče je prav, da ga praznujemo, če ne zaradi drugega, v veselje vsem svežim zaljubljencem in trgovcem. Vendar ne mislite, da vas nekdo resnično ljubi, če se odziva na vaša pričakovanja le na Valentinovo.
LICENCE
V skladu z določbami Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu so si dolžni vsi imetniki tovornih motornih vozil, katerih skupna masa presega 3,5 tone (teža vozila in dovoljena nosilnost) pridobiti licenco za opravljanje prevozov v cestnem prometu do 31. marca 1999.
Komisija za enotno razlago določb pravilnikov, ki urejajo področje licenc, je na prvi redni seji sprejela sklep, da licence za prevoze za gospodarske družbe, šole, društva, cerkve ipd. izdaja Gospodarska zbornica Slovenije, za samostojne podjetnike posameznike, kmete, čebelarje ipd. pa Obrtna zbornica Slovenije
NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE ZA LETO 1998
Tako kot že nekajkrat doslej bo potrebno tudi letos vložiti napoved za odmero dohodnine za leto 1998 do srede, 31. marca, pri izpostavi, kjer je zavezanec za dohodnino vpisan v davčni register. Tisti, ki boste to storili zadnji dan po pošti, morate napoved obvezno poslati priporočeno in na kuverto napisati, da gre za napoved dohodnine. Vloga napovedi se šteje za nepravočasno , če jo zavezanec pošlje med 31. marcem in 31. majem, po tem datumu pa se šteje, da napoved sploh ni bila vložena. Zagrožene kazni so velike, gibljejo se od 50.000 tolarjev do 6 milijonov tolarjev. Oseba, ki ne vloži napovedi za odmero dohodnine, se takoj kaznuje s 100.000 tolarjev kazni.
Od lanskoletne do letošnje napovedi ni veliko sprememb, nekaj pa jih je le. V primeru, ko bo davčni zavezanec uveljavljal posebne olajšave za vzdrževne družinske člane, ne bo več vpisoval EMŠO-jev, ampak le davčno številko (enako velja za davčnega zavezanca, ki uveljavlja razliko do celotne višine olajšave). V obrazcu za dohodninsko napoved j e letos dodana nova rubrika, označena s številko 36, ki jo bodo izpolnili le tisti davčni zavezanci, ki plačujejo davek iz dejavnosti na podlagi davčnega obračuna in so dolžni voditi poslovne knjige.
Na podlagi statističnih podatkov znaša povprečna mesečna bmto plača za leto 1998 158.069 tolarjev, letna pa 1,896.828 tolarjev.
Na tej podlagi je Ministrstvo za finance pripravilo lestvico za odmero dohodnine za leto 1998.
Ce znaša letna osnova SIT		znaša davek
nad	do	SIT
	943.094	17%
943.094	1,886.186	160.325 + 35% nad 943.094
1,886.186	2,829.281	490.407 + 37% nad 1,886.186
2,829.281	3,772.374	839.353 + 40% nad 2,829.281
3,772.374	5,658.560	1,216.591 + 45% nad 3,772.374
5,658.560		2,065.375 + 50% nad 5,658.560
Olajšave so naslednje:
-	splošna dohodninska olajšava v višini 11 odstotkov letne plače : 208.651 tolarjev,
-	olajšava za invalide s 100-odstotno telesno okvaro: 1,896.828 tolarjev,
-	olajšave za dijake in študente za prejemke prek študentskih servisev in mladinskih organizacij: 758.731 tolarjev,
-	olajšave za osebe, starejše od 65 let: 151.746 tolarjev.
Za vzdrževane družinske člane je priznana olajšava za prvega otroka ali drugega vzdrževanega družinskega člana po 10 odstotkov povprečne plače, za vsakega naslednjega pa še pet odstotkov.
Zneski so naslednji:
-	za enega otroka ali drugega vzdrževanega družinskega člana: 189.683 tolarjev (10 odstotkov povprečne plače),
-	za dva otroka: 474.207 tolarjev (25 odstotkov),
-zatriotroke: 853.573 tolarjev(45 odstotkov),
-	za štiri otroke: 1,327.780 tolarjev (70 odstotkov),
-za pet otrok: 1,896.828 tolarjev (100 odstotkov).
Za vsakega nadaljnjega otroka ali vzdrževanega družinskega člana se olajšava poveča po enakem postopku (npr. za šest otrok 135 odstotkov, za sedem 175 odstotkov, za osem 220 odstotkov itd). Olajšava za motenega otroka pa znaša polovico povprečne plače, torej 948.414 tolarjev.
DAVEK NA DODANO VREDNOST
Zakon se bo začel izvajati 1. julija letos. Na podlagi zakona bo davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli samostojno opravlja katero izmed dejavnosti, če je v letu 1998 presegla letni promet 5.000.000 tolarjev oziroma 1.500.000 tolarjev katastrskega dohodka kmetijskih ali gozdnih zemljišč. Davčni zavezanci pa postanejo lahko tudi osebe, ki so dosegle nižji promet, če se same tako odločijo. Registracija davčnih zavezancev bo potekala do 31. marca letos na obrazcu, ki j e sestavni del Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost. V času od 31. maja do 31. junija pa bo davčni organ izdal davčnim zavezancem potrdila o registraciji po stanju na dan 30. junija 1999.
Zakon o davku na dodano vrednost je predpisal roke za izvedbo nekaterih opravil za tiste, ki bodo postali davčni zavezanci, in za tiste, ki ne bodo dosegli predpisanih kriterijev in zato ne bodo nujno postali davčni zavezanci.
Vsi zavezanci za prometni davek bodo sestavili končni obračun prometnega davka za obdobje od 1. januarja do 30. junija 1999 po stanju 30. junija 1999. Davčni zavezanci, ki plačujejo prometni davek po plačani realizaciji, bodo plačevali prometni davek, izkazan v terjatveh na dan 30.junija 1999 v petih dnevih od dolžnikovega plačila, vendar najpozneje do 30. junija 2000. Posebni roki so predpisani tudi za trgovce, gostince in druge davčne zavezance, kateri morajo popisati zaloge na dan 30. junija 1999.
Zaradi aktualnosti teme smo se na Območni obrtni zbornici odločili, da organiziramo seminar na temo davka na dodano vrednost. Seminar bo v petek, 16. aprila 1999, ob 15. uri v večnamenskem prostoru Osnovne šole Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici. Predavala bosta priznana davčna svetovalca Iztok Mohorič in Dunja Verbajs. Kotizacija za člane Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica je 2.000 tolarjev, za nečlane pa 7.000 tolarjev. Predavanje traja sedem šolskih ur. V ceno je vključeno tudi seminarsko gradivo. Prijave sprejemamo na Območni obrtni zbornici v Ilirski Bistrici.
1. marec 1999
NASTAVIMO SI OLJNI
Število kotlov za centralno ogrevanje na kurilno olje se je v zadnjih letih močno povečalo. Po grobi oceni 60 - 70 % vseh kotlov, ki se uporabljajo za ogrevanje, uporablja ta energent. K temu je zagotovo prispevalo dejstvo, daje cena kWh toplote, pridobljene iz kurilnega olja, v primerjavi z ostalimi energenti med najnižjimi. To pa še zdaleč ne pomeni, daje kurivo poceni in da večja ali manjša poraba ne predstavlja veliko večjega ali manjšega stroška, da bi bilo temu vredno posvečati preveliko pozornost.
Vsak % boljšega izkoristka predstavlja v povprečnem gospodinjstvu prihranek 30 1 kurilnega olja na leto, torej je še kako pomembno, ali kotel obratuje s 70 % ali z 90 % izkoristkom. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da kotel, ki obratuje z nizkim izkoristkom, poleg ostalega tudi močno onesnažuje in zastruplja našo okolico.
Na to, s kakšnim izkoristkom obratuje naš kotel, vpliva več faktorjev.
Prvi j e vrsta oziroma konstrukcij a kotla. V kolikor je naš kotel kombiniran, potem lahko s tem kotlom, četudi vse ostale ukrepe izvedemo kar se da najbolje, dosežemo maksimalni izkoristek 75 %. Pri specialnem kotlu na tekoča goriva lahko dosežemo 85 % izkoristek in pri specialnem nizkotempe-raturnim kotlom 90-91 %. Pri tem naj opozorim, da so izkoristki, ki jih navajajo proizvajalci kotlov v prospektih, pa tudi serviserji, ki vam določijo izkoristek z analizatorjem dimnih plinov, v bistvu izkoristi zgorevanja in ne kotla in so zato višji, poleg tega pa proizvajalci kotlov izkoristke merijo pod posebnimi idealnimi pogoji in jih v praksi ni mogoče dosegati.
Drugi faktorje čistost kotla. Obloge na ogrevalnih površinah kotla delujejo kot izolator. Voda, ki se ogreva v kotlu, torej slabše sprejema toploto od dimnih plinov, dimni plini se zaradi tega ne ohladijo dovolj in gredo prevroči v dimnik in na prosto, s tem pa namesto stanovanja ogrevamo okolico.
Naslednji faktorje pravilno dimenzioniranje kotla. Prevelik kotel prehitro ogreje vodo, oziroma kotel preveč časa miruje. Med vsakim mirovanjem kotla pa zrak, ki ga vlek dimnika vleče skozi kurišče kotla, kotel ohlaja in toploto odvaja na prosto.
Najmanj problematičen faktor je izolacija kotla. Taje običajno zadovoljiva, v kolikor pa so zunanje površine kotla preveč tople, potem kotel del toplote oddaja v prostor, to je v kotlovnico. Te toplote pa običajno v kurilnici ne potrebujemo in je torej izguba.
Najbolj pomemben faktor pa je kvaliteta zgorevanja goriva. Ta je sicer odvisna tudi od kvalitete gorilnika, predvsem pa od pravilne nastavitve le-tega.
Ekstra lahko kurilno olje, ki ga uporabljamo v gospodinjstvih, je ena od frakcij pri predelavi nafte in se sestoji v glavnem iz dveh elementov; ogljika 86 % in vodika 13 %, 1 % pa je vseh ostalih primesi. Oba glavna elementa sta gorljiva, saj se pri spajanju s kisikom sprošča določena energija, ki jo spremlja plamen. Pri popolnem zgorevanju zgori vsa ogljik (C) v ogljikov dioksid (C02) in ves vodik (H) v vodno pare (H20) in samo v tem primem gorivo odda deklarirano toploto ali kurilnost goriva.
Poleg ostalih faktoijev je najpomembnejši faktor za popolno zgorevanje zadostna količina kisika oziroma zraka. Torej je potrebno omogočiti neoviran dostop svežega zraka v prostor, kjer je nameščen kotel. Vodik je tisti element, ki najhitreje zgori in porabi razpoložljivi kisik, ne oziraje se na to, ali bo ogljik imel dovolj kisika za zgorevanje, zato zgorevanje vodika pri kotlih na tekoča goriva ni problematično. To je na vsak način dobro, kajti 1 kg vodika odda 3,5 krat več toplote kot 1 kg ogljika. Ker je tako vodika v gorivu bistveno manj kot ogljika, je za izkoristek kotla še kako pomembno, da popolnoma zgori tudi ogljik.
Pri najslabših pogojih zgorevanja se nam v dimnih plinih pojavi neizgoreli ogljik, kije čme barve, in ga imenujemo tudi saje. Ta nam onesnažuje kotel, dimnik in okolico in je energetsko popolnoma izgubljen. Ko se je ogljik izločil iz goriva, namreč ni oddal še nič toplote, kvečjemujo je odnesel iz kurišča s toploto saj. Pri tem ni nujno, da se ogljik v dimnih plinih pojavi samo pri pomanjkanju zraka za zgorevanje, lahko je tega tudi preveč. Dimni plini v tem primeru prehitro zapustijo
GORILNIK
področje, kjer so temperature dovolj viso'
da bi C zgorel, ali pa prevelika količina zb preveč ohladi kurišče, da bi lahko C zgof' zato le-ta ponovno konča v dimniku oziru1*11
okolici.
B
Pri kontroli zgorevanja se prisotnost dimnih plinih kontrolira s sesanjem določ količine dimnih plinov skozi papirnat fil Pri kurjavi na kurilno olje mora po I postopku filter ostati bel, oziroma bolj s* kovno povedano, mora imeti črnost dim plinov stopnjo 0. Torej v dimnih plinih ne $ biti ogljika.
Meritev črnosti dimnih plinov ugotovitev, da v dimnih plinih ni ogljika še zdaleč ne pomeni, daje zgorevanje dol
Ogljik namreč lahko zgori s a®1 ogljikov monoksid (CO) in gre v tej oblil dimnik in v okolico. CO s prostim očes ne moremo opaziti, ker je brezbarven P ravno tako ga ne moremo vonjati. Je pa» strupen in se, ko pride v organizem' vdihavanjem, veže s kisikom iz krvi v Osi Zato je tudi s predpisi določeno, da sineta maksimalna količina CO, ki se odvaja sk1 dimnik v okolico, 175 mg na m3 dim1 m plinov. Če zgori C samo v CO, potem51 izkoristili samo 1/3 toplote, ki bi jo lahkoti C zgorel v C02; zato težimo k temu, & ogljikovega monoksida v dimnih plinih1 manj. Pri dobro nastavljenem in vzdržev#1' gorilniku je lahko pod 10 mg/m3.
Popolno zgorenje gorljivih elemei’1 £ goriva pa še ni dovolj za visok izkoti1 K kotla. Na izkoristek močno vpliva tudi pr° I1 žek zraka; to je, kolikokrat več zraka ^5 porabili za to, daje gorivo popolnoma zg1* ^ lo, kot bi ga potrebovali, če bi bilo go^ N idealno. Idealna količina zgorevalnega z*! je tista količina zraka, ti vsebuje ravno to ’ kisika, kolikor je potrebno za pop0' zgorevanje. Ker bi pri taki količini morali imeti tudi idealno mešanje zrak? goriva, ki ga pa v praksi ni možno dose&
potrebno gorivu primešavati nekoliko zraka. Presežek zraka ne bi smel bitiv<

1
kot 1,2 , kajti vsa tista količina zraka, večja od idealno potrebne, je v bistvu bal* ki se v kotlu samo ogreje in gre skozi diu11 v okolico. Presežek zraka se določi z njem prostega kisika v dimnih plinih.
S tem sem želel podati le nekaj osn°’ katerimi bi moral biti seznanjen vsak la$!j kotla za centralno ogrevanje na tekoče g0*1] tako lahko kontrolira serviserja, ki mu nastavit gorilnik.
Nastavitev gorilnika in analizo produ1'' k; zgorevanja je potrebno napraviti ob zaž! G nove naprave, ob vsaki zamenjavi izgorel šobe, pri napravah, ki že obratujejo, pa' Pc enkrat letno, najbolje pred pričetkom ku1*; Hi sezone. V kolikor so bile meritve in nasta'1 Ž1 izvršene ob samem zagonu nove napra'^ nam izmerjeni podatki lahko najboljše rfl£l ra oziroma podlaga za vse nadaljnje koi,tf ^ kurilne naprave in lahko hitro ugotoviiUl)j I je z napravo kaj narobe.
Energetski svetovalec Jože Šircelj
1. marec 1999
KULTURA
Snežnik - stran 5
KNJIŽNICA MAKSE SAMSA
1	RAZSTAVA
RAJKA KRANJCA
j visd Na stenah hotela Turist so od 1. februarja na ogled čudovite slike z motivi stare naztf JJiečke arhitekture. Razstava je delo Rajka Kranjca in je že njegova druga razstava ; zg<^ hotelu Turist. Prvič je gospod Kranjec razstavljal v Turistu leta 1998. Poleg tega je oziroi^o ze njegova sedma razstava, svoja dela je že razstavljal v Merečah, Postojni, Ilirski
inov
-V, ^aJlepše hiše na Slovenskem so naslikane z akrilnimi barvami, poleg hiš pa g. Kranjec 'srneIkra 3 mot've konj in divjadi. Njegov naslednji cilj je ciklus slik z naslovom Iz domačih
^dim(m ^azstava njegovih del v Turistu bo za vse, kijih zanima umetnost, na ogled do konca eseca marca.	T. M., Slika: P. Nikolič
em5*
ahk<>'
nu,*
inih'
jev#
Razstava karikatur
VINSKE MUŠICE
PROSLAVE
Det mesec kulture v ilirskobistriški občini še vedno poteka. V okviru Meseca je v :meC ek, 19 februarja, ob 19.00 v prostorih Doma na Vidmu potekala otvoritev razstave k°d r,hatur z naslovom Vinske mušice. Posvečena je bila žlahtni kapljici in njenim dipl^ edicam, ki ne poznajo meja in so enake pri vseh ljudeh.

odu^' Wikaa2StaVo sta organizirala Zveza kulturnih društev Ilirska Bistrica in Hrvatsko društvo zagf	sta ^a8reb ob sodelovanju s Slovenskim domom KPD "Bazovica" Reka ter Bojanom
j,' karikature pa je prispevalo kar 26 avtorjev Hrvaškega društva karikaturistov Zagreb, pa poVe ari Mature vedno nekoliko satirično predstavljajo realno življenje in če je tema karikatur 1k#'1 'Danit-3113 2 z*ahtno kapljico, smešnih in duhovitih opazk, kijih predstavljajo karikature, ne ista'1 žlah( a' *n če se Slovenci v nekaterih stvareh že razlikujemo od Hrvatov, se v odnosu do ira'* g e kapljice prav gotovo ne razlikujemo.
e !»* taže ^sna stran življenja, ki jo predstavljajo karikature, bo na ogled do 4. marca vsak dan <oHt! ob nedeljah od 15. do 19. ure.	T. M., Slika: P. Nikolič
d# r
D SLOVENSKI KULTURNI [J PRAZNIK V ILIRSKI 8	BISTRICI
8.
ruar je slovenski kultrni
">ik
^•"ešei-gj3 s*ovenskega pesnika Franceta
ker je to obletnica smrti
^°rnu°S \Va v ^'rski Bistrici je potekala v sedaj na. 'dmu in jo je, kot že vrsto let do *brsk’a*R1*3raV''a ^veza kulturnih društev Priprav]- 'Str’ca' Program je bil zanimivo ^r°slav^en *n 'ePO je bilo videti, da se je Liuri' ele^il° ta*co vel'ko število ljudi. $Voje -Je so nacionalni praznik sprejeli za 'n jim zares predstavlja del 2ne identitete.
^nastopajočih recitatorjev Danice ^ttdraža p"6 ^vančič, Franca Dolgana in Pevski Zh °mbaea sta nastopila tudi Moški Pevskj -1r ®raE°tina Ketteja in Mešani bistrjc 2 c°r upokojencev iz Ilirske ^letnico	J'e obeležil petnajsto
sv°jega delovanja, pevci pa so v
priznanje za svoje delo prejeli GALLUSOVE značke. Podeljenih je bilo 28 bronastih, 14 srebrnih in 14 zlatih značk za trud, sodelovanje in izvrstno petje pevcev.
Programje povezoval Franc Gombač, poudarek proslave pa ni bil samo na Prešernu, pač pa so organizatorji skušali uprizoriti čimbolj pester program, ki bo predstavljal 8. februar kot kulturni in ne samo Prešernov praznik. Letos praznujemo tudi 100-letnico smrti domačega pesnika Dragotina Ketteja in zato je bil del programa posvečen tudi njemu.
Na oder je stopil tudi župan Franc Lipolt. V svojem govoru je poudaril, da 8. februar ni zastarel praznik, ampak simbol, ki izraža potrebo po slovenski identiteti. Zavedati se moramo, da bo ta ob vstopu Slovencev v Evropsko skupnost postala vprašljiva in to predvsem zaradi naše majhnosti.
KULTURNI DNEVI V KNJIŽNICI MAKSE SAMSA
V	mesecu kulture je Knjižnica Makse Samsa pripravila "kulturne dneve" za otroke, ki obiskujejo malo šolo v Ilirski Bistrici.
V	knjižnici so jim pripravili kratko predstavitev delovanja knjižnice, nato paje stekel pogovor o pesniku Francem Prešernu in o njegovih delih.
Otroci so z zanimanjem prisluhnili interpretaciji Prešernovega Povodnega moža in si nato še ogledali ilustracije iz knjig, ki sojih prav zanje pripravile knjižničarke.
Da je knjižnična vzgoja mladih zelo pomembna, potrjuje vedno večja včlanjenost osnovnošolcev med redne uporabnike knjižnice Makse Samsa.
r '
V Knjižnici Makse Samsa je bila od I. do 14. februarja na ogled
RAZSTAVA O PREŠERNU, njegovih delih, prevodih njegovih del v tuje jezike. Predstavili so tudi videokaseto o Prešernu.
SLOVENSKI NAROD POMNI IN OBTOŽUJE
nova knjiga avtorja Alojza Zidarja
V knjižnici Makse Samsa se je v torek,23.2.1999, bistriškemu občinstvu predstavil Alojz Zidar, ki seje v javnosti pojavil že z avtobiografsko pripovedjo "Doživetja tigrovca partizana" (1987), v kateri je opisal spomine na svoja tigrovska leta na Primorskem in na čas med makedonskimi partizani. Da bi prikazal pravilno podobo primorske rodoljubne revolucionarne organizacije TIGR, za njeno priznanje se je boril vsa povojna leta v polemiki s slovensko partijo, je na osnovi svojih polemik, člankov, zapisov, spominov in člankov bivših tigrovcev zapisal knjigo "TIGR v boju za domovino" (1995), ki je plod njegove ljubezni do naroda ter zavezanosti Pravici in Resnici, ki ju je vedno pisal z veliko začetnico.
Iz enake zapriseženosti boju Primorske za lastno svobodo se je porodila njegova najnovejša knjiga "Slovenski narod pomni in obtožuje", ki jo je avtor predstavil v Ilirski Bistrici.Delo govori o zločinih italijanske države proti slovenskemu narodu in je plod dolgoletnega zbiranja podatkov o genocidu fašistične Italije nad Primorci po letu 1918 in o njenih vojnih zločinih v Ljubljanski pokrajini.To zbiranje je začel,vodil in s pomočjo mnogih anonimnih sodelavcev TIGR-a v veliki meri izpeljal učitelj Anton Rutar, eden prvih primorskih tigrovcev. Njegove podatke je bilo potrebno smiselno urediti, postaviti v zgodovinski okvir, jih dopolniti in jim dodati povzetek italijanskih vojnih zločinov v Ljubljanski pokrajini.
-suit
NOVOSTI -JANUAR 1999
STROKOVNA LITERATURA ZA MLADINO
DARRAS, B.: Komunikacija; RAHIR, R.:Podoben sem svoji mami; ERZEN-NOVAK, M.: Mehurčki; WEBER, T.: Dvajseto stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah;
LEPOSLOVJE ZA MLADINO ANDERSEN, H.C.: Grdi raček; BARRIE, J.M.: Peter Pan; BAUMGART, K.: Larina skrivnost; BITENC, J.: Zmaj Lakotaj z Ljubljanskega gradu; CANKAR, I.: Na klancu; CAROLL, L.: Aliča v čudežni deželi; COLLODI, C.: Ostržek; GOLJEVŠČEK, F.: Tri zgodbe; GRAFENAUER, N.: Skrivnosti; GREGORIČ, B.: Lena luna; GRIMM, J.: Janko in Metka; GRIMM, J.: Palček; GRIMM, J.: Pepelka; GRIMM, J.: Rdeča kapica; IGGULDEN, M.: Who vvants to be a star? KASTNER, E.: Konferenca živali; KNJIGA o džungli; KORKV, P: Winnie the Witch; KRALJ Arthur; MACBRATNEV, S.: Samo midva; MAL, V.: Čarodejni novčič; MOOST, N.: Sem res poreden? PEROCI, E.: Amalija in Amalija; PERRAULT, C.: Trnuljčica; PFISTER, M.:	Sonce in luna;
POCAHONTAS; POTREBUJEŠ, J.: Deklica; POWELL, R.: Seje poljubljati s punco, ki kadi, kot da bi lizal pepelnik? RABLEV, S.: Dino’s day in London; RIEGER, A.: Liza in Pavle; SALTEN, F.: Bambi; ZUPAN, D.: Onkraj srebrne mavrice; ZUPAN, V.: Plašček za Barbaro; DEFOE, D.: Robinson Crusoe; ALADIN in čudežna svetilka.
STROKOVNA LITERATURA ZA ODRASLE
KOLEDAR Mohoijeve družbe v Celovcu; PIONIRJI smo tudi mi; ANGELOU, M.: Nove poti; DICKSON, A.: Postavite se zase; MESITI, P.: Sanjači nikoli ne sanjajo; OKROŽJA smisla; PARKER, J.: Velika šola astrologije; ATKINSON, W. W.: Filozofija jogijev in orientalski okultizem; BEHOUNEK, F.: Zlatenje in srebrenje; GILLESPIE, A.: Ekonomska področja; KOBALE, V.: Specialna didaktika praktičnega pouka; OTROKOVE ustvarjalne igre; POLITIČNI sistem Avstrije; POLLAN, S. M.: Končajte v bankrotu; SLOVENSKI almanah '99; ŠKRINJAR, P.: Slovenski miti in legende; VLADA Republike Slovenije 1996; BRODIČ, D.: pascal; JUŽNIČ, S.: Človekovo telo med naravo in kulturo; OXFORDOVA ilustrirana enciklopedija; POVŽ, M.: Naše sladkovodne ribe; TIŠLER, M.: Sporočilnost molekul; ALSPACH, T.: Elektronska pošta na Internetu; BALL, B.: Naučite se sami; CHEVALLIER, A.: Enciklopedija zdravilnih zelišč; DODAJMO življenje letom; FOURRIER, B.: Hujšanje z užitkom; INTERNET pojmovnik; LAMM, S.: Viagra; NEGA telesa; PERRY, G.: Naučite se sami Windows 98 v 24-ih urah; WADEY, R.: Čokoladne sanje; WERNWR, H.: Konji; FRASSETTO, O.: Orio Frassetto; GUŠTIN, E.: E. Guštin; KOCH, W.: Umetnost stavbarstva; PIANO, J.: Kolesarska potovanja; FOWLER, W. S.: Fowler first certificate; GREEN, R.: Moving with grammar; AUERBACH, E.: Mimesis; KOROŠEC, V.: Stezice do besedne umetnosti 1; JEPSON, T.: Firence in Toskana; LE GOFF, J.: Intelektualci v srednjem veku; LENARČIČ, M.: Savinja; NEMČIJA; VRBIČ, V.: Zaleščanski portreti.
LEPOSLOVJE ZA ODRASLE ALCOTT, L. M.: Dobre ženske; AMERICAN short stories of today; GRISHAM, J.: Odvetnik ulice; KAČIČ, M.: Minevanja; KOROŠEC, V.: Stezice do besedne umetnosti 2; LEVJI kralj; LITERA; NOVY, L.: Temna vrata; PARTLJIČ, T.: Pisatelj v parlamentu; ROS, N.: Deklica z obrazom; ROV, A.: The god of small things; TOPOLOVEC, R.: Pot do kruha; VERNE, J.: 20 000 milj pod morjem; VOGRIČ, M.: Molitev nekega psa; VOLK in sedem kozličkov.
SKRIVNOSTI
29. januarja je bila v Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani predstavljena knjiga pesmi Nika Grafenauerja SKRIVNOSTI/TAJNE, ki je izšla dvojezično, v bosanskem prevodu Josipa Ostija z risbami Dragoljuba Dade-Dragulja, v zbirki Runolist/Planika.
O knjigi in o Grafenauerjevi poeziji za otroke ter o Ostijevem prevodu sta v navzočnosti avtorja in prevajalca spregovorila Boris A. Novak in urednik Ismet Bekrič. Izdajatelj te edicije jeZveza kulturnih društev Ilirska Bistrica, v njej so se že pojavile knjige verzov Dragotina Ketteja in Srečka Kosovela, pa tudi antologija otroške poezije in vse v slovenskem in bosanskem jeziku.
Prav letos poteka tudi 20. obletnica dela pesnika Josipa Ostija, kije od leta 1978, ko je izšel njegov prvi prevod iz slovenščine (Druidi Tomaža Šalamuna), do danes prevedel okrog sedemdeset knjig in deset iger slovenskih avtorjev.
KINO
KINO
Informacije: 81-569
ELIZABETA (ELISABETH), amer.barv.,
kostumirana drama, 13 nominacij za
Oskarja 1999
Režija: Sheckhar Kapur
Igrajo: Cate Blanchett, Geoffrey Rush
6.	3. 99 ob 18. 00 in 20. 30
OBSEDENO STANJE (THE SIEGE),
amer. barv., triler
Režija: Edvvard Zvvick
Igrajo: Bruce Willis, Denzell Washington,
Annette Bening
7.	3. 99 ob 18. 00 in 20. 30
ČRNA MAČKA, BELI MAČKON
(ČRNA MAČKA, BELI MAČOR), jug.
barv., tragikomedija
Režija: Emir Kusturica
Igrajo: Bajram Severdžan, Florijan Ajdini
14. 3. 99 ob 18. 00 in 20. 30
HELENINI LJUBEZNI (SLIDING DOORS) amer. barv., ljubezenski Režija: Peter Hovvitt
Igrajo: Gwyneth Paltrhrow, John Hannah,
John Lynch
20. 3. 99 ob 20. 30
LJUBI ME, NE LJUBI ME, angl. barv., komedija
Igrajo: Monica Potter, Joseph Finnes, Rufus Sewell, Tom Hollander 21.3.99 ob 20. 30
MRAVLJINEC Z (ANTZ), amer. barv., risanka
Režija: Erič Damell, Tom Johnson Glasovi: Woddy Allen, Dan Aykroyd, Anne Bancroft
20. 3. 99 ob 18. 00, 21. 3. 999 ob 18. 00
VROČE NOČI (BOOGIE NIGHTS),
amer. barv., glasbeni
Režija: Paul Thomas Anderson
Igrajo: Mark Wahlberg, Julianne Moore,
Burt Reynolds
28.3.99 ob 20. 30
PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA !
PRIMORSKO
NUMIZMATIČNO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA
čestita k visokemu osebnemu jubileju svojemu zaslužnemu članu
g. Francu Poklarju iz Podgraj in mu iskreno želi še obilo novih uspehov pri raziskovanju bogate domače preteklosti
r
Primorsko numizmatično društvo in Muzejski študijski krožek načrtujeta za letošnjo jesen razstavo, posvečeno 190-letnici ustanovitve poštne postaje v Ilirski Bistrici.
Bralce Snežnika prosita za eventualno poštno gradivo, povezano s poštno preteklostjo pošt na Bistriškem:poštni predmeti, fotografij e, pisma, razglednice in dopisnice, opremljene s poštnim žigom domačih pošt, odrezki starih poštnih nakaznic, telegrami... Organizatorji bodo veseli tudi fotokopij zaprošenih dokumentov.
\^
PRIMORSKO
NUMIZMATIČNO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA
vabi v nedeljo, 28. marca 1999, ob 10. uri v hotel Turist na redno 500. društveno srečanje
s predavnajem
dr. Andreja Streklja: “SVEDNJEVEŠKE KOVNICE NA SLOVENSKEM”
Vabljeni!
Snežnik - stran 6
		
		L j
Na pustovanju v Ilirski Bistrici se je zbrala množica ljudi, ki so se prišli zabavat in si ogledat paleto izvirnih, zanimivih in smešnih pustnih mask.
KARNEVAL BIL JE ŽIV...
Škoromati so se letos zapisali v zgodovino tudi na poštnih znamkah Pošte Slovenije. Kako so lepi in zanimivi in oboji, hrušiški in podgrajski, imajo svoj grb.
Hrušiški škoro/cmati
Podgrajski škoromati
"Tudi mi smo tako močni in lepi kakor ta veliki, "si je mislil podmladek škoromatov in veselo zvončkljal pred "ta velikimi".
PUST '99
--------------j—--------------
1. marec 1999	1. marec 1999
_____________J----------------
PUST '99
Snežnik - stran 7
FOTOREPORTAŽA SKOZI OB^RE PETRA NIKOLIČA
PUST, K RO IN VESELJE
Na pustno rajanje je tudi mama kokoška pripeljala svoje piščančke....
in medtem ko je počivala, se je njen podmladek zabaval ob glasbi.
Na prizorišče so se slovesno pripeljali tudi Kočanci s svojo vprego in grofom in grofico.
Delali so pa njihovi podložniki- rudarji iz Kosez,
Veste, zakaj je pustni čas najlepši'Je to največji čas norosti in veselja. Čeprav je to poganski običaj, seje ohranil sk» ™ casu lahko ljudje brez težav zamenjajo svoj jaz. Saj veste, če se boste na kar 1 v medveda, vas bodo ljudje kaj čudno gledali. Za pusta pa je dovoljeno vse/ °0|J skrite želje in domišljija se razbohoti čez vse meje razuma.	t
Prav je, da obstaja pust, saj zabavi stl nas in da energije za celo leto vnaprej. Poleg tega pust ohranja tradicijo. Ko^ enske zgodovine si lahko ogledamo. Ne samo kurenti, tudi naši domači liki so',. a- h nenazadnje, koliko truda in pridnih rok je vloženo v vsak kostum in v pu$(. 1 roiza na pustno nedeljo.
Pust je praznik, ki se ga veseli Sv , Je zlih duhov, zime in prinaša v deželo pomlad, sonce in smeh. Po vaseh se ljuv 0 "'še, ter voščijo ljudem srečo, odganjajo zimo in jim želijo čimboljši pridelek J0 s klobasami, jajci, cvrtjem in kapljico žlahtnega. Na pepelnično sredo se ves{ "nbolično kazen za vse, kar seje slabega zgodilo v preteklem letu.	L.,...
Nekateri pa ne marajo pusta in p1* JIJa, samo dan, ko si upamo pod krinko reči vse, kar nas j e tiščalo celo leto. P3; Sca: "Pust ni laž, je le skok v telo nekoga drugega." Si tega ne želimo včasih vs'j t
Pustni sprevod na pustno nedelj^. . ""donalen.Kot lani se je tudi letos pred ilirskobistriško Občino zbralo preš ra*^' jnask. Sprevod, kije bil še bogatejši kot leto poprej, sije ogledalo veliko štev'fc ‘Judi, celo več kot lani. Celotno pustno rajanje je potekalo pod taktirko Turist-
Naj opomnim še na slavo brkinS g, av‘jo ob bok ptujskim kurentom. Pošta Slovenije je pred kratkim namreč vkft a Podobo brkinskih škoromatov, ki so se pridružili ostalim trem znamkam s pu! laufarjem in borovemu gostivanju.
TM
_______j. ______________v___o. _v	,es	I'1 to na javnem mestu in še s
posebej zanimajo dekleta. Če jimftfjeno ~ ravo' Pa kaj hočemo, na pusta je ulovijo v velike klešče in namazf pomeni, da se bo še v istem letu p0^.
Tudi letos so po Ilirski Bistrici iškal[' če je bila med njimi kakšna por°( hudesa.
Konjeniško društvo jim je v čast poklonilo spremstvo s poniji.
kosci, ki so klepali svoje kose...

in gozdarji, ki so pridno žagali drva.
Pustne dobrote teknejo, še najbo^ kako slastno in... marmeladasto-
Prišli so tudi Novokrajci.
Na parado so prišli tudi gostje iz Šapjan. Zares lepo oblečeni, mar ne?
Naravnost iz rimskega inperija so se prišli poklonit ilirskobistriški občini Rimljani z Julijem Cezarjem in kopico rimskih vojakov s helebardami.
Mladina se je zabavala po svoje. Rokerji so omrežili marsikatero srce.
WmM
jilTi	■ I
—g	
	
Hej, pazite, drevo sredi ceste. Ne, to je čudoviti bršljanar. V njegov kostum je vloženo mnogo truda in domišljije.
m
stSSsšSeiBšal
KNJIŽNICA MAKSE Sto
ILIRSKA BISTRICA
'

MHMMHHRHR
Snežnik - stran 8
ZANIMIVOSTI
1. marec 1999
ASTROLOGIJA
KONEC SVETA KOT REALNA SCENA (i)
Tzolkin kolendar
Vse kaže, da živimo v odločilnem trenutku, v katerem so (ne)slučajno združeni vsi možni vidiki, ki lahko temeljito pretresejo obstoj naše civilizacije...
V kratki seriji člankov z gornjim naslovom si bomo od »blizu« ogledali nekaj zanimivih izhodišč. Zanimivih tudi zaradi aktualnosti bližajočega se leta 2000. Teme so torej znane - človek, njegov planet in njuna prihodnost. Pustolovski duh človeka ima sedaj morda edinstveno priložnost, da spozna ozadje izziva, ki namiguje na njegov konec. Enačba prihodnosti je zavita v meglico neštetih ugank, resnica pa je ena sama - poti nazaj ni.
Marketing
Priča smo poplavi medijskih ponudb (revije, časopisi, brošure, reklame, oglasi, letaki, pisma, radio, televizija, telefoni, faxi, agencije, borze, internet itd.), ki zagotavljajo enostavno, hitro in učinkovito odpravljanje vseh vrst naših problemov in težav. Še nikoli niso bila tla tako ugodna za razvoj tovrstnih uslug kot zadnjih nekaj let. Ves svet j e postal ena sama mega blagovnica, kjer je moč za denar dobiti vse. Tudi »duhovni marketing« ni nobena izjema, saj seje v to ponudbo zelo spretno vkjučil pod okriljem New Age. Danes je polno samozvanih mojstrov in gurujev, ki ponujajo bljižnjice za »reševanje« naših zemeljskih življenj - tudi za vedno, če to želimo.
Nad tako pestrim tržiščem se pravzaprav ne bi smeli pritoževati, saj nam to pomeni veliko možnost izbire. Res, da je v današnjem blišču ponudb težko razlikovati zrno od plevela, vendar je res tudi to, da imamo kritičen duh in zdravo pamet vedno pri roki. In prav nihče nam ne brani, da ju ne bi uporabljali.
Kultura Mayev
Vsak obstoj ali eksistenca j e pogojena s polarnostjo in na nek način sta tudi človek in okolje v podobnem odnosu. Ta notranji in zunanji svet vsak po svoje soustvarjata vzroke, katerih posledice se zvrstijo kot dogodki v prihodnosti. Človek je bil vanjo vedno zazrt. Zanimala gaje in tudi danes ni nič drugače. Ne gre za pogled v skodelico kave, da bi dobili odgovor na vprašanja prihodnosti naše civilizacije. Gre za razjasnitev nakaterih pojmov in vprašanj, ki se prepletajo skozi današnji čas, zato se bomo dotaknili nekaterih virov informacij in znanj, ki so že v davni preteklosti opozaijali na prehod v novo tisočletje. V tem smislu so zanimiva nekatera izročila starih ljudstev in kultur Tibeta, afriških Dogonov, Hopi-Indijancev in drugih.
Posebno pozornost pa pritegne kultura Mayev, saj nam njihova modrost pomaga večplastno razumeti današnji trenutek. Izhodišče Mayev je bilo namreč v razumevanju univerzalnega. Gre za princip, da še tako majhen delček pripada celoti in da hkrati pogojuje njen obstoj kot njen sestavni del. V tem smislu so planet Zemljo in sončni sistem obravnavali z vidika galaksijske razsežnosti. Natančno so poznali galaksijski krog, po katerem potuje naše osončje/ Ta krog so imenovali Veliko leto,
ki traja skoraj 26.000 zemeljskih let. Ustvarili so tudi model galaksij skega časa z imenom Tzolkin-kolendar in človeštvo seje tedaj prvič srečalo z matematično ničlo.To so osnovne kategorije, ki fizično, umsko in duhovno povezujejo človeka z njegovim planetom - z njegovim pravim domom. Skozi vsa Mayeva izročila se zrcali globoko spoštovanje do planeta Zemlje kot čuteče mame, ki brezpogojno daje.
Veliko leto
Osončje in mi z njim letimo z bliskovito hitrostjo skozi vesolje. Naš planet torej ne potuje samo okoli Sonca, ampak tudi po galaksijskem krogu (astrofiziki pravijo temu recesija sončnega sistema - to je retrogradno potovanje skozi zvezdni zodjak) To pa pomeni, da se naše širše okolje vsak trenutek spreminja. Izrazitejši vpliv univerzuma se zgodi ob prehodu v nov ciklus šele vsakih 26.000 let - to je v začetku galaksij ske pomladi. V kontekstu tega razmišljanja postane bolj vroče le poredkoma. In »srečneži« skorajšnjega dogodka smo ravnokar živeče generacije. Po Mayevih izračunih bo to leta 2012. Sončni sistem gre takrat skozi fazo sinhronizacije - nekakšen regeneracijski proces, v katerem se harmonizira z okoljem. Zato pride tudi tu na Zemlji do določenih sprememb in popravkov. Možne so recimo določene korekcije zemeljske osi, kije sedaj nagnjena za 23 stopinj. Ali obnovitev energetskih, takozvanih akupunkturnih zemeljskih točk in ozonske zaščite planeta. Ni nujno, da so posledice katastrofalne. Človeštvo ima priložnost, da proaktivno poseže v ta proces in da se ta »servis« izvede po mehki varianti. Posledice podobnih kozmičnih posegov v zgodovini planeta pa so bile včasih zelo burne in dokaj opazne. Ledene dobe, premiki kontinentov in morja itd.
Iz arheoloških raziskav je namreč znano, da so se kataklizme svetovnih razsežnosti dogajale ravno v določenih ciklusih. Rezultati se marsikdaj zaokrožijo na 26 ali 52 tisoč let. Seveda tudi temu lahko rečemo propaganda, vendar dejstva dokazujejo, da so se omenjene zemeljske spremembe odvijalo zelo naglo. Izginotje dinozavrov recimo. Vesoljni potop je, čeprav simbolično, opisan v različnih svetih spisih. Kakorkoli že, naš planet je veliko bolj živ, kot si upamo misliti in že dolgo se ni nič zgodilo.
NAGRAIENCI IZ PREIŠNIE ŠTEVILKE
Prejeli smo 13 pravilnih rešitev križanke iz 2. številke Snežnika. Žreb je določil da:
1.	nagrado - darilni bon -1.500 SIT - Pro Vita d. o. o Ilirska Bistrica prejme
Nadja Zidar,Topole 32 / a, 6250 Ilirska Bistrica,
2.	nagrado - 3-mesečno naročnino na časopis SNEŽNIK prejme
Barbi Maljevac, KuteževoSO, 6250 lirska Bistrica
3.	nagrado - dve kino vstopnici Kina na Vidmu prejme
Marija Slavec, Plenčičeva 1,6310 Izola
Prvi dve nagradi bosta nagrajenca prejela po pošti, tretjo nagrado - kino vstopnici -pa naj nagrajenec dvigne v redakciji časopisa. Vsem nagrajencem čestitamo!
Izrežite izpolnjeno nagradno križanko št. 3 in jo pošljite na naslov:
Uredništvo časopisa SNEŽNIK, KRIŽANKA, Bazoviška 40,6250 Ilirska Bistrica.
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrajence, ki bodo prejeli:
1.	nagrada: darilni bon -1.500 SIT - IRBIS d.o.o.
v Trgovini DOMEK, Tomšičeva 6, Ilirska Bistrica
2.	nagrada: 3-mesečna naročnina na časopis SNEŽNIK
3.	nagrada: dve kino vstopnici Kina na Vidmu.
Upoštevali bomo vse pravilne rešitve, ki jih bomo prejeli do
ponedeljka, 22. marca 1999.
Želimo vam veliko uspeha pri reševanju!
Mayevo razumevanje časa ni mogoče preprosto opisati, saj ima interdimenzionalne lastnosti. Približek našemu dojemanju sveta bi ta čas izražal sozvočje človeka z naravo. V času je človek tedaj, ko je s seboj in z okoljem v popolnem ritmu in harmoniji. Po Mayevcih ima čas nekakšno vertikalno dimenzijo in povezuje grobe s suptilnimi nivoji eksistence. Je kot frekvenca v obliki svetlobe, zvoka in barve. Je Velika oktava sončnega žarka.
Verjetno so nekateri svetovni umetniki glasbe in barve doživeli to lepoto. Ta čas izraža torej način dojemanja, obstoja in sobivanja. Zrcali se kot odnos, v katerem ni meja. Ti in jaz se ne ločujeta, ampak dopolnjujeta. Mayevski pozdrav »In lak’ ech« - Jaz sem drugačen Ti. Ta informacija prihaja bolj kot občutek in je domena desne hemisfere naših možgan, ki nas povezuje z univerzalnim.
Ob navedenem je omembe vreden Albert Einstein, kije leta 1905 v svoji teoriji relativnosti dokazoval nelineamost našega časa. Nemara je bil zelo blizu odkritju absolutnega. Škoda, da je obtičal v relativnem.
Za tiste, ki bi radi o času Mayev vedeli kakšno zanimivost več, morda še podatek, da so za planet Zemljo uporabljali 13 luninih mesecev, dan pa j e štel 20 ur po 72 minut.
O skrivnosti ničle v naslednjem Snežniku.
Zdržite! Kmalu bo vse jasno.
Fidele Vergan
Radio 94 d.o.o.
Kolodvorska 5a 6230 Postojna
Telefon: 067/25-123 in 24-150
S PRIJATELJI V PRVI POMLADNI DAN
Plai
nap
Prt
Boš
Ples
Pre
naš
v$a
nas
Uredništvo narodno-zabavne glasbe Radia 94 Postojna pripravlja letos Pod že peto oddajo Prijatelji, ostanimo prijatelji v živo, ki bo tokrat v soboto^ 20. marca, s pričetkom ob 19.30 v Športni dvorani Srednje šole Postojna. ”stc
Letošnja oddaja se bo odvijala pred "furmansko gostilno", kjer bodo nastopajoči ^ obujali spomine na dobre stare čase furmanstva v Postojni. Prijatelji narodno- ^ zabavne glasbe bodo letos spoznali nekatere nove ansamble, kot so: GORENJSKI ^ MUZIKANTI, VESELE ŠTAJERKE, ANSAMBEL PETRA FINKA,bp ANSAMBEL BOBRI, VITEZI POLK IN VALČKOV, zamejsko skupino ČEZp0p ENO UR'CO ALI D VEJ. Z nami pa bodo tudi ansambli, ki so se predstavili v nto, prejšnjih oddajah kot na primer: SLAPOVI, GAMSI, PRIMORSKI FANTJE. SNEŽNIK, IVAN KOROŠEC, KRAŠKI KVINTET, VINKO CVERLE, OKTEtp BORI. Prvič bodo skupaj zaigrali ZORAN LUPING, ALENKA HLADNIK tfjgg DENIS NOVATO, svetovni in evropski prvaki v diatonični harmoniki.
Za dobro volj bodo poskrbeli tudi člani humoristične skupine MODRA KRONIKA s ciganskim parom. Seveda ne smemo pozabiti tudi na POSTOJNSKO GODBO, ki že četrto leto pozdravi vse ljubitelje domače glasbe.
Poseben gost na letošnji prireditvi so godci in pevci ansambla BENEŠKI FANTJE, ki se nam bodo po dolgem času spet predstavili v Postojni.
Po oddaji se boste lahko zavrteli v prvi pomladni dan skupaj z ansamblom KRAŠKI KVINTET in BRACOM KORENOM.
Predprodaja kart bo od 1. marca naprej v agenciji KOMPAS v Postojni in knjigami LIPOV LIST v Pivki.
Prijateljem polk in valčkov se obeta lep večer dobre glasbe in prijetneg8 humorja, zato vabilo - S PRIJATELJI V PRVI POMLADNI DAN - velja že sedaj-
Andrej Bruto-

NAGRADNA KRIŽANKA št. 3/99
DANSKI
PRAVLJI-
ČAR
SLOVEN.
SLIKAR
JAPON.
IZDE-
LAVA
RECEPT
GRŠKA
BOGINJA
PRAVICE
PTICA
UJEDA
SOVJET.
ŠAHOV.
VELEM.
MESTO V BRAZILIJI
VIJAK PRI STISKALNICI
UNICE-
VLKA
ŽELEZA
NORVSKI
HITR.
DRSALEC
AMER. M. IME
20. IN 8. ČRKA
00BR0DEL.
USTANOVA
NALEZ-
LJIVA
BOLEZEN
PREKO-
PANO
TRUPLO
M0Z0-
LJAVOST
KLIC NA POMOČ
IZGA-
NJANJE
HUDIČA
PRIPIS
NASPRO-
TOVANJE
VEZNIK
LATINSKI
PREDLOG
VRSTA
PLESA
AMER.
ASTRO-
NAVT
TONE
SVETINA
ALK
ŠIVANKE
IZPITJE DO DNA
KOŽNA
TVORBA
ISTI ČRKI
ŽIDOV.
MOŠKO
IME
SLEPIČ
ANTON
IGN0LIČ
VALJEVO
ZAGREB
•el
Ei
jej te ge “B op Ba Po Ve
Ja
-________________________________________________________________________________________________________________________________________y Pii
Rešitev nagradne križanke številka 2/99:	j
VODORAVNO: IR VR SPA, VESEL, ARO, ATASI, JIN, NERESNEŽ, IGRALKA, IJ, SOPHIA, ACA, LANA, CVITAN, IMENO, ČN, AKCENT, NEMIRKA, AA, JA, OTA, EUREKA JU
GRŠKA
BOGINJA
ZEMLJE
LJUBK.
ŽENSKO
IME
REŽA
BELI
TRN
GLEDA-
LIŠKI
DELAVEC
STARA
MAMA
TAJSKA
REKA
SLOVEN-
CKI
IGRALEC
□
PLOŠČ.
MERE
Ž. IME
PORTUG.
KOLON.
RUSKO
MESTO
STAR0-NORD BOG
BRENKALA
OTOK V PACIFIKU
VSEMO-
GOČNOSTI
LILI
N0VY
AVSTRAL.
TENISAČ
PTIČ NE-LETALEC
ZNAK
DRŽAVE
KIM
NOVAK
AMERIŠKI
PREDSED.
VSTOP
VOJAŠK.
ENOT
AK#
ZNAMKA
ANGL.
AVTOM.
C
9Uv
ijd SP'
STOPI Sl'

ZVER, VU, ANTON KOLAR, AZOV, AVE, RA, TAM, CARAR, JETRNICA, ILARION, RAKIČAN, JED, OLIVA, ISERE, AMA, SATIR, NAKIT

1. marec 1999
ZANIMIVOSTI
Snežnik - stran 9
KAKO MALO NAS SVET POZNA!
Ko prebiramo dnevne liste, poslušamo radio ali gledamo televizijo, nam pogosto ane vsa kri v glavo. Spet in spet poslušamo napačno izgovorjena imena naših krajev, aPačen poudarek ali celo izmišljeno obliko imena naših vasi, ki jih včasih komajda ^Poznamo. Se spominjate radijskih glasbenih napovedi za pevsko skupino “Bratov Aljančič” iz “Harij”, pa da se je nekaj zgodilo na Pregarju, pa da mladina pripravlja Pes v “Žabičah”? Kar mraz nas je stresel, ko je visok sindikalni funkcionar iz Ljubljane I P ed nekaj leti v svojem predvolilnem govoru v Podgradu želel pokazati svoje znanje o A s* domači preteklosti in omenil okupatorjev zločin v vasi “KilovačeIn tako akodnevno v nedogled sledimo takim in podobnim ocvirkom zunanjih poročevalcev o has‘n naših krajih.
Avguštin Lah je bil glavni urednik za slovensko izdajo te obsežno zastavljene enciklopedije in kljub podpisnikovi urgenci
Neprimerno hujše pa je, ko se takšne in ° °i’r|e napake površnih avtorjev zapišejo °t0'0 0 v eminentne knjižne izdaje, kar seveda ia' n 3tlv “°mo na belem” in čeprav je trditev joči Pačna ali pomanjkljiva, postane za Ino-, P°učene bralce pa tudi za bodoče rodove SJČl (i0' Pobito pravilna! Bodimo torej kritični q Se*3e pa tudi vseh drugih, ki pišejo o nas. sg2p(j,°Zaria.ini0 na napake, zahtevajmo div n10PraVek!Deleža so°dgovomosti nikakor ni
n Pžlejmo si skupaj nekaj takih rE odpustljivih spodrsljajev!
:
pred enajstimi leti še ni odgovoril. Popravkov pa tudi ne bo več, Jugoslavija je pač preteklost.
Posebno poglavje so zemljepisne karte, v katerih domačini z veseljem najprej poiščemo naše kraje in premnogokrat razočarani ugotavljamo preštevilne nerodnosti in napake, kijih nihče ne popravlja, najmanj pa avtorji sami. Knjiga je izdana, honarji
fRS^ Valv- ^ Pr*zanesimo niti slavnemu
pr . asorju. Vsa čast mu, da nam je ohranil jn Cudovite
ltlv v. e podobe naših krajev pred tristo op- c et*> slike gradov, pokrajin s čudovitimi koZ]l’Jendar Je pri podobi Bistrice “ustrelil pre a ' Rečico Bistrico (Feistritz) je kar jo n 3VI*na drugo stran bistriškega gradu in stisnil v strugo Sušca.
razdeljeni. Piše se že nova knjiga z novimi ali kar starimi napakami.
V Enciklopediji Slovenije, 4. zvezek, izdanje 1995, v geslu Ilirska Bistrica na strani 108 je zapisana trditev, da seje Ilirski Bistrici po letu 1945 priključilo naselje Trnovo. Domačini še predobro vemo, daje to opravil
ilirizem, —»ilirsko gibanje.
Ilirska Bistrica, mesto v jz. Sloveniji, ob Vznožju Snežnika, 4800 preb.; središče Zg. Pivke jv. Brkinov; lesna, kem. ind., ki močno onesnažujejo N. Reko. - Gradišče nad Trnovim, ilirca postojanka.
Ilirske province, administrativno-polit. tvorba [/- sl. in tn'v. dežel pod ir. oblastjo 1809-15.
t>otr . uc &re oran urugace kol r ^orai^njska Reka ’. Zaslužnike za te trditve J straneL°,lskat*v spisku številnih avtorjev na pS Uvodu	1183 te debele knjige, ki jo v
P* sPlost ^r.ec^stavij° kot ...prvo moderno jfjjl Ken:k‘'n Pr*r°čno leksikalno delo *1Z'
na
-....................-
lcksiknedleri 1980 in 1989 je Jugoslovanski Žagtei n°8rafski zavod Miroslav Krleža v ^ ^-ticik]11P1^6 štiri knjige bogate izdaje jezi^ 2*3ed'ie Jugoslavije v slovenskem *e ericiki razPadom Jugoslavije je izdajanje gesli oa uEed*je Pjenehalo. V drugi knjigi z “^rkini” r Z d° najdemo pod geslom upism* L®rcini) na strani 522 v teksm, ki tapak a naš svet, vsaj dvajset grobih
* DOdrOnid	n y» nirfncii
J
'•apak a naš svet, vsaj dvajset Potisnil: V Pndročje Brkinov so avtorji Ve|'ka i \asi’ ki niso nikoli bile brkinske: ^blatijc*1 ^a*a Bukovica, Vrbovo, Vrbica, Pisana :a’ dasen, Topole. Tu so napačno ^načii-'1’1,ena vas*: “Topolec, Zajevše” ter
■— pisana j ’ ^asen> Topole. Tu so napačno ‘Značiln™ena. vas*: “Topolec, Zajevše” ter KA' ipriševji Priimki: Babič, Dujmovič, Dodič, 'n drugj \Mllič- Resinovič, Stapčič, Vukovič ^ w ’ osledno pisani s “č” na koncu. Dr.
že italijanski kralj Vittorio Emmanuele III. davnega leta 1927, ko je združenemu naselju dal novo izmišljeno italijansko ime Vlila del Nevoso. Oblasti so po osvoboditvi podedovano stanje le ohranile. Tudi trditev, daje Ilirska Bistrica postala mesto leta 1932, ne drži. Pač pa je z državnim odlokom, ki ga je 16. nov. 1933 skupaj z italijanskim kraljem podpisal še Beni to Mussolini, postala le občina, “comune di Villa del Nevoso". Napako žal ponavljajo številne edicije in jo
zvesto prepisujejo iz knjige v knjigo. Če sploh je, je Ilirska Bistrica postala mesto po povsem admistrativnem postopku verjetno v jeseni leta 1947, ko je po priključitvi Primorske dobila njena upravna enota status “mestnega ljudskega odbora”.
Na načrtu mesta Ilirske Bistrice v isti knjigi (stran 109) preberemo ime starega dela Trnovega pod cerkvijo “Gorenje” namesto pravilnega Gorenc. Stari del Bistrice pa je označen kot “Sibirija”, čeprav je v tekstu zapisano lepo in pravilno Gornji kraj. No, “izvirni greh” je bil storjen že leta 1968, ko je izšel Savnikov Krajevni leksikon, v 1. knjigi pa najdemo že vse te napake.
Omenimo še nerodnost, ki seje zapisala v Krajevnem leksikonu DZS iz leta 1995, na strani 166. Naš Veliki Snežnik imenujejo kar z novim imenom “Visoki Snežnik” (?). Pisec poglavja o snežniški flori v Turističnem vodniku založbe MK iz leta 1995 imenuje našo goro z “VelikiSnežnik (tudi Notranjski Snežnik)”. V tem vodniku pa najdemo v načrtu mesta lepo in pravilno zapisan del Trnovega “Gabrje” in ne, kot beremo na hišnih tablicah v Trnovem, neprimerno in tuje našim učesom: “Gabrije”.
očitno površnostjo in nedopustno pomanjkljivostjo sprijaznili tudi domači učitelji, ki poznajo prilike na Premu?
Za v Šembije je treba kreniti proti Podgori, Podgoro pa slutimo pod Vremščico. Domačini se še nekako znajdemo, le za tujce bi kazalo

No, včasih si kakšno površnost skuhamo tudi sami. Pred nekaj leti smo iz občinskih logov dobili res lično “občinsko mapo" z mnogimi listi, na katerih j e predstavljena naša občina, njene naravne lepote, kulturno zgodovinske posebnosti, dejavnosti idr. Žal je že na prvi strani objavljena barvna
priložiti zrcalo, da bi v njem videli pravo podobo našega mesta in okolice.
In ko boste vzeli v roke katero koli knjigo, še posebej knjigo o domačem kraju, bodite kritični do podatkov, sicer kmalu ne bomo vedeli, kaj je prav in kaj ni. Predvsem pa pokažite avtorjem napake in ... svojo nejevoljo!
Za vas je brskal po knjigah in zemljevidih Vojko Čeligoj
V Trnovem, 7. dec. 1998
Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu.
(T. Pavček)
Ob vašem prazniku, dnevu žena, vam iskreno čestitamo.
Rdeči križ Ilirska Bistrica
Snežnik pa predstavlja tudi sicer trd oreh piscem različnih enciklopedij in risarjem zemljevidov. Kot da se ne morejo odločiti, koliko je visok. Od kar imamo metrski merski sistem, to pa je že dobrih sto let, ima Snežnik višino 1796 m. Pa vendar lepo piše v Enciklopediji Slovenije, v 1. zvezku iz leta 1987 na strani 390, daje Snežnik visok 1797 m. To višino ima tudi pregledna karta Slovenije 1:50.000. Atlas Slovenije, založbe MK, 1986, izpričuje svojo neodločnost glede Snežnikove višine: na drugi strani platnic preberemo višino Snežnika 1797, na zemljevidu št. 199 v isti knjigi pa pravilno 1796 m. Prelistajte tudi sami še kakšno knjigo, šolske učbenike in preglejte zemljevide pa uradne karte, tudi sami boste našli številne napake.
Iz učbenika Spoznavanje družbe za 5. razred, izdanega leta 1996 na strani 115 se naši petošolci učijo, da na pesnika Dragotina Ketteja na Premu spominja le spominska plošča, čeprav je v stari šoli že trideset let lepo muzejsko urejeno Kettejevo stanovanje, ki si gaje v teh letih ogledalo že nad 50.000 obiskovalcev, predvsem šolarjev, ki jih je mladi pesnik Kette navdušil s svojimi zgodbicami, basnimi in pesmimi. So se z
AKTUALNO BORZNO DOGAJANJE
Trgovanje z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi je bilo tudi v preteklem obdobju živahno. Slovenski borzni indeks je pridobil skoraj 100 točk in sedaj znaša 1.962 indeksnih točk, kar med borzniki povzroča vse večjo napetost, saj se ponovno približujemo meji 2.000 točk.
Še vedno so v ospredju delnice Leka in Krke. Tečaj prvih je po četrtkovem trgovanju znašal 46.200 SIT, drugih pa 30.700 SIT. Okrožno sodišče v Ljubljani je zavrnilo tožbeni zahtevek Pfizer, ki je Lek tožila zaradi kršitve patentnih pravic. Po zadnjih podatkih iz delniške knjige Leka so delnice zamenjale kar nekaj lastnikov, kar daje mogoče slutiti ponoven opaznejši dvig cene. Naslednja seja nadzornega sveta pa bo verjetno naslednji teden. Zelo pestro je bilo ta teden z delnicami Kovinotehne. Cena omenjenih delnic je nihala na nivoju 500 tolarjev. Po objavi, da je ena izmed bank postala neposredno več kot 5 % lastnik celjske družbe, posredno preko povezanih pooblaščenih investicijskih družb pa skoraj 10% pa je cena poskočila preko 600 SIT. S povečano ceno se je povečala tudi količina, saj je vrednost kupčij s temi delnicami znašala v sredo preko 30 milijonov SIT. Cena delnic Mercatorja se je ustalila nad območjem 8.080 SIT in ne doživlja večjih sprememb. Solidno pozicijo pridobivajo tudi primorska podjetja, saj so se delnice večine obmorskih podjetij podražile. Cena Intereuropinih delnic je poskočila preko 2.400 SIT, vrednost Luških delnic pa še tisočaka višje. V Luki so objavili že rezultate meseca januarja, v katerem so presegli načrt za 18 %. Drogine delnice pa so po dolgem času ponovno presegle mejo 35.000 SIT.
Na prostem trgu je z delnicami podjetij razen redkih izjem skromno. Veliko več prometa pa je z delnicami PID-ov. Množične prodaje si lahko razlagamo na več načinov, ena izmed njih je najbrž slab življenjski standard ljudi. Cene delnic nekaterih PID-ov so v preteklem tednu malenkostno nihale v obe strani tako, da večjih sprememb ni opaziti. Obe ponudbi za prevzem Loke nista bistveno vplivali na ceno delnic Loke, ki trenutno kotirajo na 2.700 SIT. Kljub dobrim poslovnim rezultatom innameravanem povezovanju z drugimi slovenskimi podjetji se cena Fructalovih delnic ob zelo skromnem prometu ni spremenila. Povprečna cena po sredinem trgovanju znaša 2.700 SIT. ceni delnic Modre linije, ki jih upravljajo Primorski skladi, nihata na nivoju 521 SIT, drugi sklad pa nad območjem 4000 SIT.
Glede trenutnega optimističnega stanja na borznem parketu lahko le upamo, da bo ta trend čim dlje trajal. Konec februarja pa se izteče tudi rok, v katerem moramo vsi, ki smo kupovali in prodajali vrednostne papirje, oddati napoved za dohodnino iz kapitalskih dobičkov. V to kategorijo pa ne spadajo tisti, ki so prvič prodajali delnice, ki so jih pridobili iz lastninskega certifikata.
Janez Novak Ilirika Borzno Psredniška Hiša d.d.
Jb
ILIRIKA
^PIRNIC4
j
TOVUS
Jlittea/lsit

P ET F? O L
TRANSPORT
Vojkov drevored 14, 6250 Ilirska Bistrica
Najem in prodaja prostorov za:
-	proizvodnjo
-	skladiščenje
-	in pisarne
Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica <
I pjtel/fax:' 067/41-362 1 olU
Informacije: tel. 067/81-188
. ■ .................................................................................................................. _ . _ '
h
ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA
Gregorčičeva 8 6250 Ilirska Bistrica
Hišna centrala: 067/41-198 Uprava - Direktor: 067/81-475
X,__________________________;_______'	________-
<
ProVITA
Inženiring d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41 -820
ILIRSKA BISTRICA Prešernova ~7
tel.: 067/42-372, fax: 067/41-207
10 ARTIKLOV
TRAJNO NIŠKE CENE!
.v-"x. FIZIOTERAPIJA

IN TRGOVINA
,*/,•	Rozmanova ul. 1
W W 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 067/41-156
DODATEN PROGRAM:
limfna drenaža	refleksna masaža
prešo terapija	stopal
tui-na masaža	podvodna masaža
z akupresuro	aroma terapija
primorje
ajdovsčina
ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA
CENJENIM STRANKAM NUDIMO:
-	vse vrste gradbenih storitev, asfaltiranje, montažne hale,
-	prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov,
-	izposojamo gradbene odre in opažni material.

d.o.o.
Koseze 32c 6250 Ilirska Bistrica tel.: 067/400-280 067/400-281
proizvodnja čistil
čistilni servis
trgovina
VSE ZA CISTEJSE OKOLJE
CENIK OGLASOV
1. cela stran 28 x 35 cm 90.000 SIT
2. polovica strani 28 x 17 cm 45.000 SIT
3. četrtina strani 14 x 17 cm 22.500 SIT
4. osmina strani 14 x 8,5 cm 11.250 SIT
5. šestnajstina 6,5 x 8,5 cm 5.700 SIT strani
Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru.
Pokličite:
GRAFIČNI ATELJE Alma Zejnulovič s.p. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica,
'tel.: 067/400-320, fax: 067/41-124
trgovina in zastopstva d.o.o.
6250 Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 14, Slovenija Tel.: +386 67 41-913, Tel./Fax.: +386 67 41 -927 Poslovna enota: 1000 Ljubljana, Stegne 31, Slovenija Tel.:+386 61 1592-729, Tel./Fax.:+386 61 1592-741 www.plastochem.com/ e-mail: plastochem@siol.net
PRODAJNI PROGRAM:
GRANULATI:
*	POLISTIREN
*	POLI PROPl LEN
*	POLIETILEN
*	POLIAMID
*	ABS ...
Surovine in polproizvodi za kemično industrijo
-Vi
dremA
PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE d.o.o.
VOJKOV DREVORED 14, 6250 ILIRSKA BISTRICA TEL/FAX: +586 (0)67/81-612, GSM: 041/750-641
TRGOVINA
ANA
GREGORČIČEVA 2,
ILIRSKA BISTRICA - DOM NA VIDMU TEL.: 067/42-239
ZENSKE HLAČE VSEH
VELIKOSTI IN MATERIALOV
DEKLIŠKE HLAČE NA ZVONEC
TRENERKE
JEANS SRAJCE
DOLGA KRILA, MINI KRILA
SLOVENSKI
PROIZVAJALCI
Vabljeni!

Snežnik
UREDNIŠTVO
6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40
NAROČILNICA
ime
priimek
se naročam na časopis SNEŽNIK. Prosim, da mi ga pošiljate na naslov:
, dne
podpis:
J
RIBIŠTVO
Letni zbor ribičev ribiške
DRUŽINE “BISTRICA”
V nedeljo, 31.01.1999, so se v šali hotela Turist na ZBORU RIBIČEV zbrali člani 1 'ške družine “Bistrica” iz Ilirske Bistrice. Predsednik RD Iztok Perenič jev svojem 10|"očilu opisal delo družine in njenih organov v letu 1998 ter istočasno tudi nakazal lt,lernice delovanja in zastavljene cilje v letu 1999.
Med naj večje uspehe preteklega leta je , rstil izgradnjo in dokončanje ribiškega Pod vasjo Soze, v katerega j e RD v treh ® gradnje vložila veliko sredstev in več °c Prostovoljnih delovnih ur. V drugi vrsti ^ Pohvalil kvalitetno in zagnano delo ^Podarja RD, ki je s svojimi ekipami v , otl izvršil letni gojitveni plan na področju 3 lSaPja rib, poleg rednega dela pa so člani / av,li še večje število reševalnih akcij, j Venhvnih odlovov rib in odlovov zaradi JJanja gradbenih del na nabrežinah otokov. V letu 1998 je bilo v vode ribiške zine “Bistrica” vloženih 2000 kg krapov yzer° Mola), 1000 kg ameriških postrvi vi ,er° Klivnik), v strugo reke Reke pa je bilo enih več tisoč mladic avtohtone soške ki so bile izlovijene iz ribogojnih Potv°V dolenjski potok, Dleto, Premski c, °kin Podstenjšek. V izlovijene potoke j e p 0 naseljenih 40.000 novih mladic soške katerih nakup je bil opravljen v RD °V^na- Skupna vrednost vseh vloženih je v*3® Približno 3.000.000 tolarjev, nakup rjla RD izključno iz lastnih sredstev, v nadaljevanju so bila podana tudi odh°C1'a Sradbenega odbora, nadzornega ko °ra’ tekmovalne komisije, disciplinske fipD^tje, gospodarja in sekcije Vreme, v ,atlčn° poročilo z zaključnim računom in ,* za leto 1999. Vsa poročila so bila °8lasno potrjena.
„1 V zaključnem delu je bil s tajnim s°Vanjem izbran prvi oskrbnik ribiškega
doma pod vasjo Soze Ivan Hrvatin, ki je istočasno tudi gospodar RD.
V skladu s pravilnikom o imenovanju častnih članov sta bila izvoljena nova častna člana RD Jonus Jašarevski in Ivan Jenko. Za glavne cilje sije RD “Bistrica” v letu 1999 zadala dokončno ureditev okolice ribiškega doma, ki predvideva izgradnjo balinišča in jurčka, zamenjavo dotrajane opreme za elektro ribolov, izvršitev gojitvenega plana za leto 1999 in obsežno propagandno akcijo s promoviranjem ribolovnih okolišev. Cilj te akcije je privabiti čim več ribolovnih turistov, ki se bodo ob naših vodah zadržali tudi po več dni, saj bo s pričetkom delovanja ribiškega doma na voljo osem ležišč, izposoja čolnov in možnost organiziranega ribolova z najetim vodičem. V ta namen j e RD v mesecu februarju naročila izdelavo 5.000 turističnih prospektov. V času od 18. Do 21. februarja pa je izvedla uspešno predstavitev na sejmu za lov, ribolov in turizem v Kranju, kjer je bilo povpraševanje izredno veliko. Zato bo predstavitev organizirana tudi na sejmu ribolova in lova v mesecu marcu 1999 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Ribiška družina “Bistrica” je stroške izdelave turističnih prospektov in nastopa na sejmu krila sama in je tudi tako na svojevrsten način pripomogla k turistični promociji občine Ilirska Bistrica kot celote. Ribiče iz vse Slovenije, ki bodo prihajali na ribolov na naše vode, bodo ob tem nedvomno uživali, kaj pa jih bo pričakalo v mestu, je že druga zgodba.
KONJENISTVO
KONJENIŠTVO v ILIRSKI BISTRICI SE ŠIRI
v |>|^a *lirskobistriškem in v njegovi širši okolici, kjer sta bila furmanstvo in konjereja se fil Preteklosti precej razvita, se danes hitro širi konjeništvo. V zadnjih dveh letih H$t„ ev'l° organiziranih ljubiteljev konj močno povečuje. Pred nedavnim je bilo Že Taljeno novo konjeniško društvo Gotnik s sedežem v Zabičah in se tako pridružilo boječima konjeniškima društvoma Snežnik in Zlata ostroga iz Ilirske Bistrice.
snegu. Eno izmed prijetnih voženj kaže tudi fotografija konjske vprege vprege po dolini podMilanjem.
Upamo, da bo konjeništvo prispevalo k zanimivejši in pestrejši ponudbi rekreativnega, športnega in turističnega življenja na Ilirskobistriškem, da bo obudilo tudi druge običaje ter vzpodbudilo organizacijo konjeniških prireditev.
Nataša Jelen
odvp ?e Laže, da se bo konjeniška aktivnost iti ret- 3 Vse *etne čase. Za zanimivo turistično Posl-, eat*Vno ponudbo v zimskem času je ll,;.el Vladimir TIrhar
'fski Bi
ladimir Urbančič iz Trnovega pri .„ -strici, eden aktivnejših članov Večjjk lsLe§a društva Zlata ostroga in eden prjjetn reicev kon na Ilirskobistriškem. Za J Snežn e Voznj° P° zasneženih poljanah pod Pidi n .mje sam izdelal vprežne sani. S tem tov^P-a k ohranitvi tradicije, saj so bile sani poglavitno prevozno sredstvo po
4
NUDIMO VAM
(1^1	PELETIRANE KRMNE MEŠANICE,
KlhvT^/~	VITAMINSKO MINERALNE DODATKE
iy'in||a Pivka ZA NASLEDNJE VRSTE ŽIVALI:
kokoši
PIŠČANCE;
PURANEl______^___________
.—
KRAVE MOLZNICE IN GOVEJE PITANCE)
prašiče!" ........... ‘   1
LkunčeT"""
“ 0skrbujemo kmetijske trgovine,
' lastno Agro trgovino na Kalu pri Pivki in ' diskontno prodajalno za kmete v Enoti krmila, Neverke.
krmila vam pripeljemo tudi na dom
krmnimi mešanicami Krmila PlVKa bodo Vaše domače živali zdrave in lepo rejene.
Za vse informacije o krmljenju in nabavi krmnih mešanic in vitaminsko mineralnih dodatkov pokličite na telefonski številki
067/55-758 in 067/55-810. Pivka <u.
ŠPORT
LOKOSTRELSTVO
LOKOSTRELCI NA MLADINSKEM
SMUČANJE
LETOS SMUČARSKI TEČAJ NA SVIŠČAKIH
DRŽAVNEM PRVENSTVU SPET NA VRHU
Končno nam je bila zima naklonjena in nam v domačem kraju nasula snega. Zato so letos učitelji smučarskega kluba "Snežnik" organizirali tečaj smučanja na domačem smučišču na Sviščakih. Planirani termin tečaja je bil od 15. do 19. februarja, vendar smo ga morali prestaviti za en dan, ker ni bilo očiščeno parkirišče na Sviščakih in s tem onemogočen dostop z avtobusom.
Tečaja se je udeležilo 36 otrok v starosti od 6 do 16 let. Vsi so si ob pomoči učiteljev smučanja pridobili začetno in nadaljevalno znanje smučanja pa tudi smučarske vlečnice so obvladali že prvi dan. Prekrasno vreme z izjemo zadnjega dne j e popestrilo življenje na snegu. Ob toplem čaju v smučarski koči so si tečajniki privoščili kratke počitke, ob 12.00 pa so se okrepili z enolončnico v Planinskem domu. Rdečih lic so se popoldne veselo vračali domov. Na zadovoljstvo tečajnikov, staršev, učiteljev in upravitelja smučišča so ostale vse kosti cele.
Bistriški “čičafajarji”smo se v času med dvema izdajama Snežnika udeležili dveh tekem za Slovenski pokal, mladinskega državnega prvenstva in mednarodnega turnirja na Reki.
No, pa pojdimo lepo po vrsti.V soboto, 6.februarja, seje 22 naših tekmovalcev udeležilo mladinskega in veteranskega državnega prvenstva. Tekma pa je hkrati štela tudi za Slovenski pokal za sezono 1999. Državni prvaki so postali: Josip Maljevac - dečki olimpijski lok, Alj až Simonič - mladinci compound, Sanja Štembergar - deklice goli lok, Vanja Štembergar - deklice olimpijski lok^ ostali pa so osvojili druga in tretja mesta: Boštjan Kaluža, Dunja Štembergar, Nina Rolih, Sara Šuštar, Martin Ceh, Luka Valenčič, Tomaž Rojc in Jan Šuštar. Pri članih je tekma štela za Slovenski pokal. Zmago pri članicah z golim lokom sije pristreljalaMojca Valenčič, tretja pa je bila Nada Rolih.
V Škoiji Loki smo v soboto, 20.februarja, nadaljevali uspešno nastopanje naših tekmovalcev. Tekma je napeta do zadnjih strelov vseh 157 nastopajočih lokostrelcev. Toda naši se tudi tokrat niso dali ugnati. Na najvišjo stopničko so tokrat stopili: Dorjana Šuštar - članice goli lok, Sanja Štembergar - deklice goli lok, Aljaž Simonič - mladinci compound, Sara Šuštar - ml. deklica goli lok, Vanja Štembergar - deklice olimpijski lok; na drugo in tretjo pa: Nada in Nina Rolih, Dunja Štembergar, Josip Maljevac, Luka Valenčič.
Na mednarodni turnir na Reko je 21.februarja odšlo 13 tekmovalcev. Čeprav naj bi število 13 ne prinašalo sreče, seje vse trinajst okitilo z medaljami. Pri članicah goli lok smo zasedli prva tri mesta, in sicer 1.
Mojca Valenčič, 2. Nada Rolih in 3.
Dorjana Šuštar. Pri članih olimpijski lok je Andraž Čeligoj zasedel 3. mesto, prav tako pri veteranih compound Vojko Štembergar.
Pri mladincih compound so prva dva Aljaž Simonič in Luka Valenčič, z olimpijskim lokom pa Boštjan Kaluža in Tomaž Rojc.
Mladinke olimpijski lok zmaga Dunje Štembergar in tako naprej vse do najmlajših dečkov in deklic. Pa naj bo dovolj naštevanja, saj si rezultate in fotografije s tekem lahko ogledate na internetu na naslovu: http:// www.slo-sport.org/lok.
Lep lokostrelski pozdrav “VSE VZLATO”.
Igor Šuštar
Zadnji dan pa so člani SK "Snežnik" za vse udeležence tečaja pripravili pravo tekmovanje v veleslalomu in si (vsaj upam) pridobili nove tekmovalce.
Z ozirom, da so bili tečajniki razvrščeni v pet skupin, je bilo podeljenih pet kompletov medalj, vsi pa so dobili priznanja in sladko čokolado.
Rezultati tekmovanja: /. skupina - učitelj Mojca Rozman: 1. Tina Bubnič, 2. Ines Novak, Matej Lakota; 2. skupina - učitelj Teo Šircelj: 1. Enej Pugelj, 2. marko Štembergar, 3. Mitja Bubnič; 3. skupina -učitelj Nadja Baša: 1. Matej Baša, 2. Tine Maljevac, 3. Matej Mahne; 4. skupina - učitelj Aleš Benigar: 1. Dolores Lopuh, Nejc Mršnik, 3. Nina Lavrenčič; J. skupina - učitelj Miloš Žbogar: 1. Simona Bradelj (najboljši čas tekme), 2. Ana Rozman, 3. Mateja Kaluža.
Nija Šircelj
PLANINSTVO
PLANINCI v GLINŠČICI
r,
|jF™ zavarovalnica triglav,
Območna enota Postojna
, d.d.
7!
SE VEC SLOVENCEV
Skupina petnajstih bistriških planincev seje pod vodstvom planincev iz Bazovice v soboto, 6. februaija, v lepem sončnem dnevu podala v skrivnostno dolino Glinščice pri Trstu. Strme skalne stezice sojih vodile do mnogih znamenitosti te doline. Izlet so zaključili v naselju Botač na samem začetku doline tik ob naši meji.
Tekst in foto: Vojko Čeligoj
NA TRIGLAV!
-	nižje premije do 20%
-	100% varnost naših zavarovancev zagotovljena
Podrobnejše informacije in celovit pregled nad popusti pri naših storitvah lahko dobite na poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav.
triglav premoženje
■= zavarovalnica triglav, d.d.
Z------------------------------------\
PLANINSKO DR UŠTVO SNEŽNIK ILIRSKA BISTRICA
vabi
v sredo, 3. marca 1999, ob 18. uri na redni planinski večer, katerega gost bo vrhunski alpski smučar Davo Karničar s predavanjem:
“Everest, zate pripravljam smuči!”
Planinski večer bo v galeriji na Vidmu.
vabi
v soboto in nedeljo, 13. in 14. marca, na jubilejni
25. zimski vzpon na Snežnik!
Prevoz bo zagotovljen kot običajno izpred Agrine v Trnovem.
c	-d
Snežnik - stran 12
ŠPORT
1. marec 1999
MALI NOGOMET
ZIMSKA LIGA malega nogometa '99
Lestvica po 4. krogu
1. KL. ŠTUDENTOV	3	3	0 0	21:2	9
2. MAKSER-KUDRA	3	3	0 0	24: 8	9
3. EURO MB	3	2	0 1	14:13	6
4. KOČANI JA	4	1	1 2	18:17	4
5. VOJAŠNICA	3	1	1 1	11:21	4
6. BALASTV	4	0	1 3	11:22	1
7. PRASLOVAN 001	4	0	1 3	14:30	1
NOGOMET
NOVI PREDSEDNIK NK ILIRSKA BISTRICA
Nogometni klub Ilirska Bistrica seje v svoji dolgi in bogati zgodovini znašel tudi v težkih situacijah, nikdar pa ni bilo tako težko kot lansko leto. Iz neznanih razlogov je klub ostal brez dolgoletnega sponzorja, katerega ime je nosil kar 29 let. Kar pa je še hujše, so Bistričani ostali brez uprave, zato je klub štirinajst mesecev vodila tričlanska začasna uprava. V teh mesecih je bil klub voden, kot je bil, toda tako ni moglo naprej. Sklican je bil občni zbor kluba, kjer se je moralo marsikaj razčistiti. Tudi tokrat j e bila ponujena in tudi sprejeta rešitev. Izbrana je enotna uprava za NK Ilirska Bistrica in nogometno šolo “Bistre”. Upravo pa so zopet izbrali le za šest mesecev. Predsednikovanje je prevzel Dušan Iskra, nekoč tudi sam nogometaš in kasneje tudi funkcionar kluba, s katerim smo se pogovarjali o nadaljnji usodi bistriškega nogometa.
Zakaj ste se odločili za mandat predsednikovanj a?
Kot nekdanji igralec in vsa leta ljubitelj te igre sem v sedanjih težkih razmerah, ko j e tudi kazalo na morebiten razpad članske ekipe, zaradi nesoglasij znotraj društva pristal, da poskušam združiti obstoječe moči oziroma ljudi, ki delajo za dobrobit bistriškega nogometa in ustvariti čimboljše pogoje za nadaljnji obstoj in napredek nogometa.
Klub in s tem tudi veliko odgovornost ste prevzeli za šest mesecev. Zakaj?
Zaradi svojih osebnih razlogov, in da bi v tem času pripravili pogoje za nove ljudi, ki bi sodelovali pri delu kluba.
V klubu je veliko nerešenih stvari. Kateri je vaš prvi korak v reševanju nakopičenih problemov?
Osnovni cilj j e zdmžiti vse igralske moči, urediti vsa medsebojna nesoglasja, homogenizirati ekipo, kajti nogomet je kolektivna igra in igralci morajo spoznati, da brez medsebojnega spoštovanja in prijateljstva s ciljem eden za vse, oziroma vsi za enega, ne bo uspehov. Obnoviti moramo tudi sodelovanje z navijaško skupino JAPODOV, kije v zadnjem obdobju zamrlo, kajti brez navijačev ni pravega vzdušja na nogometnih tekmah.
Vi ste prvi predsednik kluba, ki mora uskladiti delo kluba in dosedanje delo nogometne šole “Bistre”. Kako bo to potekalo?
Občni zbor nogometnega društva in šole nogometa je prinesel nov in začasen šestmesečni, kar je pa najbolj pomembno, skupni izvršni odbor, s katerim j e klub dobil tisto, kar je dosedanjemu delu manjkalo -trdno povezanost med vsemi selekcijami in skupno vizijo delovanja.
Na skupščini kluba ste dejali, da boste delali v interesu kluba - nogometa. Kakšne so ambicije kluba?
V sedanjih razmerah postati stabilen tretjeligaš predvsem z lastnimi igralci. Če pa se v bodočnosti spremenijo razmere, mogoče tudi napredovanje v drugo ligo. Pozval pa bi vse ljubitelje nogometa, da nam po svojih močeh pomagajo pri našem delu.
Tekst-foto: Pet ar Nikolič
VOJKO KALC GRE V JELŠANE
ROKOMET
DOLENJKE NA PRIPRAVAH V ILIRSKI BISTRICI
V času med 6. in 8. februarjem smo v naši občini gostili ženski rokometni klub Škocjan z Dolenjske na krajših pripravah. Klub trenutno nastopa v 2. državni ligi in je visoko uvrščen - na tretje mesto. Spoznali smo se na skupnih tekmah 2. lige in smo jim predlagali, naj pridejo na priprave k nam, ker imajo doma prostorske težave. Pomagali smo jim navezati stike z ravnateljico OŠ go. Karmen Šepec in gostinskim lokalom Potok v Dolenjah.
Petindvajset igralk, trener, fizioterapevt in vodja ekipe so pri nas preživeli prijeten vikend. Z našim rokometnim klubom so odigrali dve prijateljski tekmi. V pogovoru z njimi smo izvedeli, da so bili z gostinsko ponudbo ter s pogoji v OŠ A. Žnideršiča zelo zadovoljni. Verjetno še pridejo.	Gordana Grubič, RK Ilirska Bistrica, slika: Z. D.
P. S. Taka "ponudba" je za naš kraj ena redkih izjem, ki vsekakor opozarja, da bi bilo potrebno v občini zagotoviti tudi tovrstno možnost trženja. Ob primemo urejenih športnih objektih in penzionskih kapacitetah ter posredovanju domačih športnih organizacij bi bilo verjetno precej več interesentov. Morda bi pri nas lahko organizirali vrhunske športne prireditve mednarodnega ranga!
KOŠARKA
Nogomet, najbolj popularna igra med šolsko mladino, je pred nedavnim razširil svoje korenine tudi v Jelšane. Z iniciativo učitelja in nogometnih delavcev v Ilirski Bistrici je v OŠ Jelšane prvič pričela delati nogometna šola. Šola dela v sklopu NK Ilirska Bistrica, vodi pa jo Bistrici in Jelšancem dobro znan nogometni trener za najmlajše selekcije Vojko Kalc. Trener Kalc poučuje nogomet 20 mali nogometašev od 1. do 8. razreda. Posebno zanimanje za nogomet so pokazale tudi tri deklice, kijih je trener uvrstil med dečke. Po besedah Vojka Kalca bo kmalu takšna šola pričela delovati tudi na OŠ Knežak.	P. N.
FINALE ZIMSKE LIGE V PIVKI
Finale zimske košarkarske lige 98-99, v kateri je letos sodelovalo 11 ekip, se je zaključilo s finalnimi tekmami v soboto, 30. januarja letos. V Športni dvorani se je zbralo okrog sto gledalcev, ki so množično spremljali predvsem odločilno tekmo za 1. mesto.
Predtekma za 3. mesto med ekipama KNEŽAK in TRNOVO je bila cel čas rezultatsko nezanimiva, saj so Knežani takoj pokazali, kdo je gospodar pod koši. Na koncu so, z izidom 53:27, zelo prepričljivo ugnali tekmece iz Trnovega.
Posladek večerja je bila finalna tekma med zmago željnimi veterani ŠPORT BARA in mladci iz Pivke. Bistričani so v tej zanimivi tekmi vodili skoraj do konca tekme. Zadnje dve, tri minute čiste igre, ki so dejansko trajale skoraj 10 minut, so prinesle preobrat. Agresivni igralci PIVKA MLADI so z zaporednimi prekrški nad igralci Šport bara dosegli, da so ti napravili več napak pri izvajanju prostih metov in se tako rezultatsko izenačili. Na samem koncu tekme so Pivčani po agresivni igri in nekaj nepotrebnih napakah igralcev Šport bara prišli do presenetljive zmage za eno samo točko!
Končna razvrstitev ekip v finalu j e bila tako naslednja: 1. Pivka mladi, 2. Šport bar, 3. Knežak in 4. Trnovo.
LJUBIŠIČ DRUGIČ NA ČELU BISTRICE
Začasna uprava NK Ilirska Bistrica je na mesto trenerja članske ekipe že drugič postavila Draga Ljubišiča - Šikija. Razlog za takšno odločitev tiči v pomanjkanju finančnih sredstev.
Ljubišič bo poleg članske ekipe treniral še selekcijo mladincev, ki je jesenski del lige MNZ Koper zaključila na drugem mestu. "Člansko ekipo sem prevzel predvsem zaradi želje, da pomagam klubu. V spomladanskem delu tekmovanj si bom prizadeval, da bo ekipa uspešnejša kot do sedaj. Vsekakor pa je naš cilj ostati v tretji ligi. Ekipa je
dobra, potrebujemo pa širšo podporo občinskih struktur in seveda podporo naših navijačev. Sredi februraja bomo začeli z rednimi treningi, pre pričetkom pomladanskega dela prvenstva bomo odigrali tudi nekaj prijateljskih tekem, "je za naš časopis povedal Drago Lj ubišič.
P. N.
Ekipe so prejele pokale Športne zveze Ilirska Bistrica, zmagovalni ekipi pa je začasno pripadel še prehodni pokal zimske košarksrske lige.
Slika in tekst: Z. Debevc
KOLEDAR ŠPORTNIH PRIREDITEV V MARCU 1999
MALI NOGOMET - rekreacija
ZIMSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 6. krog
av
Športna dvorana OŠ A. ŽNIDERŠIČ
nedelja, 7. marca - od 11.00 dalj%
ZIMSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 7. krog
Športna dvorana OŠ A. ŽNIDERŠIČ
nedelja, 14. marca - od 11.00 dalj1
Informacije: ŠZ Ilirska Bistrica, tel-M-
t
067/444077
it
ODBOJKA - rekreacija
Športna dvorana OŠ A. ŽNIDERŠIČ3n
sobota, 27. marca - od 17.00 daljni
!s:
Prijave in informacije: ŠZ Ilirska Vi Bistrica, tel./fax 067/444-177 er
ta
ROKOMET - PRVENSTVENE;0 TEKME DEKLICE lr
RK IL. BISTRICA : RK BURJA'0
Športna dvorana OŠ A. ŽNIDERŠIČ
sobota, 20. marca - ob 15.00
NOGOMET
PRIJATELJSKA TEKMA - ČLA!1
NK ILIRSKA BISTRICA : NK FAKTORČRNUČE
Igrišče "Kampo"
sreda, 17. marca - ob 15.00
PRVENSTVENA TEKMA ČLA^1
NK ILIRSKA BISTRICA : NK BILJE
Igrišče "ŠC Trnovo"
nedelja, 28. marca - ob 15.00
PRVENSTVENA TEKMA MLADINCI
NK ILIRSKA BISTRICA - AVTC ŠOLA BREZA: NK BILJE
Igrišče "ŠC Trnovo"
sobota, 27. marca - ob 15.00
PLANINSKI POHOD 25. ZIMSKI VZPON NA SNEŽN1*
Sviščaki - Snežnik
sobota, 13. marca, in nedelja, 14. marca, od 8.00 dalje
Informacije: PD "Snežnik", tel. 0^1
*
81-552 (ob torkih) in i Ivan Žibret, tel. 067/42-147 (popolni
Športna zveza Ilirska Bistrica
STRELSTVO
STRELSKI REZULTATI V ZAČETKU LETA
J
Bistriški strelci z zračno puško so letos nastopali v okviru 22. Državne dopis11,.j tudi s člansko ekipo. Na polfinalni tekmi 16. januarja 1999 v Kranju so se uvrs*1 ’ nehvaležno 6. mesto in le za 21 krogov zgrešili nastop med najboljšimi v finah1’ bilo prav tako v Kranju, 6. februarja letos.
Med posamezniki sije z odličnim 4. mestom (365 krogov) napredovanje pribori* || Mahne, član ekipe SD "4. junij". Na finalu lige, 6.2, je s solidnim streljanjem doscL
mesto v mladinski konkurenci in 10. mesto v absolutni članski razvrstitvi. V obeh kateg0 je nastopilo po 25 strelcev s pravico nastopa v finalu.	i
Pionirji SD "4. junij" na polfinalu niso bili uspešni niti kot ekipa in niti kot posaifl6^; V ekipni razvrstitvi so bili šele 8, od 10. ekip. Posamezno pa je bil najboljši strelec NI Suban na 15. mestu med 30 tekmovalci.	J (
V regijski ligi je bil 23. januarja v Domu na Vidmu na sporedu 3. krog. Domači ^ so se tokrat uvrstili na 2. mesto ekipno z zadetimi 1582 krogi. V odsotnosti postoJ11! strelcev je nastopilo le pet ekip. Zmagali pa so strelci SD "Salonit" Anhovo. Medposafl16 je bil tudi tokrat najboljši domači strelec Uroš Mahne, ki se je uvrstil na 2. mestos krogi. Zmagal je Henrik Valentinčič (Salonit) s 562 krogi.	h