Aktualno Ptuj • Darilni bazar zaprl vrata O Stran 4 Podravje Kje je obstala vitalizacija Ptujskega jezera O Strani 6 in 7 Aktualno Sv. Andraž • Od županjinega programa še nič ... O Stran 5 Ptuj, torek, 10. marca 2015 letnik LXVIII • št. 19 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Spodnje Podravje • Kaj je pokazal Supervizor Največ sodniki, zdravniki, šolniki in - občine Danes priloga Podravje Se mladi zaposlujejo ali so ukrepi le na papirju O Stran 8 Ptuj, Podravje Med najvarčnejšimi pri porabi elektrike O Stran 7 Šport Nogomet • Domači stadion še naprej neosvojena utrdba O Stran 11 Na območju Spodnjega Podravja je največ sredstev po avtorskih pogodbah v 12 letih izplačalo Okrožno sodišče Ptuj: dobra dva milijona evrov. Na drugem mestu je Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj (1,8 milijona evrov). Slednja je sicer veliko dodatnih in storitev izplačala še po s. p.-jih. Nadalje najdemo Šolski center Ptuj z 1,6 milijona evrov^zplačilier celo vrsto občin. Več na straneh 4 in Foto: Črtomir Goznik Strelstvo • Kuharičeva in Stojak udeleženca EP O Stran 13 Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si Sazasov piskWek pri občinskih proslavah M0 Ptuj in JS Ptuj Komunalo oškodovala za 3 milijone evrov? Stran 20 Pojdimo v pomlad Več razstavljavcev, ponudbe, novosti in ugodnosti © Mora © (Poroka s*-* j (14. in 15. marec) G^fiLltermea apISlovenua www.ce-sejem.si Lenart: Se bo država zganila, preden bo plaz uničil O Strani 4 in 5 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 10. marca 2015 Podravje, Slovenska Bistrica • Shod pred odlagališčem Pragersko? Višina odškodnine za prenašanje smradu Z odlagališča, naj si bo narejeno po takšnih ali drugačnih standardih, se širijo vonjave, ki so neprijetne človeškemu nosu, zato je kakovost živ v okolici jam z odpadki. Posledično ti zahtevajo odškodnino oziroma rento. Ta pa je odvisna predvsem od politične moči skupine, ki se bori z ukvarjal s problemom rent in odškodnin. Kot je pred štirimi leti ugotovilo računsko sodišče, zaradi možnosti sodelovanja širše javnosti pri odločanju umeščanja objektov v prostor, pogosto prihaja do nasprotovanj lokalne skupnosti ali posameznih skupin prebivalcev, ko želijo investitorji ali občina umestiti nezaželene objekte v prostor. Med neželene objekte se uvrščajo predvsem odlagališča različnih vrst odpadkov in objekti za predelavo in obdelavo odpadkov, pa tudi drugi objekti, ki imajo lahko škodljive učinke na zdravje prebivalcev in na onesnaženje okolja, ali pa vplivajo Uvodnik na zmanjšanje tržne vrednosti nepremičnin. Naklonjenost lokalne skupnosti ali doseči kompromis z njo pa je mogoče doseči z obveščenostjo javnosti o vplivih objekta na okolje ali s finančnimi spodbudami lokalnim skupnostim ali lokalnemu prebivalstvu na vplivnem območju načrtovane umestitve neželenega objekta, so zapisali na računskem sodišču. Pri tem pa so ugotovili, da je srž problema primanjkljaj zakonske urejenosti izplačevanja nadomestil za zagotavljanje družbene sprejemljivosti pri umeščanju neželenih objektov. Župan s policijo nad ljudi V kakšni državi in v kakšnih občinah živimo? Ormoški župan je nad svoje občane poslal policijo. Strahovladje. Sa movolja. Aroganca. Ignoranca. Moč. Gospod župan, vaša poteza je nezaslišani škandal. Ravnanje vaših občanov, ki so vam želeli samo nekaj povedati, je daleč od nezaslišanega škandala. Sejna soba je občinska last. Stol, na katerem sedite, je občinska last. In delničarji vaše občine so občani. Občina ni samo župan ter njegovih nekaj političnih in drugih pajdašev. Občina so vsi prebivalci. Vaši občani bodo v letošnji občinski proračun prispevali 7,6 milijona evrov od svojih dohodnin. Nadaljnji milijon boste od ljudi pobrali za uporabo stavbnih zemljišč. Pa ekološka taksa ter najemnina, ki jo zaračunavate domači komunali ... Tudi v tej najemnini je neposredno denar vseh občanov, uporabnikov storitev komunalnega podjetja. Čez palec izračunano občani letno neposredno v vaše roke položijo okrog deset milijonov evrov denarja. In vi nad njih, resda jih je bilo kakih 20, pošljete policiste in jih ustrahujete. Zato, ker vam želijo ljudje nekaj povedati. Želijo povedati, da se z regijskim odlagališčem odpadkov v bližini svojega bivanjskega okolja ne strinjajo. A jih župan in njegova politična mašinerija očitno ne želita poslušati ter gresta svojo pot neomajno naprej. Interesi vladajočih elit so usmerjeni h kapitalu. Menim, da je gradnja ormoškega odlagališča bolj kapitalski kot javni interes. Da sta si Občina Ormož in Komunalno podjetje Ormož, ki bi partnersko gradila odlagališče, drug drugemu izjemno naklonjena, drži kot pribito. Večino del na javnih razpisih v občini Ormož dobi domača Komunala. Prav tako je Komunala kon-cesionar za oskrbo s pitno vodo, kanalizacijo, smeti, dimnikarske storitve, za vzdrževanje javnih površin, cest in kopališča. Priznati je treba, da je podjetje sicer dobro vodeno in upravljano. Se pa hkrati tudi lepo napaja z javnimi sredstvi iz investicij ter prihodki iz koncesij. In ne, to ni javno podjetje. To je podjetje, kije v 100-odstotni zasebni lasti. Zamislimo se, ali so takšna ravnanja, kot je bilo nedavno dejanje ormoškega župana, demokratična ali pa smo res prišli v čas občinskih diktatur. Samo za to, da bi občina in tamkajšnja komunala še naprej donosno biznisirali s smetmi, je župan pripravljen žrtvovati naselja in jih trajno degradirati. Čeprav so ljudje proti. In tega jim niti ne dovoli povedati, ampak nad njih raje pošlje policijo. Potem pa se župani čudijo, zakaj jih nekateri imenujejo, da so občinski šerifi. Mojca Zemljarič Krajevnima skupnostma 37.000 evrov Tako se višine rent oziroma odškodnin razlikujejo od odlagališča do odlagališča, odvisno, kako močna je pogajalska skupina. Na Bistriškem je odlagališče Pragersko in tamkajšnji lokalni skupnosti sta si uspeli izpoga-jati skupno 37.000 evrov odškodnine. Krajevni skupnosti Pragersko-Gaj in Leskovec-Stari Log, Občina Slovenska Bistrica in Komunala Slovenska Bistrica so lani podpisali pogodbo, s katero se vsaki izmed krajevnih skupnosti izplača 15.000 evrov, pozneje je bila podpisana še dodatna pogodba s KS Prager- Komunala Slovenska Bistrica s pogodbenikom Sauber-macherjem na odlagališču na Pragerskem letno presortira 6.000 ton mešanih odpadkov in sprejme 1.920 ton bioloških odpadkov (ti se ne odlagajo, odpeljejo se v kompostiranje preko pogodbenika Kogala), ob tem pa zbere 1600 ton embalaže (to naj bi odpeljale embalažne družbe). Z delovanjem regijskega centra za ravnanje z odpadki (9. marca začne poskusno delovati), pa bo na Pragerskem odloženih predvidoma 10.800 ton mešanih odpadkov. »Center je zgrajen po vseh normativih. Kompostarna, kjer se kompostirajo biološki odpadki in pri katerih zaradi razgradnje pride do neprijetnih vonjav, je zgrajena tako, da bodo plini najprej speljani skozi pralnik plinov, ki s pomočjo vode nevtralizira vonjave, nato pa bodo šli še skozi biofilter,« je pojasnil Gregorič in tako zagotovil, da zaradi povečanja odlagališča okolje ne bo prizadeto, temveč bo vpliv na okolje manjši, kot je sedaj. Odlagališče Pragersko Količina zbranih odpadkov na odlagališču Pragersko v letu 2014 v tonah Mešani komunalni odpadki 6.000 Biološki odpadki 1.920 Embalaža 1.600 Vir: Komunala Slovenska Bistrica sko-Gaj, in sicer da ta prejme še dodatnih 12.000 evrov, saj da je smetišče na njenem ozemlju. Toda nekateri krajani, ki so se povezali v civilno iniciativo Pra-gersko-Gaj, z dogovorjeno odškodnino niso zadovoljni. »Idealna priložnost je, da naredimo nekaj za dobrobit krajanov, saj vodstvi krajevnih skupnosti Pragersko-Gaj in Leskovec-Stari Log po našem mnenju nista delali v dobrobit lokalne skupnosti. Združimo se skupaj krajani obeh krajevnih skupnosti in izposlujmo rento oziroma odškodnino, ki je pravična in nam pripada,« je dejal predstavnik civilne iniciative Matej Španinger. In kaj je pravična renta? »Višja od sedanje izpogajane (predvidoma v skupni višini 100.000 evrov pri sedanji količini odloženih odpadkov) ali brezplačen odvoz smeti za prebivalce obeh krajevnih skupnosti,« je odgovoril. Za dosego ciljev pa ne izključuje javnih zbiranj pred vhodom odlagališča. »Odlagališče je evropski projekt, ki je ve- Slovenija, Podravje • Prispevek združenju Sazas Sazasov piskrček pri proslav Kulturna, umetniška ali prosvetna društva so v večini občin Podravja temelj kulturnega udejstv gih dogodkih, ob tem pa ljubiteljski kulturniki dajejo vsebino kulturnim domovom in domom kraj prispevek za izvedena dela. »Ne glede na vrsto prireditve, kjer se bo javno predvajala glasba, si mora organizator prireditve pridobiti ustrezno dovoljenje in to prijaviti združenju Sazas (vsaj osem dni prej). V Sloveniji se namreč pravice javne priobčitve glasbenih avtorskih del uveljavljajo obvezno kolektivno, to pomeni, da jih v imenu avtorjev oz. imetnikov pravic na glasbenih delih uveljavlja združenje Sazas,« so pojasnili na združenju. V roku 15 dni po prireditvi je organizator dolžan združenju Sazas posredovati še dva izpolnjena obrazca (s seznamom predvajanih del in izvajalcev), na podlagi katerih združenje Sazas izstavi račun oziroma višino plačila za avtorsko nadomestilo ter nato imetnikom avtorske pravice izplača njihov honorar (če je bil uporabljen avtorsko zaščiten glasbeni repertoar). Od prireditve z državno himno minimalno 27,66 evra za Sazas r v. Občina Juršinci Sazsasu odvede, kar je v skladu z zakonom treba (kar je prej izjema kot pravilo). »Lani sta bili dve takšni prireditvi, osrednja prireditev ob občinskem prazniku, za katero so Sazasu plačali 30,29 evra, in prireditev ob materinskem prazniku, za katero je občina plačala 15,14 evra. Kot osnova za obračun avtorskega honorarja je treba priložiti seznam izvedbenih del, ki se bodo javno izvajala (naslov dela, avtor dela, trajanje dela),« so povedali na juršinski občini. Če je organizator dogodka občina, kulturno ali turistično društvo oziroma organizatorji, katerih reprezentativno združenje je z združenjem Sazas sklenilo enega izmed skupnih sporazumov, lahko tovrstni organizator sklene individualno pogodbo z združenjem Sazas. Sklenjena individualna pogodba po enem izmed skupnih sporazumov namreč omogoča, da si je organizator pridobil dovoljenje za vsako prireditev, ki jo organizira in na kateri so uporabljena glasbena dela, tako da o dogodkih združenju Sazas poroča enkrat mesečno (do 15. dne tekočega meseca) za vse dogodke preteklega meseca. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 10. marca 2015 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 je odvisna od pogajalske moči Ijenja v njihovi bližini slabša, prav tako pa so nižje tudi cene nepremičnin, so prepričani prebivalci, ki imajo dom urejen :a višino rente, je priznal Samo Jereb, drugi predsednik namestnika računskega sodišča, ki se je v zadnjih letih veliko Krajevni skupnosti Kovor, kjer leži tržiška deponija za odpadke, zaradi pogodbe med občino Tržič, tamkajšnjo komunalo, krajevno skupnostjo (v kateri živi tudi župan) in civilno iniciativo Komunala Tržič vsako leto nakaže blizu 300.000 evrov rente. Krajevni skupnosti Teharje, v kateri leži celjski regijski center za ravnanje z odpadki, upravljavec deponije na mesec nakaže 8.500 evrov. Zaradi bližine dolenjske deponije Globoko imajo ugodnosti štiri naselja, skupno jim pripada 24.000 evrov letne rente ter ob tem še 90 odstotkov popusta pri plačilu smeta-rine in 10 kubičnih metrov brezplačne vode na mesec iz javnega vodovoda za vsako gospodinjstvo. Foto: Črtomir Goznik zan na termin. Če bo želela Občina Slovenska Bistrica zadostiti Evropi, bo morala zadostiti tudi lokalnemu prebivalstvu s pravično odškodnino. Občina se mora zavedati, da imamo krajani veliko pogajalskih možnosti za realizacijo navedenih zahtev. Od občine pa bo odvisno, do kakšne mere bomo začeli zaostrovati pogovore oziroma kdaj bo treba začeti z nepokorščino. Vse je odvisno od sklica zbora krajanov na temo odlagališča s strani predstavnikov obeh kra- jevnih skupnosti. Zbor krajanov pričakujemo najkasneje do aprila, v nasprotnem primeru bomo začeli aktivnosti sklica zbora krajanov za obe krajevni skupnosti hkrati krajani sami,« je še povedal Španinger. »Če si ne moreš privoščiti mercedesa ...« O višini rente pa je direktor Komunale Slovenska Bistrica Blaž Gregorič povedal: »Saj je renta lahko višja, vendar če si ne moreš privoščiti mercedesa, potem si pač moraš kupiti cenejšo znamko. Posledično pa višja renta pomeni višji strošek za »Vsako podjetje in tovarna ima vpliv na okolje« Sicer pa zakonske podlage za določitev višine rente oziroma odškodnine, kot že omenjeno, ni, čeprav je računsko sodišče že pred štirimi leti predlagalo vladi, da pripravi predpis, ki bo določal možne oblike in načine pridobivanja ter zagotavljanja družbene sprejemljivosti pri umeščanju neželenih (infrastrukturnih) objektov v prostor in enotne kriterije in merila za določitev višine spodbud. »Ocenjujemo, da bo opredelitev pogojev in načinov zagotavljanja družbene sprejemljivosti ter enotnih meril in kriterijev za določitev finančnih spodbud prispevala k preglednejšemu in enakopravnejšemu določanju nadomestil, ki bremenijo državni proračun in proračune lokalnih skupnosti,« so leta 2011 zapisali na računskem sodišču. Vlada tega predpisa še ni pripravila in ga še ne pripravlja, so povedali na Ministrstvu za okolje in prostor. Pojasnili so: »Evropska direktiva o odlagališčih odpadkov je v slovenski pravni red prenesena z Uredbo o odlagališčih odpadkov, ki ne predpisuje osnove za kakršnekoli odškodnine, predpisuje pa ustrezen odmik odlagališč od naselij. Izplačila posameznih rent na starejših odlagališčih je bila samostojna odločitev lokalnih skupnosti. Do sedaj tega področja nismo regulirali in ni predvideno v programu dela Ministrstva za okolje in prostor.« Kot je še opozoril direktor Komunale Blaž Gregorič, že sedaj velja, da objekti ne smejo biti moteči za okolje: »Seveda pa ni mogoče reči, da lahko narediš odlagališče, ki ne bo moteče za okolje. Vendar pa ima vsako podjetje, vsaka tovarna neki vpliv na okolje, to pa tudi drži«. Mojca Vtič uporabnike storitev Komunale, obenem pa z višjo ceno odpadkov ne bomo konkurenčni Madžarom, Avstrijcem, drugim komunalnim službam. Moramo pa si izboriti 20.000 ton mešanih odpadkov za sortiranje letno, saj je takšna količina tudi predvidena po odprtju regijskega centra, če želimo pokriti ekonomske stroške centra.« Glede brezplačnega odvoza smeti pa je direktor Komunale povedal, da zakon ne predvideva neplačevanja odpadkov. »Vsi morajo biti vključeni v sistem za ravnanje z odpadki, saj govorimo o opravljeni storitvi in za to je treba odvesti DDV. Lahko pa lokalne skupnosti subvencionirajo ceno, tudi v višini 100 %,« je dodal. Občani MO Ptuj, ki bivajo v neposredni bližini CERO Gajke, so zaradi zmanjšanja kakovosti bivalnega okolja upravičeni do odškodnine. Tisti, ki so od odlagališča oddaljeni od 300 do 400 metrov, so lani mesečno prejeli 60 evrov po osebi. Krajani, ki so bivali v radiju od 400 do 500 metrov od odlagališča, so prejeli 40 evrov po osebi. Od 500 metrov in naprej do zunanjega roba, ki je definiran s hišnimi številkami, pa je znesek znašal 20 evrov po osebi. Odškodnino je prejemalo 88 upravičencev, ki so imeli v bližini odlagališča stalno bivališče in tam tudi dejansko prebivajo. Na letni ravni je skupni znesek odškodnin za zmanjšanje kakovosti bivalnega okolja znašal 40.000 evrov. Krajani v bližini odlagališča so bili med drugim upravičeni tudi do brezplačnega odvoza odpadkov. Za ta namen je bilo v proračunskem skladu za leto 2014 načrtovanih dobrih 64.000 evrov, za odškodnino za ČS Jezero in ČS Spuhlja pa še dodatnih 38.600 evrov. Cero Gajke Količina zbranih odpadkov na CERO Gajke Količina odloženih v letu 2014 v tonah odpadkov v letu 2014 Mešani komunalni odpadki 6.490 0* Biološki odpadki 3.291 0* Embalaža 3.112 0* Vir: Javne službe *Količina odloženih odpadkov je 0, ker se odpadki v letu 2014 niso odlagali na Center za ravnanje z odpadki Gajke, ker se odlagajo na zbirnem centru v Ormožu. ah ob državnih praznikih ovanja. Na njihovih plečih, ob podpori občine, je izvedba prireditev ob državnih praznikih in dru-janov. Za svoje delo pa niso plačani, ravno nasprotno, kulturniki morajo združenju Sazas plačati Foto: Črtomir Goznik Primer izračuna za kulturno društvo, ki organizira koncert resne glasbe, brez vstopnine in nič izplačanega honorarja nastopajočim, obiskovalcev pa je bilo npr. 300. Sporazum omenjeno prireditev uvršča v tarifo I-A/1 (koncerti resne glasbe) in predvideva naslednji obračun: I. osnova: 6 % od prihodkov, ustvarjenih z uporabo del iz repertoarja Sazas ali honorarja nastopajočim, II. osnova: 0,14 € na obiskovalca, III. osnova: 55,31 €. Ker ni bilo prihodkov in ni bilo izplačanega honorarja nastopajočim in ker izračun po II. osnovi (0,14€ na obiskovalca) ne presega minimalnega zneska iz III. osnove, bi račun za plačilo avtorskega honorarja za to prireditev znašal 30,42 € brez DDV z vsemi upoštevanimi popusti. Višina avtorskega nadomestila je odvisna od več dejavnikov, in sicer vrste oziroma tipa prireditve, števila obiskovalcev, prihodkov, ki so ali če so bili ustvarjeni z uporabo glasbenih del, bruto honorar, ki je izplačan nastopajočim glasbenim izvajalcem. V primeru proslave (kjer se običajno predvaja himna RS in ima govorni del) in ne za koncert ali kakšno drugo prireditev, se obračuna 0,14 evra na obiskovalca, oziroma 27,66 evra minimalnega avtorskega honorarja, če izračun po obiskovalcih ne presega tega minimalnega zneska. Ob tem pa združenje dopušča, da se enkrat letno v okviru neprofitne kulturne dejavnosti kulturnih društev in kulturnih skupin in v okviru društev upokojencev, da je ena prireditev, na kateri se predstavi celoletno delo društva, v celoti oproščena plačila avtorskega honorarja oziroma nadomestila. S tem združenje Sazas prispeva k razvoju tovr- stnega kulturnega udejstvova-nja, so poudarili v združenju. Od oratorijev do zabavne glasbe »Po veljavnem Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) je uporabnik varovanih del sam dolžan poskrbeti za zakonito javno uporabo avtorsko varovanih del, saj sicer nezakonito koristi tujo lastnino. Če uporabnik prireditve ne prijavi združenju in prireditev zasledimo sami, se pri obračunu avtorskega nadomestila zaračuna 15-odstotni pribitek zaradi dodatnih stroškov, nastalih pri obdelavi podatkov,« so opozorili na združenju. Dodali so, če je uporabnik tekoči kršitelj, se mu avtorsko nadomestilo zaračuna po dvakratni višini tarife iz skupnega sporazuma. In repertoar združenja, torej za dela, za katera je treba odvesti prispevek, je širok. Ta zajema glasbena neodrska dela (oratoriji, kantate, dela resne in zabavne glasbe ipd.); odlomke glasbenih odrskih del (oper, operet, baletov ipd.) in tudi glasbo iz avdiovizualnih del (kinematografski filmi, TV-filmi, TV-nanizanke in nadaljevanke) itd. Mojca Vtič Višina zbranih nadomestil za uporabo zaščitenega repertoarja na proslavah v organizaciji občin in društev zanaša po letih: Leto Višina zbranih nadomestil v evrih zgolj za proslave v organizaciji občin društev Število prireditev 2010 3.443 110 2011 3.962 151 2012 3.706 157 2013 2.778 116 2014 5.964 194 Koncerti zabavne glasbe in mešanega repertoarja: prihodki od koncertov zabavne glasbe in ostalih koncertov, na katerih so bila sočasno izvajana dela zabavne, narodno-zabavne in resne glasbe (mešani repertoar). 2011 584.789,80 2012 513.287,18 2013 513.287,18 Vir: SAZAS 4 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 10. marca 2015 Lenart • Plaz ogroža najmanj pet stanovanjskih hiš Se bo država zganila, preden bo Večkrat prelomljena krajevna cesta, posedena zemljišča okrog hiš, ogromne razpoke na hišah, posebej še na hiši Vaupotičevih ... Vsi ti Lenartu za obsežno plazenje območja, ki ogroža najmanj pet stanovanjskih hiš. »Do plazenja je prišlo pred štirimi oziroma petimi leti. Najprej se je na nekaj mestih prelomila cesta. Nato smo opazili, da se je zemlja okrog hiše začela posedati. Pojavile so se razpoke pri vratih, ob oknih, pa v kletnih prostorih. Zato smo se obrnili na strokovnjake in izkazalo se je, da je na določeni globini večja količina vode, ki nariva zemljo in izpira material pod hišo,« pove Bojan Bezjak, eden izmed tamkajšnjih domačinov in še doda, da bi k plazenju tega nestabilnega območja dodatno lahko pripomoglo tudi neodvajanje odpadnih voda. »Hiše nad nami nimajo urejene kanalizacije, tako da vsa voda teče po hribu navzdol. Mi smo izpraznili betonski vodnjak, ki je pred našo hišo, a vseeno je vanj prišla voda, ki je smrdela po fekalijah.« Bezjak je sicer še poudaril, da je na plazovitem območju najmanj pet hiš. Celotno območje v dolžini 250 metrov se po mnenju strokovnjakov namreč premika in drsi. Neprijetno spoznanje je Bezjakove šokiralo. »Ni bilo prijetno, ker nekaj narediš, potem pa opažaš, da se vse skupaj začne naenkrat spreminjati. Cene saniranja pa so blazne.« V skrajnem primeru razmišljajo o selitvi Obupani domačin se je obrnil tudi na lenarško občino, ki pa prav tako denarja za sanacijo nima. »Nekateri sosedje na hišah še nimajo vidne škode. Mi jo sicer že imamo, a je zdajšnja škoda manjša, zato je sedaj še smiselno sanirati. Ko bo škoda večja, pa zagotovo ne. Zadevo bomo sami poskusili reševati, saj občina sredstev za sanacijo nima. Vlogo smo že naslovili na Ministrstvo za okolje in prostor. A če bi sanacija predstavljala tako velik strošek, ki ga s 15- oz. 20-letnim kreditom ne bi mogli odplačati, resno razmišljamo o tem, da bi se preselili. Tako da ena od možnosti je selitev, je pa res, da smo do sedaj vsa sredstva vložili v to hišo,« še pove Bojan. Ogromne razpoke na hiši Vaupotičeve Še večjo materialno škodo pa je plazenje že povzročilo stanovanjskemu objektu Eliza- MO Ptuj si je preko social-no-ekonomskega sveta med prvimi prizadevala prepričati državno politiko v nujnost urejanja zakonskih podlag za socialno podjetništvo. Zavod Vitis, bete Vaupotič. Po vsej hiši so namreč ogromne razpoke. Najhuje je na zunanji steni spalnice, kjer ena izmed razpok celo zeva, in to za dober centimeter. »Grozno je. A nič ne morem. Kaj na naredim? Letos bom stara 80 let, imam majhno pokojnino po možu. Denarja za sanacijo nimam. Kje pa ...,« žalostno pripoveduje Elizabeta in nemočno čaka tako kot drugi. Ptuj • Zakonodaja ne spodbuja iniciativ Darilni bazar zaprl vrata Ob odprtju trgovine Darilni bazar v Ulici heroja Lacka 4 na Ptuju, 20. junija leta 2013, ki je bil pilotski projekt zavoda Vitis pod okriljem MO Ptuj v okviru aktivnosti projekta Občina po meri invalidov, je bilo povedanih veliko lepih in spodbudnih besed. Največ škode je plazenje povzročilo na hiši Vaupotičeve, kjer so ogromne razpoke. Najhuje je na zunanji steni spalnice, kjer ena izmed razpok tako zeva. Foto: Črtomir Goznik Darilni bazar v Ulici heroja Lacka 4 na Ptuju, trgovina z izdelki lokalnih invalidskih društev, je po dobrih dvajsetih mesecih poslovanja 1. marca letos zaprla vrata. ki je izbrani koncesionar ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDS) na področju izvajanja storitev zaposlitvene rehabilitacije in programov socialne vključenosti, je bil v projektu zgolj koordinator. Zmanjkalo je denarja ... Čeprav so se trudili, da bi s projektom uspeli na razpisu za spodbujanje socialnega podjetništva, jim to ni uspelo. MO Ptuj je bila tista, ki je zagotovila prostorske in kadrovske pogoje poslovanja trgovine. Letos pa je bil projekt z javnimi deli zaradi pomanjkanja denarja pokrit le za šest mesecev. Prav pomanjkanje finančnih sredstev je glavni razlog, da so projekt končali in trgovino zaprli, je povedala Darja Dovečar, direktorica Zavoda Vitis Ptuj. V slabih dveh letih poslovanja je trgovino Darilni bazar obiskalo premalo kupcev, da bi ta lahko poslovala brez sofinanciranja. Projekt je bil ves čas izvajanja izrazito neprofi-ten in usmerjen predvsem v promocijo izdelkov invalidskih organizacij in združenj. Pobudo za spremembo zakona o javnih delih za invalide ministrstvo zavrača „Pogrešam večjo povezanost z agencijami in TIC Ptuj. Goste bi morali bolj usmerjati v center mesta. V invalidskih organizacijah pa tudi pogrešamo razpise MDDS, ki bi omogočali invalidom daljši čas zaposlova- Po dveh letih priprav na odprtje te trgovine so vsi vključeni, Zavod Vitis, MO Ptuj, in invalidske organizacije, Medobčinsko društvo invalidov Ptuj, društvo Sonček Ptuj, društvo Sožitje Ptuj, Zavod dr. Marijana Borštnarja, društvo Optimisti Ptuj in PS Papilot, verjeli, da bo ta pilotski projekt uspel. Žal se je zgodilo drugače. nja. Svet za invalide MO Ptuj bo ministrstvu posredoval pobudo za spremembo na tem področju. V tem trenutku slovenska zakonodaja ne opredeljuje možnosti, da bi bile invalidne brezposelne osebe v javna dela vključene daljše obdobje," je povedala predsednica Medobčinskega društva invalidov Zdenka Ornik in dodala, da po informacijah, ki so jih že pridobili s pomočjo poslanca Andreja Čuša, ministrstvo ne načrtuje take spremembe, kot si jo sami želijo. Pobudo bodo vseeno posredovali in skušali doseči spremembo zakonodaje, četudi ministrstvo vztraja, da so programi aktivne politike zaposlo- vanja namenjeni vsem dolgotrajno brezposelnim osebam. „Tudi ni smiselno, da so v javna dela vključene vedno ene in iste osebe, če je trenutno v evidenci brezposelnih oseb skoraj 60.000 oseb, ki sodijo v ciljno skupino za vključitev v javna dela, prednost pri vključevanju v ukrepe aktivne politike zaposlovanja pa imajo osebe, ki še niso bile vključene v noben program aktivne politike zaposlovanja," še odgovarjajo v ministrstvu, kjer so tudi prepričani, da bi z daljšo vključenostjo invalidnih oseb v javna dela v neenakopraven položaj postavili veliko število dolgotrajno brezposelnih oseb, ki niso invalidne osebe. MG Podravje • Elektro Maribor opozarja Kradejo žice iz priklopljenega daljnovoda Elektru Maribor so bakreni tatovi letos odtujili že za 5.800 metrov vodnikov (električne žice). V minulem tednu so neznani storilci kar dvakrat odnesli vodnike, in to iz priklopljenega srednje-napetostnega daljnovoda. To izjemno nevarno dejanje je bilo storjeno že četrtič v tem letu, vse na območju med Mariborom in Slovensko Bistrico, so sporočil z Elektra Maribor. Zadnji primer kraje vodnikov je evidentiran na območju Bohove, na odseku Fram-Radizel v Orehovi vasi, ko so neznani ukradli 700 metrov bakrenega vodnika in mariborskega dobavitelja energije po oceni PU Maribor oškodovali za 8.000 evrov. Podobni kraji sta se zgodili tudi 17. in 19. januarja, ko so bili dvakrat odtujeni vodniki srednje-napetostnega daljnovoda Rače-Slovenska Bistrica, na odseku Fram-Polskava. »Tovrstna kazniva dejanja povzročijo večjo škodo kot le materialni strošek odtujenih vodnikov. Zaradi prekinitve vodnikov lahko pride do izpada v oskrbi z električno energijo. V enem primeru je bilo zaradi tega prizadetih 7.000 odjemalcev. Ta ponavljajoča se dejanja ogrožajo omrežje, kar pomeni nepotrebne izpade električne napetosti oz. poslabšajo kakovost in zanesljivost dobave električne energije našim odjemalcem, prebivalstvu in gospodarstvu,« so povedali v Elektru Maribor. Ob tem pa mariborski elektrodistributer storilce opozarja, da s temi dejanji ogrožajo tudi svoje življenje, prav tako pa uničeno omrežje predstavlja veliko neposredno nevarnost tudi za okoliške odjemalce. Mojca Vtič Slovenija, Podravje • Nadgradnja aplikacije Sup Največ sodniki, zdravniki, Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v sredini minulega tedna z nadgradnjo aplikacije Su-pervizor pošteno zatresla slovenski politični parket. Po novem so namreč na Su-pervizorju poleg poslovanja vseh javnih ustanov, organizacij in podjetij vidna nakazila javnega sektorja po avtorskih pogodbah. V 12 letih, od 2003 do danes, se je po avtorskih pogodbah skupno izplačalo milijardo in 21 milijonov evrov javnega denarja. Največ, 78 milijonov evrov, je šlo za sodelavce po avtorskih pogodbah na javnem zavodu RTV Slovenija. Druga je s 57 milijoni evrov univerza v Mariboru. Na območju Spodnjega Po-dravja je največ sredstev po avtorskih pogodbah v 12 letih izplačalo Okrožno sodišče Ptuj: dobra dva milijona evrov. Na drugem mestu je Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj (1,8 milijona evrov). Slednja je sicer veliko dodatnih ur in stori- tev izplačala še po s.p.-jih. Nadalje najdemo Šolski center Ptuj z 1,6 milijona evrov izplačil ter Mestno občino Ptuj in Občino Ormož (obe po dobra 1,2 milijona evrov). Sledijo Občina Videm 961.000 evrov, Zdravstveni dom Ptuj 951.000 evrov, Občina Kidričevo 931.000 evrov, Mestno gledališče Ptuj 832.000 evrov, Ljudska univerza Ptuj 818.000 evrov, Občina Podlehnik 770.000 evrov, Občina Markovci 691.000 evrov, Gimnazija Ptuj 652.000 evrov, torek • 10. marca 2015 Aktualno Štajerski TEDNIK 5 plaz uničil hiše? grozljivi prizori kažejo, da gre na območju dela naselja Spodnji Porčič v Sanacija ocenjena na skoraj 300.000 € Kot kaže, pa čaka tudi država. Na Ministrstvo za okolje in prostor smo namreč naslovili vprašanja glede sanacije plazu v Lenartu, kjer so nam sicer potrdili, da je omenjeni plaz občina Lenart prijavila in je uvrščen za sanacijo kot prioriteta na ministrstvu, in sicer sredi decembra lansko leto. Omenjeni plaz je evidentiran v oceni neposredne škode zaradi poplav med 12. in 16. septembrom 2014. »Po zakonu so izpolnjeni pogoji za uporabo sredstev državnega proračuna in se bo izvedla sanacija v skladu z zakonom po sprejetju Programa odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav med 12. in 16. septembrom 2014 in »Grozno je. A nič ne morem. Kaj na na-| redim? Letos bom stara 80 let, imam le [majhno pokojnino po možu. Denarja za [sanacijo plazu nimam,« pravi Elizabeta Vaupotič. zagotovitvi sredstev, kar mora predhodno potrditi Vlada RS,« so sporočili s pristojnega ministrstva in še dodali, da po projektantskem predračunu znaša sanacija predmetnega plazu 296.647 evrov. A konkretnih odgovorov na vprašanje, kdaj bo stekla sanacija in kolikšen bo delež sofinancerskih sredstev, na ministrstvu nimajo. »Ko bodo zagotovljena sredstva državnega proračuna, bo MOP sofinanciral izvedbo sanacijskih ukrepov na predmetnem plazu. O obsegu sofinancer-skih sredstev vam v tem trenutku ne moremo podati odgovora, ker v letu 2015 še nimamo zagotovljene višine sredstev za potrebe sanacije poplav med 12. in 16. septembrom 2014,« so odgovorili. Monika Levanič V Sloveniji kar 197 plazov, ki ogrožajo stanovanjske objekte Po evidencah ministrstva je prijavljenih skupaj kar 950 plazov malega in srednjega obsega, od tega jih 197 ogroža stanovanjske objekte. Na Podravskem območju je evidentiranih 230 plazov, 61 objektov je ogroženih. In kdaj sanacijo naravnih nesreč (deloma) krije država, kdaj pa občina? »V skladu z 11. členom Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (zakon) se lahko uporabijo sredstva državnega proračuna za odpravo posledic naravne nesreče, za katero je ocena neposredne škode na stvareh večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna. V primeru, da ocena neposredne škode ne doseže 0,3 promila, se uporabi 7. oz. 98. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki določa naloge ter pristojnosti občine in župana.« Foto: Monika Levanič V naselju Sp. Porčič v Lenartu je zaradi plazenja ogroženih najmanj pet hiš. v " » . .. ■ f, 2-.. Sveti Andraž v Slovenskih goricah • Županja bo delo opravljala poklicno V pol leta od županjinega programa še nič ... Bolj kot potrditev proračuna Občine Sveti Andraž v Slov. goricah za letošnje leto je minulo, četrto redno sejo zaznamovala odločitev županje Darje Vudler o profesionalnem opravljanju funkcije, ki je nekatere svetnike vidno razočarala. Padali so očitki o zavajanju, saj je županja namreč v predvolilnem času obljubljala drugače. O proračunu, naložbah in nagradah študentom in dijakom Člani sveta Občine Sveti Andraž v Slov. goricah so na minuli seji potrdili drugo branje proračuna andraške občine za letošnje leto. Letos naj bi se tako v proračunu zbralo 1.261.027 evrov, odhodki pa so planirani v višini 1.092.820 evrov - od tega investicijski odhodki znašajo za več kot polovico manj kot v prejšnjem letu, in sicer okrog 285.656 evrov. Novo zadolževanje ni predvideno, je pa za odplačevanje dolgoročnega dolga namenjenih dobrih 208.000 evrov. Večino investicijskih sredstev bodo namenili za izgradnjo vodovoda in modernizacijo ceste v Vitomarški vasi ter gradnjo kanalizacijo in sanacijo ceste v delu naselja Vitomarci. Načrtujejo še energetsko obnovo stanovanjske in občinske stavbe ter nakup zemljišč za zdravstveno-po-slovni center, ki ga občina namerava vzpostaviti z zasebnim partnerjem. Svetniki so se pri tem obregnili tudi na samo lokacijo centra, ki je po mnenju nekaterih neprimerna. Sicer pa je andraški občinski svet sprejel tudi predlog Pravilnika o dodelitvi denarne nagrade zlatim maturantom in študentom občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, in sicer od 100 do največ 300 evrov. »Glede na situacijo, ki trenutno vlada na naši občini, od 13. 2. komaj je zaposlen direktor občinske uprave, jaz sem tukaj prisotna res vsak dan osem ur, vlada kaotično stanje, računo-vodkinja je odšla na bolniški dopust, pripraviti je bilo treba zaključni račun, sama sem celo pripravljala plače še za januar, v glavnem dela je ogromno. Naredila sem kalkulacije glede tega, če bi zaposlili dodatnega javnega uslužbenca in strošek bi bil še višji, kot pa moje poklicno opravljanje. Nisem gledala samo na sebe, ampak na celotno občino in vse občane,« je svojo odločitev o profesionalnem opravljanju funkcije članom občinskega sveta pojasnila županja Darja Vudler. A to je določene, še posebej svetnico Anito Vršič, vidno razočaralo. »To mi ni všeč, zgleda, da so bile te obljube lažne. Ljudje bodo razočarani,« je dejala Vr-šičeva, ki je bila sicer že v prejšnjem mandatu svetnica.« Kot je namreč v nadaljevanju še pojasnila, naj bi na enem izmed predvolilnih letakov sedanje županje pisalo, da bo prvo leto plačo namenila društvom. ervizor šolniki in - občine Občina Majšperk 625.000 evrov, Občina Hajdina 619.000 evrov, Občina Lenart 574.00 0 evrov in Zdravstveni dom Slovenska Bistrica 536.000 evrov. Na seznamu, kjer je znesek nakazil po avtorskih pogodbah nižji od pol milijona evrov in višji od 200.000 evrov, pa najdemo: Občino Gorišnica 435.000 evrov, Ljudsko univerzo Ormož 359.000 evrov, Zdravstveni dom Lenart 342.000 evrov, Občino Benedikt 319.000 evrov, Občino Žetale 315.000 evrov, Srednjo šolo Slovenska Bistrica 296.000 evrov, Občino Dornava 295.000 evrov, Občino Cirkulane 275.000 evrov, Občino Cerkvenjak 270.000 evrov, Zavod za informiranje Ormož 266.000 evrov, Zavod dr. Marjana Borštnarja Dornava 245.000 evrov, Občino Juršinci 241.000 evrov, Občino Destrnik 237.000 evrov, Zdravstveni dom Ormož 236.000 evrov, Občino Zavrč 223.000 evrov in Občino Sv. Ana v Slovenskih goricah 205.000 evrov. MZ Županja je svojo odločitev argumentirala s kaotičnimi razmerami v občini, kjer trenutno aktivno poleg nje od srede februarja dela le novi direktor občinske uprave Miran Čeh, saj je občinska računovod-kinja na bolniški Županja priznala, da je prelomila obljubo Županja pa je odvrnila: »Strinjam se, da sem s tem prelomila predvolilno obljubo, ampak zadeve so take, kot so. Bila sem zaposlena tukaj pred petimi leti, vem, kje svari so. Meni bi bilo najlažje, da bi šla zjutraj v službo. Zelo sem razmišljala o tem, vem, da bodo nekateri razočarani, vem pa, da bomo to popravili s tem, kaj bomo naredili v naslednjih štirih letih. Ljudje so bili navajeni 16 let poklicnega župana, to ni bistveno, a jaz kljub temu mislim, da bomo znižali strošek plač.« A to Vršičeve ni prepričalo. »Program, ki ga je imela županja, se že prej kot v pol leta ne realizira.« Županja pa je svetnici vrnila žogico ter za naš medij še dejala: »Glede očitkov svetnice Vršič Anite o poklicnosti županje in razloga, da zaradi tega ni potrdila proračuna, želim dodati, da je bila Vršiče-va tudi v prejšnjem mandatu ' svetnica na listi NSi, listi bivšega župana, ki je bil poklicni župan, torej je podpirala poklicnost štiri leta in tudi v lanski kandidaturi. Zato se mi zdi njen razlog o zavrnitvi pro-^ računa neutemeljen.« Monika Levanič 6 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 10. marca 2015 Ptuj • Kje je obstal projekt Vitalizacija Ptujskega jezera Problem: kje najti denar Članek, ki smo ga nedavno objavili na temo ptujske Rance, je v javnosti požel veliko zanimanja. O vlaganju javnih sredstev v vodno in pristaniško infrastrukturo na Ptujskem jezeru smo zbrali še nekaj podatkov, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. Projekt Vitalizacije Ptujskega jezera, v katerem sodelujeta občini Ptuj in Markovci, je zaživel leta 2007, ko je bilo zanj pridobljeno gradbeno dovoljenje in ko se je na jezeru začela gradnja športno-pristaniške infrastrukture. Projekt vitalizacije je ovrednoten na dobrih šest milijonov evrov in razdeljen v dve fazi. »Celotna investicija zajema izgradnjo in ureditev pristanišča Ranca s privezi in pomoli, vstopno-izstopna mesta Ribič, Toplice, Zabovci in Markovci, veslaško progo, ciljni oz. sodniški stolp in označbo plovbnih poti na reki Dravi in Ptujskem jezeru. Za vse to je pridobljeno gradbeno dovoljenje. Do sedaj so bili zgrajeni objekti: deloma pristanišče Ranca, vstopno-iz-stopno mesto Toplice, vstopno-izstopno mesto Zabovci, veslaška proga in označene plovbne poti,« je povedala Klavdija Petek z Mestne občine (MO) Ptuj. Našteta dela so veljala približno milijon evrov, izvajalec gradnje je bilo podjetje Radial v sodelo- vanju s francosko družbo Metalu industries international. Ponudnika sta se po razpisu zavezala infrastrukturo zgraditi za dobrih 750.000 evrov. Ker je med izvedbo del prišlo do spremembe tipa veslaške proge, se je vrednost naložbe povečala za okrog 170.000 evrov. »Namesto veslaške proge po standardih FISA je bila s spremembo predvidena izgradnja veslaške proge po standardizaciji ICF. Spremembo projekta je podprlo tudi Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) in posledično odobrilo potrebna dodatna finančna sredstva. Skupna vrednost potrjenega projekta po omenjenih spremembah je tako znašala 923.000 evrov, za kar je bil sklenjen aneks k sofinancer-ski pogodbi med MŠŠ, MO Ptuj in občino Markovci v enakem razmerju pokrivanja stroškov kot v osnovni pogodbi. MŠŠ je tako zagotovil 769.204 evre (100 % upravičenih stroškov), občini Ptuj in Markovci pa stroške davka na dodano vrednost: Ptuj • Blagajna železnice že več kot 15 let v rokah pooblaščene prodajalke »To je finančno najprimernejša rešitev« Kot smo v našem časopisu že poročali, sta železniški postaji Ptuj in Lesce Bled edini v Sloveniji, kjer vozovnic ne prodaja osebje Slovenskih železnic, pač pa pooblaščena pogodbena prodajalca vozovnic. Preverili smo, zakaj je tako. Po besedah predstavnika za odnose z javnostmi Slovenskih železnic Janeza Krivca na železniški postaji Ptuj vozovnice že leta prodaja pooblaščena pogodbena prodajalka. »Gospa Irena Zabasu je lastnica agencije za posredovanje železniških vozovnic. Z njo imamo sklenjeno pogodbo za prodajo vozovnic. S podjetnico Slovenske že- leznice sodelujejo že več kot 15 let.« Pred tem pa je na postajah vozovnice prodajalo prometno osebje, ki po besedah Krivca zaradi uvajanja daljinskega vodenja prometa na postaji ni več stalno navzoče. Na naše vprašanje, zakaj so se odločili za takšen način prodaje vozovnic ravno na Ptuju, pa so s Slovenskih železnic odgovorili: »Za takšen način prodaje smo se odločili zaradi optimalnega razmerja med razporejanjem naših zaposlenih, zagotavljanjem ustreznega servisa za naše potnike, ko je na postajah največ potnikov, in tudi zato, ker je to za podjetje SŽ-Potniški promet finančno najprimernejša rešitev. Na katerih železniških postajah bo podjetje organizi- ralo obliko prodaje vozovnic preko pooblaščenih prodajalcev, je stvar poslovne politike podjetja.« Krivec pa je pri tem še dodal, da bodo podoben način prodaje vozovnic - s pogodbo, torej pooblaščenim prodajalcem vozovnic, vpeljali tudi v Rogaški Slatini. Monika Levanič MO Ptuj 123.226 evrov (80,1 % DDV) in občina Markovci (19,9 % DDV). Za oddajo dodatnih del je bil izveden postopek s pogajanji brez predhodne objave z izbranim izvajalcem,« je pojasnila Alenka Korpar, direktorica Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja. Bo druga faza kdaj zaživela Prva faza vitalizacije Ptujskega jezera se je izvedla leta 2007. Kako bo z realizacijo druge, finančno zahtevnejše faze, ta trenutek ni mogoče napovedati. »Druga faza projekta r Je Mestna občina Ptuj priprla finančno pipico? Koncesionar za izvajanje izbirne lokalne gospodarske javne službe upravljanja s pristanišči in vsto-pno-izstopnimi mesti na reki Dravi in Ptujskem jezeru je Zavod za šport Ptuj. Pogodba med MO Ptuj in občino Markovci ter Zavodom je še vedno veljavna. Je pa v teku postopek izbire novega koncesionarja. Storitve upravljanja je za Zavod opravljalo podjetje Radial Ptuj. Pogodba med Zavodom in Radialom se je konec leta 2014 iztekla. »Zavod ni izvedel novega javnega razpisa za leto 2015. Intenzivno namreč delamo na tem, da bo koncesionar v kratkem izbran, zato se trenutno za izvedbo del in storitev, vezanih na upravljanje, Zavodu oddajajo dela na podlagi naročilnic. Izvajanje skrbništva po odloku o plovbnem režimu izvajajo Javne službe Ptuj in tako tudi ostaja. Za naloge upravljanja, skrbništva in monitoringa na vodni infrastrukturi Ptujskega jezera pa se sicer v letu 2015 v proračunu MO Ptuj predvidevajo nekoliko nižji letni zneski,« je povedala Klavdija Petek iz MO Ptuj. V_J Slovenska Bistrica • Start up vikend za osnovnošolce Štajerske Osnovnošolci dokazali, da na mladih svet stoji »Občudovala sem vas, s kakšnim navdušenjem, pogumom ste se lotili nalog,« je sodelujoče dijake in devetošolce iz osmih osnovnih šol nagovorila in pohvalila ravnateljica Srednje šole Slovenska Bistrica Iva Pučnik Ozimič, kjer je konec januarja potekalo prvo Start up srečanje osnovnošolcev na Štajerskem. Projekt je v sodelovanju s srednjo šolo pripravil podjetniški inkubator Ustvar jalnik, ki po Sloveniji in v zamejstvu že več let organizira podjetniške krožke za srednješolce. Tokratno srečanje je bilo namenjeno mladim, ki jih zanima svet podjetništva in vidijo v njem priložnost za udejanjanje svojih sanj. Tako so devetošol-ci v dveh dneh izoblikovali več kot 100 idej, a podrobneje so jih predstavili le šest in za predstavitev idej so imele skupine osnovnošolcev 90 sekund časa. Sodelujoči učenci na start up vikendu so si zamislili pametno posteljo, ki uravnava temperaturo na zahtevo, leseni računalnik - oziroma leseno ohišje računalnika, s katerim bi naravne materialne pripeljali v svet elektronike in plastike, aplikacijo za lačne, ki ob prihodu v trgovino pove, kaj nam manjka v hladilniku za pripra- Zupan Ivan Žagar: »Želim, da vztrajate. Ob tem gre tudi za spremembo načina razmišljanja, saj ko je moja generacija končala šolanje, so nas službe tako rekoč čakale, danes si je treba delovno mesto ustvariti. Ne smete pa pozabiti, da podjetništvo ni zgolj bitka za preživetje, temveč mora v svetu podjetništva ostati tudi nekaj človečnosti.« Foto: Mojca Vtič Strokovna komisija v sestavi Roman Stegne (direktor Aha Emmi), Ivan Žagar (župan Občine Slovenska Bistrica) in Tisa Neža Harlec (Ustvarjalnik) so odločili, da je bila najboljša ideja startup vikenda ideja osnovnošolcev iz OŠ Franca Lešnika Vuka iz Slivnice pri Mariboru o lesenem računalniku. vo zamišljene jedi, spletno stran kamele - ki bi povezale osebe, željne potovanja, aplikacijo, ki uporabniku predlaga, katera oblačila naj uporabi iz omare ter kako jih naj kombinira, ter idejo o organizaciji, ki bi spodbujala ženski nogomet. »Dokazali ste, da na mladih svet stoji. Toliko dobrih idej, kot sem jih danes slišal, jih že dolgo nisem. Če bomo imeli takšne ustvarjalce, ni straha ne za občino in ne za regijo,« je predstavljene ideje pokomentiral direktor podjetja Aha Emmi Roman Stegne. Nad idejami osnovnošolcev ni skrival navdušenja niti župan Ivan Žagar: »Tudi na ravni občine podpiramo start upe, ki v večini temeljijo na mladih, v okviru programa techno potica.« Dodal je, da občina že ureja prostore, kjer bo lahko deloval podjetniški inkubator. Mojca Vtič torek • 10. marca 2015 Podravje Štajerski TEDNIK 7 ff f Jiff . ' - --••• «w r Foto: Črtomir Goznik Da bi Ptujsko jezero zaživelo v pravem turistično-športno-rekreacijskem pomenu, bi bilo za ta namen treba zagotoviti še najmanj pet milijonov evrov. Toliko je ovrednotena druga faza projekta Vitaliza-cija Ptujskega jezera. zajema dograditev oziroma nadgradnjo pristanišča Ranca s privezi in pomoli, dograditev vstopno-izstopnega mesta Toplice, nadgradnjo veslaške proge s štartno inštalacijo in veslaškimi pontoni, izgradnjo ciljnega oz. sodniškega stolpa ter izgradnjo vstopno-izstopnih mest Ribič in Markovci. Ocenjena vrednost druge faze investicije znaša po projektu iz leta 2008 skupno 5.391.120 evrov (vključno z DDV). Dokončanje investicije oziroma izgradnja celotne vodne infrastrukture po projektu pa je pogoj za nadaljnji uspešen razvoj turističnih in športnih dejavnosti na Ptujskem jezeru,« navaja Petkova, ki smo jo tudi povprašali, ali ima MO Ptuj interes, da se izvede druga faza vitalizacije in iz katerega vira bi se zagotovila za naložbo potrebna sredstva. »Celotno območje Ptujskega jezera in območje ob njem želimo razviti kot športno-turistič-ni rekreativni in izobraževalni center Ranca Ptuj. S tem bi turistično območje Ptuja z okolico pridobilo velike možnosti za razvoj športa in turizma na vodi in ob njej ter pridobilo urejene vodne in obvodne površine za možnost širše uporabe, tako iz lokalnega kot iz regionalnega, nacionalnega in mednarodnega okolja. Za dosego zastavljenih ciljev je druga faza nujna, saj trenutno stanje zgrajene infrastrukture ne zadošča za polni izkoristek potencialov Ptujskega jezera. K drugi fazi se bo lahko pristopilo, ko bo za navedeno investicijo možno pridobiti državna in evropska sredstva ali pa bo treba sredstva v celoti zagotoviti v proračunih občin Ptuj in Markovci. Pripravlja se tudi celovit projekt za ureditev območja in razvoj dejavnosti ob jezeru, predvsem ob pristanišču Ranca. Projekt bo zajel izgradnjo primerne infrastrukture in objektov, potrebnih za izvajanje športnih, rekreativnih in turističnih de- javnosti na vodi in na kopnem. Za potrebe izvedbe športnih in drugih dejavnosti na vodi in na kopnem so namreč potrebni primerna parkirišča in dovozi, objekti za shranjevanje plovil in opreme, garderobni prostori za športnike, spremljevalni objekti in drugo. Za možnost nadaljnjega razvoja dejavnosti na Ptujskem jezeru in možnost izgradnje spremljevalne infrastrukture tudi na površinah ob jezeru, predvsem pri pristanišču Ranca, se pripravlja Občinski prostorski načrt Mestne občine Ptuj (OPN), v katerem je okrog 4,5 hektarja zemljišč predlaganih za razvoj športa, rekreacije in turizma ob jezeru, kar pa še mora iti skozi ustaljen postopek sprejema. Temu bosta sledila priprava in sprejem Občinskega podrobnega prostorskega načrta za to območje (OPPN),« je še povedala Klavdi-ja Petek iz MO Ptuj. Mojca Zemljarič Mesaric najprej želel pojasnjevati, nato se je zavil v molk v Po objavi članka z naslovom »Ranca Ptuj: ko javno in društveno postaja zasebno« nas je poklical Emil Mesaric, predsednik Brodarskega društva Ranca in svak lastnika ter direktorja Radiala Milana Zupaniča. Mesaric seje želel z nami srečati, saj da je treba nekatere navedbe iz članka pojasniti. 27. januarja smo mu po elektronski pošti poslali novinarska vprašanja in se naknadno dogovorili za termin srečanja. Na dan, ko bi se morali srečati, je Mesarič srečanje odpovedal. Zato smo ga po elektronski pošti vsaj dvakrat pozvali, naj odgovori na vprašanja, ki smo mu jih zastavili. A odgovora ni bilo. Odgovore na vprašanja, ki jih poznamo sami, smo pripisali s poševnim tiskom. Kaj smo spraševali Mesariča? Katera dejstva želite pojasniti v zvezi s člankom z naslovom "Ranca Ptuj: ko javno in društveno postaja zasebno"? V članku smo citirali finančne podatke, ki so nam jih posredovali iz MO Ptuj, ocenjujemo jih kot verodostojne. Na čigavem zemljišču je postavljen objekt, v katerem družba Radial na Ranci opravlja gostinsko dejavnost, kakšna in med kom so sklenjena pogodbena razmerja o najemu (RS, DEM, MO Ptuj - z BD Ranca ali s podjetjem Radial)? Ali obstaja uporabno dovoljenje za: gostinski lokal in pomožne objekte ob njem (terase, paviljoni, leseni pomol z namestitvijo gostinskih miz)? Po naših podatkih domnevno ne. V čigavi lasti so zemljišča v neposredni okolici Rance (zemljišče, na katerem je igrišče za odbojko na mivki, in gramozirano parkirišče ob igrišču)? Po podatkih zemljiške knjige je lastnik zemljišča Emil Mesarič. Od kod so bili zagotovljeni finančni viri ureditev igrišča za odbojko na mivki in kdo je bil izvajalec del? Letni proračun BD Ranca znaša okrog 50.000 evrov. Za katere namene in dejavnosti konkretno se porabijo ta sredstva? Ste podpredsednik sveta Zavoda za šport Ptuj. Ali po vašem mnenju ne gre za konflikt interesov (glede na to, da dela za Zavod za šport opravlja podjetje vašega svaka)? Ali ste bili kadarkoli doslej ali ste še zaposleni v podjetju Radial? Emil Mesarič do danes na vprašanja ni odgovoril. J ^ j ü J Spela Kitak, OS Anice Černejeve Makole Včeraj smo morali hoditi po Slovenski Bistrici In Izpolnjevati Izzive, kot na primer zbrati 12 rolic papirja, ne da bi ga kupili, prinesti štirinožno žival ali stisniti roko policistu. Kdor je opravil več izzivov, je prejel več točk, imeli pa smo dobri dve uri časa. Torej morali smo vzpostaviti stik z neznanci, nato pa jih prepričati, da so nam pomagali. Bilo je res zabavno. Zala Lončarič, 2. OŠ Slovenska Bistrica Spoznala sem veliko vrstnikov, ob Iskanju In razvijanju Ideje pa sem ugotovila, da to ni tako težko, kot se zdi na prvi pogled. Sicer pa sem se zelo zabavala ob prepričevanju ljudi na ulicah, v marsikaj smo jih uspeli prepričati, zanimivo pa je, da nihče ni želel razkriti svoje ljubezenske zgodbe. Ptuj, Podravje • Elektro Maribor predstavil rezultate Med najvarčnejšimi pri porabi elektrike V območne enote Ptuj (vanjo Elektro Maribor vključuje 22 občin) je bilo lani distribuirane za 1,6 % manj električne energije, skupna obračunska moč pa je bila za 0,5 % višja kot v letu 2013. V sistem naprednega merjenja je vključenih že 58 % merilnih mest na tem območju, cilj podjetja pa je, da do leta 2020 v ta sistem vključi vse odjemalce. V območni enoti (OE) Ptuj sicer pada poraba električne energije že od leta 2011; najbolj je ta padec viden pri gospodinjstvih (lani 2,6 %). Skupna povprečno prevzeta energija na odjemalca na celotnem območju Elektra Maribora je v letu 2013 dosegla 10,66 MWh. Med posameznimi območji so pri tem dokajšnje razlike. Medtem ko območje Maribora z okolico izkazuje le 0,8-odstotno in Gornja Radgona 1,5-odstotno odstopanje od povprečja Elektra Maribor, je območje Murske Sobote za 12,8 %, Ptuja pa 22,3 % pod povprečjem. Po drugi strani pa je območje Slovenske Bistrice 36,3 % nad povprečjem celotnega območja Elektra Maribor. V letu 2014 je družba Elektro MB za investicije v OE Ptuj namenila dobrih 3,3 milijona evrov, skupno pa so na celo- Na območju OE Ptuj je bilo zaradi žleda poškodovanih 61 objektov. Neposredna škoda, nastala v žledo-lomu na območju OE Elektro Ptuj, znaša skoraj 1.887 milijona evrov. Do sedaj je bilo odpravljenih 63 % poškodb, ki so nastale kot posledica lanskoletne ujme. Sanacija še vedno poteka in se bo nadaljevala do leta 2017. tnem območju, ki ga pokrivajo, investirali 22,8 milijona evrov. Letošnje leto pa za naložbe v OE Ptuj načrtujejo 2,66 milijona evrov, sicer pa je skupni naložbeni plan težak 25 milijo- nov evrov. Med predvidenimi naložbami na našem območju so dokončanje investicij v Ra-belčji vasi in Ulici 25. maja na Ptuju ter v naseljih sosednjih občin (Polenšak - Bresnica, Polenci - Župetinic in Zgornja Hajdina), nove investicije pa v občinah Kidričevo, Podlehnik, Dornava, Središče ob Dravi, Juršinci, Ptuj in Ormož. Karin Zagomilšek, UR Prevzeta energija na odjemalca v območnih enotah in v Elektro Maribor -1.0,83- 9,30 -10;66- Mariborz okolico Slovensko Bistrica Gornja Radgona Murska Sobota Clektro Maribor i Prevzeta energija / odjemalca Vir: OE Maribor 8 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 10. marca 2015 Slovenska Bistrica • Ob letošnjem občinskem prazniku Povezovanje in sodelovanje da, ampak brez fig v žepu Največja občina po številu prebivalcev in velikosti v tem delu Podravja, Slovenska Bistrica, letos praznuje svoj praznik 12. marca. Letošnje leto bo v analih občine zapisano z velikimi črkami, saj bo župan Ivan Žagar do konca leta prerezal trakove na treh projektih, katerih skupna vrednost je nekaj manj kot 30 milijonov evrov. Kdaj bodo otvoritvene slovesnosti, smo pred občinskim praznikom, vprašali župana Ivana Žagarja: »Projekti morajo biti in tudi bodo končani letos. Najprej se bomo srečali na Pragerskem, kjer bomo predvidoma maja odprli vrata regijskega centra za ravnanje z odpadki, katerega vrednost je približno 12 milijonov evrov.« Za ostala dva projekta, torej za projekt oskrbe s pitno vodo, katerega vrednost je dobrih osem milijonov evrov, in izgradnje komunalne infrastrukture, v vrednosti 8,6 milijona evrov, datuma odprtja ni želel ugibati. K številkam pa je dodal: »S projektom vodooskrbe dvigujemo naš sistem na višjo raven z vidika zagotavljanja kakovostne pitne vode in potrebne količine vode v sušnih obdobjih. Zamenjali smo azbestni vodovod ter sistemu zagotovili nove vire vode na Pohorju, ob tem pa še povečali rezervoarje.« Z izgradnjo komunalne infrastrukture bodo problematiko odvajanja odpadnih vod rešili v večjih krajevnih skupnostih v občini na Zgornji in Spodnji Polskavi ter na Pragerskem. »Nas pa na tem področju čakajo še milijonske investicije zaradi razpršene gradnje. Tudi v samem mestu kanalizacija povsod še ni urejena zaradi prepletenosti obstoječih sistemov,« je povedal. Avtobusna postaja tudi letos ostaja zbir kontejnerjev Občina je tudi letos namenila pozornost najmlajšim občanom. V roku enega leta namerava občina obnoviti Vrtec Zgornja Polskava in dograditi Vrtec Zgornja Ložnica. Skupna vrednost obeh investicij je ocenjena na nekaj manj kot dva milijona evrov, ves denar bo zagotovila občina. V občinskem načrtu razvojnih programov sta tudi projekta ureditve vaškega jedra na Šmartnem na Pohorju (700.000 evrov) in dvorca Zgornja Polskava (1,5 milijona evrov). »Na t. i. »Petrolovem« razpisu (za RRP, kjer so štele minute, op. a.) nismo uspeli. Letos bomo ponovno poskusili, če ne bomo uspeli, bomo skušali projekt sami sofinancirati.« Prav tako je Slovenjebistriška občina prešla od besed k dejanjem na področju socialnega podjetništva. Urejajo se prosto- ri, kjer naj bi že letos prostor za svoje dejavnosti našla socialna podjetja, ki delujejo v občini, ter start up podjetja. Črna točka občine pa ostaja avtobusna postaja, ki jo že skoraj desetletje sestavljajo začasni kontejnerji. »Še danes mi ni povsem jasno, zakaj so bili prostori avtobusne postaje pred leti porušeni. Nadaljnji koraki so v veliki meri odvisni od finančnih virov, ki so čedalje bolj omejeni. Saj bi lahko rekel, da jo bomo naredili jutri, vendar bodimo realni.« Povezovanje brez fig v žepu O izzivih, ki čakajo slovenje-bistriško občino, pa je župan Ivan Žagar dejal: »Prvi izziv je, da poskušamo glede na omejene možnosti zagotoviti investicijsko naravnanost proračuna in občine. Letos nam je to še uspelo. Ob tem pa upam, da se bomo občine v Podravju uspele povezati, saj je to nuja. Nima smisla, da neke stvari zase razvijamo v Slovenski Bistrici, v Lenartu, Mariboru ali na Ptuju in da se ideje podvajajo. Morali se bomo usesti in se pogovoriti, kdo bo vodil katere projekte in kako se bodo druge občine vključile. Seveda bodo morali takšni pogovori potekati brez fig v žepu.« Sicer pa župan priložnosti občine vidi v ekološkem kmetijstvu, lesni industriji, na področjih turizma, samooskrbe. »In ravno na teh področjih bomo imeli večje možnosti za uspeh, če se bomo povezali. Ne zado- šča, da izdelke tržimo zgolj na našem območju. Tako da izzivov ne manjka. Eden izmed večjih je še zahodna obvoznica do podjetja Impol, ki je temelj gospodarstva v občini, vendar tega projekta ne moremo izpeljati brez podpore države,« je povedal župan Ivan Žagar. Mojca Vtič OBČINA SLOVENSKA BISTRICA 1 n-n-n m Spoštovane občanke in občani! Ob 12. marcu - občinskem prazniku občine Slovenska Bistrica vam iskreno čestitamo in vas vabimo na slovesno akademijo, ki bo v četrtek, 12. marca 2015, ob 19. uri v viteški dvorani bistriškega gradu. KOMUNALA SLOVENSKA BISTRICA_ PODJETJE ZA KOMUNALNE IN DRUGE STORITVE d.0.0. | _ A ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU f OBČINE SLOVENSKA BISTRICA i Slovenija, Podravje • 70 milijonov za zaposlovanje mladih Se mladi zaposlujejo ali ukrepi pomagajo le na papirju V prvih dveh mesecih leta 2015 se je po podatkih Zavoda za zaposlovanje RS zaposlilo 12.764 brezposelnih oseb, kar je skoraj 5 % več kot lani. Med brezposelnimi je zelo visok delež mladih, a naj bi se tudi njihov položaj - tudi zaradi spodbud in ukrepov s strani države - na trgu dela nekoliko izboljševal. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve se sicer zavedajo, da je delež brezposelnih med mladimi visok, a so prepričani, da so izboljšave na vidiku. Na nekoliko boljše statistične podatke zaposlovanja mladih naj bi vplivalo rahlo izboljšanje gospodarskih gibanj in izvajanje ukrepov, namenjenih olajšanju vstopa mladih na trg dela. Zlasti naj bi bile učinkovite spodbude v okviru Zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva (oprostitev plačila prispevkov delodajalca ob zaposlitvi brezposelne osebe, mlajše od 30 let) ter izvedbenega načrta Jamstvo za mlade. Slednji je bil sprejet konec januarja lani, podatki Zavoda RS za zaposlovanje pa kažejo, da je bilo konec januarja 2015 registriranih brezposelnih 30.832 oseb v starosti od 15 do 29 let, kar je za 3.088 oseb oz. 9,1 % manj kot januarja 2014. Skupaj pa se je v lanskem letu zaposlilo 25.742 brezposelnih mladih, kar je za 23,6 % več kot leta 2013. Eden pomembnejših ukrepov za zaposlovanje mladih je ukrep Oprostitev plačila prispevkov delodajalca, ki je bil z interventnim zakonom podaljšan tudi v letošnje leto. Na podlagi tega so delodajalci, ki za nedoločen čas zaposlijo mlado brezposelno osebo, za prvi dve leti oproščeni plačila prispevkov. S pomočjo tega ukrepa se je v letu zaposlilo več kot 3.000 mladih za nedoločen čas. Prvim iskalcem zaposlitve je namenjen razpis Iz faksa takoj praksa, katerega namen je spodbujanje pridobivanja prvih delovnih izkušenj, cilj pa je bil zaposliti 820 mladih (starih do vključno 29 let) pri delodajalcih iz zasebnega sektorja. Za enoletno zaposlitev za polni delovni čas preko tega ukrepa delodajalci prejmejo sredstva v višini 6.000 evrov. Milijoni za ukrepe zaposlovanja Do 1. julija (oziroma do porabe sredstev) je delodajalcem na voljo javno povabilo Usposabljanje na delovnem mestu, vključujejo pa se lahko brezposelne osebe, ki so v evidenci brezposelnih prijavljene najmanj 3 mesece. Za to povabilo je na voljo 8 milijonov evrov, od tega 85 % sredstev prispeva Evropski socialni sklad. Dodaten milijon evrov so namenili še za t. i. Delovni preizkus, enomesečni program, v okviru katerega lahko delodajalec mlado brezposelno osebo preizkusi na konkretnem delovnem mestu. Kako uspešno je jamstvo za mlade Kot so nam pojasnili na pristojnem ministrstvu, je poročilo o izvajanju jamstva za mlade za lansko leto v pripravi. „Oce- njujemo, da je bilo za mlade v letu 2014 namenjenih okoli 70 milijonov evrov," so še zapisali v svojem odgovoru in dodali, Predsednik Območnega združenja slovenskih častnikov (OZSČ) Ljutomer Anton Kosi je na redni letni konferenci izpostavil številne aktivnosti združenja, ki so se izkazovale na mnogih strokovnih ter kulturnih in dru-žabno-športnih področjih. Največjo pozornost so člani tudi v preteklem letu namenjali usposobljenosti v lastnih vrstah, se udeleževali spomin-sko-protokolarnih dogodkov ter sodelovali z lokalnimi skupnostmi, gospodarskimi subjekti in zavodi. Konference se je udeležil tudi predsednik Zveze slovenskih častnikov (ZSČ) generalmajor Alojz Šteiner, stotnik Branko Lorenčič pa je prisotnim nekaj več povedal o da bodo takoj, ko bo mogoče črpati sredstva iz nove finančne perspektive, objavili še dodatne programe. Poudarjajo pa, da je politika zaposlovanja le košček v mozaiku boljše prihodnosti za mlade. Dženana Kmetec Konec januarja 2015 je bilo registriranih 30.832 brezposelnih oseb v starosti od 15 do 29 let, kar je za 3.088 oseb oz. 9,1 % manj kot januarja 2014. Ljutomer • Konferenca slovenskih častnikov Podeljena odlikovanja in priznanje Srednjem vzhodu in islamske- Dolamič, bronasto medaljo mu terorizmu. Kosi in Šteiner Uroš Vrbančič, Dušan Kosi in sta podelila odlikovanja ZSČ. Marjan Carovič, pisno prizna- Častni znak so prejeli Janez Ra- nje pa Marijan Rudolf. duha, Marjan Pintarič in Franc NŠ Foto: Niko Šoštarič Na posnetku: Alojz Šteiner, Dušan Kosi, Anton Kosi (z leve) Rokomet Ormožani v Novem mestu izgubili točko Stran 10 Rokomet Gorišničani najbližje točki Stran 10 Nogomet Odločitev o igranju je v rokah trenerja Stran 11 Strelstvo Kuharičeva in Stojak do pomembnih izkušenj Stran 11 Judo Člani JK Drava do treh medalj Stran 12 Namizni tenis Cirkovčani in Ptujčanke šesti v 1. ligi Stran 12 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 23. krog Domači stadion je še naprej neosvojena utrdba Nogometaši 1. lige so konec tedna odigrali tekme 23. kroga. To je bil že tretji odigrani krog v tednu dni, kar je za začetek spomladanskega dela kar hud tempo. Po lepi sredini domači zmagi proti Domžalam in uradnem odprtju tribune, se je tudi v soboto na tekmi s Koprčani zbralo lepo število gledalcev, 700. Ti so lahko uživali v dobri predstavi in zmagi domače ekipe, ki je s tem zares dobro krstila prenovljeni stadion. Trener Ivica Solomun ni mogel računati na poškodo- Foto: Črtomir Goznik Tomislav Kiš (Zavrč, beli dres) je predstavljal stalno nevarnost za obrambno vrsto Kopra (na fotografiji Denis Halilovič in Miha Palčič). vanega Dorisa Kelenca (zamenjal ga je Antic), gostujoči strateg Ante Ščulac pa na Ivi-co Guberca. V domači ekipi sta bila dva nekdanja igralca Kopra, Bojan Dukic in Ante Mitrovic, za goste sta igrala dva nekdanja igralca Drave (Denis Halilovič in Jaka Štro-majer) ter en Aluminija (Ma- tej Pučko). Miha Kokol ni bil med 18 igralci Kopra. Udarni začetek: gol v 38. sekundi tekme Zavrčani so tekmo začeli zares odlično in povedli že v 38. sekundi tekme: Antic je podal globinsko žogo do pro- stega Kiša na levi strani, ta pa je z mojstrskim diagonalnim strelom ugnal Simčiča - 1:0. Domači so znova zapretili v 17. minuti, ko Mitrovicu iz bližine ni uspelo žoge potisniti v mrežo. Za domače sta v prvem delu nenatančno poskušala še Kiš v 27. in Matjašič v 37. minuti, edini strel gostov PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 23. KROGA: Zavrč - Luka Koper 2:1 (1:0); strelci: Kiš 1., Datkovic 79.; Hadži-bulic 93.. Rdeča kartona: Pučko 53., Šme 90./oba Koper; Celje - Maribor 0:2 (0:1); strelca: Mendy 45., Ndiaye 85.; Olimpija - Rudar 0:0; Domžale - Krka 2:1 (1:1); strelca: Črnic 2., z 11 m, 77., z 11 m; Ejup 38.. Rdeči karton: Ihbeisheh 83. /Krka; Gorica - Radomlje 0:0. 1. MARIBOR 22 16 2 4 44:20 50 2. DOMŽALE 23 15 3 5 29:12 48 3. CELJE 22 12 7 3 35:12 43 4. OLIMPIJA LJUBLJANA 22 11 6 5 39:17 39 5. ZAVRČ 23 11 2 10 23:32 35 6. RUDAR VELENJE 23 7 7 9 27:24 28 7. KOPER 22 9 1 12 24:35 28 8. GORICA 23 5 4 14 19:31 19 9. KRKA 23 5 3 15 22:39 18 10. RADOMLJE 23 3 3 17 13:53 12 Najboljši strelci: 11 zadetkov: Marcos Tavares; 10 zadetkov: Luka Zahovic (oba Maribor); 9 zadetkov, Andraž Šporar (Olimpija), Benjamin Verbič (Celje); 7 zadetkov: Dragan Jelic (Rudar), Sunny Omoregie (Celje); 6 zadetkov: Luka Majcen (Gorica) ... - rek »vijolice cvetijo spomladi« še kako drži: Mariborčani so dosegli še tretjo zmago zapored. Po Gorici in Olimpiji so pred več kot 3000 gledalci ugnali še Celje; - Celjani so izgubili prvič po 23 tekmah (prvenstvo in pokal). Nazadnje so bili poraženi 27. julija lani v Domžalah (2. krog prvenstva); - Celjani so prvič v tem prvenstvu prejeli dva zadetka na eni tekmi; - za zmago Domžal je z dvema realiziranima 11-metrovkama poskrbel Matic Črnic; - nogometaši Rudarja v treh spomladanskih krogih še niso dosegli zadetka, prejeli so le enega; - Olimpija na dveh zaporednih tekmah brez Špo-rarja ni dosegla zadetka; - v derbiju začelja so Radomljani remizirali v gosteh; - najlepša zadetka kroga sta iz velikih razdalj dosegla Mendy (Maribor) in Ejup (Krka); prvi iz igre, drugi iz prostega strela; - Zavrč ima v sredini lestvice 7 točk prednosti pred Rudarjem in Koprom. (Smrtnika v 31. minuti) pa je Pridigar ubranil. »Radodarnost« Juga Drugi del so domačini znova začeli silovito, a po dvakrat Kiš in Muminovič nista bila uspešna. Zavrč je od 53. minute igral z igralcem več, saj je bil zaradi namernega udarca Matjašiča izključen Puč-ko. Kiš bi lahko štiri minute kasneje dokončno odločil srečanje, a se je žoga ob njegovem strelu odbila od vra-tnice. Zavrčani so suvereno kontrolirali potek srečanja, v 79. minuti pa povišali prednost. Rezervist Težak je podal iz kota, v skoku pa je bil pred golom najvišji Datkovič - 2:0. Gostje iz Kopra so v sodnikovem podaljšku izkoristili trenutek nepazljivosti v domači obrambi in po dolgi podaji Tomiča je z glavo zadel Hadži-bulic - 2:1. V naslednjem napadu je Šme z neprevidnim posredovanjem naredil rano na licu Mitroviča, s čimer si je prislužil drugi rumeni karton in posledično rdečega. Na celotni tekmi je sodnik Matej Jug pokazal kar 10 rumenih in dva rdeča kartona, čeprav igra še zdaleč ni bila groba. Ivica Solomun: »Pokazali smo več od tekmeca« Ivica Solomun, trener Zavrča: »Tekma se nam je 'odprla' že v 1. minuti, kar smo z začetnim pritiskom tudi načrtovali - seveda si nismo upali misliti, da bo tako že v prvem napadu. Potem smo lahko čakali na priložnosti iz nasprotnih napadov, novi pritisk pa smo naredili na začetku 2. polčasa, ko bi lahko tekmo dokončno odločili, še posebej z igralcem več. Lahko bi odigrali mirneje, a sem ob dveh doseženih zadetkih zadovoljen s prikazanim. Zmago smo si zaslužili, pokazali smo več želje od tekmeca.« Ante Ščulac, trener Kopra: »Tekmo smo odprli katastrofalno; nikakor se nam ni uspelo navaditi na igralno površino, kar pa ne sme biti izgovor za slab prvi polčas. Težili smo h kreativni igri z natančnimi podajami, a so bili domačini boljši tekmec. Edino pravo priložnost smo imeli v drugem polčasu (Ha-džibulic, op. a.) z igralcem manj pri rezultatu 1:0, a je nismo realizirali. Zavrč je zasluženo zmagal.« Tomislav Kiš, Zavrč: »Ker je bila to tretja tekma v sedmih dneh, je bilo kar težko. Pokazalo se je, da smo v pripravah dobro delali in da imamo dobro ekipo. Na zadnjih dveh srečanjih smo tudi zasluženo zmagali. Vesel sem zaradi doseženega zadetka, s katerim sem prebil led tudi na prvenstvu. Za uspeh pa je seveda zaslužna celotna ekipa.« Zmaga domačinov je povsem zaslužena, saj so pokazali več želje, ustvarili so si več priložnosti, tudi njihove podaje so bile bolj natančne in domiselne. Posebno zaupanje vliva igra v obrambi, močan adut so tudi visoke podaje, pri katerih v napadu kraljuje Mitrovič, v obrambi pa Dukič, Datkovič in Cvek. Zavrč bo v 24. krogu v soboto ob 16. uri gostoval v mariborskem Ljudskem vrtu pri državnih prvakih. Jože Mohorič 10 Štajerski Šport torek • 10. marca 2015 Rokomet • NLB leasing liga (m), 19. krog Ormožani v Novem mestu izgubili točko Danijel Mesarič (Jeruzalem Ormož, modri dres) je v Novem mestu dosegel šest zadetkov. Krka Novo mesto -Jeruzalem 30:30 (16:16) KRKA: Štangelj (6 obramb), Božič; Jurečič 7 (2), Lavič 4, Di-dovič, Okleščen 1, Bevec, Rojc 1, Irman 2, Jakše, Rašo, Smolnik 8 (2), Furdi, Cvikl 2, Adamčič, Klob-čar 5. Trener: Mirko Skoko. JERUZALEM: Škalički (5 obramb), Balent (5 obramb); Kol-mančič 1, Bogadi 4, Radujkovic 4, Čudic 8 (8), Gregorc, Škalički, Veselko, Topolovec, Grizolt, Kocbek 7, Balent, Kociper, Mesarič 6, Levak, Petrovič, Rajšp. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Krka 4/4; Jeruzalem 8/8. IZKLJUČITVE: Krka 8; Jeruzalem 6 minut. IGRALEC TEKME: Jure Kocbek (Jeruzalem Ormož). Jeruzalem je v Novem mestu osvojil tretjo gostujočo točko v prvenstvu 2014/15, čeprav ostaja delček grenkobe po izgubljeni drugi točki. V 1. polčasu je Ormožanom največ težav povzročala igra v obrambi, ki ni bila na želenem nivoju. Na srečo gostitelji v svojih vrstah niso imeli razpoloženih vratarjev, ki so v 1. polčasu zbrali pičlo eno obrambo. Ekipi sta se skozi celoten prvi del srečanja izmenjavali v vodstvu, a nobeni ni uspelo voditi več kot za zadetek. Ravnotežje z Novomeščani so držali 19-letni Jure Kocbek, kapetan Bojan Čudič (sedem-metrovke v 1. polčasu 5/5) in Domen Škalički, ki je v igro vstopil v 21. minuti in do odmora zbral prve tri obrambe v ormoškem dresu. V 2. polčasu so bili boljši Ormožani, ki jim je za popolni uspeh zmanjkal tudi kanček sreče. Po golih Danijela Mesarica, Davida Bogadija in Bojana Čudiča (brez zadetka iz igre) so gostje v 34. minuti pove-dli s 16:19 in prednost držali vse do 53. minute, ko je Jan Irman izenačil na 28:28. Pred tem so rokometaši Krke tesneje pokrivali organizatorja ormoške igre Čudiča, v napadu pa zaustavili Kocbeka. Zato sta na svoj račun prišla Radujkovic in Mesaric: krožni napadalec Jeruzalema je na šestmetrski črti »pometal« z domačimi rokometaši in se zaustavil pri sedmih doseženih zadetkih, ob tem je iztržil številne sedemme-trovke, ki jih je 100-odstotno izvajal prvi strelec lige Čudič (76/86 = 88,73 % - najuspešnejši odstotek realiziranih sedemmetrovk v ligi). Zadnja dva zadetka je za Ormožane dosegel Kocbek, zadnjega v 56. minuti za vodstvo z 29:30. Pri tem vodstvu in napadu za +2 je Mesaric v napadu iztržil izključitev, sodnika pa ob 1. NLB LEASING LIGA REZULTATI 19. KROGA: Slovan - Gorenje Velenje 25:28 (14:17), Sevnica - Krško 29:25 (l3:10), Krka - Jeruzalem Ormož 30:30 (16:16), Slovenj Gradec 2011 - Celje Pivovarna Laško 23:35 (10:16), Trimo Trebnje - Istrabenz Plini Izola 27:25 (13:14), Urbanscape Loka - Sviš Ivančna Gorica 33:28 (17:13), Maribor - Ribnica Riko 24:24 (12:11). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 19 19 0 0 38 2. GORENJE VELENJE 19 18 0 1 36 3. MARIBOR BRANIK 19 15 1 3 31 4. TRIMO TREBNJE 19 14 0 5 28 5. RIKO RIBNICA 19 11 1 7 23 6. KRKA 19 9 1 9 19 7. JERUZALEM ORMOŽ19 8 2 9 18 8. URBANSCAPE LOKA19 8 1 10 17 9. SLOVENJ GRADEC 19 8 0 11 16 10. SLOVAN 19 7 0 12 14 11. ISTRABENZ IZOLA 19 4 1 14 9 12. SVIŠ IVANČNA G. 19 3 2 14 8 13. SEVNICA 19 3 1 15 5 14. KRŠKO 19 1 0 18 2 izključitvi nista pokazala na kazenski strel, čeprav ... Sodniki imajo pač vedno prav ... V nadaljevanju je četa trenerja Saše Prapotnika z igralcem več izigrala domačo obrambo, vendar je zmagoviti gol Mesarica preprečila vratnica. Še vedno so v posesti žoge ostali gostje, poskus z desnega krila Jana Gregorca pa je zaustavil vratar Matej Štan-gelj. Za izenačenje na 30:30 je poskrbel prvi strelec Krke Žiga Smolnik z golom dobre pol minute pred koncem. Po minuti odmora je gostom 18 sekund ostalo za zadnji napad, vendar obramba Krke ni Mirko Skoko, trener Krke: »Delitev točk se mi zdi poštena. Mislim, da je Ormož odigral dobro tekmo, saj nismo našli rešitve za njihovega krožnega napadalca. Nekako nam je šele zadnjih petnajst minut to le uspelo, uspelo nam je izenačiti, a hkrati smo naredili preveč napak, ki so nas na koncu tudi stale dveh točk. Preslabo smo odigrali v obrambi, znova pa so nam težave delali zgrešeni stoodstotni streli na gol. Še enkrat naj ponovim, da je najbolj poštena delitev točk.« Bojan Čudič, Jeruzalem Ormož: »Mislim, da smo tako mi kot domačini prikazali zelo borbeno tekmo in Krki čestitam za osvojeno točko in pošteno igro. To je bila zelo dobra moška rokometna tekma, za pošteno delitev točk pa čestitam Krki in mojim soigralcem.« dovolila meta proti svojemu golu in ostalo je pri remiju. Ekipi Krke in Ormoža sta ostali na svojih položajih na lestvici: Krka na 6. in Jeruzalem na 7. mestu. V tekmi 20. kroga, ki bo na sporedu že v petek, 13. marca, ob 19.00, na Hardek prihaja zasedba Celja, ki je v državnem prvenstvu neporažena na zadnjih 29 tekmah. Hardek bo zagotovo lepo poln, kot je že bilo v preteklosti, ko so Celjani znali do zadnjega kotička napolniti ormoško trdnjavo. Uroš Krstič Rokomet • 1. B SRL (m), 18. krog Gorišničani najbližje točki, Nedeljani izgubili derbi začelja Dol TKI Hrastnik -Moškanjci Gorišni-ca 31:30 (17:14) MOŠKANJCI GORIŠNICA: Petek, Zorli, Kovač 5, Bedrač M. 6, Valenko 5, Ranevski 7, Balas 1, Lozinšek, Žuran, Lukaček 1, Ve-senjak, Škorc, Bedrač T. 1, Sok, Firbas 3, Šincek. Trener: Seba-stjan Oblak. Rokometaši Moškanjcev Gorišnice so se dolgo uspešno upirali močni ekipi Dol TKI Hrastnik, na koncu pa izgubili le za zadetek. Domačini so odlično pričeli tekmo, saj so ekspresno povedli s 5:1. Gostje se niso zmedli in so počasi začeli loviti Hrastničane. To jim je uspelo pri izidu 9:9, nato so celo povedli za zadetek. V sami končnici prvega dela so domačini ponovno pritisnili na plin in si priigrali tri zadetke naskoka. Tudi v nadaljevanju je bilo srečanje zanimivo, vsaka ekipa je na trenutke pokazala dobro in na trenutke slabšo predstavo. Rokometaši Gorišnice so igrali bolje v obrambi, v napadu so bili najbolj razpoloženi Nikola Ranevski, Matej Bedrač, Vid Kovač in Matjaž Valenko. V napadu so bili še bolj razpoloženi domači rokometaši, saj so si v nadaljevanju priigrali že pet zadetkov prednosti. Varovanci trenerja Sebastjana Oblaka so se še enkrat pobrali in ujeli Hrastničane na 26:26 ter so nato povedli za gol. V sami končnici je sledil še en odločilen preobrat domačinov, ki so prišli do vodstva 31:28. V zadnjih trenutkih so gostje znižali na 31:30, za izenačenje pa jim je zmanjkalo časa ... Izkušnje tehtnico nagnile na domačo stran: Herz Šmartno - Drava Ptuj 28:25 (15:13) DRAVA PTUJ: Šulek, Janžeko-vič 3, Čeh 2, Bračič 2, Maroh 1, Požar 1, Bedenik. Sabo, Hrupič 3, Korošec 2, Jerenec 6, Lesjak 1, Šalamun, Žuran 5, Belec. Trener: Uroš Šerbec V Šmartnem pri Litiji je potekal eden izmed dveh derbijev 18. kroga (glavni je bil med vodilnima ekipama Kopra 2013 in Dobove) med ekipama Herz Šmartno in Drava. Prinesel je izenačeno tekmo, v kateri so tehtnico na domačo stran prevesile izkušnje. V prvem polčasu so ptujski igralci zaigrali dobro v obrambi in napadu ter so sledili na papirju favorizira-nim domačinom. Drava je v drugi tretjini prvega polčasa povedla za dva zadetka, a so v zadnjih minutah slabo končali nekaj napadov in Gradi-šek je dosegel tri zaporedne zadetke, tako da se je polčas končal s 15:13. V nadaljevanju se je dolgo časa igralo gol za gol, v dresu Drave je prvič zaigral tudi Vid Korošec, ki je dosegel dva zadetka in se je izkazal s svojo prodornostjo. Gledano v celoti sta bila na zahtevnem gostovanju najboljša člena ptujske ekipe ponovno mlada Jerenec in Žuran, ki kot organizator zelo dobro vodi igro ekipe, hkrati pa je tudi uspešen v zaključkih akcij. Na tekmi proti Šmartnemu je Drava imela rahlo realizacijsko krizo okrog 40. minute, ko so domačini prišli do vodstva s štirimi zadetki. Z nepopustljivostjo in nekaj obrambami Belca so se Ptujčani pet minut do konca tekme še enkrat približali na zadetek zaostanka. V zaključku so ponovno prevladale izkušnje domačinov, ki sta jih najbolj demonstrirala Gradi-šek in Šmejc, ki sta najzaslužnejša za zmago domače ekipe z rezultatom 28:25. David Breznik Cerklje - Velika Nedelja Carrera Optyl 33:25 (16:17) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Preac, Dogša, Škrjanec, Bombek 5, Mavrič 2, Bezjak 2, Hržič, Hanželič, Štefičar 9, Kne-ževič, Lorenčič 3, Ščavničar, Vu-kan, Šerod 2, Hojžar 2, Marin. Trener. Tomi Matjašič. Minuli konec tedna je ro-kometaše Velike Nedelje čakalo zelo težko gostovanje, saj so morali na Gorenjsko k neposrednemu tekmecu za obstanek. Zabeležili so nov poraz, tako da so prikovani na dno in niso več odvisni zgolj od sebe, čeprav najbolj optimistični navijači še verjamejo v obstanek v 1. B-ligi. Za kaj takega pa bo treba začeti zmagovati, čeprav zaenkrat ne kaže to, kljub temu da igra zelenih sploh ni tako slaba, kot kažejo rezultati. Tudi tokrat so Štajerci nastopili oslabljeni, brez Zor-ca in Preaca, ki je sicer bil v kadru, a ni nastopil. Prvi del igre je bil kljub temu zelo spodbuden: gostje so igrali dobro, diktirali tempo igre in praktično ves čas vodili. Tekmo so imeli trdno v svojih rokah in v 22. minuti so povedli celo za štiri gole (10:14). Ko je že kazalo, da je naposled napočil čas za zmago Velike Nedelje, pa se je zgodil drugi polčas, ko je pri zelenih prišlo do »razpada sistema«. Pri vodstvu 16:18 je sledila domača serija 6:0, kar je pomenilo zasuk na 22:18. Kasneje se je izkazalo, da je ta preobrat tudi odločil sre- čanje. Ko se je le-to »lomilo«, sta svoj piskrček pristavila tudi sodnika, brata Pirc. Vse skupaj je bilo na koncu vzrok za nov, previsok poraz Velike Nedelje Carrere Optyl. Varovanci Tomija Matjašiča lahko sedaj le še upajo na sanjsko končnico prvenstva, čeprav se zdi, da je vlak obstanka že odpeljal. tp 1. B SRL (m) REZULTATI 18. KROGA: Cerklje - Velika Nedelja Carrera Optyl 33:25, Radeče Mik Celje -Brežice 23:28, Dol Tki Hrastnik - Moškanjci Gorišnica 31:30, Črnomelj - Mokerc Ig 26:23, Grosuplje - Škofljica Pekarna Pečjak 35:25, Koper 2013 - Dobo-va 29:26, Herz Šmartno - Drava Ptuj 28:25. 1. KOPER 2013 18 16 1 1 33 2. DOBOVA 18 16 0 2 32 3. HERZ ŠMARTNO 18 14 1 3 29 4. DOL TKI HRASTNIK 18 13 0 5 26 5. DRAVA PTUJ 18 11 1 6 23 6. BREŽICE 18 8 3 7 19 7. ŠKOFLJICA PEČJAK 18 8 1 9 17 8. MOŠKANJCI GOR. 18 7 1 10 15 9. RADEČE MIK CELJE 18 6 1 11 13 10. MOKERC IG 18 6 1 11 13 11. GROSUPLJE 18 4 3 11 11 12. ČRNOMELJ 18 4 1 13 9 13. CERKLJE 18 3 1 14 7 14. V. NEDELJA C. O. 18 2 1 15 5 C Od pomladi do jeseni dela ne zmanjka ... Pred vrati je pomlad. Čas, ko se narava prebuja in ko so sončni žarki iz dneva v dan toplejši. Čeprav zima še ni rekla zadnje besede, vsi nestrpno čakamo na toplejšo polovico leta, ko bomo lahko več svojega prostega časa preživeli v naravi: bodisi ob delu bodisi ob rekreaciji. Kot že nekaj let doslej tudi letos v našem časopisu v pomladni čas stopamo s prilogo Kakovost bivanja. V njej smo ponovno zbrali vrsto koristnih nasvetov. Med drugim pišemo o tem, kako kakovostno in natančno na objekte namestiti izolacijsko fasado, kako se lotiti obnove kopalnice ter kakšne materiale izbrati. Svetujemo, kako pristopiti k urejanju vrta: da bo imelo naše delo dolgoročni učinek in da ne bomo ob vsaki novi ideji vrta po dolgem in počez prekopavali. Kot je zapisala naša redna sodelavka in strokovnjakinja za področje vrtnarstva Miša Pušenjak, si lahko lep in prijeten vrt z dobrimi idejami ter skrbnim načrtovanjem uredimo sami ali s pomočjo strokovnjaka. Najprej si je treba pripra- viti temeljit načrt in izrisati skice, nato pa leto za letom kaj na novo urediti ali zasaditi. Dotaknili smo se tudi tematike urejanja oziroma izgradnje streh in ostrešij, možnosti pridobivanja ugodnih kreditov Eko sklada in sejma Dom, ki na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani danes odpira svoja vrata. Poročamo o novostih in aktualnem delu v podjetju Teleing, pogovarjali smo se tudi z direktorjem Lokalne energetske agenture LEA Spodnje Podravje. Kot je povedal, je bilo v Sloveniji doslej izdanih 5.500 energetskih izkaznic, od tega okrog 150 na ptujskem območju. Pa prijetno branje! Mojca Zemljane, urednica priloge Kolofon Kakovost bivanja, oglasna priloga Štajerskega tednika 10. februar 2015 Urednica priloge: Mojca Zemljarič Fotografije: Črtomir Goznik, Miša Pušenjak, arhiv Sejem Dom Avtorji prispevkov: Majda Goznik, Miša Pušenjak, Miha Šoštarič, Mojca Zemljarič Lektoriranje: Lea SkokVaupotič Celostna podoba in grafično oblikovanje: Daniel Rižner Trženje: Marketing Radio Tednik Ptuj, zenj Mojca Hrup 2 KAKOVlíM^NJA|iiiiaia priloga štajerskega tednika K Tapete, vzorci in motivi Pri opremljanju in urejanju stanovanja ponovno prihajajo v ospredje tapete, s katerimi se stene olepšajo z različnimi motivi in vzorci. »Tapete so zadnjih osem let zelo priljubljen dekor. Danes je na trgu moč najti tapetne obloge različnih slogov in materialov. Materiali so trpežnejši, odporni proti vodi, čistijo se dobro. Zelo pomembno je, da jih je možno kakovostno ter natančno polagati. Tudi pri odstranjevanju tapet je manj težav, kot je to bilo pri starih tapetah pred 20 leti ali več. Priznani oblikovalci razvijajo kolekcijo za kolekcijo ob iznajdbi še bolj robustnih in kakovostnih unikatnih materialov, ki prostoru dodajo posebno toplino ali udobje,« pravi direktor podjetja Arhitekt dekor Toni Hamler. Zaradi zahtevnosti želja strank se novosti pri urejanju sten spreminjajo zelo hitro. Morda celo iz tedna v teden. »Naročniki želijo unikatno oblikovanje prostorov, sten in stropov, z novimi dizajni in idejami. Pri tako Polaganje tapet postaja znova vse bolj priljubljeno. "mi TAPETKO . . oSiim vzb-m » M U*! TAPET bogata & raznolika ponudba outlet tapete, fototapete, šablone, nalepke,... tapete na zalogi do -50% ugodno polaganje tapet strokovni nasveti na zalogi preko 3.000 tapet orodje za polaganje tapet Vse to in še več ... samo pri nas! www.tapetko.com Ormoška cesta 3 (bivša Semenarna Kalia), 2250 Ptuj, T: 059-029-919 Delovni čas: * od ponedeljka do petka od 08.00 do 18.00 ure * vsoboto od 09.00 do 13.00 bogatem spektru ponudbe tapet je težko reči, za katere materiale, vzorce ali motive se naročniki najpogosteje odločajo. Okusi in izbor so tako široki in različni, da je še za nas dekoraterje vsakokratna izbira tapet novo doživetje,« pove Hamler in doda, da je pri končni obdelavi sten (bodisi pleskanju bodisi polaganju tapet ali drugih stenskih oblog) pomembno, da se uskladijo vsi v prostoru načrtovani predmeti: od pohištva in talnih oblog do osvetlitve in dodatkov. TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALOd.o.o. KEMIKALIJA, Zagrebška 30, 2251 Ptuj, tel.: 02/78-37-621, 02/78 85 000 KEMIKALIJA, Zabovci 4b, tel.: 02/76-63-951 Se priporočamo s svojimi storitvami: - meSalnica fasadnih barv in ometov - mešalnica mobihel 2K in metalik - mešalnica tesarol in helios barve v vseh niansah - čistila in spreji za odstranjevanje madežev Akcija VARNI Z NAMI /ARGAs I AL H V varnostni službi Vargas-Al smo za vse, ki boste obnavljali ali gradili svoj dom, pripravili ekskluzivni sistem varovanja, s katerim Vam želimo zagotoviti v današnjem času vedno bolj pomembno dobrino - občutek varnosti. KO NAM ZA PREMOŽENJE NI VSEENO ČLAN SKUPINE TALUM Profesionalna žična protivlomna centrala priznanega proizvajalca vsebuje: - pet senzorjev za zaznavanje gibanja, - tipkovnico in daljinec za preprost vklop ali izklop sistema, - notranjo sireno za alarmiranje in lažji vklop ali izklop sistema, - možnost programiranja nočnega vklopa sistema, ki Vam bo omogočil brezskrben spanec in bo aktiven le v prostorih, ki jih ponoči ne uporabljate (garaža, klet, podstrešje, shramba, ...) - strokovno montažo na pripravljeneo električno inštalacijo, - priklop sistema na naš 24-urni dežurni center, - 24-urno pripravljenost Vargasalovih patrulj, ki posredujejo po sproženem alarmu. Vse našteto le za 27 EUR/mesec. Akcija velja le za fizične osebe ob sklenitvi pogodbe za 36 mesecev in bo trajala do 1. decembra 2015 ter že vsebuje DDV. Več informacij na tel. št.: 02 7995-411 ali na spletni strani www.vagas-al.si. Z akcijo VARNI Z NAMI 2015 Vam želimo po ugodni ceni zagotoviti učinkovit sistem, ki bo varoval Vaš dom in zagotavljal občutek varnosti. Vargas-Al, d.o.o.; Tovarniška cesta 10, Kidričevo, tel.: 02 799 54 11; www.vargas-al.si KAKOVOST BIVAN ja Štajerskega tednika 3 Celovita obnova kopalnice Ureditev kopalnice je pri urejanju stanovanja tisti del obnove ali novogradnje, ki zahteva temeljit premislek in dobro načrtovanje. Nekateri isto kopalnico uporabljajo vse življenje, drugi se po letih uporabe odločijo za obnovo. Slednja je v pretežni meri odvisna od finančnih zmožnosti naročnika. Kot opažajo izvajalci del, se večina strank za obnovo kopalnice odloči po približno dveh desetletjih uporabe, ko jo začne na-jedati zob časa ali pa je njena podoba preprosto iz mode. Pri celoviti obnovi kopalnice se je smiselno odločiti tudi za obnovo instalacij: vodovoda, odtokov, grelnih naprav in instalacij, električne napeljave ... V vodovodnih ceveh se z leti nabira vodni kamen, zato je priporočljiva zamenjava. Zakaj zamenjati odtočne cevi? Ker so lahko deloma zamaše-ne, nekatere v starejših objektih so iz svinca. Ele-ktro instalacije pa je smiselno na novo napeljati zaradi nove razporeditve sanitarnega pohištva in kopalniške opreme. Če odstopa omet, ga je pri- poročljivo obnoviti, prav tako se načeloma stari estrih zamenja z novim. Nadalje se na novo položi keramika in namesti oprema (sanitarna oprema, kopalniško pohištvo ...). Včasih se pri obnovi kopalnice nova keramika položi kar na staro. A izvajalci raje priporočajo, da se stara keramika odstrani in nova položi neposredno na omet. »Pred prenovo kopalnice se je dobro posvetovati s strokovnjakom in pripraviti računalniški 3D-izris želene nove postavitve. Če obnovo v celoti prevzame naše podjetje, vsa dela trajajo približno sedem delovnih dni. Če se naročnik odloči, da mu bo posamezna dela opravljal posamezni obrtnik, potem obnova traja nekoliko več časa,« pove Franci Janžekovič iz podjetja MCK in pojasni, da je strošek celovite obnove kopalnice zelo težko napovedati. »Cena je odvisna od več dejavnikov: cenovnih razredov instalacij, keramike in opreme, od izvedenih del . Zato za vsako stranko pripravimo individualni izris ter izračun glede na njene potrebe, želje in predvideni finančni vložek.« ! O izbiri in kakovosti keramike Razmerje med ceno in kakovostjo je običajno premo sorazmerno: višja kot je cena, boljša je načeloma kakovost. Od zelo poceni keramike posebne kakovosti ni mogoče pričakovati. »Večinoma se stranke pri nakupu keramike odločajo glede na njen izgled. Pri izbiri veliko vlogo odigra nasvet prodajalca. Pomembno je, da se stenska keramika polaga samo na stene, medtem ko lahko talno polagamo tako na stene kot na tla. Keramika se med seboj razlikuje po osnovni sestavi (rdeča ali bela masa, gres), dodatkih, potrebnih za vezavo, stiskanju, končni obdelavi in postopku žganja oziroma pečenja. Stenska keramika je po navadi žgana samo enkrat, talna pa vedno dvakrat, s čimer se povečata njeni trdnost in odpornost. Pri vzdrževanju se boljše obnese keramika, ki je po površini glazirana in polirana. Keramika z matirano, grobo oziroma hrapavo površino se težje čisti. Za notranje pro- store se uporablja keramika iz bele in rdeče gline ter iz gresa, za zunanje površine pa samo keramika iz gre-sa. Slednji ne vpija vode in je zato odporen na zmrzal. Ponudba keramičnih oblog je danes na trgu zelo bogata. Zadnja leta so moderne različne imitacije: od lesa do kamna, naravnega granita ... Zaradi odličnih tehnoloških postopkov so imitacije tako dodelane, da se na pogled od originalov skorajda ne ločijo. Sodobni trendi so tudi večji formati,« so še pojasnili v podjetju MCK. JM JJ m KOPALNIC www,mckdoo,si Vri bw H '»" .V*," kcpjhiic nt Mfk tf#t(U 1 'T iT^ V NAŠEM PODJETJU VAM PONUJAMO STORITEV CELOVITE PRENOVE KOPALNICE, KI JO OPRAVIMO V SAMO ENEM TEDNU! KAKO POTEKA PRENOVA KOPALNICE: 1. KORAK ODLOČITEV O PRENOVI KOPALNICE Odločitev o prenovi kopalnice Je odločitev za botjSi jutri. Samo prvi korak je potreben, da zaiivlle bolje. Val naslednji koraki do končane obnove so naia skrti. Pokličite 02 754 00 90 In zahtevate, da vas otoliče nai strokovnjak, ki bo opravil »zmere vato kopalnice ler vam svetoval o prenovi kopalnice 2. KORAK NAČRTOVANJE KOPALNICE Po opravfjenib izmerah se oglasile v naSI prodajalni, da izberete keramične p*o£6ce ter kopalnISto opremo. Istočasno se opravi računalniški Izris kopalnice po va&ih željah 3. KORAK RUŠENJE KOPALNICE Ves odpadni material odnesemo rz kopalnico lar ga odpeljemo na deponijo 4. KOR. IZVEDi 5. KORAK ZIDARSKA DELA NaSi zidarski mojsiri opravijo vsa zidarska dela, ki so polrebna pil dotifini prenovi kopalnice -izdelava ometov, krpanje sten, izdelava estrihov,... 6. KORAK POLAGANJE KERAMIKE Polagata keramike polotijo keramiko po načrtu iz predhodno opravljenega računalniškega izrisa kopalnice. 7f KORAK MONTAŽA KOPALNIŠKE OPREME Montaža kopalniške opreme je tisti zadnji korak, ki vas loči od užitkov v vaši novi kopalnici ¡H PRIDITE H BE 23 let kakovosti in zanesljivosti Podjetje MCK s sedežem v obrtni coni Novi jork beleži 23 let uspešnega poslovanja. Od lani so tudi ponosni nosilec bonitetne ocene AAA, ki pomeni visoko stopnjo odličnosti. Družba, ki je iz družinskega podjetja z nekaj zaposlenimi v dobrih dveh desetletjih zrasla v stabilno in zanesljivo podjetje, danes zaposluje 29 sodelavcev in sodeluje z več kooperanti. Podjetje se ukvarja s prodajo in vgradnjo vodovodnih instalacij ter ogrevalnih sistemov, pomemben segment njihove ponudbe je celovito urejanje kopalnic: od svetovanja, 3D-izrisa, dobave in vgradnje instalacij, keramike, opreme, armatur ... V prodajno-razstavnem salonu v obrtni coni Novi jork imajo razstavljenih več kot 80 kopalnic, ponudbo keramike in kopalniške opreme. Bogato je založena tudi trgovina z instalacijskimi materiali za ogrevanje in vodovod. Podjetje MCK opravlja storitve montaže in vgradnje ogrevalnih ter vodo- vodnih sistemov in obnove ali novogradnje kopalnic po vsej Sloveniji. »Trudimo se, da naš prodajni program in storitve slonijo na kakovosti,« poudarjajo v vodstvu podjetja in dodajajo, da so se lani februarja s prodajnim programom približali tudi kupcem v Pomurju. Na lokaciji prodajnega salona podjetja Kema v Murski Soboti so odprli svoj salon, kjer na 800 kvadratnih metrih prodajnih površin ponujajo bogat izbor iz svojega prodajnega asortimana. Ponudba podjetja MCK med drugim zajema tudi celovito obnovo objektov: od gradbenih do obrtniških del (obnova zidov, ostrešja in strehe, instalacij, stavbnega pohištva ter vseh obrtniško-montažnih del). Pri vseh segmentih svoje ponudbe se sodelavci podjetja v največji možni meri prilagodijo željam in potrebam naročnika ter tako poskrbijo, da je delo v zadovoljstvo naročnika na eni in njih kot izvajalca na drugi strani opravljeno strokovno in kakovostno. PfllCAKUJ&V VASI Poslovni objekt podjetja MCK v OC Novi Jork Z vlaganji skrbijo za hitrejši razvoj okolja 4 priloga Štajerskega tednika Janez Smolkovič, direktor podjetja Teleing Podjetje Teleing nadaljuje gradnjo optičnega omrežja na večjem delu ptujskega območja. Letos bodo zgradili več kot 30 kilometrov optičnega omrežja. Vse od leta 2000 je podjetje Teleing, ki ima sedež v občini Razkrižje, prisotno na ptujskem območju. Leta 2004 je podjetje prevzelo vzdrževanje in zagotavljanje obratovanja v omrežju Kabelsko komunikacijskega sistema (KKS) Ptuj, od leta 2010 pa v celoti upravljajo omrežje KKS Ptuj ob zavezah izgradnje omrežja na območju Mestne občine (MO) Ptuj, kjer tovrstnega omrežja še ni. Doslej so na območju MO Ptuj ter v občinah Dornava, Gorišnica in Markovci zgradili več kot 185 kilometrov novega širokopasovnega optičnega omrežja. Gradnja se nadaljuje tudi letos. Lastna sredstva vlagajo v gradnjo omrežja »Največ investicij bo na območju četrtne skupnosti Grajena, kjer sočasno z gradnjo kanalizacijskega sistema gradimo prvo fazo optičnega omrežja, ki ga bomo končali letos. Sočasno bomo začeli drugo fazo gradnje optike v naselju Mestni Vrh. Nadgradnja omrežja se bo nadaljevala tudi na ostalem območju MO Ptuj, kjer se gradi druga komunalna infrastruktura,« je načrte za letošnje leto na ptujskem območju razkril direktor podjetja Teleing Janez Smolkovič. Tako bo na območju MO Ptuj letos zgrajenih novih 18 kilometrov optičnega omrežja, še dodatnih 15 kilometrov pa na območju ostalih treh občin. Načrtujejo, da bo v vseh občinah letos novih okoli 1000 naročnikov, ki bodo priključeni na optično omrežje. »Sledimo svojemu cilju, da do leta 2020 v celoti vsa obstoječa koaksial- na omrežja nadomestimo z optičnim.« Tako kot v lanskem letu bodo tudi letos približno milijon evrov lastnih sredstev vložili v gradnjo optičnega omrežja, če jim bodo banke ponudile ugodne dolgoročne kredite, pa se obeta še večji vložek v posodobitev omrežja. »Verjamemo, da bo optika v prihodnjih letih omogočala, da bomo konkurenčni ponudnik storitev v tem okolju. Ne nazadnje želimo prispevati svoj delež k hitrejšemu razvoju ter kot lokalni ponudnik tudi v rural-nih območjih zagotavljati vse najsodobnejše storitve. Tudi na takšnih območjih, kjer morda ni komercialno najbolj zanimivo za druge operaterje, gradimo omrežje in s tem omogočimo, da se to okolje hitreje razvije,« pove Smolkovič. Obeta se nadgradnja televizijskih programov »Sledimo konkurenci, želimo biti konkurenčni drugim ponudnikom. Pripravljamo spremembo ponudbe, tako da bomo na področju kabelske televizije dvignili prenosne hitrosti na minimalno 10 MB/s v smeri do naročnikov, kar je zelo velika nadgradnja. Glavni poudarek pa bo namenjen gradnji in storitvam v optičnem omrežju. Letos bomo nadgradili tudi ponudbo naših televizijskih programov, ki bo še bolj po meri naših uporabnikov. Ne želimo tekmovati s številom programov, ki so vključeni v programsko shemo, ampak bomo sledili kakovosti. Za konkurenčno ceno želimo, da vsak naš naročnik najde programe, ki ga zanimajo.« Poleg gradnje optičnega omrežja skrbijo tudi za postavitev brezžičnih dostopnih točk. Tako omogočajo svojim uporabnikom 24-urno dostopnost na brezžično omrežje Wi-Fi, drugim, ki sov tistem času v bližini teh brezžičnih dostopnih točk, pa dveurno brezplačno uporabo. Od maja v novih prostorih v Markovcih Pomembnejša investicija podjetja Teleing je gradnja poslovnega objekta v poslovni coni Novi jork v Markovcih. »V tem objektu bo centrala za optično omrežje za občino Markovci in del MO Ptuj, postaja za sprejem televizijskih programov ter poslovni in skladiščni prostori za ekipo sodelavcev, ki deluje na ptujskem območju. Gradnjo prav- kar zaključujemo. Odprtje bo v maju, s tem bomo obeležili 20 let delovanja našega podjetja,« doda Smolkovič, ki trenutno daje zaposlitev 33 ljudem. Letos sicer dodatnih zaposlitev ne načrtuje, če pa se bo zaradi dodatne gradnje omrežja pojavila potreba, bodo vsekakor razširili ekipo. Podjetje že sedaj sodeluje z zunanjimi izvajalci iz lokalnega okolja, dobro sodelovanje pa je tudi s Šolskim centrom na Ptuju. Dijakom omogočajo obvezno prakso, pozneje pa nekaterim izmed njih, ki jih to delo zanima, omogočijo tudi zaposlitev. PRIMERJAL ASISTFiJi M En klic do prave izbire! (C 080 35 38) www.teleing.si TELEPjfS aIst£zca Najhitreje do zanesljivega in dobrega mojstra! KAKOVOST BIVANJA, oglasnapiliga Štajerskega tednika 5 IVAN SLAČEKs.p Dragovič 10,2256 Juršinci TEL.: 02/754 60 20, faks: 02/75-160 21 GSM: 041/697 180 e-mail; sIacek.ivan@siol.net www. g Lac ek-ziü aist vo. si Hvala za izkazano zaupanje! Priporočamo se z gradbenimi storitvami! PAKET DVOJNI PLUS Združite ELEKTRIKO in PLIN v enem paketu ter ju do konca leta 2016 plačujte po nižji ceni, na eni položnici. Pogodbo za paket lahko sklenete na sejmu DOM, 10. in 14. 3. 2015 v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču. Naši svetovalci vam bodo z veseljem svetovali in izračunali prihranek. *b elektrika ž3 zemeljski plin Cena brez DDV Cena z DDV Cena brez DDV Cena z DDV VT (€/kWh) G,G5999 0,07319 0,3190 (€/Sm3) 0,3892 (€/Sm3) | MT (€/kWh) G,G3399 0,04147 ET (€/kWh) G,G5299 0,06465 Račun za električno energijo in zemeljski plin prinesite na naš sejemski prostor (Dvorana B, sejemski prostor št. 20). Vse nadaljnje aktivnosti, ki so potrebne za spremembo vašega dobavitelja, vam brezplačno uredimo mi! c2 ENERGIJA PLUS 080 21 15 • www.energijaplus.si tahting d. o. o. PROIZVOD ZA POPRAVILO IN IZDELAVO HIDROIZOLACIJ NA RAVNIH STREHAH Na vseh bitumenskih hidroizolacijah ravnih streh se zaradi vplivov okolja sčasoma pojavijo poškodbe v obliki razpok in poroznosti. Zaradi teh poškodb hidroizola-cija postane vodopropustna in s tem ne opravlja več svoje funkcije. Tako voda zateka skozi streho v notranjost prostora in povzroča škodo na objektu. Iz tega razloga je treba nastalo situacijo kar najhitreje sanirati. V ta namen v podjetju Tahting nudimo visokokakovosten bitumenski hi-droizolacijski proizvod STREFLEX, s katerim lahko sami izredno hitro, kakovostno in cenovno ugodno sanirate vse vrste bitumenskih hidroizolacij na ravnih strehah, nadstreških in terasah z minimalnim naklonom 3°. STREFLEX je visoko fleksibilna enokomponentna polimerna bitumenska zmes, s katero izredno učinkovito premostimo vse razpoke in zapremo pore na bitumenski hidroizolaciji ravne strehe, s čimer se dolgoročno onemogoči vdor vode na površino in zagotovi popolna hidroizo-lativnost površine. STREFLEX je popolnoma odporen na UV-žarke in na vse ostale vremenske vplive. Delo s STREFLEX-om je izredno enostavno ter zahteva minimalno uporabo orodij. STREFLEX je izredno primeren tudi za izdelavo nove brezšivne hidroizolacije na strehah z minimalnim naklonom 3°. Iz naše zelene linije okolju prijaznih bitumenskih proizvodov pa v podjetju Tahting nudimo tudi proizvod HIZOBIT 1K PRO, ki je namenjen za izdelavo in popravilo hidroizolacij na temeljih. Vsi proizvodi so brez topil in so okolju prijazni. OBNOVA ASFALTNIH IN ZAŠČITA BETONSKIH POVRŠIN ^^ MALT-PH ALT - več komponentna asfaltna zmes za popravilo ne ravnin in posedkov na asfaltnih in betonskih površinah ^^ ASPHALTTON - obnovitveni premaz za asfaltne površine in zaščito pohodnih in povoznih betonskih površin ^^ FUGOLIT-FLEX - hladna zativna masa za razpoke na asfaltu in betonu ter med asfaltom in betonom ^^ CAM-PHALT - hladni asfalt za krpanje večjih lukenj in udarnih jam Tahting, d. o. o., Vurnikova B, 1000 Ljubljana Tel.: 01/300 92 BO, Faks: 01/300 92 BB, Mobi: 041/ 707 550 E-pošta: podpora@tahting.si Splet: www.tahting.si 6 KAKOV££iBVANJAiStoa Priloga Štajerskega tednika Za občane ugodni krediti Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada E Pri izvajanju različnih okoljskih naložb so za investitorje - občane na voljo ugodni krediti Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, na podlagi javnega poziva z oznako 51OB14. Predmet financiranja so naložbe v učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije, kot so: vgradnja sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode, vgradnja solarnih sistemov, toplotnih črpalk, postavitev naprav za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov energije, zamenjava zunanjega stavbnega pohištva, toplotna izolacija zunanjega ovoja stavbe pri obnovi stanovanjske stavbe, gradnja nizkoe-nergijskih in pasivnih hiš, nakup gospodinjskih aparatov energijskega razreda A+ ali višjega ter nakup vozil na električni ali hibridni pogon. Občani lahko najamejo kredit še za zamenjavo azbestne strešne kritine, nakup hišnih kompostnikov, ki so namenjeni predelavi biološko razgradljivih odpadkov iz gospodinjstva, pa tudi za priključitev na javno kanalizacijsko ali vodovodno omrežje, vgradnjo malih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode ali namestitev zbiralnikov deževnice in naprav za čiščenje pitne vode. Kredit se lahko odobri do višine priznanih stroškov naložbe, vendar do največ 20 tisoč evrov in ne manj kot 1.500 evrov. Pri finančno zahtevnejših naložbah, kot so gradnja nizkoenergijske ali pasivne hiše, namestitev naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in obsežnejša obnova stanovanjskih stavb z izvedbo najmanj treh ukrepov, je posamični kredit lahko višji, in sicer 40 tisoč evrov, vendar ne more preseči priznanih stroškov naložbe. Obrestna mera je trimesečni EURIBOR + 1,5 %, odplačilna doba do 10 let. Vračilo kredita se zavaruje s plačilom zavarovalne premije. Več informacij z dokumentacijo za prijavo je na voljo na spletni strani www.ekosklad.si. Trenutno Eko sklad zaključuje pripravo poslovnega in finančnega načrta za leto 2015, ki je podlaga za objavo novih javnih pozivov in razpisov. Zaradi poznega sprejema Uredbe o zagotavljanju prihrankov energije je Eko sklad lahko pripravil poslovni in finančni načrt in ga tudi ustrezno uskladil s pristojnimi ministrstvi šele v januarju in februarju. Prav tako pa nova uredba zahteva tudi pripravo in sprejem nekaterih internih aktov, ki so potrebni pred začetkom objave javnih pozivov oziroma razpisov. Na podlagi navedenega ocenjujemo, da bo postopek obravnave in sprejema poslovnega in finančnega načrta na Vladi RS končan v marcu, kar posledično pomeni, da bodo v tem mesecu tudi objavljeni novi javni pozivi za dodeljevanje nepovratnih sredstev in ugodnih kreditov. Da bodo vaše vloge po objavi javnih pozivov čim prej obravnavane, vas pozivamo, da pravilno pristopite k oddaji vloge in tudi k sami izvedbi ukrepa. Prodajalci opreme, materialov in naprav pa tudi izvajalci naložb so Eko sklad Slovenski okoljski javni sklad Eco Fund Slovenian Environmental Public Fund lahko v veliko pomoč investitorju, da bo čim prej prišel do sredstev Eko sklada. Izkušnje preteklega leta kažejo, da je še vedno preveč nepopolnih vlog, ki niso pravilno izpolnjene in niso priložene vse predpisane priloge. Posledično to podaljšuje postopek izdaje odločbe in v nadaljevanju izplačila nepovratnih finančnih spodbud. Predvsem pa Z NALOŽBO NE SMETE ZAČETI PRED ODDAJO VLOGE, zberite dokumentacijo, predračun, poslikajte staro stanje ter ODDAJTE POPOLNO VLOGO, šele nato veselo na delo! Ob koncu pa pošljite fotografije novega stanja, izjavo o zaključku del, račun, dokazilo o plačilu računa ter druge obvezne priloge. Opozarjamo vas, da spremljajte našo spletno stran, na kateri so objavljeni tehnični kriteriji, ki jih bodo morale posamezne naložbe izpolnjevati. Torej, pogumno v nove naložbe s pozitivnimi okoljskimi učinki, ki bodo omogočali kakovostnejše življenje vsem nam in našim zanamcem. Kontakti: • Sedež: v stavbi Center Tivoli na Bleiweisovi 30 v Ljubljani • Telefonska številka: 01/ 241 48 20 • Splet: www.ekosklad.si • Uradne ure: vsak delovni dan med 13. in 15. uro E Eko sklad Slovenski okoljski javni sklad Eco Fund Slovenian Environmental Public Fund Javni pozivi za dodeljevanje spodbud Eko sklada tudi v letu 2015! Objava novih javnih pozivov bo predvidoma v marcu 2015! Nepovratna sredstva za občane: - ukrepi za učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah - trajnostna mobilnost (nakup ali predelava vozila na električni pogon) Omenjena nepovratna sredstva bo možno kombinirati s kreditom Eko sklada po ugodni obrestni meri 3 mesečni EURIBOR + 1,5 %. Nepovratna sredstva za pravne osebe: - trajnostna mobilnost (nakup ali predelava vozila na električni pogon) Krediti: Objavljeni bodo javni pozivi za: - občane - pravne osebe, samostojne podjetnike in zasebnike - lokalne skupnosti. Namen: Poleg ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije bo možno zaprositi za kredit za naložbe na vseh področjih varstva okolja, ki izkazujejo ugoden okoljski učinek. SPREMLJAJTE SPLETNE STRANI EKO SKLADA, ZBIRAJTE INFORMACIJE, DA BOSTE LAHKO PRAVOČASNO ZAPROSILI ZA SREDSTVA EKO SKLADA ZA VAŠE OKOLJU PRIJAZNE NALOŽBE! Eko sklad, j.s. Bleiweisova cesta 30 1000 Ljubljana www.ekosklad.si 01 241 48 20 7 KAKOVOST BIVANJA, oglasj^jjjjggi Sl|jjjg£g|^tednika Toplotna izolacija stavbe »Pri izvedbi izolacijskih fasad je zelo pomembno, da so dela opravljena natančno in strokovno ter da se vgradijo dovolj kakovostni materiali. V nasprotnem primeru se z izolacijskim ovojem predvideni energetski učinek ne doseže v zadostni meri,« pravi Franjo Tolič, slikopleskarski mojster, sodni izvedenec in cenilec slikopleskarske stroke. Za izvedbo izolacijskih fasad se uporablja več vrst izolacijskih materialov: navadni beli stiropor, visoko izolacijski sivi stiropor, kamena volna, pluta, siporeks ... Boljše izolacijske lastnosti ima material, dražji je. »Vse prevečkrat naročniki gledajo samo na ceno, pri tem pa prezrejo lastnosti in kakovost materialov, ki jih izbirajo. Zato je pomembno, da se pred izvedbo del posvetujemo s strokovnjakom. Vsak objekt je specifika zase. Stavbe so grajene iz različnih materialov: klasične modularne opeke, betona, betonske opeke, poznamo montažne in lesene gradnje, gradnjo iz blata (but) ... Če imajo zidovi objekta slabe izolacijske lastnosti, je treba izbrati toliko boljši in debelejši fasadni izolacijski material. Prav tako učinkovitejšo izolacijo zahtevajo zidovi, ki so tanj-ši. Energetsko učinkovitost objekta izboljšamo z debelino izolacije. Debelejša bo izolacija, večji bo energetski prihranek. Pozimi se hiša manj ohlaja, poleti manj segreva,« pojasni Tolič. Za čim boljši energetski učinek je poleg izbire primernega materiala potrebna tudi strokovna, natančna in kakovostna izvedba del. Še posebej je treba biti pozoren na spoje izolacijskih plošč. Lepljenje plošč mora biti natančno. Če med ploščami ostanejo preširoke reže (več kot dva milimetra), se ustvarjajo toplotni mostovi, ki zmanjšujejo energetsko učinkovitost ovoja stavbe. Tam, kjer ni možno natančno spojiti plošč, vstavimo vsadke iz istega izolacijskega materiala in jih dodatno zalepimo, da so toplotni mostovi čim manjši. »Drži, da lepilo in malta napake, ki nastanejo pri lepljenju plošč, prikrijeta. A že prve vremenske spremembe oziroma toplotne inverzije nas bodo opozorile, da smo bili pri spajanju plošč premalo natančni, s tem smo zmanjšali energetsko učinkovitost fasade. Na fasadi se med ploščami pojavijo lise, ki so Po izkušnjah iz prakse se naročniki odločajo za različne materiale in različne debeline izolacij. Največ sicer za klasični beli stiropor, običajno debeline 15 ali 16 cm, kot so zahteve Eko sklada za pridobitev subvencije. posledica toplotnih mostov.« Pri urejanju fasade je treba biti pozoren tudi na podlago, na katero se fasada namešča. Največ novogradenj je grajenih s klasično opeko. »Če so zidovi čisti, se lahko sloji fasade nanašajo kar neposredno. Če zidovi niso čisti, jih je treba najprej oprati oziroma očistiti. V primeru betonske podlage moramo biti pozorni na ostanke opa-žnega olja. Takšno podlago je treba najprej oprati in premazati z emulzijo. Pozorni moramo biti tudi na to, da podlaga ni preveč »plastična«, oziroma da koncentracija emulzije ni preveč močna. Pomembno je, da se emulzija dobro vpije v podlago. Če je koncentracija previsoka, emulzija osta- ne na površini in se ustvari »plastični« sloj oziroma tako imenovani film, ki je nato med podlago in fasado neka prepreka,« pove Tolič in doda: »Pri obnovi obstoječih fasad je pomembno, da fasado temeljito pregledamo, operemo s pritiskom in preverimo trdnost podlage. Zelo pomembno pri namestitvi izolacijskih materialov je tudi sidranje fasade. Polaganje izolacijskih plošč na že obstoječo fasado zaradi drugačnih lastnosti podlage zahteva več sidranja kot v primeru urejanja fasade na novogradnji. Pri polaganju sivega stiropora moramo biti pozorni na to, da ga ne polagamo v času previsokih temperatur. Zaradi temne barve ta stiropor absorbira neposredno sončno toploto. Ko se plošče ohlajajo, se posledično krčijo in med njimi nastanejo reže. Dovolj je že, da nam sonce na plošče posije samo za eno uro in lahko nastanejo težave. V primerih polaganja sivega stiropora fasade zasenčimo. Fasade sicer ni priporočljivo urejati v času ekstremnih temperatur: plusa ali minusa. Obstajajo pa tudi že materiali, ki omogočajo delo na fasadi pri temperaturah do minus sedem stopinj Celzija.« TOLIC d.o.o. PLESKARSTVO, IZOLACIJE, GRADBENIŠTVO, INŽENIRING Medribnik 3, SI-2282 Cirkulane 041 508 796 www.tolič.si Za vas izvajamo in obnavljamo vse vrste slikopleskarskih del, izolacijskih fasad ter suhomontažne gradnje. Smo mojstri, ki izvajamo tudi stare slikopleskarske tehnike in vodimo gradbeni inženiring. Z vami 25 let. Zavarovalnica Maribor mo^AL TLAKOVCI-TOS TLAKOM©! TLAKOVCI, ROBNIKI, CEPLJENI ZIDAKI, KANALIZACIJA, BETONSKE MONTAŽNE HALE, BETONSKE PROTIHRUPNE OGRAJE STAVBAR vigm STAVBAR IGM d.o.o., Miklavška cesta 40 - Sp. Hoče tel.: 02 613 07 60, faks: 02 613 07 74 e-mail: info@stavbar-igm.si www.stavbar-igm.si kontakt veleprodaja: 031 215 665, 02 613 07 56 Bližase čas toč in neurij... PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO NA NOVO VREDNOST Zato skupaj poskrbimo za varnost vašega premoženja! Zavarovalnica Maribor d.d. Cankarjeva 3, 2507 Maribor, tel.: 02/2332 100, faks: 02/2332 530 e-pošta: info@zav-mb.si, spletna stran: www.ZavarovalnicaMaribor.si 8 KAKOV££iBVANJAiStoa Priloga Štajerskega tednika m m Predstavljamo Lokalno energetsko agenturo Sp. Podravje Lokalna energetska agen-tura (LEA) Spodnje Po-dravje je bila ustanovljena jeseni 2007 kot rezultat uspešno prijavljenega EU-projekta iz programa Inteligentna energija Evrope. LEA Sp. Podravje deluje na področju pospeševanja trajnostnega energetskega razvoja v javnem sektorju. Njen sedež je na Prešernovi ulici 17 na Ptuju. Ustanoviteljica neprofitne-ga zavoda je MO Ptuj, njen ustanovitveni delež je znašal 200 evrov. Glavni delež za njeno delovanje sta prispevali Evropska komisija ter občine Sp. Podravja, podpisnice pisma o nameri o sodelovanju s konkretnimi projekti, kot so izdelava Lokalnih energetskih konceptov in energetski pregledi. LEA Sp. Podravje ni neposredni proračunski porabnik. Sredstva za delovanje pridobiva na trgu 23 občin Sp. Podravja ter z evropskimi projekti. Trenutno ima zaposlenih šest strokovnjakov s področja energetike. O delu LEA Sp. Podravje smo se pogovarjali z direktorjem dr. Janezom Petkom. Kako uspešni ste pri uresničevanju ciljev, ki si jih je LEA Sp. Podravje zastavila ob ustanovitvi? Kakšen je bil v tem času njen izplen pri črpanju kohezijskega denarja? Če poslujete z dobičkom, kam ga usmerjate? „Cilj je bil zagotoviti njeno delovanje vsaj pet let, sodelovati z vsemi občinami podpisnicami pisma o nameri pred ustanovitvijo, okrepiti strokovni nivo, skozi EU-projekte zagotoviti dodatna sredstva in znanja ter v regijo pripeljati čim več nepovratnih sredstev. Vse cilje smo v celoti dosegli. Predvsem smo ponosni, ker smo v občine Sp. Podravja pripeljali 12,5 milijona evrov, večinoma kohezijskih sredstev. Ocenjujemo, da je skupna višina investicij v zadnjih petih letih, skupaj z DDV, presegla 20 milijonov evrov. LEA Sp. Podravje vsa leta, razen ustanovitvenega, posluje z dobičkom, ki ga v celoti porabljamo za razvoj in za predfinanciranje nacionalnih in evropskih projektov." Koliko projektov energetske sanacije ste v tem času pripravili in za katere javne objekte? Na Ptuju se pri tem srečujete še z dodatnim problemom, kulturno zaščitenimi objekti, kjer pa učinki energetske sanacije niso takšni kot pri novih objektih. Na kaj vse morate biti pri takšnih objektih Janez Petek, direktor LEA Sp. Podravje še posebej pozorni? „V Spodnjem Podravju je bilo energetsko obnovljenih in sofinanciranih s kohezij-skih in drugih virov skupaj 44 javnih objektov (predvsem vrtcev, osnovnih šol ter zdravstvenih domov), Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj in sistem javne razsvetljave MO Ptuj. LEA Spodnje Podravje je za vse objekte izvedla razširjene energetske preglede, elaborate gradbene fizike pred obnovo in po njej ter vloge V Sloveniji je bilo doslej izdanih okrog 5.500 energetskih izkaznic. „Energetska izkaznica nam pove, kako energetsko učinkovita je stavba: koliko energije porabi za ogrevanje in za delovanje ter koliko emisij CO2 na leto proizvede. Dodatno mora energetska izkaznica vsebovati še ukrepe za znižanje rabe energije, povišanje energetske učinkovitosti in možnosti uporabe obnovljivih virov energije. V Sloveniji je bilo doslej izdanih 5.500 izkaznic, na Ptujskem okrog 150, LEA Sp. Podravje jih je izdala okrog 50. Posebej bi poudarili, da če je lastnik nepremičnine v socialni stiski in mora to nepremičnino prodati, mu energetsko izkaznico izdelamo po simbolični ceni," je povedal Janez Petek in dodal: „Nadzor nad izdajanjem in kakovostjo energetskih izkaznic še ni vzpostavljen. Ministrstvo, pristojno za energijo, bo z javnim pozivom na javnem razpisu izbralo odgovorno osebo, ki bo izvajala nadzor za konkretne primere, bodisi po statističnem vzorcu ali po pritožbah. Pričakovati je, da bo kar nekaj izkazničarjev izgubilo licenco, če so delali izkaznice na pamet oziroma na daljavo in si pred izdajo objekta niso pogledali. V takšnih primerih lahko pričakujemo tudi tožbe oškodovancev, če je bil projekt predmet prodaje in je bila z neresničnimi podatki katera od strank oškodovana. Tega bi se morali zavedati tako izkazničarji kot naročniki." za pridobitev sredstev. Poseben problem so kulturno zaščiteni javni objekti, katerih obnova je tudi za 50 odstotkov in več dražja, prihranki pa so praviloma nižji, ker ne smemo posegati v zunanje fasade, okna pa morajo biti obnovljena ali kopije obstoječih, vendar energetsko varčna. Npr. pri OŠ Olge Me-glič tesno sodelujemo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, replike oken so plod sodelovanja s podjetjema Štajerles in Žlahtič." Kako je z zasebnim sektorjem, koliko se za energetske sanacije odločajo zasebni lastniki in kakšno strokovno podporo jim lahko pri tem zagotovite? „LEA Sp. Podravje ne pokriva zasebnega sektorja, ker je to v domeni upravljavcev večstanovanjskih objektov in svetovalcev ENSVET za občane. V zadnjem času opažamo, da se izvajajo obnove tudi večstanovanjskih objektov na Ptuju, ki so sofinancirane iz Eko sklada. Četudi pri tem aktivno ne sodelujemo, lahko tako kot zasebnikom pomagamo z nasveti. Z Eko skladom se dogovarjamo, da bi na našem območju kontrolirali uspešnost energetskih obnov v zasebnem sektorju, saj smo za to usposobljeni in imamo za to tudi vso potrebno opremo. V naših prostorih deluje tudi energetski svetovalec za občane, ki mu LEA Sp. Po-dravje pokriva obratovalne stroške in nudi souporabo opreme. Pisarna je odprta vsak ponedeljek, za informacije in pomoč smo občanom na voljo kadarkoli." Kaj lahko poveste o energetskem knjigovodstvu? „LEA Sp. Podravje za naše občine izvaja energetsko knjigovodstvo v okviru energetskega upravljanja občin, kar je zahteva novega energetskega zakona. Energetsko knjigovodstvo je beleženje podatkov o rabi energije in vode, namen pa je poleg poročanja občinam in resornemu ministrstvu tudi sprotna kontrola nad porabo ter stroški in poročanje o doseženih prihrankih po energetskih obnovah. Skupaj z resornim ministrstvom in drugimi energetskimi agencijami pripravljamo Uredbo o upravljanju z energijo v javnem sektorju, ki bo kmalu izšla." Kaj prinaša novo kohezij-sko obdobje in katerim pogojem bodo morali zadostiti regionalni razvojni programi? Bo prišlo do združevanja posameznih programov, da bodo lahko podprti z evropskim denarjem? Kaj na tem področju čaka vas, lokalna okolja in razvojne agencije? „Če govorimo o regionalnih razvojnih programih, denimo o podravskem, lahko rečemo, da so osnovni dokumenti izdelani. V glavnem je to spisek želja občin Po-dravja, in če smem reči za področje energetike, se projekti podvajajo, vprašljiva je ocenjena višine projektov. Strokovne institucije, npr. za področje energetike je to LEA Sp. Podravje, bi se morale ob soglasju občin organizirati in pripraviti realne projektne predloge, ki bi bili osnova za prijavo na razpise. Govorim torej o združitvi projektnih predlogov občin na skupne projekte, kot so energetske obnove javnih objektov, izraba biomase v energetske in proizvodne namene, izkoriščanje geo-termalne energije ... Če to ne bo storjeno, bojim se, da je že prepozno, bomo ostali brez teh nujno potrebnih sredstev." 9 KAKOVOST BIVANJA, oglasmpilBga St|grgkgg| tednika OKNA - VRATA - SENČILA D. O. O. Prodajni artikli: * okna (PVC, ALU ,LES), * vhodna vrata (PVC, ALU, LES), * senčila (rolete, žaluzije...), * garažna in industrijska vrata, * okenske police, * steklene fasade, * zimski vrtovi V podjetju Naitors d.o.o., so zaposleni strokovnjaki, od katerih večina v tej branži zelo uspešno dela že 10letin več. Ta podatek daje kompetenco, da bo stranka dobila točno tisto kar potrebuje. Strokovnjaki podjetja pa bodo znali svetovati, kakšna izvedba je najboljša in najprimernejša ter na koncu tudi kakovostno Izvedena. PVC * ALU * LES Okna Pri makupu oken se odločamo med naslednjimi karakteristikami oken,ki so prilagojene funkcionalnosti in načinu vgradnje v prostor: ' levo ali desno odpiranje oken " enokrilno ali dvokrilno okno " okno s stebrom ali brez Balkonska vrata " standardne ali nestandardneoblike ' različne barve Za vrata veljajo enake karakteristike kot za okna, le da so drugačnih dimenzij. Pri stiku vrat s tlemi lahko izbirate med nizkim aluminijastim pragom ali standardnim pragom Od svetovanja izkušenih strokovnjakov do kakovostne izvedbe! NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID - OKNO! V podjetju Naitors, d. o. o., z odločitvijo za uporabo njihovih storitev strankam poleg proizvodov vrhunske kakovosti zagotavljajo tudi celoten servis. Ta zajema strokovn nasvet in pomoč pri tehnični uresničitvi želja strank, izdelavo podrobnih načrtov in analiz možnih rešitev, svetovanje na samem objektu, prevoz in seveda vgradnjo. Možnost pridobivanja eko subvencij. [fESEJEMSK 1ST DO 20.3.2015 NLB Krediti Plačana ot Kaj morate nujno vedeti, preden se odpravite po kredit? Ko ugotovite, da za uresničitev svojega finančnega cilja potrebujete kredit, si morate najprej odgovoriti na vprašanja: koliko denarja potrebujem, zakaj ga potrebujem in kako dolga bo doba odplačevanja kredita. Dobro pa je poznati tudi pojme, kot so EURIBOR, EOM, anuiteta... Glavni parametri pri povpraševanju za kredit Znesek kredita Med seboj lahko primerjamo le kredite z enakim zneskom in dobo odplačevanja. Višina kredita naj bo vedno takšna, da mesečni obrok tudi ob nepričakovanih drugih stroških ne bo preveč obremenil družinskega proračuna. Ročnost oz. obdobje odplačevanja Obdobje odplačevanja kredita naj se karseda ujema z obdobjem, v katerem bomo predmet oz. storitev uporabljali. Avtomobilskega kredita naj ne bi plačevali dlje kot 5 let, kredit za počitnice pa naj bi bil, če se le da, odplačan pred naslednjim dopustom. Efektivna obrestna mera za jasno sliko Efektivna obrestna mera (EOM) nam pove, po kakšni ceni si bomo izposodili denar. Je dejanska cena kredita, izračunana v skladu z Zakonom o potrošniških kreditih. Pri EOM se poleg deklarirane bančne obrestne mere upoštevajo vsi stroški, povezani z odobritvijo kredita. EURIBOR, spremenljiva in nespremenljiva obrestna mera Treba je poznati razliko med spremenljivo in nespremenljivo obrestno mero. Spremenljiva obrestna mera je sestavljena iz EURIBOR-ja in fiksnega pribitka. Treba je vedeti, da različne banke uporabljamo različen EURIBOR, po navadi 3- ali 6-mesečni. Pri 3-mesečnem EURIBOR-ju bo skupna obrestna mera najverjetneje nižja, vendar boste izpostavljeni večjemu tveganju spremembe obrestne mere, saj se bo spreminjala vsake 3 mesece, pri 6-mesečnem EURIBOR-ju pa vsakih 6 mesecev. Daljša je doba odplačevanja kredita, večje so možnosti spremembe obrestne mere. Če se temu tveganju želite izogniti, se odločite za nespremenljivo obrestno mero, ki zagotavlja nespremenjeno mesečno obveznost celotno dobo odplačevanja kredita (ob predpostavki, da je bil kredit najet v domači valuti). Obiščite kreditnega svetovalca Svetujemo, da pred najemom kredita ne primerjajte samo informativnih izračunov, ki jih imamo banke objavljene na spletnih straneh. Raje obiščite NLB Poslovalnice in se posvetujte s kreditnimi svetovalci. Ti lahko ponudbo prilagodijo vašemu poslovanju in vam tudi svetujejo, kakšna oblika kredita je najprimernejša za vas. nlbO Znižal"» brestne mere' Greste na novo ali v prenovo? Znižali smo fiksne obrestne mere kreditov. Priložnost za vse, ki želite enako mesečno obveznost celotno dobo odplačevanja kredita in se želite zaščititi pred spreminjanjem obrestne mere. Uresničite načrte o svojem domu. Oglasite se pri kreditnih svetovalcih v naših poslovalnicah. nlbO www.nlb.si 01 477 20 00 10 KAKOV££iBVANJAiStoa Priloga Štajerskega tednika Nasveti za lep in funkcionalen vrt m m Vsak je vesel, ko si zgradi novo hišo. Kljub temu da je zelo pomembna njena notranjost, pogosto celo prej poskrbimo za zunanjost nove parcele. Najprej povejmo, da je nova ureditev vrta, če jo želite izpeljati s kar najnižjimi stroški, dokaj zahtevno opravilo. Da se boste v svojem vrtu dobro počutili prav vi, je velik del dela tudi na vaših ramenih, čeprav imate dovolj denarja in lahko plačate strokovnjake, ki bi vam neka dela opravili. Mnogi imajo seveda veliko strokovnega znanja, da vam vrt oblikujejo tako, da bo skladen in smiseln. Pa vendarle bo v takem vrtu dolgo trajalo, da se bosta začutili tudi vaša duša in osebnost. Kot drugo naj navedemo, da je najlepši in tudi zahteven del izbiranje in risanje, če želite, da boste na vrtu resnično uživali, ne pa vsako leto spreminjali in kopali ter se jezili sami nase. Zasaditev je v tej fazi še močno oddaljena in pravzaprav zadnji del dela. Vsako planiranje, zasnovo ali prenavljanje je najbolje začeti tako, da si narišemo sliko zemljišča oziroma parcele. Vrišite si tudi na sebi razumljiv način, kje so vzpetine, vsa že obstoječa drevesa in grmi ter seveda vse zgradbe na parceli. Nato si osnovno skico skopirajte, saj jo boste potrebovali za različne namene: običajno porabimo od pet do šest skic. Na začetku pomladi imamo dovolj časa, da si natančno ogledamo celotno zemlji- šče, ki ga nameravamo prenoviti, obnoviti ali na novo zasaditi. Najtežje je seveda za tiste, ki so postavili novo hišo, v kateri še ne živijo, zato niso dnevno prisotni na parceli. Opazujte, kje imate največ sonca (pri tem upoštevajte, da je poleti precej višje in zato osvetljuje večji del vrta), kje je zemljišče najdalj v senci, predvsem v dnevih, ko se čez dan slana umakne pred soncem. Opazujte, kako poteka to umikanje. V glavnem spoznajte poti sonca, senčna in sončna mesta svojega vrta. Vsa ta opažanja vrišite v skico. Kaj zapisati v □spisek željah Nato si izpišite »spisek želja«. Strokovnjaki temu rečejo vrtni program. Vsi v družini naj povedo, kaj bi pravzaprav radi počeli na tem vrtu. Nekaj najpomembnejših stvari, o katerih moramo razmisliti, so načrtovani dovoz in dohod do hiše, število parkirišč in prostor za obračanje avtomobila, povezovanje vrta in notranjosti hiše, otroci in njihov igralni prostor, ogrevanje na plin: prostor za plinsko cisterno, zelenjavni vrt, sadni vrt, mogoče celo vinograd, potrebujemo še kakšen prostor za shranjevanje orodja, dodatne garaže, vrtno uto ali samo prostor za posedanje, razsvetljava, voda na vrtu (za lep in urejen vrt je sicer v današnjem času že skoraj nujna), prostor za smeti, pošto, bivalni prostor na vrtu, prostor za piknike, bazen, domače živali, pergola, vo- Povezovanje vrta in notranjosti hiše Hiša in vrt ter vsi deli vrta morajo tvoriti neko celovitost, zato je treba poskrbeti za povezavo med hišo in vrtom. Pri razmislite, iz katerih delov hiše želite imeti dostop na vrt, iz katerih delov hiše želite imeti razgled na soseščino, katere dele oz. razgled bo treba zakriti, nato temu povezovalnemu delu določimo obliko in funkcijo, na primer: ob dostopu iz otroške sobe je lahko igralna površina, ob izstopu iz kuhinje je lahko manjši zeliščni kotiček. Običajno se največ zadržujemo v dnevnem prostoru, zato naj bo od tam najlepši pogled na naš vrt. Skladno oblikovan vrt z zelenico: ob njej nižja rast, v ozadju grmovje in na koncu drevje. Tako oblikujemo robne gredice od najnižjih do najvišjih rastlin. dni motiv, skalnjak, veliko cvetja ... Te stvari si izpišite po prioritetnem vrstnem redu. Pri tem za zdaj še ne pazite na stroške, saj se o tem razmišlja kasneje. Uporaben vrt namreč nastaja nekaj let, le redko kdo si lahko privošči vse naenkrat. Vendar lahko s tem, da imamo že naprej pripravljen plan in vrstni red dela, marsikaj prihranimo, dodelamo in vemo, kaj bomo na vrtu počeli. Potem po spisku želja skušajmo določiti, koliko prostora bomo namenili posameznim aktivnostim. Določite minimalno še smiselno površino, nato seštej-te površino in ugotovite, koliko prostora sploh imate in kaj bo moralo ostati samo na papirju. Mogoče boste nekatere dele lahko celo povečali, po vsej verjetnosti jih bo treba zmanjševati, oz. se jim odpovedati. A to storimo šele na koncu dela. Pri tem pomislimo, katere dejavnosti so povezane neposredno s hišo in jih seveda postavimo v bližino zgradbe. Na vrsti so Znance Ko imate poglavitne stvari vrisane, si je treba narediti še vrstni red izvedbe in finančni načrt. Eno z drugim je povezano, a včasih pride do razhajanja. Prav gotovo si želimo seliti se v hišo, kjer je okolica že urejena, zato pohitimo s sajenjem, kasneje pa mnogokrat zaradi gradbenih del že posajeno prekopljemo in uničimo. Ker nam običajno ob selitvi zmanjka denarja, potrebna gradbena dela na vrtu opravimo kasneje. Kljub vsemu vam svetujemo: osnovna gradbena dela, kot so dovoz poti, priprava za ograjo, betonski robniki, če jih boste imeli, polaganje električne in vodovodne napeljave ... vse to naredite prej, kot začnete dokončno urejati vrt. Na planu vrta vrišite vse pomembne elemente, ni potrebno še dokončne oblike, samo locirajte prostor, kamor jih boste postavili. Tako ne bo presajanja, ponovne setve zelenice . Odločite se tudi za materiale, ki jih boste uporabili za poti, dovozno pot, morebitne zidove in dodatne stavbe na vrtu, teraso, vodne motive, skratka da ne bo vsak vrtni element zgrajen iz svojega materiala, da si bodo vsaj strukturno in barvno podobni, se bodo ujemali. Če namreč kasneje po načrtu delamo vsak element glede na naše zmožnosti, pri tem pa ne razmišljamo o celoti, se zgodi, da imamo na vrtu en kup različnih elementov, ki so vsak zase lepi, a kot celota ne delujejo skladno. Rastline pridejo na vrsto na koncu Šele ko imamo vrisane vse pomembne elemente na vrtu, začnemo najlepše delo: rastline. Tudi tega se lotimo vnaprej, čeprav bo mogoče trajalo leta, da bomo plan tudi izvedli, saj taka zasaditev ni poceni. Najprej ohranite čim več že obstoječega rastja, predvsem upoštevajte, da drevesa rastejo zelo počasi in da so velike rastline drage. V prvem letu lahko poleg obvezne setve zelenice posadite nekaj sadnega drev- ja in grmičevja, oblikujete zelenjavni in dišavni vrt in katero izmed gredic, ki ste jih planirali. To gredico lahko v prvem letu zasadite kar z enoletnicami: cvetlicami seveda, leto pa porabite za raziskovanje. Poglejte si, kako rastejo rastline v naravi: po vrsti si sledijo po višini. Če boste nato vsako leto zasadili eno gredico spomladi in eno v jeseni, boste lažje reševali finančne zagate, ne boste rastlin kar naprej sadili sem in tja. Najpomembnejše pri vsem je, da ostanete do konca zasaditev zvesti prvotnemu planu, le tako bo končni vrt ostal harmoničen in lep. VODOVOD IN OGREVANJE ENERGOVOD - KRUŠIČ & CO d.o.o., Zgornja Pristava 33, 2323 Ptujska gora, GSM 041 704 355. E-mail energovod. krusic@siol.net TERRA, ANTON DOBNIK s.p., Kungota pri Ptuju 71, Kidričevo. • fasaderstvo • slikopleskarstvo • zaključna gradbena dela GSM 040 186 964 EMIS, Dušan Pernek s.p., Trdobojci 80,2285 Zg. Leskovec opravlja stroritve elektroinstalaterstva, montaže avtomatik za centralno ogrevanje. GSM: 041 802 820 Družba za geodetske dejavnosti Ptuj, Potrčeva cesta 4/a tel.: 02/749 1130 faks: 02/749 1131 E-mail: info@merilo.si www.merilo.si Na osnovi dvajsetletnih izkušenj vam strokovno svetujemo in se priporočamo s storitvami: • ureditev meje, parcelacija, izravnava meje, označitev meje • izdelava geodetskega načrta • zakoiičenje objektov • vpis stavb • sodno izvedenišlvo geodetske stroke KAKOVOST BIVANJA, oglasmpiloga Št|jej|k|ga tednika 11 Streha - pokrivalo našega doma Urejanje ostrešja in strehe je eden izmed večjih stroškov gradnje. Cena strehe je odvisna od materiala, načina vgradnje, oblike ostrešja ... Pri gradnji ostrešja se za konstrukcijski material po večini uporablja les. Kovinske konstrukcije so pri nas manj pogoste. Pri kritinah je ponudba glede na materiale, obliko in videz na trgu zelo bogata: opečna in betonska kritina, pločevinasta, vlakno-cementna, bitumenska ... Investitorji kritino izbirajo glede na kakovost, finančne zmožnosti, osebni okus in potrebe, ki jim služi objekt. Izbira kritine je odvisna tudi od oblike in naklona ostrešja. Ker je streha del hiše, ki ga urejamo dolgoročno, za obdobje 20 ali 30 let, velja za ta del gradnje raje nameniti kakšen evro več kot manj. Načeloma velja, da enostavnejše je ostrešje, cenejša bo streha. Pri dvokapnicah je urejanje strehe še najenostavnejše, pri štiri- ali večkapnicah z več slemeni je zahtevnejše. Cena strehe je nadalje odvisna tudi od števila dimnikov, vgradnje strešnih oken, frčad na strehi . Pomembno je, da so pri izbiri strehe upoštevani podnebni in urbanistični pogoji. Glede na ekstremne vremenske pojave, ki smo jim priča v minulih letih, naše okolje pri tem ni nobena izjema. Za urejen in prijeten zunanji videz hiše je priporočljivo, da so barve strehe, fasade, stavbnega pohištva ter morebiti tlakov-cev ali ograje usklajene. KLEPARSTVO - KROVSTVO STRELOVODI - HIDROIZOLACIJE MONTAŽA d. o. o. Lokavci 41, 9245 Spodnji Ivanjci Tel.: 02/ 560 9010, fax: 02/560 9019 GSM (Miran Lapi): 041/ 629 746 www.loncaric-montaza.si e-mail: lon@siol.net Ivo s.p. 040 880 308 Ormoška 61, Ljutomer pri pokopališču UMn SVETOVNI PRVAK V VAŠEM DOMU - NOVUS 300 V* 93% toplotni izkoristek 0,23 Wh/m3 poraba energije 17 dB izredno tiho delovanje Tipkovnica na dotik v slovenščini €§€-N€TSI SlPRUL nagrobniki, pulti, police, stopnice,... vse iz naravnega kamna g www.prezračevanje.si Poslovno sporočilo V Staršah od marca nova drevesnica in center za urejeno okolje Vrtnar Kurbus, d. o. o. - Drevesnica in urejanje okolja Humko, d. o. o. - veleprodajno skladišče za vrtnarje in cvetličarje Ste že obrezali sadno drevje, pognojili zelenico in zasadili lopato v vrt? Če ne, je skrajni čas, da izkoristite prijetne pomladne dni in poskrbite za svoje okolje. Da bo vse to lažje, je podjetje Vrtnar Kurbus, d. o. o., iz Gornje Radgone na atraktivni in frekventni lokaciji ob stari cesti Maribor-Ptuj v kraju Starše odprlo drevesnico za nakup trajnih rastlin in center za urejanje okolja. Na večji površini lahko izbirate med številnimi rastlinami za moderno oblikovanje okolja ter zemljo, substrati in gnojili v tujini večkrat nagrajenega podjetja Humko, ki se ponaša s kakovostjo, potrjeno na evropski ravni. Rastline za moderne vrtove Istočasno v Staršah najdete vse za lepo zelenico, tudi razkuženo kompostno zemljo ter številne skrbno izbrane in naši klimi prilagojene rastline za okrasni vrt in okolico hiše. Vse to ob izdatni strokovni pomoči zaposlenih in ekipe podjetja Vrtnar Kurbus, d. o. o., ki tako skoraj desetletno znanje iz urejanje okolja prenašajo v prodajo. Ponudbo je moč pregledati tudi na spletu Bi radi ponudbo preverili, še preden sedete v avto in se odpeljete proti Staršam? Nič lažjega! Vtipkajte www.drevesnica.si in si pripravite seznam rastlin, potem pa se oglasite in prisluhnili bodo vašim željam ter vam svetovali pri izbiri in negi rastlin. Pri pripravi ponudbe bodo upoštevali najnovejše vrtnarske standarde, ki jim sami sledijo pri izvedbi, in to tako, da je kasneje potrebno le minimalno vzdrževanje. Otvoritveni popusti le do konca marca Obiščite novo drevesnico in center za urejanje okolja in si privoščite vrt, o katerem ste vedno sanjali. Delovni čas je od ponedeljka do sobote med 8. in 16. uro oziroma po dogovoru in predhodnem klicu na 031 208 320 tudi izven delovnega časa. Ob odprtju pa pripravljajo tudi številne popuste, in sicer do -10 % na vrtnarske materiale in do -20 % na vse rastline. Izkoristite pomladne dni in obiščite novo drevesnico, parkirna mesta so zagotovljena. Podjetje Humko, d. o. o., na isti lokaciji odpira veleprodajno skladišče za vrtnarje in cvetličarje, kjer bodo vrtnarji, cvetličarji ter urejevalci okolja kupovali izdelke po nižjih, veleprodajnih cenah. Na zalogi so substrati, gnojila, šota, lubni dekorji, lava, travna semena. Kje: obstaricesti Maribor-Ptuj vkrajuStarše Tel: 031 208 320 www.drevesnica.si m? UREJANJE OKOLJA OTVORITVENA AKCIJA Od -10% dO - 20% HUMKO —1985—' VELEPRODAJNO SKLADIŠČE vse za vrtnarje in cvetličarje SUBSTRATI - GNOJILA - ŠOTA - LUBNI DEKORJI -LAVA-TRAVNA SEMENA www.humko-shop.si 12 KAKOV^gy^NJ^gJiijia priloga Štajerskega tednika m Otroci in njihov igralni prostor na vrtu c®) ■ Tudi urejanje prostora za otroke in namestitev igral na vrtu sta potrebna skrbnega razmisleka. Igralni prostor je namreč zelo obremenjen, na njem je treba zasejati bolj vzdržljivo travno mešanico ali celo razmisliti o drugih rešitvah, da lahko kasneje, ko otroci odrastejo, spremenimo namembnost prostoru. V bližini tega dela vrta naj ne bo planirana kakšna posebna zasaditev, saj rastline in otroci z žogo, tekanjem in drugimi aktivnostmi niso najboljši sosed rastli- nam, ne zasajamo rastlin s trnjem, ker bi se otroci poškodovali. Razmislimo, ali ga želite postaviti tako, da bo viden iz vašega delovnega prostora v hiši, da boste otroke nadzorovali, ali ga boste pravzaprav delno skrili, saj je ta kos vrta navadno najbolj nepospravljen in neprimeren za oči obiskovalcev, ali pa ga boste postavili tako, da bodo otroci imeli do njega neposreden dostop iz svojih prostorov: pri tem vas opozarjamo na čistočo. Pri igranju na vrtu se otroci umažejo, zato naj bosta v bližini tudi voda in prostor za obutev. Skratka, čim več boste o teh stvareh razmišljali, manj se boste kasneje jezili in prepirali z otroki, bili jezni sami na sebe in tudi porabili manj časa in denarja za spreminjanje stvari, nekatere se kasneje sploh ne dajo več smiselno popraviti. Planirajte tudi, kako boste ta prostor porabili kasneje, planirajte čim manj gradbenih del: za gugalni-ce, tobogane ... Naj bodo postavljeni v prostor naravno brez uporabe betona. "bJi/imtwi Mfrm KAMINSKE PEČI KAMINSKI VLOŽKI Sejem Dom 2015 Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani danes odpira vrata 54. sejem Dom, ki velja za največjo specializirano mednarodno sejemsko prireditev s področja graditelj-stva v Sloveniji in sosednjih regijah. S sloganom Črta, načrt, prostor privablja vse tiste, ki načrtujejo prenovo svojih prostorov ali (novo (gradnjo. 548 podjetij iz 32 držav na 22.000 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavlja ponudbo za dom, gradbeništvo in stavbno pohištvo, ogrevalno in hladilno tehniko, notranjo opremo, proizvode in storitve s področja varovanja in urejanja okolice. Novost letošnjega sejma so sejemski popusti, ki jih je pri nekaterih razstavljavcih možno uveljaviti še šest mesecev po sejmu. Velika dodana vrednost obsejemskega programa je brezplačno strokovno svetovanje za občane. Svetovalci praktično, povsem konkretno ponujajo obiskovalcem rešitve - od ideje do realizacije - pri prenovi starejših stavb, hidroizolaciji in toplotni zaščiti streh in fasad, pri nakupu oken in vrat, pri vprašanjih glede vlage in plesni, glede trajnostne gradnje oziroma zelenih javnih naročil, energetske izkaznice stavb oziroma raznih projektov, ki spodbujajo energetsko učinkovitost stavb, glede sistemov ogrevanja in izbire naprav za hlajenje stanovanj, toplotnih mostov in drugo. Sejem združuje strokovno javnost na poslovnih srečanjih. Celoten obsejemski program pripravljajo Gradbeni inštitut ZRMK, Društvo inženirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana ter Lesarski grozd pri Gospodarski zbornici Slovenije. Sejem bo odprt od danes do nedelje, 15. marca. Redna cena vstopnice znaša 9 evrov, letošnja novost je happy hour - vstopnica, znižana na 5 evrov, ki jo je mogoče izkoristiti danes, jutri in v četrtek od 13. do 15. ure. žiherprojektiranje Izdelava energetskih izkaznic Projektiranje vseh vrst projektov Pohorska ni 7. 2000 Maribor, tel.- 02/645 3E5 00. mnbi 051 348412. lokaterni.nidribar@5iol.net Slovenski proizvajalec Najvišji kakovostni razred v Evropi Teti nič no dovršene, energetsko varčne, ekološko varne in sodobne peči Ugodni plačilni pogoji Dostava na dom Montaža ECREinn« Mirta Vadnova 8. 4Q0Q Kranj, (el 04/201 33 50, mol» 051 360 097 inlo@lokalerm.com Žiher projekt d.o.o. Pokličite 041430219 ali pošljite povpraševanje na projektiva@ziher.si torek • 10. marca 2015 Šport Štajerski 11 Šah • Člansko EP Odličen uspeh Volokitina, člana ŠD Ptuj Nogomet • Dejan Školnik, Aluminij Odločitev je v rokah trenerja Dejan Školnik je 1. januarja dopolnil 26 let in je eden izmed letošnjih okrepitev Aluminija. Nekdanji odlični igralec Maribora je leta 2010 prestopil v portugalski Nacional, kjer pa je leta 2012 utrpel težko poškodbo kolena. Ta ga je oddaljila od nogometnih zelenic, sedaj pa se nanje počasi vrača. Napadalno usmerjeni igralce zvezne vrste bi lahko bil v spomladanskem delu dodana vrednost drugo-ligaša iz Kidričevega. Po težki poškodbi kolena se počasi vračaš na nogometne zelenice. Kako si pristal v Kidričevem? D. Školnik: »Poškodba me je z igrišča oddaljila za dobri dve leti, kar je za nogometaša zelo dolga doba. Odločil sem se, da stopim korak nazaj, da dokončno saniram poškodbo Foto: Črtomir Goznik Dejan Školnik (Aluminij) in se počasi vrnem v ritem tekem. V Kidričevem se mi je ponudila priložnost, ljudje iz kluba so bili do mene zelo korektni, prijazni in smo se hitro dogovorili za vsaj polletno sodelovanje. Prepričan sem, da je bila to dobra odločitev, saj sedaj že z nestrpnostjo pričakujem prve prave tekme. Upam tudi, da bom pripomogel k dobrim rezultatom, ki si jih vsi v klubu želimo.« Strelstvo • EP z zračnim orožjem, Arnheim 2015 Kuharičeva in Stojak do pomembnih izkušenj Sašo Stojak (v ospredju) se je na EP v Arnhemu dobro boril in osvojil 30. mesto. V glavnem izraelskem mestu Jeruzalem se je končalo posamezno evropsko prvenstvo, na katerem je 250 šahistov v štirinajstih dneh odigralo enajst kol. Od treh članov ŠD Ptuj se je najbolje odrezal VM Andrej Voloki-tin, ki je bil po začetnem ra-tingu na 33. mestu, ob koncu pa je z osvojenimi 7,5 točke zasedel odlično 9. mesto. Seveda so bile oči ljubiteljev ptujskega šaha najbolj uprte v VM Aleksandra Be-ljavskega 2623, ki je pred dvajsetimi leti pridobil slovensko državljanstvo in ves ta čas brani barve tako Slovenije kot ptujskega društva. Belja-vski je odlično startal, zabeležil dve uvodni zmagi in nato uspel še petkrat remiziti proti precej višje postavljenim tekmecem. Sledila pa sta dva nepričakovana poraza in do boljše uvrstitve nista mogli prispevati niti zmagi v 9. in 10. kolu. VM Jurij Krivoruč-ko 2692, deveti po začetnem ratingu, je v prvih štirih kolih remizil tudi proti tekmecem, ki so bili na lestvici daleč za njim. Morda mu je zmaga v petem kolu dala dodatno spodbudo za nekoliko boljše nadaljevanje, saj je nanizal še dve zmagi in štiri remije, kar ga je z osvojenimi sedmimi točkami uvrstilo na 41. me- ŽOK GM Mobil Ptuj - Nova KBM II 1:3 (12, -21, -15, -17) ŽOK GM MOBIL PTUJ: Mo- horko, Miličevic T., Miličevic M., Horvat, Radivoj, Cvirn, Reibenschuh, Drevenšek, Emeršič, Bezjak. Trener: Peter Primec. Tekma 16. kroga med ŽOK GM Mobil Ptuj in Nova KBM II je bila odigrana v Mariboru, saj so se že v prvem delu prvenstva tekmice dogovorile za spremembo gostitelj-stva. V prvem nizu so Ptujčan-ke »povozile« domačinke, kar kaže tudi rezultat 25:12. Igrale so odlično in mlada mariborska ekipa jim ni bila dorasel tekmec. A v športu 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 16. KROGA: ŽOK GM mobil Ptuj - Nova KBM Branik II. 1:3, Kajuh Šoštanj - Swa-tycomet Zreče 0:3, Celje - ŽOK Sobota 3:0, ŽOK Mislinja - Mozirje 3:1, Prevalje - Benedikt 3:0. 1. SWATYCOMET ZREČE 16 16 0 48:7 46 2. ŽOK GM MOBIL PTUJ 15 12 3 38:19 34 3. BENEDIKT 16 10 6 36:23 31 4. PREVALJE 16 10 6 37:24 31 5. ŽOK MISLINJA 16 8 8 28:31 25 6. NOVA KBM BRANIK II 15 8 7 28:25 24 7. MOZIRJE 15 8 7 30:31 22 8. KAJUH ŠOŠTANJ 15 3 12 21:39 11 9. CELJE 16 3 13 15:43 8 10. ŽOK SOBOTA 16 0 16 9:48 2 Končni vrstni red: 1. Evgeniy Najer (Rusija) 8,5, 2. David Navara (Češka) 8, 3. Mateusz Bartel (Poljska) 8, 4. Denis Khi-smatullin (Rusija) 8, 5. Yuri Vovk (Ukrajina) 7,5 .... 9. Andrej Volokitin (Ukrajina) 7,5 (ŠD Ptuj) ... 41. Jurij Krivuručko (Ukrajina) 7 (ŠD Ptuj) ... 55. Aleksander Beljavski (Slovenija) 6,5 (ŠD Ptuj) ... sto. Najboljšo pripravljenost je pokazal VM Andrej Volo-kitin 2646, ki je tako kot Kri-voručko ostal neporažen in s 7,5 točke zasedel odlično 9. mesto. To mu je prineslo možnost nastopa na svetovnem pokalu, kamor se je uvrstilo 23 najbolje uvrščenih s tega prvenstva. Prvenstvo je s 30. mestom razočaran zapustil drugi nosilec Rus Nikita Vitiugov 2723, največji uspeh pa je dosegel 128. po začetnem ratingu Rus Ilia Iljiushenok 2450, ki je ob koncu zasedel 14. mesto. Najvišje uvrščena šahistka je bila najboljša na svetovni mladinski lestvici Aleksandra Goryachkina 2451 iz Rusije na 68. mestu, čeprav je bila 127. nosilka. Silva Razlag se lahko stvari hitro spremenijo in tokrat so se res . .. V naslednjih treh nizih je bila domača vrsta tista, ki je bila za razred boljša. Iz točke v točko so bile pogumnejše in predrznejše, predvsem pri začetnem udarcu. S servisom so povzročale izredne težave ptujskim odbojkaricam, ki nikakor niso mogle kakovostno sprejemati žog in posledično niso mogle odigrati uigranih kombinacij v napadu. V vseh treh nizih so si domačinke hitro priigrale prednost, ki so jo obdržale do konca nizov, ki so se končali na 21, 15 in 17. Drugi niz je še bil delno izenačen, vendar so ptujske igralke naredile preveč tehničnih napak, da bi lahko sledile domači ekipi. V tretji in četrti niz so Mariborčanke stopile s prednostjo 6:0 oziroma 7:0 in že na začetku obeh je bilo konec upanja za zmago varovank trenerja Primca. ŽOK GM mobil Ptuj je tokrat pokazal slabo predstavo, ki je plod premajhnega števila treningov v zadnjih mesecih in preslabe fizične pripravljenosti. Mariborčanke, ki imajo za sabo bistveno več treningov, so t oznale izkoristiti in so prišle do zaslužene zmage. Ptujčanke bodo v sredo v gosteh odigrale zasotalo tekmo 13. kroga z Mozirjem. David Breznik Dežela tulipanov je med 2. in 8. marcem gostila evropsko prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem na 10 m, kar je bil prvi vrhunec sezone. Sodobni športno-kongresni center Papendal v bližini Arn-hema je gostil izbrano druščino 43 strelskih reprezentanc s 597 udeleženci. Slovenska reprezentanca je imela šest nastopajočih, pet članov in enega mladinca. Prvič se je na članskem EP preizkusila mlada Ormožanka Urška Kuharič, med mladinci pa se je med najboljšimi v Evropi znova predstavil Ptujčan Sašo Stojak. Za žensko ekipo s pištolo so streljale Petra Dobravec, Mojca Kolman in Katja Vodeb, med člani s puško je Slovenijo zastopal Željko Moičevic. Stojak drugič na EP s 563 krogi Prvi izmed slovenske šesterice je na strelsko linijo stopil mladi Ptujčan Sašo Stojak in se na svojem drugem EP med mladinci s pištolo s 563 krogi (93, 94, 91, 94, 95 in 96) uvrstil na 30. mesto. S ponovitvijo dosežka iz Moskve 2014 se je uvrstil štiri mesta nižje kot leto pred tem, od najboljše osmerice finalistov pa je bil oddaljen za sedem krogov. Rezultati so bili v povprečju nižji v vseh disciplinah, vodja slovenske reprezentance Andreja Vlah je pojasnila, da je bila vzrok za to slabša svetloba v kvalifikacijah. Stojak je streljal slabše v prvi polovici tekmovanja, v tretji seriji, po večji napaki z zadnjim zadetkom v sedmico pa je sledil preobrat. V drugi polovici je bilo Stojakovo streljanje boljše, dobro serijo desetič v četrti seriji je nekoliko skazil z osmico v zaključku serije. V zadnjih dveh serijah je Stojak brez večjih napak s 95 in 96 krogi potrdil dobro formo. Perspektivni ptujski strelec in z letošnjim letom študent Inštituta in akademije za mul-timedije v Ljubljani je bil blizu uvrstitvi v veliki finale, če bi na svoji strani imel tudi več športne sreče - veliko je bilo mejnih zadetkov, ki so bili ocenjeni navzdol. Najboljši v kvalifikacijah je bil Latvijec Strautmanis s 574 krogi, novi evropski prvak pa je postal Rus Artem Černusov. Sašo Stojak: »Z nastopom sem zadovoljen. Začetek tekme je bil najtežji, ko pa se je začetno vznemirjenje poleglo, je tudi streljanje steklo. Izpolnil sem svoj cilj in zbral dragocene izkušnje za naprej, ko bo v članski konkurenci treba še bolj delati.« Kuharičeva prvič med članicami Med članicami s puško je v odsotnosti olimpijke Žive Dvoršak Slovenijo predstavljala mlada ormoška strelka Kovinarja Urška Kuharič. Ta je v Arnhemu tekmovala na svojem drugem zaporednem EP, vendar prvem v najzahtevnejši članski konkurenci. Tudi Kuharičeva je na Nizozemsko odpotovala dobro pripravljena in z odlično popotnico - naslovom regijske prvakinje z rezultatom 416,9 kroga. Študentka Peda- goške fakultete v Mariboru je tokrat dosegla rezultat 409,9 kroga (102.8, 100.5, 103.1, 103.5) in osvojila 46. mesto. Največ je izgubila v drugi seriji, v kateri je naredila večji napaki in z dvema slabšima deveticama izgubila najmanj dva kroga. Enako kot pri Sto-jaku je tudi Kuharičeva bolje nadaljevala v drugi polovici tekmovanja, kjer je s serijama 99 in 100 na polne kroge znova ujela ritem in se v vedno ostri ženski konkurenci uvrstila na vzpodbudno 46. me- Rezultati: zračna puška članice: 1. Selina Gschwanter, NEM 206,8 (414,4) 2. Sabrina Sena, ITA 204,3 (415,1) 3. Laura Nina Kreutzer, NEM 183,6 (417,7) 46. Urška Kuharic, SLO 409,9 Zračna pištola mladinci: 1. Artem Černusov, RUS 198,7 (573) 2. Lauris Strautmanis, LAT 195,2 (574) 3. Georgios Gabierakis, GRE 177,8 (571) 30. Sašo Stojak, SLO 563 Zračna pištola članice: 1. Olena Kostevič, UKR 202,9 (386) 2. Antoaneta Boneva, BOL 202,3 (388) 3. Renata Sike Tobai, MAD 177,2 (381) 35. Mojca Kolman, SLO 372 40. Petra Dobravec, SLO 370 47. Katja Vodeb, SLO 367 Zračna puška člani: 1. Anton Rizov, BOL 205,6 (624,2) 2. Niccolo Campriani, ITA 205,0 (628,1) 3. Ilija Čarejka, BLR 185,2 (624,7) 12. Željko Moičevic, SLO 622,3 Kakšna je v tem trenutku tvoja pripravljenost? D. Školnik: »Zagotovo še nisem na 100 %, koleno še ni tako okrepljeno, kot bi si sam želel. Prepričan sem, da lahko s tekmami samo pridobivam in se tako čim prej vrnem na nekdanji nivo igre. Trener najbolje ve, koliko lahko v danem trenutku pomagam ekipi, tako da odločitev o tem, koliko bom igral, prepuščam njemu. Proti Dobu sem odigral vseh 90 minut, v katerih je lahko najbolje ocenil mojo pripravljenost.« Kakšna so tvoja pričakovanja za ekipo Aluminija v 2. SNL? D. Školnik: »Najbolje bo, da gremo lepo iz tekme v tekmo. Zaostanek do 1. mesta je kar velik (9 točk), za drugim pa je že bolj sprejemljiv (4 točke). Pomemben bo že začetek: v Aluminiju si želijo napredka v 1. ligo, tako da bomo igralci dali vse od sebe, da to tudi dosežemo.« Jože Mohorič 1 ; Foto: Arhiv SZS sto. Meja za vstop v finale je bila pri relativno nizkih 414,4 kroga, najboljše streljanje pa je v kvalifikacijah pokazala Španka Paula Grande (418,3), na koncu pa je slavila Nemka Gschwandter, ki je finale ujela za las. Urška Kuharič: »Z rezultatom nisem zadovoljna, streljala sem pod svojimi zmožnostmi in pričakovanji. Na uvodnih dveh serijah je bilo z moje strani nekoliko preveč premišljevanja, pa tudi prepočasi sem streljala. Zadnji dve seriji sta bili malce boljši, saj sem se povsem osredotočila na tehniko streljanja ter nekoliko pospešila svoj ritem. Kljub temu vse štiri serije niso bile dovolj kakovostne za boljši izid. Na tekmi sem imela tremo, po drugi strani pa spet ni bila tako velika, da bi mi povzročala preglavice in bi imela zaradi tega slabši izid. Res je, da sem prvič tekmovala v članski konkurenci, a to mi ni povzročalo prevelikih problemov. Najboljši slovenski nastop na EP je vknjižil grosupeljski strelec Željko Moičevic, ki se je s svojim najboljšim rezultatom v zadnjem obdobju s 622,3 kroga uvrstil na 12. mesto. Simeon Gonc, STA Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Na začetku je se slo, potem pa nič več ... 12 Štajerski Šport, rekreacija torek • 10. marca 2015 Judo • DP za člane in mlajše kadete Člani JK Drava do treh medalj Judo zveza Slovenije in JK Železničar sta v Mariboru v soboto izvedla državni prvenstvi v judu v kategoriji članov in mlajših kadetov. Pri članih je tekmovalo 77 judoistov in 43 judoistk iz 23 klubov. JK Drava Ptuj je nastopil s sedmimi tekmovalci. Najboljšo uvrstitev je zabeležila Urška Urek v kategoriji nad 78 kg z osvojitvijo bronaste medalje. Najboljša ptujska judoistka je izgubila samo z osvajalko olimpijske medalje in aktualno državno prvakinjo Lucijo Polavder iz celjskega Sankaka, medtem ko je v repesažu premagala Tamaro Kraljič (JK Duplek) in klubsko kolegico Urško Zajc. Na pragu medalje in izrednega uspeha je bil tudi Nermin Dedič v eni najmočnejših kategorij do 81 kg. Po uvodnem porazu z osvajalcem več medalj iz svetovnih pokalov Jesenkom Četicem (Olimpi-ja) je z dvema zaporednima zmagama prišel do borbe za medaljo, kjer je po vodstvu izgubil v zadnjih trenutkih borbe in tako osvojil 5. mesto. Za ptujski klub sta 5. mesti osvojili še Urška Zajc in Rebeka Vogrin, medtem ko sta bila Tadej Butolen in Vid Kme-tec sedma. Popoldan so se borbe nadaljevale v kategoriji mlajših kadetov in kadetinj do 16 let, na kateri je sodelovalo 160 ju-doistov in judoistk iz 31 klu- Urška Urek (JK Drava, v sredini) je zasedla 3. mesto. Na članskem DP je največ medalj (kar 9 zlatih) romalo v roke celjskega kluba Z'dežele Sankaku (do 60 kg David Štarkel; do 66 kg Adrian Gomboc; do 73 kg Rok Drakšič; do 90 kg: Mihael Žgank; do 52 kg Petra Nareks; do 63 kg: Tina Trstenjak; do 70 kg: Anka Pogačnik; do 78 kg: Anamari Klementina Velenšek; nad 78 kg: Lucija Polavder), po enega prvaka(-injo) imajo Olimpija (do 48 kg Maruša Štangar), Bežigrad (do 57 kg Andreja Leški), Impol (nad 100 kg Matjaž Ceraj), Šiška (do 81 kg Gašper Jerman) in Koper (do 100 kg Igor Spasojevič): Nika Šlamberger (JK Drava, v sredini) je osvojila naslov državne prvakinje. bov. Iz JK Drava Ptuj je Nika zlate medalje po treh prepri-Šlamberger z borbenostjo čljivih zmagah. Viktorija Za-in odlično tehniko prišla dravec je v kategoriji do 52 med petimi tekmovalkami do kg osvojila 3. mesto, medtem Nogomet • Prijateljske tekme ALUMINIJ II - ŠENTJUR 6:0 (1:0) STRELCI: Petek, Kurež, Ge-rečnik, Prašnikar 2x, avtogol ALUMINIJ: Lipovac, Medved, Cesar, Gerečnik, Zdovc, Pečovnik, Rogina, Petek, Ploj, Kurež, Prašnikar. Trener: Damijan Romih. ALUMINIJ I - ROLTEK DOB 1:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Kunstelj (41., z 11 m), 1:1 Mohar (58., avtogol), 1:2 Cirkovič (68.) _ ALUMINIJ: Murko (Lipovac), Čeh, Topolovec, Leuštek, Ahec, Vindiš, Vrbanec, Škoflek, Bizjak, Školnik, Nunič. Igral je še Kozar. Trener: Damijan Romih. V soboto so nogometaši Aluminija odigrali še zadnji srečanji pred začetkom spomladanskega dela prvenstva (v nedeljo, 15. 3., ob 15.00 z Dravinjo Kostrojem). Trener Damijan Romih je igralce razdelil na dve ekipi, eni so ob 12.00 odigrali srečanje s Šentjurjem, drugi pa ob 14.00 z Roltekom iz Doba. V prvem srečanju so domačini unovčili svojo kvaliteto in članu 3. lige sever nasuli pol ducata zadetkov -edini je dva dosegel Luka Prašnikar. Druga tekma je bila veliko bolj izenačena, stalni članici vrha 2. lige pa sta prikazali pravi prvenstveni, borbeni pristop. V takšnem vzdušju se je zelo slabo znašel glavni sodnik Peter Mertelj, ki je tekmo - seveda skupaj z igralci obeh ekip - zapeljal v povsem neželeno smer (sporno je ocenil številne prekrške, dosodil je izmišljeno 11-m za goste, rdeča kartona je zaradi protestov pokazal Murku in Lundru, tekmo pa sta ekipi nadaljevali z 11 igralci na igrišču ...). Gostje so na koncu slavili 1:2, domačinom pa kljub trudu in nekaj zrelim priložnostim ni uspelo izenačiti. Damijan Romih, trener Aluminija: »V teh tekmah sem želel predvsem videti, kakšno je stanje glede fizične pripravljenosti in odigrati srečanje vseh 90 minut. Opazoval sem tudi taktično izpolnjevanje zadolžitev posameznikov. Lahko rečem, da sem kljub porazu na drugi tekmi videl veliko dobrih stvari, napake pa bomo poskušali ta teden odpraviti na treningih.« JM FARMTECH VERŽEJ -DRAVA 3:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Mauko (2.), 2:0 D. Vinkovič (65.), 3:0 Vaš (84.) FARMTECH VERŽEJ: Duh, Kavaš, Kek, Domjan, Petek, Kouter, Trstenjak, Gliha, Vaš, Kušnik, Mauko. Igrali so še: D. Vinkovič, Polajžer, Lotrič, Jama-kovič, M. Vinkovič. Trener: Zlat-ko Gabor. DRAVA: Ajlec, Murko, Horvat, Rešek, Tomažič-Šeruga, Krajnc, A. Čeh, Lavrinc, Tisaj, Lugonič, Barun. Igrali so še: Music, Hutinski, Antolič. Trener: Franc Fridl. Zadnja preizkušnja pred začetkom spomladanskega dela prvenstva v 2. SNL (15. 3.) je Veržejcem povsem uspela. Kljub težavam pri sestavi mo- štva zaradi poškodb (Andrejč, Kaučič, Lukač, Gomboc) je trener Farmtecha Zlatko Gabor lahko s pripravljenostjo ekipe zadovoljen. Obramba gostiteljev je delovala zanesljivo, napadalci pa so si ob treh doseženih zadetkih pripravili še nekaj lepih priložnosti -najlepšo Matjaž Kek v prvem polčasu, ko mu je vratar Drave Aljec ubranil strel z bele točke. Gostje - brez poškodovanega Nastje Čeha - so z igro razočarali, svoje nezadovoljstvo pa je po tekmi izrazil tudi trener Ptuj-čanov Franc Frid I . NŠ PODVINCI BETONARNA KUHAR - ODRANCI 0:0 PODVINCI BETONARNA KUHAR: Klasinc, Brumen, Toplak, Narič, Kajzer, Sagadin, Šebela, Pal, Zagoršek, Osterc, Podbre-žnik. Igrali so še: Topolovec, Svenšek, Simonič, Kuserbanj, Namizni tenis • 12. SNTL Cirkovcani in Ptujcanke šesti v 1. ligi ko je bil Luka Šlamberger v kategoriji nad 81 kg peti. Gorišniškim judoistom tokrat dve peti mesti Na DP je imel JK Gorišni-ca po dva svoja predstavnika pri članih in mlajših kadetih. Oba člana, Damjan Fras in Tanja Kociper, sta bila na koncu peta, potem ko sta zabeležila v borbah po zmago in dva poraza. Pri mlajših kadetih je v kategoriji do 66 kg Rok Veselič izgubil uvodni dvoboj in je ostal brez uvrstitve, njegov klubski kolega Niko Trunk pa je v isti kategoriji zabeležil dve zmagi in dva poraza, kar je bilo na koncu dovolj za 7. mesto. David Breznik Konec tedna se je končal redni del prvenstva v 1. ženski in moški ligi. Igralci Cirkov-ce Šternmatika so prvenstvo končali na 6. mestu 10-član-ske lige, igralke Ptuja pa na 6. mestu v 7-članski ligi. Oboji so s tem izpolnili pričakovanja pred sezono, v kateri so Cirkovčani premierno zaigrali med elito, po letih premora pa prav tako mlada ženska ekipa Ptuja. Najboljše štiri ekipe v obeh konkurencah se bodo čez dober mesec pomerile v končnici, kjer bodo med sabo odločile o državnih prvakih. 1. SNTL (ž) REZULTATI 14. KROGA: Ka- juh-Slovan - Logatec I 0:5, Ptuj - Muta 2:5, Inter Diskont - Ar-rigoni 5:2. Prosta je bila ekipa Vesna. 1. INTER DISKONT 2. VESNA 3. MUTA 4. ARRIGONI 5. LOGATEC I 6. PTUJ 7. KAJUH-SLOVAN 12 12 12 10 12 7 12 7 12 3 0 24 2 20 5 14 5 14 9 6 6. CIRKOVCE STERNMATIK 18 7 11 14 7. KEMA II 18 6 12 12 8. MENGEŠ 18 5 13 10 9. ARRIGONI 18 2 16 4 10. OLIMPIJA 18 0 18 0 ILIRIJA - CIRKOVCE ŠTERNMATIK 5:4 Roudi - Kocuvan 3:1, Tvrt-kovič - Koban 3:1, Vidmar -Piljak 0:3, Tvrtkovič - Kocuvan 3:0, Roudi - Piljak 3:0, Vidmar - Koban 0:3, Tvrtkovič - Piljak 1:3, Vidmar - Kocuvan 1:3, Roudi - Koban 3:2. Za konec sezone so Piljak in druščina gostovali v Ljubljani, kjer je bila domača ekipa favorit za zmago. Pri rezultatu 4:1 je tudi kazalo na to, a so Štajerci zmogli moči za izenačenje na 4:4. O zmagovalcu je odločal dvoboj Tomaž Rou-di - Primož Koban, daljšo pa je po napeti končnici potegnil najboljši domači igralec. Gostitelji so tako zadržali visoko 3. mesto na lestvici. 12 3 9 6 12 0 12 0 2. SNTL (m) PTUJ - MUTA 2:5 Toma nič Butkovska - Verh-njak 1:3, Bezjak - Naglič 3:0, Krajnc - Rojko 0:3, Bezjak - Verhnjak 0:3, Tomanič Butkovska - Rojko 0:3, Krajnc -Naglič 3:0, Bezjak - Rojko 0:3. Ptujska ekipa je sezono pričakovano končala s porazom proti ekipi z Mute, za katero sta vse točke osvojili Vesna Rojko in Melita Verhnjak. Anja Bezjak in Katja Krajnc sta premagali Niko Naglič, kar pa je bilo dovolj le za kozmetični popravek rezultata. REZULTATI 10. KROGA: Rakek - Logatec 5:2, Ptuj - Mela-min 3:5, Sobota - Krka II 0:5, Inter Diskont - Kajuh-Slovan I 5:1, Muta - Križe 5:1, Sobota - Melamin 3:5, Ptuj - Krka II 0:5, Muta - Kajuh-Slovan I 0:5, Inter Diskont - Križe 5:4. 1. KRKA II 2. INTER DISKONT 3. KAJUH-SLOVAN I 4. KRIŽE 5. MELAMIN 6. RAKEK 7. LOGATEC 8. MUTA 9. SOBOTA 10. PTUJ 18 17 18 15 18 13 18 11 1 34 3 30 5 26 7 22 18 18 18 18 18 18 8 10 16 7 11 14 7 11 14 6 12 12 5 13 10 1 17 2 1. SNTL (m) Foto: Črtomir Goznik Podvinčani (v belih dresih) so remizirali z ekipo Odrancev. REZULTATI 18. KROGA: Ilirija - Cirkovce Šternmatik 5:4, Kema II - Olimpija 5:1, Mengeš - Letrika 0:5, Arrigoni - Maribor 0:5, Krka I - Kema I 5:1. 1. KRKA I 18 18 0 36 2. KEMA I 18 15 3 30 3. ILIRIJA 18 13 5 26 4. LETRIKA 18 13 5 26 5. MARIBOR 18 11 7 22 Ptujska ekipa je prvenstvo končala z dvema porazoma, že kakšen krog prej pa je izgubila možnosti za obstanek v 2. ligi. Točke je skozi sezono za Ptuj-čane zvečine osvajal Luka Kru-šič, tako je bilo proti Melaminu tudi tokrat (eno je dodal Darko Drčič). Za konec so se merili z drugo ekipo Krke, ki se bo prvi ekipi Krke v naslednji sezoni pridružila v 1. ligi. JM Belšak. Trener: Miran Ljubec. Tretjeligaški ekipi Podvincev in Odrancev sta se pomerili na igrišču z umetno travo na Ptuju, v tekmi, polni tempa, pa je manjkal le kakšen dosežen zadetek. V prvem polčasu se je igra odvijala v glavnem med obema kazenskima prostoroma, za odtenek so bili boljši Podvinčani. Ti so imeli tudi edino zares izrazito priložnost, ki jo je zapravil Podbrežnik. Isti igralec se je v nadaljevanju sam znašel pred vratarjem Odrancev, a je slednji odlično posredoval. Vratarja na splošno nista imela veliko dela, saj je bilo tudi v drugem polčasu malo resnih priložnosti. Tako je za domačine še eno izrazito zapravil Svenšek, medtem ko je za goste po prodoru z leve strani akcijo lepo zaključil Ma-tjašec, njegov strel pa je za las švignil mimo gola. David Breznik Planinski kotiček Od Klopce do Klopce Sobota, 21. marec 2015 Spomladanski čas nas vabi, da pretegnemo noge ter podmažemo sklepe za nadaljnje aktivnosti. Temu primerno so v planinskem društvu Slivnica pri Celju ob svoji 20-le-tnici odločili popeljati pohodnike na markantne točke okoli Gorice pri Slivnici. Udeleženci pohoda se zberemo v soboto, 21. marca 2015, ob 8.00 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo s posebnim avtobusom (20 sedežni) popeljali do Gorice pri Slivnici. Prehodili bomo vezno pot Gorica-Gra-dišče-Peseke-Sveta Helena-Col-Gorica v trajanju cca. 4 ure. Vmes si bomo na posameznih točkah privoščili počitek. V Ptuj se bomo vrnili do 16. ure. Informacija o poti: http://www.pdslivnica.com/sklopcenaklopco/. Opremite se planinsko (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in na turističnih kmetijah ob poti. Stroški izleta znašajo 14 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo v društveni pisarni v Dravski ulici 18, tel. 777 15 11, vsak torek med 14. in 16. uro ter petek med 17. in 19. uro, do torka, 17. marca 2015. Vodil bo Jože Dajnko s sovodniki. torek • 10. marca 2015 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 13 Ormož, Ptuj • Zdravstveno ministrstvo umirja žogico Najmanj tri leta še brez sprememb Predstavniki Zdravstvenega doma Ormož so prejšnji petek na Ministrstvu za zdravje predali 9048 podpisov podpore pod peticijo proti ukinitvi dežurne službe in Nujne medinske pomoči v Ormožu. Zaradi odsotnosti ministrice Milojke Kolar Celarc je podpise prevzela državna sekretarka Nina Pirnat, na sestanku pa sta bila prisotna še v. d. generalnega direktorja Direktorata za zdravstveno ekonomiko Tomaž Glažar in članica delovne skupine za vzpostavitev urgentnih centrov mag. Dušanka Petrič. V razgovorih so sogovorniki z Ministrstva pojasnili, da se v obstoječem sistemu zaveda- jo kadrovskih problemov ob vzpostavitvi urgentnih centrov, saj na voljo ni dovolj urgentnih zdravnikov, pa tudi ne družinskih zdravnikov na primarnem nivoju. ''Tako je predvideno, da se bodo urgentni centri letos vzpostavljali, nujne medicinske pomoči v okviru zdravstvenih domov s statusom PHE oziroma C-enot se bodo selile v te urgentne centre, službe nujne medicinske pomoči statusa A- in B-enot, kar je tudi ormoška, pa bodo še delovale po starem. Prehodno obdobje bo trajalo od najmanj tri do deset let, da se bodo v tem času lahko izobrazili in usposobili družinski in urgentni zdravniki, nato pa se bo postopoma uvedel nov sistem reorganizacije nujne medicinske pomoči,'' je pojasnila direktorica Zdravstvenega doma Ormož Vlasta Zupanič Domajnko. V Ormožu do nadaljnjega »po starem« To torej pomeni, da bo dežurna služba v Zdravstvenem domu še vedno delovala, področje nujne medicinske pomoči pa bo spadalo v domeno urgentnih centrov oziroma satelitskih urgentnih centrov. ''Na vprašanje, ali bo Ormož spadal pod satelitski urgentni center, nam na ministrstvu niso odgovorili, povedali so, da pospešeno pripravljajo pravilnik, ki bo konec marca podan v javno razpravo. Takrat od nas pričakujejo aktivno vključitev v razpravo,'' je dodala direktorica. Po njenih besedah so sogovorniki z ministrstva priznali, da je bila v preteklih mesecih komunikacija neustrezna in da niso bili dovolj na voljo za vprašanja zdravstvenega doma. ''Verjamem, da smo sedaj komunikacijo izboljšali, vsekakor pa smo s svojimi vprašanji opozorili na probleme podeželja,« je še povedala Vlasta Zupanič Domajnko. Predstavniki ministrstva so tudi pojasnili, da bo v tem prehodnem obdobju za območje Ormoža najbližji urgentni center še zmeraj v ptujski bolnišnici. Ta bo namreč morala ne glede na to, da še ni uvrščena v financiranje novega urgentnega centra, v obstoječih prostorski pogojih zagotavljati standarde urgentnih centrov. Paciente iz Ormoža bodo tako še zmeraj oskrbovali v ptujski bolnišnici, urgentni center višjega ranga pa bo urgentni center v Mariboru. nš Ptuj • ZŠAM častna listina agencije za varnost prometa Za predsednika ponovno izvolili Marjana Pšajda Združenje šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Ptuj je na letni skupščini za predsednika ponovno izvolilo Marjana Pšajda, za večletne aktivnosti, preventivne akcije in vzgojno-iz-obraževalne dejavnosti pa so od Javne agencije za varnost prometa prejeli častno listino. V Združenju šoferjev in avtomehanikov, ki uspešno deluje že 64 let in trenutno združuje 206 članov, so na letni skupščini z zadovoljstvom ugotovili, da so v minulem letu uspešno realizirali vse zastavljene naloge, preventivne in druge akcije. Kot je poudaril predsednik Marjan Pšajd, so člani ZŠAM sodelovali v vseh preventivno-izobraževalnih akcijah, ki jih je organiziral svet za preventivo v cestnem prometu mestne ob- čine Ptuj. Uspešno so izvedli tudi dan odprtih vrat ter povabili četrtošolce vseh osnovnih šol v mestni občini na skupni sprehod po označeni poti, od šole do sedeža združenja, in jih med potjo skozi mesto opozarjali na vse možne nevarnosti. Sicer pa so za večletno uspešno delo na področju preventive, izobraževanja in varnosti v cestnem prometu ter za plodno sodelovanje s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, na pobudo predsednika sveta Franca Kozela, od Javne agencije za varnost cestnega prometa republike Slovenije prejeli svečano listino. Zaradi poteka mandata so razrešili dosedanje in izvolili novo vodstvo ter za predsednika ZŠAM Ptuj ponovno izvolili Marjana Pšajda. Ker dosedanja članarina ni omogočala nemotenega poslovanja, so na predlog vodstva z 99 % glasov potrdili povišanje članarine na Radio Ptuj • Budilkarji se preizkušajo v poklicih Tapete niso več takšne kot nekoč Voditelj Štajerske budilke Kristijan Šmid je prejšnji petek nekaj časa preživel v prodajalni Tapetko na Ormoški cesti, ki deluje kot poslovna enota podjetja Arhitekt dekor. Njegov mentor je bil direktor podjetja Toni Hamler. Kristijan je pojasnil, da je v prodajalno šel z velikimi pričakovanji, saj ni vedel, kaj ga čaka: ''V mislih sem imel tapete, kot smo jih poznali nekoč, torej tiste, ki jih je bilo praktično nemogoče odstraniti. Ko sem vstopil v salon, pa me je pričakalo nekaj povsem drugega - tam sem med drugim uzrl tudi tapete z diamanti in steklom. Toni mi je najprej predstavil ponudbo tapet in drugih dekorativnih izdelkov, potem pa sem s strankami poklepetal, jih povprašal, kakšne so njihove želje, nakar so zadevo prevzeli strokovnjaki, ki so točno vedeli, kaj ponuditi,'' je pojasnil. Glede Kristijanovih razmišljanj o starodobnih tapetah je Toni Hamler pojasnil, da je sodobne flis tapete zelo enostavno odstraniti, ponudba pa je izjemno pestra. Tako lahko s tapeto na steni v zelo kratkem času pričaramo imitacijo zahtevnih pleskarskih del. Toni Hamler pravi, da so pri prodaji in namestitvi tapet pomembne izkušnje, predvsem pa znanje: ''Ko mi stranka zaupa svoje želje, dokaj hitro ugotovim, kaj pričakuje in v zelo kratkem času najdeva rešitev, ki je primerna za določen prostor, saj imam na tem področju bogate izkušnje. Ko vidim materiale, ki so nameščeni v nekem prostoru, takoj vem, kaj bo spadalo zraven, da bo prostor prišel do izraza. Zato je najbolje, če pridem v hišo ali stanovanje in se tam skupaj lotimo projekta,'' je pojasnil Hamler. Tudi Kristijan je priznal, da je poklic, ki ga je spoznaval tokrat, zahteven: ''Po- znati je treba materiale, kombinacije, prepoznati željo stranke in na koncu vse skupaj uskladiti v celoto tako, da bo stranka dobila, kar je želela,'' je povedal. Ob koncu sta bila zadovoljna oba. Kristijan je bil tako navdušen, da si je v mislih že pričaral kombinacije, ki bi jih nekoč želel imeti v svojem domu. ''Dal sem mu nekaj vzorcev, pokazal sem mu, kako naj jih položi, sam pa bom prišel preverit, kako mu je uspelo,'' je v smehu zaključil Toni Hamler. Natalija Škrlec Foto: Črtomir Goznik Foto: M. Ozmec Predsednik Marjan Pšajd je častno priznanje ZSAM s srebrnim znakom izročil Ivanu Čehu (levo). 30 evrov letno. Najzaslužnejšim članom so podelili stažne značke in pisna priznanja. Plaketo tovarištva so izročili Lud-vigu Pšajdu, plaketo združenja s srebrnim vencem je prejel Edvard Petek, plaketo z zlatim vencem pa Jože Capuder. Častna priznanja združenja s častno knjižico so prejeli Av- gust Žižek, Franc Vojsk in Jože Pintarič, za dolgoletno sodelovanje in pomoč pri organizaciji prireditev pa so izročili zahvalo tudi okrepčevalnici Gastro. Dolgoletnemu uniformiranemu članu Ivanu Čehu so podelili častno priznanje s srebrnim znakom društva. Z veseljem pa so v svoje vrste sprejeli tudi pet novih članov. Za kulturni utrip je poskrbel ptujski kvartet, po uradnem delu in skupni večerji je presenečenje pripravil lastnik okrepčevalnice Marjan Skok, ki jih je pogostil še s torto, spomine na številne skupne akcije in šoferske dogodivščine pa so še pozno v noč obujali ob zvokih mladega člana Gregorja Ropa. M. Ozmec Podlehnik • Obisk pri najstarejši krajanki Roža Sakelšek je praznovala 93. rojstni dan Gospa Roža Sakelšek iz Sedlaška 100 je v nedeljo, 22. 2. 2015, praznovala častitljivih 93 let. V ponedeljek, 23. 2. 2015, smo jo v Splošni bolnišnici Ptuj obiskali tudi predstavniki občine Podlehnik, župan Marko Maučič, podžupanja Jožefa Svenšek in svetnica Aleksandra Bračič. Ob srečanju smo ji voščili in zaželeli veliko zdravja, ki ga pri teh letih še kako potrebuje. Presenetili smo jo tudi z darilom. Gospo Rožo je življenje nenehno preizkušalo; najprej jim je pogorela hiša, kmalu po obnovi le-te ji je umrl prvi soprog Franc Marčinko. S petimi otroki je ostala sama. A se ni dala, vnovič se je poročila z Jožetom Sakelškom in mu rodila hčer. Postala je ponosna mati šestih otrok Anice, Franca, Ivana, Stanka, Kristine in Jožice. Ob obisku so nas skupaj z njo pričakali tudi njeni otroci, ki so nam pripovedovali o dogodivščinah iz mladosti. Slavljenka pa se je pohvalila, da še zmeraj lahko bere brez očal. Prijetno srečanje z našo najstarejšo občanko je prehitro minilo. Ob slovesu smo ji še enkrat zaželeli veliko zdravja ter čimprejšnjo vrnitev domov. Aleksandra Bračič Foto: AB 14 Šta/m&TEDNlK Zeleni tednik torek • 10. marca 2015 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Začenja se nova sezona, s tem pa veliko vprašanj glede pogostih težav na vrtu V zadnjih letih je na vrtovih veliko več težav s škodljivci kakor nekdaj. Ponovno dobivam veliko vprašanj, kako se znebiti strun. Zato sem se odločila, da danes, ko še ni prepozno, napišem tudi nekaj o tem. Zakaj so se ravno na vrtovih tako razmnožile, je težko reči, prav gotovo pa je svoje prispevala tudi večja uporaba sredstev za varstvo rastlin pred boleznimi, tudi fungicidov. V zemlji namreč živijo tudi glivice, ki uspešno uničujejo strune. Ob uporabi fungicidov, tudi naravnih, pa teh glivic seveda ni. Tudi trgovci v želji po zaslužku ali pa zaradi nevednosti ne dajejo pravih navodil, kako se lotiti zatiranja tega škodljivca. Sovražnika moramo najprej spoznati Prav pri zatiranju strun se še zdaj dogaja, da so tudi nasveti v trgovinah za uporabo pripravkov proti njim povsem napačni. Predvsem je treba vedeti, kdaj jih sploh lahko zatiramo. Strune so ličinke hroščev pokalic. V Sloveniji naj bi po raziskavah na Biotehnični fakulteti živelo 140 vrst različnih pokalic, od teh naj bi bile štiri vrste iz rodu Agrio-tes škodljive. Njihov življenjski cikel je zelo zanimiv in ga je treba izkoristiti za zatiranje, oziroma zmanjševanje števila tega škodljivca. Da se spomladi prebudijo, potrebujejo temperaturo zemlje okoli 10 oC, prej je zatiranje manj uspešno, v jeseni pa gredo v globlje plasti zemlje takoj, ko se pričnejo temperature spuščati pod 5 oC. Zato je zatiranje ob prekopavanju prepozno, zgodaj spomladi pa tudi prezgodnje. Pripravki, ki so na razpolago v trgovinah Mnogi so na vrtovih uporabljali zelo nevaren kemični pripravek, ki so ga dobili v trgovinah z nasvetom, naj ga uporabijo ob jesenskem prekopavanju tal. Pri tem pa ne vem, ali se trgovci niso zavedali, da se vrtovi prekopavajo že skoraj v zimi, takrat pa strun že zdavnaj ni več v zgornji pasti zemlje, v kateri bi plin, ki se sprošča iz tega pripravka, sploh lahko deloval. Pa tudi delovanje pripravka ni tako, da bi deloval ob prekopavanju, tudi če bi bile strune prisotne. Ob prekopavanju nastajajo grude, skozi katere pripravek nima učinka, strune pa se znajo skriti v njih. Pripravek namreč v stiku z vodo deluje kot plin, ta pa v grude ne more prodreti in ličinke strun so pred njim dokaj na varnem. Tako se je z uporabo pripravka delalo več škode, saj je njegova uporaba povzročala škodo bolj koristnemu, kakor škodljivemu delu življenja v naši zemlji. Uporaba na zelenjavnem vrtu, tudi če je to v jeseni, nikakor ni priporočljiva. Če pa ga uporabljamo, potem moramo zemljo dobro pripraviti, zadnji čas uporabe pa je sredina oktobra. Pred uporabo pa se je vseeno dobro prepričati, ali so strune še v zgornji plasti zemlje tako, da na več mestih v tla v globino 10 cm zakopljemo olupljen krompir ali jabolka. Po dveh dneh zjutraj pogledamo, ali so v naših vabah še ličinke; če jih ni, potem z uporabo tega pripravka naredimo samo škodo, koristi pa ne. V zadnjih letih so tudi nam dostopni biotični pripravki za zatiranje strun Nekaj let je bil pri nas za zatiranje strun registriran biološki pripravek na osnovi glivice Beauveria bassiana, soj ATCC 74040, ki deluje na tega škodljivca. Žal letos ni več na voljo. Zdaj imamo na razpolago Marec sušeč 2015 1 nedelja "m 17 torek 2 ponedeljek 18 sreda * m 3 19 četrtek m 4 ;;:: 20 petek t & 1036 • 5 četrtek 21 sobota 6 petek 22 nedelja * # sobota 23 ponedeljek J «t 8 nedelja 24 ZT * FRUKliKA sJ ponedeljek J'* 25 .... * «& 1 C\ ■l0 MLIiENt:EV 1 L/ torek "4* 26 četrtek « n ;;:: 27 fiUPSSl - •'dfe ,„„( m 12 četrtek 28 sobota 13 petek 29 nedelja 14 sobota 30 ponedeljek 15 nedelja j «g 31 it™ 1 6 ponedeljek ™ «i sass Strune še vedno delajo veliko težav na vrtovih. Foto: Miša Pušenjak •Si CVETJE in OLJNICE ; Sonériice. í'iavnice. PODTALNI PLODOVI Krotnoir, korenje. pew. česen, čebula, redkev_ PLODOVKE "i SADJE Paprika, parecfcjnik. grah. VT5te sadja... k LISTNATE RASTLINE P Solate, motovileč, ohrovt, " telje. cvetača. blitva... samo še biotični pripravek, ki deluje tudi na porovo zavrtalko, to so entomopatogene ogorčice Steinernema carpocapsae in Stei-nernema feltiae. Pripravek ima seveda komercialno ime, dobite ga samo po pošti, saj so v njem živi organizmi. Do njega boste najhitreje prišli, če odtipkate imeni v slovenski brskalnik Najdi si. Pomembno je, da jih zatiramo takrat, ko so najobčutljivejše, to pa so v obdobju prehranjevanja in pred levitvijo: konec aprila in v maju in ponovno septembra oziroma v začetku oktobra. Ker se strune prehranjujejo ponoči, ga vedno uporabimo zvečer. Prav tako je zelo smiselno, da ga uporabimo vsaj dvakrat, naslednjič 3-4 tedne po prvi uporabi. Uporaba pripravka je v vseh vrtninah povsem varna, zato z njim poškropimo cel vrt, tudi tam, kjer vrtnine že rastejo. Da bo na gredicah, kjer uporabimo ta pripravek, prisotnih čim več ličink, priporočam nastavljanje vab, narezanih jabolk, krompirja ali paradižnika. Zakopljemo jih 10 cm v zemljo. Pripravek lahko uporabimo na celem vrtu, tudi tam, kjer vrtnine še rastejo, saj ni nevaren za naše zdravje ali za zdravje otrok in domačih živali. Tako bomo najučinkovitejši. Biotični pripravki dobro delujejo na nižje stadije ličink. Zato je treba tretiranje ponavljati vsaj tri do štiri leta, da bo učinek na vrtu dolgotrajen. Gnojilo, ki deluje tudi negativno na strune Na policah trgovin dobite tudi pripravke z zelo zvenečimi ko jih razrežemo in zakopljemo v tla. Največ teh plinov, to so predvsem indol, alkenil gluko-zinolat, izotiocianat sproščajo rastline iz družine križnic. Zelo dobro se je izkazal postopek s podkopavanjem rastlinskih ostankov križnic. Kot vse kaže, so najučinkovitejši ostanki ru-kole in bele gorjušice. Ker je prva seveda preveč dragocena, da bi jo zakopavali v da, pri nas pa brez težav pridemo do semena bele gorjušice, bomo v sredini avgusta ali pa na začetku aprila posejali le to. Nemci so ugotovili, da se največ za strune strupenih snovi sprosti iz mase, ki jo pokosimo in razrežemo tik pred cvetenjem rasdin. Takrat torej rastline pokosimo, na vrtu bomo verjetno uporabili vrtno kosilnico. Nato razrezano maso takoj plitvo zakopljemo v tla in vse skupaj dobro zalijemo. Plin se namreč začne sproščati šele, če je prisotna dovolj velika količina vlage. Še boljši učinek dosežemo, če gredice nato pokrijemo s folijo, ki jo tam pustimo dva do tri tedne. Nato na tako obdelane gredice sadimo najbolj ogrožene vrtnine. Če vsako leto tako obdelamo eno gredico spomladi in eno v jeseni, bomo v nekaj letih vrt na naraven način očistili tega škodljivca, saj naj bi bil postopek 50-70 % učinkovit. Tak postopek je relativno poceni in prav gotovo zelo uporaben, vendar ga moramo, tako kot vse ostale biološke načine, ponavljati večkrat. Mnogi pa imajo veliko raje naraven način zaščite pred temi škodljivci. Naravna zaščita je seveda dolgotrajna in v enem letu žal ne bo delovala. Če pa boste vztrajali, bo sčasoma vrt brez strun, obenem pa bo tudi veliko manj drugih talnih škodljivcev in bolezni. Miša Pušenjak trgovskimi imeni. Ti pripravki so v resnici posebna oblika dušika, apneni dušik, ki pa se res v stiku z vodo v prvem trenutku spremenijo v strupen plin. Ta deluje negativno na vsa živa bitja v tleh, tudi strune in jajčeca polžev. Nikoli ga ne uporabljamo v jeseni, saj takrat rastline ne bodo več dušika predelale v listno maso, zato se bo kot škodljiv element izpiral v podtalnico. Lahko pa ga uporabimo v namene varstva vrtnih rastlin spomladi. Počasi prihaja čas njegove uporabe. Gredico pred uporabo dobro pripravimo, da bo plin deloval. Ravno tako vanjo zakopljemo že zgoraj omenjene vabe, da bodo strune na gredico tudi prišle. Zemlja mora biti vlažna, temperature zemlje pa nad 10 oC, da bo plin dobro deloval. Pripravek potresemo po navodilih po gredici, ga plitvo, do 10 cm globoko, zadelamo v tla, po potrebi zalijemo in gredico po možnosti tudi pokrijemo s folijo ali agrokopreno, ki jo po tednu dni odstranimo. Na setev ali sajenje sadik počakamo tako dolgo, kot nam to narekujejo navodila. Ker ste rastline že pognojili s tem pripravkom, potem ne gnojite več, tudi s hlevskim gnojem ali kompostom ne. Naravna zaščita Vonj kapucink in žametnice je tem škodljivcem zoprn, zato ne bodo rade na našem vrtu, če bo v njem cvetelo veliko teh cvetlic. Posadite jih na robove gredic, posebej krompirja in solatnic. Najnovejša metoda, ki prihaja k nam iz Anglije in Nemčije, pa je uporaba plinov, ki se sproščajo iz nekaterih rastlin, KGZ Ptuj svetuje Podpora za pridelavo zelenjadnic V Ukrepih neposrednih plačil v novem programskem obdobju imamo v letošnjem letu prvič proizvodno vezano plačilo za pridelavo zelenjadnic. Del sredstev 2.069.805,00 € je opredeljenih na državnem nivoju za ta namen. Po podatkih iz leta 2013 imamo v Sloveniji okrog 1700 ha površin v vlogah za neposredna plačila, na katerih se pridelujejo ze-lenjadnice. Predvidena podpora za pridelavo zelenjadnic za leto 2015 je v višini 533 €/ha površine. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci, če vlagajo zahtevek za te podpore. Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do podpore za zelenja-dnice, če: - prideluje zelenjadnice na prostem ali v zavarovanem prostoru; - ima zelenjadnico ali zelenjadnice prisotne na površini, za katero uveljavlja podporo za zelenjadnice, od 7. maja do vključno 30. septembra v tekočem letu; - skupna površina, za katero uveljavlja podporo za zelenjadnice, znaša vsaj 0,3 ha; - ugotovljena upravičena površina kmetijskega gospodarstva znaša najmanj 1 ha; - najmanjša ugotovljena upravičena površina kmetijske parcele, za katero uveljavlja podporo za zelenjadnice, znaša vsaj 0,1 ha. Kot zelenjadnice za ukrep se štejejo brokoli, cvetača, čebula, česen, črni koren, drobnjak, endivija, feferoni, fižol, hren, jajčevci, vrtne buče oziroma bučke, navadna buča, kitajsko zelje, kolerabica, korenček in korenje, kumare in kumarice, motovilec, ohrovt (brstični, glavnati, listnati), sladka paprika, paradižnik, pastinak, peteršilj, por, radič, rdeča pesa, redkvica, rukola, sladki krompir, solata, šalotka, špinača, novozelandska špinača, topinambur, vrtna kreša, repa, zelena (belušna, gomoljna), zelje (rdeče, belo), zimski luk, bob, čičerika, leča, blitva, sladka koruza, šparglji, artičo-ka, kardij, rabarbara, grah, lubenice, melone, sladki komarček in regrat. Nosilce kmetijskih gospodarstev, ki pridelujejo zelenjadnice na prostem ali v zavarovanem prostoru ter želijo uveljavljati proizvodno vezano podporo za zelenjadnice, je bilo treba opozoriti na njihove obveznosti, ki izhajajo iz Zakona o dohodnini (ZDoh-2). V 69. členu zakon govori o tem, da intenzivna pridelava vrtnin in zelišč ne šteje kot osnovna kmetijska dejavnost, torej ne more biti obdavčena na podlagi katastrskega dohodka. Kot intenzivna pridelava vrtnin in zelišč je opredeljena pridelava več kot ene vrtnine ali zelišča na isti površini v posameznem letu. Dodatna informacija v zvezi pridelave zelenjadnic in davčne zakonodaje, ki pa ni nova. Vlagatelje, ki bodo v zbirni vlogi navajali več kot eno vrtnino na isti površini v posameznem letu, je treba opozoriti, da so se po davčni zakonodaji dolžni registrirati na finančnem uradu kot fizične osebe z dejavnostjo (lahko tudi kot s. p. ali pravne osebe, ne pa več kot dopolnilna dejavnost) in davčno osnovo ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih ali normiranih odhodkov. V nasprotnem primeru bodo z uveljavljanjem proizvodno vezane podpore za zelenjadnice evidentno kršili davčno zakonodajo. V Podravju imamo veliko možnosti glede na zemljišča in razvoja za namakalne sisteme, da bistveno povečamo pridelavo zelenjadnic. Zato je ukrep podpore zelenjadnic dobrodošel za kmetije, ki se ukvarjajo z zele-njadarstvom. Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot Kmetijska svetovalna služba torek • 10. marca 2015 Na sceni Štajerski TEDNIK 15 Tednikova akcija • Moja voščilnica mami Mama je ena sama V okviru akcije Moja voščilnica mami so otroci od dveh do sedmih let starosti pošiljali izjemno lepe risbice, med katerimi smo izbrali najizvirnejše in posebne. Te bomo nagradili s knjižnimi nagradami in slastnimi torticami v Sladkem butiku na Ptuju. ^^ m m mjia fpelix Prav vsaka risbica, ki smo jo prejeli, je bila nekaj posebnega, saj je bil njen namen zahvaliti se mamici in ji sporočiti kaj lepega ob dnevu žena. Število otrok, ki so se potrudili in poslali svoje risbe, nas je presenetilo. Odziv malčkov, ki so s pomočjo babic, dedkov, očetov in drugih pošiljali svoje umetnine, namenjene mamam, je bil namreč presenetljivo dober. Z veseljem bi nagradili prav vse sodelujoče otroke, a ker so pravila takšna, smo morali izbrati najizvirnejša in posebna dela. Komisijo smo tokrat sestavljali: Jože Šmigoc, Mojca Vtič in Dženana Kmetec, izbrali pa smo naslednja dela: Niko Bratuša (4 leta, Bresnica 46, Podgorci 2273), Ana Krajnc (4 leta, Lancova vas 74 b) in Eva Pleteršek (5 let, Mihovce 20,2326 Cirkovce), ki bodo svoje družine lahko peljali v Sladki butik. Vsakega izmed njih smo nagradili s štirimi kosi tortice po izbiri in knjigami, ki jih podarja knjigarna Felix. Ta je zaradi izrednega zanimanja podelila še dve dodatni knjižni nagradi, in sicer Aljažu Lahu (Podvinci 71 a) ter Ivani Majcen (Bukovci 67 a). Knjižne nagrade lahko naši nagrajenci prevzamejo v tajništvu družbe na Osojnikovi 3 v pritličju zgradbe, sladko presenečenje pa jih čaka v Sladkem butiku (z osebno izkaznico). Vsem malčkom se za njihovo sodelovanje zahvaljujemo in jih vabimo, da se nam pridružijo v kakšni novi akciji! Dženana Kmetec V 5t Jfc W< ÍX vMc[ . o NkoS i ^ NI t C im Tcffiipaa S svetovne glasbene scene Že pred časom smo v naši rubriki pisali o tem, da bo na letošnjem Eurosongu nastopila tudi Avstralija. Zdaj je znano tudi že to, da bo njihov predstavnik na Dunaju pevec Guy Sebastian. Guy Theodore Sebastian se je rodil 26. oktobra 1981, nase pa je prvič resneje opozoril leta 2003, ko je postal prvi zmagovalec Avstralskega idola. Sebastian bo uvrščen neposredno v finale tekmovanja, ki bo na sporedu 23. maja v dunajski Stadthalle. Avstralci, ki so veliki navdušenci popevke Evrovizije, si bodo šov lahko s pomočjo televizijske mreže t V ME LIKE YOU DO - ELLIE GOUL ; HANGING TREE - JAMES NEWTC JENNIFER LAWRENCE 3. TAKE ME TO THE CHURCH - HOZIER 4. FOUR FIVE SECONDS - RIHANNA/KANYE west/paul McCartney 5. UPTOWN FUNK! - MARC RONSON FT. BRUNO MARS 6. SUGAR - MAROON 5 7. HOLD BACK THE RIVER - JAMES BAY 8. CHEERLEADER (FELIX JAEHN REMIX) - OMI 9. THINKING OUT LOUD - ED SHEERAN 10. HEARTBEAT SONG - KELLY CLARKSON 11. BLANK SPACE - TAYLOR SWIFT Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8» 98,2» 1043 bo Janko Bezjak SBS, ogledali tudi v živo. Preden so Avstralci potrdili svojega predstavnika na letošnjem Eurosongu, so v javnosti krožila številna znana imena, kot so AC/DC, Kylie Minogue in Jason Donovan, ki naj bi bila v igri za nastop na Dunaju. Slavna ameriška pevka Madonna bo v avgustu pričela veliko svetovno glasbeno koncertno turnejo imenovano Rebel Heart. Kraljica pop glasbe naj bi po sedaj znanem urniku nastopila na več kot 40 koncertih. Evropski del turneje bo začela 4. novembra v Kolnu. Najbližje Sloveniji bo nastopila v Torinu, ker pa še ni objavljen celotni seznam njenih koncertov, lahko upamo, da bo s turnejo Rebel Heart prišla še v kakšen nam bližji kraj. Madonna bo v začetku leta 2016 turnejo nadaljevala po Aziji in Avstraliji. Popularna britanska folk rock zasedba Mumford and Sons je izdala nekaj podrobnosti o svojem novem studijskem albumu Wilder minci. Tretji album te zasedbe bo izšel 4. maja pri založbi Gentlemen of the road/Island records. Nekaj dni pred tem, 27. aprila, bodo iz- dali tudi prvi singel z naslovom Believe. Album Wilder mind je bil posnet v Air Studios v Londonu, za produkcijo pa je poskrbel James Ford (znan tudi po sodelovanju z zasedbo Arctic Monkeys). ®®® Priljubljeni kanadski glasbenik Drake se lahko pohvali, da se je s kar 14 svojimi skladbami uspel istočasno uvrstiti na lestvico Billboard Hot 100. Uspeh njegovega novega albuma If you're reading this it's too late mu je omogočil, da je izenačil rekord legendarne zasedbe The Beatles iz daljnega leta 1964. Na albumu If you're reading this it's too late je 17 skladb, na njem pa gostujejo Lil Wayne, Travi$ Scott in PartyNextDoor. ®@® Kitarist in pevec slavne britanske rock zasedbe Pink Floyd David Gilmour se bo septembra podal na veliko evropsko koncertno turnejo. Pred tem pa naj bi izšel tudi njegov novi, že četrti samostojni studijski album. Od zadnje turneje Davida Gilmoura, na kateri je predstavljal odličen album On an island, letos mineva že 9 let. Za vse ljubitelje njegove glasbe ponujamo dobro novico, saj bo Gilmour 12. septembra nastopil v puljski Areni. ®®® Na svetovno glasbeno prizorišče se po krajšem predahu vrača legendarna nemška skupina Scorpions. Na njihovi prihajajoči turneji bodo obiskovalci ob nekaterih njihovih največjih uspešnicah, kot so Wind of change, Rock you like a hurricane in Still loving you, slišali tudi skladbe z nove plošče Return to forever, ki so jo izdali ob 50-letnici delovanja. Janko Bezjak 16 Štajerski FEDNIK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 10. marca 2015 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—J NEDELJA PONEDELJEK puranji golaž*, dušen zelenjavna mineštra, ričet s prekajenim ribe z zelenjavo v grehova kremna juha, juha iz mesnatih hrb- krompirjeva omaka, riž, sadje ajdova zlevanka s mesom, puding z pečici*, krompir pleskavice, rizibizi, tiščnih kosti, meso iz hrenovke, kvašeni skuto jabolčno čežano v kosih, solata, solata, sadje juhe, pražen krompir, flancati jabolčni zavitek jabolčni hren, pita z marmelado *Puranji golaž Sestavine: 0,5 I perutninske juhe, 1/8 I belega vina, 400 g puranjega fileja, 600 g svežih majhnih šampinjonov, 2 pora, 3 žlice olja, 200 g kisle smetane, žlica jedilnega škroba, sol, poper. Juho in vino vkuhamo do polovice. Meso narežemo na grižljaje, por na kolesca, šampinjone razpolovimo. Meso rjavo popečemo v vročem olju, začinimo s soljo in poprom. Ko je pečeno, ga vzamemo iz posode. Nato v njej popečemo šampinjone in jih odstavimo na toplo. Usedlino od pečenja zalijemo z juho, dodamo kislo smetano, meso, šampinjone in por ter dobro pre-vremo. Jedilni škrob zmešamo z malo vode in prilijemo v omako. Vse skupaj še enkrat dobro prevremo. *Ribe z zelenjavo v pečici Sestavine: 0,8 do 1 kg rib (fileti), olivno olje, sol, poper, 1 bučka, 2 sveži papriki, 1 koromač, dobra pest paradižnika češnjevca, 6 strokov česna, 1 srednje velika čebula, šopek peteršilja, rožmarin, majaron, 1 limona, maslo, 1 dl suhega belega vina. Paprike operemo, jim odstranimo semena in narežemo na kockice, česen olupimo in narežemo na četrtine, bučko olupimo, po dolgem narežemo na četrtine in vsako četrtino na koščke, koromač in olupljeno čebulo narežemo na večje kose, paradižnik češnjevec samo operemo. Zelenjavo v skledi pomešamo, solimo in polijemo z nekaj olivnega olja. Rožmarin in majaron stremo v možnarju in ju dodamo zelenjavi. Premešamo in položimo v pekač. Po zelenjavi podevamo ribe, ki smo jih solili, popoprali in pokapali z limoninim sokom. Po vrhu damo vejico peteršilja, strok česna in košček masla. Vse skupaj polijemo z vinom in pečemo pri 200 stopinjah Celzija. Pod lupo ZPS • Test dezodorantov in antiperspirantov Za dober dezodorant ni treba seci globoko v žep Potrošniške organizacije smo preverile, kako učinkovitih je 24 dezodorantov in antiperspirantov, namenjenih ženskam oz. obema spoloma (t. i. unisex). 16 izdelkov (devet dezodorantov in sedem antiperspirantov) je potrošnikom na voljo tudi na slovenskih policah. Na testu so bili izdelki širokega cenovnega razreda in še enkrat več se je potrdilo, da za dober dezodorant ni treba seči globoko v žep. Večina uspešno preprečuje neprijeten vonj, preprečevanje potenja pa je prav tako dokaj dobro uspelo večini antiperspirantov. Polovica izdelkov na testu je dobila skupno oceno dobro. Več jih je med antiperspiran-ti, med njimi pa so tudi dezodoranti, ki ne vsebujejo aluminijevih soli. Vsak izdelek na testu je dva tedna preizkušalo 20 udeleženk. Kako učinkovito preprečujejo neprijeten vonj, so strokovnjaki v laboratoriju, t. i. nosovi, ugotavljali 24 in 48 ur po zadnjem nanosu dezodoranta. Pri izdelkih, kjer ni bilo izrecno navedeno, koliko časa ščitijo, smo učinkovitost preverili le 24 ur po zadnjem nanosu. Pri tistih, ki obljubljajo 72-urno zaščito, pa tudi nismo čakali tri dni, ampak smo preizkus vonja končali po 48 urah. Precej nerealno se nam je namreč zdelo, da bi se kar tri dni zanašali, da bo naš vonj prijeten zgolj zaradi uporabe dezodoranta (in pozabili na prhanje), je predstavila praktičen del testiranja Urša Šmid Bo-žičevič iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala: »Kako prijetno diši dezodorant, nismo ocenjevali, saj so bila namreč mnenja o tem precej različna: kar je eni od udeleženk 'prijetno dišalo', je drugo 'spominjalo na zdravila'.« Antiperspiranti so poleg tega dobili še težjo nalogo. Udeleženke so morale nekajkrat mirno sedeti v posebni komori s temperaturo 380 oC in 35-odstotno vlago v zraku. »Izmerili smo količino potu pod pazduho, ko je udeleženka uporabila antiperspirant, in takrat, ko ga ni. Večina izdelkov je test prestala brez težav, dvema pa se je pri tem zalomilo,« je predstavila rezultate Šmid Božičevičeva. Sporne aluminijeve soli »Sodobni potrošniki nismo zadovoljni le s preprečevanjem neprijetnega vonja, ampak želimo popolnoma preprečiti potenje, zato so proizvajalci seveda naredili izdelek, ki naj bi izpolnil naše želje. Že nekaj desetletij so poleg dezodorantov na trgu tudi antiperspiranti, ki potenje skoraj popolnoma preprečijo. Aluminijeve soli zavirajo delovanje znojnih žlez, tako da izločijo tudi do 80 % manj potu, kot bi ga sicer. Kot aktivna snov za zapiranje žlez znojnic največkrat uporabljajo aluminijev klorhidrat. Aluminijeve soli torej preprečujejo potenje in vsebujejo jih prav vsi antiperspiranti na testu,« je predstavila vlogo aluminijeve soli Urša a Šmid Božičevič iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala: »Ker pa se pogosto govori o nevarnostih aluminijevih soli, nemški Zvezni inštitut za oceno tveganja je letos februarja tudi znižal še varno koncentracijo aluminijevih soli v antiperspirantih na 20 % in potrošnike pozval k previdnosti pri uporabi, smo se, kljub temu da zanesljive znanstveno potrjene raziskave, ki bi dokazala ali ovrgla škodljivost aluminijevih soli, trenutno še ni, odločili, da preverimo tudi Foto: splet koncentracijo aluminijevih soli v testi-ranih izdelkih.« Na testu se je izkazalo, da so koncentracije soli v izdelkih s testa dosti nižje od nemške priporočene: najvišja izmerjena je bila približno 5 %, kar je še vedno skoraj štirikrat nižje od priporočene koncentracije. Zdrava koža naj ne bi prepuščala aluminijevih soli V telo sodobnega potrošnika zaide več aluminija s hrano kot s kozmetičnimi izdelki. Nekatera živila ga vsebujejo že »po naravi«, npr. čajni listi in začimbe, v nekatera ga dodajajo kot aditiv, živila pa se lahko z aluminijem onesnažijo tudi v naravi in v procesu proizvodnje. Aluminij lahko prehaja v živila tudi iz embalažnih materialov ali posode med kuhanjem. Aluminij (v obliki aluminijevega hidroksida) vsebujejo tudi nekatera zdravila, ki preprečujejo nastanek želodčne kisline. Kako prepoznati, ali izdelek vsebuje aluminijeve soli? Preverite, ali je na seznamu INCI na embalaži izdelka navedena sestavina, ki se začenja z »aluminium«, npr. Aluminium Chlorohydrate, Aluminium Sesquichlorohydrate ali Magnesium Aluminium Silicate, ki sodijo med najpogosteje uporabljane v dezodorantih. torek • 3. marca 2015 Za kratek čas štajerski1TEDNIK 17 Govori se... ... da se naši poslanci ne držijo Prešernovih verzov: »Pusti ptiča peti, kot sem mu grlo ustvaril,« saj poj o po notah, ki so jim jih napisali strici iz ozadja. ... da bi se taisti poslanci ob razpravi o terorizmu morali zavedati, da volivce s tem zelo dražijo, saj pozabljajo, da ni dobro dražiti leva, medtem ko spi. ... da so sicer naši politiki pravi umetniki, saj jim še naprej uspeva, da usmerjajo pozornost občanov od finančnih in drugih svinjarij v sicer obrobne probleme. ... da smo Poetovionci lahko ponosni, da imamo v Vroča linija Radia Ptuj O UZAKONITVI ISTOSPOLNIH POROK Z Majdo Fridl, ta četrtek med 16. in 17. uro. V Vroči liniji boste lahko sodelovali tudi vi! parlamentu pravega vseveda, čeprav je jasno, da mu razprave pišejo dobro plačani svetovalci z davkopla-čevalskim denarjem. ... da je pravi domoljub, brez vsakršnega sramu tudi naš nekdanji poslanec, ki je postal predsednik Foto tedna • Bralci fotografirajo Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik. si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Avtorica današnje fotografije tedna Zdenka Golub je ob posnetku pripisala: »Tako vesela sta moja vnukinja in domači kužek pri igri na snegu.« Foto: Tajno društvo PGC občinskega odbora največje opozicijske stranke pri sv. Vidu, čeprav so ga zasačili med nečednostmi ob opravljanju izpita iz nemščine. ... da so na pobočju poeto-vionskega grajskega griča opravili golosek samo zato, da bi lahko država bolje videla, kje bi se v prihodnje lahko še kaj porušilo. ... da je vlada prepoznala uspešno delo še enega uspešnega ptujskega podjetnika in ga prejšnji teden umestila za državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu. Poleg njegovih številnih zaslug, ki jih je ob tem predstavila javnosti, pa je spregledala eno najpomembnejših: uspešni ptujski hotelir je tudi odličen komitent slabe banke. Ampak kdo bi se sekiral zaradi dobrih petih milijonov njegovih terjatev. Vidi se Foto: Zdenka Golub ... da se lahko Trubar obrača v grobu, saj je jasno, da je po takih in podobnih napisih na naših gradovih (dvorec Sternthal, schloss Turnisch) svoj Cate-chismus in der windischen Sprache napisal zaman. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 3 7 8 9 5 6 7 9 7 1 2 8 3 2 7 5 2 5 6 3 4 3 7 2 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven VVV ©© € GGG Bik V ©©© €€ G Dvojčka vv © €€€ GG Rak VVV ©© € GG Lev VV ©©© €€€ G Devica V ©© €€€ G Tehtnica VV ©©© € GG Škorpijon VVV ©© €€€ G Strelec VV © €€€ GGG Kozorog V ©©© € GGG Vodnar VV © €€€ GG Ribi V ©© € GGG Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od od 10. do 17. marca 2015. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 10. marec 17:00 Ptuj, Dom Franca Krambergerja, Čučkova 1: odprtje razstave Rozine Šebetič 19:00 Ptuj, Krščanska adventistična cerkev, Belšakova 71: Neustrašna, Lahko se znebiš strahu pred oporečno hrano, varuhi semen in Zavod Zelena učilnica Sreda, 11. marec 9:00 Ptuj, Lekarna: merjenje krvnega sladkorja do 11.00 12:00 Videm, Lekarna: merjenje krvnega sladkorja do 14.00 13:00 Podlehnik, Športna dvorana: slovesna regijska podelitev nagrad in priznanj ob dnevu Civilne zaščite 16:30 Slovenska Bistrica, Partizanska c. 23: Zgodba o odpadkih, okrogla miza s filozofom Albinom Keucem 17:00 Središče ob Dravi, knjižnica: pravljična ura z lutkami Aleksandre Bolčevič in Monike Plohi 17:00 Zg. Ložnica, OS: 35. območno srečanje folklornih skupin Četrtek, 12. marec 10:00 Ormož, Dom kulture: Ostržkovdan 2015, območno srečanje otroških lutkovnih skupin, JSKD 17:00 Ormož, Dom kulture: Plesne migarije 2015, območna revija plesnih skupin 18:00 Markovci, por. dv.: predavanje Mete Vrhunc Kaj je zdrava in kaj celostna prehrana v očeh biološko dinamične metode 19:00 Ptuj, krščanska adventistična cerkev, Belšakova 71: Neustrašna, Mila Saftič: Sooči se s svojimi strahovi 19:00 Sl. Bistrica, grad: akademija ob občinskem prazniku Petek, 13. marec 18:00 Velika Nedelja, kulturni dom: predstava učencev 9. r OŠ Velika Nedelja 18:00 Vitomarci, gasilski dom: predavanje Vesne Forstnerič o zdravilnih rastlinah, ki znižujejo povišan holesterol in trigliceride, in rastlinah, ki uravnavajo krvni tlak 18:30 Sl. Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: literarni večer s predstavitvijo knjige Vera vase, avtoric Alenke Rebula in Josipe Prebeg 19:00 Pobrežje, vaški dom: območno Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin, JSKD, komedija Jožeta Ekarta Od jutra do večera, gledališka skupina KD F. Prešerna Videm 19:00 Pobrežje, vaški dom: ponovitev komedije Od jutra do večera v izvedbi gledališke sekcije KD F. Prešerna Videm 19:00 Ptuj, CID: odprtje razstave udeležencev tečaja fotografije s Stanislavom Zebcem, Vojka Havlas, Vesna Zagoranski, Marija Trafela Lubej, Jani Tišler, do začetka aprila 19:00 Ptuj, krščanska adventistična cerkev, Belšakova 71: Neustrašna, Mila Saftič, Pogled na strah skozi oko medicine 19:00 Slovenska Bistrica, Dom svobode: predstava ob dnevu žena Mestni kino Ptuj Četrtek, 12. marec: 19:00 Leviatan. Petek, 13., in sobota, 14. marec: 16:00 Bacek Jon film; 18:00 Ex Machine; 20:00 Leviatan. Sobota, 14. marec: 10:00 Kino vrtiček: Potepuh Tomaž. Nedelja, 15. marec: 16:00 Bacek Jon film; 18:00 Avtošola; 20:00 Leviatan. Iskrice (Vir: www.pregovor.com) »Prijatelj je bitje, kije pripravljeno stokrat ne ugajati, da je lahko enkrat koristno.« Josip Šimenc »Prijateljstvo je ljubezen brez kril.« Francoski pregovor »Samoprijatelji vidijo, da si še zmeraj isti, prijazen, normalen ti - ko se vsi drugi zgražajo, kako se vedeš.« Charlotte Gray »Berač je človek, ki se je zanašal na pomoč prijateljev.« Ambrose Gwinnett Bierce »Sklepaj prijateljstva le takrat, ko jih ne potrebuješ.« Ameriški pregovor »Čisti dogovori, dobri prijatelji.« Latinski pregovor »Prav gotovo sem si zaslužil svoje sovražnike, mislim pa, da si nisem zaslužil svojih prijateljev.« Walt Whitman »Spoštovanje in zaupanje prijatelja je najbrž najbolj dragoceno človeško občutje.« Walter McPeek 18 Štajerski Zanimiv osti, poslovna in druga sporočila torek • 3. marca 2015 Prejeli smo nikoli ne mečemo vstran. Je a! 800 € za ??? Že nekaj časa ločujemo gospodinjske odpadke. Še vedno ne vsi!Je to iz nerazumevanja potreb ali nevednosti? Vest na Tv, da je nekdo plačal 800 € za napačno odloženo pisemsko ovojnico, z odprtino, ki je pokrita s plastično folijo, je absurd tehnokracije in želje za pobiranjem denarja. Saj res, na splošno kam dati takšen predmet, ki je kombinacija papirja in malo prozorne plastike??? Danes je veliko embalaže z Alu folijo v kombinaciji spla-stiko ali papirjem, kot so ploščice od zdravil ali tetrapak. Na svetu je stotine vrstplastike, pa tudi takšne da niti ne veš ali je to plastika,papir ali kaj drugega. Kdo je strokovnjak za vse to? Zahtevati to znanje od nas, oz. kaj je uporabna in kaj neuporabna plastika ali njena kombinacija je dodaten absurd! Celo na zbirališčih, jo zadolženi za sortiranje veliko zmečejo kar tako, po občutku! Mislim, da je v osnovi zadoščeno ločevanju, če vse kar misliš, da je papir vržeš med papir, kar je plastika med plastiko, in ostalo so smeti. Pri bioloških odpadkih, če jih nekdo prinese v vrečki in skupaj odloži, ne bi smel biti veliki greh. Sicer pa kam naj tako umazano vrečko potem vrže? Med plastiko ne sme, med smeti pa »ni ločena plastika«. Naj jo nese nazaj domov in opere? Smo za hece? Osebno že ločujem na ta način. Za biološke odpadke imam komposter (olupki sadja in zelenjave), hrane itak Ce bi VSI ločevali odpadke VSAJ TAKO, bi to moralo biti že zadovoljivo. Lažje je zaposliti delavca ,dva, na izločevanju. Ce pa slučajno zaide ena zvrst med drugo, se mora tolerirati, sigurno ni namerno!. Nesorti-ranje, pa je itak kaznivo. Rešitev bi bila tudi vsem razumljiva oznaka na dvomljivi embalaži, kam jo odvreči! Govori se, da letno proizvedemo okoli 400 kg. odpadkov v Štajerski na osebo. To je skoraj nemogoče! Že dve leti, vsak mesec pred odvozom tehtam odpadke in jih imam v povprečju 10 kg na mesec za 2 osebi. Od tega v povprečju: 60 % papirja, 30%plastike in samo 5% smeti (okoli 6kg letno, na dve osebi). Letno mi (skupaj) pride okoli 60-80 kg na eno osebo. Kje je ostalih, do 400 kg? Nekaj ni v redu pri tem! Na podeželju pa imamo še nekaj manj odpadkov, ker se papir kar pokuri, ni pa prav glas naše dežele , Kje lahko kupite Štajerski tednik na območju UE Slovenska Bistrica glede plastike, ki je strupena. Takšna dejanja, pa celo zmanjšujejo celotne količine odpadkov na osebo. Kako to? Je pa res, da se danes razmetava s plastično embalažo! Že majhen izdelek je v embalaži, ki je tudi 10 krat težja in večja od njega. Papirja je veliko zaradi časopisov, več pa od poplave reklam trgovin. Le kdo še kupuje po njih? Dobra roba ne rabi reklame! Veliko je konča TAKOJ v smeteh! Davek na novo surovine bi veliko v Štajerski prispeval k varčevanju in večji reciklaži. Tudi cene in DDV bi lahko bili zato nižji! Najboljša rešitev je NOVO podjetje s popolno reciklažo vsega in sežiganjem deleža, ki je neuporaben. Morda celo dva, na severu in jugu. Tu je vir NOVIH delovnih mest in varčevanja. Razmetavanje se še ne kaznuje, pa tudi ni strošek za proizvajalce, vse to itak drago plačamo MI - kupci. Kužnik Vladimir, Krčevina/ Vurberk 2/H,2250 Ptuj glas naše dežele , Kje lahko kupite Štajerski tednik na območju UE Lenart £taj&uka b(JuhJ!ka VflMIlNRIDELU Ob petkih vam v Štajerski budilki predstavljamo različne poklice, v katerih se preizkušajo tudi naši Budilkarji! Ta petek bo med 8. in 9. uro naš Dalibor Bedenik predstavil poklic gradbenega inženirja - pripravljal bo projektno dokumentacijo za legalizacijo črne gradnje na družbi TMDINVEST d.0.0. Vsa podjetja, ki bi želela, da predstavimo tudi poklic iz njihovih vrst, vabimo, da nam pišejo na narocila@radio-tednik.si! lM D INVEST d .0.0. www.radio-tednik.si Slovenska Bistrica: • Delo prodaja - pri občini, Kolodvorska ulica • MOLSlovenija, Ljubljanskac. 91 • SPARSM, Partizanska ul. 61 • SPAR HM, Žolgarjeva ul. 14 • ENGROTUŠ, Plečnikova ul. 25 • PETROL BS, Ljubljanska c. 45 Makole: • MERCATOR, Makole 11 Pragersko: • 3DVA, Kolodvorska ul. 8 (pri železniški postaji) Poljčane: • Jug Ema, Bistriška c. 50 • ENGROTUŠ, Bistriška c. 54 • Supermarket JAGER, Bistriška c. 26 i c. 3, 2250 Ptuj, www.radio-tednik.si Lenart: • MERCATOR, Partizanska 1 • PETROL BS, Industrijska ul. • KLASEK, Partizanska 14 • SPARSM, Karigherjeva 30 Benedikt: • MERCATOR, Nasipna ul. 1 Cerkvenjak: • MERCATOR, Cerkvenjak 13 b Sveta TrojicavSlov. Goricah: • MERCATOR, Mariborska c. 5 SvetaAna vSlov. Goricah: • MERCATOR, Sveta Ana 17 1 c. 3, 2250 Ptuj, www.radio-tednik.si ■z RADIEM PTUjIlN ŠTAjH IMEMEEMVillN Ste željni spoznavanja novih pokrajin, njihovih običajev in navad? Ste pripravljeni na neverjetno dozo smeha, dobre volje ter nepozabnih zabav? Če ste odgovorili z »DA!«, potem sploh ni dvomov, da se morate udeležiti izleta Z RADIEM-TEDNIKOM PTUJ v sodelovanju s potovalno agencijo TURISTAGENT. Od 9. do 11. oktobra bomo odkrivali kontraste Bosne in Hercegovine. Poskrbljeno bo tudi za ogromno količino dobre volje, smeha, številnih presenečenj in prave, nepozabne balkanske zabave. Povabite še svoje bližnje, prijatelje in znance tertudi njim privoščite nepozabno doživetje. REZERVACIJE: TURISTAGENT Ptuj, Miklošičeva 2, tel.: 02 748 18 80 TURISTAGENT Maribor, Mlinska 28, tel.: 02 23 50 206. i" H ^ ODHOD: 09.-11. 10. 2015 PREVOZ: AVTOBUS ŠT. DNI: 3 DNI | 2 NOČI VSTOPNE POSTAJE: MARIBOR, PTUJ v Štajerski AKCIJSKA CENA ZA BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA M IN POSLUŠALCE RADIA PTUJ je 179 EUR. Ugodni plačilni pogoji! RADIOPTUJ 89,8'98,2-104,3 ffe.. ■ . ."i, porovnmn RGEncufl Bosna in Hercegovina je že od nekdaj stičišče različnih kultur, ki so se na tem prostoru srečevale, bojevale in mešale ter posledično ustvarile edinstveno arhitekturno in pokrajinsko sliko, ki danes privablja turiste od blizu in daleč. Starodavno Jajce, vezirski Travnik, prestolnica Sarajevo in slikoviti Mostar nas zagotovo ne bodo pustili ravnodušnih. Potovali bomo po prostranih ravnicah, se vzpenjali v slalnate planine in se znova spuščali v ozke soteske... Cena vključuje: 1 x polpenzion, 1 x nočitev z zajtrkom v sobi 1/2 v hotelu 4*, prevoz s sodobnim turističnim avtobusom po programu, cestne pristojbine in parkirnine, vstopnino v muzej AVNOJ-a, vstopnino v podzemno cerkev in katakombe, kosilo ob Plivskem jezeru, vstopnino v Andricevo hišo, vstopnino v Tunel upanja, lokalno vodenje v Sarajevu, vstopnino za Svrzinu kucu (muslimanska domačija), večerjo v tipični sarajevski restavraciji z živo glasbo in nepozabno zabavo, ogled mosta na Neretvi v Jablanici, lokalno vodenje v Mostarju, kosilo v Mostarju, ogled izvira reke Bune, darilo za udeležence izleta, zunanje oglede po programu, osnovno nezgodno zavarovanje potnikov, odlično slovensko vodenje, prijavnino, pripravo, organizacijo in DDV. Možna doplačila: 1/1 soba = 40 EUR, riziko odpovedi, dodatno zavarovanje. torek • 10. marca 2015 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 19 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._ V NAJEM vzamemo kmetijska zemljišča. Tel. 041 913 958._ KUPIMO trosilnik hlevskega gnoja, samonakladalko in obračalnik SIP Tel. 041 555 049._ PRODAMO sadike cipres, sadike za pogozdovanje, javor in kostanj. Tel. 041 800 685._ PRODAM deske, debeline 25 mm, cena 120 EUR 1 m3. Na zalogi imamo ladijski pod, bruna. Možna dostava na dom. Informacije na tel. 040 351 580._ KUPIM betonske sohe za gorico Tel. 070 667 572. PRODAM večjo količino sena v kockah. Tel. 031 681 304._ KUPIMO traktor. Za znamko ali tip traktorja se bomo dogovorili po telefonu. Poleg traktorja kupimo tudi vse njegove priključke. Telefon 031 851 485._ KUPIM kmetijsko mehanizacijo, lahko je tudi starejša ali v okvari. Telefon 031 424 684._ KUPIM pajek na 4 vretena ter tračni obračalnik SIP Telefon 041 392 007. NEPREMIČNINE PRODAM kmetijsko zemljišče, 1,8 hektarja, v Zg. Leskovcu. Tel. 041 260 630. VOZNIKA C-, E-kategorije, koda 95, izkušnje v mednarodnem prometu, špedicija, smer EU, zaposlim. Lamot ulica svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 040 296 391. PODJETJE Elektro-Ka, d. o. o., iz Ptuja išče kvalificirane elektri-čarje za delo v tujini. Vsi zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 02 746 71 70 ali se oglasijo na sedežu podjetja vsak delovnik med 9. in 11. uro. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si PTUJSKA TELEVIZUA -P Torek 10.3. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 9:50 Prešernov iian, pon. 10:00 Zlata Rokavica, pon. 10:30 Modra 10:55 Film CampuS: Sladic ne maram preveč, pon. 11:00 Regi TV Ormož, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:20 Info kanal 16:30 Kuhinjica 16:55 Povabilo na kavo: Pogovor z udeležencema Bamako rallva, pon. 17:30 Info kanal 18:00 Ptujska kronika 18:20 Sekvenca, 12. oddaja, pon. 18:45 Bralna značka za odrasle, pon. 19:00 Cista umetnost, 41. oddaja., pon. 19:25 Glasbena 8 (slo), 44. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Povabilo na kavo: Rozalija Ojstršek. pon. 21:15 Pogpr z družino Lampret, pon. 21:45 Hodim, torej sem: Krška kulinar čna pot, pon. 22:00 Ptujska kron ka, pon. PROGRAMSKA SHEMA PeTV 18:00 Ptujska kronika . 18:20 Povabilo na kavo: Tomaž Sneberger 18:55 Cista umetnost, 42. oddaja 19:20 Film Cam^us: Raj, jjon. morje, pon. 22:20 Info kanal Sreda 11.3. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 9:50 Sola, da se ti zrola: Brezno Podvelka I 10:20 Modro, pon. 10:45 Pomurski tednik, pon. 11:20 Pregled tedna, pon. 11:45 Hodim, torej sem: Krika Kulinarična pot, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:20 Info kanal 14:00 Gostilna >Pr Francet«, pon. 15:05 Info kanal 16:30 Kuhinjica 17:00 To bo moj poklic: Vinski svetovalec in barman, pon. 17:30 G as iz zamejstva: Mladi Slovenci v zamejstvu 17:50 Pesna preobrazba, pon. 19:25 Glasbena 3 (tuja), 44. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Otroci pojejo in igrajo slovenske pesmi, 2. del, pon. 21:45 Mirno r 22:C: ... .........,,. 22:20 Regi TV Gorišnica 23:20 Ilira kanal Četrtek 12.3. 9:00 Dnevnik IV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 9:50 Cista umetnost, 42. oddaja, pon. 10:15 LAS za preprečevanje odvisnosti v M0 Ptuj, pon. 0:35 Modro. pon. *:00 Povabilo na kava: Silva Razlag, pon. :50 FIlm Campus: Babica, pon. 2:00 Ptujska kronika, pon. 2:20 Ren IV Gorišnica, pon. 3:35 Info kanal 6:35 Kuhinjica 7:00 Glasba za vse, 4. oddaja, pon. 7:35 Biseri narave, pon. ! Sola, da se ti zrola: Brezno Podvelka I,pon. 19:05 Povabilo na kavo: Tomaž Sneberger, pon. 19:40 Glas iz zamejstva: Mladi Slovenci v zamejstvu,pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Glasbena 8 (slo), 45. oddaja 20:55 Zeleno. 2. oddaja, pon. 21:2520. lettKManrio.pon. 21:50 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal www.petv.tv Spramljita nas lahko tuii na T2 in SIDLIV 08:00 35. srečanje tamburašev 2D15 09:30 Utrip iz Ormoža 10:30 ŠKL 11:00 Ljudski pevci se predstavijo 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Srečanje ljudskih pevcev iz Cirkulan 22:00 Ujemi sanje 23:30 Oddaja o kuiluri SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 Hajdina-S pesmijo v novo leto 10:00 Starše-Pozdrav jeseni 2013 12:00 ŠKL 18:00 Starše-Pozdrav jeseni 2014 20:00 Košicnba! v Slovenja vasi 21:30 Polka in Majolka 23:00 Video strani 08:00 Kronika iz občine Dornava 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Video strani 18:00 Sewja sveta Dornava - V ŽIVO 20:00 Koncert skupine Enigrna zgosti 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši... V SPOMIN Mojci Dominko 8. marca 2015 mineva 18 let, odkar te je usoda iztrgala iz našega objema. Tvoj nasmeh med nami vedno še živi. Tvoji najbližji Uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketlng d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 Štajerski C RADIOPTUJ Pefska^preSbfSzba I na Radiu Ptuj Zapojte s Tejo Letonja Hajšek, izkušeno vokalistko, učiteljico petja ter univerzitetno diplomirano pravnico, ki je ob vrsti samostojnih glasbenih projektov tudi članica uspešne zasedbe Vox Arsana! Vadili bomo v prostorih Društva za glasbeno umetnost ARSANA v Jadranski ulici 4 na Ptuju. Spremljajte pevsko preobrazbo vsak torek na Radiu Ptuj med 16. in 17. uro. Osnovna šola Videm, Videm pri Ptuju 47, 2284 Videm pri Ptuju, na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96) in Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 36/10, 62/2010-ZUPJS, 94/2010-ZIU, 40/2012-ZUJF) objavlja JAVNI VPIS novincev v vrtec Videm, Leskovec in Sela za šolsko leto 2015/2016 Starše predšolskih otrok obveščamo, da bo javni vpis novincev za novo šolsko leto 2015/2016 potekal od 16. 3. 2015 do 31. 3. 2015 od 8.00-14.00 v tajništvu Osnovne šole Videm. Otroke lahko vpišete v vrtec Sonček Videm, v vrtec Mavrica Leskovec, v vrtec Zvezdice Sela. Vloge za sprejem otroka v vrtec lahko dobite na spletni strani ali na sedežu šole Videm. Vlogo za sprejem otroka v vrtec lahko oddate po pošti ali v tajništvo šole. Starše, ki ste že oddali vloge, pozivamo, da jih osebno ali telefonsko potrdite na telefonsko številko 02 761 94 10 v razpisnem roku. Štev.: 136/2015 Datum: 19. 2. 2015 OSNOVNA ŠOLA VIDEM Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ NAROCU.NICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. AMSKA PONUDBA W [(ESNOSAM JOÍETA M®U§TA MESO IZDELKI r <3SE> , . riiiifi jmU • SV. POLOVICA Z KOŽO, BREZGLAVE SAMO2,99€/KG TELECJA„ POUSEBNA NA VOLJO V MESNICAH FINGUST TER VSEH TRGOVINAH SPAR IN INTERSPAR SLOVENIJA! • SV. KARE IN VRAT 40% CENEJE SAMO 2,99€/KG • MREŽNA PEČENKA SAMO 3,95 €/KG JUNEČJE IN TELEČJE MESNATE KOSTI C V PONUDBI VSE ZA KOLINE, VSE VRSTE DROBOVINE, NAKOCKANO HRBTNO SLANINO TER UMETNA IN NARAVNA CREVA. OB NAKUPU NAD 25€ DOBITE SE DARILCE. KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: ^101,00 kWh/m2 na leto^ Ptuj • Še o sojenju nekdanjemu direktorju KP Ptuj Osebna kronika Se odpira ptujska Pandorina skrinjica? Zgodba s cipresami je v četrtek na ptujskem okrožnem sodišču dobila epilog. Ne dokončnega, saj sodba ni pravnomočna, zagovornik obsojenega nekdanjega direktorja Komunalnega podjetja (KP) Ptuj je na odločitev sodišča že napovedal pritožbo. Na četrtkovi obravnavi sta pred okrožno sodnico Katjo Kolarič stopili še zadnji priči: Marija Leben in Rado Vek, oba zaposlena v KP Ptuj. Vek je v svojem pričanju med drugim povedal, da je račun Arboretuma Volčji potok nekaj časa stal pri Janko Boha-ku, nato se ga je poknjižilo na enoti vodovod. Z zaslišanjem Lebnove in Veka se je dokazni postopek končal. Sledila sta zaključna govora tožilstva in obrambe. Tožilka Teja Bel-šak je poudarila, da pri obtožnici v celoti vztraja in da na podlagi celotnega postopka ocenjuje, da je očitek iz obtožnice obdolženemu v celoti potrjen. »Boštjan Brlek je kot priča na sodišču povedal, da mu je nadrejeni Jože Cvetko delo naročil. Bohak je nato s podpisom računa odlašal kakšen mesec dni - kar je danes s pričanjem potrdil tudi Rado Vek. Gorazd Ladinek je sam pred sodiščem povedal, da je večkrat poklical na KP in od različnih oseb za dostavljeno sporno blago (sadike) zahteval plačilo računa. S tem ko je Ladinek samoiniciativno poplačal dolg, je ta pripo-znan in nesporen. Z obravnavanim dejanjem je škoda nastala prav KP, storitev pa je bila Občini Majšperk zaračunana neupravičeno. Zato naj KP Občini Majšperk ta znesek vrne. Z zlorabo položaja je nekdanji direktor Jože Cvetko Gorazdu Ladineku in Sari Bauman protipravno pridobil premoženjsko korist,« je med drugim povedala okrožna državna tožilka Belšakova. Ali ni šlo za naklep, kvečjemu za malomarnost ... Zagovornik obdolženega Cvetka, odvetnik Stanislav Klemenčič, je poudaril, da se obramba s tožilstvom ne strinja in nadaljeval: »Tožilstvo obdolženemu očita kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1. To kaznivo dejanje se lahko stori le z naklepom, ne pa morebiti zaradi malomarnega poslovanja. Obdolženemu je treba dokazati, da je funkcijo direktorja zlorabil namenoma in podjetju s takšnim ravnanjem povzročil škodo. Niti prvo niti drugo dejstvo iz obtožnice ni bilo dokazano,« je povedal Klemenčič. Po mnenju zagovornika bi Cvetko kvečjemu lahko bil odgovoren zgolj za tisti del posla, da je podrejenega Bo- Foto: Črtomir Goznik Ali »primer ciprese« odkriva nečednosti, ki so se dogajale v vrhu ptujske politike in javnih podjetij? štjana Brleka napotil k Ladi-neku in mu naročil pripravo ponudbe. Za to, da račun za dostavljeni sadilni material Ladineku ni bil izstavljen, Cvetko po mnenju odvetnika Klemenčiča ne nosi odgovornosti. »V nadaljnjo izvedbo posla se obdolženi ni vmešaval ali karkoli vplival, kar je na sodišču potrdilo več prič. Iz priloženega Pravilnika KP o računovodstvu in njegovih prilog je razvidno, da odobritve plačila tovrstnih računov ne potrjuje direktor, temveč njegovi podrejeni, vodje posameznih enot. Za račune so bili zadolženi Cvetkovi podrejeni,« je nadaljeval zagovornik Klemenčič in dodal, da dvomi o verodostojnosti pričanja Boštjana Brleka, saj da je v predkazenskem postopku in kasneje pred sodiščem pričal različno. Cvetko žrtev politike? »Ob upoštevanju navedenega obdolženi ocenjuje, da mu na podlagi navedenih dokazov s potrebno gotovostjo očitana zloraba funkcije, kot to izhaja iz obtožnice, ni dokazana. Zavračamo očitek, da je Jože Cvetko ravnal v škodo KP. V postopku se je izkazalo, da je bila dobava sadik zaračunana v okviru večje investicije v občini Majšperk in da je KP to storitev dobil plačano. In to celo dvakrat. V tej zvezi ne morem mimo deloma splošno znanih okoliščin na Ptuju, deloma iz dokaznih listin v spisu ter tistih v drugem preiskovalnem spisu. Že bežen pregled pokaže, da je šlo za neke politične interese takratne občinske politike po prevladi nad KP Ptuj, za kar je bil obdolženi ovira. Posledično je bilo po tej iniciativi zoper obdolženega vloženih veliko kazenskih ovadb, z namenom in ciljem, da se ga spravi s položaja in iz podjetja. Takratni občinski politiki je to uspelo.« MO Ptuj in JS Ptuj Komunalo oškodovala za tri milijone evrov? »Razočaran sem nad delom tožilstva, ki je sledilo temu primeru (op. a., ci- prese), ni pa v vseh teh ravnanjih zaznalo velikega oškodovanja KP Ptuj, ki je bilo izvedeno na tej isti podlagi in zaradi katerega je KP Ptuj skoraj pristal v insolventnem postopku. To pa zaradi neporavnavanja finančnih obveznosti Mestne občine (MO) Ptuj in Javnih služb Ptuj do KP. KP bi za vse to lahko zoper MO vložil tožbo. Ta finančna obveznost (op. a., torej občine in Javnih služb do KP) je bila kasneje ob nastopu novega direktorja umaknjena. In v teh primerih ni šlo za šest ali nekaj tisoč evrov. Terjatve so se gibale v višini do treh milijonov evrov. Na osnovi navedenega ocenjujemo, da obdolženemu Jožetu Cvetku očitano kaznivo dejanje ni dokazano. Zato predlagamo, da ga sodišče oprosti,« je še poudaril odvetnik Stanislav Klemenčič. Odločitev okrožne sodnice Katje Kolarič smo povzeli v petkovi izdaji Štajerskega tednika. Cvetko je bil spoznan za krivega. Izrečena mu je bila pogojna kazen desetih mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Naloženo mu je tudi plačilo sodnih stroškov ter 2.473 evrov odškodnine. »Dokazani so objektivni in subjektivni znaki kaznivega dejanja. Pri izreku sodbe sodišče ni imelo pomislekov,« je dejala sodnica Kolaričeva. Sodba zoper Cvetka ni pravnomočna, obramba je že napovedala pritožbo. Mojca Zemljane Rojstva: Mateja ja Drevenšek, Majšperk 95, Majšperk - deklica Luna; Janja Ozmec, Trgovišče 52, Velika Nedelja - deček Klemen; Iva Čeh, Črešnjevec ob Dravi 2 a, Selnica ob Dravi - deček Tim; Marjana Skok, Slatina 57 c, Cirku-lane - deček Nik; Patricija Matjašič, Stojnci 51, Mar-kovci - deček Patrik; Justina Vršič, Črmljenšak 52, Voličina - deklica Pandora; Maja Verstovšek, Črnci 23, Apače - deček; Mateja Artenjak, Štajngrova 3, Benedikt -deček; Nina Lesjak, Čača vas 2 b, Podplat - deklica Gabrijela; Katja Hrga, Ptujska c. 12 b, Ormož - deček Maks; Barbara Kaluža, Biš 27 a, Trnovska vas - deček Tomi; Darinka Planinšek, Pleterje 34, Lovrenc na Dravskem polju - deklica Lana; Sabina Zbičajnik, Okoška Gora 3 a, Oplotnica - deklica Anja. Umrli so: Anton Dobnik, Kungo-ta pri Ptuju 70, roj. 1938 - umrl 25. februarja 2015; Ana Belec, Janežovski Vrh 41 a, roj. 1928 - umrla 26. februarja 2015; Franc Lah, Maribor, Ljubljanska ulica 102, roj. 1955 - umrl 27. februarja 2015; Marjan Perko, Gorišnica 151, roj. 1945 - umrl 24. februarja 2015; Nevenka Milec, roj. Mojzeš, Bukovci 26, roj. 1962 - umrla 24. februarja 2015; Angela Marčič, roj. Draškovič, Starošince 29, roj. 1924 -umrla 28. februarja 2015; Janez Antolič, Nova vas pri Markovcih 67, roj. 1934 -umrl 1. marca 2015; Dušan Pavlica, Slatina 8, roj. 1950 - umrl 24. februarja 2015; Konrad Mahorič, Ptuj, Volk-merjeva cesta 5, roj. 1928 - umrl 1. marca 2015; Leopold Mohorko, Žetale 81, roj. 1933 - umrl 28. februarja 2015; Ivana Šmigoc, roj. Kovačec, Kukava 25, roj. 1929 - umrla 28. februarja 2015; Ivan Burjan, Lovrenc na Dravskem polju 74, roj. 1951 - umrl 1. marca 2015; Martin Žunko, Ptuj, Rimska ploščad 8, roj. 1955 - umrl 4. marca; Leopold Jančar, Dornava 78, roj. 1947 - umrl 2. marca 2015; Anton Kuk-ovec, Markovci 81, roj. 1953 - umrl 25. februarja 2015; Elizabeta Frangež, roj. Kirbiš, Starošince 2, roj. 1923 -umrla 2. marca 2015. Napoved vremena za Slovenijo Če se sušca da orati, treba aprila jokati Danes bo večinoma jasno, na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Jutri bo veter oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 2, najvišje dnevne danes od 8 do 12, na Primorskem do 15, jutri od 12 do 15, na Primorskem okoli 17 stopinj C. Obeti V sredo dopoldne se bo pooblačilo, popoldne in v noči na četrtek se bodo pojavljale krajevne padavine, količina padavin bo majhna. V četrtek bo na zahodu sončno, drugod bo oblačno. Vremenska slika Nad Balkanom in vzhodno Evropo je območje visokega zračnega tlaka. Z vzhodnikom v višinah k nam doteka nekoliko toplejši zrak.