★
URADNI LIST
ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
LETO V
Koper, 13. februarja 1951
ŠTEV. 1
VSEBINA:
ODLOKI ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
1.	Finančni odloik za splošni proračun Istrskega okrožja za proračunsko leto 1951
2.	Odlok o gospodarskem planu Istrskega okrožja za gospodarsko leto 1951
3.	Odlok o upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih
PREDPISI IZVRŠILNEGA ODBORA ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
4.	Navodilo za prve volitve delavskih svetov in delavskih upravnih Odborov gospodarskih podjetij
SODNI OGLASI IN OBJAVE
Odloki Istrskega okrožnega ljudskega odbora
i.
Na podlagi ukaza Komandanta odreda JA za STO od 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega N0 za Istro z one 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
FINANČNI ODLOK
za splošni proračun Istrskega okrožja za proračunsko leto 1951
1.	člen
Splošni proračun Istrskega okrožja za leto 1951 znaša:
dohodkov...... 764,964.000.—	din
izdatkov.................... 814,541.000.—	din
s presežkom izdatkov v znesku	49,577.000.—	din
2.	člen
Splošni proračun Istrskega okrožja za leto 1961 obsega:
a)	proračun istrskega okrožnega ljudskega odbora
z dohodki' v znesku	•	•	•	483,097.000.—	din
z izdatki v znesku •	•	•	•	331,587.000.—	din
in s presežkom dohodkov v znesku...................... 151,560.000.—	din
b)	splošna proračuna okrajev in sicer: okraja Koper
z dohodki v znesku	•	•	•	264,232.000.—	din
z izdatki v znesku •	■	308,167.000.—	din
in s presežkom izdatkov	•	•	43,935.000.—	din
okraja Buje
z dohodki v znesku •	•	•	67,212.000.— din
z izdatki v znesku •	•	•	•	174,837.000.— din
in s presežkom izdatkov •	•	107,625.000.— din
3.	člen
Presežek izdatkov splošnega proračuna Istrskega okrožja v znesku 49,577.000 dinarjev krije Vojna Uprava Jugoslovanske Armije z dotacijo.
«
4.	člen
Presežka izdatkov splošnih proračunov obeh okrajev se krijeta m presežka dohodkov proračuna Istrskega okrožnega ljudskega odbora in sicer:
okraja Koper v znesku 43,935.000.— din
okraja Buje v znesku 107,625.000.— din.
Okrajema se daje dotacija samo, če so njuni lastni dohodki po planu doseženi in če obstoji dejanska potreba po dotaciji.
5.	člen
Obveznosti v breme proračuna se smejo ostvar-jati v mejah kreditov, ki so odobreni za zadevni namen.
6.	člen
Vse nastale obveznosti se morajo likvidirati in izplačati do 31. decembra 1951. Krediti, angažirani za dela, nabave in storitve, ki se do tega roka ne morejo likvidirati in izplačati, se morajo do 15. januarja 1952 prijaviti, pristojnemu finančnemu organu, ki jih mora likvidirati in izplačati do 31. januarja 1952 v breme proračuna za leto 1951.
7.	člen
Dohodki po proračunu se delijo po delih, razdelkih, partijah in pozicijah, izdatki pa po razdelkih/ delih, poglavjih, partijah in pozicijah.
8.	člen
Prenose kreditov med posameznimi proračunskimi deli smejo vršiti glavni odredbodajalci, med posameznimi partijami istega razdelka, dela in poglavja pa nižji odredbodajalci.
Z virmanom zmanjšane pozicije se ne smejo več povečati, povečane pa ne zmanjšati.
9.	člen
Krediti za investicije in drugo financiranje gospodarstva se ne morejo z virmani zmanjševati za financiranje izdatkov, odobrenih v drugih delih pro' računa.
Izdatki za javno upravo, sodstvo in javno tožilstvo se ne smejo« med letom z virmanom povečati1 v breme„ zneskov, ki so odobreni za financiranje socialno-zdravstvene zaščite ljudstva ter prosvete in ljudske kulture.
10.	člen
Osnutki pravnih predpisov, katerih izvajanje predvideva nove ali večje izdatke, se morajo« poslati v predhodno odobritev poverjeniku za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
11.	člen
Nove nastavitve uslužbencev so dopustne samo, če so v proračunu zagotovljena potrebna finančna sredstva v mejah odobrene sistematizacije.
12.	člen
Poverjenik za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora ustavi« izplačilo osebnih izdatkov, Iti niso v skladu s pravnimi predpisi. Če se pristojni višji odredbodajalec ne strinja z ustavitvijo, odloči o tem predsednik Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
18. člen
Računovodje pri odredbodajalcih so za, pravilno Izvajanje proračuna dohodkov in izdatkov odgovorni tudi poverjeniku za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Spremembe v uslužbenskih razmerjih računovodij niso dopustne brez pritrditve poverjenika za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
14.	člen
Ta odlok stopi v veljavo takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1951 dalje.
Koper, dne 3. februarj«a 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Rado Pišot 1. r.	Vjekoslav DiminiČ 1. r.
2.
Na podlagi ukaza Komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947, v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
ODLOK
o gospodarskem planu Istrskega okrožja za gospodarsko leto 1951
Doseženi uspehi ek«ono>mske politike ljudske oblasti, navezanost gospodarstva Istrskega okrožja na svoje naravno jugoslovansko zaledje in pogoji, ki so že v letu 1950 omogočili načrtno gospodarsko «delavnost v Istrskem okrožju, ustvarjajo po uspešni izpolnitvi gospodarskega1 plana Istrskega okrožja za gospodarsko leto 1650 osnovo za sprejetje novega gospodarskega plana za leto 1951, ki' je jamstvo za nadaljnji ekonomski, socialni in kulturni dvig prebivalstva.
PRVO POGLAVJE
Temeljne naloge gospodarskega plana
1.	člen
V letu 1951 mora Istrsko okrožje z mobilizacijo vseh «ljudskih in materialnih sil nadalje razvijati svojo industrijsko proizvodnjo, ribištvo in ostale proizvodne panoge, tehniko, znanost in prosveto in s tem zagotoviti dvig kulture in občega življenjskega standarda prebivalstva Istrskega okrožja, in zlasti:
1.	razvijati in podpirati iniciativo ljudskih odborov za utrditev in razširitev njihove 'lastne «gospodarske osnove; nuditi gmotno in strokovno pomoč zadrugam vseh gospodarskih panog;
2.	s popolnejšim izkoriščanjem obstoječih industrijskih naprav, izboljšanjem tehnološkega procesa ter kakovosti embalaže dvigniti proizvodnjo in konkurenčnost industrijskih proizvodov za povečanje izvoza;
3.	z boljšo organizacijo dela, uvajanjem norm in brigadnega sistema dela, z utrditvijo delovne discipline znižati polno lastno ceno industrijskih proizvodov in gradbenih uslug za 2%;
4.	organizirati in razvijati obrtniško proizvodnjo in reparatumo obrtništvo in mu zajamčiti potreben material in orodje ter zagotoviti izobrazbo potrebnega strokovnega naraščaja;
5.	težiti v kmetijski proizvodnji kot osnovni panogi gospodarstva, da se ob povečanju mehanizacije • v čim večji meri izkoristijo klimatski in drugi pogoji za dvig vrtnarstva, vinogradništva, sadjarstva, mlekarstva, perutninarstva m proizvodnje maščob;
6.	uvesti v vseh panogah gospodarstva varčevanje s surovinami, potrošnim materialom ter gorivom in maksimalno izkoriščanje odpadkov, racionalno uporabljanje in varovanje strojev in orodja ter vsestransko evidenco in statistiko;
7.	na osnovi materialnih pogojev, ustvarjenih v letu 1950, razviti in okrepiti delavnost na področju kulture in prosvete z dvigom kvalitete šolstva, zajeti v strokovne šole vajence v «gospodarstvu ter razširiti kulturno in prosvetno delavnost na vasi.
DRUGO POGLAVJE Plan razvoja proizvajalnih sil
2.‘člen
Investicije
Investirati v letu 1951 vsoto 524,518.000 din, in sicer za gradbena dela 355,126.000 din, za opremo
163,373.000	din din, za drugo 6,019.000 din, od tega v:
industriji in rudarstvu •
kmetijstvu...............
gozdarstvu...............
gradbeništvu ...
prometu..................
trgovini.................
stanovanjsko komunalni delavnosti •	•
kulturno-socialni delavnosti ...................
delavnosti javnih organov in drugem •
65.002.000	din ali! 12.4 % '
68.101.000	din ali 16.4%
1.120.000	din ali 0.2 %
5.490.000	din ali 0.6 %
110.418.000	din ali 22 %-
75.896.000	din ali 14.4 %
87.888.000	din ali 16.5 %
74.974.000	din ali 14.2 %
17.629.000	din ali 3.3 %
3.	člen
Industrija in rudarstvo
Povečati industrijsko proizvodnjo s popolnejšim izkoriščanjem obstoječih industrijskih naprav. Z izboljšanjem tehnološkega procesa in kakovosti embalaže dvigniti kvaliteto in konkurenčnost industrijskih proizvodov. Povečati produktivnost dela s krepitvijo delovne discipline in z boljšo organizacijo delovnega postopka, predvsem z nadaljnjim uvajanjem nonn. Znižati polno lastno ceno za povprečno 2 %.
Rudarstvo
a)	Začeti z izkoriščanjem bauksitnih ležišč zaradi izvoza in mehanizirati podjetje za izkoriščanje ležišč;
b)	obnoviti rudnik premoga v Sečovljah ter zgraditi potrebne stanovanjske objekte.
Proizvodnja soli
Proizvesti 25.000 ton soli in uvesti rafiniranje soli.
Ladjedelništvo
Zgraditi dve ribiški ladji in povečati proizvodnjo motornih čolnov in jadrnic. Povečati zmogljivost ladjedelnic tako, da bodo sposobne izvrševati vsa tekoča popravila na obstoječih plovnih objektih.
Kemična industrija
a)	Povečati proizvodnjo magnezijevega klorida na 250 ton in magnezijevega sulfata na 500 ton;
b)	povečati proizvodnjo vseh vrst mila na 1.500 ton in proizvodnjo kristalizirane sode na 260 ton. Izboljšati kvalileto izdelkov in embalaže;
c)	uvesti proizvodnjo loščila za čevlje.
Gradbena industrija
a)	Povečati proizvodnjo živega apna na 3.000 ton ; izboljšati kvaliteto in povečati proizvodnjo zidakov, votlakov in korcev na 6,000.000 komadov;
b)	odpreti nov kamnolom v Kaldaniji ter ga opremiti z modernimi napravami za proizvodnjo gramoza, zdroba- in peska, mehanizirati proizvodnjo v kamnolomu Kanegra z investiranjem 3,200.000 din in s tem doseči, da se proizvodnja poveča na 60.000 ton;
c)	raziskati možnosti za izkoriščanje kamenja za čiščenje sladkorja v Antenalu;
d)	dvigniti proizvodnjo cementnih izdelkov na 1200 ton in povečati asortiment;
e)	uvesti proizvodnjo montažnih elementov iz magnezijevega klorida.
Lesna industrija
a)	Postaviti v obrat žago in povečati proizvodnjo rezanega lesa;
b)	dvigniti proizvodnjo pohištva za 70%, v razmerju z letom 1950;
c)	proizvesti skupno 750.000 metel, ščetk in krtač;
d)	dvigniti proizvodnjo embalaže za zadovoljitev potreb prehranjevalne industrije.
Prehranjevalna industrija
Povečati proizvodnjo in raznovrstnost proizvodov ter izboljšati kakovost in pakiranje prehranjevalnih proizvodov, in sicer:
a)	proizvesti 250 ton testenin, 160 ton sadne pulpe, 200 ton paradižnikove mezge, 100 ton marmelade,
8.000	hi brezalkoholnih pijač, 1360 hi likerjev, 1000 hi vinskega destilata in 2.500 hi mištele;
b)	povečati proizvodnjo ribjih konzerv za 21 %;
c)	povečati proizvodnjo vložene povrtnine in sadja na 280 ton;
d)	iz odpadkov industrije ribjih konzerv proizvesti 200 ton ribje moke in 15 ton ribjega olja.
4.	člen
Kmetijstvo in gozdarstvo
V kmetijstvu kot osnovni' panogi gospodarstva Istrskega okrožja povečati mehanizacijo z nabavo novih kmetijskih strojev in ostale opreme ter povečati setvene površine intenzivnih kultur za 12%.
Melioracije
a)	Dovršiti drugo etapo melioracijskih del v dolini Mirne, nadaljevati z melioracijskimi deli v dolini reke Dragonje, v ankaranskem melioracijskem področju deloma obnoviti obstoječi namakalni sistem ter zgraditi nove namakalne in odvodne naprave; v ta namen investirati 33,000.000 din;
b)	meliorirane površine zasaditi s povrtninami.
Vinogradništvo
a)	Zaradi povečanja vinogradniških površin in obnove obstoječih vinogradov pripraviti) teren za zasaditev enega milijona trt. S selekcijo cepičev, uporabo umetnih gnojil in zaščitnih sredstev dvigniti kvalitetni in kvantitetni donos;
b)	zäradi zaostalosti kletarstva individualnih gospodarstev povečati odkup grozdja za 50 % in zagotoviti predelavo grozdja v modernih zbiralnih kleteh;
c)	za dovršiltev zbiralnih vinskih kleti v Umagu in Kopru investirati 10,500.000 din.
Vrtnarstvo
S povečanjem površin, z ureditvijo namakalnih naprav, z selekcijo semen ter z uporabo modernih agrotehničnih ukrepov povečati proizvodnjo na 24.300 ton.
Sa dj arsivo
a)	Za obnovo že obstoječih sadovnjakov in ureditev novih nasadov uporabiti 8,000.000 din;
b)	posaditi 40.000 komadov sadnih drevesc;
c)	s povečano nego in uporabo zaščitnih sredstev zatirati sadne škodljivce, zlasti oljčno mušico;
d)	dvigniti proizvodnjo sadja in olja. S pravilnim obiranjem sadja, ekspeditivnim transportom, sodobno embalažo in sortiranjem dvigniti kvaliteto in vrednost proizvodov.
Poljedelstvo
a)	Zmanjšati setveno površino žitaric in koruze za 5% v korist povečanja površin za intenzivne kulture ter s selekcijo semen in uporabo ostalih agrotehničnih mer povečati hektarski donos za 5 °/o.
b)	povečati proizvodnjo sirka s tem, da se setvene površine povečajo na 25 ha.
Živinoreja
a)	Ustanoviti v Ankaranu znanstveno preizkusno postajo z nalogo preizkušanja krmil zaradi dviga mlečnosti goveje živine;
b)	izboljšati krmsko bazo z uvedbo donosnejših in kvalitetnejših krmilnih rastlin ter s povečano nego obstoječih travniških površin;
c)	povečati število goveje živine za 10 %;
d)	dvigniti število prašičev za 5 % in plemenskih svinj za 20°/o;
e)	s selekcijo, cepljenjem proti kužnim boleznim
ter uvozom boljših pasem dvigniti donos iin odpornost perutnine ter povečati število perutnine za 10 %;	-
f)	postaviti umetno valilnico s kapaciteto 5000 komadov jajc.
Pogozdovanje
a)	V gozdnih drevesnicah v Rižani vzgojiti novih
500.000	drevesc;
b)	posaditi 100 ha goličav in zaščitnih pasov. V ta namen investirati 1,120.000 din.
Kmečke delovne zadruge
a)	Ustanavljati in nadalje razvijati kmečke delovne zadruge, jim nuditi strokovno in gmotno pomoč, uvesti) proizvodno-finančne plane, boljšo organizacijo dela in druge ukrepe, da bodo postale kmečke delovne zadruge vzorna gospodarstva;
b)	dovršiti 8 zadružnih domov, dograditi 10 zadružnih domov do tretje faze in v ta namen zagotoviti za nabavo gradbenega materiala vsoto 18,050.000 din;
c)	dovršiti tri zadružne hleve s skupno kapaciteto 200 glav živine in v ta namen zagotoviti za nabavo kritičnega gradbenega materiala vsoto 2,500.000 din.
5.	člen Ribištvo
a)	Povečaltli kapaciteto ribolova z dograditvijo dveh novih ribiških ladij, nabavo šest manjših ladij ter z nabavo sodobne ribiške opreme. Za opremo ribiškega ladjevja investirati 9,220.000 din;
b)	izboljšati organizacijo odkupa in prevzema ulova;
c)	nuditi vsestransko pomoč ribiškim zadrugam;
d)	za zagotovitev ribiškega naraščaja in dvig strokovnosti ustanoviti ribiško šolo.
6.	člen Gradnje
Za dvig kvalitete in za cenejše izvajanje gradbenih del je potrebno;
a)	uvesti sistematično strokovno usposabljanje delavcev in tehničnega kadra gradbenih podjetij, utrditi delovno disciplino, zmanjšati1 finančne in materialne normative za 10 °/o, uvesti kontrolirano normirano delo, povečati storilnost z novatorstvom, raciionalizator-stvom in tekmovalnim sistemom dela;
b)	povečati mehanizacijo v gradbeni delavnosti z nabavo gradbenih strojev;
c)	organizacijsko utrditi gradbena podjetja ter zagotoviti izvajalcu popolne tehniške elaboratore;
d)	povečati kapaciteto stranskih obratov gradbenih podjetij in v ta namen zgraditi delavnice in skladišča v Izoli v vrednosti 5,490.000 din.
7.	člen Promet
Suhozemski promet
a)	Dograditi garažo in mehanično delavnico v Kopru ter zgraditi garaže v Umagu in tako investirati
10,200.000	din;
b)	nabaviti štiri nove avtobuse in s tem izboljšati pr evoz potnikov ;
c)	ustanoviti dve taksi-podjetji in zagotoviti osnovna sredstva;
d)	usposobiti' mehanično delavnico »Adrila« za izvrševanje generalnih popravil in povečati njeno kapaciteto za zadovoljitev vseh potreb avtomobilskega parka;
e)	vključiti prevoznike v izvajanje gospodarskega plana s tem, da se jim določijo storitvene naloge.
Ceste
a)	Dovršiti dela na cesti Križišče—Rižana in asfaltirati odcep do Valdoltre, asfaltirati cesto Porta— Porton—Sečovlje—Koper—Škofije in cesto Portorož.— Piran, rekonstruirati cesto Babiči—Boršt, dograditi cesto Baredi—Izola, površinsko utrditi cesto Buje— Umag; v ta namen investirati 52.500.000 din;
b)	organizirati cestno vzdrževalno službo s stalnimi testarji in remontnimi ekipami.
Pomorski promet
a)	Nabaviti dve transportni ladji;
b)	obnoviti pomole in valobrane v Izoli, Umagu in Novem gradu ter v ta namen investirati' 16,000.000 din;
c)	izboljšati organizacijo potniškega prometa;
d)	vključiti pomorske prevoznike v izvajanje gospodarskega plana s tem, da se jim določijo storitvene naloge.
8.	člen
Obrt
Dvigniti zadružno in privatno obrtniško proizvodnjo, repairaturno in uslužnosltho obrtno delavnost in tako zadovoljiti potrebe prebivalstva po kakovostnih proizvodih. Z dodeljevanjem surovin ter zagotovitvijo orodja in strojev podpirati predvsem visoko kvalificirane obrtnike. Z vključitvijo novih vajencev ter pravilno razporeditvijo zagotoviti obrtništvu potreben naraščaj. Zaradi tesnejše povezave, pravilnega dodeljevanja materialov ter vključevanja v plansko proizvodnjo organizirati obrtniško združenje.
Vključiti obrtnike v izvajanje gospodarskega plana £ tem, da se jim določijo proizvodne in storitvene naloge.
9.	člen
Turizem in gostinstvo
a)	Obnoviti1 turistične objekte v Portorožu in v ta namen investirati 42,806.000 din ter pričeti z obnovitvijo termalnih kopeli. Pričeti z urejevanjem Portoroža, kot glavnega turističnega centra na podlagi glavnega urbanističnega plana;
b)	dokončati hotel v Kopru z investicijsko vsoto
8,000.000 din;
c)	obnoviti hotel »Meniš« v Izoli, »Stella Maris« ih »Belveder« v Umagu v skupni vrednosti 9,850.000 din ;
d)	povečati turistični promet, poživiti turistične centre z izleti in kultu rno-zabavn imi1 prireditvami;
e)	usposobiti gostinske kadre in skrbeti za kulturno postrežbo v gostinskih obratih.
10.	člen
Komunalno gospodarstvo
. a) Dograditi daljnovod visoke napetosti in zgraditi transformatorsko postajo v Kopru; elektrificirati podeželje ter obnoviti visoko im nizko napetostno omrežje v skupni vrednosti 38,200.000 din;
b)	zgraditi vodovodno omrežje v Umagu in v dolini reke Mirne, obnoviti vodovodno omrežje na področju okrajnega ljudskega odbora Koper ter v ta namen investirati 7,500.000 din;
c)	glede na povečano potrošnjo dvigniti proizvodnjo plinarn na 1,368.000 m:! plina;
d)	urediti ulice in trge v Kopru in pri tem investirati 1,500.000 din;
e)	za obnovo stanovanjskih zgradb na podeželju investirati vsoto 5,500.000 din;
f)	za vzpostavitev tržnice in ribarnice v Kopra investirati vsoto 3,000.000 din;
g)	dovršiti javni kopališči v Bujah in Piranu in v ta namen investirati 1,900.000 din;
h)	za dovršitev in gradnjo novih stanovanjskih hiš v Kopru, Semedeli, Umagu in Sečovljah investirah
40,178.000	din;
i)	za obnovo in novogradnjo vodnjakov iln cistern investirati 1,700.000 din;
j)	urediti parke in nasade ter povečati površino zelenih pasov v mestih;
k)	za dovršitev glavnega kolektorja pri kanalizacijskih delih v Piranu investirati 500.000 din.
TRETJE POGLAVJE Gmotni in kulturni dvig ljudstva
11.	člen
Delo in kadri
a)	Zagotoviti potrebno delovno silo za izvedbo gospodarskega plana;
b)	boriti se za večjo produktivnost dela z nadaljnjim uvajanjem delovnih norm v vseh panogah proizvodnje, zlasti v industriji in gradbeništvu ter izboljšati organizacijo dela z racionalnim izkoriščanjem strojev, surovin, odpadkov in utrjevanjem delovne discipline;
c)	podvzeti nadaljnje potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti in higienskih pogojev delavcev ter skrbeti za dvig življenjske ravni delovnih ljudi;
d)	v šolah in tečajih strokovno vzgajati kadre iz vseh panog gospodarstva ter kvalificirati 400 učencev v gospodarstvu oziroma nekvalificiranih delavcev;
e)	izvesti prevedbo delavcev v zvanja.
12.	člen
Prosveta in kultura
a)	Organizirati dvakrat v letu strokovne tečaje oziroma seminarje za politično-ideološki dvig kulturno-prosvetnih delavcev;
b)	še nadalje izboljšati življenjske in drage pogoje v otroških vrtcih ter mladinskih in dijaških domovih.
13.	člen
Ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo
a)	Zvišati kapaciteto bolnic za 1.75 postelj na 1000 prebivalcev;
b)	ustanoviti oddelek za infekcijske bolezni in oddelek za kronične bolezni v civilni bolnici v Piranu, pediatrični oddelek v bolnici v Kopra, porodnišnico v Izoli in oddelek za pljučne bolezni v Ankaranu;
c)	v okviru oddelka za pljučne bolezni v Ankaranu ustanoviti centralni anfituberkulozni dispanzer;
d)	ustanoviti v Kopru zobno ambulanto zaprtega tipa za zavarovance;
e)	preurediti prost ore za dve javni ambulanti, pediatrično ambulanto ter šolsko polikliniko v Kopru;
f)	zvišati število posvetovalnic za noseče žene, tako da pride po ena na sedež vsake sektorske ambulante; zvišati število avtoambulant;
g)	na polju preventivne medicine organizirati fluorografske preglede delavcev, nameščencev, šolske mladine in ostalega prebivalstva;
/
h)	zvišati kapaciteto dečjega doma v Novem gradu na 50 mest;
il)	zvišati kapaciteto domov za onemogle itn stare v Piranu in v Izoli na 130 mest. Reorganizirati dom za onemogle in starce v Dajli in povečati kapaciteto na 70 mest.
14.	člen
Trgovina in preskrba
a)	Zagotoviti uravnovešenje kupnih in blagovnih fondov in s tem utrditi realno mezdo;
b)	poenotiti sistem trgovine s tem, da se odpravijo trgovski obrati za posamezne vrste prodaje in uvede svobodna prodaja vseh industrijskih in postopoma prehranjevalnih proizvodov. Pri tem zagotoviti osebam v službenem razmerju in njihovim svojcem preskrbo po nižjih cenah;
c)	izboljšati asortiment artiklov široke potrošnje in v ta namen organizirati- trgovsko mrežo po strokah;
d)	izboljšati preskrbovalni sistem na ta način, da se preskrbovalna podjetja organizirajo ločeno za široko potrošnjo, ter za reprodukcijo in investicije;
e)	ustanoviti podjetje za oskrbovanje obrtništva z reprodukcijskim materialom;
f)	dvigniti kulturno postrežbo v trgovinskih obratih in usposobiti nove kadre naraščaja za trgovino.
ČETRTO POGLAVJE
Izvajanje in uresničenje gospodarskega plana
15.	člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora ukrene vse potrebno, da se izvede ta gospodarski plan. Zato izdaja odredbe za izvajanje plana, zagotovi-sodelovanje širokih ljudskih množic pri uresničenju in izvaja nadzorstvo nad izpolnjevanjem plana.
16.	člen
Izpolnjevanje nalog in dolžnosti, ki jih postavljata plan ter predp'sov, izdanih na podlagi plana, je častna dolžnost vsakega pripadnika Istrskega okrožja.
Vse uradne osebe in vsi pripadniki Istrskega okrožja morajo vestno, disciplinirano in ob pravem času izpolniti naloge in dolžnosti, ki jim bodo naložene za izvedbo gospodarskega plana..
Vsakdo, ki sodeluje pri izvajanju gospodarskega plana, je odgovoren za pravilno in racionalno izkoriščanje surovin, energije, proizvajalnih sredstev ter delovne moči', za pravilno in smotrno investiranje in za to, da se sedanja kakovost proizvodov ne samo ohrani na sedanji višini, temveč tudi izboljša.
17.	člen
Vsa gospodarska podjetja in zavodi, ki bodo- sodelovali pri izvajanju tega -gospodarskega plana, morajo sklepati v okviru lastne kapacitete delovne in storitvene pogodbe.
18.	člen
Ljudska oblast bo z gospodarskimi in drugimi ukrepi pomagala zadružnim organizacijam in zasebnim proizvajalcem, zlasti poljedelcem in obrtnikom pri uresničevanju nalog, ki jim jih' daje gospodarski plan.
19.	člen
Vsi javni organi morajo pomagati sindikalnim in drugim ljudskim organizacijam pri organiziranju tekmovanja delavcev, kmetov, delovne inteligence in drugega delovnega ljudstva za izvedbo in prekoračenje tega -gospodarskega plana.
20.	člen
Ta lod-lok velja od dneva objave v U radnem listu.
Koper, dne 3. februarja 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Rado Pišot 1. r.	Vjekoslav Diiriinić 1. r.
3.
Na podlagi ukaza Komandatna odreda JA na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947,
upoštevajoč zahteve, kil jih postavljajo -delovni kolektivi vseh gospodarskih podjetij, da se izvede -geslo delavskega gibanja »Tovarne delavcem« ter
da se je delavski razred v pogojih ljudske oblasti usposobil za nove naloge, kar se kaže v delovnem tekmovanju in naporih za izgradnjo socializma,
izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
.	ODLOK
o upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih
I.	OSNOVNE DOLOČBE
A.	T e m e 1 j n a načel a
1.	člen
Tovarne, radnike, prometna, prevozniška, trgovska, kmetijska, komunalna In draga gospodarska podjetja ljudskih odborov ter družbenih organizacij upravljajo v imenu družbene skupnosti delovni kolektivi v okviru splošnega gospodarskega plana in na. podlagi pravic in dolžnosti, ki so določene z odloki in drugimi pravnimi predpisi.
2.	člen
Delovni kolektivi zasebnih gospodarskih podjetij sodelujejo pri upravljanju teh podjetij po predpisih tega odloka.
To ne velja za zasebna podjetja, ki imajo obrtniški značaj.
3.	člen
' Delovni kolektivi opravljajo zadeve, za katere so pristojni po tem odloku, po delavskih svetih in delavskih upravnih odborih.
. ■
B.	Delavski svet
4.	člen
Delavski svet podjetja volijo in razrešujejo delovni kolektivi.
Delavski svet se voli za leto dni. Delavski svet, kakor tudi njegovi posamezni elani1 se lahko odpokličejo tudi pred časom, za katerega so bili izvoljeni.
V	podjetjih, ki imajo manj kakor 30 delavcev in nameščencev, sestavlja delavski svet ves delovni kolektiv.
5.	člen
Delavski svet šteje lahko od 15 do 60 članov.
Število članov delavskega sveta za javna gospodarska podjetja določajo pravila podjetja in sicer po velikosti in strukturi podjetja, za zasebna podjetja pa to določi okrajni izvršilni odbor na predlog sindikalne organizacije.
6.	člen
•Volitve delavskega sveta so v začetku vsakega leta.
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora lahko za' posamezne gospodarske panoge določi tudi drug čas za volitve delavskih svetov.
7.	člen
Delavski svet se voli na podlagi splošne, enake in neposredne volilne pravice s tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo delavci, ki so po veljavnih predpisih sklenili s podjetjem delovno pogodbo, oziroma stalni delavci podjetja, kakor tudi tehnično in inženirsko osebje ter nameščenci, če so stalno uslužbeni v podjetju.
8.	člen
Delavski svet se voli praviloma na podlagi enotnih kandidatnih list za celo' podjetje.-
Pravico predlagati kandidatne liste ima sindikalna organizacija oziroma določeno število delavcev in uslužbencev.
9.	člen
V	podjetjih, ki imajo do 300 delavcev in uslužbencev, lahko predloži kandidatno listo ena desetina delavcev in! uslužbencev, ki imajo glasovalno pravico, toda število predlagateljev ne sme biti manjše od pet. V podjetjih, ki imajo nad 300 delavcev in uslužbencev, lahko predloži kandidatno listo tolikšno število delavcev in uslužbencev, kolikor znaša število članov delavskega sveta, ki se naj izvoli.
Med predlagatelji morajo hiti sorazmerno zastopani posamezni izločeni obrati in enote podjetja.
10.	členi
Kandidatno listo je treba vložiti pismeno. Imeti mora toliko kandidatov, kolikor se violi članov delavskega sveta.
Kandidatno listo podpišejo predlagatelji.
11.	člen
Kandidatne liste morajo biti razglašene v podjetju najmanj pet dni pred dnevom volitev.
12.	člen
Volitve za delavski svet vodi volilna komisija, ki jo postavlja sindikalna organizacija.
Voli se na voliščih.
Volilna komisija določi volišča in postavlja volilne odbore.
13.	člen1
Voli se z volilnimi listke
Na vsakem volilnem listku so napisana po vrsti imena kandidatov, kil se predlagajo na ustrezni listi.
14.	člen
Vsak volivec dobi toliko volilnih listkov, • kolikor kandidatnih list je predloženih.
Vsak volivec ima pravico-, da ime katerega koli predlaganega kandidata na kandidatni listi prečrta in namesto njega vpiše ime drugega kandidata izmed delavcev in uslužbencev podjetja, ki imajo volilno pravico.
Volilne listke tistih kandidatnih list, za katere volivec noče glasovati, položi na določeno mesto v tistem posebnem prostoru, v katerem izpolni volilni listek.
Volilni listek kandidatne liste, za katero volivec glasuje, pregane in vrže pred volilnim odborom v volilno skrinjico.
15.	člen
Za člane delavskega sveta so izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največje število glasov na kandidatni listi, za katero je glasovala večina delavcev in uslužbencev.
16.	člen
Delavski sivet izvoli predsednika izmed svojih članov.
Predsednik delavskega sveta ne more biti! član upravnega odbora.
17.	člen
Predsednik sveta sklicuje zasedanje delavskega sveta in mu predseduje.
Zasedanje delavskega sveta je najmanj enkrat vsakih šest tednov.
Predsednik skliče zasedanje delavskega sveta, če to zahteva delavski upravni odbor, sindikalna organizacija, ena tretjina članov delavskega sveta, direktor, če gre za javno podjetje, ali lastnik, oziroma njegov pooblaščenec, če gre za zasebno podjetje.
18.	člen -
Delavski svet odloča veljavno, če je na zasedanju navzočih več kakor polovica članov.
Delavski svet sklepia z večino glasov navzočih članov.
19.	člen
Zasedanjem delavskega sveta morajo prisostvovati direktor ih člani delavskega upravnega odbora, če gre za javno podjetje. Pri zasebnih podjetjih se morajo udeleževati zasedanj člani delavskega upravnega odbora; na nje se vabi tudi lastnik podjetja oziroma njegov pooblaščenrec.
Vsak član delavskega sveta ima pravico1 delavskemu upravnemu odboru in direktorju podjetja stavljati vprašanja, ki se tičejo zadev v podjetju.
Delavski upravni odbor podjetja in direktor javnega podjetja so dolžni odgovoriti na zasedanju delavskega sveta na stavljena vprašanja.
C.	D e 1 a v s k i upravni odbor
20.	člen
Delavski svet voli: delavski upravni odbor podjetja.
Delavski upravni odbor se voli za leto dni. Delavski svet lahko zamenja delavski upravni odbor ali njegove posamezne člane tudi pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni.
V novi1 delavski upravni odbor je lahko izvoljena največ tretjina članov delavskega upravnega odbora iz prejšnjega leta.
Nihče ne more biti član delavskega upravnega odbora po vrsti več kakor dve leti.
21.	člen
Delavski upravni odbor sestoji iz treh do devetih članov. V tem številu je vračunan pri javnem podjetju tudi direktor. Število članov delavskega upravnega odbora se ravna po velikosti in strukturi podjetja in ga določajo pri javnih podjetjih pravila podjetja, pri zasebnih podjetjih pa okrajni izvršilni odbor na predlog sindikalne organizacije.
Najmanj tri četrtine članov delavskega upravnega odbora morajo biti delavci, ki delajo neposredno v proizvodnji, oziroma v temeljni gospodarski panogi, podjetja.
22.	člen
Delavski svet izvoli delavski upravni odbor, brž ko se konstituira.
Člani delavskega upravnega odbora se volijo na podlagi kandidatnih list s tajnim glasovanjem.
Hkrati s člani delavskega upravnega odbora se voli tudi enako število namestnikov;
Pravico predlagati kandidatno listo ima desetina članov delavskega sveta.
Mandat članov delavskega upravnega odbora podjetja traja do izvolitve novega delavskega1, upravnega odbora.
28.	člen
Član delavskega upravnega odbora v času trajanja mandata opravlja svoje redne dolžnosti v podjetju-
Članu delavskega upravnega odbora ne more biti med trajanjem mandata odpovedana delovna pogodba ali služba in ne more biti premeščen brez svojega pristanka.
24.	člen
Člani delavskega upravnega odbora za svoje delo v delavskem upravnem odboru me prejemajo plače.
Clami delavskega upravnega odbora imajo čas, ki. so ga zamudili z delom v delavskem upravnem odboi u, pravico na odškodnino v višini izgubljenega zaslužka.
25.	člen
Delavski upravni odbor voli izmed svojih članov predsednika.
Predsednik sklicuje in vodi seje delavskega upravnega odbora ter pripravlja dnevni 'red.
Predsednik mora sklicati sejo delavskega upravnega odbora na zahtevo posameznega člana alii na zahtevo direktorja, če gre za javno podjetje, oziroma lastnika ali njegovega pooblaščenca, če gre za zasebno podjetje.
Direktor, če gre za javno podjetje, oziroma lastnik ali njegov pooblaščenec, če gre za zasebno podjetje, lahko zahteva, da se določeno vprašanje stavi na dnevni red seje delavskega upravnega odbora.
26.	člen •
Delavski upravni odbor dela kolektivno in sklepa samo na sejah.
Delavski upravni odbor sklepa veljavno, če je na seji navzočih več kot polovica njegovih članov.
Delavski upravni odbor sklepa z večino glasov navzočih članov.
27.	člen
Član delavskega upravnega odbora, ki se ne strinja s sklepom delavskega upravnega odbora, lahko sporoči svoje pripombe delavskemu svetu.
Član delavskega upravnega odbora lahko samo na seji delavskega upravnega odbora in na zasedanjih delavskega sveta razloži svoje pripombe o delu direktorja oziroma lastnika ali njegovega pooblaščenca.
28.	člen
Člani delavskega upravnega odbora morajo varovati službeno tajnost.
Za svoje delo v delavskem upravnem odboru so člani odgovorni kakor uradne osebe.
i • 29. člen
Delavski upravni odbor lahko zaradi proučavanja posameznih vprašanj in priprave predlogov o zadevah svojega področja sestavi posebne komisije iz vrst delavcev in nameščencev podjetja.
II.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELAVSKIH SVETOV IN DELAVSKIH UPRAVNIH ODBOROV
A.	Javna gospodarska podjetja
30.	člen
Delavski svet javnega gospodarskega podjetja:
potrjuje temeljne plane in zaključni račun podjetja;
-sklepa o gospodarjenju s podjetjem in o izpolnjevanju gospodarskega plana;
izda pravila podjetja, ki jih potrdi pristojni javni organ;
pretresa poročila delavskega upravnega odbora in sklepa o odobritvi njegovega dela;
pretresa posamezne ukrepe delavskega upravnega odbora ‘in sklepa o njih;
razdeljuje oni del akumulacije, ki ostane na razpolago podjetju oziroma delovnemu kolektivu.
31.	člen
Delavski upravni odbor javnega gospodarskega podjetja:
sestavlja predloge za temeljne plane podjetja;
sprejema mesečne operativne plane; skrbi za pravilno poslovanje’podjetja; sestavlja predloge za notranjo organizacijo podjetja in za sistematizacijo delovnih mest;
sestavlja predloge za pravila o delovnem redu v podjetju itn izdaja ukrepe za utrjevanje delovne discipline;
ouloca o postavljanju uslužbencev na vodilna mesta v podjetju;
odloča o ugovorih delavcev in uslužbencev proti odločbam o odpovedi in o notranji razporeditvi dela, izvaja ukrepe za pospeševanje proizvodnje podjetja, zlasti za racionalizacijo proizvodnje, povečanje storilnosti dela, znižanje proizvodnih stroškov, izboljšanje izdelkov, varčevanje, zmanjšanje odpadkov in izvržkov;
odloča o delovnih normah v podjetju; odloča o imenovanju udarnikov in o racionaliza-torskih in novatorskih predlogih;
izvaja ukrepe za strokovni napredek delavcev in uslužbencev podjetja, kakor tudi za njihovo pravilno razpoiejanje na posamezna delovna mesta;
skrbi za pravilno uporabo predpisov o delovnih odnosih v podjetju, o plačah, mezdah in napredovanju delavcev in uslužbencev, o delavskem varstvu in socialnem zavarovanju, kakor tudi o izboljšanju življenjskih pogojev delavcev in uslužbencev v podjetju;
razporeja po poprejšnjem načrtu dopuste delavcev in nameščencev, zaposlenih v podjetju;
ukrepa o varstvu in¡ pravilnem uporabl janju splošnega ljudskega premoženja, s katerim podjetje gospodari; ukrepa o razkrivanju, preprečevanju in odpravljanju škodovanja, potrate in drugih oblik brezvestnosti do splošnega ljudskega premoženja.
Delavski upravni odbor je odgovoren za izvršitev plana in za pravilno poslovanje podjetja.
32.	člen
Direktor javnega gospodarskega podjetja organizira delovni proces v podjetju in neposredno vodi izvajanje plana ter poslovanje podjetja na podlagi pravnih predpisov, sklepov delavskega upravnega odbora in nalogov in navodil pristojnih javnih organov.
Direktor javnega gospodarskega podjetja je po svoji službi član delavskega upravnega odbora, ne mío-re pa biti njegov predsednik.
33.	člen
Direktor odgovarja za svoje delo delavskemu upravnemu odboru, kakor tudi pristojnemu javnemu organu.
Dokler veljavni predpisi ne odredijo- drugače, bo postavljal direktorja javnega gospodarskega podjetja pristojni javni organ.
Delavski svet ali delavski uppavni odbor lahko predlagata zamenjavo direktorja.
34.	člen
Dir« ktor podjetja sklepa pogodbe in razporeja obratna sredstva, v okviru gospodarskega plana in po sklepih delavskega upravnega odbora. Pogodba je- veljavna, ko jo direktor sklene.
Direktor zastopa podjetje pred javnimi organi in v pravnih razmerjih do posameznih fizičnih in pravnih
oseb, lahko pa pooblasti drugo osebo, da zastopa podjetje v določenih pravnih zadevah.
35.	člen
Direktor sprejme delavce na delo in postavlja nameščence v podjetju, razen tistih, za katere posebni predpisi določajo drugače in izdaja odločbe o njihovem delovnem razmerju do podjetja. Direktor izdaja odločbe o odpovedi delavcem in nameščencem, kolikor ni ta pravica na podlagi splošnih predpisov prenesena na druge osebe v podjetju.
Delavci in nameščenci imajo pravico do pritožbe proti vsaki odločbi o odpovedi! ali o premestitvi na drugo delo delavskemu upravnemu odboru, ki izda končno odločbo.
36.	člen
Direktor razporeja delavce in nameščence pri zaposlitvi in jim določa delo.
Delavci in nameščenci so odgovorni direktorju za svoje delo v podjetju.
Direktor skrbi za disciplino pri delu in pri poslovanju v podjetju.
37.	člen
Ce direktor smatra, da sklep delavskega upravnega odbora nasprotuje veljavnim predpisom, planlom in nalogam pristojnih javnih organov, mora o tem brez odloga obvestiti pristojni javni oigan ter začasno zadržati! -izvajanje sklepa, dokler pristojni javni organ ne izda dokončne odločbe. Pristojni javni- organ mora izdati svojo odločbo v nujnih primerih takoj, sicer pa najkasneje v sedmih dneh.
Direktor lahko iiz področja delavskega upravnega odbora ukrene vse, kar je potrebno za izvršitev plana in za pravilno delo podjetja-, če odbor sam tega pravočasno ni' ukrenil. Direktor mora o storjenih ukrepih obvestiti delavski upravni" odbor na prvi seji.
Г Г !1 n H o l1 1- ! fl t Г- V- s llM-nip i ' - ■	.V,
B.	Zasebna gospodarska podjetja
38.	člen
Delavski: svet zasebnega gospodarskega podjetja:
1.	razpravlja o temeljnih planih in o zaključnem računu podjetja, kakor tudi -o upravljanju podjetja in o izpolnjevanju gospodarskega plana ter soodloča .pri sklepih o teh zadevah;
2.	voli, razrešuje in menja delavski upravni odbor podjetja, -ali njegove posamezne člane; razpravljal o poročilih o delu delavskega upravnega odbora in sklepa o odobritvi njegovega dela; razpravlja o posameznih, ukrepih delavskega upravnega odbora in sklepa o njih;
3.	razpravlja o ukrepih lastnika podjetja oziroma njegovega pooblaščenca ter ukrene na podlagi pravnih predpisov vse, kar smatra za potrebno za zaščito interesov delovnega kolektiva ali delavskega razreda.
Lastnik oziroma njegov pooblaščenec je dolžan vzeti v pretres predloge delavskega sveta -in na nje odgovoriti.
Ako se v zadevah, ki spadajo pod 1. točko tega člena, lastnik oziroma njegov pooblaščenec ne strinja s sklepom delavskega sveta, odloča dokončno nal pri-
tožbo delavskega sveta, ki ima odločilno moč, okrajni izvršilni odboj-. Okrajni izvršilni odbor izda svojo odločbo v sedmih dneh, v nujnih primerih pa takoj.
89.	člen
Delavski upravni odbor zasebnega gospodarskega podjetja:
1.	sestavlja predloge za temeljne plane podjetja ter predloge za notranjo organizacijo podjetja iin za sistematizacijo delovnih mest;
2.	razpravlja o mesečnih operativnih planih; razpravlja o postavljanju nameščencev na vodilna mesta v podjetju; razpravlja o delovnih normah; razpravlja o imenovanju udarnikov in racionalizatorskih ter no-vatorskih predlogih; razpravlja o ukrepih za strokovni napredek delavcev in nameščencev podj*etj;a, kakor tudi o njihovem pravilnem razporejanju na posamezna delovna mesta; razpravlja o razporejanju letnega dopusta delavcev in nameščencev; stavi o vsem tem lastniku podjetja oziroma njegovemu pooblaščencu predloge in soodloča pri sklepih;
3.	skrbi za pravilno uporabo predpisov o delovnih odnosih v podjetju, o plačah, mezdah in napredovanju delavcev in nameščencev, o delovni zaščiti in socialnem zavarovanju, kakor tudi o izboljšanju življenjskih pogojev delavcev im nameščencev v podjetju; razpravlja o pj-itožbah delavcev in nameščencev proti odločbam o odpovedi in o notranji razporeditvi na delo, soodloča o teh zadevah;
4.	ima pravico biti seznanjen z vsemi ukrepi v podjetju, lastnik oziroma njegov pooblaščenec ga mora zato obvestiti o vsakem ukrepu, ki ga podvzame v podjetju;
5.	razpravlja o ukrepih lastnika oziroma njegovega pooblaščenca ter ukrene na podlagi veljavnih predpisov vse, kar smatra za potrebno za zaščito delavskih interesov.
Lastnik oziroma njegov pooblaščenec je dolžan vzeti v pretres predloge delavskega upravnega odbora in na nlje odgovoriti.
Če o zadevah, ki so navedene pod 2. točko* tega člena, med delavskim upi-avnim odborom in lastnikom oziroma njegovim pooblaščencem ni' soglasja, odloča dokončno na pritožbo delavskega upravnega odbora, kii ima odložilno moč, pristojni javni organ v sedmih dneh, v nujnih primerih pa takoj.
Če ni soglasja v zadevah, ki so navedene v 3. točki tega člena, obvelja sklep delavskega upravnega odbora, lastnik oziroma njegov pooblaščenec se sme pritožiti pristojnemu javnemu organu, ki mora izdati odločbo v roku iz prejšnjega odstavka.
Proti ukrepom lastnika oziroma njegovega pooblaščenca (5. točka tega člena) ima delavski upravni odbor tudi pravico* ugovarjati. Če lastnik oziroma njegov pooblaščenec kljub ugovoru vztraja na ukrepu, odloča na pritožbo delavskega upravnega odbora, ki nima odložilne moči, pristojni javni organ v sedmih dneh, v nujnih primerih pa takoj.
III.	KAZENSKE DOLOČBE
40.	člen
Kolikor kršitve predpisov tega odloka niso kaznive po težjih predpisih, se kaznuje lastnik podjetja, oziroma njegov pooblaščenec, ki naklepno onemogoča
delavskemu svetu in delavskemu upravnemu odboru izvajanje njegovih nalog s tem, da odkloni podatke, ki so delavskemu svetu, oziroma delavskemu upravnemu odboru potrebni za razpravljanje v zadevah po 1. točki
38.	oziroma 39. člena, z denarno kaznijo do 25.000 din.
Lastnik podjetja oziroma njegov pooblaščenec, ki krši odločbe, ki jih pristojni javni organi izdajo po zadnjem ¡odstavku 38. člena in po zadnjih treh odstavkih 39. člena, se kaznuje z denarno kaznijo do
100.000	din.
Kazni izreka okrajno ljudsko sodišče.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41.	člen
Ti-govske družbe, pri* katerih znaša udeležba javnih organizacij in zavodov nad 50%, se smatrajo za javna gospodarska podjetja in veljajo zanje predpisi 30. do 37. člena tega-odloka. Pri ocenjevanju udeležbe se upošteva premoženje, k*i ga ima trgovska družba na področju Istrskega okrožja.
Za ostale trgovske dnižbe veljajo predpisi 38. in
39.	člena tega odloka, kolikor ni zanje posebnih predpisov v tem poglavju.
42.	- člen
Tjgovske družbe* so dolžne vskladiti svojai pravila s predpisi 38. in 39. člena tega odloka. Zaradi tega morajo trgovske družbe predložiti svoja pravila posebej v odobi-itev pristojnemu javnemu organu.
43.	člen
Katera zasebna podjetja spadajo pod ta odlok, določi skladno z določbo drugega odstavka 2. člena tega odloka izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odboi-a.
44.	člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora določi rok, v katerem naj' se izvedejo prve volitve v delavske svete.
45 .• člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora določi rok, v katerem morajo trgovske družbe predložiti svoja pravila v naknadno odobritev po 43. členu tega odloka.
46.	člen
Vsi postopki, ki jih delavski sveti in delavski upravni odbori pokrenejo pred javnimi* organi po predpisih tega odloka, so prosti taks.
47.	člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora se pooblašča, da izda podrobne predpise za izvajanje tega odloka.
48.	člen
Ta odlok stopi v veljavo petnajsti dan po objavi v Uradnem listu.
Koper, dne 3. februarja 1951.
Taj nik :	Predsednik :
Rado Fišot 1. r.	Vjekoslav Diminić 1. r.
Predpisi izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora
4.
Na podlagi' 45. in 48. člena odloka o upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih izdaja izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
NAVODILO
za prve volitve delavskih svetov in delavskih upravnih odborov podjetij
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	Prve volitve delavskih svetov javnih gospodarskih podjetij, podjetij družbenih organizacij in zasebnih gospodarskih podjetij se izvršijo najpozneje do 31. marca 1851 na način, ki je predpisan v tem navodilu.
2.	Volitve delavskih svetov se izvršijo po sezna- -mih volivcev.
3.	O pravilni uporabi odloka pri volitvah delavskih svetov odloča okrajno ljudsko sodišče.
4.	Število članov delavskega sveta določil ža vsako podjetje posebej na predlog sindikalne podružnice izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora, upoštevajoč število zaposlenih uslužbencev in delavcev v podjetju ter važnost podjetja.
Delavski svet lahko šteje od 15 do 60 članov.
To število mora biti določeno in vsakemu podjetju sporočeno najpozneje v petnajstih dneh po uveljavitvi tega navodila.
5.	V podjetjih, ki imajo 6 ali manj delavcev, se ne voli delavski upravni odbor, temveč izvršuje pravice in dolžnosti delavskega upravnega odbora ves delovni kolektiv.
6.	Za material in tehnično pomoč pri delu v zvezi z volitvami delavskih svetov in delavskih upravnih odborov podjetij poskrbi direktor oziroma vodja (lastnik) podjetja.
II.	RAZPIS VOLITEV
7.	V mejah pod 1. določenega roka določi izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora po zaslišanju sindikalne organizacije podjetja dan volitev za vsako posamezno podjetje v svojem območju.
Izvršilni odbor razpiše volitve najmanj 10 dni pred samimi volitvami.
8.	Volitve v podjetiih, ki se raztezajo na oba okraja, razpiše izvršilni odbor tistega okrajnega ljudskega odbora, v čigar območju ima podjetje svoj sedež.
III.	IZVOLITEV DELAVSKEGA SVETA PODJETJA
a)	Organi
9.	Organi za izvedbo volitev v delavske svete so: volilna komisijá, komisija za pripravo seznamov volivcev ih volilni odbori.
10.	Volilna komisija ima 5 članov, komisija za pripravo seznamov volivcev pa 3—5 članov. Ti] dve komisiji imenuje vodstvo sindikalne organizacije izmed delavcev in uslužbencev podjetja, ki imajo volilno' pravico.
Sindikalna organizacija gospodarskega podjetja, ki ima več poslovnih enot (obratov, gradbišč, delovišč, podružnic, poslovalnic in temu podobno) med seboj precej oddaljenih, določi za vsako tako enoto po eno komisijo za pripravo seznamov volivcev, ki ima za enoto, pil kateri je ustanovljena, vse funkcije, določene s tem navodilom in občuje neposredno z volilno * komisijo podjetja.
Sindikalna organizacija je dolžna imenovati ti dve komisiji en dan po razpisu volitev.
Volilna komisija si izvoli izmed svojih članov predsednika in tajnika, komisija za pripravo seznamov volivcev pa samo predsednika.
11.	Komisija za pripravo seznamov volivcev sestavi seznam volivcev, ga razgrne na vpogled in sprejema ugovore, nato pa ga s sprejetimi ugovori pošlje volilni komisiji.
12.	Volilna komisija vodi volitve v delavski svet in opravlja v tej lastnosti naslednje zadeve:
a)	potrdi seznam volivcev in odloča o ugovorih;
b)	sprejema kandidatne liste in jih potrjuje;
c)	določa, koliko naj bo v posameznem podjetju volišč;
d)	imenuje za vsako volišče poseben volilni odbor;
e)	ugotovi izid volitev in ga razglasi in
f)	vodi zapisnik o svojem delu.
13.	Volilni odbor je sestavljen iiz treh članov; vodi volitve na svojem volišču, vodi zapisnik o svojem delu in izroči volilni material volilni' komisiji.
Ali naj bo v posameznem podjetju eno samo ali več volišč in kje naj bodo volišča, se določi glede na število volivcev in oddaljenost posameznih obratov, delovišč in drugih enot, pazeč pri tem, da število volivcev na posameznem volišču po možnosti ne prekorači števila 300.
14.	Okrajno ljudsko sodišče odloča o pritožbah zaradi zavrnitve kandidatne liste ali zaradi nepravilnosti posameznih volilnih pravil ali volitev kot takih.
b)	Seznam volivcev
15.	Da bí se ugotovila volilna pravica za volitev delavskega sveta, sestavi komisijá'za pripravo seznama volivcev v vsakem podjetju seznam volivcev, v katerega se vpišejo delavci podjetja, ki so po veljavnih predpisih sklenili delovno pogodbo, oziroma stalni delavci in pa ostali uslužbenci podjetja.
Delavci in uslužbenci, katerim do dneva volitev ali na dan volitev preneha delovno oziroma uslužben-sko razmerje, kakor tudi tisti, ki so izgubili volilno pravico na podlagi sodbe sodišča, nimajo pravice glasovanja in se ne vpišejo v seznam volivcev.
V seznam volivcev, ki se sestavi v dveh izvodih, se volivci vpišejo po abecednem redu priimkov; vpiše se samo priimek, ime in očetovo ime.
Seznami volivcev morajo biti pripravljeni v vseh podjetjih najpozneje v treh dneh po razpisu volitev.
Seznam volivcev potrdijo vsi člani komisije za pripravo seznama volivcev.
16.	V podjetjih, v katerih je več volišč, se sestavi za vsako volišče poseben seznam volivcev v dyeh
izvodih in se vanj vpišejo samo volivci, ki bodo glasovali na tem volišču.
17.	Ko je seznam volivcev sestavljen in potrjen, ga komisija za pripravo seznama volivcev razgrne na vpogled. Če ima podjetje več volišč, se na posameznem volišču razgrne samo seznam tistih volivcev, ki bodo glasovali na tem volišču.
18.	Seznam volivcev ostane razgrnjen tri dni. Med tem časom ima vsakdo, ki je zaposlen v podjetju, pravico podati ugovor, bodisi zato, ker on sam ali kdo drugi ni vpisan v seznam, ali pa zato, ker je vpisan. Poleg ugovora se lahko dajo (tudi opozorila glede nepravilno napisanih imen.
Ugovor se lahko poda pismeno ali ustno kateremukoli članu komisije za pripravo seznama volivcev. Član, kateremu je bil podan ustni ugovor, sestavi o tem zaznamek.
Komisija za pripravo seznama volivcev odloča o prejetih ugovorih; kolikor jih ne ugodi, jih pošlje v rešitev volilni komisiji.
c)	Kandidature
19.	Kandidatne liste za volitve članov delavskega sveta lahko postavi sindikalna organizacija, lahko pa tudi določeno število delavcev in uslužbencev podjetja, ki imajo volilno pravico.
20.	Kandidatna lista, ki jo postavi sindikalna organizacija, se določi na sestankih organizacije, podpišejo jo pa predsednik im tajnik in toliko predlagateljev, kolikor jih je določenih v 21. točki tega navodila.
Kandidatno listo-, ki jo postavi določeno število delavcev in uslužbencev, morajo podpisati predlagatelji.
21.	У podjetjih, Ikii imajo do l300 delavcev -in uslužbencev, mora število predlagateljev znašati najmanj eno desetino celotnega števila delavcev in uslužbencev podjetja, ki imajo volilno pravico, vendar z omejitvijo, da število predlagateljev v nobenem primeru ne more biti izpod 5. V podjetjih, ki imajo več kot 300 delavcev in uslužbencev, mora biti število predlagateljev vsaj enako številu članov delavskega sveta, ki naj se izvoli. Med predlagatelji morajo biti enakomerno zastopali delovni kolektivi posameznih obratov in drugih enot podjetja.
22.	Za člana delavskega sveta more kandidirati samo oseba, ki je vpisana v seznam volivcev tistega podjetja.
Kandidati ne morejo biti' člani volilne komisije. Če kandidira član volilne komisije, se imenuje nov član volilne komisije.
23.	Predlagatelji moraio predložiti' toliko kandidatov, kolikor članov delavskega sveta se voli.
Sestava kandidatne liste mora ,biti taka, da je v njej ohranjeno sorazmerje med delavci ki delajo v temeljni proizvodnji oziroma v temeljni gospodarski panogi, in drugimi delavci in uslužbenci podjetja v smislu odloka o omavljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih.
Na posamezni kandidatni listi ne more .biti več kot polovica kandidatov, ki kandidirajo na kaki drugi kandidatni listi.
24.	Kandidatne liste se morajo izročiti volilni ko-
misiji najmanj 7 dni pred volitvami. Skupaj s kandidatno listo se morajo predložiti tudi pismene, izjemoma pa dati tudi ustne izjave vseh kandidatov, da sprejemajo kandidaturo. Ta izjava je lahko tudi skupna.	■	'
Volilna komisija pregleda takolj po predložitvi vsako kandidatno listo, ki ji je predložena, in ugotovi, ali je pravilno sestavljena, ali je na njej zadostno število kandidatov in ali imajo kandidati’ volilno pravico.
Če opazi volilna komisija pri pregledu kandidatne liste kako neredno-st, ne sprejme liste, temveč obvesti predlagatelje, v čem je nečednost, jim da navodila, kako naj jo odpravijo in jim sporoči, da morajo popravljeno listo izročiti najpozneje naslednji dan.
25.	Če je kandidatna lista v redu, jo volilna komisija sprejme in zapiše na njo potrdilo, v katerem navede, kdo je listo oddal, katerega dne in ob kateri uri in da je lista v redu. Prav tako potrdilo, izroči komisija tistim, ki so listo prinesli.
Če gre za kandidatno listo, ki ni bila v redu. pa je naknadno predložena, se njena pravilnost presoja samo po tistih prejšnjih pomanjkljivostih, na katere so bili predlagatelji opozorjeni- ob prvi predložitvi.
Če kandidatna lista, ki se drugič predloži, niti to pot ni v redu, jo volilna komisija zavrne in navede razloge, zakaj ni v redu. Svojo odločbo napiše komisija na sami listi in jo nato vrne predlagateljem.
26.	Pritožbo zaradi zavrnitve kandidatne liste lahko predloži vsak predlagatelj te liste. Pritožba se vloži neposredno pri okrajnem ljudskem sodišču v 24 urah od tedaj, ko je bila zavrnjena lista vrnjena predlagateljem.
Po pritožbi zaradi zavrnitve kandidatne liste lahko sodišče razveljavi odločbo volilne komisije, s katero je ta kandidatno listo zavrnila, in odloči, da se lista sprejme ih potrdi, ali pa odredi, dai morajo predla-gateiji odpraviti pomanjkljivosti in listo izročiti volilni komisiji v 24 urah.
Odločbo o pritožbi izda sodišče v 24 urah po prejemu pritožbe in jo pošlje volilni komisiji.
Zoper odločbo sodišča ni pritožbe.
27.	Kandidatno listo, ki jo je potrdila volilna komisija ali okrajno ljudsko sodišče, razmnoži volilna komisija) v potrebnem številu izvodov.
Potrjene kandidatne liste razobesi volilna komisija na vseh tistih mestih, kjer se bo vršilo glasovanje, pa tudi na drugih mestih, ki so lahko dostopna volivcem, in sicer najmanj 5 dni pred volitvami.
28.	Ko je kandidatna lista dana na vpogled ali pa tudi že prej, se lahko predlaga njena dopolnitev z novimi kandidati za delavski svet, toda z omejitvijo-, da število tako predloženih kandidatov ne sme presegati! tretjine celotnega števila kandidatov. 'Predlagatelji take dopolnitve ne morejo biti osebe, ki so predložile samo kandidatno listo, njihovo število pa mora znašati vsalj polovico števila, ki je določeno v 21. točki tega pravilnika.
Tako dopolnitev kandidatne liste poltrdi volilna komisija in jo razobesi po-leg kandidatne liste najpozneje en dan pred volitvami. Dopolnitev kandidatne liste mora biti izrecno označena kot dopolnitev.
Proti odločbi volilne komisije, s katero se zavrne dopolnitev kandidatne liste, imajo predlagatelji pravico pritožbe na okrajno ljudsko sodiščei
d)	Glasovanje ,
29.	Glasovanje za volitve delavskega svelta se vrši na voliščih, ki jih določi volilna komisija. Cas glasova- / nja določi volilna komisija v soglasju s sindikalno organizacijo, tako da lahko isti dan glasujejo delavci, ki delajo v posameznih izmenah; čas, ki je določen za glasovanje, praviloma ne sme biti daljši od 12 ur.
30.	Pri glasovanju in preštevanju glasov je navzoč po en zaupnik vsake kandidatne! liste.
31* Na dan pred volitvami ali) pa na sam dan volitev, kar je odvisno od oddaljenosti volišča, izroči volilna komisija volilnemu odboru volilni material in seznam volivcev za tisto volišče. Volilni odbor vodi volitve na svojem volišču.
32.	V sobi, v kateri se glasuje, mora biti miza z volilnim materialom, seznam volivcev, za vsako kandidatno listo toliko glasovalnih listkov, kolikor je volivcev na tistem volišču, in volilna skrinjica, v katero spuščajo volivci glasovalne listke kandidatov liste, za katero glasujejo.
Na vsakem glasovalnem listu morajo biti vpisana tudi imena kandidatov tiste kandidatne liste, kakor tudi imena dopolnilnih kandidatov. Za vsako kandidatno listo morajo biti pripravljeni posebni glasovalni listki. Vsi glasovalni listki morajo biti enake barve in velikosti.
33.	V sobi, v kateri se glasuje, je treba urediti vsaj enega, po možnosti pa tudi več tako ograjenih prostorov, da se vanje ne more videti z droge strani sobe. V tem prostoru mora biti skrinjica za listke, ki se odvržejo, izdelana tako, da je zagotovljena tajnost glasovanja.
34.	Ko volivec vstopi v sobo, kjer se glasuje, pove svoje ime predsedniku volilnega odbora.
Predsednik se prepriča po seznamu »volivcev, ali je volivec vanj vpisan. Ce ni vpisan, ga predsednik ne pusti glasovati, razen če predložil potrdilo, da je vpisan v seznam volivcev drugega volišča istega podjetja.
Predsednik da volivcu po. en glasovalni listek za vsako kandidatno listo 1er ga pouči1, kako naj glasuje.
35.	S sprejetim glasovalnim, listkom ali listki, — če je več kandidatnih list, — vstopi volivec v ograjeni prostor. Glasovalne listke kandidatnih list, za katere noče glasovati, volivec uniči, obdrži pa glasovalni listek tiste kandidatne liste, za katero želi glasovati.
Na glasovalnem listku kandidatne tiste, za katero želi glasovati, lahko volivec prečita imena jpseb, za katere ne želi glasovati;, in namesto njih napiše imena oseb, ki niso na listi), za katere pa želi glasovati. Nato pregane glasovalni listek, stopi iz ograjenega prostora in pristopi k mizi, kjer je predsednik. Volivec pokaže predsedniku, da ima en sam glasovalni listek, in spusti listek v volilno skrinjico. Nato zapusti volišče.
36.	Če je volivec nepismen, lahko pride na volišče z drugo osebo, ki je pismena. V takem primeru dovoli predsednik, da vstopi v ograjeni prostor z volivcem tudi ta oseba, vendar pa mora glasovalni listek spustiti v skrinjico volivec sam.
e) Ugotovitev izida glasovanja
37.	Po končanem glasovanju prešteje volilni odbor najprej, koliko volivcev je bilo na seznamu, koliko jih je vsega skupaj glasovalo^, nato, koliko je vsaka posamezna kandidatna lista dobila glasov, in končno, koliko glasov je na posamezni kandidatni listi dobil vsak posamezni kandidat. To ugotovi volilni ¡odbor z zapisnikom, ki ga z drugim volilnim materialom pošlje volilni komisiji.
38.	Ko volilna komisija dobi material z vseh volišč, ugotovi izid volitev po podatkih iz zapisnikov vseh volišč.
Ce je v podjetju več volišč, sešteje volilna komisija vse glasove, ki so bili oddani za vsako posamezno kandidatno listo in za vsakega '.posameznega kandidata, Nato ugotovi, kateri kandidati so izvoljeni: Izvoljeni so kandidati, ki imajo največ glasov na listi, ki je dobila večino glasov. Kateri kandidati so dobili največ glasov na tej listi, se ugotovi tako, da se z¡ liste, ki je dobila največ glasov, spišejo kandidati; po vrsti glede na število dobljenih glasov, začenši s kandidatom, ki je1 dobil največ glasov. Za kandidate se štejejo tudi osebe, katerih imena so volivci sami napisali na glasovalne listke. Od tako razvrščenih kandidatov velja za izvoljene toliko kandidatov z največ glasovi, kolikor članov se voli v delavski svet.
Ce dobita dva ali več zadnjih kandidatov enako število glasov, je pred drugimi izvoljen tisti kandidat, ki je vpisan na predloženi; kandidatni listi.
39.	Če je bilo postavljenih troje ali več list, pa nobena ni dobila absolutne večine oddanih glasov, odredi volilna komisija nove volitve najpozneje v osmih dneh za prvimi. Za ponovne volitve se lahko postavijo nove kandidatne liste.
40.	Volilna komisija razglasi takoj izid glasovanja in izda vsakemu izvoljenemu kandidatu potrdilo o tem, da je izvoljen. 0 izidu glasovanja obvesti volilna komisija sindikalno organizacijo, ljudski odbor in direktorja oziroma vodjo (lastnika) podjetja,
41.	Pritožba zaradi nepravilnosti posameznih volilnih opravil ali volitev kot takih se vloži neposredno pri okrajnem ljudskem sodišču v treh dneh po razglasitvi izida volitev.
Pritožbo lahko vloži izvršilni odbor pristojnega okrajnega ljudskega odbora, javni tožilec, sindikalna organizacija podjetja, pa tudi’ vsak kandidat in predlagatelj kandidatne liste.
Po pritožbi lahko sodišče razveljavi volitve na vseh voliščih ali pa samo na nekaterih, če so nepravilnosti mogle vplivati na izid volitev.
Sodišče izda svojo odločbo v 24 urah po prejemu pritožbe. Zoper njegovo odločbo ni več pritožbe.
Ce sodišče razveljavi volitve, razpiše izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora ponovne volitve najpozneje v desetih dneh po prvih.
IV.	SKLICANJE PRVEGA ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA	y
42.	Prvo zasedanje delavskega sveta sklice vodstvo sindikalne organizacije podjetja najpozneje v desetih dneh po volitvah.
43.	Na svojem prvem zasedanju delavski svet:
a)	pretresa poročilo predsednika volilne komisije o volitvah, sklepa o pravilnosti volitev in potrdi mandate članov delavskega sveta,
b)	izvoli predsednika sveta,
c)	pretresa poročilo direktorja podjetja o dotedanjem delu podjetja,
d)	določi število članov delavskega upravnega odbora in
e)	izvoli delavski upravni odbor podjetja.
44.	Za ugotovitev pravilnosti mandata svojih članov Izvoli delavski svet iz svoje srede 3—5 člansko verifikacijsko komisijo.
Verifikacijska komisija preizkusi pravilnost potrdil, izdanih od volilne komisije po 40. točki tega navodila, in predloži svoje1 poročilo delavskemu sveltu, ki nato sklepa o njem.
45.	Do izvolitve predsednika vodi prvo zasedanje delavskega sveta najstarejši član sveta.
46.	Na vsakem zasedanju se izvolijo zapisnikarji in oVerovatelji zapisnika.
V.	IZVOLITEV DELAVSKEGA UPRAVNEGA ODBORA PODJETJA
47.	Člani delavskega upravnega odbora podjetja se izvolijo po kandidatnih listah. Kandidatno listo ima pravico predložiti desetina članov delavskega sveta.
Na vsaki kandidatni listi mora biti toliko kandidatov, kolikor članov delavskega upravnega odbora naj se izvoli, in enako število namestnikov.
Najmanj tri četrtine kandidatov za člane delavskega upravnega odbora in, za namestnike morajo biti delavci, ki delajo neposredno v proizvodnji oziroma v temeljni gospodarski panogi podjetja.
V podjetjih, v katerih temeljna panoga ni proizvodna, prevozna in podobna, temveč komercialna in podobna, se štejejo za delavce v smislu drugega odstavka 21. člena odloka o upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih tiste osebe, ki delajo neposredno v temeljni panogi gospodarstva podjetja, ne glede na to, ali so delavci ali uslužbenci.
48.	Predsednik delavskega sveta ne more biti kandidat za člana delavskega upravnega odbora.
49.	Delavski svet si izvoli volilno komisijo treh svojih članov, ki vodi volitve za člane delavskega upravnega odbora.
Glasovanje za člane volilne komisije je javno z dviganjem rok, kolikor delavski svet ne sklene dingače.
50.	Volilna komisija pojasni članom delavskega sveta,, da ima desetina članov delavskega sveta pravico predlagati kandidatno listo za volitev članov delavskega upravnega odbora, in jih nato pozove, naij predložijo kandidatne liste.
Predsednik delavskega sveta lahko prekine sejo, da se sestavijo in predložijo kandidatne liste.
-f-------------------------------------------——---------
51.	Na kandidatni listi morajo biti najprej napisana imena kandidatov, ki so delavci v proizvodnji ozilroma v temeljni panogi podjetja, za njimi pa imena drugih kandidatov.
52.	Po izročitvi ene ali več kandidatnih list jih volilna komisija pregleda itn ugotovi, ali so pravilno sestavljene, to je, ali jih je podpisala najmanj desetina članov delavskega sveta in ali so v skladu z 21. členom odloka o upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih.
53.	Kandidatne liste, ki ne ustrezajo predpisanim pogojem, vrne volilna komisija takoj predlagateljem, da jih spremenijo oziroma dopolnijo.
Če pride glede pravilnosti predložene kandidatne liste do nesoglasja med predlagatelji liste in volilno komisijo, odloči o tem delavski svet.
54.	Ko volilna komisija ugotovi pravilnost predloženih kandidatnih list, objavi kandidatne liste ih imena kandidatov. Če posamezni kandidati ne sprejmejo kandidature, pozove volilna komi Hija predlagatelje, naj kandidatrfo listo dopolnijo.
55.	Za tem lahko dvajsetina članov delavskega sveta, a najmanj 5 članov, predloži dopolnitev kandidatne liste, toda z omejitvijo, da predloženo število dopolnilnih kandidatov ne more presegati tretjine-celotnega števila kandidatov. Y dopolnitvi kandidatne lüste se namesto kandidata s predložene kandidatne liste postavi drug kandidat, toda tako, da more priti namesto kandidata, ki je zaposlen neposredno v proizvodnji oziroma v temeljni gospodarski panogi podjetja,, samo prav tak kandidat.
Po predloženi dopolnitvi kandidatne liste ugotovi volilna komisija pravilnost liste po prednjih točkah in objavi dopolnitev liste.
56.	Dokončno postavljene kandidatne Miste z morebitnimi dopolnitvami obesi volilna komisija na jasno viden način v prostoru, v katerem je seja delavskega sveta, označujoč jih z zaporednimi številkami po vrsti, kakor so bile predložene.
57.	Glasuje se z glasovalnimi listki.
Na vsakem glasovalnem listku morajo biti napisana imena kandidatov posamezne kandidatne liste, kakor tudi imena dopolnilnih kandidatov. Za vsako kandidatno listo morajo biti pripravljeni posebni glasovalni listki, ki pa morajo biti enake barve in velikosti. Volilna komisija razdeli vsem navzočim članom delavskega sveta vsakemu po en glasovalni listek za vsako kandidatno listo.
58.	Za glasovanje velja način, ki je predpisan za
izvolitev delavskega sveta, s pristavkom, da morajo volivci namesto prečrtanega kandidata — delavca v proizvodnji oziroma temeljni gospodarski panogi — postaviti samo enakega drugega delavca. Če se ravna drugače^ se glas, ki je bil dan za takega kandidata, ne upošteva. V ostalem delu je glasovalni listek veljaven.	-
59.	Po končanem glasovanju prešteje volilna komisija glasovalne listke in ugotovi, koliko glasov je bilo oddanih za vsakega posameznega kandidata.
Izvoljeni so kandidati, kil imajo največje število glasov na listi, ki je debila večino.
Če dobi dvoje ali več kandidatov enako število glasov, se zanje ponovijo volitve.
Izid glasovanja objavi volilna komisija na ta način, da prebere imena izvoljenih kandidatov in namestnikov.
60.	V zapisnik seje delavskega sveta se zapišejo tile podatki o izvolitvi članov delavskega upravnega odbora: imena članov volilne komisije, število navzočih članov delavskega sveta, koliko članov delavskega sveta je glasovalo, koliko glasov so dobili posameznil kandidati, kateri kandidati so izvoljeni, morebitni ugovori zoper nepravilnost volitev.
Svet izda izvoljenem kandidatom potrdilo o izvolitvi za člana delavskega upravnega odbora, ki ga podpiše tudi predsednik delavskega sveta.
VI.	IZROČITEV GOSPODARJENJA Z JAVNIM PODJETJEM DELOVNEMU KOLEKTIVU
61.	Po končanih volitvah prevzame delavski upravni odbor dolžnost gospodarjenja z javnim podjetjem v smislu odloka. To se izvrši na ta način, da poda direktor javnega podjetja delavskemu upravnemu odboru materialno in finančno stanje podjetja, pregled osnovnih in obratnih sredstev, bančnih računov podjetja, odstotek izvršitve plana v finančnih in materialnih pokazateljih itd. Poleg tega razloži direktor podjetja tudi težave in pozitivne uspehe v dotedanjem gospodarjenju s podjetjem.
0 tem se vodi zapisnik, ki ga potrdita delavski upravni odbor in direktor javnega podjetja.
Nato skliče predsednik delavskega sveta najpozneje v 8 dneh zasedanje delavskega sveta, na katerem podesta delavski upravni odbor in direktor javnega podjetja poročilo o poteku prevzema dolžnosti.
Prevzem dolžnosti po delavskem upravnemi odboru je dokončen, ko ga potrdi delavski svet podjetja.
Sodne objave
Cons III 283/1-6
V zadružnem registru tuk. sodišča se dovoljuje vpis novoi-ustanovljene Kmetijske obdelovalne zadruge »9. maj« z o. z. iz Vanganela.
Dan vpisa: 10. 11. 1950.
Na podlagi zapisnika ustanovnega občnega zbora članov imenovane zadruge z dne 28.12.1949 se vpiše:
Besedilo: Kmetijska obdelovalna zadruga »9. maj« z o. z.
Sedež: Vanganel.
Okoliš: KLO Vanganel.
Trajanje: 20 let, ta doba se lahko po sklepu občnega zbora skrajša ali podaljša.
Naloga zadruge je : da s skupnim delom in s skupnimi proizvajalnimi sredstvi organizira zadružno gospodarstvo z napredno organizacijo, načrtno proizvodnjo in visoko produktivnostjo dela na podlagi moderne znanosti in tehnike, da tako poveča donos zemljišča in živine, zmanjša proizvajalne stroške in s tem doseže večjo korist za poedince. kakor tudi za skupnost.
Zadruga nabavlja vse potrebščine za svoje člane, za skupno obdelovanje zemlje in živinorejo, skrbi za zdravstveno stanje članov in za njihovo strokovno izpopolnjevanje.
Zadružniki vložijo v zadrugo svojo zemljo, razen ohišnice, kot članski delež, v zadrugo vložena zemlja ostane njihova last. Članski delež znaša 150 din, vsak član mora vplačati toliko deležev, kolikor določi občni zbor. Na denarni delež se
VIL PREVZEM PRAVIC IN DOLŽNOSTI V ZASEBNIH PODJETJIH PO DELOVNIH KOLEKTIVIH
62.	Lastnik zasebnega podjetja ali njegov pooblaščenec seznani' delavski upravni odbor z materialnim in finančnim stanjem podjetja, z izvrševanjem plana v finančnih in materialnih pokazateljih ter z ostalim poslovanjem podjetja.
O tem se vodi zapisnik, ki ga potrdita delavski upravni odbor in lastnik zasebnega podjetja oziroma njegov pooblaščenec.
Nato skliče predsednik delavskega sveta najpozneje v 8 dneh delavski svet, na katerem poda delavski upravni odbor potek prevzema dolžnosti.
Prevzem dolžnosti po delavskem upravnem odboru je dokončen, ko ga pot idi delavski svet podjetja,
VIII.	PREHODNE IN K0NÖNE DOLOČBE
63.	V podjetjih, v katerih je zaposlenih do 30 delavcev in uslužbencev, to je v katerih sestavlja delavski svet ves delovni kolektiv, se svet sestane v roku, ki ga določi izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora, toda najpozneje do 25. marca 1951.
Na tem zasedanju se izvršijo volitve delavskega upravnega odbora in izročitev gospodarjenja oziroma prevzem souprave s podjetjem po določbah točk 47.—
62.	tega navodila.
64.	Izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora lahko za podjetja z manj kot 60 delavci in uslužbenci odredi krajše roke za posamezna volilna opravila, ki so določena s tem navodilom, vendar pa mora od razpisa volitev do dnéva volitev preteči najmanj 5 dni.
65.	To navodilo stopi v veljavo' istočasno z odlokom o upravljanju gospodarskih podjetij-po delovnih kolektivih.
Koper, dne 10. februarja 1951.
V.	d. tajnika:	Predsednik:
Alfonz Dolhar 1. r.	Julij Beltram 1. r.
ne izplačujejo obresti, niti dividende. Za obveznosti, zadruge odgovarjajo člani s petkratnim zneskom vpisanih denarnih deležev.
Redni občni zbor s-e skliče vsako leto najpozneje do
1. februarja. Vabilo na občni zbor mora biti razglašeno na razglasni deski zadruge najmanj 8 dni pred sestankom, dostavljeno pa mora biti tudi vsem KLO, v območju katerih zadruga posluje ter Okrajni zadružni poslovni zvezi.
Upravni odbor sestavlja 5 do 10 članov, vštevši predsednika in podpredsednika, ter je izvoljen za 'dobo enega leta. Število namestnikov upravnega odbora določi obpni zbor.
Zadrugo predstavljata in zanjo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega sme nadomestovati tudi uslužbenec zadruge, ki ga za to s privolitvijo občnega zbora pooblasti upravni odbor.
Člani upravnega odbora so:
Krmac Stanko iz Centurija 278, predsednik,
Kozlovič Peter iz Centurija 310, podpredsednik,
Gunjač Milko iz Kalizburga 38,
Babič Amalija iz Vanganela 233 in Muženič Marjan iz Potoka 213, člani,
a namestnika :
Krmac Emil iz Vanganela 242 in Babič Angel iz Centurija.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru dne 10. novembra 1950.
Cons III 2Ö9/2
V	zadružnem registru tukajšnjega sodišča se pri Ljudski konzumni zadrugi iz Kopra dovoljuje vpis sprememb:
Dan vpisa: 2. 2. 1950.
I.	Na podlagii zapisnika rednega, občnega zbora članov imenovane zadruge z dne 14. 5. 1949 se vpiše:
a)	Zadružni delež znaša 160 din, za družinske člane za-drugarjev pa po 30 din.
Deleži ne donašajo obresti, niti dividend.
b)	Novi člani upravnega odbora so:
Pavento Anton, Koper, blagajnik,
Milkovič Josip,
Primožič Avgust,
Gerženič Milan,
Kavrečič Rajmund, člani; namestnika:
Mahnič Karel in Padovan Manlio.
c)	Izbrišejo se pa tile:
Mahnič Karel, blagajnik,
Vergerijo Sergej,
Novel Jožef.
Kancler Viljem in Štefe Peter, člani.
d)	Vpiše se polog bilance za leto 1948.
II.	Po uradni dolžnosti se pa dopolni odločba tukajšnjega sodišča z dne 8. 4. 1949 pod Cons III 259/1 tako, da se k besedilu »Ljudska konzumna zadruga v Kopru« doda: z, z o. j.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru dne 2. februarja 1950
Cons III 224/3—2
V	zadružnem registru tuk. sodišča se pri Kmetijski nabavno prodajni zadrugi r. z. z o. z. v Pobegih dovoljuje vpis sprememb :
Dan vpisa: 14. 10. 1950.
Na podlagi zapisnika rednega občnega zbora članov imenovane zadruge od 30. 4. 1950 se vpiše:
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. z. v Pobegih.
Okoliš: področje krajevnih ljudskih odborov Pobegi in Cezarji.
Novi člani upravnega odbora so:
Brajnik Rinaldo pok. Karla iz Pobegov 28, predsednik, Pečarič Srečko pok. Rudolfa iz Pobegov 99. tajnik,
, Dobrinja Rudolf od Josipa iz Pobegov 17 in Vatovec Silvij od Nadala iz Čežarjev 37 — člana ter namestnika :
Bordon Ernest in Bertok Nazarij.
Izbrišejo se:
Kavrečič Nikazij, predsednik,
Jakomin Viktor, tajnik,
Kavrečič Nazarij, in Jakomin Josip, člana ter namestnika :
Bordon Marij in Jakomin Ivan.
Vpiše se polog bilance za 1. 1949.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru dne 14. oktobra 1950.
'	Cóns III 224/2—5
V	zadružnem registru tuk. sodišča se pri Nabavno prodajni zadrugi, z o. z. v Pobegih dovoljuje vpis sprememb:
Dan vpisa: 8. 1. 1951.
Na podlagi zapisnika rednega občnega zbora članov imenovane zadruge od 13. 3. 1948 se vpiše:
Besedilo: Kmetijska nabavno prodajna zadruga v Pobegih, r. z. z o. z.
Okoliš: področje krajevnega ljudskega odbora Čežarji. članski delež znaša 150 din, a za rodbinske člane zadrugar jev pa po 30 din.
Novi člani upravnega odbora so:
Kavrečič Nikazij od Ivana, Sv. Anton 94, predsednik, Jakomin Viktor pok. Ivana, Pobegi 8. tajnik,
Bertok Paveli pok. Petra, Pobegi 42, blagajnik,
Kavrečič Nazarij pok. Andreja, Sv. Anton 53 in Bertok Benedikt pok. Antona iz Čežarjev 55, člani ter namestnika :
Bordon Marij in Jakomin Ivan.
Izbrišejo se pa:
Vatovec Joahim, predsednik,
Rodela Vladimir, tajnik,
Dobrinja Atili j, blagajnik ter Kavrečič Nikaz in Bertok Pavel, člana.
Vpiše se polog bilance za 1. 1948.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru dne 14. oktobra 1950.
Cons III 255/3
V zadružnem registru tuk. sodišča se pri Kmetijski nabavno prodajni zadrugi z o. z. Nova vas dovoljuje vpis sprememb:
Dan vpisa: 12. 1. 1951.
Na podlagi zapisnika rednega občnega zbora članov imenovane zadruge z dne 25. 3. 1950 se vpiše:
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. z. v Novi vasi.
Novi člani upravnega odbora so:
Pribac Mihael od Mihaela iz Nove vasi, blagajnik in Kerin Jožef iz Krkavč 24, član ter namestnika :
Kleva Mirko iz Krkavč in Grižon Mihael iz Sv. Petra.
Izbrišejo se pa:
Mahnič Matija, blagajnik in Grižon Valerij, član ter namestnika :
Pucer Matija in Kerin Jožef,
Vpiše se polog bilance za dobo od 1. 5. do 31. 12. 1949.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru dne 4. decembra 1950.
★
R 322. 390, 409/50
Pogrešajo se spodaj navedene osebe: iz narodnoosvobodilne borbe:
Križman (Anton) Zdenko, sin Karla in Marije rojene Babič, rojen 1, januarja 1914 pri Sv. Antonu, okraj Koper, kmečki sin pri Sv. Antonu št. 122; z ruske fronte:
Jerman Just, sin Matije in Ivane rojene Jerman, rojen
8.	oktobra 1914 v Glemu, kmečki sin v Glemu št. 34 (180), okraj Koper;
Jerman Franc, sin Ivana in Marije rojene Jerman, rojen 16. decembra 1922 v Glemu, kmečki sin v Glemu štev. 57 (12).
Na predlog svojcev se uvede postopanje za razglasitev za mrtve. Vsakdo, ki mu je o usodi pogrešanih kaj znano, se poziva, naj to nemudoma sporoči temu sodišču.
Po 1. 5. 1951 bo sodišče na ponovni predlog odločilo o razglasitvi za mrtve.
Okrajno ljudsko sodišče v Kopru dne 15. januarja 1951.
R 93/51—2
Marancim Ivan od Andreja in Ane Vižintin, rojen 27. maja 1920 v Gonjačih 15, Truške, KLO Marezige, je odšel 1943 k partizanom in je baje padel decembra 1944 v bližini hrvatske meje.
Na predlog očeta Marancina Andreja se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega. Vsakdo^, ki mu je o usodi pogrešanega kaj znano, se poziva, naj o tem poroča sodišču.
Po 15. maju 1951 bo sodišče brez ponovnega predloga odločilo o razglasitvi za mrtvega.
Okrajno ljudsko sodišče v Kopru dne 29. januarja 1951.
Izdaja Istrski okrožni LO v Kopru. — Uredništvo in uprava v Kopru. — Odgovorni urednik: Kolenc Črtomir, Koper.
Tiskala tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani.