Naročnina mesečno ^^m^rn^^ _ ___________ ^ ^^^^^ Abboiuuo.ntl: Me«. :?„Vu,Tr ^^ W % flfl » ^ / M * deljska Izdafa ce- JBV MBg H B J MM—^ MHBk K fl&M^ MSu «nno 34 loletno C. Hf JBn flH m M^^^kJ j*—^Hf Inozerrutvo 50 Lir. ^ O^B flQf JEŽ« # fflV § ^Hf C. C. Pj Mubljaaa MB A ^H MW BBS ^^^ M i^H _ ^ 10.650 per gli abbo- 10.650 z, naročnino oflb^P BSU^^ ^f -M—^^^^^ oam.nUr per ln 10.349 za iaaarat«. ^^^ ^ —- v -v Uln.erzlonL P o d r u ž n 1 o a | lzha). Tialc dan s|ntra| run po«.d.l|k« la dneva po praznik*. Filial«« 1 Novo meato. Novo DlMto. . , . . . „ , . ... S UradnlitTo la apravai Kopitar)«*« 6, Lfablfana. g Izključna pooblaščenka za oglalevanja Italijanskega In tnjega | Redailon«, Ammlnlitr.zlon.i KoplUr|eva t, Lnbiana. 1 Concesslonaria eieluslva per Ia pnbbliclta dl proventenza italiana Izvora: Uolone Pubblicita Italiana S. A* Milano. | Telefon 4001—4005. 1 ed eatera: Unione Pabbllcitt Italiana S. A, Milano. Angleži sc umikajo proti Egiptu Novi ofenzivni sunki italijanskih in nemških tankov v Marmariki - Letalski napad na tobruško pristanišče - Srd in veliko presenečenje v Londonu Vojno poročilo štev. 752 Glavni slan italijanskih oboroženih sil objavlja: V Marmariki so imeli ofenzivni sunki italijanskih in nemških tankov uspeh: zaplenili smo važna skladišča in zajeli nekaj stotin uj-inikov. Naše letalske skupine so razvile živahno delovanje ter so zažgale in onesposobile številna vozila in nekaj oklepnih avtomobilov; pristanišče v Tobruku je bilo bombardirano. Med močnim napadom na Bengazi, ki ni povzročil škode, je protiletalska obramba sestrelila 2 angleški letali. Naši lovci so južno od Sicilije napadli in uničili eno letalo vrste »Wellington«. V črnem morju so naše pomorske edi-nice potopile dve majhni ladji sovjetske vojne mornarice. Področje vojnih nastopov, 20. junija. AS, Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Potiskanje osnih sil naprej se nadaljuje. • Napredovanju proti vzhodu so ves včerajšnji ■ tlun zagrizeno kljubovale sovražnikove premakljive edinice. ludi nn predelu pri Tobruku se nastop ni nič ustavil. Razne edinice se zdaj še premikajo, da bi uredile razporeditev blizu utrjenega dela mesta. Topništvo iz Tobruka je skušalo ovirati s svojim ognjem gibanje italijanskih čet, pa ni doseglo nič uspeha. Tudi preostali oddelki napadalnih voz. ki jih je podpiralo premakljivo topništvo, so sc borili, da bi se upirali italijanskemu napredovanju, toda bili so prisiljeni umakniti se pod italijanskim pritiskom. Postojanko pri KI Ademu je bilo eno izmed večjih središč angleškega odpora, toda tudi ona je morala odnehati spričo italijanskega nastopa. Vsi ujetniki složno izjavljajo, dn je en razlog za italijanske uspehe v boljšem vojnem blagu in v morali čet, katerih bojevniški duh ni v nobenem trenutku bitke pokazal znnmcuj Serrano Suner je prispel v Rim Topli dokazi prijateljstva med Italijo in Španijo Livorno, 20. junija. AS. Včeraj ob 12.30 je španski zunanji minister Serrano Suner zapustil Livorno in odpotoval v Rim. kjer bo nekaj dni zasebno bival. Tudi italijanski zunanji minister grof Ciano se vrača v Rim. Španski zunanji minister je z grofom Cia-nom dopotoval v Rim včeraj popoldne. Tega zasebnega prihoda na ostijsko postajo so se udeležili: minister Pavolini, državni podtajnik Buffarini-Guidi, podtajnik Polverelli, španski poslanik pri sv. Stolici z osebjem, rimski guverner, prefekt, zvezni tajnik, najvišji uradniki zunanjega ministrstva ter ccloina skupina španske falange v Rimu. Ko je stopil z vlaka, je visoki gost sprejel pozdrave zastopnikov oblasti in falangistov, nato pa je z grofom Cinnom sedel v avtomobil, ki ga je peljal do njegovega bivališča. S španskim zunanjim ministrom so iz Livorno prišli: odpravnik poslov pri španskem poslaništvu v Rimu, italijanski poslanik v Madridu. načelnik pisarne ter minister osebni tajnik in pa skupina španskih ter italijanskih časnikarjev. Prihod visokega zastopnika nove Španije so v Rimu podčrtavale tople manifestacije simpatij. Srditi boji pri Sebastopolu Veš utrdb je bilo zopet zavzetih — Severozahodno od Harkova je bila obkoljena ena sovjetska divizija — Zadnjo noč je bilo nad s&verozahodno Nemčijo sestreljenih devet angleških bombnikov Hitlerjev glavni stan, 20. junija: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Pred Sebastopolom se nadaljuje uničevanje severno od zaliva Severnjaja stoječih sovražnih ostankov. Novo ozemlje je bilo zavzelo. V teku so srditi boji zn zadnjo utrdbo na severnem delu trdnjave. Na južnem odseku so nemške in romunske čete, ki so odbile sovražne protinapade, prodrle naprej in z naskokom zavzele več utrdb. — Letalstvo je s težkimi in najtežjimi bombami razbijalo trdnjavske naprave. Neka podmornica je v noči na 19. junij pr~d Sebastopolom potopila 3000 tonsko iadjo za prevoz čet. V Črnem morju so italijanski hitri čolni potopili eno sovjetsko podmornico in dve majhni vojni ladji. Severovzhodno od Harkova je bila v obsežnem napadu obkoljena in večinoma uničena ena sovjetska divizija. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so bila nadaljna področja očiščena razpršenih boljše-viških krdel. Na severnem odseku so se na različnih mestih nadaljevali nemški napadi. Na bojišču pri Volhovu seje v trdih bojih izjalovil s tanki podprt sovjetski prodorni poskus. V Severni Afriki nemško-italijanske čete napadajo in zasledujejo nasprotnika. Zaplenjena so bila važna skladišča in zajetih več sto ujetnikov. V Rokavsko ni prelivu so nemški čistilci >n iskalci min v nočni pomorski bitki potopili eno angleško topničarko in en hitri čoln, poškodovali več drugih hitrih čolnov in v bojih od blizu prijeli nekaj ujetnikov. Pri tem je bil težko poškodovan en iskalec min, ki je pod težkim sovražnim ognjem napadel en poškodovani čistilec min. Pred belgijsko-nizozemsko obalo so nemški lovci brez lastnih izgub sestrelili pet angleških letal. Angleški bombniki so zadnjo noč pretežno z Obletnica nemško-turške pogodbe Ankara, 20. jun. AS. Kakor komentarji nemškega tiska, ki so polni toplega prijateljskega razpoloženja ob obletnici pogodbe med Nemčijo in Turčijo, tako je tudi radio Ankara s svoje strani izrazil podobna čustva prijateljstva, ki prav tako navdajajo Turčijo in da bodo po vojni vezi med obema državama lahko postale še tesnejše. Bukarešta, 20. jun. AS. Romunski tisk se tudi bavi s turško nevtralnostjo. »Universul« piše, da je anknrska politika navzlic nevarnim evropskim in svetovnim dogodkom Turčijo obvarovala pred vojno tej- je istočasno ohranila dobre stike z vsemi državami. zažigalnimi bombami napadli nekaj krajev v s e-vorozapadni Nemčiji. V O s n a I) r ii c k u je bilo zadetih mnogo poslopij. Med civilnim prebivalstvom je hilo nekaj izgub. Devet angleških bombnikov je hilo sestreljenih. Berlin, 20. junija. AS. Neznatne sile angleškega letalstva so zadnjo noč poletele nad severozahodno Nemčijo. Po poročilih uradne nemške poročevalske agencije je bilo nekaj škode v stanovanjskih četrtih dveh mest. Po dosedanjih poročilih je bilo eno angleško letalo sestreljeno. Berlin, 20. junija. AS. Iz vojaških virov poročajo, da je zasedba zaliva Severnjaja pri Sebastopolu, o kateri govori včerajšnje nemško vojno poročilo, izrednega pomena zlasti zato, ker se odslej nahaja sebastopolsko mesto neposredno pod ognjem nemških topov in drugič zato, ker so Sovjeti izgubili različna podjetja za popravljanje ladij. o utrujenosti. Drugi razlog nspeha je uspešno sodelovanje letalstvo s silami na tleh in to sodelovanje primerjajo z delovanjem angleškega letalstva, čigar odsotnost so v zadnjem razdobju bojev morali precej poirosto ugotavljati. Bern, 20. junija, AS. »United Press« poroča, da jc več angleških križark, ki so spremljale konvoj, kateri je vozil iz Aleksandrije in so bile v bilki poškodovane, prispelo v Gibraltar na popravilo. V Gibraltar je tudi prispela letalonosilka »Lagle«. Ta letalonosilka je bila hudo poškodovana in je izgubila IS letal; v Gibraltarju so izkrcali iz nje 4 mrtve in 25 ranjenih. Letalonosilka »Argus« pa ima po ameriških poročilih poškodovano vzletišče. Zgubila je 6 letal in iz nje 6o izkrcali 6 mrtvih in 9 ranjenih. Stockholm. 20. junija. AS. »Timcsov« vojaški sodelavec, ki obravnava vojaški položaj Tobruka, piše. da so možnosti za obrambo lobruške trdnjave kaj slabe in svetuje, da bi bilo najbolje Tobruk izprazniti. Isti sodelavec je zvedel, da bi Auchinle že izpraznil Tobruk, če bi ga osne čete tako hitro ne obkolile in preprečile umika angleških sil. Lalinea, 20. junija. AS. Angleži so pripeljali v Gibraltar v popravilo rušilca »O 30« in »Antilope«, kakor ludi eno križarko razreda »Liverpoolt. V Londonu se tolažijo It i in. 20. junija. AS. »Popolo di Roma« pišo: Kakor angleške ladje, ki so se v Sredozemlju zavile v dim pred italijanskimi bombami, tako pošilja anglosaška propaganda tudi v dim zavita poročila v svet, da bi zakrila žalostno usodo dveh nesrečnih konvojev in da bi odvrnila pozornost javnosti od zadnje žaloigre v Sredozemlju. Agencija »Exchange Telegraph« v tem trenutku proslavlja pomorsko bitko pri Midwayu, ki je. kakor je znapo, načela vprašanje ohrambe Aljaske in pomnožila avstralske skrbi, o katerih je govoril ministrski predsednik Curtin. Z dogodki na tem daljnem bojišču hoče angleška propaganda vzpodbujati javno mnenje, potrto zaradi poraza pri Pantelleriji in Aleksandriji. Z vsega sveta Argentina Sedaj imajo r Argentini zimo. Vso Argentino jo te dni zajel hud mraz in so v Buenos Ayresu imeli to dni 4 stop. pod ničlo. V pokrajini Santa Fe so imeli dve stop. pod ničlo. V pokrajini Formozi jo voda prestopila bregove in je vlada morala organizirati pomoč. Finska Finski finančni minialrr Tanner je objavil, da so finska notranja posojila imela velik uspeh. Četrtina posojil, predvidena od leta 1011, je žo podpisana. Zadnje posojilo jo bilo podpisano v višini dveh milijard finskih mark, Turčija Turška narodna skupščina je sprejela zakonski načrt, ki poslavlja turško uradno časnikarsko agencijo pod državno kontrolo, ta^ agencija pa bo poslej imela snmo tiste uslužbence, ki jih bo izbrala državna oblast. Agencija pa ho vendarle ostala delniška družba, drŽava pa l>o imela večino dcinic. Bolgarija Bolgarski prometni minister je odredil, da naj se obnove redne železniške zveze med Bolgarijo in Turčijo. Obnovljen je tudi promet med Turčijo in bolgarsko Tracijo čez Dedeagač. Švedska Švedski poslanik je odpotoval iz Kaira, ker so mu odvzeli diplomatsko imuniteto. Švedska vlada ne bo imenovala novega poslnnika in tnko so diplomatski stiki med obema državama prekinjeni. Švedski parnik »Koapare« (3400 ton) se je potopil v ameriških vodah, kjer je Irčil skupaj z. nekim danskim parnikom. Posadka se je rešila in so jo izkrcali v nekem kanadskem pristanišču. Angleški rušilec potopljen v Atlantskem morju Rim, 20. jun. AS. Angleško pomorsko poveljstvo poroča, da je bil na Atlantskem morju potopljen rušilec »Wid Svan'. in sicer ga je napadlo nemško letalo vrste ».lunkers 88.. Rušilec jo imel 1120 ton ter 135 mož posadke. Angleška priznanja o položaju v Libiji Rim, 20. junija. AS. Za položaj v Libiji »o značilna naslednja angleška in ameriška priznanja: Aleksander Uhl, izdajatelj ameriškega lista »PM« v Londonu 18. junija: »Izgube naših vojnih in trgovskih ladij niso bile lahke«. Radio Boston, 18. junija: »Zdi se, da je imel napad osnega letalstva na ladje uspeh.« O bitki v Marmariki je dejal radio London: »Poročila, ki prihajajo iz Libije, so slaba. Nemci in Italijani imajo pobudo v svojih rokah.« Kairo, 18. junija (preko Londona); »Ni pretirano reči, da so zavezniške sile v Libiji zadnjih pet dni pretrpele preizkušnje in neuspehe.« London, 18. maja (posebni Reuterjev dopisnik): »Naglo- | napredovanje osnih 6il proti vzhodu, ki se je začelo po 24urnem odmoru, je prisililo osmo armado k novemu taktičnemu umiku.« Rim, 20. junija. AS. Komentator londonskega radia Robert Fraser je priznal: »V Libiji smo bili tepeni.« 0 vzrokih tega poraza je dejal: »Vojak v puščavi ne more uporabljati tanka, ki je v De-troitu in topa, ki je v Londonu.« Molotov pa je o zasedanju vrhovnega sovjeta izjavil: »Težko dobimo pomoč zaradi nemških podmornic in nemških letal, ki so postala resna ovira za ladje na poti v Murmansk in Arhangelsk; velik del poslane pomoči sc pri vsaki vožnji potopi. Berlin, 20. junija. AS: »Borsen Zeitung« piše: Churchillov obisk v Washingtonu nam odkriva te- \V. Zakaj je moral Churchill odpotovati v Ameriko Berlin, 20. junija. AS. »Diplomatska in politična korespondenca« poroča o Chtirchillovem potovanju v Ameriko ter pripominja, da je angleška propaganda nenadoma vrgla v svet novico o dogodkih, ki naj bi prišli, v resnici pa so zadnjih osem dni bogataši in boljševiki doživeli tolikšne udarce na različnih bojiščih, da Churchill ni vede! najti boljšega izhoda, kakor da ee je vrgel v Roose-veltove roke. Po izidu bitke v Libiji, po porazni izgubi ladij v Sredozemlju in na Atlantskem morju, po protiangleških izbruhih v Indiji, po novih velikih skrbeh za Sovjetsko Rusijo in Kitajsko je popolnoma razumljivo, da je angleški ministrski predsednik čutil potrebo govoriti s človekom, od katerega še pričakuje nemogoči čudež. Buenos Aires, 20. junija. AS. Iz Washingtona se je izvedelo, da je sestanek med Churchillom in Rooseveltom v zvezi z nevarnim vojaškim položajem združenih narodov, ki so zadnje dni pretrpeli trde udarce v pomorsko-letalski bitki na Sredozemlju, z angleškim umikom v Libiji, z odločilnimi nemškimi uspehi pri Sebastopolu ter s težavnim položajem Čungkinga. Lisbona, 20. junija. AS. Iz Londona se je izvedelo, da je izdal angleški vojni minister odlok, da se morajo vsi prebivalci, živeči vzdolž vzhodne angleške obale 10 kilometrov globoko po 20. juniju z vsem svojim imetjem izseliti v notranjost Anglije. Odlok vsebuje ludi prepoved, da se javnosti ne sme nič razpravljati o vzrokih, ki so vojnemu ministru narekovali ta odlok. Stockholm, 20. junija. AS. »Dagens Niheterjev« dopisnik je poslal danes zjutraj svojemu listu poročilo iz I-ondona, da v Londonu smatrajo, da zaradi težkega vojaškega položaja v Libiji Churchill ne bo dolgo ostal v Ameriki, če je šel na potovanje res samo zato, da bi dokončno uredil in dopolnil zadnja pogajanja med Angleži in Amerikanci ter govoril o vprašanjih, ki jih je sprožil Molotov in ne — kar se zdi mnogo verjetneje — zaradi nevarnega vojaškega položaja v Libiji. V Londonu se tudi trpko zavedajo, da se središče zavezniške strategije pomika vedno bolj proti Washingtonu in da je London zgubil mnogo na vojaškem ugledu. Bern, 20. junija, AS. »Tribune de Lausanne« piše v 6vojem članku o Churchillovem potovanju v Wa6hington. da je popolnoma jasno, zakaj je angleški ministrski predsednik odpotoval v Združene države. Šel je iskat pomoči za nadaline dogodke in posledice, ki bodo sledile padcu Tobruka in Sebastopola. Po padcu Sebastopola bo namreč prost velik del divizij generala Mannsteina ki se bo lahko pridružil maršalu von Bocku južno od harkova. Druga fronta ni več možna Berlin, 20. junija. AS: Diplomatska in politična korespondenca navaja Sc drug problem, zaradi katerega se je Churchill zatekel k Roo-scveltu in s katerim si oba državnika morata lomiti glavi. Ko sto Ixindon in \Vashington pred osmimi dnevi dala Molotovu zagotovilo za sprožitev druge fronte, Churchill in Roosevelt gotovo nista mislila na to, kar bi se utegnilo zgoditi v tako kratkem času. Dala sta obljulio, ki je zdaj verjetno nc bi rnda izpolnila. Koko naj zdaj izpolnita dano obljubo ter prevzameta nase težko tveganje in nezaslišano odgovornost ter za vsnko ceno sprožita obljubljeno drugo fronto? Druga fronta bo v vsakem primeru znak obupa. Churchill in Roosevelt sta zamotana v položaj, ki l>o njunima vladama izvil iz rok propagandni uspeh zadnje pogodbe s Sovjetsko Rusijo, pa tudi njihov politični prestiž bodisi v tujini, bodisi doma žak politično vojaški položaj zaveznikov, kakor so vidi tudi iz pisanj« angleških listov proti londonskim političnim in vojaškim krogom. »Ewening Standard« na primer navaja uradna poročila angleškega poveljstva v Kairu, ki napovedujejo, da bodo italijansko-nemške sile v Libiji že po prvih dneh uničene in se sprašuje, zakaj sovražnik napreduje ter zaseda postojanko za postojanko, tako da je ie obkolil Tobruk. V takih okoliščinah — nadaljuje list — poročila vrhovnega poveljstva v Kairu le dražijo javno mnenje, ki je doseglo žc višek potrpežljivosti. Londonski radio je povedal: V Libiji smo bili tepeni. Zgubili smo točno v 14 dneh veliko tankovsko bitko. Naše pomorske izgube so velike in zato moramo vedno bolj skrbeti za nove trgovske ladje. Danes se v Londonu nc govori o drugem, kakor o položaju v Tobruku in pa o potopitvi angleških in ameriških ladij po vseh morjih. »Ni se torej treba nič čuditi« — nadaljuje »Borsen Zeitung« — če je Churchill začutil potrebo umakniti se nevihti, katera sc pripravlja v Londonu in se za nekaj časa zateči pod vvashington-ski dežnik. Sv. oče je že okreval Vatikansko mesto, 20. junija. AS. Papeževo zdravstveno stanje se je občutno zboljšalo in smatrajo, da je sveti oče krizo že prestal. Danes zjutraj je Pij XII sprejel državnega tajnika kardinala Ma-glioneja in 6e z njim dolgo razgovarjal. Poziv albanskim muslimanom Tirana. 20. jun. AS. Predsednik albansko muslimansek verske skupnosti Reis ul ulema Langu je naslovil preko radia na vse albanske muslimane spomenico, v kaleri je podal glavne smernice, ki naj vodijo albanske muslimane, ki se morajo čimprej duhovno združiti z brati na osvobojenem ozemlju. Rekel je, da sc albanski narod, ki se je po zaslugi fašistične Italije združil v albansko državo pod skupno krono velikeca Kralja, ki ga je Bog obdaril z visokimi človeškimi vrlinami, mora združiti tudi duhovno za dosego skupnih ciljev in skupnih idealov za splošni dobrohit. Novice iz Azije Tokio, 20. junija. AS: General Ljueting, poveljnik 5. kitajske divizije, ki se je 16. junija predal Japoncem, je izjavil, do so odiio-šoji med rednimi kitajskimi četami generala Čangkajška in mod komunističnimi oddelki zelo napeti in da lahko vsak čas pride do boja med njimi. O čungkinških četah pa je vedel povedati, da imajo nezadostno hrano in jim jo začelo primanjkovati orožja. Tokio, 20. junija. AS. Iz Tokia poročajo, da eo Japonci 24. maja končali zasedbo Moluškega otočja, ki leži med Sundskim otokom Celebesoin in med Novo Gvinejo. Tokio, 20. junija, AS. Letala japonske mornarice so v štirih dneh sestrelila pn poletih na pristanišče Darvvin 46 sovražnih letal. Zelo so bile poškodovane tudi vojaške naprave v tem avstralskem pristanišču. Japonci 60 zgubili dve letali. Poveljnik danskih prostovoljcev padel Kopenhagen. 20. jun. AS. Prispelo je poročilo, da je padel 2. junija na ruskem bojišču južno od Ilmenskega jezera že drugi poveljnik Von Lettow .Vorbeck. Poldrug milijon sadnih dreves je v pokrajini Ljubljana, junija. Poletni meseci junij, julij in avgust so pač tisti, ko se sadjarji, kmetovalci iu vrtnarji s precejšno skrbjo ozirajo v sadno drevje tor v nebo, boječ se raznih ujm, predvsem toče, ki utegne uničiti njihova pričakovanja, pa tudi navala raznega mrčesa, proLi kateremu pa tse sicer znajo uspešno boriti. Sadno drevje velja pri našem kmetu že dolgo vrsto let kot izvrsten vir dohodkov, celo boljši kakor pa vinogradi. Vinogradom tudi toča bolj škoduje kakor drevju, ki lo še more obdržati ob toči vsaj nekaj sadja. Propaganda pred leti, zlasti naše zadružništvo iu pa požrtvovalni strokovnjaki so res dosegli, da je naš jioljedelec zasadil mnogo zemljišč s plemenitimi vrstami sadja. Preden pa ee je pričela ta propaganda, je bila sadjeroja pri nas tu pa tam zanemarjena. Ta ali oni kmet je potretioval sadje le za domačo uporabo, za otroke ta pa za krhlje. Šel je v gozd, j>o-lskal kako mladiko divje rastočih jablan ali hrušk in jo jiresadii na svoj vrt, kvečjemu če jo je še cepil s kakšno požlahtnjeno vrsto Tudi nadaljnjemu gojenju dreves ni jtosvečal posebne pozornosti, poznal ni obrezavanja dreves, ne škropljenja s sredstvi proti mrčesom, zadovoljen je bil s tem, kar je pač pridelal, samo da je bilo dobro za krhlje. Krhlji so sicer izvrstna hrana, zlasti kot dodatek k drugim živilom, vendar pa kakega dobička od s^dja drugega res ni imel. Zganjarslvo v naši pokrajini je tudi doseglo, da se jo kmetovalec pričel nekoliko bolj zanimati za sadje, toda za žganjekuho je dobro skoraj vsako sadje, le da je nekoliko 6ladko in da ga je mnogo. šele ko se je razvil trg sadja, ko so naša mesta zahtevala vedno več dobrega, zdravega 6adja, k čemur je pripomogla tudi zdravstvena propaganda in šele, ko je tak kmet videl, kako recimo drugi pametni dobro vnovčujejo svoj pridolek, kako recimo konkurenca iz tujine dobro zasluži z uvoženim sadjem, šele tedaj se je s|)omnil in — sam pričel gojiti sadovnjake. Saj je bilo pred leti res malo čudno, da so pri nas celo v jeseni prodajali po višji ceni uvožena kalifornijska jabolka, ko bi lahko imeli dovolj domačih. Ozemlje sedanje Ljubljanske pokrajine je naravnost idealno za dobro eadjerejo. Dolenjska ni niti dovolj topla za gojitev sredozemskega sadja, kakor lig, oliv. seveda še manj za limone in pomaranče, toda prav dovolj topla za gojitev najboljšega sadja, kakor marelic, češenj, zlasti pa jabolk, hrušk ta češpelj ter seveda grozdja. Sicer so podatki o stanju sadjarstva v naši pokrajini še kolikor toliko ugodni ter je bilo v zadnjih letih storjenega res mnogo. NI pa še vse izrabljeno, ni še vse storjeno, kar hi bilo lahko in stopnja sadjarstva v naši pokrajini bi 6e dala znatno dvigniti. Trenutno imamo v Ljubljanski pokrajini okoli poldrug milijon sadnih dreves, po večini mladih. Med temi drevesi jih je lani rodilo 890.000, okoli 000.000 pa jih še ni rodilo, ker so biia komaj zasajena. To se pravi, da se je zanimanje tudi zadnja leta znatno dvignilo in da moremo pričakovati od leta do leta lepšega sadja na naše trge. Seveda je v naših krajih največ jablan. Jabolko je pač sad, ki gre najlaže v promet, ga ljudje največ konzumirajo in so tudi najdalj obdrži. Ob pametnem shranjevanju moremo zdrava jabolka obdržati čez zimo najmanj do novega zgodnjega sadja, tako more imeti razumna gospodinjn za svojo družino sveže sadje prav vse leto. V naši pokrajini je sedaj okoli 380.000 jablan, ki že rode, in okoli 250.000 mladih jablan, ki še čakajo na prvo cvetje in na plodove. Takoj za jablanami eo slive, oziroma Sešplje. Slive ao priljubljene, ker dajo največ žganja, pa se dajo tudi izvrstno konzervirati in sušiti. Sliv, ki rode, je okoli 230.000, mladih pa 140.000. Čudno je, da je pri nas sorazmerno malo hrušk. Dobre zdrave hruške se dolgo obdrže, tudi posušene so naravnost izvrstne in sveže gredo Se po višji ceni v denar kakor jabolka ali drugo sadje. Rodnih hrušk v naši pokrajini je sedaj okoli 100.000, mladih pa 100.000. Važno sadno drevo je oreh. Okoli 50000 rodnih orehovih dreves imamo ter približno toliko tudi mladih. Oreh raste, ko 6e enkrat ukorenini, tako rekoč sam od sebe, ne zahteva skoraj nobene nege, daje pred hišami krasno senco — vsako jesen pa j>o navadi obilico izvrstnega sadu, ki dosega dandanes najvišje možne cene. Orehov les je tudi najbolj dragocen, zlasti pa je draga njegova korenina. Pameten gospodar, kl misli tudi na bodoče rodove, bo torej zasadil čim več orehovih drevesc. Češnjevih dreves je v LjuhtjanKki pokrajini okoli 00.000, kl rodn, in okoli 40.000 mladih. Sad češenj gre ves naglo v denar, kar vidimo zlasti sedaj, ko prihajajo na ljubljanski trg domače češnje. Sorodnih visenj je v pokrajini okoli 1000 rodnih, okoli 1000 pa mladih. Višnje ao najbolj okusne kot marmelada, dajo pa zlasti izvrstne sokove in najfinejše žganje. Višenj je med vsem sadnim drevjem v pokrajini najmanj. Breskev je v Ljubljanski pokrajini okoli 20.000 rodnih, okoli 11.000 pa mladih. Breskve goje največ v Beli krajini, ki ima tudi najbolj ugodno podnebje, medtem ko zahtevajo v okolici Ljubljane, kjer so jih tudi začeli gojiti, najbolj skrbne nege, škropljenja in varovanja pred mrazom. Mareličnih dreves je okoli 3500 rodnih ter okoli 2500 mladih. V zadnjem času razni vrtnarji tudi mnogo goje razno rastlinje, ki daje tudi dober sad. kakor kos-mulje, ribizelj, nešplje, razne vrste Češpelj, kakor ringlo in podobno. To sadje pri podatkih ne pride toliko v poštev, vendar pa prinaša v naš sadni izbor mnogo spremembe. Kakor rečeno ima Dolenjska velike možnosti razvoja sadjarstva, ker ima za to vse pogoje: pripravno zemljo, ugodno podnebje in pa velik trg, namreč Ljubljano. Idealna zemlja za sadjarstvo je Bela Krajina, kjer je v resnici sadjarstvo v vsej pokrajini že sedaj najbolj razvito. Pa tudi ljubljanska okolica in celo Notranjska imata prav lepe možnosti za sadjarstvo, seveda pa je treba pri tem pametne izbire. Ni namreč V6ak kraj za vsako vrsto. Kako je nastal ljubljanski mestni muzej Ljubljana, junija. Med izobraženstvom je splošno znano, da ima ljubljanska mestna občina precej bogat mestni arhiv, iz katerega morejo naši zgodovinarji in drugi znanstveniki črpati marsikaj podatkov za domačo, pa tudi tujo zgodovino. Res je, da ljubljanski mestni arhiv obsega po večini le gradivo za ljubljansko zgodovino, toda Ljubljana je bila vedno kulturno žarišče Slovencev in je torej važnost tega arhiva velika za vso slovensko zgodovino. Saj so bili v Ljubljani celo dogodki, ki niso zanimali samo Ljubljančanov, temceč celo vso Evropo. Najstarejša listina, ki jo ima mestni arhiv, izvira iz 1. 1320. V glavnem obsega arhiv akt« in listine, ki se tičejo v prvi vrsti pravic, privilegijev, svoboščin in obveznosti ljubljanskega mesta. Ako pregledujemo mestni arhiv, nam vstaja takorekoč vsa zgodovina našega mesta od 1. 1320 pa do konca francoske nadvlade v naših krajih, to je do 1. 1814. Do tega leta smatramo listine kot pravi mestni arhiv. Mestni arhiv sam pa je bil osnovan šele leta 1866. Do tedaj je le malo Ljubljančanov vedelo, da poseduje Ljubljana listine, ki bi mogle napolniti arhiv. Po večini so stare in zgodovinsko važne listine ležale po miznicah posameznih uradnikov, nezabeležene in neurejene. Fasciklji aktovskega gradiva so trohneli po vladnih prostorih na kupih. Seveda se je mnogo gradiva porazgubilo in marsikaj sta uničili vlaga in trohnoba. L. 1866. je mestni občinski svet poveril ureditev mestnega arhiva znanemu ljubljanskemu zgodovinarju Petru pl. Radicsu, ki je res pregledal vse gradivo, povezal veliko fascikljev na novo ter podal občinskemu svetu obširno poročilo o svojem delu. Arhiv so spravili v nov prostor, ki pa tudi ni brez vlage. L. 1898. pa je bil na predlog župana Ivana Hribarja sprejet predlog, da se osnuje posebno Za ajdo je treba posebnega gnojila Ajda je res kakor pastorek v našem kmetijstvu. Sejemo jo namreč večinoma žele kot strniščno, to «e pravi šele po žitu, pšenici, rži ali ječmenu. Kazum-Ijivo je, da je že žito izčrpalo iz zemlje vse lahko topljive hranilne snovi in da za ajdo ni več dosti ostalo, tudi tedaj ne, če smo žitu še tako dobro pognojili. Sicer pa je že hudo dovolj, če zahtevamo iz ene in iste njive kar dva pridelka letno, najprej ječmen ali pšenico, potem pa še ajdo. Ce pa že moramo tako izkoriščati zemljo, moramo vsekakor poskrbeti tudi za izdatnejše gnojenje, kajti iz nič ni in ne more biti nič. In ker je že žito precej izčrpalo zemljo, moramo vsekakor pognojiti tudi ajdi. Dobro preležan hlevski gnoj bi ee gotovo pri-legel tudi ajdi, vendar ga za ajdovo setev navadno ni na razpolago. Zato gnojimo ajdi večinoma le z umetnim gnojem. Ker pa mora ajda kar hitro odrasti, odeveteti in dozoreti, da je ne zalotijo in stisnejo jesenski mrazi, so zanjo hitro učinkujoča umetna gnojila prav posebno primerna. Seveda pa ne smemo pozabiti, da tudi ajda rabi vse glavne hranilne snovi: dušik, da hitro odraste, fosforno kislino, da enakomerno odevete ter dozori, in pa kalij, da napravi jedro in polno zrnje. Zato pa eno- stavno gnojenje ajdi samo s superfosfatom, ki vsebuje le fosforno kislino in kakor jc pri nas če6to v navadi, nikakor ni na mestu. Posledice takega nesmotrnega ta enostranskega gnojenja v6ako leto lahko opazujemo: ajda namreč odraste komaj za ped visoko, potem pa dolgo in neenakomerno cvete ter da le pičlo 6labcga, drobnega in puhlega zrnja. Iz take ajde seveda potom tudi ni prida moke. Nobenega dvoma torej ni, da načelo polnega gnojenja velja tudi za ajdo. In dandanes moramo to še prav posebno upoštevati. Zal pa je tudi za umetna gnojila bolj trda in ni nič izbire. K sreči pa je letos prvič tudi pri nas prišlo pod imenom Sainkal IV ali »ajdovec« v promet posebej za ajdo pripravljeno mešano umetno gnojilo, ki v pravilnem razmerju vsebuje vse glavne hranilne snovi. »Ajdovec« se dobi pri Kmetijski zadrugi v Ljubljani, Maistrova ulica 10, ki izdeluje pod imenom Samkal tudi razne druge mešanice umetnih gnojil, tako za vrtove, žita. krompir, travnike itd. Ker pa je zaloga le pičla, posezite po »ajdovcu« čimprej, da bo ajda res dobro obrodila in bo potem dovolj dobre moke za žgance in sok. Tenč. mesto mestnega arhivarja in je bil na to mesto imenovan pesnik Anton Aškerc. Čakalo ga je ogromno delo, ki ga je potem, ko je proučil ureditev nekaterih drugih arhivov in po posvetovanju domačih zgodovinarjev, kakor z Radicsem, prof. Vrhovcem in deželnim arhivarjem Koblarjem tudi res vestno dovršil. Njegov naslednik na tem mestu je bil tudi pesnik, namreč Oton Župančič, ki pa je bil le nekaj let arhivar. Čeprav je bilo sprva mišljeno, da naj bo arhivarsko mesto določeno za kakega reprezentanta slovenske literature, da se jim omogoči lažji obstoj, vendar to ni bila nikakršna sinekura, ker sta prav oba pesnika, tako Anton Aškerc in Oton Župančič pokazala veliko ljubezni do arhivskega dela ter vložila mnogo truda v urejevanje. Najbolj natančno je bil urejen prezanimiv ln 28 fascikljev obsegajoč oddelek lz francoske dobe. Najbolj važna knjiga pa je bila »Gemainer Stadt Laybach fiirnebistem Fraihaiten«, ki obsega mestne pravice in davščine. Najstarejši v njej je odlok nadvojvode Karla 1. iz 1. 1320, najmlajši pa cesarja Leopolda iz 1. 1744. Mnogo dragocenega gradiva je mestni arhiv že odstopil Narodnemu muzeju in drugam, kjer služi svojemu znanstvenemu namenu. Poleg mestnega arhiva ima občina tudi mestno knjižnico, ki obsega mnogo starih knjig, časopisov, rokopisov in stičnega. Mestna knjižnica je dolgo, skoraj tja do svetovne vojne, služila zlasti našim znanstvenikom in sličnim javnim delavcem kot študijski prostor. Imela je namreč skoraj popolno zbirko slovenskih in drugih časopisov. To vlogo pa je prevzela v mlajši dobi bivša licejska, sedaj vseučiliška knjižnica. Mestni arhiv in mestna knjižnica, na katera mora biti mestna občina še vedno ponosna, sta 1. 1934 dobila nove in res primerne prostore, namreč v bivši Turjaški palači v Gosposki ulici, ki jo je prav zaradi tega in zaradi mestnega muzeja kupila tedaj mestna občina od bivše banovine. Cepljenje proti tifusu se bo začelo, kakor je bilo objavljeno, v ponedeljek 22. t. m. ob 7.30 ter bo vsak dan prihodnjega tedna trajalo samo do 9 Proti tifusu morajo biti cepljeni vsi, ki imajo opraviti z mlekom ter vse perice. Opomin jumo jih pa. da morajo priti k cepljenju pojiolnoma tešči, hkrati jih pa prosimo, naj ne pozabijo s seboj prinesti kozarca. Drugo cepljenje proti davici se začne v ponedeljek 22. t. m. ter bo trajalo do sobote 27. t. m. j>o istem razporedu kot prvo cepljenje, ki je bilo prejšnji teden končano. Starše ojX)zarjamo, naj pripeljejo že prvič cepljene otroke na isto mesto in isti dan tedna kot so jih pripeljali k prvemu cepljenju, saj bodo po cepljenju dobili tudi potrdilo o opravljenem cepljenju. Postaja električne cestne železnice je z ogla Zvezde_ premaknjeaa proti uršulinski cerkvi na sredo Zvezde, na kar opozarjamo prebivalstvo, da ne Ik> zmede. V«e, ki še vozijo s tramvajem, of>ominjamo da je v vsakem vozu ob izliodu predalce za rabljene vozne listke, da jih ne bodo več metali po tleh in smetili vozov ter ulic. Sicer je pa tudi v bližini vsake postaje košek za smeti, kamor naj vrže že rabljeno vozovnico tisti, ki je ni dal v prednice v vozu. Omejitev avtomobilskega prometa Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, potem. ko je videl čler. 3. R. D. L. 3. maja 1941-XIX. št. 221 in smatral za fx>trebno. da še nadalje omeji avtomobilski promet soglasno z vojaško in koni-petentno oblastjo odreja: Člen 1. Od 23. junija 1942-XX je po vsej pokrajini prepovedan promet avtomobilov z javno 6lužbo (avtotaksijev in avtobusov). Člen 2. Od 1. julija 1942-XX je ukinjena vsem veljavnost kakršnegakoli dovoljenja za promet vsakršnih avtomobilov, motornih koles, motornih vozov, motornih furgonov. Visoki komi6arijat ima možnost, da dovoli slučaj za slučajem posebno dovoljenje za promet javne uprave ter v drugih 6lučajih, kjer je potreba in javna korist dokazana. Prizadeti morejo za dovolitev prometa po 30. juniju 1942-XX zaprositi na urad za civilno moto-rizacijo na Visokem komi6arijatu z običajno motivirano prošnjo novo dovoljenje za promet ter izkaznico. Člen 3. Od 1. pilija 1942-XX je ukinjen promet motornih vozil in vlačilcev, ki 6e rabijo za prevoz blaga, cestnih avtobusov v javni službi za prevoz oseb ter V6eh cestnih motornih vozil, ki se rabijo za posebne namene (avtoambulance, cestni traktorji, motorne le6tve itd. na kakršenkoli pogon. Imejitelji zgoraj omenjenih motornih vozil, čigar delovanje ima značaj javne koristi, bodo morali zaradi prometa po 1. juliju zaprositi za posebno dovoljenje in odgovarjajočo izkaznico na uradu za civilno motorizacijo z običajno motivirano prošnjo ter fiotrdilo od uprav in društev, na račun katerih bodo izvršili prevoz ter označiti pri tem blago, ki ga v pretežni meri prevaža. Člen 4. Od 23. junija 1942-XX je prepovedana raba tablice za poskusne vožnje, o kateri govori člen 7. odredbe 96. od 10. septembra 194-1 -XIX za osebne avtomobile, za prevozne, industrijske in za motorna kolesa, V tem času morejo koncesionarji izročiti tablice na urad za civilno motorizacijo. Člen 5. Nove prometne izkaznice, o katerih govorita člena 2. in 3., sestoje iz trikotnega traku modre barve na belem polju. N« njih je označena številka tablice, številka prometne propustnice ter datum, kdaj dovoljenje zapade ter so fiotirjene od suhega žiga z označbo »Visoki komisarijat — Ljubljana«. Člen 6. Kdor prekrši pričujočo odredbo, bo takoj aretiran, motorno vozilo se mu bo zaj>le-nilo ter bo kaznovan od vojaškega sodišča z zaj»orom do dveh let ter z denarno kaznijo do 5000 lir. Člen 7. Pričujoča odredba ukinja vsako drugo prejšnjo odredijo, ki bi bila tej nasprotna ali pa neskladna. Ljubljana, 20. junija 1942-XX. Visoki komisar: Emilio Grazfali. Drobne gospodarske Obrežna cesta v Dalmaziji. Eno najvažnejših del v Dalmaziji je vsekakor- zgradba obrežne ceste vzdolž vse obale Dalmazije. — Kljub temu, da je en del ceste že zgrajen, se mora vendar cesta smatrati za novo v celoti, ker bo tudi na nekaj kilometrov, ki so porabni, širina ceste podvojena. Nadalje bodo odpravljeni vsi ostri ovinki ter večji klanci. Odsek približno 10km od Segretta do Marine bo zgrajen popolnoma na novo in bo približal ta odsek obali ostalim krajem. Nova cesta bo imela ime »Litoranea«. Nova cesta bo izpostavljena južnim vetrovom ter. bo zelo velikega turističnega pomena. Nadzorstveni urad za svilo. V Milanu je osnovan nadzorstveni urad za svilo, in sicer v okvirju federacije svilarske industrije. Urad Ivo nadzorovala ku|>oprodajo svile ter cene surove svile. Italijansko-jugoslovanska družba za trgovinske stike in industrijska podjetja v Milanu, ki ima glavnice 150.000 lir, je sklenila preklicati likvidacijo, sklenjeno dne 18. februarja 1041 in zopet začeti z delavnostjo pod imenom: Evropska družba za trgovinsko izmeno ter industrijska podjetja. Upravnik podjetja je rač. sv. Cleto Borella. Izredni dnvek na vojne dobičke v Ameriki. Finančni departement v severnoameriških Zedinjenih državah je predložil zbornici zakonski osnutek, po katerem bi znašal izredni davek na vojne dobičke, ki prekašajo 25.000 dolarjev. 100%. Ista taksa bi se uporabljala tudi pri samcih, ki imajo nad 50.000 dolarjev letnega dohodka, in pri družinah ki imajo nad 199.000 dolarjev lastnega dohodka. Novi davek bi dosegel 11.000 družin in je njegov donos pro-računan na 184 milij. dolarjev. Kronika diplomatskih zgodb in spletle: DUNAJSKI KONGRES V svojih prvih vojaških letih se je mladi grof udeležil rajnih bitk proti Francozom, v letu 1812. pa ga je njegov pokrovitelj Metternich poslal v Stockholm, da bi Bernadotta pregovoril, da naj se obrne proti Napoleonu. Svojo nalogo je srečno opravil ta zato ga je Metternich poslal v Napoli h kralju Muratu z istim naročilom. Ves čas je tako bilo Neippergovo delo usmerjeno predvsem v spletke proti Napoleonu. Ko je povzročil, da je kralj Murat v Napoliju izdal Napoleona, ga je Metternich poslal še k princu Evgenu Beauharnaisu, kjer pa ni imel nobenega enakega uspeha. Neipperg je bil zelo premožen in ni bil srečen samo v politiki, ampak tudi v ljubezni. Najprej se je poročil z grofico Polo di Bologna in je imel z njo pet sinov. Ko mu je Metternich zaupal važno nalogo pri bivši francoski cesarici, je bil v Milanu, vendar pa je takoj spoznal, kakšne dobičke bo imel v tej službi. Nekemu svojemu prijatelju je vzkliknil: »Boš videl, da ne bo poteklo šest mesecev, pa ee bom poročil z Marijo Luizo.« Tako se vidi, da ee je dobro zavedal Bvoje naloge ta da je zaupal v svojo srečo. Resnično je bila njegova nesrečna soproga toliko pametna, da je v aprilu 1815 umrla in tako napravila svojemu modu prostor. Kar se tiče Napoleona, pa se je zanesel na zaveznike, ki ga bodo že spravili s poti. Neipperg je bil lepotec. Ni se vedelo, na kakšen način je izgubil svoje drsno oko in zato je vedno nosil obvezo iz črne svile. Toda ta obveza ga je delala še bolj romantičnega. Bil Je izredno vljuden, ljubil je glasbo ta govoril in pisal je z veliko izbranostjo. Ko je bil 39 let star, se je čutil še zelo mladeniškega. Francoski pesnik Chateaubriand je govoril o njem, da je lahko za vzgled »dobre vzgoje«, gospa de Stael pa je bila vsa navdušena zanj ta v njegove sposobnosti. Marija Luiza ga je prvič srečala v Aixu, kamor so ga poslali za njo ta kjer je živela pod imenom vojvodinje Colorno. Prvi vtie o nJem ni bil dober, »RIMSKI KRALJ« je bil edini sin, ki ga je Marija Luiza rodila Napoleonu 20. marca 1811. Ob rojstvu je dobil naslov ,Rimski kralj', po Napoleonovem padcu pa je bil leta 1814. imenovan za Parmskega princa, leta 1822. pa ga je avstrijski cesar imenoval za vojvodo Reichstadtske-ga. Napoleon II. je umrl za sušico 22. jul. 1832 v Schon-brunnu na Dunaju. Na Dunaju je živel precej slabo in ga je dal Metternich precej kruto vzgajati. Hitra rast, zanemarjenost in žalost so pospešile njegovo smrt. Pokopali eo ga v grobnici habsburških vladarjev v kapucinski cerkvi na Dunaju in posmrtni 06tanki so 108 let ostali v tujini, dokler nemška vlada v zimi 1940 ni ukazala prevoza posmrtnih ostankov v Pariz, kjer sedaj počivajo ob krsti svojega očeta v Invalidskem domu. — Zaloigro njegovega življenja jo spesnil Edmond Rostand v tragediji »Aiglon-Orlič«. Meneval piše: »Po nagonu je bila dobrega srca, vendar lo malo odporna ta je vedno menila, da je Neipperg zli duh, njen notranji čut pa jI je veleval, da naj ne veruje njegovim nasvetom.« Naj bo kakor hoče, ta vtis ni trajal dolgo. Ko je nekaj dni nato Marija Luiza dne 22. julija pisala svojemu očetu cesarju Francu, Je omenila: »Tukaj živim skromno, t

tem pod-gobje ostane za nadaljno rast, drugič pa je velika množica nabiralcev povzročila, da so bile vse gobe pobrone že poprej, preden so sploh dozorele in razvile trose, ki predstavljajo seme za gobe. Gobarji so v prejšnjih časih vedno sem in tja pustili kako staro gobo zoreti do kraja. Tako so izginili z Golovca prav vsi jurč-ki in medtem, ko je bilo lani še nekaj lisičk, teh zdaj tudi ni. Morda jih bo nekaj zraslo v bolj odročnih krajih. Isto, kar velja za Golovec, velja v približno enaki meri tudi za druge naše gozdove, ki so jih lani oblegale množice obiskovalcev. Pomanjkanje gob je treba res obžalovati, ker predstavljajo izvrstno nadomestilo za meso, kar je posebno dandanes važno in pomembno. Našim gozdovom bo treba pač nekaj let počitka, da si gobe spet opomorejo. — 6 mesecev za lažno ovadbo. Pred dnevi je bila pred novomeškim okrožnim sodiščem razprava proti janežu Žuglju iz Otoka prt Gradcu, ki mu je obtožnica očitala lažno ovadbo. Možakar je pred časom poslal karabinjer-jem pismo, v katerem je ovadil svojega soseda, češ da se pri njem zbirajo prevratni elementi in da ponareja živinske potne liste. Mož je podpisal napačno ime gotovo s prepričanjem, Ha bo za seboj zabrisal vsako sled. Varnostni organi so napravili preiskavo in kmalu ugotovili, da ovadba nima nobene osnove in kmalu so iztaknili tudi pisca lažne ovadbe, ki so ga nato prijavili sodišču Žugelj je pri sodišču ovadbo priznal, izgovarjal pa se je, da je ovadil pač ono. kar je o svojem sosedu slišal. Novomeško sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev zapora. Obsojenec si je pridržal rok za priziv in revizijo. — Prste si je obreza!. 14 letni posestnikov sin Jožef Plut iz Starihovega vrha je bil po opravkih na žagi na Krupi. Pri slikanju okoli žage je imel nesTečo, da si je obrezal prste, ki so bil.i tako poškodovani, da je moral po zdravniško pomoč v kandijsko bolnišnico. Ljubljana Zadnji dan umetniške razstave kiparja Franceta Goršeta in slikarja Mihe M a 1 e š a v Jakopičevem paviljonu je v nedeljo, dne 21. t. m. M. Maleš: Deklica Razstava je vzbudila med našim občinstvom toliko zanimanja, kot malokatera pri nas. Zato opozarjamo tudi vse tiste, ki si je še do sedaj niso mogli ogledati, naj ne zamude prilike in si jo ogledajo. Vodstvo po razstavi in razlago umetnin bo imel v nedeljo prof. Saša Š a n t e 1. predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov, ob 11. Vabljeni so tudi vsi lastniki permanentnih vstopnici Izmed vsakih 50 bo eden zadel umetniško podobo, kakor bo po razstavi določil žreb. Podoba je na ogled v razstavnih prostorih. * 1 Mladinska maša v cerkvi sv. Vincencija v Zeleni jami bo tudi med počitnicami ob 10, kakor je bila že med šolskim letom za otroke iz Mladinskega zavetišča in za šolarje, ki so bili skupne šolske maše zaradi oddaljenosti oproščeni. Kakor doslej, bo tudi med počitnicami pri tej mladinski maši pel mladinski pevski zbor pod vodstvom č. s. Regine Kruljc. 1 Ljubljanskim tretjerednikom! V nedeljo, 21. t. m. popoldne ob 4 je mesečni shod ljubljanskih tretjerednikov. Vsa skupščina se bo slovesno posvetila presv. Srcu Jezusovemu. Pobožnost bo obsegala govor, posvetitev in pete litanije presvetega Srca z blagoslovom. Posvetitev bodo molili vsi tretjeredniki na glas z duhovnikom. Zato si naj vsak preskrbi posvetilno molitev. Tiskovine so na razpolago na samostanski porti pri frančiškanih, pred pobožnostjo pa jih bo lahko vsak dobil pred cerkvenimi vrati. Vabljeni tudi drugi verniki. 1 Na L ženski realni gimnaiijl bodo popravni izpiti za IV. razrede v dneh od 9, do 11. ju- lija. Neizogibni pogoj za pripustitev k popravnemu izpitu iz italijanskega jezika je, da bodo prizadete učenko r e d u o obiskovale pouk v italijanščini, ki so bo za IV. razrede nadaljeval v Lichtenlhurnovem zavodu. Pričetek pouka za IV. c in IV. d razred bo v ponedeljek, 22. junija ob 14. Vsa druga navodila za vse IV. razrede so razvidna na vratih konferenčne sobe v bivši prisilni delavnici. — Ravnateljstvo. 1 Sprejemni izpiti se vrše jeseni. Starši, prijavite svoje otroke, ki jih hočete vpisati na srednjo šolo, k tečaju za sprejemne izpite. Strokoven pouk, temeljita priprava in ponavljanje. Učnina, plačljiva pri vpisu je zmerna. Vpisovanje vsak dan oa 10 do 12 v avli Uršulink, Kongresni trg. 1 Ponavljalni tečaj za učence(ke) srednjih šol, ki imajo |>opravni izpit iz kakega predmeta. se začne s 1. oziroma 15. julijem. Informacije od 10 do 12 vsak dan v avli Uušulink, Kongresni trg. 1 Kdor je končal meščansko šolo ali nižjo gimnazijo in bo nadaljeval svoje študije na trgovski šoli ali trgovski akademiji, nuj dopolni 6voje znanje v poletnem učnem tečaju, kjer bo dobil temeljito pripravo iz vseh predmetov. Učnina, plačljiva pri vpisu, je zmerna. Vpisovanje vsak »lan od 10 do 12 v avli Uršulink, Kongresni trg. I Jezikovni pouk (italijanščina, nemščina, češčina, srbohrvaščina itd.) 7a začetnike in spretnejše po praktični metodi dajemo. Informacije vsak dan od 10 do 12 v avli Uršulink, Kongresni trg. 1 Javne produkcije. V nedeljo ob 10.30 in v ponedeljek ob 18.15 bodo nastopili v filharmonič-ni dvorani učenci srednje glasbene šole in Glasbene akademije. Na sporedu so koncertne skladbe, pesmi in operne arije Bortkiewicza, Beethovna, Chopina, Dvofaka, Lajovica, Leoncavalla, Liszta, Puccinija, Škerjanca, Verdija, Thomasa itd. Sporedi so naprodaj v Matični knjigarni. 1 Opominjamo hišne posestnike nn le dni objavljeni poziv mestne občine, naj brez odlašanja takoj očedijo posebno pritličja svojih hiš ter naj to opozorilo smatrajo za popolnoma resno, da mestno poplavarstvo ne bo prisiljeno k odločnejšim korakom. Že te dni naj hišni posestniki očedijo hiše vsaj^ tako visoko kot so zamazane ter se na njih še pozna. kje so bili razni znaki in napisi v naglici izbrisani, ostrgani ali razkopani, da nekatere hiše zlasti pod in med pritličnimi okni šc zdaj kazi polno marog in lukenj. I V Ljubljani umrli od 12. do 18. junija: Sunjič Marko, 38 let, trgovec, Žabjak 3; Dormiš Sabina roj, Istinič, 41 let, žena krojača, Tržaška cesta 4; Klemenčič Marija roj. Skodlar, 07 let, vdova nadpreglednika. Ob Ljubljanici 75; Klein-mayr Ita, 63 let, zasebnira. Poljanska 16; Josip Srhvvarz, 76 let let, pekovski mojster, Vidovdanska 9; Drobne Rudolf, 46 let, kovinski brusač, Cesta dveh cesarjev 27; Kleinmayer Ivana, sestra Ema, 65 let, usmiljenka. Zaloška 11; Ana Avguštin, 79 let, zasebnica, Frankopanska ul 21. — V ljubljanski bolnišnici: Rausrher Ana, 38 let, Bleiweisova 42; Košak Frančiška roj. Čotar, 57 let, snažilka, lllica kralja' Viktorja Emanuela št 8; Piš Klementina roj. Papež, 77 let, vdova učitelja, Cesta 29. oktobra 2; Lambergar Franc, 42 let, tesar, Dobrunje 77; Roje Jakob, 31 let, čevljarski pomočnik, Zaloška 77; Sodnikar Jurij, 69 let, delavec, Križevniška 11; Budja Anton, 65 let, zidar, Rožna dolina, cesta VI-37. 1 Živahen živilski trg. Sobotni živilski trg je bil dobro založen z različno zelenjavo, sočivjem in ]>ovrtnino. Uvoz graha je pojenjal. Domačega graha jo bilo precej, a je bil takoj ves pokup-Ijen. Na trgu je bila velika Izbira uvožene pese. O domači glavnati solati ni treba izgubljati besedi, kajti bilo je je res v ogromni izbiri. Precej je tudi naprodaj novega domačega korenja in petršilja. Na prosioni za gozdne sadeže so se gospodinje že od 7 zjutraj kar trgale za borovnice. Dovoz domačih češenj z Orlega in raznih sostrskih krajev je bil primeren. Češnje so bile kmalu prodane. Na trgu je dalje mnogo uvožene čebule. Sedanje deževje je bilo ugodno za rast gob. Na Golovcu so jih nekatere ženske nabirale. Dobile so v prvi vrsti lisičke, jurčki so bili redki. Na trg je prinesla neka žena dva litra lisičk, ki so bile takoj prodane. I Kriminalni oddelek tukajšnje Kvesture je zaplenil v zadnjem času pri raznih tatovih itd. sledeče predmete: 2 uri budilki, 1 elek. Ii ka 1-nik, 1 elek. kuhalnik, 4 kovčege iz imitacije, 2 aktovki, 1 moško spalno srajco I B, I temno-siv suknjič, 1 temno rjavo obleko, 1 rjav dežni plašč, 2 para nizkih moških čevl jev in še več drugih enakostih. Za ogled blnsja naj se stranke zglase od 9 do 12 ali od 16 do 18 v sobi štev. 20, na ljubljanski Kvesturi. II Pogrešamo dve in pol lota starega otroka v poletnih rdečih hlačkah in rdeči jopici. Kdor kaj ve, naj sporoči Stary Josipu, Tavčarjeva 1-1. Otrok je zginil v petek ob pol 11 izpred Zadružne zveze. Ime otroka je Stary Mitja. 1 Pogreša se od 19. junija od 12 ure dve in pol leta star deček, bos in gladko ostrižen. Ako bi kdo kaj vedel, prosim, da sporoči na: Slabe Alojzij, Ločnikarjeva 14. 1 Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ciber Franc, Štefanova ulica 7, telefon 36-41. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama: Nedelja. 21. Junija »Romeo in Julija«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. — Ponedeljek, 22. junija: Zaprto. — Torek 23. junija oh 17.30 »Sola zn žene-. Red Torek. — Sreda, 24. junija oh 17.30 Kralj na Bctnjnovi. Red. Sreda. Opera: Ncdelin. 21. junija ob 15: »La Boheme«. Izv. Oostovanio Zlato Gjungjolčeve. Cene od 24 lir navzdol. — Ponedeljek, 22. junija: Zaprto. — Torek. 23. jnni.ia oh 17. »Mndamn Butterfl.v«. Izven Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Cene od 24 lir navzdol. — Sreda, 24. Junija: Zaprto — Četrtek. 25. .iunijn oh 16. »Fnust«. Red Četrtek. — Petek, 26. junija: Zaprto. (Generalka). RADIO. Nedelja, 21. junija. S Poročila v slovenščini. — 8.15 Poročila v italijangjlnl. — 8.3(1 Božjepolni opis: Cerkev Marije Tolažnice — 8.40 Orgelski koneert Aiessnndra Pascuecija — 11 Prenos pete maše iz Bazilike sv. Pavla v Rimu — 12 Razlaga Evangelija v italijanščini (O. Znppaterrcni) — 12.15 ltazlnga Lvan-gelija v slovenščini (O. Sckovnnovič) — 12.35 Koncert pianista Antona Trosla — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Koncert operne glasbe — 13.40 VojaSke pesmi — 14 Poročila v italljanMInl — 14.15 Koneert rndi.iskega (jrkestra in Komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sijancc. Slovenska glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 J. Koren: Bolezni od zajcdalcev — nova bolezen pri konjih — predavanje v slovenščini — 17.35 Koncert sopranistke Rezike LipuSčck-Koritnikove — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Simroničnn giashn — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.40 Godalni orkester vodi dirigent Spaggiari — 21.10 Predavanje v slovenščini — 21.20 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. V odmoru: Zanimivosti v slovenščini — 22.15 Koncert kvarteta »Fantje na vasi« — spremlja Kmečki trio — 22.45 Poročila v italijanščini. Ponedeljek, 22. junija. 7.30 Poročilu v slovenščini — 7.45 Slovonska glasbo. V odmoru (8.00). Napoved časa — 8.15 Poročila v italijnuSčini — 12.15 Koncort Vaške mu7.ike — 12.40 Koneert tenorista Antona Sla-doljevn — 13 Napoved času. Poročila v Italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v sloveiSčini — 13.20 Iz znanih filmov — orkester vodi dirigent Barzizzn — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. 8i-.mnec. Godba za godnim orkčnleF — 14.15 Porodila v tlovenMinl t- 17.10 Koncert čelista Ceude Sedlbauerja Najlepše delo krščanske a=ketike Zakladnica življenskih naukov Biser-knjigH za učeneaa in I preprostega I.................. od Tomaža Kempčana je izšla * založbi Ljudske knjigarne v Liubliani. „Hoiaza Kristusom je kakor pravi Fonianelle, natlepša knjiga kar jih je prišlo iz človeških rok, zakaj kv. pismo jo prišlo iz božjih. Slovenci smo to delo prvič dobili žo leta 1719, v ča«u. ko so bile knjige pri nas še reoke ko zlato. Od tedai so se množile izdaje le dragoceno kmige. ki bi moiala biti osebna last vsakega kaioli-čana. Vsak dan bi moral čitnti v nji, zakaj toliko vzpodbude, lepote in miselnega bogastva no najde v nobeni drugi knjigi. 'Io je knjiga za celo življenje; čim večkiai jo čitamo. tembolj so nam odkriva bogastvo te zakladnice. Kadarkoli jo odpremo, se nam odkrijejo nove misli in nova spoznanja, da ne bon o nikdar izčroali vseh biserov, ki i-o zgoščeni v knjiui za naše duhovno življenje. Potreben nam je miren in neomajen svetilnik v življen.u, karšen jo Tomaž Kempčan, bolj potreben kot vsakdanji kruh. To izdajo — ki je pri Slovencih že trinnjsta — je pripravil dr. Aleš Ušenifnik. — Hoja za Kristusom je izdana v priro ni, žepni otdiki. Cena navadni izdaji je L. 12'-, lini izdaji pa L. 30'-. — Obe pa sta elegantno opremljeni. Naročite jo pri LJUDSKI KNJIGARNI V LJUBLJANI Pred Škofijo 5 — Telefon 25 29 (prt klavirju Marijan LipovSek) - 17.35 Orkester vodi dirigent Spaggiari — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Komorna glasba — 20 Napoved časa Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v Slovenščini — 20.30 VoinSke pesmi - 20.45 Pesmi J. F.ichcndorffa. uglasbil Robert Schumann. poje bari o-nist Boris Popov — uvodno prodavanje in klavirska spretnijnvn dr. Otto Dmcner — 21.20 Simfonična prireditev družbe AIA R: Simfonični koncert vodi dirigent A. Cnsrila — sodeluje čcllst A. Bonucci. V odmoru: Predavanje v slovenščini — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo imajo lekarne: v nede-I Jo: dr. Kmet. TyrSevn cesta 43. mr. Trnkoczv. ded , Mestni trg 4 in mr. Ustar. fielenburgova ulica 7. — V ponedeljek: mr. Bnkarčič, Sv Jakobu trg mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murrnayer R., Sv. 1'etra cesta 78. POIZVEDOVANJE. Izgubljena je bila t soboto na živilskem trgu (pri borovnicah* osebna izkaznica St. 001147, glaseča sc na Ime Končan Marijan, in članska legitimacija ZZD. Vljudno prosim, oddati obojo upravi »Slovenca«, Mala papiga, modra (beloglnva) je uSln. Ker jo PRrček. prosim najditelja, da jo odda proti nagradi: Poljska pot 38 ali Predovičeva 21. Izgubljena je bila včeraj na živilskem trgu denarnica z dvema važnima listkoma (od ure) in malo vsoto dennrjn. Prosimo, oddati v našem upravnlStvu. Rožena očala so sc 18 t. m. našla v Drami pri Sredstavl »Sola za žene« v desni parterni garderobi, obe se pri gledališkem mojstru Lehnu v Drami. Najdena Jo bila v soboto dopoldne pri frančiškanski cerkvi mala dennmlca z manjšo vsoto dcuurja, ki so dobi v naši upravi. S Spodnjega Štajerskega Umrl je dne 9. junija Ivan Bregar, bivši posestnik iz Globokega pri Brežicah. Pokopali so ga dne 11. junija. Zapušča ženo in pet nedo-letnih otrok. Pokojnik je brat uglednega ljubljanskega trgovca Franca Bregarja. Naj v miru počiva! Preostalim naše globoko sožalje! Vaške strojniške skupino so začeli ustanavljati po Spodnjem Štajerskem. Namen teh skupin je, da si posamezne vasi nabavijo kmetijske stroje. Na kmetijski šoli v Št. Jurju ob južni železnici je bil poseben tečaj za može, da so izvežbajo v ravnanju s stroji. V ljudske šole v Mariboru bodo vpisovali otroke v ponedeljek, 22. junija. Vpisali se morajo vsi otroci, ki so rojeni v letu 1938. Šolski pouk se bo začel 29. avgusta. Med obedom umrl. V neki mariborski gostilni je postalo med obedom preddelavcu Ferdinandu Saša slabo. Njegovi tovariši so takoj obvestili Rdeči križ, vendar pa je mož že čez par minut izdihnil. Zadela ga je srčna kap. Neslulene tajne Kitajcev so vam razkrite v nadvse napetem detektivskem romanu Skrivnost dr, Fu Wmlzp Knjiga stane le 5 lir. Prihodnji teden bo izšla v »Slovenčevi knjižnic?« prelepa knjiga Svetinje nad Barjem ki jo je gpisal Joža Likovič. Iz Hrvatske Poglavniku je oni dan izročil romunski poslanik v Zagreliu Dimitru Buzdugan najvišje romunsko odlikovanje, veliki križ reda Karol L, s katerim ga je odlikoval kralj Mihael. Poglavnik je te dni odlikoval v Zagrebu skupino višjih nemških oficirjev. Vsi so dobili najvišje hrvatsko odlikov. red kralja Zvonimira. Pri upravnem poveljstvu ustaške mladine v Zagrebu so ustanovili urad za zaščito ustaške delavske mladine. V Zagrebu se je pričel tečaj za italijanski jezik, ki je namenjen aklivnim hrvatskim časnikarjem. Dne 16. t. m. so tudi v Zagrebu proslavili rojstni dan bolgarskega prestolonaslednika. Na občnem zboru Zveze hrvatskih lovskih društev je bil izvoljen za predsednika zveze Vladimir Premrou. V odboru je med drugimi tudi Gjuka Kemfelja, bivši vodja kmečke zaščite. V vseh hrvatskih državnih uradih so sedaj uradne ure od 7.30 do 14.30. Ob sobotah pa do 14. ure. Prosvetni minister profesor Radkovič je 17,-dal naredbo, s katero je vsem hrvatskim državnim gledališčem prepovedal izposojanje kostumov, rekvizitnih predmetov in dekoracij privatnikom in društvom. Hrvatska tamhuraška zveza v Zagrebu je pozvala vsa obstoječa hrvatska tamburaška društva, naj se takoj včlanijo v tej zvezi, ker drugače ne bodo smela obslojati. Tamburaška zveza hoče s tem doseči poživitev dela posameznih tain-buraških društev, ki jih bodo v bodoče smeli in mogli voditi samo zborovodje, ki bodo predhodno absolvirali posebni tamburaški glasbeni tečaj. ) Gumijevo mesto Manaos njega dvig In konec Najprej je nekaj Šotorov, nato nekaj koč in polagoma nastane iz tega to, kar imenujejo v pustolovskih romanih »mesto zlatih rudnikov«. A ti časi »zlate pijanosti« so minili, in spomini na njihov navidezni sijaj in na njihovo neznansko bedo bledijo bolj in bolj. Na svetu ni nobene »zlate pijanosti« več. Toda že neko drugo »pijanost« imamo, ki je že mnoge pokončala in ki je pomagala ustanoviti neko mesto in jo je tudi pokončala — in to je: gumijeva pijanost, Kaj je bil Manaos? V prejšnjih letih, tako pred 40 leti, je bil Manaos majhno naselje v pragozdu, nedaleč od izliva Rio Negra v reko Amazonko. Amazonska reka je najmogočnejši veletok Južne Amerike, ki si išče svojo neskončno pot skozi pragozdove in savane. Ta veletok je hkrati bogata reka, zakaj pokrajina njenih bregov vsebuje zaklade, ki je bila njih vrednost spoznana po svetu šele takrat, ko se je svetovna industrija začela bolj in bolj razvijati. Območje reke Amazonke je domovina kavčuka. Bilo je pred 40 leti, ko so malo gnezdo Manaos sredi pragozdov spravili došli Yankiji v pravo pravcato vrtoglavost. Svet je bil potreben gumija, in Američani so ga proizvajali tako, da so ga črpali iz kavčukovih dreves v Braziliji. To je bila dobra kupčija. Družba Rubber je dobila v on-dotnih Indijancih cencne delavske moči. Brez pomisleka je izrabljala rdečkarje, od katerih je bilo časih po 50.000 zaposlenih. Delo je bilo hudo in več tisoč delavcev je pomrlo žalostne smrti. A čim manj je bilo indijanskih delavcev, tem več je bilo delavcev bele polti. Mesto, ki ga je stresala gumijeva mrzlica in ga opajala gumijeva pijanost, se je strahotno hitro večalo. Leta 1903 je bilo v Ma-naosu 20 tisoč prebivalcev, leta 1908 pa 40 tisoč in 1913 že 90.000. Sleherna teh številk pomeni zmagoslavje kavčukove mrzlice^ Potem, ko je malo gnezdo Manaos prišlo v roke anglo-ameriških gumijevih trgovcev, so ti hiteli, da postane veliko mesto. Deloma zato, ker so bile izvabljene iz svojih vasi, deloma pa, ker jih je privabil navidezni sijaj, so prihajala indiianska dekleta v mesto, da so služila belim ljudem na to in ono plat. Kakor je bil divji razvoj mesta, tako je bilo nebrzdano početje prcbivolcev, ljudi, ki jim je bilo pravšno sleherno sredstvo, da so imeli uspeh. V omotični mrzlici zidanja so jim prihajali v glavo zmeraj novi domisleki. Mesto se je moralo razširiti. Zato je dobilo mesto hotele, zabavišča trgovine, železnico, mostove — skratka vse, kar koli je mogla tedanja tehnika nuditi. Manaos, to nebrzdano mesto, se je začelo odevati s tisto slavo, ki je zmeraj dvomljive vrednosti. Njegovi ameriški prebivalci so sc veselili 6lave in so storili vse, da bi bilo vse še bolj zmedeno in razbrzdano. Pa če so se še tako potrudili, so morali spet in spet dognati, da jim je manjkalo nečesa, kar daje še poseben sijaj mestu. Denarja so imeli več ko preveč, saj je iz pragozdov prihajal izvrsten gumij, ki so ga drago prodajali. Konkurence se jim ni bilo treba bati, saj so neomejeno vladali nad braziljskimi gozdovi. In tako so se iskalci gumija domislili, da morajo sezidati še gledališče. Opera v Manaosu. Zabavno je bilo gledati, kako si Manaos zida gledališko stavbo. Vsaj glede na umetnost je hotelo biti to mesto prvo med prvimi, ln tako poročajo, do so imeli leta 1909 člani opere v Manaosu bajne plače in da je bila to najkrasnejša opera v Južni Ameriki in da so v njej nastopali najboljši pevci in najodličnejše pevke. Mogoče je to resnica. Toda občinstvo, ki je tem slavnim pevcem ploskalo, je sestojalo večidel iz iskalcev gumija, ki so si svoj denar prislužili s tem, da jim je v vročih gozdovih ob reki Amazoni delalo na tisoče in tisoče Indijancev; Vendar je le imelo mesto svojo opero in s tem je doseglo tudi višek svojega sijaja. Takoj za tem pa se je zgodilo nekaj, kar je ostalo važno do današnjih dni: Vzhodna Azija je začela zasajati gumij v posebnih zasadih ali plantažah. Prav malo let pred svetovno vojno je nastopil vzhodnoazijski plantažni gumij svojo zmagoslavno pot po svetu Novi kavčuk je bil mnogo cenejši kot tisti iz amazonskih pragozdov. Konkurenca iz Vzhodne Azije je bila hud udarec za Manaos. Sicer mesto ni bilo oropano izvora svojega bogastva, toda njegovi zakladi niso bili nič več tako izključno njegovi kot dotlej. Manaos je začel propadati. Polastila se ga je kriza, njegov sijaj je obledel in mnogo ljudi se je izselilo. Sicer ni ostalo povsem zapuščeno, vendar je zdrknilo na tretje in četrto mesto svojega pomena. Izginil je njegov razkošni življenjski občutek, ki ga je vzpodbujala kapitalistična prevzetnost. In prišel je čas, ko se je komaj še kdo spominjal njegove prejšnje vloge. Manaos je bil pozabljen, njegova slava je minila. Kdo še govori o Manaosu? Toda — nedavno so spet začeli govoriti o Manaosu — in sicer spet v zvezi z vzhodnoazijskim gumijem Ker je Japonska prepodila Američane in Angleže iz njihovih številnih virov surovin, se je Roosevelt spet spomnil Manaosa in njegove slavne preteklosti. Združene ameriške države bodo spet začele izrabljati pragozdove ob Amazon-ski reki in bodo Južno Ameriko pritegnile v svoj krog. USA govori o Manaosu in misli s tem vso Južno Ameriko. Križanka St. 40 1 2 3 4 5 0 7 i y tu 11 12 13 14 13 10 1/ 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 U 33 34 35 30 il 3B 19 40 41 42 43 44 45 40 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 Vodoravno: 1. zadnje prebivališče, 5. mlinska priprava, 10. novozelandski ptič, 14. cepilna snov, 20. prvotno orožje, 21. gorenjski kraj, 22. Sarden-kova zbirka, 23. Zevsov točaj, 24. iinsko pristanišče, 25. lesena stavba, 26. domača žival, 27 velika ptica, 28. vojvodinski krej, 29. seme, plod, 32. strašilo, prikazen, 34. električni pol, 37. gozdno drevo, 39. Machova pesem, 41. del glave, 42. pritok Drine, 45. slovenski zgodovinar, 47. del vojskovanja, 50. ruska reka, 52. nekdanji prebivalec Italije, 53. arabska trdnjava, 54. nevarna ptica, 55. slovenski mesečnik, 56. mlado bitje, 57. moško ime, 58. grška prestolnica, 59. žensko pokrivalo. Navpično: 1. zvok, 2. dolenjski kraj, 3. del glave, 4. del telesa, 5. glavni števnik, 6. vrsta padavine, 7. svetopisemska oseba. 8. gospodinjsko opravilo, 9. svetopisemska oseba, 10. sušilna priprava, 11. del naslova, 12. vodna tvorba, 13. jarem, vprega, 14. državni poglavar, 15. antični junak, 16. ključavničarsko orodje, 17. mohamedanski pridigar, 18. znanost, učenost, 19. leposlovna oblika, 30. antični junak, 31. del soda, 32. gnus, gabljenje, 33. indijska krsta, 35. fizikalni izraz, 36. ostrivec (tujka), 37. gorenjski kraj, 38. značilnost (tujka), 40. poseka, rov t, 41. nemško mesto, 43. stvar, predmet, 44. srbsko ime, 45. gozdna rastlina, 46. žensko ime, 47. starorimski datum, 49. del strehe, 50 poglavar družine, 51. slovenski pisatelj. Rešitev križanke št. 39 Vodoravno: 1. Raba, 5. biret, 10. Atila, 15. polom, 20. obala, 21. Roraul. 22. ekipa, 23. salo, 24. kolika, 25. šilih, 26. omela, 27. riž, 28. Oka, 30. čeva. 32. licej, 34. An*m. 36. Goa, 37. pol, 39 Vlado, 41. puran, 43. imenik, 45. Ilir, 46. ideja, 47. rakun, 48. Atena, 49. 6kavt, 50. Imeni, 51. natis, 52. Avar. Navpično: 1. rokopis, 2. Abo, 3. bala, 4. Ailič, 5. bakelit, 6. Iravadi, 7. Roš, 8. Emil, 9. tulipan, 10 Alicuri, U. Teheran, 12. tko, 13. Lima, 14 Apenini, 15. Palamas, 16. osa, 17. lar, 18. Olio, 19. možakar. 29. kolk, 31,'Aden, 33. Jaka, 33. meta, 36. gnev, 38. Lia, 39. vrv, 40. oje, 42. Nut, 44. lna. Naše obleke v poletju Brez dvoma je lažje to vprašanje kakor je tisto o zimskih oblekah Za poletje imaš brž pri rokah kako blago, lahko si sestaviš obleko iz prejšnjih oblek, saj je vprav zdaj času primerno moderno, da je obleka sestavljena iz več vrst različnega blaga. Mimo tega si pomagamo z vezeninami iz prejšnjih let in če teh ni, si s kakšnimi Riževi cmoki Nekaj pesti riža pristavim na osoljen krop in 6kuham do mehkega. Riž mora biti gost. Potem 6treeem riž v skledo, da 6e 6hladi. V ohlajeni riž ubijem jajce, dodam sesekljanega zelenega petrši-lja in sesekljane čebule. Ko je vse to dobro zmešano, primešam nekaj žlic enotne moke in potem izoblikujem 6rednje-debele cmoke. Cmoke 6kuham v osoljenim kropu in kuhane seiviram s kakršno koli solato. Človek v številkah 6,000.000 celic v slehernem kvadratnem centimetru naie kože Številke »o dokaz, da je človeško telo čudežno ustvarjeno. Čudež sam po sebi je že samo naša koža. V vročih poletnih dneh 6e potimo in znojne celice delujejo. Ali ni to nekaj, česar si niti predstavljati ne moremo, da ima človek 2 milijona znojilnic? Na vsakem kvadratnem centimetru naše kože imamo: na prsih in trebuhu 155 znojilnic, na vratu 178, na narti roke 203, na podplatu 386 in na dlani 373 znojilnic. Na tilniku, hrbtu in se-dalu imamo na vsakem kvadr. centimetru kože po 57 znojilnic. Človeška koža je tudi sicer jako »številkar-ska«. Tako je na enem kvadratnem centimetru kože 6,000.000 celic, dalje 200 točk za bolečine, 25 točk za pritisk, 15 lojevih mešičkov, 12 točk za mraz in 2 točki za toploto. »Za lase privlečeno ...« Človeški las se da za tretjino svoje dolžine nategniti. Kakršna je že barva in gostota las, imamo na glavi 80.000 do 140.000 las. Plavolasa glava ima rekord s 140.000 lasmi. Na drugem mestu so rjavolase glave s 109 000 lasmi in na tretjem črno-lase s 102,000 lasmi. Rdečelpse glave se morajo zadovoljiti z »le« 88.000 lasmi. Ta tako tanki las človeške glave pa zmore vendarle težo 60 gramov. križnimi vbodi brž napravimo borduro, da je obleka poživljena. Sedanja poletna moda dovoljuje vse vrste sestavin blaga in čim bolj je obleka pisana, tem bolj je moderna. Šivilje dandanes več ne »šivajo«, ampak ustvarjajo, ustvarjajo iz ostankov blaga, starih oblek in pletenin. Za takšno sestavljanje je pa treba bistre glave Pečen riž ' Riž 6kuham v slani vodi do mehkega, Riž mora biti g06t. Obliko ali 6kledo nainažem z mastjo in vložim plast riža. Riž potresem s parmezanom in 6 sekljanimi 6ardelicami. Na potres spet riž itd., da 60 6novi izrabljene. Obliko ali skledo denem za četrt ure v pečico. Riž dam kot samostojno jed na mizo. Kraljevske sani na ekvatorju Zanimiv košček iz zgodovine otoka Madagaskarja V začetku 19. stoletja so zavladali po morju člani domačinske rodbine Hovva z Madagaskarja. Kralj iz te rodbine z imenom Radama I je pospeševal evropsko kulturo. Zato ga je njegova žena Ranavala 1. 1828 zapustila in je nato ona zavladala. Kar naglo je odpravila evropsko civilizacijo in je vprav kruto in krvavo vladali. Na njenem dvoru se je mimo mnogih drugih političnih agentov pojavila Dunajčanka Ida Pfcifer s tajnimi namerami. A tu se je zapletla v zaroto zoper kraljico; zaroto je zasnoval bretonski trgovec Lombert. Zaroto so pa odkrili, udeležence so razpodili na vse strani, tako da tudi Ida Pfeifcr ni več dosegla naslova »grofice z Madagaskarja«, s katerim bi se bila rada vrnila na Dunaj. Pod vlado naslednika, kralja Ra-dame II. in njegove naslednice, kraljice Rasoberi-ne, se je spet ojačil francoskih vpliv na otoku Francozi so storili vse, da bi se obdržalo prijateljstvo s kraljico. Za priliko njenega kronanja je francoski cesar Napoleon 111. podaril kraljici Ra-soberini prekrasen plašč. Ko pa je Napoleonova žena, cesarica Evgenija, zvedela, da je Rasoberina svoj čas na vso moč občudovala neke sani, ki so bile naslikane v časopisu, ji je poslala v dar prekrasne, zares kraljevske sani, ki so stale tedaj 35.000 frankov. Na Madagaskarju, kjer seveda ni nič snega, pa niso vedeli, kaj naj bi s temi sanmi. Toda francoski konzul je bil brihtne glave: dal jc odstraniti sanke, razpeti velikanski sončnik nad vozilo in kraljica je te sani lahko uporabljala kot noisilnico. Med vladanjem naslednje kraljice, RanavaleH., ki je bila pod vplivom svojega ministrskega predsednika in moža Rainilarvonija, so pridobili Angleži vpliv na dvoru na Madagaskarju. Kraljica je začela kmalu preganjati Francoze in je z Angleži in Američani sklenila trgovsko pogodbo. Francozi so na to 1. 1883 odgovorili z obstreljevanjem pristanišča prestolnice Tananarina in so izkrcali svoje čete. Ko je medtem vladarica umrla, je angleška kraljica Viktorija poslala brž naslednji kraljici, Ranavali III., prekrasen kronanski plašč. To pa ni nič več dosti zaleglo. Francozi so zbrali ekspedicijsko armado 15.000 mož proti Madagaskarju in so na otoku ustanovili protektorat, ki je potem v letu 1896 nastala kolonija iz njega. 72 kilogramov Poglejmo, kaj zemo, se razvija kako velika je ta sila velika 20 kg, pritiskajo kočniki delo opravljajo z izračunali so, da pritiska pri kočniku vse zmorejo naši zobjel Ko gri-več ali manj močni pritisk. A sila? V območju sekalcev je ta kar je precej veliko, vendar s silo 72 kilogramov. Največje grizenjem trde kruhove skorje; se takrat razvija sila 100 kg . .. 10,5 odstotkov maščob Meso in kri nista edina sestavna dela človeka. Vode je 66 odstotkov, pri dojenčku pa 73. Beljakovin in stičnih sestavin ie za 16,7 odst., maščob pa 10.5 odst. Omembe vredno je, da je pepela v odraslem človeku 5.6 odst., v otroku pa 2.7 odst. V litrih preračunano vsebuje človek 40—50 litrov vode. Največ vode je v mišicah in sicer 22 litrov. V maščobnih tkivih je vode 3.8 litra in celo v človeškem okostju ie 2.4 litra vode. Seveda se ta voda ne pretaka kar tako po telesu, ampak je koloidično vezana in le deloma v kapljicah. Človeški okostnjak vsebuje 231 kosti. Hrbtenica ima 34 kosti, lobanja 28, prsni koš 25. Človeka bi lahko razpredilili še v marsičem po številkah, vendar so navedeni primeri zadostni dokaz za to, da je človek zares čudovito delo božjega stvarstva. dvtektii/ 83 »Počakajva, če se bodo motorji spet oglasili,« je rekel Mišek. »Nato bova premislila, kaj bi bilo storiti. Dobila jih bova, pa naj velja, kar hoče!« Nista dolgo čakala, zakaj kmalu že se je zaslišalo brnenje strojev. »Vidiš, to je tisti ropot, ki sem ti prej govoril o njem,« je dejal Kužek. »Skoraj po eno uro dolgo traja tole, potem pa utihne.« »Pojdi za menoj!« je zašepetal Mišek in je stopil na hodnik. Tik za petami je stopal Kužek. Če bi se jima posrečilo najti vzrok tega brnenja, bi bila na jasnem, kaj da počno zločinci! . , i . mi » , Brinje Ko sva lansko leto, pozno v jeseni, nabirali z mamo drva po gmajni, mi je nehote prišlo na misel, da bi si natrgala šopek brinja, ki ga je na naših gmajnah vse polno, in bi tako imeli pozimi, ob pogledu na to zeleno brinje, vsaj malo pomladi v svoji skromni, tihi sobi. Iskala sem z očmi med kamenjem najlepši grm in res sem ga našla. Pod krivenčastim gabrom je rastel, morda pet, morda deset let, bogsigavcdi ... Vzela sem sekiro, zamahnila in mu odsekala vrh; šele potem mi je prišlo na misel, da ga je škoda, toda takrat je bilo že prepozno. Mama, ki je medtem nabirala še mah za jaslice, se je začudila: »Le kaj boš z brinjem?« »Domov ga bom nesla, vso zimo bomo imeli zelenje v hiši, ali ne bo lepo?« sem ji odgovorila. »Menda bo že, ko ti praviš,« je nekako nejevoljno skomignila z rameni. Tako se je zgodilo, da sem doma iz tega brinja naredila kar dva šopka, enega sem postavila na družinsko mizo, drugega pa na svojo pisalno mizo, ako jo smem, revno kakor je, tako imenovati. Potrgala sem še zadnje cvetove belih in rdečih krizantem in jih potaknila med brinje. Šopka sta bila zares lepa in mama je bila kar vesela moje iznajdljivosti. »Pa ti res vse prav pride, še brinie na gmajni,« je rekle. Toda krizanteme so kmalu zvenele in na mizah je ostalo samo brinje, tisto trpko, bodeče brinje. Pa se je približal osmi december, praznik Brezmadežne in z njim moj god; prijatelj, edini resnični prijatelj, ki sem ga imela, se je spomnil name in mi poslal za god sedem temnordečih nageljnov, povezanih z belim trakom, zraven je bil listič in na njem napisanih prav tako sedem besed: Tiho ljubljeni Mariji za njen prelepi god!« Ko sem te, kot sveža kri rdeče nageljne polagala v šopke zraven brinja, se je pri-teplo odnekod v mojo glavo vprašanje: »Zakaj ml je poslal ravno sedem cvetov, zakaj ne enega več, da bi jih bilo osem in zakaj je napisal na listič prav sedem besed?« — Spomnila sem se namreč različnih žalostnih datumov iz mojega življenja, ki sem jih pred leti zapisala v dnevnik; vse, kar je bilo najbolj tragično, se je dogodilo navadno sedmega, sedemnajstega in sedem in dvajsetega. Vem, nekateri bodo rekli, da je to le prazna vera, vraže in ne vem kaj še vse; pa ni tako, vse je resnično, tako kot je resnično brinje na notranjskih gmajnah. Morda je le slučaj, da je vse tisto žalostno in boleče v mojem klavrnem življenju tako tesno povezano s številko sedem, morda, bogsigavedi... Naj bo že kakor hoče, saj sedem rdečih nageljnov je medtem že davno zvenelo in spet je ostalo samo brinje, ki je tako zrastlo, da se je ponekod dotikalo in naslanjalo na mizo. Brinje je postajalo iz dneva v dan lepše, a kaj ko je bilo nazadnje vendarle samo brinje, ob njem pa se človek le prerad spomni na vse tisto, kar je bodeče in brinju podobno. Minil je božič, minilo je Silvestrovo, brez običajnih zabav in veselic, čisto tiho je prišlo od nekod daleč novo leto; v dnevniku sem obrnila še nedokončano stran in napisala na novi, beli poli papirja z velikimi številkami: 1942. Naslednji dan sem se ob pogledu na brinje načes« spomnila in pripisala: Zveneli so nageljni rdeči kot sveža kri; zveneli so, čeprav sem si na tihem želela, da bi ostali za vedno; brinje na mizi pa je ostalo in se bohotilo... Za veliko noč sem pod Mlako nabrala velik šop teloha in ga priložila k brinju. Komaj na pol razcveten je radovedno kukal izpod brinja v praznikih in požiral sline ob dišečem žegnu. Po praznikih se je razcvetel in nič več ni bil tako lep; kmalu zatem pa je neko noč, ko so nad dolino divjali pomladni viharji, popolnoma zvenel. Potem nisem nič več nabirala rož, niti za binkošti jih nisem nabrala, čeprav je bil mali vrtič pred hišo ves moder dehtečih, belih šmarnic; kmalu za njimi je vstopil pismonoša in mi ponudil veliko belo-modro pismo in jaz sem ob njem takoj pozabila na šmarnice in njih omamni vonj. Kako ne bi pozabila, ko sem pa dobila pismo od prijatelja, tistega, ki mi je poslal za god sedem nageljnov. Sedem in dvajsetega maj« je bilo ta dan in vse življenje ne bom pozabila tega datuma. Moj Bog... To pismo, v katerem me je prosil, naj pridem čim prej k njemu in prinesem s seboj 6voje nove pomladne pesmi, je bilo njegovo poslednje pismo. Res — poslednje — zakaj že tisti dan je moj dragi prijatelj umrl... Edini, resnični prijatelj, ki sem ga imela, je umrl sedem in dvajsetega maja, ob pol petih popoldne v ljubljanski bolnišnici, Težko je bilo verjeti to, saj se je prejšnje jutro še popolnoma zdrav odpravil v službo ... Moj prijatelj je umrl in z njim vred je v meni umrlo vse, prav vse ... Zvečer sem se spomnila na pozabljene šmarnice, ki jih je bil« medtem že mama vtaknila v vodo, pa tudi brinja v sobi aem se spomnila. Vzela sem brinje iz obeh vaz in zložila šopek iz šmarnic in brinja ter ga povezala z belim trakom. Zraven sem še prišila listič, ki sem prej nanj napisala, sedem besed: »Dragemu, dobremu prijatelju poslednji pozdrav izpod Snežnika!« Naslednje jutro sem se s prvim avtobusom odpeljala tja proti Rakeku in še naprej proti Ljubljani. H krsti sem med nageljne, marjete in plavice položila še jaz svoje šmarnice in brinje. Tridesetega maja so tega mojega edinega prijatelja pokopali, tam pri Sv. Križu. Med mnogimi dragocenimi venci in šopki so prinesli k njegovemu grobu tudi moj skromni šopek in ga položili poleg venca njegovih dragih domačih. Ko so vsi odšli, sem se jaz približala jami in se dolgo pogovarjala ž njim. Vzela sem tiste bele, dehteče šmarnice, tisto trpko, bodeče brinja, ki sem ga vso zimo gojila samo zato, da sem ga potem lahko položila h krsti, v kateri je ležal človek, ki mi je bil najdražji na svetu in vrgla šopek k njemu v tisto ozko, črno jamo in s šopkom svoj zadnji pozdrav. Od onega dneva živim čisto drugačno življenje, življenje brez dnevnika, brez pesmi, brez pisem in bogatih misli v njih, brez rož, brez sonca, brez upanja, da bova s prijateljem še kdaj romala na Križno goro; od onega dneva živim življenje brez ljubezni in brez brinja na pisalni mizi. Saj ni tako dolgo od takrat in vendar se mi zdi, da je že cela večnost.., Nad gmajno, prav tam kjer sem takrat v jeseni najlepšemu brinjevemu grmiču odsekala vrh, pa leži sedaj črn oblak in meni se zdi, da je v tem oblaku zame zapisana — smrt. Šport Reden pouk v lahki atletiki na igrišču Ilirije Ljubljana, 20. junija. Športno udejstvovanje »e obnavlja na vseh področjih Ni bil odprt samo plavalni bazen in tenišku igrišča, tudi na stadione in športna igrišča *e je spet vrnila naša mladina k zdravim š|>orlniin panogam lahke atletike in nogometa. medtem ko so tudi kajakaši začeli s 6vojim udejstvovanjem. Zlasti lahka atletika naj se čimbolj razvije Odseki Plani ne. Ilirije in flermesa so začeli s svojim delom Zbrali so se spet stari prvaki in mladi naraščajniki, med katerimi je mnogo tudi učencev iz javnih šol. Da se tivecie discipliniranost v to udejstvovanje in da dobe natančna tehnična navodila vsi atleti, je bilo sklenjeno, da se račne pouk pod vodstvom najsposobnejšega učitelja strokovnjaka. Tega pouka se bodo lnhko udeleževali tudi tisti, ki bi sami radi postali vaditelji. Ti se bodo morali vpisati v kraievno lahko-atletsko zvezo. Pouk je za vse atlete, moške in ženske, vpisane v ljubljanskih športnih društvih, ki so redni člani Lahkoatletske zveze, svoboden Pouk bo na športnem igrišču Ilirije v torkih, četrtkih in v sobotah od I5."W do 20 in se bo začel, kakor rečeno že prihodnji torek. Ob nedeljah dopoldne bo specialen pouk, čigar vrstni red bo določil zvezni učitelj. Današnji nogometni spored Milan: Tekma za italijanski pokal med Milanom in Juventusom. Spored državnega nogometnega prvenstva v B diviziji: La Spezia: Spezia ! Fiumana Udine: Udinese : Lucchese Vicenza: Vicenza : Novara Prato: Prato : Siena Bari: Bari : Brescia Savona: Savona : Fanfulla Alessandria: Alessandria : Pisa Busto Arsizio: Pro Patria : Reggiana Pescara: Pescara : Padova Po dosedanjih izidih v B diviziji ie stanje točk na vrhu razpredelnice nasledili«, Bari 44, Padova 41, Vicenza 39, Pescara 38 Brescia 37. Mladinske športne prireditve v Mariboru V soboto in nedeljo so imeli na Južnem Štajerskem in v Mežiški dolini več športnih prireditev, na katerih so tekmovali v nairazličnejših vrstah telesne vzgoie. Največ zanimanja je bilo za prireditve v Mariboru. Spored je obsegal tekmovanje v lahki atletiki, nogometu, plavanju, streljanju in v posebnih oliramhenih športih Prireditev je bila v glavnem množičnega značaja, šlo pa je tudi za prvenstva poedincev. V obrambenih športih so tekmovali pri Treh ribnikih, plavalni spored pa se je razvijal na Mariborskem otoku V nedeljo popoldne so imeli Sportno-telovadni nastop, katerega so se udeležili tudi predstavniki oblasti. Nastopili so s finalnimi točkami lahke atletike, z nogometom in rokometom Mariborski list poroča, da so bili izidi javnega tekmovanja nad vse zadovoljivi, prav posebno pa so ugajale ženske proste vaje v plesnih oblekah Podobne prireditve so imeli tudi v Celju in Ljutomeru. Šport v kratkem Zmago Košir, slovenski rekorder v tekih na srednje proge, se je poročil z gdč. Branko II v a I e t o v o . hčerko g Joška llvaleta. uradnika Zadružne gospodarske banke in popular-nega slovenskega mednarodnega telovadca. Mlademu paru želimo v novi življenjski poti veliko sreče! Po vzgledu na konjske dirke so uvedli tudi v Švici športne stave, tako imenovani športni toto. Pri neki važnejši nogometni tekmi je bila ljudem, ki imajo veselje s stavami, na razpolago vsota 55.544 frankov. Prvo nagrado je prejel mož, ki je poslal kar 12 pravilnih prognoz. Izplačali so mu 15.000 frankov. Nov rekord v višinskem jadranju je dosegel španski letalski učitelj Julijan Perez. Avion je potegnil njegovo na vrv privezano jadrnico 250 visoko, za tem na je Perez tako uspešno izkoriščal zračne tokove, da je splaval 2525 m visoko, kar pomeni nov španski višinski rekord. Nizozemski plavalci so se pomerili na med- mestn. tekmi, na kateri je zmagulo predstavništvo AuiMerduuid Ob tej priliki »o dosegli nekai vužneiših plavalnih rezultatov: 200 metrov pr-no NVaalberp 2 W min., Jut' metrov prosto (cravvl) \ h u Marker.tetn 2;25 nun. 100 metrov hrbtno haggelan 1.1» minut. V skoku v višino je dosegla na nedeljskem mitingu v Berlinu Solm*ova nenavadno vi«ok< znamko. Preskočila ie 1.55 m visoko ležečo prečko Posebne vojne tekme so vpeljali v Nemčin pod nazivom .WehrwettkampU Le-te obsegal' hitro hojo na 25 km z oprtnikom streljanje, pla vanje na 300 m in nekaj lahke atletike Akadem skih vojnih tekem na Duna|u se ie udeležilo 454/ visokoiolcev. Zmagal je Beringcr s 118 točkami V teku na 3000 m je postavil Sved Gosta Ocstbrink najboljši čas letošnje sezone sploh V Sali ie pretekel 3000 m v 8:288 min in ce postavil s tem izidom na felo vseh najboljših tekačev Nizozemska atletika se ponaSa 7. dekletom ki dosega sijajne uspehe v skokih Gre za Jannv Blankers-Koen. ki skače v viSino 158 m. v daljino pa 5.74 m. Med evropskimi atletinjami ji ni enakel Iz Srbije Otvoritev belarajske opere. Poslopje bel grajske opere so prenovili in zboljšali odrske naprave. Vsa popravljalna dela so preti dnevi končali. Otvoritev opere je določena za nocoj. Odprti jo bodo s komadom >K.ir Janja« srbskega klasika Sterije Popoviča. Gledališke predstave na Kalemegdann. Srbsko satirično gledališče prireja že dalje časa gledališke predstave na prostem na Kalemeg-danu. Zadrugarstvo se v Srbiji v zadnjem času lej>o razvija Nekatera mesta in kraji imajo knr po več zadrug. Tako n. pr. Takovo, ki ima kar šest močnih zadružnih organizacij. Gostilničarji v De-spotovcu so sami uvedli socialni davek na vse alkoholne pijače ter so na ta način samo meseca aprila t. 1. nabrali 20.000 dinarjev in jih izročili oblostem zu prehrano občinskih siromakov. Velika narodna manifestacija na Ubu. Na Ubu pri Belgradu je bila pred kratkim velika narodna manifestacija, na kateri so govorili srbski minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr Jovan Mijuškovič, biv. pomočnik " ef.uga ministra Boško Bogdanov,č m drugi Minister dr. Mijuškovič jc v svo,em govoru poudarjal, da je ohranitev miru m reda ter obdelave >,ega razpoložljivega zemljišča davni in naj važnejši pogoj z« nadaljnji bliski obstoj. Uredbe o obnovi Krupnja, Grabovca, Skele iu Rudnika. >rl*kR vlada ie v zadnjem čusu i/dala štiri uredbe ki ie nanašajo na obnovo šlirili srbskih mest in krajev in lo Krupnja, (■ratMivcu Skele in Rudnika Uredbe predvidevajo obnovitev vseh državnih poslopij, ki so bila prej v navedenih mestih. Obnovitvena dela bodo vodili posebni odlmri pod predsedstvom državnih inženiriev, katere bo imenoval ministrski predsednik V Belgradu je umrl Djordje Miknšinovič, biv. narodni poslanec Pokopali so ga na novem pokopališču Prav tuko ie umrl v Belgradu ta-inošnji industrijalec Milan Dimič. Na shodu v Sabcu je pred tednom dni govoril tudi okrožni načelnik Dušan Jevtič. V svojem govoru je med drugim ljudstvu pojasnjeval, da zahteva Nedič od n|ega samo to, da je srbsko in ostane srbsko in prav nič več. Veliko škodo je povzročilo vasi Pesjaku blizu Kruševca >|>asiačko brdo«, ki se jc pričelo s planine Jaštrebca pomikati v dolino. Premikajoče se zemeljske plasti so do sedaj |vo-rušile že šest hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. 25 hiš ostalih kmetov pa je v nevarnosti. Uničena so tudi polja, vinogradi in sadovnjaki. •Škodo cenijo nad 1,000.000 dinarjev. Do premikanja gor n) i h zemeljskih plasti je prišlo zaradi velJte količine vode. ki *e je nabral« pod ilovnato plastjo ter ni mogla priti na površje. Neka stara ženica je pa ta pojav poiasnjevnla tako: »Nikar ne iščite razlogov za ta pojav. Fa hrib je v zvezi z vojno Tudi v zadnji vojni sc je pričel premikati ter dela isto tudi sedaj.« Pri obdelovanju zemlje v zaječnrskem okraju so pridno pomagali tudi vsi tamkajšnji učitelji in učiteljice. Zaradi sodelovanja z ljudstvom «o postali v vseh tamkajšnjih okrajih učitelji, ie bolj pa učiteljice zelo priljubljene, ker ljudstvo sedaj snmo vidi, za kaj se trosi njegov denar. Učiteljice več ne pohajkujejo z raznimi toaletami po vaseh, temveč zahajajo v kmečke domove ter dajejo gospodinjam nasvete za zboljšanje gospodinjstva po kmečkih domovih, za nego otrok in prehrano kmečkega ljudstvo. V malih oglasih »el|a prt tikanlo sloibe vaaka beseda L 130, pri lenltovanlaklb oglasih t« beseda po l U prt »seb ostalih malih oglasih pa I« beeeda po L 040. Davek m računa posebej. — Male oglase |e treba plačati lakot ori naroČilo. 1 SUižfte j Dobe: Služkinjo za vsa hlSna dela, ISčem. Vprašati Kv. Petra cesta št. 34. b šiviljo spretno v popravljanju boljših oblek, Iščem na dom. Naslov v upr. »Slo venca« pod št. 3738. I Postrežnico kt samostojno kuha. — Iščem za ves dan. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Postrfc-.nica« 3732. Vež čevljar. pomočnikov sprejmem. - Čevljarstvo Bltenc Jože, Tyrševa cesta 37 a - Poštni dom. Služkinja a samostojno kuho dobi službo pri dveh osebah Plača 200 lir. - Ponudbe pod »Sredina« št. 3645 na upravo »Slovenca«. Kuharico snažno ln pošteno, staro ne čez 30 let, sprejmem za prvi julij. Lončarska št. B. Fanta poštenega Bprejmem za kleparsko ln vodovodno Instalacijo. Gustav Pue. Tržaška cesta 9. b j Službe | meio: 25 letna gospodična sprejme Blužbo, najraje kot vzgojiteljica pri otrocih. Gre tudi v pisarno alt primerno podjetje. -Ponudbe na upr. »Slov.« pod: »Vestna ln Izobražena« št. 3502. Mlad gospod bivši uradnik, prosi ka kršno koli zaposlitev. Naslov v upravi »Slov.« pod Stev. 3687. Postreznica Išče delo za popoldanske ure. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Delo« 3714. Mladenič s šoferskim izpitom, vesten in pošten, išče kakršne koli zaposlitve. Na slov v upravi »Slovenca« pod št. 3717. Vajenko in pomočnico eprejme šivilja, za oble ke. Prednost tista, ki se je že učila. Usonik, Kolodvorska ul. 11-11. b Hlapec za vsa kmečka dela ln vajen tudi konj, se sprejme. (Dravlje) Celovška cesta 277. b Kuharska učenka želi mesto za pomoč kuhinji. Nastop takoj. Po nudbe na upravo »Slov.« pod »Učenka« 3720. Služkinjo dobro vajeno kuhe in samostojnega gospodinjstva, sprejme proti dobri plači manjša trgov, družina. -Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 3755. b Iščemo služkinjo Oglasiti se Je v Kopališki ulici 2 (Kolezlja) med 12. ln 15. uro ln od 19. ure dalje. b Starejši gospod lastnik lepo hiše v Dev. Mariji v Polju Bprejme brezplačno v svoje sta novanje zakonca, ki bi skrbela zanj z njegovo hrano. Da na razpolago tudi opremo ln se razu-mo na vrtna dela. Naslov y upr. »Slov.« št. 3757. Sprejemam, na dom vsa ročna dela, pletenj jopic tn kvačkanje, šiva nje perila, vajena, tudi perfektno likanje. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3710. a Prodamo Fotoaparat Rodenstock 1 : 4.8 — t — 10.B, samo-sprožllec, rumenlca ln ves pribor, novo, ugodno naprodaj. Vodnikova c. 14. Harmonij (starejši), takoj prodam. Naslov v upravi »Slov.« Srebrna lisica tn črn krznem plašč, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3737. Cremo-Marsalo in pristni Vermouth dobil v vagonskl pošiljki. Oddajam na debelo v za ložnl kleti. Zaloška cesta št. 61, V. Braz, tel. 36-17. Prodam Rolleitlex 6 X 6 s priborom, in hranilno knjižico Kmetskega hranilnega ln posojilnega uoma. - Naslov pove uprava »Slov.« št. 3689. Gumi vozove praktično izdelane, kakor navadni leseni voz, pripraven za meter trugo, kakor diro aH lojtre, nosilnost 2500—4000 kg — prodam. Zidar Alojzij kovaški mojster, Jegltče va ulica 15. 1 i— —I IKiiiHmoj Izrabite priliko prinesite vse vrste stare vreče, krojaške ln šiviljske odrezke ter vse »tare cunje, ki vam najvišje plača: Grebene Alojzij, Sv. Petra cesta 83, telefon 34-26. k SKccH Stružnico razdalja med konicama 1000 mm, tovarniško novo, dobavi takoj lz tukajšnjega skladišča Gustav Levičar, Medvedova ul. 14 telefon 47-91. Vajenca za krojaštvo sprejmem takoj. A. Pa-gan Zidarska ul. 8. v Brizgalne za vrt ln drevje doblto pri Ileršlfi, Cesta 29. okt. 13 telefon 37-54. 1 Kauče v različnih vzorcih, fotelje, otomane, peresnlce, modrace ter vsa v to stroko spadajoča dela Izvršujemo po najnižjih cenah. Tapetništvo, LJubljana, Stari trg 6. 1 Zdravilna zelišča vseh vrst, večje količino, kupi: Lekarna Mr. Baho-vec, LJubljana. (k Smrekovo čreslo lepo, zdravo, »uho ln Ježlce — kupi vsako količino ucnjarna J. Lavrlfl, St Vid pri Stični - Ljubljana. Krojaške odpadke volnene ln bombažne, pletlljske ln šiviljske odrezke, kakor vse tekstilne odpadke, kupuje Gerk man. Hrenova ulica 8. k Košnjo sena ln otave blizu Podrož-nlka kupi H. J., Ljubljana, Večna pot 47. Vozičke globoke ln športne smo ravnokar prejeli. - Nova trgovina, Bletwelsova 36 (preje (Tyrševa). 1 Decimalno tehtnico po možnosti lz trdega le la, dobro ohranjeno ln kompletno garnituro uteži za 500 kg, kupimo. Po nudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod »Tehtnica« št. 3703. k Abiturient z ablturlensklm tečajem, pošten ln delaven, vešč strenograflje ln strojepisja, Išče primerne zaposlitve. Cenjene ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Dobra moč« 3753. a Njivo ali travnik kupim za vrednost 20.000 lir. Naslov v upravi Slovenca pod št. 3667. k Sadni vrt v pol sončni legi naprodaj. - Nnslov v upravi »SiuV.« pud št. 3750. 1 Prodam inventar za mesarski lokal : reme kromane, čoki, pulti, stroji za meso, steklena vitrina. - Mlškec, Medvedova 88, tel. 35-75. Vosek la. rumen, proda: Medarna, Ljubljana, Židovska ul 6. Trčalnico za trčenje medu, skoro novo, proda —r- Medarna, Ljubljana, židovska ul. 6. Električni motor 4V> konjskih sil, z 19 m električne žice (kabel). -Remlc Franc, Obrije št. 8, pošta Moste. 1 Decimalno tehtnico do 600 kg, kupim. Mlškec, Medvedova 38, tel. 35-76 Poljsko seno ali deteljo kupim. Predovlč, Poljan ska cesta št. 73. Pisalni stroj nemški ln amerlkanskl, v prvovrstnem stanju, proda »Torpedo«, Miklošičeva cesta 1l Stare bicikelj - gume (zračnice ln plašče) ter kompletne biclklje, karbid ln vreče kupimo vsako količino; plačamo dobro Generator delavnica, Tyr-Seva cesta 18 (Figovec, levo dvorišče), tel. 29-27 B Sobe I Oddalo: Opremljeno sobo oddam boljšemu gospodu Karlovška 18-11. Prazno sobo sončno, mirno, oddam. Naslov v upravi »Slov. Dod štev. 3719. Modrsce patentne posteljne mreže, otomane. moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni Rudolf Radovan tapetnik Ljubljana. Mestni trg 13 Snažno pohištvo vseh vrst, otroške postelj-štedilnlke, električne in plinske kuhalnike, otroške vozičke ter druge uporabne predmete — stalno kupuje : Nova trgovina »Ogled«, Mestni trg št. 3, vhod skozi vežo. Kuhinjske opreme moderne ln solidne izdelave, proda po ntzkl cent mizarstvo Artnak Josip, Jenkova 7. Ugodno prodam dobro ohranjeno spalnico ln kuhinjo ter nekaj na mlznlh tehtnic. »Metalta«, Gosposvetska 16. Lesne industrije, mizarji Hitro so lahko oskrbne z raznimi Vam potrebni ml stroji, ki jih potre bujete v Vaših obratih Univerzalni stroj 600-500 400 mm, rezkalni stroj (Frttsse), krožne žage (KrelssSge), tračne žage (Bandsagen), poravnalne (Abricht), skobelne — Dlchtenhobel - brusilne stroje za les — Band schlelfmaschlne — polno jarmenlkl (Vollgattcr) in vse potc-bnu pomožne stroje za obdelovanje lesa, In to v vseh dimen zljah z vsem potrebnim orodjem. Zahtevajte po nudbe. - »ELHOMA«, Slejko, Ljubljana, Sv. Pe tra cesta 3-5, tel. 26-91 Sedlarski stroj dobro ohranjen, prodam Grebene, Sv. Petra C. 33 telefon 34-26. Nove triciklje močne konstrukcije do 600 kg izdeluje mehanik L. Ambrož, Blelvvelsova (preje (Tyrševa) 71. Tricikelj ugodno prodam. Celovška cesta 43, Rus, čevljar Več komadov pohištva dobro ohranjenega, ugod no prodam. Avgust čer-ne, Ljubljana, Vodnikova cesta 83. š iBrnctj Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro ln točno. Obrnit* se na i Rudolf Zore, Gledališka ul. 13. Telefon 88-10. Družabnika -ico Iščem za manufakturno trgovino v LJubljani ali Gorlzljl s kapitalom lir 250.000. Skladišče polno blaga in koncesija; vse preskrbljeno ln vse na polovico. °onudbe na upr. Slovenca pod »Najboljša konjunktura« št. 3548. b Bicikelj rabljen, kupim. Sešteršlč Leopold, Ljubljana, Fran kopanska 21. B Uotcml j IŽImaH Vajenko za modistinjo prejmem takoj. M. Sla-blna, Stari trg 3. v štiri havanke vso z mladiči, zamenjam za zajce za zakolj. Brezovica pri LJubljani 119. Vajenca sprejme takoj trgovina z mešanim blagom. Naslov upravi »Slovenca« pod St. 3749. v Kožico 10 tednov staro so proda za rejo. Dolenjska cesta 65 (nad bajerjl). Vajenca sprejmem za kleparsko in vodovodno obrt, poštenega ln pridnega. Ke-zele Stanko, Bohorlčova 3. n mi'i fi Klelo: Enosobno stanovanje Išče mirna ln solidna gospodična za meseo julij alt za takoj. Naslov upr. »Slovenca« št. 3520 Enosobno stanovanje ali mesto hišnice, Išče gospodična. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Clm preje« 3740. jltanovanjal Oddalo: Stanovanje 3 sob, pritiklln, brez ko palnice, strogi center, od dam. Natančne ponudbe z opisom družine upravi »Slovenca« pod: »Točen snažen« št. 3686. jflvto-motorl Puch 250 Šport motor skoraj popolnoma nov, prodam. Delno vzamem račun hranilne knjižice, Ponudbe upravi »Slov. pod »Puch« št. 3716. Tricikelj malo rabljen, Izvrstne Izdelave, z novimi gumami, naprodaj za 1700 Ur. Na ogled pri hišnici v Kolodvorski ulici 11. Pozor, triciklji! Vaše kolo vzamemo v račun in Vam istočasno dobavimo nov tricikelj z nekaj doplačila, katere imamo v različnih velikostih na zalogi. Specialna delavnica za triciklje, Tyrševa o. 13 (Fl-govlce, levo dvorišče) — telefon 29-27. Barvanje usnjenih Izdelkov s spe-clelno barvo na brlzgal-nlk. — Barve ln aceton : EfakB, Napoleonov trg. IIIPIP*........._ r.bEflTE HHOCO SLOVENCA - .........fiinilMIHIICCII Prodam par konj In kupim zapravljtvček. MIha Blzjan, Sv. Jerneja c. št. 17. Slška. J B Poizvedbe! za živali Ušla je zelena papigica Prosim najditelja, da obvesti na naslov: Knaflje-va (prej Dvoržakova) 10, III. nadstr. telefon 46-36. Povrnem stroške, nagrada. i Šoferska šola I. Gaberšček bivši komisar za šoferske izpite Kolodvorska ulica 43 Telefon št. 28-28. Izpit se lahko polaga že z 18. letom. Šestošolce poučujem Italijanščino, nemščino, matematiko In ostale predmete gimnazije, ter pripravljam za Izpit tn mnturo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Uspeh jančlm«. 3733. u FilateSija Filatelisti! Ugoden nakup raznih znamk, Jol albumov, katalogov, fllatellstične literature - nudi filatellja Mladinske založbe, Ljubljana, Stari trg 30. Telefon 41-69. Zapustila nas je naša ljubljena žena, dobra mama, stara mama in teta, gospa Škrbina Mariji upokojenka Tobačne tovarne Pogreb drage pokojn!ce bo v nedeljo, dne 21. junija ob pol treh popoldne z Žal, kapelice sv. Marije, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 19. junija 1042. ŽALUJOČI OSTALI. C01H. ALFONSO CAMAG1MA Časa fondata nel 1900 Commissioni - Espor taziom - Rappresen tanze- Depositi - Tra-sporti - Assicurazioni Ustanovljeno i. 19C0 Poverjeništva- Izvoz-ništva - Zastopstva • Skladišča ■ Prevozništva - Zavarovanja NAPOLI - Via Arie dello Lana 18 Gradbeni materijah Portland cement bel, cementni izdelki, dvojna betonska dimniška vratica, umetni kamen, stopnice, teraco, banje za pranje perila, kuhinjske pomivalnike, sanitarne naprave, kameninaste cevi, turška stranišča, »Sacelit« (Heraklit) izolacijske plošče, specijalne plošče za predelne stene in stropove, keramične plošče in plošče iz kamenine (Kera-mit), cementne plošče v raznih dimenzijah in barvah izdelujemo in imamo stalno na zalogi. — Vabimo na ogled naše tvorniške razstave. ..ALPEKO" roMTi: LJUBLJANA ZAHVALA. Vsem, ki ste nas tolažili, poklonili prekrasno cvetje ter spremili našega srčnoljubljenega, nepozabnega očeta Horvata Rudolfa v tako ogromnem številu na zadnji poti — naša najlskrenejša zahvala. — Sveta maša zdušnlca bo dne 25. junija ob S. uri v župni cerkvi sv. Janeza Krstnlka v Trnovem. LJubljana, dne 21. Junija 1842. 2ALUJOCI OTROCI. Z lesa spominčke lepe in igrače Vam le Vavpetič izdela po domaČe f * U s J.Vavpetii, Ljubljana. Bleiwelsova 35 225. Tedaj pa je udarilo žc več Turkov name. Obrnem se, zbodem konja in le on, lc tn moj pram me je rešil smrti. Za seboj nisem čul ne kriku ne stokanja. Le konjska kopita so neprenehoma udarjala za menoj, pa tudi ta so utihnila. Tako sem srečno ušel, da sem vam prinesel strahotno sporočilo. Šc eno uro — in Turki bodo tu!« 225. Zalika se je oklenila svojega ženina. Kakor z železnimi verigami se je držala mlada žena svojega moža. Vsa v solzah ga je milo prosila: »Moj Mirko, moj ljubi Mirko, ostani pri meni! Ti ne smeš od mene, jaz te ne pustim. S teboj hočem iti, s teboj hočem umreti! Bog mi pomagaj!« Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15. ob nedeljah In pmnihlt oh 10.30. 14.30. 16.30 In 18.30 Vaeii vrst športa v zvezi y ljubeznijo prikazuje zanimiv film Nesrečna llubezen V Iti. vi.: Krmimo Snnlla, Evi Mnllaullatl, Mariella Lotti in drugi KINO UNION - TEL. 22-21 Car lepih molodli. oenlnvlte. tempe nmentne ljubezni in drzne blkohorhe v filmu Torcadorleva l|ubez M A RtJK, A I Hi USTI N IHU-TA SEBASTiAN '1IIOI.A. Rež ja: SaM,AUSKY aivil manca - iel.»2-«i Krasen film mlad. ljubezni in nr\!h razočaranj Mlada ljubezen Vanna Vannt Loielta Vlncl. P. von Hulzeu Skrivnost televlzlle v filmu P o tj le ti v priHodnfost Claude Ka ns .leane Bnxter Predstave ou delavnikih oh 17. ob nedeljah ob U.^r in 17. kino kopeli evo tel. 41-84 Obrt Pozor stavbeniki in hišni posestniki! Naznanjam cenj. občinstvu, da sem pričel samostojno obrt s polaganjem parketov ter starim struženjem. — Se priporoča JOSIP BRLEČ, LJubljana, Kolodvorska 28. »PAPRIKA MARICH" Pepe rosso italiano. Italijanska paprika. Garentito puro. In vendita Zajamčeno čista. Dobi presso negoziantidi Generi se v vseh trgovinah z Alimontari e Commestibili živili. DITTA N. MARICH TORRE ANNUN. CENTRALE (Napeti) Ali si sc že naročil na naj-boljši tednik »Domoljub«? GRADBENO PODJETJE CIHLRR JOŽE STAVBENIK — LJUBLJANH, V0D0V0DMH 1 Sporočam, da sem ustanovil lastno gradbeno podjetje. Iivrševal bom solidno in konkurenčno vsa v mojo stroko spadajoča dela. Priporočam se za cenjeno naklonjenost 224. Ko to pove, omahne na klop in umolkne. Navzoče spreleti strah in groza. Kakor da bi švignil žareč plamen iz strehe in pretil vse poslopje s prebivalci vred uničiti, tako so planili moški in ženske iz hiše in kričali na pomoč. Njih tužni glasovi so se razlegali daleč tja po dolini. Po Vaši želji Vam izdela KNJIGOVEZNICA Ljudske tiskarne v Ljubljani Kopitarjeva 6/II v svoji črtaln'ei razne Posebni oddelek za poslovne knjige, ako __ izdelovanje damskib niso že v zalogi. Isto- fnfl torbic, pasov, denarnic tako izvrši tudi vsa m HHg B in drugega usnjenega druga knjigoveška de- sj= MSB Ig galanterijskega blaga la posebno razne ve- ■■5S3H Vam nudi te predmete zave od preprostih do_Mi Wi_vedno v lepih, mo- razkošnih oblik. MHHHHBK&BHHB dernib tazonah. CENE SKRAJNO NIZKE. POSLU 21TE SE! KOR S O L 1 N G E N LAME E RASO I DI SICUREZZA DI QUALITA' REZIH IN KVALIT. VARNOSTNE BRITVE Per 1'Italia Za Italijo Lame e rasoi — Coetellerie Re/.ila in britve, razni noži Corso ltalla ©S — MILANO Selma Lagerl5f: 15 Zaklad gospoda Arneja »Seveda, mnogo divjih pajdašev sedi v moji krčmi, toda med njimi ni nobenega zločinca«, je rekla krčmarica. »Pa je vendar deklica 6lišala, kako 60 trije možje, ki 60 bili tam, govorili med seboj«, je odvrnila Elsalilla, in eden izmed njih je rekel: »Pij, duša! Se traja zaklad gospoda Arneja.« Ko je Elsalilla to povedala, 6i je mislila: Zdaj sem 6voji sestri pomagala in povedala 6em, kar sem 6lišala. Bog mi pomagaj, da bi krčmarici ne prišlo na misel, da bi verjela mojim besedam in jaz bi bila tako brez krivde. Toda, ko 6e je ozrla v krčmaričin obraz, ie videla, da ji ta verjame; grozno se je prestrašila in hotela zbežati. Toda še predno je mogla napraviti korak, jo je trda gospodinjina roka krepko zagrabila za roko, tako da ni mogla pobegniti. »Ce si slišala, da 60 bile take besede izgovorjene v moji kleti, dekle, je dejala krčmarica, »potem pa moraš z menoj k ljudem, ki imajo v svojih rokah oblast in voljo, da te morilce ujamejo in jih kaznujejo.« Beg sira Archija. Etealilla je zavita v 6voj dolgi plašč prišla v klet in pristopila k mizi, pri kateri je sedel sir Archie 6 6vojima tovarišema. Pri mizah je bilo mnogo gostov, toda Elsalilla 6e ni brigala za njihove zvedave poglede, 6 katerimi 60 ji sledili, ko je šla mimo njih in ko je 6edla k tistemu, ki ga je ljubila. Mislila si je, da mora biti z njim še v zadnjih trenutkih, ki jih še uživa sir Archie v 6voji 6vobodii. Ko je 6ir Archie videl, da je Etealilla prišla in sedla k njemu, je vstal in jo peljal k mizi, ki je bila 6krita v ozadju kleti za velikim 6tebrom. Mogla je 6poznati, da mu ni ljubo, da je prišla k njemu v klet, kajti ni bilo običajno, da bi 6e mlada dekleta kazala v takih krčmah. »Moje sporočilo ni dolgo, sir Archie,« je rekla Etealilla, »toda vedeti morate, da ne morem oditi z vami v vašo deželo.« Ko je 6ir Archie to 6lišal, 6e je malo prestrašil, ker se je zbal, da ga bodo 6pet popadle zle misli, če bi izgubil Elsalillo. »Zakaj nočeš z menoj, Etealilla?« je rekel 6ir Archie. Etealilla je bila mrtvaško bleda, njene misli 60 bile tako zavozlane, da je komaj vedela, kaj mu je odgovorila. »Ni dobro oditi z vojščakom« je dejala. »Nihče ne ve, če bo ohranil 6vojo zvestobo in obljubo.« Se predno je mogel sir Archie odgovorih, je 6topil v pivnico nek mornar. Pristopil je k 6iru Archiju in mu povedal, da ga pošilja brodar z »Oalea6se«, ki leži primrznjena za otokom Kleejem. Dejal je, naj si 6ir Archie in vsi njegovi ljudje pripravijo svoje stvari in pridejo na krov. Vihar se je 6j>et dvignil. Morje je že daleč proti zapadu osvobojeno ledu Morda bo še pred jutranjo zarjo odprta pot proti Škotski. »Ali slišiš, kar pravi«, je dejal sir Archie Etealilli. »Me hočeš spremljati?« >Ne,« je rekla Elsalilla. »Nočem va6 spremljati.« Toda globoko v srcu se je veselila, kajti mislila je: Moglo bi 6€ zgoditi, da bo odšel, še predno bo prišla straža in ga prijela. Sir Archie je vstal in šel k siru Philipu in Re-ginaldu in jima sporočil, kar je povedal mornar. »Pojdita pred menoj v naše stanovanje in pripravita vse potrebno.« je dejal. »Jaz moram izprego-voriti še nekaj besed z Elsalillo.« Ko je Elsalila videla, da se je 6ir Archie vrnil k njej, je izprožila roke proti njemu: »Zakaj se vračate, 6ir Archie«? je rekla. »Zakaj ne pohitite tja doli k morju kolikor vas noge nesejo?« Kajti njena ljubezen do 6ira Archija je bila tako velika. Zaradi 6voje ljubljene sestrice ga je pač izdala, toda ničesar ni bolj želela kot da bi mogel njen ljubi pobegniti. »Ne, prej te moram še enkrat prositi, da greš z menoj«, je rekel sir Archie. »Saj vendar veste, 6ir Archie, da vam ne morem slediti,« je dejala Etealilla. »Zakaj ne moreš?« je vprašal siT Archie. »Ti si tako zapuščena in uboga deklica, da se ne bo živa duša brigala, kaj bo iz tebe. Ce pa greš z menoj, te bom napravil za mogočno gospo. V svoji domovini 6em ugleden človek. V 6vilo in zlato boš odeta in na kraljevski dvor boš imela dostop.« Elsalilla je vsa trepetala, ker je izgubljal čas pri njej, ko mu je bilo še mogoče ubežati. Komaj se je mogla toliko umiriti, da mu je odgovorila: »Pojdite, sir Archie. Ne tratite ča6a 6 tem, da me prosite.« »Povedal ti bom nekaj, Elsalilla«, je dejal 6ir Archie in njegov gla6 je postajal vedno bolj nežen. »Ko sem te prvič videl, sem mislil 6anio, kako bi te omrežil in prevaral. Cestokrat sem ti že obljubljal zlate gradove, toda od predvčerajšnjim imam do tebe poštene namenp. In zdaj je moja volta in želja, da |>osianeš moja žena. Moreš mi zaupati na mojo plemiško in vojaško besedo.« V tem trenutku je začula Etealilla, da korakajo čez trg pred kletjo oboroženi možje. Ce mu zdaj 6ledim, more še uiti. Spravljam ga v pogubo. Zaradi mene 6e tako dolgo mudi tukaj, da ga bo straža prijela. Toda, saj vendar ne morem oditi z možem, ki je vse moje drage pobil, si je mislila. »Sir Archie«, je dejala Etealilla in upala, da ga bo prestrašila »Ali ne 6lišite, da korakajo čez trg oboroženi možje?« »Seveda 6lišim«, je odvrnil 6ir Archie. »So 6e že stepli v kaki pivnici. Le brez skrbi bodi, Elsalilla, najbrž 60 6e kaki ribiči sporekli zaradi vremena in vetra.« »Sir Archie«, je dejala Etealilla, »ali ne slišite, da 60 6e ustavili pred mestno hišo?« Etealilla je drhtela od pet do glave, toda 6ir Archie ni tega opazil in je bil či6to miren. »Kje pa naj 6e ustavijo?« je vprašal'sir Archie. »Saj morajo 6em privesti te razgrajače, da jih vržejo v občinsko ječo. Ne poslušaj jih, Elsalilla, poslušaj mene, ki te prosim, da greš z menoj čez morje!« Toda Elsalilla je poskušala e enkrat, da bi 6ira Archi a preplašila. »Sir Archie«, je dejala, »ali ne slišite kako stopajo po stopnicah v kiet?« »Seveda jih slišim«, je rekel sir Archie, »najbrž gredo sem, da bi izpraznili vrček piva, predno pospremijo ujetnike na varno. Ne mi6li nanje, Etealilla, temveč na to, da 6e bova jutri ti in jaz peljala v mojo ljubo domovino.« Toda Elsalilla je bila 6mrtno bleda in tako je drhtela, da je komaj mogla govoriti. »Sir Archie«, je rekla, »ali ne vidite, kako govorijo tam gori ob točilni mizi 6 krčmarico. Gotovo jo vprašujejo, če ni tukaj nekdo, ki ga iščejo?« »Gotovo ji naročajo, naj jim pripravi toplo pijačo za to viharno noč.« je dejal 6ir Archie. »Nikar se tako ne boj in ne trepetaj, Etealilla. Brez bojazni mi moreš slediti. Rečem fi, če bi me moj oče hotel zaročiti z naiplemenitejšo damo v naši deželi, bi ga zavrnil. Pojdi potolažena z menoj čez morje, Etealilla! Velika sreča te čaka. Pri vratih se je nabiralo vedno več vojščakov in Etealilla si od 6trahu ni mogla več pomagati. Ne bom mogla gledati, 6i je mislila, kako bodo prišli in ga zgrabili. Nagnila 6e je k siru Archiju in mu šepnila: »Ali ne slišite, sir Archie, da ti možje vprašujejo krčmarico, če nteo tukaj morilci gospoda Arneja?« Tedaj je pogledal sir Archie po sobi in videl oborožene ljudi, ki so govorili s krmarico. Toda ni planil pokonci, da bi zbežal kot je pričakovala Etealilla, temveč se je sklonil in pogledal Elsalilli globoko v oči. »Ali 6i me ti prepoznala, Etealilla, in me izdala?« je vprašal. Za Ljudsko tiskarno v LJubljani: Jož« Kramar« Izdajatelj: Inl Jože Sodja Urednik: Viktor Cenži«