St. 1, V Gorici, v cetvrtek 2, januvarja 1873. „8oc*" izhaja vsak cetvrtek in velja s posto prejemana ali' y Gorici na dora poiiljana za drtizttbnike polit. drnatva „Soca": Vse leto ..... ^ 4 — Po) lete . . . : . . „ 2.-. „ 1.10 Za nedrusabnike: Vse leto..... Pol leto . .... Cetvrt let* . . . . f. 4.50 . ,. 2.30 . „ 1.20 Posamezne Stovilke se douivajo po 10 soldo? v Gorici pri P&teriiolliju in So-harja; t Trstu v tobakarnicah „Via del Belvedere 179" in „Vi» della caserrua 60". Pri oznanilih se placuje ^ navwinV tristopno vrato: ¦''"-' : J ¦'.; 8 kr., to setiska I krat •T i« v »» »> 2, krat 6 » „ „ ,. 3toat. Za vece crke po prostoro in y^\ put. 80 to. mkolek. Narocnina in dopish-nai se'blago. voljno posiljaio wcdniku: Vihtorjit J>0« lenm v Go^i, Con. del Crista lug bllfso /.mnskftga trga kder se nahaja tadi uprav-nisiivo. ~ Bokopidi se ne vraSajo.; dopi«i naj se blagovoljno frankujojo. — Mai. cem mdrugira nepremo*niro se narofciina zuiZa, ako se oglaae pri ureduiitvu. Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Neposrednje volitve v driavni zbor. NaSi uatavoverci, ki prisogavnjo na uatavo, kakor-Sna jo zdaj, in «e jej poklattjnjo do ta), hodejo vetidur je prostrojiti in bo pripravljajo, vpeljati direktne ali neposrednje robt*«vt,o ja; v UrZavni zbor ne bi vei dezelni zbori izmej sebe poailjal; p o-slaocev, fttnpak Ijudstvo bi saiuo poslance naravnoit volilo na Dunaj iu ti bi ne bili ved r nobeni dotiki z dcieluimi zbori. Vrhu toga hodejo sedanji nemSki drzavnj poslanci to vpeljati, popolnoma preziraje dezelne zbore t.iko, da bi jib o tern Se po-pra&ali ne; tedaj jim hodejo to volilno pravico leekar fzeti. Podlaga nass sadanje ustava so pa deielni zbor!,, kitterili posknci bi morali v skupnera parlumentu na Dunaji izrazevati in zastopati 2e!je in ranenje tek zborov, ia Avstrijo vladati po voljt nalih kronovin. To pa nij nasim oemsJcim ceittraUstora prav, ker oni fare-pemjo le potent, da b! svoje oadvladantvo okrepdali in zagotovili. DanaSnja ustava jim dnje ufce veliko preved modi, oni pa je hodejo Se ved tmeti, in v ta nam en mislijo, da bodo drzavui poslanci neposrednje iz ljudstva vzoti, sami po aebi bo!j centralistidni, da bodo dezelne zbore pocasi zmerom bolj prezirali, na-zadnje jib uuicili in Avttnjo v sama kresij«i (departe-tamt«) razdeltlt; potem pa bi Neraci na konji sedeli in s.uni gospodarik, — PraSajo sicer uekateri, kako je mogoco, da bi. tuko izvo'jou poslanci svojitn naro loin y tako §kodo delali? Ko bi sedanji centratisti postoni svo odnjaci bili, gotovo bl to bilo ekoro nemogode. Toda njim je svoboda, in njim je ustavno nacelo le krinka, pod kutero je skrita peklenska zvijac.i, in ne-nasitljiva vladozeloost. Po nacrtu noire volilne postave nanircd bi se poslanci pomnozili, kar se marsikaterom i dopada; ali ve6 poslancer bi dobili le veliki pisestniki in mesta; kraatje pa, kt so narodom stebri pa nic vec, alt §e manje. Mislijo at dalje ti gospodje centraltsti, da bi volila mesta in veliko pase^tvo Nemce alt saj njim vdane gospode, in potem nij dvomiti, *da bi ora iraeli veliko vecino v drzavneui zboru, tern gotovejse, ker bi na vse kriplja pritiskali in agifcovali pri vobtvah. Tudi se nadjajo, da bi se prostt narod, da bi ktnete sem ter tija vjeli tit opeharilt a. pr. Slovence na Stnjorskem in Koroikem itd. LISTEK. Nektere opazke ruskega profesorja. Spisal prof. M. Bautloiiiit do Conrlenaj. (Nadaljevanje.) Tukaj si dovolim 0p.a7.it', da povsod sem n ihajal veliko vec pamotf hi zaupSjivosti m -j zenskirai, uego mej mu/.kimi. akoruvno pri Slovenc.lt, kakor tadi sko-raj pri vseh evropskih ijudstvih, zettska se §teje nava-dno, kakor primadoana inoj domado ztvalijo. * . To zauicevaijje zenskih mora post'.ijati le zmero a vedje pri sedtitijem urejenji evropsk.h konstitucij ia pri vojasjet obeni sln^bt (a!lgem*iaa wehr^flicht). Z vpel-javo konstttactje so dobili mo*2ki svobo§5me (privile* gijc), kajti le mozki moreja biti voljeni in voliSci, nik-dar pa zeuske; a je to oblaa zgodovinska postava, da kedar en del clovestva postaja bolj privilegtrati, dobi veft predpravic in svoboSdto, takrat drugi pada v se veco odvisnost ol oaega. Obcna pa vojaSka zaveza jaLi v mozkih zivinske instinkte, ter vzbuja v njih da mocnejSo zavest njihove fizidne modi.— Da pri tern intellektualne moct so popoluoma enake pri mozkih in zenskih sploh, irael sem prilozaost preprica- vati se na vsakem koraku. Da pa zenske prirojeno L0 tedaj ztnaga zdaj centralna stianka na Dunaji, kakor je zidnjikrat pri voliini postavi za silo s porno ujo poslanca Crttota in dalmatinskilt poslaucev, potem gorje vsem Slovauora. V imenu svobode nas bo drzavui zbor hujse tepel, nego poprcje ubsolutna vlada. V de^idnilt zborih imajo naroji svoja 8rediSda;saj je tako to res v nekaterib zborih, tarn smejo po svoje govoriti in n^kaj skrbeti za svojo omiko in svoj na-pred.'k. Gotovo le malo pravic uzivajo dezeltti ti zbori, zatorcj hoccjo federalisti jim pridobiti vef pravic, in se zato junaSko bojujejo. Zdaj pa itumeravajo cen-tralistt jim volilno pravico vzoti brez nobenega popra-Sanja, in potem sedanji majlini delokrog po6asiSe bolj skreevati, da naposled popolnoma skopne iustrohne ti zbori. Naj se ne ugovarjn, da ne bo tako hudo, saj so neposrednje volitve vpeljaue v Italiji, 11a Franoo^kem, Pruskem; celo v Svict in v zaveznili dr^avah eevorno Amerike volt ljudstvo nt-posrodnja v skupno dr^avno zastopstvo. To jo vso res, ali v Italiji in Fmnciji je en sam narod, tarn nij Slovanov, da bi jib tla&li. Na Pruikem pa imajo uboge Paljak". letter* ne-posredoje izvoljeni v H niinu neusmiljeno prtttskajo, in jih ltout'jo pokondati. Tako delitjo dande&es pred na-itmi oomi* Ites je tudi, da so k»j talega ne godi niti v svici niti v severni Ameriki, akopratn zivijo tam razni na-rodi, v Svlct n. pr, Nemoi, Italjani iu Fra;tcozi. Ali v tej div.avi ima vsak kaittott, in v Ameriki vsaka drzavica ali dezola vse svoje pravice skoro tako, kakor da bi bile samosvoje, iu oddali so ti kantoni, in oddale sotedrzavice samovoljno skupaemu pirlatneuta in skupai vladi od svojih»oblastij toliko, kolikor je bilo treba, da morejo zdruzeno in ob unem inogocno ziveti ter se obraniti vsakega sovraznega napada. Ko bi uzivale v Avstriji nase dezele in kronovtoe vse svoje pravice, katere jim tiSejo, in brex katerih le zivotarijo, potem, in stoprv potem bi se morda dalo pri nas govoriti o neposrednjih volitvah. Pravimo morda, ker tudi potem bi bilo dvomljivo, da bi nam koristile; po vsakem nactau so pa zdij za nas gotova poguba. Trdijo sicer centralist*, da Avstrija propade, 6ese dezelam vecj pravico podelijo, in da je uLe dtmasnji pamet veliko zvestejse branijo, ncgo tnozki, se razvi-di n2e rt/tega, da ne p:jejo toliko in sploh ne za-pravljajo tako rade prirojenih modij. Da, kar se tide visje omike in zaanja' obenih Z^adev, zeaske stojijo ni-Le, nego wio?.ki, nij 6uda; kajti privilegirani raozki sjKtl ztnerom je^datranjaje od §ole in javnega zivenja. Kakor vzgfed obnasanja mozkih proti zenskim, dovolim si pripovedati sledeci slucaj: Nek gospnd na Krajnskem se je vrnil domov iz bliznega trg* en malo pijan in strasuo hud. Koj tnu je padlo v glavo, da ja dekla pozabila napasti (nafutrati) kokosi ter je zacel kricati in energicao zinerjati ubogo deklo. Takratnje-gova sestra se je predrztiila opaziti. da dekla n»j ui6 kriva. Nuint brat in nobel gospod, strasne razzaljen s ti> opazko, zacne psovati sastro, in sicer, kakor pravi slovenski gospod, se ve da v „ regimentaprahi: u besede nLuder,<< nSau" nangebildetas Mensch4, vOstopati. Taka malosrdnost nij nikdar 8e | .komttkr, kajfei-kedor se zarai stoje malosti vedno j poklaoja, gotovo nid ue pridobi. Naaprotno smo v nasi drzavi in po draaem svetu videli, da je majhno Stevilo irepkih, otUo5* pa previdoih moz skoro duda " defalo. Beremo ta4i, d*%> celo posameznu izvan-redoo obdarjeni mozje velikansko ko.istili aliSkodpvaU I kaki dezelr, kakor bo namrec svoje veliko duSevne I modi prav ali zlo rabilu ; j No, kaj tako neizraernega no tirjamo oi nasag* I . dezelnega zbora in odbora, ali kaj smemo zahtevati, I ker so vsi nasi poslanci in odboruiki ved ali manje 1 dusevno bogato obdarjeni mozje. D.t, po uas^m mn^nji I bi oai zbor glede na sedanje drzavne raztuere, khko I aloveH <** bi le zlozn> in odlodm postanal, pa fefel Uifo delat. Preteklo leto smo proti konca vesefc opi- I zovali Ted edinoati in oifocnosti, toda marljifosti nij | pokazal niti odbor niti zbor. [ Javno moramo grajati, da gospodje poslauci1 obeb J »trani domov odletijo, ds en par daij seje u»j. Kaj je j to? Malo dasa, 2-3 tedoe navaduo zborojejo, in se to jim jo proved! Ti doe?i so dragoceni za deiolo, in mk dan je treba poiabiti. Kodar delajo odseto, bi morali vat dragi neodsekovci hoditi po*lns" *t, da so temeljito podudijo o predmetih in zidevah, ki se pre- j tresavajo. I V posebnih privatum sejah, v k!uba bi se morali ti gospodje posvetovati in sklepati no s-imj o redeh, ki stoje nadnevnem redo, ampak tudi ob interpela"cijah, I prttoibah, o predlogih, ki jih hodo ta ah oat, ki jih node ataviti vsa stranka. I To je maogo delovaoja, a malo dtsa, in vendar I - vie hiti domov. Grdo to navado opaznjemo uie od | lota 1861. naprej. Nekatera le*ta so imdi za Ugovor trgatvo, todalani je bila uie koncanay ko je se zadelo | zborovanje, zakaj se tedaj tudt lani po scari navadi | pobegavali?Edina gospoda Winkler in Candussi stastaluo | vGorici celi das bivala in svoje porofid* pridno iu jako ve- I atno izdelavala. Gospoda DoljakinFaganelbibila rada ostala, ali ko ata videla, da so drogi olsli iz Gorice, odSla ata tudi 00a dva. Zgodilo se je letos tuai, da ao uekateri dopust vzeli in le pri eni ali dveh sejah I bili, enega italijanskib poslancev nij bilo celo nikidi. Naj bi vendor pri volitvah vsak resno pomistii, da je das zborovaoja dezeli in naroda posveden, in kedor no more zarad svoje bogatije ali dragib opravil dezeli darovati 2—3 tedaov na leto, ta naj popolnoma doma pri avojih opravilih ostane in naj :ao dela na to, da I pOitane poslauac in 5a je izvoljeii, naj ne prev- I zame poslanstva. Poslanikovati je tezavna naloga, ki I potrebnje, da dlovek tiati das na stran deoo vsa .druga I oprarila. 'J'". I Kar so pa tide nasega odbora, dovolje je slisal I od poslancev posebno v privatnih pogovonh, in naj bo I prepridan, da je to glas vse dezele od Predela do J morja. Mi ma pred vsim priporodamo varcao goapo- I darstvo. Naj bi tudi natancao in popolaoma opravi- I videoo presojeval obdinske zadeve, io jih hitreje- rese- I val, in sploh ma vosdimo, da bi bit vzgled vsem I drugim oradom, da bi poslanci vsi delali dezelici na J korist, vaak pa svojema- naroda y cast; pravicnost in I dobra volja premagate vse. J Dopisi. Z goriSkega Krasa. [Izv. dop] Cadnj se nam doz-deva, da je „So5a* papolaoma odlozila brezovo metlo, S^fi; da Sim feoTje je mleka, 2apa in poceaka, tetn ve6 I dobi moLi la, kdor je rabi. I Tedaj skrbni odgoj je pjtreben za krave, ker one I 8 celim svojim bistvom veliko tipltvajo na ijadi; ravno I tako skrbni odgjj je potireban za zeoske, ker one s 1 celim svojim bistvom veliko uplivaja ni mozke. Mis- 1 lint, da ta paralela je popolnoma o^raviceaa: mej I eno ia drago nje polovico otj nobeaega kakovo3tnaga I razlocka in obstoji samj razlocek kolikostnt. Z eno I besedo v prirodi sploh je kralj vsega m >z ki, zeoskn I pa njema-podlozoa stvar; v drzavt sami m>zki je dr- I zavljao, 2ensk* pa njegova sii^aja ia robot ilea. I To mttenje od zenskih razdeiaje tudi velika veci- I na 2ensS;ih. One so se tako sprijaznile ze svojim do- I sedanjim polozajem, da se 00 jimzdt popolnotnt opra- I vidcn iu neobhodao potrebeo. Tako tadi sazenj, ki je I dolgo €asa givel ,v, suinosti, tako se k nji privadi, da I ma se zdi nemogode drugace ziveti: oa ze strahom I odfrne se od feega, kdor mu bo poaojal svobodo. Clo- I Tek sploh je sazenj po svoji naravi: on ima .rad su2- I nost, ker ona predstavlja zaoj veiiko lagotij (B •quem- I lichkeiten) in osvobaja ga od zlo neprijetnih te2av, I kakor n. pr. od dolznosti, samostalno skrbeti z:i se in I samostalno mtsM o svojih zadevab. Vsled vsakema I Lloveka prirojeae lenoyti cela masa suzujev, pone^na I r svojem otroSjem brezskrbrtem stanji, no6d se zdra-. miti in zahitevati za se tako reiSenih dloveSkih pravic, for rajSi so ndaVa na milost in nemilost gospodov in potottnikoT, temved, da ti gospodje in posestniki nepo- I pastijo po eeni (dober>tip){iz svojih rok prfsvojenih jim 1 jrcdprayic teraebodo za njeborfii, doklerleborndgode. I I s katero je po slovenskih kotih -* posebno po Zapanij-{ skih uradih — pometala i.tako marsikde iitrebila mno- go nesa*ge» k dolg> tega nze metla miroje; prah pa, I smeti i sploh aesnaga, katera nij b:Ia ˇ marsikaterem I kraji niti dotakneua, ona se od due*a do dnava mno-I zi, i bojim se, kmiia bodemj imeii zopot oai zaame-I uiblev palen zastarariega smrado, katerega bi ate-I gnila ie ona mithi6at ceka izdistiti. Res jo sicer, sedaj je zims, i voJa v Sj6i §e precej mrzla, torej nij, da I bi kateregi, „noter metal»,* a akopram nam mehko, I oW-utljivo srce to odsvetuje, mora nas aveta doiinoat, I da to storimo; saj nas tolaSt misel da bo to le v ko- I rist* 11- • I Bivsema neko5 po opravilih v Roman, se mi pn- I dra2i spoStovan obSinar; dobro vedad, da mi novosti I ugajajo, da se za obdmske zadeve zaainwm, i da bi I si srce malo oliladil, mi zadae z bolestjo pripovedo-I ti 0 nomilih pripjtljajih vrS^Sih se v obd.ntfkem z&« I atopu. Tak6 le je mfti raodroval: »0d zacetka streta I uU je bog kazaoval r'sovra^tvo, nevoSljivost i trdov-I ratnoat, tako da je nekatere zaral njih hadobnib last-I nostij pogubil, nekatere pi razkropil ua vse stiri ve-trove, - 4Me namred — da k*Lejo na sebi v vek>v I veko niznim rodovom njegovo sveto pravifioost ^ I go-rje krwtjanu, ako &Ua blapdaje! A se vede gorje Slo-vencu, akj ma Lib aktzuja 1 daz njega goipodari. I bal v nasim obcinskem zastopa se taki gait. Neki gospod tujec je spravil se svojo taktiko vse odbormke pod svoje peroti; io oni kar poslusno tako civkaj), I kakor on veleva; *) sovrazijo iste, uli bolje reueno i-I stegi, katerega oa; a vzroka mauda nikedo ne lzve: I ker ga sploh oij. To posemfjeno sovra&vo je g. ol-I bormke napeljalo, da so odvzeli g. ucitelju orglarijo, I — nijbrzo zarad tega, ker jim nij hotel zastooj hlap I Sevati! Izrocih so isto mo^iceljna — revSku, v kat^i-I rega bi sicer odborniki samo uLe zarad njegwegi &:-[ venja kameuje nutaH, kater^g.i vsak pjmilovalno o-I gledaje i kateri bi bd kdd drugie bolje na mesto, a I nikakor ne pri orglar-ji "— pri 6astnsm posla! Da je to slu2bi bozji v vel ko kvar, - teg i nij nikedj pomislil !M Tako oni obginar. j Iz privatnega vira poizvedarn, da so koncem pre- j I svklega meseca oni g. zborniki zahtevali, da naj dobiva I g. nditelj kot obcinski tajnik rnesto prej^nj.h lt>0 flT le p )lovico/*) I pri tern koraku so bill g. odborniki naj ponizneji slugj ome ij^ndga g. tajci. Ceititam 1 g. oi- j I bornikom za tako hlapcevsko serv.lnostt Pristaviti ra> 1 I ramo, da jim ne sluzi ona nikakor v cist! Skusit* g. I G., m;)rda se Vam posreg;, da sprejme novi orglar tti- ! I di tajoiska opravila, — mogoce, i brez vsakega honora-I ra;saj je sposobeo, saj ssoa marsikaj, he celo nemski za I silo kramlja i se celo Vas v nekaterih strokak prese-I ga!! Sicer pa dovolite mi vpras.mje: Je li biJJVi bas I tako delali, ko bi slo za Vaso osebo i za Vas zep? I Kaj ue, da ne?! Nego Vi bi odboroike na ,vs<3 ntogo5ne I Vize* obdelovali, da bi Vam plac na ffvse mogocuevi* I ie* povisali i morda i povikibvali!***) Kaj ne? To mi I lahko pritrdite, saj voste, da tare cloveka i marsika-I terega se posebno ona prokleta lastnost, da je cesto-I krat tako strastno zaljublen v svoj lastni ijaz, da kar I oslepi, i da ne vidi druzega, n;gj samega sebe. A oni 1 lastnost je grda in ostudua; i ko ko bi biii v takem I *) Kaj pravi pesnifc?— „S16venci smo poterpezljivi o... !'* UBED. I **) Naj se nikedo nad tern ne spodtika, da jo ucitelj i I tajnik ob&nski; saj je to le v korist obcini; vrha tega ne ovi-{ rajo nikakor tajni§ka opravila" g. ucitelja v izvrseranji uciteljskih j dolznostij. PJSEC. j ***) Se ve, da ne pribijemo tega naravnosfc, nego rdi senam I tako. 1»ISEC. I Samo nekteri bolj pogamnt suznje so v stana I zmagati svojo prirojeao lenost in ljubezen k brezskrbui j suznosti, ter tirjati enakopravnosti z dosedanjimi po-I sestniki iagoipili. i.i, kslat* z eae strani bolj raziirjena 1 omika vzbuja ta li v m isteno srce veleva; da ne poslusate tacih, katero volijo pri vsaki stvari zgoraj I omenjeno lastn>9tt. Ne mislite, da je g. ucitelj Vas i servilen siuga; on je ucitelj; Va§ pravi i prvi dobrot- nik; dajte ran te laj kot ucitelja zasluzeni kruh! Ako ga hocete Se za kaj druzega upotrobiti, — pro$t Vam pot, — a odskodujte ga, kedor dela, je vreden i pla- d»la! Rtdi bi videli, da se VaSi otroci kar je le raogo-(5e v soli nanC'ijo; zarad tega treba, da i Vi po Va§i modi g. u&telju pri odgojevanji dece pomagate; a — bogme — Vase ravnauje mj pomod, nego kaj drugega be§ nasprotnega! Na omega, kateremu je izroceua v v odgojevaoje d<*ct, VaH nasleduica, se Vi ne-proitanu zagi.ijtte /. oduroim glas>ni! I naj bi clovek potem Sevtaoeni poloiaji prijitdj^ki, ocutovaki Ijube/.^ njivi» se velel piott Vasim otrokom, naj bi se Z: to val za Va§ blagor. Dalje moram> spremouiti, da vsakorSao pri vat 10 mrzenje, i ko bi bilo i oprav.cmo ue spada v obcin-^ko zbornici, n^go ktm drug mi Obciuskt zbornica je kraj, „kder jo kuje narodov blagor, kamor treba doha-jati s cistim arcem, katero ne hrepeni po Irugem nego po 8reci obfiinarjev! Pristran9ke, osebne stvari ue spadaja 7 njo; ona nij kraj, kler bi dotiiniki po volji kac^ga novega mogotca - morda zi kozaiec viua — gla^ovali, kder bi se odborniki mejsobno trgali i 'kavsnli, si ne dast-ne naslove daj.ili i se ue celo doinov giede po poti ujedalil To ne kaze, da bi bdi doti&uki vneti za ob* ctnsko korist, i da bi imeli dovoljno porcijo dostojnosti iii obrazenosti! Kaj ne veste, k»k> nas uasprotniki dan za doevom pitajo z divjaki in enacimi oaslovl Nij cudit; Vi jim dajete povod, da tako delajo! Bodite mozaki! 1 Vt goipoJine zupan, kazite cinom, da ate glavar! Da se ne bado wdcateri zarad denasuega dopisa v g. uditelja zaganjali, kakor se je to lansko leto zarad neke arednidtveae notice goddo, povemo resoict na ljubo, da ne stojmo z g. uditeljein v uikakorfini zvezi, niti ustmeni niti pismeni, Sicer pa znamo, ako se nam bo ljubilo nase irac bolj pcznato odkritt; saj smo govorili resnico i 80 drzali zlatega pesnikovega nace'.a: ......ljubi brata, Dvigni ga, odpri mu vrata In sodnik naj bo serf*! A. F,_____.c. Politicni pregled. Direktne volitve postajajo vsaki dan veca za* drega miuisterstvu io ustavoverceni, posebno pa od-kar so Poljaki (vendar enkrat!)jministru vzob^ po-vedali, da nocejo ni<; slisati 0 neposrednjih yolitvah pod nobenim pogojem. SliSI se 0 dogovorih mej Oehi in Poljaki in vso drzavnopravno opozicijo. Poljaki sicer ostanejo v drz. zboru, dokler ne pridejo direktne volitve na zveze z vla*!aj >Lim spolom, vzajemna ljubezen in spo-stovanjegmej posebnimi iniividavi obeh spolov imajo ta nasledek, da maoge zenske popolnoma pogresajo to pomanjkanje resnicne enakopravnosti zmozkim;. Tedaj uresnicenje eaakopravn >*ti se more vrsiti le te po mir-nem pota in namred na ta nadin, da zene strani ne-ktere bolj pogumne zenske bodo jo neprenehoma javn) tir-jale, z drage pa strani obcatek za pravicnost in svo-bodna omika bosta vzbujali v mozkih zmerom veco nagnenost, zadostovati opravidenim tirjatvam zenskih. Pa vendar mislim, da napredek cloveitva v tern obzi-ru se b> vrsil prokleto podasi, in da dosedi cilj in konec tega socijalnegagibljenja nedo oikdarjraogoce. Kajtt po-meri medijadmt, kakor sploh v prirodi, se morejo ravna-ti lo po veci ali manjli modt sebi n tsprotojodih fakto* rov; a nij dvombe, da vlidojoci mozki spot bo zmerom v fiziunem obizira modnejii, nego podvrzeu zenski. Nujai nasledek te prevlade mozkih tizicnih modtj nad zenskimi bo zmerom podioznost zenskih mozkim. Se ve da resnidna omika mozktbin zvezani z njo obdutek za pravicnost bila bi v stanu odstraniti prevlado enega spola nad drugim ia vpeljati polno enukopravnost med njima. Pa je to bolj nego gotovo, da resnidue omtke se bo udekzevala zmerom le velika manjsina dloveskega rodu; zdrugepa strani celo resnidna omika nij v stanu vzbuditi v maogih mdividuvih obdutek za pravidnost v tej stopnji, da bi lahko zrtovaii svoje 0-sebue predpravice zarad obcoih koristg. MtiiifiMI glasovanje, a pred glasovdiijem bodo izstopili Polja-. .ki, Slovenei, Tirolci, Dalraatinci in splqh vsi federalist! s6 slovesniin protestom proti oskrnmbi narod-nih in dezelnih pravic,.in potem bodo vsi nastopili pot pasivne opozicije ter ne prisli Tec v drzavni zbor. ' Po drugi verziji bodo sicer izstopili vsi federalist direktno voljeni, tudi Cehi, v drzavni zbor, iu ker bode potem v zboru federalisti&ia veeina, bode zadnja se le v drzavnem zboru vstavoverce z ministerstvoni vred vrgla. Ta verzija je skoro ver-jetna, ce pomiglimo, da je neki ceski deklarant v Politiki objaril pismo, v katerem graja dosedanjo pasivno postopanje ceskih narodnjakov in svari de-klarante, da stopijo na polje aktivnosti, da se ljud-stvo samo preprint, Lesar potuebuje in da potem tirja od prestola, da ma priznava pravico bitja, kaj-ti enostranske lojalitete nij mogoce; vlada \m ljud-stva in oba prva faktorja cMana morata biti lojalna. Morda potem takem Oebi res mislijo poprijeti se uove taktike, katera jim bo gotovo ve6 zaveznikov pridobila. Krona menda nij kaj posebno vesela di-rektnih volitev in tako nastaja vsaki dan vefa zmesnjava, da se samo ministerstvo ne ve, kam in kako. V tern zalostnem, pa resnem polozaji je troba, da so vsi federalisli ediui in da vsi postopajo po c-nem programu, ker drogace no bo se dolgo zmaga-la v Avstriji pravica in svoboda narodov, ampak nevarnost za obstanek Avstrije bode vsaki dan ve&a in oporoka Palacky-eva so bodo vrfiila. 2alostno je, da se dandenes uze javno govori o taeih rec^h kajti pesimizem je kuga, ki se hitro §i-ri in kaj bi se no, dokler se koce sveta svoboda tako xlorabiti. 15. i m., se slisi, pridejo direktno volitvo pred drzavni zbor, potem zacne pies, na vsak nacm odloclven za Avstrijo. Za stavbe dunajske razstave je baron Schwarz uie potrosil 6 miljonov gold., zdaj zajiteva Se 7 miljonov; res da zagotavlja, da so bodo stroSki po-krili z? ustopnino in z drugimi dohodki, a ti dohod-ki bodo tezko zna&ili polovico: platfajo pa dezele, da se bode Bunajcanom dobro godilo in da bodo denar dtlali. 23 decembra se je sv. oce v konzistorju vsvojem ogovoru bridko pritozil cez zatiralce kat. vere posebno pa cez italijansko in nemsko vlado. Vsled tega sta ne-ka neraski cesar in Bizmark strasno razkacena na pape-na in nemSki vladni listi pisejo razdrezeno proti vati-kanu, ceL, daje*treba resno postopati proti katolis-kerau gibanju na Nemskem i. t. d. Bismarku je gotov) sitno katolisko gibanje, ker pomeni zraven katoliskega tudi poljsko in francozko narodno gi-banje v Poznaniji in v Eizasu in je tedaj na potu germanizaciji. Ruski cesarjevic naslednik je nevarno zbolel, ima vrocmsko bolezen in se je po denasnjih telegramih zlo bati za njegovo zivenje. Gramontova izjava, da je Beust 1870 ieta ob-Ijubil Napolenu poinocl proti Prusom se zinerom polni predate listov; rec bo se prav interesantna po-stala; a ne Beust, niti Andrassy nij se prav nic" odgovoril na to. Obcni zbor politicnega druitva ,,Soca." dne 30, decemhra 1872. Predseduje: dr. Lavrie; zapisuje: Viktor Dolenec,. uavzoce je vladni komisar Baron llechbach. Ob 11V2 uri dopoludne odpre predseduik g. dr. LavriS obcni zbor s primeraira kratkim govorom; pou* darja posebno daje druStvo v preteceni dobi jako dobro napredovato in sirilo naroduo zavest po svojuni glaBilu, omenja ninogih prosenj do mintstcrstev iu dru-zih oblastnij, katere so sicer direktno neuspesue ostale, a indirektno mnogo koristile, ker so vladi naznanjale natoda slovenskega potreba, uarodu sauiemu pa kaaale pot, po kateri zaniore dospcti do srece iu veljave, koneino iskreno pozdravlja obcui zbor ter opomtnjn zbornike, da tudi r bodoce delajo v dast in korist drustvu in narodu, da bode raogoce priholnjo leto §e z veLo zadovoljuostjo gledati v preteklost. Po tern nagovoru pvosi g. predsednik tajuika, da prebere sporo&la o drustvenem delovanji v preteklem letu. Q. Viktor Dolenec jatnu porocati, da je drust-veui odbor iuiel v pretekli 9 tnesednt druS'veni dobi 10 rednib tej in sklical 2 obcaa zbora 11. aprila in 24. avg. 1872, v katerib je po pradlogn odbora druStvo sklenilo «no peticijo na ministerstvo pravo3odja zarad enega slovenskega notargata v Gorici, potem prosnjo ha miaisterstno notranjih zadev zarad narod-nostue postave iu nove^a, bolj liberalnega volilnika za GoriSko in naposled tudi prognjo di deBelnega odbora, za predlozitev v prvi: sesiji dez. zbora postave o zem-ijiSduih kojigah kot de2eli nujno potrebne, da je pri obfinem zboru 11. aprila drustvo spr j do. resolucijo, da se ujema poptilnoma z nezaupnico po kraskih vo-lilcih posl.tiu* Cnietu m da cestita kraSbm volilcera k mo2atemii jwstopanju, m da y obcai xbor dne 24. avgusta sklunl, da se iiut sklicati 29. septembra 1872. narod v tabor pri Renc.li, da bole razgovarjal se in sklenil sleJe^e resolurije: 1. Slovemjo zedinjeno; 2. predelsko ¦/. loznico; JJ. u.irodnostno ,postavo in 4, slo-venski notaij it v Gorici. „Znaijo jett, pravi poroCevalcc, wda so nam bile odbite prav hikonicno in brez vsacega razloga vse proSnje iu da n»m' je bil prepovedan tabor v treh in-stancijah, t. j. po glavarstvu, n^mestniStvu in minister-stvu; a to vse nid ne Skoduje, saj se ve, da nij moglo druga6e priti pod vlado ustavovernega ministerstva, toliko pa so vendar koristilo naSe izjave in zahtevaoja, da je vlada zvedela za nas program in za na§e 2elje in potrebe, da so tudi svetu znane postale ter se ukore-ninile v naSem vrlom uarodu, kateri se jih bo stalno drial, dokler ne postauejo last njegova. Tudi omenja porocevalec reSitve one druStvene prosnje na de2,zbor zarad boljsega gospodar6tva v trnovskem gozdu;—. da j*s namestniStvo nanirec cdgovorilo, da je vse neresnica, kar drudtvo trdi c slabem gospodarstvu in da se lju-dem nobene pravice ne krate, ampak da ljudje pod sedanjim gospodurotvom uajveco koristi u?avajo. Ne vemo sicer, kako je namestniStvo to reL preiskavalo, gotovo na imvadui uacin, a toliko se ve, da se je vendar rec za nekoliko zboljsala fn v tern ziuislu je nasa proSnja saj uekaj koristila. H koucu omenja tajnik, da je drustvo nu dobrih nogaji, da Steje 234 udov in da se jih je nekoliko novih za prihodnjo leto oglasilo, da je druStvo dosedaj tudi po svojem organu prav uspeSuo dolalo in da bode po tej poti poata'o drustvo nSocii- dobra uarodno-politicna Sola in sredi^ce narod-nega gibanja na Gonskem. Po koncanem tsjoiStvenem porocilo preide Dolenec ua predsednikovo vabilo kpologu rauunu; onnaznaoja, da una druStvo v denarnici cistega denara po odbitin struskih, kateri so znasali, f 01.71, fie f. 11.47 in pri poverjenikih za letofinje in lattBke pobotnice f. 351.90, torej vsega premo2enja f. 303.27, en del tega premo-2enja, kacih 130 gld. je dvomljiv, tedaj pravi denar-ni^ar, da bode novemu odboru predlog stavi!, da se stari dolgi zbrifiejo in knjige. popolnoma urede. Ker se nij nihce oglasil, da bi predlog sta-vil glede racuna, naznanja predsednik, da je na vrsti 4.ta tocka dnevnoga reda: voliiev predsednika in 9. od-bornikov. G. dr. Tookli predlaga. da vsak drufitvenik po imenu poklican odda svoj listek volilni komisiji. Predlog'je sprejet. V volilno komisijo so voljeni g;. d.r Tonkli, profesor Povse in Ferdinand Perozzi. Pri voiitvi predsednika odda navzo6nih volilcev 103 volilnih listkov, to je 61 osebnih, 42 pa za nenavJocne vsled pridjanih veljavnih pooblastilih. 6 pisonih iti 5 tele-grafiicnih pooblastil je komisija zuvrgla. Ker zbor sklene, da se poprej oddaj> tudi volilni l.sti za odbor in da se Se le po dovrSeni voiitvi odbora zacne skru-tinii, voli 61 navzocnih za se in za nenazoce po 42. pooblastilih, tedaj po 103. hstkih 9 odbornikov. Ob 1 uri se pretrze obcni zbor, zapecitijo se listki in popoludne ob 2V2 uri se zopet snide volilna komisija. Ob 4. naznani volilna komisija izid volitev. Uvoljen je za predsednika dr. Lavric z 64. glasovi (37 glasov ic dobil dr. Tonkli in 2 Matija D >ljak), za odbornike: Viktor Dolenec z 101. glasotn, Jos.p Faganel z 99. fflasovi.* dr. fcgon z 98, Klavzar Ernest z 6J., Josip Nanut z M„ Matija Doljak z 68., Ljudevit Premrl z 61., France Leban z 50., in Janez Licen s 53. glasovi. Za temi so sdobili nnjireg glasov sledefii gospodje: prof. Povse 41, J. N, Stres 37, MaraS, JegU6 in Ma-sera vsak po 33 ghsov. Ker so volitve dolgo trajaie, nij bdo mogoee na-daljerati zborovanja in.se bode 5. in 6. tocka dnev-nega reda obravnavala v prihodnjem obfinera zboru, katerega bode predsedniStvo Se le napovedalo. Razne vesti. (Pr«8sriiovA beseda), katero so napravili pesniko-vi 6estitelji v Gorici 29. dec. 1872 v dvorani filodra-matiSkega drustva „pri zlati zvezdiu «v slovesen sporain naSomu ljubljencu Prosirnu, je bila v vsakem obziruiepa, sijajna, velicastna. Kedor so je je udele2il, vsak trdi, da take besede v Gorici 5e nikoli nij bilo; nikoli se v Gorici Se mjso slisali tako mo6ni, lepa ubrani in dovr-Seno peti slov, kori in tako krasni samospevi; nikoli se nobena beseda mj zdra2ila tohko in tako odlicnega ljud-stva. Pridiievaje, si obSiren popis za prihodnjic, danes samo to §e omenimo, da sta najve^ gromovite pohvale 2ela g. Razinger (tenor) in g. No Hi (bariton) za svoje prelepo petje; da somo&o dopadalitudi govori, deklamacija in igra na glasoviw in io da so besedo po6estili se svojo navzofinostjo dezelni glavar grof Co- romni, mestni Supan gL Goronini, okrajni glavar ba-rou KecUbach, ravnatdiji v^eh gonskh sol in vec4e&. >¦ poslancev. Po besedi se je zacel vehkples^ ki jo trajat do oelega dne. Iz kratka: vseseje zdruJilo, da vredno 1 poeesb na§ega najvedega pesnika. To pa u-2e danes lahko redemo, da smo si s to besedo pri tukajfinjih Ita-lijamli in Nemcih, katerih se je vec" beseda udeleiilo, sloveusko ime oslavili, kajti kaj takega nobedea njih od Slovencev nij pricakoval. (tii<»vcii»ki ujfHeij.) Prva Stevilka tega novega sdskegi cisopisa, ki izhajay Ma.riboru.v,.rfnarodni tisk-irnr m katerega izdaje znaut pedagogifini- sloven-ski pisat«!j Iv. Lapanje, uaduditey v Ljutomeru na Stajersk^m, — je ravno kar izSla. Redi moramo, da 6.J ho H>t tnko izvrsten, kakor je prva fitevilka (in tega u* dvoniimo), je to koristoo in prenotrebno narodno podvz<*tje vsestranske podpore Vredno. No $a* fe mo ljudski ue.telji po vaej Sloveoiji naj ta list (ki i volja 1 gld. 50 kr. za pol Ieta) podpirajo, tomuC pri- w porocamo ga vsem fiolskim prijateljera in posebno tudi gimnazijainim sloven ski in uciteijem, kateri v dufievnem in materijaloem obziru lehko mn >go zaoj store, Na 24. straueh prinaSa „Sloveuski u6iteijM sledede izvirue aianke; „Nas program* - nSlovenskun uditeljem* -nOzir na prvi sploSm zbor slovenskih uciteljov v I^ju-bljani.* - wNemS6ma po slovenskih solab.M — BLJud-sko Solstvo po slovenskih okiaj.b ua KoroSkeui" -wZapor ucenca po Sdi.* - ffO/ujalBtvo,« - BFizika'v narodni Soli." — „Male Solske kritike" — „Slovatvo.tt — nDopisi.* — nRazne novice in drobtine.u —. fttaz-pisi u6iteljskih sluieb.*1 - „Premcmbe v uciteljskem stanu* — Vsi sestavki so nam prav dopadali, izvzemfii jako plitvi apis ^Fizikavnarodui soli.u Tudi ne raznmemo, kako more nSl. U.H priporocati nSchodlerjevo fizi-ziko4 od prof. TuSka, pisano nerazumljivo, da ne vemo, ce bodekateremu ljudskemu ufiitelja s pridom ustregala, Da nafii fiitatelji izvedo, v kukovem duhu bode urejevan „Slov. U." posnamemo nokoliko stavkov iz njego-vega programa: „Z istopal bode ta but iuterese ilovenske narodno ah ljudske Solo, iu zagovaijal pravico slovenskih narodnih ali IjudskiU ucite'jev. V ta immon bode prina* fial iolke in pedagogidue spise, spiso o domaSl in Sol-ski vzreji, ftolako-polemiCne in fiolsko-atatistnloue se-stavke. V svoje predale deval bode tudi znanstveno in kmetijsko clanke, metodidue obravnave in razgovore o fioUkih sredstvih in u6nih pomoclcih. Prinafial bode postave iu ukaze, zadovnjoce eploSno avstrijsko Ijudsko fiolstvo zlasti pn take, ki veljnjo za stovenske Sole in ufiitelje. Dopisom o iolskih zadevah bode naS list ved* no odprfc, vaako krivico, ki se bode godila slovenski Soli ali slovenskemu ucitelju, bode vsikdar brezobzirno, grajnl ter pravico in resnico krepko zagovarjal. Stall' | pa bodemo na podlagi novih solskih posiav, ktere cislamo kot vehk napredekv Avstriji. Princip in g'avue mjsli novih Solskih postav so — naS princip in uase misli. Z nami vred so vsi slovenski u« ditelji za novo solske postave, kajti one so uditeljski stan v njegovi veljavipotrzdignile, ter ga osvobodile od podloznosti enemu edinemu, stanu". ^ijHd«ktii ini) imajo na Kranjskem po najnovej-Sih stvtvah T49. Mej temi je 205. 6isto slovenskih, 15 cisto nemsk ii, 20 pi me§amh t. j. takih, v katerib se poleg slovei skega uci tuli nemSki jezik. (1'oniiioXtomJe) Znanega morilca Crnica iz Ru-po, kateri je umoril rajncega g, Stabila, in jo bil v prvi instanciji obsojen na vislice, je nadsodnija vsled izvrst-w ga rekurza dr. Tonkli-jevega pomilostila na 20 let ji'ce in vsako leto na dan umora v temnico brez jedi. Obsojenega so denes iandarmi cdpeljuli v GradiSko. (Telegram ne poajvoili» Karl IJudetft) S6 je zopet odpeljat po ftsleznici > pouedehk zjutraj in pastil tttkaj oba svoja sin»va, katera ostancta tufcg do maja meseca. c„«i»vi»«0 >* Wi*e uova P,ie*U*i k:lt<1'° Je iz* dnl v italijanskein jezika literat Oscurre Montono (Httsek) iu kateri popisnje. hrabrost, ne^reco in propad wbskega naroda vsled bitve na Kosovem polju. Zahvala Ysem droitvom, gospicam i gospodom, ki so nam pripomogli, da se je Presirnova beseda v Gorici 29. i in. tako sijajno i slovesno izvrsila, iz-jeka presreno zahvalo za-njih prijazno sodelovawje Y Gorici 31. dec. 1872. OSNOTALM ODBOR. Kmetijske trgovske vesti. S Krata 16. dec. [Izv. dop.]*) Dajte zemljiScu po-stavno vrednost! Steber naSe drzave se s.bi i z njira vred saraa drzava t. j. kmet v nasi drzavi bliza se pogubi. Kako temu] v okora priti, poskusalo se bo v na-alednjih vrsticah dokazati. Ce nijso misli pravo i nacrt wpeliave, blagovoljno potrpi, dragi citatelj, i iusvetuj sam kaj butjega, ako ves i znas; namen nas je gotovo dober i blag. Geslo nasega stoletja je napredek i: svo-bodakolikor na dusevnem, toliko nainaterjalinm p;dji. t prav je. Svobodo v dusevnem obziru podpira svoboda tiska; velik korak svobodi na materjalnetn polji dan je bil, posebno pa trgovcem i fcapitalistom s tern, da se jim je dovolilo svobodno nalagaoje obrestij; kar zarfevlje kmeta pa, da se je odprayilo njegovo robstvo t. j. da se mu je priloznost ponudila, pri kateri se je zaroogel odkupiti od grascin. Pa gbjte, tudi svoboda nij pov-sod zdrava i koristna, kajti neovrgljiva resuica je, da se je se svobodo dano trgovcem i kapitaiistom vtiikim uevarnostim pod vreci morala svoboda oratarjeva. Do-kaz temu je vsakdanja skusnja. Zboraba svobode od strani obrtnikov i kapitalistov pripraviia nas je, zaii boze, nze do tega, da zamoremo skoro z vso pravico *) Akopiam se ne ujemamo z vsemi nazori g dopisnifca, se nam vendar zdi, da je marsikaj dobrega v dopisu. URED. trditi, da je svoboda obitrnije ob enem tudi svoboda odrtnije. .1 kedo cnti to britko resntco najgarie? Gotovo nas kmett Kako pa to? Nas knvt preobloz*n s c k. da\ki i z druzimi opravk», za katere potrcbuje go-tovega deaarj.i prisiljen je muog«>krat pusebuo pa tedaj, ko ga v omh pruMk h nesrte t zaleue, iz katerib si denar pripravlja, kaleri so vino, zrot i v'uux i. t. d. g% pri oi»h iskac-i, kat*ri ga lmijo i ti so nawlno trgov-ci i kapitalisit I kobkrat ne zaden* pri takb prdt>2nostdi na odrtnike na isnajnee srea za-uj, marvec za njihove ne-nasitljive iu«)§nje? Dcnar pa mora biti, ker sila kola lo-ni. SvoJoda obresti je tuili tu. f pod trdinii pog«jj», veckrat nt» misbc na izrod reel, pritrdti mora hue oratar ne6!i>veSkitn zabtevam odrtnikov«m z.masijsj se na prihodujo pridtrlke. Lecina spodl' t:, toc.i, p ivodnji, Tibaiji pokouctjo nj'-govb nad.jo 1 pr.dno *n se m.sli, udobi g:oz»vno mu tuijatev od trclMfercucga upu.ka. Kmala imp-ici dan phieila, denara nij i" ubogi stiakani kmet opusti vse i se voljno nda b«iji previduoati. Nasledek tega jo, da se spravi npuik navaduo naj prvo na zemljfSfr*, ktero preide na drazbi desbikrat sc ne za polovicao ceno v druge roke. 1 zsikaj to V Za to ker nijmajo dosedaj zemtjsSca se nobene postavne vrejlno-sti. AH nij to zalostno, da preide premozehje cenjeno po najuizi ceiutvi na 5000 gold, za 1000 gold, kakor se se je to pred kratklm v naSeni okraju zg<»diio; ptemo-zenje ceojeuo 3000 gold, za 300 gld. lies Zaloitnu reanica, pa tudi nikakor ne poboljejiva, dokler se ne da zemljiscu postivna vrednost. fled je, d<». bi nam znal kedo ugovarjati na pr. se sledee > opazko. Kakov dobiLek pa bo douaSalo inescvmskpinu irgovcu ali ka-pitalidtu zemljigoe, vrc mil oddaljetio o I mesta, saj nij noben tako brezpameten, da bi denar zamejal i ga posojeval v svojo kvar. Na ta ngovox* odgovarjaino int sledtce: Postava naj doloci zemljiscu primerno vrednost, tudi ce malo vec kot p;dovico i uaslo se bo veliko kupcev, ki bodo upnika m:§6anskega odskodovab'. Saj le navada i slaba priloznost bili sta uzrok, da so se do sedaj posestvu zistonj prodajala. Saj je tudi uarav-: no, da je ooi, kojemu je bdo na drazbo dano zemlji-§ce, priloznost porabil je ukupit', za kmeta pogubilna, in bas to je bila strau postave, po kateri je lehkopre-§lo piemozenje tisoco i tisoce vredno na zaduji drazbi lo za malo goldinarjev. Kako naj bi se ukrizenje zem-; JjiSc v un§; kronovint vravnulo, da bi bilo za kmeta najboije, 0 tern spregovorimo prihodnjic. Dr. JOSEP JAKOPICJ V GORICI, je odprl svojo pisarnico v magistratni u-lici (Contrada del Muuicipio), his. st.42. t prvem nadstropjo. 1 Lekarnica Pontoni-jeva ^ PRI ZAM0RC1H jM v Rastelu, Gorici. p5 Glavnazaloga vsakorUi zunanjib zdra- _ |^vil, zdravniSkili orodij iz gnttapercba, kU:|^ ^nih prevez, mineralnih voda. }g?i ||| Edina zaloga pravega wPaglianoyega.^g gpsirupa" iz Florence, Mollove Seidliske stupo,^ |;^melisovca iz Benedek; pravega stokvizevegafife: §*^%lja od Dorsa za jetkove Jjudi in belegajgj prsnega sirapa. W. Bystitucijonsfluid (lek) za kpnje proti ^ vsaktenui izvinjenju, :^ivinska zdmTilna stupa^ (^za konjp, vole in ovce. K 2» Sploh se dobe* prav dobri leki vsake a Hvrste po nizki tarifui ccni. %$§ ^7^-m'. O^t^XlJJl. v Trstu in v Benetkah, sprejema zavaroyanja proti ognjn, streli in drugim elementami m nezgodam na morju in na s u li e m, proti poskodovanji kristalov m naposled zavarava na zivenje po raznili pogojih in juko nizkih premijali. PoroSftyo daje to drustvo se svojo glavnico 4,900.000 gl., katera je razdelena na 4000 delnic; potem 90,393.464 gl; reserynega kapitala od premij, od katerih je 1,287.971 gld realizovanega dobi^ka. h katerem svotam je treba se pristevati blizo deset milyonov gld. vsakoletmh premij in obrestij od kapitalov. Dunaji, 3 v fen WliSlS^fftS^ stalnih.posestev: 11 pake in his v Trsta, 8 v predmesfejih, 6 paUc in his v Benetkah, 2 pala«i na l87l7ezaa?aM San.opridmstvn 2av.rovana urednost gv letu ¦»«llJKS5a^^ obstanU jeuie izpla- filnwpo aastopaivo >a «3<»rl2fco In CiradiSko loin FKRDIMAMD tilDlITTI y Ooriei, za mesnicami ^via Macelli; hi§. stev. 100. mm