R. M a j o r a 1 je osvetlila socialnogeografske značilnosti in modernizacijo v 
Zahodnih Katalonskih Pirinejih, kjer se v populacijski dinamiki kažejo podobni po­
javi kot v vseh gorskih regijah. Opredelila je modernizacijo kmetijstva, ki se kaže v 
intenzivni hlevski mlečni živinoreji in v že tradicionalno uspešni zadružni predelavi 
in prodaji mlečnih izdelkov. M. T o o g o o d  je orisal gospodarski pomen zadružne 
organiziranosti, ki oživlja agrarna območja. F. L o p e z je prikazal skokovito rast 
in tipologijo sekundarnih bivališč v Zahodnih Katalonskih Pirinejih. Ta proces je v 
zadnji dekadi zajel ves gorski svet (katalonsko obalo že prej) in je odraz spremenje­
nih socialno gospodarskih razmer močno urbanizirane barcelonske konurbacije.
D. W e a d e r l y  in J. N a y l o n  sta preučila problematiko sekundarnih do­
mov v nerazviti S iern Moreni, kjer posebne veleposestniške razmere vplivajo na no­
vo oblikovanje rekreacijskih naselij v bližini velikih mest, na tradicionalno ruralno 
poselitev pa nimajo vpliva. Podobno je tudi Švicar W. L e i m g r u b e r  predstavil 
problem atiko nastajanja sekundarnih domov v Ticinu in s tem vzporedno spreminja­
nje lastniških razmer, kar je glavni dejavnik pri oblikovanju turistične regije.
V socialističnih deželah predstavlja ustrezno problematiko pet referatov. Polja­
kinja W. T y s z k i e w i c z  je analizirala prostorsko diferenciacijo agrarnih struk­
tu r v gorskih območjih poljskih Sudetov in Karpatov ter opozorila na historično raz­
ličnost struktur, ki tem agrarnim pokrajinam še danes dajejo pečat. W. K u r e k je 
pozoren na vplive agrarnega razvoja pri vrednotenju naravnega okolja za turistične 
nam ene v Karpatih in osvetljuje izrazito negativne učinke velikih državnih živinorej­
skih obratov v gorskih turističnih regijah. Romun I. V e 1 c e a je označil kmetijski 
razvoj Transilvanskih A lp in prikazal socializacijo kmetijskih površin, kar vpliva na 
organizacijo ovčereje v teh predelih. Dva referata sta iz Jugoslavije, oba iz Slove­
nije. B. B e l e c  je osvetlil novejše spremembe v izrabi agrarnega prostora in spre­
m embe kmečkega življenja v Sloveniji, podpisani pa je označil današnje stanje pla­
ninskega gospodarstva v slovenskih Alpah.
Pet referatov je iz različnih delov sveta. Izraelec D. Grossman je v južnem He- 
bronskem  grebenu proučil spremembe v izrabi tal in populacijsko rast. Anglež B. 
F l o y d  je prikazal organizacijo živinoreje na nigerijski planoti Obudu. Kanadčan 
B. Y o u n g  je primerjal in orisal oživljanje turizma v Drakonskih gorah v Južno­
afriški republiki in Modrih gorah na Jamajki. Američan F. D o h r  s je širjenje 
cestnega omrežja v Nepalu analiziral kot glavnega dejavnika v razvoju gorskih po­
krajin.
Trije prispevki tematsko sicer ne spadajo v področje sekcije, vendar vsebujejo 
zanimive ugotovitve. Amerikanec R. L o n d s d a l e  je analiziral podobnosti raz­
voja redko poseljenih predelov sveta, A. L a r s o n  je prikazal tipologijo naselij na 
prim eru ameriške zvezne države Nebraske. W. S t a n l e y  pa negativne posledice 
turističnega »booma« v Gambiji.
V Zbornik so vključeni še prikazi za terenski in ekskurzijski del simpozija. 
Predstavljajo gospodarsko in izrazito agrarno problematiko ekskurzijskih delov Ka­
talonije in A ndorre. Prispevka R. M a j o r a 1 in F. L o p e z a osvetljujeta agrar- 
nogeografsko in socialnogeografsko problematiko gorskih predelov Katalonije, hi­
droenergetsko izrabo Katalonskih Pirinejev ter razcvet zimskošportnega turizma v 
Val d ’A ranu. Posebej je orisan gospodarski vzpon samostojne pirinejske državice 
A ndorre, ki ga omogoča celoletni turizem.
Metod Vojvoda
Environmental management, British and Hungarian case studies, Edited by P. A. 
C om pton, M. Pecsi, Akademiai Kiado, Budapest 1984
Zbornik geografskega raziskovalnega inštituta madžarske akademije znanosti, z 
naslovom Environm ental management, British and Hungarian case studies, prinaša
petnajst člankov, ki'sÖ jih britanski in madžarski geografi predstavili na tretjem bri- 
tansko-m adžarskem  seminarju. Ta je bil v Veliki Britaniji med 16. in 25. septem­
brom 1982, in sicer v Norwichu na The School of Environmental Studies na Uni­
verzi East Anglia.
Nam en seminarja je bila izmenjava geografskih spoznanj s področja urejanja 
okolja v obeh deželah. Avtorji prispevkov so si bili enotni, da je urejanje okolja 
interdisciplinarna naloga, ki zahteva poznavanje in razumevanje naravnih in družbe­
nih dejavnikov. Geografija pa lahko k poznavanju interdisciplinarnega značaja te 
problem atike prispeva pomemben delež. Prvič zaradi tega, ker teži k preseganju 
tradicionalne meje med naravoslovnimi in družboslovnimi vedami. Drugič pa zaradi 
hkratnega proučevanja naravnih in družbeno ekonomskih procesov, ter spoznavanja 
njihove medsebojne soodvisnosti.
Vsebinsko lahko članke razdelimo na tri osnovna področja: na metodologijo 
vrednotenja geografskega okolja, na analizo osnovnih regionalnih značilnosti geo­
grafskega okolja ter na institucionalne vidike urejanja okolja.
Pri m etodoloških prispevkih je v ospredju prikaz postopkov za vrednotenje po­
sameznih elem entov geografskega okolja za kmetijstvo. Osnovo vrednotenju pred­
stavljajo naravni (fizično geografski) elementi okolja, npr.: relief, klima, hidrogeo- 
grafske značilnosti, tipi prsti itd. Vrednotenje teh lastnosti ter ekonomsko-proizvod- 
nih vrednosti zemljišč za kmetijsko proizvodnjo predstavlja osnovo za ekonomsko 
(proizvodno)-ekološko vrednotenje posameznih območij. To je prvi pogoj za ureja­
nje geografskega okolja.
Prikazi regionalnih značilnosti geografskega okolja na Madžarskem in v Veliki 
Britaniji so vsebinsko zelo različni, Kar je med drugim tudi izraz različnega, širšega 
in ožjega, pojmovanja geografskega okolja v obeh državah. Britanski geografi se na­
m reč uKvariajo s problemi urejanja in planiranja tako imenovanih mestnih obrobij, z 
vprašanji obnove in prenove opuščenih rudarskih območij in starih industrijskih sre­
dišč, z opredeljevanjem  funkcij mokrotnih in zamočvirjenih območij in njihovo rabo 
ter z območji vodnih virov. Prispevki madžarskih geografov pa prikazujejo vzroke in 
posledice onesnaževanja Blatnega jezera ter pomen bioklimatskih vidikov pri pro­
učevanju in načrtovanju urbane zasnove Budimpešte.
Zadnji sklop prispevkov posega na institucionalno-zakonodajno urejanje oko­
lja, na področje varstva kmetijskih zemljišč, na politiko in izvajanje kontrole kvali­
tete okolja ter v koncepte razvoja krajinskih parkov.
Neodvisno od osnovnih vsebinskih področij sta v zborniku prikazana tudi član­
ka o vplivu rabe različnih energetskih virov na geografsko okolje.
Čeprav sta Velika Britanija in Madžarska različni deželi, vsaka z drugačnim 
zgodovinskim razvojem in različno gospodarsko strukturo ter ne nazadnje tudi ideo­
logijo, so avtorji prispevkov spoznan, aa govore v bistvu isti znanstveni jezik. V tem 
smislu je razum eti tudi prispevke, ki sta jih urednika uvrstila v zbornik.
A. Čem e
Elizabeth Lichtenberger, Zdomci — življenje v dveh družbah
O b koncu lanskega leta je o zdomstvu izšla obsežna knjiga prof. L i c h t e n -  
b e r g e r j e v e ,  znane avstrijske geografke. Naslov »Gastarbeiter — Leben in 
zwei Gesellschaften« smo poslovenili dobesedno, vendar podpisani meni, da bi bilo 
geografsko nem ara ustrezneje govoriti o »zdomcih in življenju med dvema družba­
ma«. Toliko bolj, ker je avtorica obširno obravnavala predvsem migracijski cikel za­
poslovanja zdomcev iz Jugoslavije na začasnem delu v Avstriji (in stalnost tega od­
hajanja in vračanja). Pri delu in sestavi knjige so ji pomagali nekdanji in zdajšnji so­
delavci ozirom a asistenti (med drugimi H. F a s s'm a n  in D. M ü h 1 g a s s n e r),