Leto XV «>tev. TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 in 28—67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Ljubljana. Franiiškan. 6. tel 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3, telefon 280 fVšasribor, ponedeljek 24. marca 1941 NAROČNINA NA MESEC Preleman v upravi ali oo oošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din. POŠTNI ČEKOVNI PACUN- 11.405 Ameriški pogledi Nemci poročal©, da s® ¥ minulem tednu potopili za 568.006- ion angleška h trgovinskih ladij — ameriška predloga za varnejši prevoz ma<‘ersa?a preko Atlantika V maju naj bi Ameriške vojne Badfe začele spremljati angleške konvofe WASHINGTON, 24. marca. CBS. Ameriški diplomatski in pomorski krogi zadnje čase živahno razpravljajo o poostreni nemški podmorniški akciji na Atlantiku. Pri tem opozarjajo predvsem na izjavo Roosevelta, da USA ne bodo dopustile, da bi se njih industrijski material, izdelan v USA, pogrezaj na dno Oceana. Mornariški činitelji so prepričani, da jim bo kakor v prejšnji tudi v sedanji vojni uspelo, zavarovati prevoz tovorov preko Atlantika. Nočejo pa dati nobenih izjav o načinu in sredstvih, ki jih bodo Angleži pri tem še uporabili, da zmanjšajo dosedanji občutni učinek podmorniške vojne. »AUTOSTRADA« PREKO ATLANTIKA WASHINGTON, 24. marca. CBS. Velike izgube angleške trgovinske mornarice, so vzrok, da se ameriški politični in vojaški krogi intenzivno bavijo z načrtom kako bi čimbolj zavarovali prevoz materiala preko Atlantika. Pomorski krogi predlagajo zaenkrat ustanovitev tako zvane »avtostrade Amerika - Anglija«, ki bi šla severno od običajne pomorske črte, v smeri Nev/ Foundland -Island - Aberdeen. Na tej progi naj bi Posebni bombniki Zedinjenih držav prevzeli kontrolo nad podmornicami do polovice Atlantika, od tam dalje pa naj bi kontrolirali oceansko progo angleški bombniki. Vse transportne ladje bi tako bile spremljane od izhodišča do cilja po letalski kontroli iz zraka. AMERIKA - GRENLAND - ISLAND -VELIKA BRITANIJA NEW YORK, 24. marca. United Press. Ameriški pomorski krogi se baviio z načrtom, ki naj bi ne le za letos, nego tudi v nadaljnjem poteku sedanje vojne zagotovili prevoz ameriškega materiala iz USA v Veliko Britanijo. Pri tem se zavzemajo za,predlog, naj bi ameriške in angleške ladje plule pod zaščito vojnih ladij v patruljnem sistemu od Novega Fundlanda do južne obale Grenlanda, od tod pa dalje k lslandu in Škotski. Tako na Grenlandu kakor lslandu naj bi se izpopolnile večje postaje za preskrbo z gorivom, vzpostavila oporišča za ladje in letala. Ta prekomorska proga bi bila v Pomladnem delu leta sicer ogrožena po ledenih gorah, vendar pa z novimi pri- pomočki proti tem tako zavarovana, da bi bila manj izpostavljena podmorniškim napadom. Mnogo krajše proge Kanada -Grenland, Grenland - Island in Island -Škotska bi se laže kontrolirale, kakor južnejša prekooceanska proga na visokem Atlantiku. Vrhu tega bi jo, kakor v minili svetovni vojni, laže zavaroval obrambni sistem blokade,, ki se je že takrat v vojni proti podmornicam dobro obnesel. VOJNE LADJE USA ZA KONVOJE NEW YORK, 24. marca. Tass. »New York Times« pišejo da namerava Roosevelt ukazati ameriški vojni mornarici naj spremlja transportne ladje, ki prevažajo ameriški vojni material za Anglijo. Računajo, da bo ta ukaz stopil že v začetku maja v veljavo. Ameriške vojne ladje naj bi pri tem vzele severnejšo progo preko Atlantika, na črti New Foundland - Grenland - Island - Anglija. Progo do Islanda bi varovale ameriške, od tam daje pa angleške vojne ladjfi. Listi dostavijo, da v Beli hiši intenzivno prouča-vajo vse možne sisteme konvojev ter iščejo najprimernejšo prekooceansko pot. NEMŠKO MNENJE O BITKI ZA ATLANTIK vom »Bitka na, Atlantiku« piše »Berliner-zeitung«: »Boj za Atlantik je zelo omajal položaj Velike Britanije. Prejšnji teden je bilo potopljenih 368.008 ton angleškega trgovinskega ladjevja. Nemške podmornice in letala so hudo poškodovale nad 40.000 ton angleškega ladjevja, kar pomeni za angleško trgovinsko mor- v narico izgubo okrog 400.000 ton v enem tednu. Tudi načrtno uničevanje važnih vojaških objektov v Angliji spravlja sovražnika v težak in brezizhoden položaj, ker je Velika Britanija že začela čutiti pomanjkanje trgovinskega ladjevja. Nem ško letalstvo je zadalo Angliji hude izgube, nemške letalske izgube pa so kljub močni sovražnikovi protiletalski obrambi majhne. Posebno hudi so bili napadi na BERLIN, 24. marca. DNB. Pod našlo- Glasgow, Liverpool, Ne\v Castl in Hull. »MM—BPilB——" Pismena zagotovila Sovfetske Rusije Turč Američani napovedujejo nenapadalni pakt med Mos in Ankaro ter skorajšnjo izprememh® položaja na Balkanu — SeSiiev industrije m carigrajske ©b asti \VASHIiNGTON, 24. marca. UP. V ameriških diplomatskih krogih pripisuje- jle priprava zanj. '1 rdijo, da je turška na-jo velik pomen konferenci turškega poslanika v Moskvi z namestnikom Moloto- ;iouna stranka sprejela sklep, da pošlje vom. Višinskim. Iz Carigrada javljajo, da bosta Turčija in Sovjetska Rusija že svoje poslance v razne kraje države, da v teku 24 ur podpirali nenapadalni pakt. Pri tem opozarjajo na podoben, korak . *Ta;*0. £‘cld v oboroževanju m Nemčije, ki je tudi nenadoma sklenila tak pakt s Sovjetsko Rusijo. V Ameriki obrambi države ter da pojasnijo narodu so mnenja, da se bo položaj na Balkanu že v teku 24 ur precej izpremenU, j tvarnost izdanih ukrepov. I odjetja, ki 1 ’ ....... delajo za državno hrambo, bodo zaradi nenapadalni pakt med i určijo in Rusijo, varnosti prenesena iz carigrajske oblasti CARIGRAD, 24. marca. United Press. V dobro obveščenih krogih naglašajo, da je Sovjetska Rusija dala Turčiji pismena zagotovila, da se nima ničesar bati od strani sovjetov v primeru poslabšanja položaja Turčije. V Ankari so razširjeni glasovi, ds bo v bližnji bodočnosti podpisan Ta pakt, ki da ga je predlaga Sovjetska Rusija, bo podpisal s turške strani Sara-džoglu, s sovjetske pa poslanik Vinogradov. Ni še znano, ali je pismeno zagotovilo Sovjetske Rusije dano namesto pričakovanega nenapadalnega pakta, ali je Borza. Curih, 24. marca. Devize: Beograd 10, Pariz 8.12, London 18.3350 New Vork 431, Milan 21.8250, Berlin 173.40, fiudhnpešta 85.50, Sofija 4.25, Bukarešta 2.1250 Mariborska na,, .ved: Oblačno in hladno. Obeta se poboljšanje vremena. Včeraj je bila najvišja toplota +12.2, danes najnižja +0.5, opoldne '1-3. Nocoj ponoči je zapadel novi sneg tta Pohorju. Kako © podlegel Džarabub ■rt Bitka je trajala dva dni OPERACIJSKA BAZA, 24 marca. Po-sebn: dopisnik agencije Stefan: javlja po-edinosti o »junaški obrambi zelenice Dža-rabub, ki se je branila obkoljena od vseli strani, štiri mesece. Posadka ie vzdržala vse napade nasprotnika m se hrabro branila 48 ur tudi v zadnjem naskoku. Sovražnik je dobil 19. marca močna cjače-nja tako v vojaštva, kakor materialu ter oa vseh strani napadel oazo. Motorizirani oddelki in ietaia so sodelovala pri napadu. Salve iz topov in jarkov sc pri čakale prodirajočega soviažir-ka. Bitka ;e e biia ieio urva^a v Anafolijo. BEOGRAD, 24. marca. »Politika« poroča iz Carigrada glede stališča Turčije o Balkanu: »Ko je Turčija sklepala svoj pakt z Veliko Britnijo, ni imela nobenih sovražnih namenov do sil osi. V prvi vrsti je skrbela pni tem za lastno varnost, ker je določeno, da stopi ankarski sporazum v veljavo samo v primeru agresivne akcije proti Turčiji. Čeprav vlada še vedno velika nejasnost glede izmenjave pisem med Hitlerjem m Inenijem, vendar trajala brez postanka vso noč na 20. ma. „ , , , rec. Anglež; so pošiljali v napad vedno kažejo vsi znaki. da do prišlo v skoraj 0 .-rvav- na | snjl bodočnosti do zbHzanja med Nem nove moči, Boji so bili zelo obeh strane je bilo mnogo mrtvili in ranjenih. Dne 20, marca so se Italijani še upi rali, njih troboja ca je še vihrala nad uvid bami. Ob zori se j? bi:ka obnovila z vso silovitostjo. Popoldne je bil ranjen povelj ni'.c oaze, Castagm, prve čete so bile predrte. Bitka je pojemala posa -ka se je mo '•ak- vdati po junaškem odporu, k bo zapis ar v strani italijanske- vojne zgodovine z zlatimi črkami.« < čijo in Turčijo.« Ali bo dr. los oka v Moskvi uspel laponski zunanji min sfer včeraj na aoti v Berlin dospel v sovjetsko prestolnico — Francoska sodba o jaoonsko-s©v;etskih odnošagih MOSKVA, 24. marca. DNB. Včeraj ob 15.30 je japonski zunanji minister dr. Jo-8«ke Macuoka dospel s transibirskim ekspresom v Moskvo. Na postaji je gosta Sprejel namestnik komisarja za zunanje ^adeve, Lozovski. še protokola Barkov in oddelka za vzhodno Azijo v komisa-r>atu za zunanje zadeve, Zaraskln. Na-vzoč so bili tudi japonski poslanik v Moskvi Tatekava z osebjem poslaništva, nemški poslanik von Schulenburg s člani po-s'ani||va, dalje l*?dljansk!, bolgarski, ro-madžarski in slovaški poslaniki. Macuoka, ki bo nadaljeval pot v Berlin, čast posebno večerjo. LYON, 24. marca. »Tcmps« razpravlja o sovjetski uganki glede razvoja dogod- svetovanj potem, ko se bo Macuoka po obisku Berlina in Rima spet ustavil v Moskvi. Ne smemo pa pozabiti, da je rus- kov v Evropi, predvsem na Balkanu ter, ki tisk zelo rezerviran glede Macuokovega do i: »Najznačilnejša ruska ugankri obiska v Kremlju. Rusko-japonsko zbliža-pa je odnošaj Sovjetske zveze do Tokia., nje je namreč možno le, če sovjeti pre-želja Japoncev, da najde osnovo za spo- 1 nr' \ s ped^oro cangkajškovi vojski, razum s sovjeti v svrho okrepitve sode- Moskva pa je to svojo pomoč še nedavno lovanja na Daljnem vzhodu, je brez dvo- povečala. Komunistični vojski čangkajška ma gotovljena. Sovjetska zveza je s Svo-j je ovjetska vlada obljubila vso podporo je strani sicer pr'-ra vi jena na popuščanje | v orožju in drugem materialu ter napo-v odstranjevanju napetosti, vendar se za j vedala tesnejše sodelovanje.« enkrat ne more krepkeje vezati z Japon- j sko. Pogajanja med Moskvo in Tokijem j MOSKVA. 24. marca. UP Macuoka bojgi konvoji s hrano, obleko in drugim pri-*e ie nastanil v domu soviet-ke vlade za se v-'»J« že več tednov, rezultat je pa zelo lanes. konferVal z Molotovim ter drevi pomočki za prizadete in lačne prebivalce 8»ste. Zvečer mu je Tatekava priredil na [nejasen. Mogoče vjodo našli razrešitev po- jodpotoval v Berlin. [Plymoutha. Letaka nad Berlinom BERLIN, 24. marca. DNB. Angleška ■etala »Dornier Wal« so le te'a preteklo noč nad severno Nemčijo. Posamezna letala so poizkušala predreti do Berlina. To je uspelo le nekaterim letalom. Zažige'ne so padle na stanov?-- ‘ ‘ c če trti. Škoda je neznatna. Oddelkom za zaščito pred zračnimi napadi je uspelo, omejiti požare. Mrtvih je b‘Io nekaj ljudi, več pa poškodovanih. RAZDEJANJA V PLVMOU1HU PLYMOUTH, 24 marca. liP Bombardiranje Plymoutha je bilo ponekod hujše, kot je bilo zadnje bombardiranje Coven-tryja Mnogo olroic, 2eti;i in mož e bilo, včeraj evakuiranih »z Plymontlia, 'k! so ga nemški napadi v obeh preteklih noč:h po polnoma uničili. Lady Astor je Izjavila po radiju, d:t je bila zadeta vsaka hiša ter da so ostale same razvaline, žrtev je nmogo, ker so bombe padale v kratkih presledkih. Tisočere bomb? so pada’e na delavski četrti, na trge In obCuska ler ua vladna poslopja. Iz Brlstola prihajajo mno Operacife na bofiščih v Evropi in Afriki Sorazmerno naiišjs nad Anglijo, Nemčijo in v Albanija — Letalski napadi na B!tka za Keren se nadaljuje — Angset* so zasedJs ž^iejela Is Sto — Na obeh straneh Kanala J skupini tudi neki narednik. Sovražnih le- LONDON, 24. marca. Reuter. Noč jel potekla v Angliji sorazmerno mirno. V Af»!ki Snoči so se poslednjič pojavila nemška' letala v bližini vzhodne angleške obale. Angleška letala so tedaj sestrelila en nemški bombnik. Tudi angleško letalstvo je omejilo svojo ofenzivno akcijo proti Nemčiji. LONDON. 24. marca. Reuter. Letalsko ministrstvo je objavilo komunike, v katerem pravi, da je sovražno letalo bombardiralo kraje ob vzhodni obali Anglije. Povzročilo je le malo škode. Pozneje je angleško protiletalsko tosništvo to letalo sestrelilo. LONDON, 24. marca. UP, Nad angleško obalo je krožilo izredno mnogo letal angleškega obalnega poveljstva. V zvezi s tem se je izvedelo, da so oprezovala za dvema nemškima brzima vojnima lad jama. ki bi se nai pojavili nekje v bližini Anglije. LONDON, 24. marca. Reuter. Včeraj so angleške letalske enote močno napadle invazijska pristanišča ob Kanalu. Preteklo noč so napadle tudi okolico Calaisa. Z jugovzhodne obale so opazili eksplozije bomb velikega kalibra. Vidni pa so bili tudi požari na francoski obali. V Albaniji RIM, 24. marca, Stefani. Na fronti delovanje topništva. Skupina letal je napadla Krf. Potopljena je bila neka tovorna ladja, neka druga poškodovana. Naši lovci so napadli grško letališče v Paramitiji, tri letala na tleh so se vnela, več drugih je bilo poškodovanih. Skupina lovskih letal majorja Oskarja Molina-rija je prekoračila 50, zmago. RIM. 24. marca. Stefani. Napadi italijanskih bombnikov na Prevoze so se ponovili. Eskadrilja Olcioni je vrgla davi nekoliko bomb na pristaniške naprave. Nemška letala so bombardirala pristaniške naprave v LaValetti na Malti. Zadeta jc tudi neka kriarka na sprednjem delu ter druge trgovinske ladje. Nemška letala so se nepoškodovana vrnila. Italijanska lovska letala, ki so spremljala nemške bombnike, so sestrelila štiri angleška letala. ATENE, 24. marca. At. Ag. Zadnji dnevi so potekli na bojišču razmeroma mirno. Do hujših spopadov je prišlo le med topništvom. Italijani naglo reorganizirajo svoje čete, ponekod kopljejo nove rove. Grško topništvo je prizadejalo sovražniku hude izgube in škodo v rovih. Neka sovražna patrulja je bila ujeta, v drugi KAHIRA, 24. marca. Ass. Press, južnoafriške čete so zasedle Negeli, strateško zelo važno točko v južnozahodni Abesi-niji, 320 km od Adis Abebe. Pred Kere-nom je bilo ujetih 130 sovražnikov. Angleži zožujejo obkoljevalni obroč. HARTUM, 24. marca. UP. Angleške čete so pred Kerenom odbile zelo močan italijanski napad s hudimi izgubami za sovražnika. Ujetih je bilo 80 Italijanov. S severozahoda se francoske čete generala de Gaullea vedno bolj bližajo Kerenu. Abesinske čete se bore z nasprotnikom tik pred Debra Markosom. Južnoafriško letalstvo ie učinkovito napadlo Diredauo in železniško progo na Adis Abebo. Bombardiran je bil tudi Asab ob Rdečem morju ter Keren. Na progi iz Adis Abebe v | Džibuti je bilo napadenih 5 vlakov, ki so prevažali vojake in material. V Mijoka-bobi so letala napadla zaloge bencina, en tak je eksplodiral. Bombardirana so bila vojaška skladišča pri Hararju, v Tokarju v Sudanu je bil sestreljen en bombnik. RIM, 24. marca. Stefani. Naša letala so v severni Afriki bombardirala sovražne avtomobile in tanke. V vzhodnem Sredozemlju je bila z letalskim torpedom zadeta neka 10.000-tonska sovražna ladia v konvoju. Skupina lovcev je napadla letališče na Kreti, eno sovražno letalo se je vnelo na tleh. Pred Kerenom je bil sovražnik povsod odbit. Sestreljena so bila tri letala, dve naši se nista vrnili. Pred Javello je bil sovražnik odbit. Angleška letala so napadla Asmaro, Keren in druge kraje v Eritreji. V Asmari sta bila ubita dva civilista, 9 pa je ranjencev. Eno sovražno letalo je sestreljeno. Tudi na Diredau so naši lovci sestrelili angleško letalo. Sovražnik je skupaj izgubil v zadnjih operacijah 11 letal po naših, 7 pa po nemških letalskih silah. Beaverbrook® o pripra¥?l©ra©sti Asigliie LONDON, 24. marca. Reuter. Angleški minister za proizvodnjo letal Lord Bea-verbrook je imel po radiu govor: v katerem je očrtal položaj angleških letalskih sil. • Naglasil je, da ». Boleslavski. Polovica šlirikrožnega turnirja bo odigrana v Leningradu, druga polovica pa v Moskvi. Turnir je najmodernejše organiziran. Neka radijska postaja sproti oddaja poteze parlij. Za gledalce, ki so včeraj v stotinah navalili na turnir, je prirejena velika dvorana z demonstracijskimi. deskami, kjer nekdanji ruski prvak velemojster Levenfiš sproti tolmači in komentira poteze. V včerajšnjem 1. kolu bi se morata srečali Botvinnik in Boleslavski, partija pa je bila preložena, ker je prvak Ukrajine Boleslavski nenadoma zbolel. Lt-lienlhal in Smislov sla vodila precej dramatično partijo, v kateri je bilo pričakovati Lilicnthalove zmage. Toda Smislov je zgradil odlično obrambo, s katero je izenačil, nakar jc par lija po 36. potezah končala remis. branil Bondarevskl SO RIM, 24. marca. Stefani. Po vseh italijanskih mestih in središčih je bila včeraj proslavljena 22-letnica ustanovitve fašistične stranke. Pri tej priliki so bile navdušene manifestacije po mnogih krajih. Po mnogih mestih so propagandnim zborovanjem in manifestacijam prisostvovali tudi nemški vojaki. Govorniki stranke so v svojih govorih povsod naglašali, da se je sedanja vojna prav za prav začela že 1. 1918., ko jc Mussolini pozval italijanski narod, naj se upre mirovnim odločitvam tuje plutokracije in takratnemu notranjemu redu. V vseh manifesacijah so poudarjali prisotni svojo veliko privrženost režimu ter izražali vero v zmago. Najpomembnejše manifestacije so bile v Milanu, kjer je kardinal Schuster blagoslovil mnogo zastav utemeljiteljev fašizma. V prisotnosti berganskega vojvode, mnogih odličnikov in množic so nato na trgu pred katedralo prečitali brzojavko duceu. Popoldne si je občinstvo bglcdalo dvorano v uredništvu lista »Popolo d’Italija«,' v kateri je leta 1919. izdal Mussolini apel na italijanski narod. Celodnevne manifestacije so se zaključile s patriotičnimi ma nifestaoijami, ki so poudarjale vero v končno zmago italijanske vojske. Nemci o potapljanju angleških konvojev BERLIN, 24. marca. DNB. Očividec, ki je sodeloval v veliki bitki na Atlantiku, v kateri je bilo potopljenih 22 angleških ladij, poroča nred drugim: Ko smo Izpluli na Atlantik, nas jc zajel sneg. Strahovit mraz je vladal med vso vožnjo. Ko smo na obzorju opazili dim, smo začeli takoj streljati. S prvimi streli je bila zadeta neka sovražna trgovska ladja. Začelo se je naglo streljanje iz vseh naših ladij. V kratkem času je bilo potopljenih 33.000 ton sovražnih ladij. Kmalu nato smo opa- zili drug konvoj avstralskih in indijskih ladij. V konvoju je bila tudi oklepnica »Malaja«. Sovražnik je začel takoj streljati na nas. Mi smo odgovorili. Sovražnik se je po topniškem dvoboju umaknil in zašel v past naših podmornic, ki so potopile 23.000 ton sovražnih ladij. BERLIN, 24. marca. UP. Velike eskadrilje nemških letal so pripravljene udariti na sleherno angleško vojno ladjo, na katero bi mogle naleteti v vodah Velike Britanije. ANAM BO AVTONOMEN TOKIO, 24. marca. DNB. Po poročilu lista »Niči Niči šimbun« iz Hanoja so bila v rezidenci generalnega guvernerja Fran 30.00« PILOTOV V USA NEW YORK, 21. marca. TASS. Pomočnik poveljnika lelalstva USA ge ncrnl Brect je pred odborom za po- ameriško eoske Indoknc pogajanja med zastopniki sojila izja\il. da namcia\a Anama in vodilnimi osebnostmi indokitaj-ske vlade glede vprašanja anamske neodvisnosti. List pravi tudi, da sta generalni guverner Francoske Indokine in generalni tajnik izjavila, da bodo cVvlasti Francoske Indokine Anamu zopet vrnile avtonomijo. MOLITVE V ANGLIJI LONDON, 24. marca. Reuter. Po želji kra'ia 80 včerajšnji dan proglasili v Vel srcdišnico odlično tor prišel v, Britaniji za narodni dan molitev. Mohtvc Partija je bila pre-jza Veliko Britanijo so bile po vseh cer- da bo kvah. Pri cerkvenih svečanostih so govo- rili vsi angleški cerkveni dostojanstven'ki. igral znatno prednost, kinjena, vendar je pričakovali, Keres zmagal. vojno ministrstvo vsako lelo obleci 30.000 pilotov, ne le 15.000, kot je bilo prvotno v načrtu. POŽAR V GALACU BUKAREŠTA, 21. marca. DNB. V' neki tkalnici v Galacu je nastal požar, ki je povzročil veliko paniko, tkalnica. je popolnoma zgorela. Skoda znaša okrog () milijonov lejev. KINO SLOGA v Ljubljani predvaja <> ? v?€|e poročevalec na SVOfent obhodil čijo in Jugoslavijo na tej osnovi. Politi-. eni krogi pričakujejo, da bo do Prišlo že ta teden, posebno še, vesteh, ki prihajajo iz Berlina, je sploh ne vpliva na razpolož slovanske vlade in naroda. V Budimpešti videl, kako se Amerika pripravlja, izv.a-pričakujejo z velikimi simpatijami takšne jati zakon o pomoči demokracijam. Vozil rešitve, ker so prepričani, da bo potem sem se z avtomobilom od tovarne do to-jugcslovansko-madžarsko prijateljstvo, varne, iz enega, industrijskega središča v ki je doslej rodilo na mnogih poljih že drugega. V vsakem važnejšem kraju sem lepe sadove, v bodočnosti še bolj plodno naletel na novo tovarno, ki dela nekaj za tudi na ostalih področjih. j Anglijo. Tu se gradijo trgovinske ladje. m, ,TCTVAn,FNA Itam izvidniški bombniki za boj proti pod- »JLGOSLA /IJANI US VAK„Ei ? mornicam, bombniki za napade na pod-ZA ZELENO MIZO« ! mornigke baze. torpede za vojno morna- »Volkischer Beobaohter« v zelo top- rico Anglije, globinske bombe proti pod | sebnimi letali, prevzamejo bombnike ve-t .tkane ter jih po kratkem vežbanju splavijo čez Ocean. Filadelfija je center orožarn. Tu se predvsem izdelujejo stroji za vojno industrijo. V Baitimoreu sem videl stvari, ki dvigajo v človeku vero in zaupanje vase. V ogromnih tovarnah lahkih bombnikov so mi pokazali mnogo 100 izdelanih strojev, ki so čakali na vzlet. li so.posebno pripravni za napade na luice ob Kanalu. V velikih dvoranah gredo letala na tekočem traku od rok, Največje podjetje, ki sem ga na tej poti videl, je pa velika ladjedelnica tvrdke Betlehem. Ravnatelj podjetja mi je dejal: »Mi ne izgubljamo niti trenutka. V soboto smo končali eno ladjo, prihodnjo soboto bomo spustili drugo. Takoj za njo se bo začela graditi tretja, itd.« ilanfski ©bali za ¥eliko Srftsrali© Kakor javlja Reuter iz Washiugtona, je vlada izdelala načrt o proizvodnji in izročitvi 20.000 letal Veliki Britaniji v prihodnjih 18 mesecih. Po zakonu, o pomoči Angliji se predvideva takojšnja Jugoslavije do njenega nastanka ter ugo- za prevoz preko Atlantika. V moskovski »Pravdi piše sovjetski admiral I. 1 sak o v med drugim: »Zgo- lern članku piše o zgodovinskih bojih mornicam, pa tudi velike količine živeža | jovina dokazuje, da je kapitalističnim državam, ki so po svoji zemljepisni legi odvisne od dovoza od zunaj, svoboda pomoskih poti življenjsko vprašanje. — Druga imperialistična vojna priča na vzoren način o velikem pomenu prekooceanske plovbe. Norveška je bila 'okupirana s pomočjo invazije, v kateri so v skladat z tavlja, da Jugoslavija ni bila ustvarjena za zeleno mizo, nego po velikih vojnih podvigih srbske vojske in naporih vseli V Portlandu v državi Maine gradi na tisoče delavcev nove bazene za ladjedelnice trgovinskih parnikov. Prvo naroči- 1 delov Jugoslavije, ki so želeli ostvariU lo jz Londona za to ladjedelnico se glasi samostojno domovino. Noben sosed Ju i gosiavije nima Interesa, da bi bila Jugo-I sl? vi ja oslabljena. Vsem sosedom je najbolje, če Jugoslavija še nadalje ohrani Svoje krepko dosedanje stališče, ker je na 60 ladij. Da bi ladje hitreje gradili, so angleški strokovnjaki svetovali, naj se gradijo kar v bazenih in ne^ija nagnjenih mestih, od koder se potSrrt šele spuste v morje. Ladje se zdaj gradijo v gospodarica najvažnejših poti, ki vodijo. suMh b?zenn, in ii0' so končane, se va-skozi srednjo Evropo na Vzhod. Od -pje enostavno spusti voda in ladja izplo-začetka vojne predstavlja Jugoslavija vo na m.oriCj £im bo prva ladja gotova, močnega činitelja miru na Balkanu ter bodo p.otenl dmga za drugo v razmahu 14 nudi pomemben odpor proti vsem načr- dni japuStale bazen. Vsaka ladja bo toni za razširitev vojne na tem delu jraeia lo.OOO ton Evrope.« NAŠE STALIŠČE — PO MIRU I< ZMAGI Cilj naše velike politike pred 1918 je bil, osvofoojenjc in zedinjenje. Po 1. 1918 je imela naša politika več ciljev: notranjo ureditev države ter ohranitev vseh pridobljenih svoboščin. Imamo svoje poj- j movanje miru, od katerega ne odstopimo niti za korak. Mir se pa lahko obdrži le ■ V Brooklynu so mi pokazali eno najvažnejših tovarn, kjer izdelujejo tajno orožje za Veliko Britanijo pod najstro- na nebu. V Brooklvnu tudi izdelujejo na o pomoči demokracijam. Na odločujočem debelo torpede. Blizu mesta sta dve va-' mestu izjavljajo, da proučavajo uredbo žni letališči, Port Washington in > La zračne prometne črte med Ameriko in Guardia. Imata velike hangarje, iz kate-, Veliko Britanijo, po kateri bi vsa ta iz-rih lahko startajo največii bombniki v delana letala letela. Do polovice poti naj Evropo. Angleški piloti dospejo sem s po- bi leteli ameriški, dalje pa angieski piloti. Adrrrfai o v® i^lh iisofraariciiii ladij. Uspehi angleških čet v Afriki in Albaniji so bili omogočeni, z dejstvom, da je britska vojna mornarica zagotovila prevoz čet iti streliva iz Avstralije, Novega Zelanda in Indije v Egipt. Vojna mornarica je pr.av tako istočasno podpirala operacije angleške vojske vzdolž libijske obale jn paralizirala italijansko vojno mornarico s pomočjo uspelih akcij proti njenim oporiščem. Usoda preostanka francoske vojne mornarice je velikega pomena za vse vojskujoče se države. Cc bi ta mornarica prešla v roke, najsibo katerega koli vojskujočega se tabora, bi se precej iz-premeiiilo razmerje pomorskih sil. Takšna koalicija pomorskih sil bi mnogo pridobila na udarnosti, ki je zelo pomembna za zavarovanje pomorskih poti in prevlade na tako važnih oporiščih, kakor so Malta, Suez, Gibraltar in ostale pomorske prometno, magistrale. bile+pomorske operacije zračnimi silami. Vsak dan izgublja Velika Britanija zaradi podmorniške in zračne akcije nasprotnika del svoje trgovinske mornarice skupaj z dragocenim tovorom živeža in vojnega materiala. Angliji vedno bolj preti nevarnost vdora preko Kanala in Severnega morja. Vprav od te pretnje je odvisna v mnogočeni vsa angleška strategija na zahodu, ki zaposluje milijone vojakov, tisoče letal in stotine bojnih ■*ul*ura kultmnn pismo dr. Karlom Bblimejem je v tehničnem pogledu nedvomno na veliki višini. To se je pokazalo pri podajanju močnih, realističnih, življenjskih mest v . Fideliu:,. Dirigent in z njim ves orkester je podal le Beethovenovo noto, ''lobije ideje globokega človeškega čustva temeljne panoge, od katerih zavisi razvoj celokupnega gospodarstva. »DINAMIKA« TUJEGA KAPITALA Vplivno območje tujega kapitala na čera razprodano do zadnjega’ kotička in že Splošno, niti posameznih'njegovih skupin pet djfii pred nastopom saksonske opere ni bi-Pa ni nekaj statičnega, odmerjenega za •,0 v** mogoče dobiti vstopnic. Pri preastavae , . \, „ i-i so bile navzocne mnoge ugledne osebnosti: v$e večne case, temveč raste m pada. j^nez namestnik, predsednik vlade, mnogi mi-Njegovo stalnio tekmovanje z domačim nistri, visoke vojaške osebnosti, beograjski kapitalom, v še večji meri pa med posa- župan, razni tuji poslaniki, konzuli itd. Tisk ■ Uitznirni njegovimi skupinami, ima za- je 0'.predstavah obširno poročal, posebno naj- danski valier) i med Beograd umetnikov je preds kulturni dogodek. Gledališče je bilo oba ve- je bila zelo posrečena, saj je to res opera, ki smo torej lahko dobiti precejšen vpogled v vi-zasiuži največjo pažnjo. ; sino nemške opere. A ze samo to dejstvo za- Čisto drugačna je druga opera, ki so jo izvedli nemški umetniki: :•Kavalir z rožo.- Rihard:. Straussa. Libreto za to opero je napisal Hugo von Motniansiahl čisto nerealistično in ‘ " ‘ ' 1 ' ' ' tu ačin _ .. , , razširjenejši thievnik »Politika«'. Ne bo odveč, radi tesne povezanosti z mnogimi dru- čc opjšem to gostovanje. Sirni manifestacijami narodnega življe- Obe operi, ki so ju nemški umetniki prika- j zelo plehko. Strauss je temu odgovarjajoče t lija. lahko velik vpliv na usodo naroda, zali, sta zelo različni tako po vsebini kakor pojdi uglasbil celo stvar, človeštvo je na ta nači V zadnjem času smo skiciraj stalno priče obIi£i- ' .. ■„ . . * r, »bidehov: (Lconora) ie klasična opera m Vaznih tzprememb m pregrupiranj. Do nosi pečat s,ojc dobe. To je edina opera 1. 1938. so bile francoske investicije na Ludvika Beethovena, največjega komponista Prvem mestu.»Mnogo podjetij pa je pro- vseli časov do dneva današnjega. I.iftreto i:i šlo iz francoskih rok v druge, deloma s glasba v tej operi sta prežeta z onmn idejami, , k so prišle do najvidnejšega izraza v veliki Uko zvano nacionalizacijio (razne po 1 ......... ddstuje'* da pozdravimo to gostovanje. Iz Beograda so odpotovali nemški umetniki v Zaereb in tudi tam prikazali ti dve operi. T-j. ^blaščene družbe in pod.), deloma je bil to prenos posesti od enega tujca na drugega, Vsekakor bi morali gornjo >ra-ng-iisli « že nekoliko popraviti. Morebiti pa »e bi še niti tedaj izra/ ia tako zvano -'irke . ki io dokazuje ta ali oni kapital. ' Klasičen primer '»dinamičnega« razvoja je j ri nas nemški kapital. Nemške investicije, ki so bile še pred nekaj leti na U. mie tu, so dosegle 1 1938. že četrto. d?nes pa smemo trditi, da zavzemajo Z;;r .-i • aj, . /T;'] - i11 o’-.- Msčio ŽC iz- redno p nieiiibno in odlično mesto. Ec, francoski revoluciji. Občeljude.ke ideje so ie- k. Ameriška slovenska knjiga. Prosvetna matica v Chicaga v USA je izdala ne- obogatelo še za eno nerealistično opero. O umetnišl?! vrednosti. Straussovih kertn pozicij ne bomo izgubljali mnogo besed. Ta davno po daljšem presledku novo ‘knjigo, moderni komponist, ki je jemal od vseh in [vana Jouteza povest »Senca preko pota::, vsakega : od klasikov za simfonijo v f molu jvan jontoz je v Ameriki dobro znan sloni za serenade, od romantika Berlioza za or- ■>. . J ,. : kestralno sri e !z. Italije«, od Liszta za simfo- venski pisatelj, ki pa je oojavljal dosl.i nične pesnitve Don uan, Maehbeth, junaško svoja dela samb v časnikih in časopisih ki prav tako obrnvuava vprašanje bc predstavniki tretjega stanu in plemiči, v isto vrsto z francoskimi revolucijskimi operami Cherubina, (iossci:a in Mehtiln, le da pomeni riilelioe v glasbenem pogledu krepak, korak j naprej v realistični smeri. Ta B-etlr.ivonova opvu, ki jo mestoma malo kvarilo i.lealizem klasične koncepcije in po-mnezni r;:-■■•inali rni momenti (osebnost mi negr ■ stiki, ki pa v stvarnosti ni nič druge;.':', kot eklektična mešanica vseh mogočih stilov V tem . m hi je sko nponiral cel - f-sio oper: Snkeno, Ariadno, Kavalirja z rožo. Intermezzo itd. Pri tem se je zelo proslavil, sni je vendar danes n:>: irilitibijenejši komponist na nemških odrih, n njegov -Kavalir z rožo.: je celo prispel na filmsko platno. Toliko o samem izboru, sedaj še nekaj o j iiirlraVfci dokonča boj Fideki), je v svoji izvedbi. Najprej i: glasbenem dc'u. Ornždan- no Loro. V Ameriki so naši listi knjigo pozdravili. k. Dizertacij'e o filmu. Psihološki institut hamburškega vseučilišča ima doslej že 8 disertacij ' o filmih, med ostalim : idealna in psihološka vsebina-filma--. Italijanski i: nemški karakter filma« in e slika in zvok v filmu«. Najavljena so še nova predavanja, kakor n. pr. Osnovna vprašanja zvoka in barve s [osnovi realistična. Tako v dramskem, kakor ski operni orkester s sv - jini dirigentom prol.1 posebnimi oziri zvočnega filma«. k * vesta D?** #3

i a v i l te II nili monopolov je pred svoj sklep, da bo morala no proizvodnjo. Zato bo dovolila, da se zasadi le 336,5 tobačnih stebelc. Leta 1940 je nas zasavnih 1.727. 4 milijonov tobačnih stebelc. Letos bodo torej pridelovalci tobaka smeli zasaditi za 390,9 indijonov tobačnih stebelc manj kakor !a- niilijonov ivln Zmanjšanje znaša 22,621, a to ie skobi lanske tobačne proizvodnje. Kako se bo to občutno zmanjšanje proizvodnje tobaka občutilo v našem poljedelstvu? Tobak je pri nas zelo pomembna poljska kultura, od gojenja tobaka živi na desettisoče družin malih kmetov v Hercegovini, črni Gori, Makedoniji, Sandžaku, Metohiji. Kosovu, in v Vojvodin!. Pri nas namreč gojijo tobak še v precejšnji meri mali kmetje in še nimamo veliki!! tobačnic, plantaž, kot na pr. v Ameriki. Zemlja, ki je dobra za tobak, ni dobra za druge poljske pridelke. Tobak •••arireč dobre, uspeva na kameniti zemlji. poljska' ra; zemljišča. tna. toda kar mu veča vr mašni kmet teh ce, na katerih j ,ial z žitom, kro bi uspevala dobro skoraj nobena Tobak potrebuje le malo ahfevc. ogromno dela, inost. če bi na pr. siro-irajev. one male parceli-doslej sadil tobak, zase- drjcirl itd., bi mu bil izkupiček od pridelka najmanj desetkrat do petnajstkrat manjši kot preje, ko je sadil tobak. Seveda bi imel*tudi najmanj dvajsetkrat manj dela. S tem zmanjšanjem tobačne proizvodnje, pa ne bodo prizadete vse pokrajine v naši državi, ki so doslej pridelovale tobak, v enaki meri. Najobčutnejše bo zmanjšano število tobačnih stebelc v Vojvodini. Tu bo zmanjšanje znašalo 52.2T. V Vojvodini so se pridelovale bolj grobe vrste tobaka predvsem tobak za pipo, a ravno za te vrste je povpraševanje najbolj padlo. Zato mora inonopolska uprava najbolj zmanišafi pridelek tobaka v Vojvodini. Tudi v Srbiji, kjer pridelujejo slabše vrse tobak;;, bo zmanšanie nad povprečnim. V moravski banovini na pr. bo-monopolska uprava dovolila, da se zasadi le 60 milijonov tobačnih stebelc, do-čim jih je bilo lani zasajenih 100 milijonov. Malo manjše bo zmanjšanje v črni Gori, Sandžaku, Kosovu in .Metohiji, kjer bo znašalo 2-1,7'T. Najmanjše pa 'bo zmanjšanje v Vardarski banovini t. i. predvsem v Makedoniji, ki je v pogledu k' ' fcT in tu. ii kvantitete tobačne produkcije bila vedno na prvem mestu med vsemi pokrajinami Jugoslavije. Tu ie bilo lani zasejanih 1.182 milijonov tobačnih stebelc, a. letos bodo smeli pridelovalci zasaditi le 948,8 milijonov stebelc. Kako- vidimo iz tega. je tudi tu zmanjšanje občutno, saj znaša 19,7%. V splošnem bo torej proizvodnja tobaka v vseh pokrajinah, ki so doslej pridelovale tobak zelo zmanjšana, saj bo celo v vardarski banovini, kjer je zmanjšanje najmanjše, letos zasajeno za petino manj tobačnih stebelc kakor lani. Najobčutnejše pa bo zmanjšanje v onih krajih, ki sd pridelovali slabše vrste tobaka. O samem vprašanju, zakaj se pri nas j Cene so se dvignil teri so mnenja, da to ne bi bilo nujno ter opozarjajo na dejstvo, da na pr, Bolgarija svojo tobačno proizvodnjo še zvišuje. Naj omenimo samo nekaj dejstev, ki so karakteristična za dosedanje reševanje tobačnega vprašanja. Skoraj ves lanski previšek smo prodali v Francijo. Letos tega več ne bo Nemčija kupuje v Bolgariji. Monopolski dohodki od tobaka še vedno rastejo. Konsum se je zmanjšal, posebno pri slabših vrstah tobaka. predstavlja M .avoslavni cer Na saboru j« d Nikolaj ■ 4 amol jslteni ilusl nc' z neka! g‘* aj časa i molče |mirovič. Kol znano ,j b.. $ banju oficielna cerkvena i 7nasprotovala, sedaj pa ga »priznala. ti n Občni zbor lir uTke lik; ’■ čas I zveze j bil v nedeljo v 'Zagrebu, žled drugimi je soglasno sklenil, da bo zveza S začela izdajali svoje uradno glasilo ..Hrvat-, ska filatelija", ki jo bo urejeval Dragan j Noval;. ošk )doi esarekaj pri slabših vrstah zmanjšuje tobačna proizvodnja, tu ne j 257«. pri boljših mani. Posebno poglavje! moremo razpravljati podrobneje. Neka-. tvori pobijanje tihotapstva. 1 m*irarda *zfcu&*£fca m ! Pridelovalci konoplje so prodali lanske konoplje za 4000 vagonov. Dve tretjini od tega odpade na konopljino vlakno, ki so ga prodajali povprečno po 30 din kg ali 300.000 din od vagona. Skupno so prejeli pridelovalci konoplje za lanski -pridelek preko 1 milijarde din, toda 857 " od tega odpade na Vojvodino,] kjer so pridelovalci prejeli skupno S50| mili j. din, vsi ostali kraji v državi pa 150 mi!ij. din. Madžarski industrijci ¥ Beogradu V Beogradu se mudi na obisku skupina madžarskih iudustrijcev, ki so gostje /'veze jugoslovanskih elektrotehničnih podjetij. Ogledali si bodo različna beograjska industrijska podjetja ter obiskali župana, prometnega ministra in gradbenega ministra.. Med gosti je. tudi predsednik zveze madžarskih iudustrijcev ter bivši minister za industrijo dr. Budam OBVESTILO TI ZBORNICE O ZNIŽANJU PRIJAVLJENIH KOLIČIN PETROLEJA Trgovinsko - industrijska zbornica v Ljubljani obvešča vse Interesente, da je znižanje prijavljenih količin petroleja posameznim tvrdkam izvedla sama Uprava državnih monopolov, ki v nobenem primeru ne dovoljuje povišanja količine, ki jo jo ž,e enkrat določila. Uprava državnih monopolov priporoča uporabo trihlo-retilena. ki more uspešno nadomestiti petrolej. Z ozirom na to naj ne pošiljajo na zbornico nikake prijave za povečanje prvotno določene količine petroleja. ZA DVIG SRBSKE VASI Zastopniki srbskih kmetijskih društev so zborovali v Beogradu. Na svojem 67. občnem zboru so sklenili, da je treba predvsem izboljšati pouk v ljudskih šolah, sprostiti postopek pri HAB ter razpravljali o mnogih perečih problemih kmečkega stanu, zlasti so se zavzemali za pocenitev kmetijskega orodja ter za boljšo zdravniško, živinozdravniŠko in prosvetno službo na vasi. ;; Jiiguslovan.sko-niadžarskn trgovska podajanja .ki bodo v Beogradu p.» prihodu madžarske trgovinske, delegaciji', bodo obsegala najrazličnejša Irgovska vprašanja. Ta vprašanja bodo reševana v okviru sedanjega jUgosiovansko-inadžarskega trgovinskega sporazuma. g Prenehala je omejitev izvoza suhih sliv po sklepu svela za zunanjo trgovino pri ravnateljstvu za zunanjo trgovino. Izvozniki lahko izvažajo suhe slive v vse države, izvzemši Nemčijo in C.eško-Morav-sko. Izvozna pooblastila daje Prizad. g O zaščiti vlagateljev pri Irankah je razpravljal koordinacijski odbor za denarništvo ha zadnji seji. Vloge naj bi imele davčne olajšave. Pri uvedbi dohodnine naj bi bile vloge izvzele iz osnove skupnega dohodka ter dohodki od vlog ne bi bili obdavčeni z dohodnino. g Za pomočnika ministra za oskrba in prehrano jr . postavljen dr. Dragomir Košič .raviKdrlj direkcije za preučevanje in organizacijo kmetijstvu. Načelnik splošnega oddelka j)a je poslal dr. Mihajlo Miloševič, višji svetnik financ, ministrstva. g Izvoz, modre galice, bakra in bakrene rude. ki se uporablja za izdelovanje modre galice, jr začasno prepovedim. Mogoč ho samo z dovoljenjem svetu za zunanjo trgovino na podlagi kompenzacijo. g Tudi Sarajevo hoče imeti velesejem ler je kmetijska zbornica za drinsko banovino začelo z akcijo, da bi dobilo Sarajevo sejmišče za prirejanje razstav iz najrazličnejših gospodarskih panog. e Oddelek za Ceško-Moravski protektorat je odpri, pri Narodnem odboru Jugoslo-vansko-nemške trgovinske zbornice v Beogradu. n Tramvaj je padrl ler težko val v Zagrebu 50 letnega Ivana ko je hotel prekoračiti cesto. Prepeljali si) ga v bolnišnico, kjer pa je kmalu podlegel;; poškodbam . n že 2i)(t let zdravi steklino družina Ncmčičev v vasi Bukovac v križevačkem okraju. Baje jim je za lajno zdravilo povedal. neki potnik, ki ga je la družina.: hranila do njegov e smrti. Družina je inie-jj la za zdravljenje celo uradno dovoljenja dokler ni Lil ustanovljen Pasteurjev zavod., Njen sedanji poglavar, Djuka Nemčič, noče. skrivnosti razodeli nili svojemu sinu. da, ne bi imel sitnosti zaradi nedovoljenega zdravljenja. n Samo eno krilo ima kokoš branjevko; Banjac iz Prokopa. n Oslepela in spel spregledala je mlada Čehinja Vjera P-eškova, ki je bila pri svojih sorodnikih v Križevcih na Hrvatskeni« O njeni nenadni sleposli po daljšem spanju smo že poročali. Nato so dekle odpeljali v Zagreb na očesno kliniko, kjers je bila 2 dni v temi in je polagoma spetj spregledala. Specialist dr. Glaser'je izjavil, da je bila vzrok slepote le. motnja v živčnem organizmu, nekak živčni pretres, ki je navadno kratkotrajen. n Pegasii tifus se je pojavil v vasi Li-Č sičiča v Hercegovini. Dve osebi slatunrli, nekoliko pa jih je obolel . Oblasti so poslale iz Mostarja posebno ekspedicijo, ki naj vse potrebno (.odvzame, da se ia nevarna bolezen omeji in zaliv. n Od okuženega mesa se je. zastrupilo 7 ljudi v vasi Porječju pri Travniku. .luko Glavaš je namreč zaklal svoje bolno živinče, ker ni slutil, da j oisiiženo. ga. je pojedel z ostalimi člani svoje družine ler dvema sorodnikoma. Vsi so umrli v strašnih mukah. n 21* ljudi je obgrizel slekel pes na mostarskih ulicah. Za toliko oseb vsaj vedo. JAN GRE2A: MI CELJSKI 18 Zgodovinski roman lepe Celjanke In ko kralj Sigmund narekoval še pisma podobne .vsebine sv-o-jemu bratu v Drago, kralju Vaclavu, je sodil, da je tako izvršil svojo dolžnost, S svojim sprevodom se je nato obrnil 1 proM Angliji, kjer je prav tako lepim, le nekoliko .čemernim angleškim gospem razdajal zlate prstane. Od tod se je čez rodno Luksemburško vrnil v Kostnico, Iver je bil zbor 19. aprila 1418 slednjič končan, za. edinega poglavarja cerkve pa izvoljen papež Martin V. Joda tudi odtod se kralju še ni mudilo domov, v Budin, za svojo ženo. I ja se .: vrnii rele leta 1420. ampak tudi takrat 'o prignale v Budin popolnoma druge stvari. DRUGO POGLAVJE (Leto 1420) I Mii je kralj Sigmund, ko je mimo vladarski posli, ki jih je za-iljv Barbari, kraljico tako utes-bi . maja v Slatini Radenci. Ob tej priliki bo predaval znani pedagoški delavec g. -Miloš Ledinek iz Maribora. Okrajno učiteljsko društvo v Ptuju je te dni zborovalo v Mladiki". Predsednik g. Župančič Drago je o tvoril zborovanje s pozdravom prisotnih in novih članov ter podat situacijsko sliko orgahizacijinega dela. banovinskega in centralnega odbora JUU. Posebno je poudaril vprašanje napredovanj, načrt novega uradniškega zakona, konlrakluatuih učiteljev, zvišanja • prejemkov, naturalnih stanovanj, kuriva itd. ! Sledila je prav zanimiva debata o temi j.,Odnosi upravitelja do učitelja", ki jo je izvajal J. Jančič. Proligovor v temi „Od-I nosi učitelja do upravitelja1', ki ga je iz-| vajal g. Bitenc, je povzročil splošno, precej razgibano debato. Prvi je zastopal ide-j alistično, drugi pa realistično plat v obliki ; raznih anekdot. K debati je podal okrajni j šol. nadzornik g. Vizjak Ciril nekaj objek-! livnih pripomb. Prihodnje zborovanje bo ‘ istolam v soboto, 5. aprila, ob 8. D@sle^ potopljenih 8 naših parnikov Poročilo pomorskih oblasti pravi, da je bilo doslej potopljenih S naših parnikov, ki so pluli po tujih morjih. Bili so to sami tovorni parniki, ki so vozili bla-e.o za nas in tudi za druge države. Ve- činoma so bili potopljeni blizu Gibraltarja ali pa v bližini Anglije. Tudi sedaj je več naših trgovinskih parnikov na širnih morjih, vendar pa se izogibljejo najbolj nevarnim mestom. 15 smrtnih žrtev trebušnega tifusa v Voivodini 7x' nekajkrat smo poročali o kaln i enkrat deloma dvakral cepljeni. Kpi- slrofalni epidemiji trebušnega tifusa, ki razsaja v Srbobranu v Vojvodini. Skoraj vsaka hiša ima po več bolnikov, Doslej je bolezen zahtevala 13 .smrtnih žrlev. Ziiravslvena oblaslva so odredila obvezno cepljenji' vsega pre-bivalslva. Doslej so bili vsi deloma i tlemijo je povzročila okužena voda iz | javnega vodnjaka, v katerem se je do-lekala gnojnica. Ta vodnjak so takoj zaprli. Pobijanje trebušnega lilusa nad-! zoruje sam pomočnik ministra za so-! eialno politiko in narodno zdravje. Nadžarsk turisti pridejo na Bied Za Veliko noč bo prišlo 50 madžarskih ■turistov v Slovenijo. Odločili so se za 1 Sled. kjer bodo ostali 14 dni. Za kasneje so razpisana potovanja tudi v druga s! .venska letovišča. PAPEŽEVA PROSLAVA V BEOGRADU Včeraj dopoldne je bila v beograjskem gledališču svečana proslava druge obletnice papeževega kronanja. Akademiji so i risostvovali člani vlade, zastopnik vojske, diplomatski zbor, papeški nuncij, beograjski nadškof in številni drugi pred stavniki. DEKLICA V PLAMENIH 13 letni hčerki krojača Matildi Morde.i od Sv. Roka pri Rogatcu se je pri štedilniku vnela obleka. Debila je hude opekline po vsem telesu. VLOMILSKI PLEN ZA 900.000 DIN lz Sarajeva poročajo, da je bilo vlomljeno v grad Pavčevic v okolici mesta. Vbmilc' so odnesli mnogo dragocenosti, zlatnine in draguljev v skupni vrednosti '■'OlUiOr din. O milijonski tatvini je sa-r:; ie v k a polici ia obvestila vsa varnostna obfh.stva v državi. f*lu p Razstava sodobne slovenske likovna umetnosti v Ptuju dosega svoj višek. Razstavo so obiskali doslej v zelo velikem številu ne samo iz Ptuja in podeželja, ampak celo iz drugih mest. Doslej je bilo razprodanih nekaj slik in kipov. HazsLava bo odprta samo do 25. L m. p Pogozdovalna doba je sedaj v polnem teku. Nekateri posestniki se zavedajo, kakšne važnosti je gozd, zato so že precej pogozdili. Dolžnost vseh posestnikov, ki imajo goličave je. da takoj začnejo s pogozdovanjem in si nabavijo gozdne sadike. Šolska vodstva jim bodo pri lem delu s šolarji vsekakor pomagala. p Regulacijska dela Drave pri Budini so po dolgem zopet oživela. p Nesrečo. V bolnišnico Pluj so pripeljali zaradi poškodb Šegula Jero. la letno želarjevo hčer iz Dornave, ki je padla z lestve. N' Sv. Marku niže Ptuja je bila zabodena v pleča od svojega vi- nostim in našim potrebam.« Posamezna zanimiva m pomembna poročila funkcionarjev so v številkah pokazala razvoj naše mlade letalske industrije. Ob zaključku zborovanja je bil sprejet formalni predlog, da bo odslej odbor Združenja zrakoplovnih industrij hkrati tudi odbor Zveze zrakoplovnih industrij, ker so v obeh odborih večinoma iste osebnosti. njenega moža 43 letna Horvat Marija. -V Sv. Lovrcficu v Slov. goricah se je smrtno nevarno poškodovala 18 letna pas. hči Čuš Toma, ki je branala njivo. Pri tem so se ji voli splašili in padla je tako nesrečno, da ji je prišla brana na glavo. SMRT ZARADI VRELEGA MLEKA V Mostah pri Ljubljani se je prevrnil lonec vrelega mleka na 7 letnega Petra in 4 letnega bratca Tončka Zavirška. Oba sta dobila hude opekline, da so ju morali prepeljati v bolnišnico. Tonček je ponoči podlegel, Peter pa je rešen. Celie DVE NESREČI V RUDNIKU »BOHE-MIJA« V rudniku »Bohemija« v Pečovniku pri Celju sta se zgodili dve nesreči. 30 letnega rudarja Ivan Petka iz Zagreba pri Celju je zgrabil stroj za odvažanje premoga in mu odtrgal levo roko v ramenu. .— 37 letnega rudarja Franca Videča iz Pečovja pri Teharjih sta v rudniku stisnila dva vozička in mu zlomila roko. — Oba se zdravita v celjski bolnišnici. c Ljudsko vseučilišče. Drevi ob 20. bo predaval ravnatelj narodnega muzeja v Ljubljani dr. Josip Mal o svetovnem nazoru starih Slovencev, e Umrl je na Krekovi cesli v Celju XI lelni upokojeni nadučitelj 1'elik Mahor. c Sredposlni sejem je bil v soboto v Celju, Kramarjev je prišlo mauje, kakor ob drugih sejmih, tudi kupujočega občinstva je bilo manje. Ljudje so kupovali samo najpotrebnejše. Na živinski sejem je bilo prignanih 20 krav in nekaj volov. Kilogram žive teže za krave jc bil S i) din. c Borza dela. 20. denci skupaj 1481 1201, žensk '280. 10. denci skupaj, 1170 1181. žensk 292. marca je bilo v evi-nezaposlenih, moških marca je bilo v evi-nezaposlenih, moških Delo je na razpolago: 10 hlapcem, 5 zidarjem, 2 čevljarjema, 18 kmečkim deklam, i hotelski kuharici. 1 privatnim kuharicam, 2 sobaricama, 3 služkinjam, 2 vzgojiteljicama, I tkalki in I postrežniei. c Zaradi vloma je bil aretiran nevarni) potepuh Valentin Medved iz Topolšice pri Šoštanju. Pred dnevi je vlomil v gostilno Štefana Cvenka v št. Petru v Savinjski dol., kjer je ukradel kolo in druge stvari v skupni vrednosti 8000 diii. e Pred okrožnim sodiščem v Celju sla i iftteresirani. se zaradi raznih tatvin zagovarjala 10 letni Albin Bervar in njegov mladoletni tovariš š. J„ oba iz Ilaclina. Prvi je dolili 18 mesecev strogega zapora nepogojno, drugi pa 10 mesecev zapora, pogojno za dobo :i Irt. c Vlom. Pri posestniku Alojzu Ocvirku v Planici pri Kalobju je. vlomil neki neznanec in ukradel .'iOOll din gotovine in več drugih stvari. V okolišu je bilo tudi več vlomov. c Aretiran je kil 12 letni Karl M. iz Ljubljane. ker je v župnijski pisarni na Teharjih pri Celju ukradel župniku Vesenjaku 2000 din. Pri njem so našli še ves denar. c Napa('. Delavec Franc Brodnik iz Ce- i lja sc je zvečer vračal iz Teharja domov. Na cesli ga je napadel neki neznanec, streljal na njega in ga zadel v nogo. Pcsp o-e«,e konjiške bolnišnice Upraviteljstvo bolnišnice Rdečega križa v Slov. Konjicah, ki je od ustanovitve 1. 1895 pa do danes popolnoma zasebna zdravstvena ustanova, je nedavno sestavilo statistiko zavodnega delovanja v preteklem letu. ki nazorno prikazuje zanimivo gibanje v menda najmanjši slovenski bolnišnici. Leta 1940 je bito sprejetih v zavod 321 bolnikov obeh spolov. Ti so se zdravili v štirih oddelkih, in sicer na medicinskem 17.3 bolnikov, na kkurgienem 60, na infekcijskem 28 in na ginekološkem 59. Razmeroma veliko število bolnikov je bilo ozdravljenih (269). Zdravstveno stanje se je v zavodu izboljšalo 28 bolnikom, neozdravljeni so se vrnili domov, v druge bolnišnice je bilo premeščenih 12 moških in 5 ženskih, eden moški ter ena ženska pa sta v bolnišnici umrla. — Število bolnikov se je lani povečalo za 41, nasprotno temu pa se je zmanjšalo število oskrbnih dni za 116 (4031), kar pomeni, da niso bolniki v preteklem letu bolehali na predolgotrajnih boleznih. Isto pa je pripisovati tudi povečani zdravniški negi. Oskrbnina je znašala v tem zavodu doslej 32 din dnevno, s i. aprilom pa se poviša za tri dinarje. Tekom obstoja je bolnišnica Rdečega križa v Slov. Konjicah otela zdravje in življenje že marsikateremu bolniku različnih diagnoz, starosti in stanu. Najlepše je tako v mejah možnosti služila visokemu karitativnemu namenu. Zal pa ni mogla ustreči v mnogih primerih številnim upravičenim prošnjikont. ker nima na razpolago drugih potrebnih sredstev kot vplačane pristojbine za zdravljenje. Kot takšna je neštetokrat konjiška bolnišnica razbremenila mariborsko in celjsko splošno bolnišnico, ki sta vedno prenatrpani. S tridesetimi posteljami pa več ne more zadostiti vsem krajevnim potrebam, kaj šele, da bi mogla sprejemati bolnike iz drugih, bolj oddaljenih krajev. Premajhna je, razen tega pa še ne popolnoma opremljena. Manjka ji pod por in dotacij, Danes, ko se vrzeli na področju zdravstvenega delovanja vedno bolj čutijo in ko je treba čim več žrtvovati za gradnjo in razširitev sličnih zavodov, je ljudstvo konjiškega okraja z npravitelj-stvom bolnišnice upravičeno izraziti zahtevo, da se zavodu dodelijo nujna sredstva za spopolnjenie in razširitev. Treba je najmanj 70 postelj, treba je nove opreme, s potrebno ustanovitvijo oddelkov se morajo nabaviti zdravstvene oprave itd. Trdno verujemo, da ni več daleč čas, ko bo konjiška bolnišnica po-siala splošno zdravstveni zavod v državni ali banovinski režiji. S tem pa bo tudi doseženo, kar v tem oziru žele in zahtevajo desettisoči. ki so na tem za- pari?. Po 21. jan. v veljavi o Uradni kratici za dinarje in razpisu ministrstva financ z dni' mil št. 21J VIIr. je še vedno naredim z dne 18 .novembra 1021. L št. 12821. 1 r. !. sl. S37/1 Ki, s katero sla odrejeni za dinarje in pare kol obvezni uradni kratici-. „I)in in ,.p“. Prva kratica se piše vedno z veliko črko, druga z malo, obe pa brez krajšalne pike. ('poraba drugih zadevnih kratic ni dopustna. UubUana U območja pohorske Dravinfe —.— o ;iiti. ki so nedavno pobegnili | 'z miI) iških zaporov, so ukradli v Oče- i skiveih {'ranču Klobasi motorno kolo. o " i>\! tto?.em si je zadal v samo- •lioi iineiii liani, nu več zbodljajev v prša iozdii pri Remšniku 27 lelni Janko C.. v ki j. zi\ I I njegova > dni nriŠ I iz točena zena. Zagreba, kjei V konjiškem okraju se je lani rodilo 593 ljudi, od teh 70 nezakonskih in 12 mrtvorojenih. Porok je bilo 126. Umrlo je 392 oseb (I. 1939 259), in sicer v prvem mesecu 34. v prvem letu 83, od 2—5 leta 106, od 5—15 leta 4. od 15—30 leta 16. od 30 50 leta 42, od 50—70 let 88, od 70 dalje pa 136 ljudi. Radi jetike jih je preminulo 33, pljučnih bolezni 50. davice i. ošpic 1, na ranah 2 zaradi griže 4, kapi 28. srčnih bolezni 28, raka 22, poškodb po naključju 11) m vsled ubojev 6. Sa-i momorov je bilo 6. Ostali so navadni 'smrtni slučaji. Zrtvč jetike in pljučnice so vsako leto večje, manjša pa se število i lasilnih smrtnih slučajev. Okraj .ie kon-I jem leta štel 22.168 prebivalcev. v granitolomu Cezlak nad Oplotnico, kjer je bilo zaposlenih preko 100 delavcev iz bližnje in daljne okolice. To je za mnoge družine hud udarec. Negotovost v granitolomu je povečala še bolj smrt lastnika inž. Ehrlicha. Zelo so prikrajšani tudi vozniki. Ban. cesto 11. reda Slov. Bistrica •• Oplotnica bodo letos nadaljevali na področju mariborskega in konjiškega okr. cestnega odbora. Nekaj bodo prispeval' Odbor' ostalo pa banovina. Delo je nujno potrebno, ker gre za povezanost zaostalih vasi pod Pohorjem z večjimi okraji. Redni občni zbor SPD Slov. Konjice jel bi! preteklo nedeljo zvečer v Narodnem a Zborovanja ljubljanskih športnih ribičev. V lovski dvorani bolela Metropol je imelo Biharsko društvo v Ljubljani letošnji občni zbor, ki ga je vodil, predsednik g. Itaslo Pusloslemšek Poročila funkcionarjev so pokazala, da je društvo v preteklem poslovnem letu posvečalo vso skrb varovanju interesov ribiškega športa, med drugim jjokreniio odločno akcijo proti onečiščevanju voda >- ■ .. V V.'-S£" , v ■ . ■ ■ ' ■ r ' ' Vi ' . ~ "■ ’ 'r '•* , ' ’ ■ ■ • -V- ' •. ' ■ ‘P . - -'v . . u-~ ; • ■* V . - .,-V , : ■ \ -'A * f je dobro razpoložen in r asi r se neprestano šali s svoiim sobarjem. Nato zajtrkuje kar v postelji. Po zajtrku eita jutranje izdaje velikih ameriških dnevnikov, kot »Nev/! Vork Times«, »Baltimore Sund«, »New York nedavnim dražba Heraid Tribune« in ■... . a . on Post... Ob 9.30 je Roosevelt še vedno v postelji. V tej dobi sprejme svojega najintimnejšega sodelavca Stephena Early-a, tajnika za tisk. Nato pride na vrsto Edwin \Vadson. šef Rooseveltovega kabineta. . Koj za njim sprejme predsednik svojo privatno tajnico gdč. Margareto Le Hand, ki je po. rodu Francozinja. Tajnica sprejme predsednikovo pošto, ki prav zares ni malenkostna, saj dobi Roosevelt vsak dan najmanj -1000 pisem. Odkar je predsednik USA je dobil nad 10 milijonov pisem. Tajnica sama odgovarja na pisma, ki niso posebno važna. Ta Francozinja, ki je izredno odločna, mirna in uravnovešena ter nenavadno dobrega spomina, ni samo tajnica, ampak takorekoč članica Rooseveltove družine. Predsednik Roosevelt vstane ob 10 uri ter se skrbno obleče. Svoje sohe nikoli ne zapusti, dokler se ne prepriča, da ni pozabil vzeti s seboj svojh očal in pa amuleta, malega križ - V Pont-L' Evecjiie v Franciji je bila pred zapuščine neke stare meščanke, ki je v bedi in osamljenosti umrla. Dražba je trajala tri dni, udeležili p: je. nešteti kupci. Dražbeni iz-kli- cevalec ie proda! malone že vse vrednejši predmete, nakar so prišle na vrsto manj vredne stvari. Mimogrede je izklicevatelj pograbil v sveženj ženskega perila ter vzel žT&nski steznik, ki ie bil še prav dobro ohranjen. Vzklicnn ‘cena samo 1 frank!« je ponudil okoli stoječim. »Kdo da več?«. Ko je tako držal v roki steznik, je nenadoma otipal neko debelejše mesto na robu steznika. Prekinil je dražbo ter z nožem razparal rob steznika. Presenečen je potegni! izza roba 5 bankovcev po 5000 frankov ter nekoliko bankovcev po 1000 frankov. govini ..................................... -°i tudi z vojnim ter mornariškim ministrom. Ti razgovori potekajo po posebnem telefonskem vodu. Vsa Amerika imna nr-c ’ i’-ovo telefonistko. toda le pod imenom llc-llo pid*-To dekle pozna na tisoče ljudi izključno Pn njili glasu v teleionu Nekega dne je zaslišala v telefoni neznan glas: »Kaj želite«, ie vprašala. »Tu ie Bela !}'■ ša« »Ah. oprostite, prosim, gospod predsednic ačno je zvezano . . .« Ta oseba je gotova mislila, da je pri telefo-r^m predsednik. Oh 11.30 Roosevelt nekaj malega zavžije: žino morajo navadno vedno pogrevati, kajti' ib na \&1 lo. OdkaJ ie zbruhnila vojna, Roosevelt ne nadaljuje svoje Konference z Morghenthnuom in ickesom. Po 17.30 ni več spreiemov. Predsednik odide ■ ' • stanovanje, kjer sede k čaju Trikrat na teden gre v kopališče in dvorano za telovadbo, ki io ic da! nred nekaj leti zgraditi v Beli hiši. Do ' ure zvečer prihajajo v predsednikovo zasebno stanovanje gosti, ponaiveč politiki in predstavniki raznih organizacij. Dvakrat na mesec gleda predsednik film ki ga vrtijo v hišnem kinu. ki ^a ie svo;čas postavil nekdanji predsednik Hoover. Roosevelt ljubi filme zabavne vsebine. Če večer shiramo ni več gostov, odide Roosevelt spet v svoi urad ter nadaljuje z državniškimi nosli. Vsako soboto odide na week-end na svoie posestvo v Hyde-narku v državi New York. Tu se na verandi svoje vile neprestano zabava s pregledovanjem znamk, kaiti sedanji ameriški predsednik ie strasten filatelist. §?emurski častniki Splavarska ^as V gornjem toku reke ingoda v Sibiriji j je bilo urejeno y.a splavarje, ki splavljajo O koiszuMli - Milostiva, kaine. vaš soprog je kon- I les> Phajoče naselje,, ki šteje 24 lesenih zuj9 1 hišic, med njimi posebno kuhinjo, malo — Tja, kakšen konzul vendar? Cezai i ^bivn-co, čitaln co, kopalnico in pa od-| s., I ie bi! konzul. Napoleon ie bil konzul. za, radio,. Ko se bo ita reki otah! led. ■ ; bo plavalo naselje, ki je zgrajeno na ... >:j . . splavih, po reki obenem s splavrji. Napoleon toda rnoi mož je. draga moja, generalni konzul! Prva iasi&vka \\ g/ ^ * — Ali, (»glejte, pomlad prihaja! Bolgari b©do d©bs!i fesene podelate V Sofiji je bila te dni osnovana posebna komisija, ki bo v najkrajšem času z vseli plati proučila vprašanje izdelave obutve z lesenimi podplati. Že dosedanji poskusi so pokazali, da je tovrstna obutev zelo praktična in trpežna. Vlada je pa izjavila, da bo v slučaju pomanjkanja usnja uvedla v Bolgariji nošnjo obutve z lesenimi podplati. Skromnost Lojze: »Jaz.sem bil vedno ponos svoje-matere.« France: »Da, da, tvoja mati je bila vedno tako skromna ženica ...« pregledujejo fronto na Zapadu, kjer so Nemci prekoračili Maginotovo linijo Svatba za rešetkami V kaznilnici v Pragi je bila te dni kaj nenavadna svatba. Neka 30 letna frizerka, ki je bila obsojena na 8 mesecev ječe zaradi tatvine, je naprosila kaznilniškega ravnatelja, naj ji dovoli, da bi se poročila kar v kaznilnici. V svoji prošnji je navedla, da je poroka nujna radi tega, ker se boji, da bi jo utegnil zaročenec zapustilit. Jetniški ravnatelj je prošnji ustregel. In V jetniški kapelici je bila nato poroka, h ka-teri je prišel ženin v fraku, nevesta pa V svoji kaznilniški obleki. DR VLADIMIR BREZOVNIK; ALBANIJA VTISI IH SPOMINI 2 Stari vojščaki pa smo se kmalu pomirili in ladja počasi nadaljuje svojo pot. Prisedem k oficirjem na klop. Vsi so že bili v Albaniji, samo jaz sem med njimi začetnik. Strašno reči pripovedujejo o lej deželi. Da*so Skipelarji hudi razbojniki, ki ubijejo vsakega brez izjeme. In imenovali so imena teh in (eli, ki so ji!) strahovito razmesarili... Prijetna sl var in zabava v naši situaciji na temnem morju, takoj poleni, ko nas je minil torpedo. In o malariji so govorili. O liMi morilki, ki s posebno slastjo izbira žrtve med našimi vojaki: ki ne prizanaša in pohabi vsakogar za celo življenje, če ga ne zadavi. In pripovedovali so, da umirajo nesrečneži pod milim nebom na lleh, v žgoči. Iropieni vročini. brez tolažbe, zapuščeni; ler da se jih pokoplje kar brez krsle; pokoplje sploh le zalo. da ne bi kužili zraka. Nisem hotel dal je poslušali in odšel >.em po krovu. Cul sem pretrgane besedo druge družbe. In med temi bese.lami io bi! kruli Albanec in ma!,ir;ja. Nagnil sem se čez ograjo; pod menoj, proli la L:-nemu kljunu, je žde!o ne' e o • moši •>. * ti ie ;■>, \t 'r kateri ogovoril po!e;j sebe C-eneCejU. K aj ;j;»vorc ubožci? In tudi od lam doli sla udarili na moje uho lisli dve. besedi: ropar in malarija... Res- nično nisi na dobrem glasu, li Albanija, li divja oaza nekulture v Evropi, kaiero imam čast poseliti čez par dni. če me danes ne pogoltne morje. Vozimo se že dolge, skoro večne ure. Toma na ladji, lema okoli in okoli in lema v nas. Končno. V daljavi se zasveti luč in druga in še več. Vprašam kapitana, kaj je Lo. Slari Bar, prislanišče črne gore! Kmalu bomo torej iz lega neznosnega oklepa leme na svetlih, trdili lleh. Zagledamo par slo metrov pred seboj v luči dimnike naših dveh lorpiljark: Zagledamo molo in kmalu na io stopimo tia črnogorska tla,, kjer ostanemo čez noč. Stari lktr ima le malo hiš. Ob pristanišču nekaj prostornih skladišč in par poslopij. Naj lepše med njimi, ne palača, pa več kot vila, je las! črnogorskega naslednika prestola Danila. Tu je stanoval s svojo ženo; sedaj pa so l:un stanovanja za avstrijske oficirje in uradnike Veselo so pripovedovali, da so mu že precej uničili pohištvo in Uidi marsikaj le proge; sicer je človeka zadela sramota. In vendar se li dve progi ne moreta merili s progo čez visoko črno gorovje. Proga je la ko drzno izpeljana in vodi po takih grebenih, da bi komaj divji kozi prisodil prostora. Zdaj se vije v strm, več slo metrov visok hrbet, v pravcatem vijaku, zdaj smukne zopet čez kratek most in, če pogledaš skozi okno bornega vagona, vitiiš. da je pod leboj. naravnost pod mostom, zopet most, po katerem si se pravkar vozil. In če. pogledaš v zrak. vidiš zopet mosl. ';l ga bo v kratkem prevozil vlak v vratolomni serpentini. cini više vozi vlak, lem lepši pogied se odpii'*1 potniku. Daleč doli na vznožju Bar s prisianiščeni in dalje naprej Adrija, ki jo jutranje sonce zlat' s tisočerimi prameni. Na levo orjaški Lovčen i|1 vse okoli črne gore, drzne in visoke, ki so dalo ime deželi. Postaj med potom ni. Vlak, ki sestoji i/. d vel' vagonov, zelo starega lipa se ustavi le, kadar p!)' Irebuje stroj vode. Med potom so urejene iak(‘ postaje. Po lej progi se je poslavljal od svoji* odnesli. Bar ima tudi kolodvor, ker je poslednja j žemlje za. vedno tudi kral j Nikolaj, ko se je umak- slanica železnice ki vuzi iz \ irpazara ob Skader-skem jezeru čez C.rno goro k morju. Oboje, železnico in pristanišče, so zgrabili Panjani. V slari Avstriji sn dela1' veliko rekla:i1.:* z žele ti;; 7. S 'o čez Vordernberg. Sko- 'o da s' .na k obči-izobrazi i ro se je DU/.ll f nit i/. črne gore preko Bara v Ilalijo. Po dveurni vožnji smo na vrl: „ ničesar drii ne vidi oko, kakor vrhove gor; kamor pogled;l le okamenelo valovje črnega skalovja. (Dalje firihodnjič./ V Mariboru dne 24. III. 1941 »V e č e r n I fi« Sfran 7. Maršhor Manifestativen koncert zagrebškega „Kola" Za nastop najstarejšega zagrebškega Pevskega drušiva »Kolo« je bilo v Mariboru precejšnje zanimanje. Le škoda, da ie bil sprejem premalo organiziran, saj je zavedni Maribor pričakoval, da se bo ob Prihodu hrvatskih pevcev ponovila spontana manifestacija kakor ob sprejemu hrvatskih književnikov. Samo kratek poziv zadnji dan v mariborskem časopisju, ki ga je naslovila Glasbena Matica na javnost glede prihoda Hrvatov, je privabil na ko!-xlvor precej ljudi, vendar pa bi dragi gostje zaslužili večjo pozornost. Pevce »Kola« ie pozdravil v imenu G'M podpredsednik g. Koren, v imenu župana in mestne občine pa magistratui ravnatelj g. Ro- se je zahvalil iz Zagreba gosp. d o š e k. Govornikoma podpredsednik »Kola« D u j m o v i č. Velika dvorana Sokolskega doma je bila zvečer polna navdušenih poslušalcev. Njihovo navdušenje je naraščalo od skladbe do skladbe, mladina pa je na pevce z balkona sipala cvetje. Po stavnem odmoru je pozdravil goste v imenu GM g. Koren, gospa Flakusova v gorenjski narodni noši pa je izročila dirigentu g. P a pan dopulu krasen venec z narodnim trakom. V imenu tukajšnjega hrvatskega »Napretka«, ki je bil tudi zastopan pri sprejemu, je pevcem čestital in jim izročil lep venec g. P a 1 j a g a, v imenu mariborskega »Kola« pa je goste pozdravil g. Uršič. Vsem je izrekel globoko zahvalo podpredsednik »Kola« g. Dujmovič, zlasti še GM in »Napret-ku«, ki sta omogočila užitka poln koncert. Izven programa so hrvatski pevci dodali še nekaj pesmi, ker se navdušenje poslušalcev po končanem sporedu kar ni hotelo poleči. Himno »Naprej zastava slave« so poslušalci stoje poslušali. Po koncertu je bil pri »Orlu« animiran družabni večer na čast dragim hrvat-skim pevcem, ki so bili pozno v noč v prijateljskem pomenku s Slovenci. Strokovno poročilo o krasno uspelem koncertu bomo še objavili. Skrb IS za mladino Včerajšnji občni zbor Mestne organizacije Jadranske straže pri iPovodnikujc pokazal veliko skrb za mladino. Poleg narodnoobrambnega dela ima v programu tudi skrb za revno in bolehno mladino, ki jo po možnosti pošilja na morje. Zborovanje je vodil predsednik polkovnik g. Kile r, ki je uvodoma pozdravil navzoče zastopnike oblasti in društev, med njimi okrajnega načelnika g. A ji e c a, zastopnika mestne občine ravnatelja g. Rodoška, zastopnika »Napretka« dr. T u r a t a, predsednika Oblastnega odbora JS dr. Lipo 1 d a in predsednika »Kola« g. Marina Kralja. Nato je prečita! vdanostno brzojavko pokrovitelju JS kralju Petru II., ki je bila z navdušenjem sprejeta. V obširnem poročilu je predsednik polkovnik Kiler opisal veliko delo mestnega odbora JS, ki je rodilo tudi precej uspehov. Podrobno pa je to delo razčlenil tajnik prof. Bizjak. Iz njegovega poročila posnemamo, da šteje mestna organizacija 243 rednih Članov, 20 dobro-tvomih članov in 193 članov pomagačev. Tudi prireditve so prav lepo uspele. — Večji del vsega prizadevanja pa je bil namenjen pošiljanju revnih in slabotnih otrok na morje. Želeti bi bilo, da bi se število mladih letoviščarjev še povečalo in da bi prišel čas, ko bo vsak podmlad- kar JS vsaj enkrat prišel na morje. Po blagajniškem poročilu g. Silva Rodeta je pohvalil upravo v imenu nadzornega odbora ravnatelj Dolenc, na kar so bile volitve. Za predsednika je bil z odobravanjem spet izvoljen polkovnik Kiler, za I. podpredsednika dr. Tu-r a t o, za drugega podpr. prof. Sila, tajnika sta prof. Bizjak in Marino Kralj, odborniki podpolkovnik K. Markovič, kapetan Čanje v a c, Rudež, Birandner, upokojeni poštni sekretar Ante Kus, P i n t e r j e v a, ga Kiler-j e v a, dr. Tomšič, prof. Straža r, iPovodnik, Klopčič, Rojc, Cijan, Jereb in Š p a n g c r, v nadzornem odbora pa sta ravnatelj Dol en c in ravnatelj A j d i š e k. Zborovalce so nato pozdravili predsed. Oblastnega odbora JS dr. Lipold, ravnatelj Rodošek in zastopnik »Kola«g. Cijan. Vsi so poudarili potrebo čim intenzivnejšega dela pod zastavo JS. Prometna nesreča na Kralfa Petra trgu Včeraj okoli 10. jc pripeljal po Ruški cesti na Kralja Petra trg posestnik Marko Klemenčič iz Metave, na enovprežnem vozu je kila razen njega šo žena Terezija ter sin Ivan. Baš tedaj jc pripeljal mestni; avtobus na postajo. Ko jc dal dvakratni znak za nadaljevanje vožnje, se je Klemenčičev konj, ki je peljal voz okoli varnostnega otoka proti Glavnemu trgu, splašil. Skočil je na peš pol na varnostnem otoku ter podrl železničarjevo vdovo Ivano Pinteričev«, ki si je pri padcu zlomila nogo ter dobila razen tega še dve rani. Konj je nato zdirjal proti Ruški ccs.ti, kjer se je voz prevrnil, pri čemer jc bil laže poškodbvan šc 11 letni Ivan. Poklicani rešilci so oba prepeljali v bolnišnico. Do nesreče je prišlo po nesrečnem naključju, krivda ne zadene nikogar. »TRMOGLAVKA** NA GASILSKEM ODRU Kullumo-prosvetni odsek Prostovoljne gasilske čete v Studencih jc uprizoril v soboto v gasilskem domu, kjer so oder opremili z lepimi novimi kulisami, trodejanko s peljem „T r m o-gluvka", ki jo je režiral znani studenški odrski delavec Jože Mlakar. Za godbene vložke je poskrbela Malovrhova godba. Siže spevoigre jevzet iz življenja na našem Pohorju, vsebina je jako zabavna ter se je morda baš zaradi tega marsikomu zdela predstava nekam prekratka. Sodelujoči Urauičcva, Majheničeva, Grosman, Podgoršek, .1 Mlakar in Knuplež so izdatno pripomogli k uspehu. Obisk je bil v soboto srednje dober, v nedeljo pa je bila dvorana zopet po stari načudi napolnjena. »fotoklub** marljivo na delu Fotoklub Maribor ima svoje redne članske sestanke v novih prostorih v Aleksandrovi cesti 3 po dvakrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih in torkih ob 20. Na teh sestankih se sistematično obravnavajo posamezna podro-cja iz praktične in teoretične fotografije. V petek je predaval dr. Kušar o vplivu svet- lobe na fotografsko emulzijo, drevi je na sporedu »Ugotovitev podaljševalnega faktorja za filtre s pomočjo električnega fotometra (Kocuvan), 28. lit. »Izbor barvnih diapozitivov«, 31. 111. pa bo kritika slik, ki bo v bodoče vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Kritika navaja amaterja k pravilnemu fotografskemu gledanju in izbiri motiva ter je zato zanj velike važnosti. Za to delikatno nalogo si je klub izbral poseben odbor, ki ga sestavljajo: gg. Simončič Drago kot vodja ter Bertoncelj Vlado, Kovačič Jože, Paušič Drago in Pfeifer Marijan. Za kritiko, ki bo anonimna, naj oddajo čiani svoje posnetke v velikosti najmanj 13 krat 18 cm en teden prej v klu-bovi sobi. m Pregled' motornih vozil. Predslojnl-šlvo mestne policije opozarja, da bo pregled še nepregledanih motornih vozil za Maribor-mcsto 26. marca ob 13. v garažah Mestnega avtobusnega podjetja na Tržaški cesti. One, ki bodo vozili z nepregledanimi motornimi vozili, bodo zadele občutne kazni. m Opozorilo. Ponovno opozarjamo, da ostanejo trgovine v tnestu Mariboru v torek na Marijin praznik t. j. dne 25. t. m. zaprte ves dan. Združenje trgovcev za mesto Maribor. m Ljudska univerza v Mariboru. Drevi ob 20. bo predaval dr. Željko Jiroušek, univerz, asistent iz Zagreba, oitalijanskem baročnem iluzionističnem slikarstvu". Predavanje odličnega strokovnjaka in poznavalca italijanskega slikarstva bodo pojasnjevali lepi diapozitivi. m Pištolo je razneslo v roki 15 letnemu .sinu posestnice Alojzu Zemljiču iz Sv. Jurija ob Ščavnici, Iti je orožje nabijal s kalijevim kloratom. Drobci pištole so fanta močno poškodovali na roki. m Zlato damsko zapestnico je našel v soboto zvečer po koncertu v Sokolskem domu pri garderobi g. Iv. Rakuša. Lastnica jo dobi v njegovi pekarni na Koroški cesti. * Sokolsko društvo Pobrežje vabi svoje članstvo ,da se udeleži predavanja o demokraciji, ki se vrši v sredo, dne 26. t. m. v pobreški kinodvorani. * Leposlovne tuje knjige v antikvarični razprodaji z 10 odst. popusta dobite v knjigarni TISKOVNE DRUŽBE, Cankarjeva 1. * Kupim zlato po naj višji dnevni ceni. O. Kiffmann, Aleksandrova c. 11. * Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“, Maribor. * Razmnoževanje vseh tiskovni v vsakem formatu in kakovosti papirja Vam nudi TISKOVNA DRUŽBA, Maribor, Cankarjeva 1. m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 22. do vključno 28. marca Kr. dvorna lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20-05, in Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70. Narodno gledališče Ponedeljek, 21. marca, ob 20.: „Brez tretjega". Gostovanje Podgorske in Nučiča. Red C. Zadnjič. Torek, 25. marca, ob 15.: „Dva tucata rdečih rož". Znižane cene. Zadnjič. Ob 20.: „Tek>vadna akademija" ZFO inZDIv. Kino v Mariboru * ESPLANADE KINO. Danes zadnjič „7 let nesreče" z Hans Moserom in Theo Lingenom. Jutri odlični velefilm „Dr, Eorsler" film v slogu „Pasteur“ in „Dr, Koch". ' GRAJSKI KINO. Danes zabavni film „BaI Pare" prekrasna godba. Ples Silvestrovanja. Ljubezen in tako dalje. * UNION KINO. Do četrtka „!Mož brez sreče", Joe Broivn v glavni vlogi. Napeta vsebina in sijajna zabava. Razdeljevanje živilskih nakaznic za mesec april Mestni preskrbovalni urad bo razdeljeval živilske nakaznice za april v času od 26. t. m. do vključno 1. aprila opoldne, živilske nakaznice se bodo izdajale družinskim poglavarjem zanje in za njih svojce, podnajemnike in služinčad proti predložitvi pravilno izpolnjenih in po trgovcih žigosanih talonov (glav) marčnih nakaznic. Živilske nakaznice se bodo de- lile na 7 rajonskih razdeliščih za stanovalce ulic glasom niže objavljenega razporeda. Stranke, ki so izgubile marčno nakaznico, se naj v lastnem interesu javijo v sredo, 26. t. m., ob 9. v svojih rajonskih razdeliščih, kjer naj prijavijo izgubo nakaznic. Opozarjamo vse stranke, da s 24. trn. neha poslovati rekla- macijski oddelek na Rotovškem trga 1. Nakaznice se bodo delile 26. m. od 9—12 in od 14—17, vse naslednje dneve pa od 8-12 in od 14—17 ure. Pozivamo stranke, da se točno držijo spodnjega razporeda, ker se nakaznice naknadno ne bodo več izdajale. Razdelišče 1 Razdelišče 11 Razdelišče III Razdelišče IV Razdelišče V Razdelišče VI Razdelišče VII č Dekl. Ij. šola 1 Dckl. Ij. šola IV Dekl. Ij. šola Ul Deš. Ij. šola IV Dekl. Ij. šola II Deš. Ij. šola 111 Deš. Ij. šola 111 Q Miklošičeva 1 Razlagova ul. Razlagova ul. Gosposvetska c. Žolgarjeva ul. Ruška cesta Ruška cesta BarvarsKa Aškerčeva Einspilerjeva Bernekerjeva Beograjska Tržaška Masarykova Dravska Cankarjeva Erjavčeva Gubčeva Bezenškova Bolfenška Marmontova Marxova rn Glavni trg Čopova črtomirova Mejna Gledališka Kacijanerjeva Gajeva Valvazorjeva <0 M Gospejna Kejžarjeva Ipavčeva Murkova Kamniška Kosarjeva Vrbanska Gosposka Ciril-Metodova Klavniška Koroščeva Betnavska Jerovškova Metelkova Gregorčičeva Cvetlična Kocenova Kr. Matjaževa Dvorakova Verstovškova Jenkova Frančiškanska Kopernikova Medvedova Ob železnici Jurčičeva Loška Kralj. Marka Gosposvetska Wolfova ni Ključavničarska Kremplova Na poljani Parmova Livada Motherjeva Nekrepova Popovičeva s Oreško nabr. Pohorska M Plinarniška Predilniška Principova Prisojna Trdinova Wilsonova Krekova Marijina Meljska Ob bregu Aljaževa Jadranska Pobreška Lekarniška Mlinska Pipuševa Delavska Jelačičeva Pregljeva Mesarski preli. Prečna Pristaniška Kettejeva Preradovičeva «*> Miklošičeva Prešernova Ribiška Komenskega ul. Primorska Ob jarku Rosinova Komenskega trg Puškinova to Orožnova Strma Kr. Petra trg Zolgerjeva c\ Pri parku Pristan Rotovški trg Slomškov trg Vodnikov trg Vinarska Slovanska Sodna Aleksandrova Tomanova Dalmatinska Kosenskega Radvanjska Splavarska Tomšičeva Kolodvorska Turnerjeva Dušanova Kostanjevčeva Rapočeva m Stolna Vošnjakova Smetanova Ferkova Kratka Resljeva Tkalski preh. Wildenrajnerjva Strosmajerjeva Fockova Kurilniška Ruška ■ nutno še ni izgle-dov, da bi se te obljube kmalu uresničile. Kljub temu pa je klub ob vstopu v jubilejno 5. leto brez dolgov, za kar gre zasluga predvsem klubovim dobrotnikom, zlasti iz vrst odbora. Tajniško in tehnično poročilo je podal g. Rudolf K osebek. Slavija ima sedaj 110 rednih in 37 podpornih članov. V preteklem poslovnem letu je dosegla zavidljive uspehe ler je tudi v letošnjem prvenstvu trenutno ugodno plasirana. Gol-diferenca znaša 35 proti 21 v korist Slavije, najboljši strelec je bil Zelenko. O blagajni je poročal g. Jurkovič, klub je imel 160G.75 din dohodkov in okoli 500 din manje izdatkov. Vrednost inventarja se je dvignila za 4000 din na 10.000 dinarjev. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Pajer Konrad, sicer so v upravi gg.: Savinšek Ivan, podpreds., Pečar Franc in Bukovič Fric, tajnika, Kitak Maks in Regul Ivan, blagajnika, Kctc Franjo, gospodar, Kocbek Rudolf in Dasko Ivan. odbornika. V nadzornem odboru sta Karel Stržina in Vezjak Danilo, v razsodišču pa Bajer Jindra in Ferdo Legan. Vodstvo uogomeLnega odseka je bilo poverjeno J. Bajeru. Občni zbor je sprejel predlog glede spremembe pravil z ozirom na klu-bovo last v slučaju razpusta kluba. V proslavo 5 letnice kluba bo prirejen velik nogometni turnir. Ob koncu so pozdravili občni zbor navzoči zaslop-niki: g. Miheljak za MNP in ISSIv Maribor, g. Jenko za SK Železničar, g. Mihehu' za Bratstvo, g. Strnad. za Del. kol. društvo ter g,'.Kitale za Kol. društvo ,.Pobrežje'. Vsi govorniki so zlasti poudarjali uspeh na novo upe-ljane mladine, ki bo kmalu lahko sodelovala v prvem moštvu. Trikrat ?ugosiavija- Madlarsica Včeraj so se pomerili naši in madžarski nogometaši v treh igrah; v Beogradu sta se sestali A reprezentanci in izbrani juniorski enajstorici, B teama pa sta se pomerila v Budimpešti. Končni rezultat je za naš nogometni šport nad vse časten, v Beogradu se ja tekma končala 7. remijem A teama in zmago juni-orjev, v Budimpešti pa je B enajstorica podlegla. Rezultati: Jugoslavija A—Madžarska A 1:1 (1:1). Jugoslavija (jun.)-—Madžarska (jun.) 3:1 (1:0), Madžarska B—Jugoslavija B 2:0 (2:0). HAPIP—SLAVIJA (»:! (2:1) Na Železničarjevem igrišču je bila včeraj prva letošnja nogometna tekma v Mariboru med Rapidom in Slavijo za pokalno prvenstvo SNZ. Rapid je postavil boljšo enajstori-co ter je zasluženo zmagal, pripomniti pa je treba tudi, da je Slavija precejšen del igre tekmovala z igralcem manje. Sodnik g. Grošelj je na vsaki strani izključil po enega igralca. V predtekmi je ligaška enajstorica Železničarja premagala prvo moštvo v trening tekmi s 7:0 (2:0). Sodnik g. Jenko. ** '