14. štev.
V Ljubljani, četrtek 15. januvarja 1920. Po51ni”a p*,8»llr»“- nL leto.
Velja v Ljubljani in po pošti;
«10 ielo ... K Utrlo! let* .... Krkin let« .... SO*— u mesec . . . m 10*—
Za inozemstvo:
telo leto ... I 140*—
pol leta. . . .
tetri IcU M mesec
* 70 -. »-. II*-
N« pismene naročite biei pokiljat e denarja se o« moremo ozirati.
Novi aarotalkl naj pošiljaj« Bsrntnlno po oakaznid.
Ofltti se zaraioaajo p« porabljenem prostora la sicer * mm visok ter 65 mm prostor za enkrat 1 K, sa vetkrat popast
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6,'L Teleion štev.* 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu .—...........:	štev. 8. Teleion štev. 44,	-
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 60 vin.
Vprašanjem glede inaeratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se Irankirajo.  
---	Rokopisi	se	ne vračajo.	r—■■
Češko-avstrijska sprava.
Obnovitev dlolomatskih odnošaiev.
LDU Praga, 13. Vlada čehoslo-važke in vlada avstrijske republike sta se dogovorili, da bosta stmuli v redne diplomatske stike in izpreme-nili diplomatski zastopstvi, ki sta že doseda} obstajali v 6beli prestolieali. v redna poslaništva. Za čchoslova-škega diplomatskega upravnika na Dunalu ie bil imenovan dr. Robert Flieder. za avstrilskega dpravnika V Pragi pa dr. Ferdinand Ma'ek. Obenem sta oba dobila n. rodilo, na) predložita vladama, pri katerih sta akreditirana. »vole poverilnice
Razprava o melniii vprašanjih.
LDU Praga. 13. V nadaltnjrm poteku Dogalan) so razpravllaU o mejnih vprašanjih. Oba ministra za zu-
liaiiie stvari sta sklenila, da se ustanovi mejna komisiia. ki bo odločevala o mejnih vprašanjih kolikor mogoče na licu mesta. O vprašanju manjšin se le načeloma sklenilo, da bo posebna komisiia izvedla podrobnosti. Komisija za državljansko pravo bo proučevala vsa vprašanja, ki ae tičeio državljanskega orava O rečni plovbi In mejnih rekah bodo razpravljali pozneje, materijal pa bodo pripravili pismeno. V treovsko-potitičnem oziru ie domenu-na posebna lista onega blaga, za katero ni treba uvoznega hi izvoznega dovoljenja. Te olajšave bodo že te dni praktično Izvedli s tem. da bodo carinsko in notno revizilo združili na obojestranskih obmejnih postajah.
Reševanje reškega vprašan?«.
POSVETOVANJE ZAVEZNIŠKIH VLAD.
Trum bič razlag* stališč* Jugoslovanov.
LDU Lyon, 14, Načelniki poglavitnih zavezniških vlad so v ponde-Hek dopoldne nadaljevali posvetovanja o rešitvj reškega vprašanja. Jugoslovanski minister za zunanje stvari dr. Trumbič je obširno razlo-aistališCe Jugoslovanov. Kakor po-rof* »Flgaro«. porazgovori kljub splošnemu prepričanju, da se bo našla za obe stranki zadovoljiva rešitev. §e njso napredovali dovoli, da b» se moglo predvideti že sedaj, ka-*cra rešitev bo končno prodrla.
trumbič pred premi.ter.jl
Poročilo o položaju v Jugoslaviji.
LDU Pariz, 13. Agence havas Poroča: Clemenceau. L!oyd Oeorge In Nltrl so danes dopoldne sprejeli daljše poročilo dr. Trumblča o splošnem položaju v Jugoslaviji, (lovor je bil tudi o turškem vprašanju. Ja-40‘.,;;sl<i problem in reško vprašanje bi imela rriti popoldne na vrsto In Venizelos bi se imel izjaviti o vpra-anju severnega Epira, pa se le njegovo poročilo preložilo na pozneje.
»TEMPS« ZA »JADRANSKI MIR«.
Pariz. 14. Jan. (Izvirno poročilo.) »Temps« prinaša članek z naslovom »Za Jadranski mir«, v katerem pov-darja. da še vedno ni dosežen mir med dvema narodoma, pl sta se borila drug drugemu ob boku. In nravi, da so Jugoslovani postavili dovolj solidno bazo za uspešna pogajanja. Rešitev jadranskega vprašanja v jugoslovanskem zmislu zaguvarla tudi vsled Nemčije, o kateri pravi, da ne sme opaziti, da je na našem jugu nastal jez, preko katerega Nemčija ne more več ciljati na Sredozemsko morje.
CLEMENCEAUJEV PREDLOG GLEDE REŠITVE REŠKEGA VPRAŠANJA
Za italijanski značnl Reke brez te-ritorljaluo združitve.
LDU Pariz, 12. Pertina* javlja v »Eco de Pariš«: IJoyd Oeorge Je sporazumno z Clemenceajem včeraj izročil Nitriju pismen predlog glede ureditve reškega vprašanja, na katerega je Nitti odgovoril s protipred-logl. Najti hočejo kompromis, ki naj zagotovi Italijanski značaj Reke brez terltorijalne združitve. »Dayli Mail« piše, da se je o vseh točkah tega kompromisa dosegel sporazum.
Zagreb pred občinskimi volitvami,
Zagreb, 14. Jan. (Izvirno poročilo.) Priprave za mestne občinske volitve *o v Zagrebu »ako živahne Udeležujeta *e Jih Krščansko-socijabia stranka. Pučka stranka. Demokratska zaledni ca. komunisti In socilnlpotrijoti. Poleg teh se gibljelo Še Seriafka stranka. Radikalna stranka, stnnka okolu »Narodnega Dela«, skupina okolu »Obnove« in »T/ibune«. Poldg omenienih strank in skupin nriprav-
llaio svoje liste tudi strokovne organizacije.
ITALIJANOM SE TOŽI PO NAŠI
POPUSTLJIVOSTI.
Trst. 14. jan. (Izvirno poročilo.) Beograjski dopisnik »Piccola« sc pritožuje nad izjavami, ki lih ie dal Da-vidovič. uredniku Nittilevc »Fpoee«, In ki se glase: Zader le za Jugoslavijo Izven dlskuzile. in mora postati lugoslovanski. kvečlemu bi dobil šolsko in občinsko avtonomilo. Vis »e tudi izven diskuzlie in bi se imel kvečjemu nevtralizirati. Reka ie za Jugo-
slovane življeniskega pomena, zato mora priti pod našo suvem.ireto. — Dopisnik peroča, da napravljajo
omenjene Davitlovičeve izjave r,a vso italijansko javnost mučen in ne-priieten vtis.
Ker sta zvezi Ljubljana-Dunal ta
Zagreb-Beocrad prekinjeni, ni bilo mogoče dobiti večernih vesti ne z Dunaja, ne Iz Beograda.
Ureditev valute.
Najnujnejše naloge bližnje bodočnosti.
Najnovejši sklep ministrstva je važen korak naprej v valutnem vprašanju. Ni pa definltfvna rešitev tega vprašanja. Ravno tako bi bila napačna misel, da se je v tem sklepu od strani vlade osvojil v celoti naš — da se tako izrazim — »prečanskl« predlog za ureditev valute. Iz uradnega komunikeja se jasno vidi. da ministrstvo ni hotelo definitivne odločitve, da se je marveč odločilo /.a provlzorij. Bistvene točke tega pro-vizorlja so:
1. da se zamenja krona za novo novčanico;
2. da to novčanico izda Narodna banka:
3. da prevzame jamstvo za novo novčanico poleg Narodne banke tudi država.
Moglo bi se reči. da so te točke rudi vrline tega pr«vl*nrlfa. Posledice tega načrta pa so sledeče: Zamenjava bo v resnici al pari. ne bo samo filecita. kot bi bila po prvotnem načrt* finančnega ministra. Oko’m st, da dobimo bankovce po 40, 80. 400. 800 jednot na tem dejstvu ne Izpre-memi ničesar. Toda za krono sedaj ne dobimo dinarja, ampak krono Narod-ifb banke. Specifično jugoslovanski novec, ki nima s prejšnjo nikake zveze več.
Narodna banka ho tore! Izdajala dvojen novec: Srbski dinar In jugoslovansko krono: to se nravi škod-tjiv e dvojna valuta ni odnrovFer*.
Razlog leži očividno v tem. da se zastopniki raznih struj v vladi niso mogli ujedi rrftl glede relacije med kr«»nO In dinarjem. Zato se Je to vprašanje pustilo nerešeno — prepustilo bodočemu parlamentu — kar je gotovo previdne in ledino odgovarja demokratskemu stališču, — ako sc ni hotelo pristopiti k od nas prežgani rešitvi. f> kateri Spregovorim še spodaj.
Da pa misel na relacijo 1 :4 ni definitivno opuščena, se lasno vidi iz kakovosti novih bankovcev. Bankovci se bodo glasili na iznose v kronah v Številkah, deljivih s štirimi Ne bomo Imeli bankovcev po 100. 1000 kron. ampak po 40. 80, 200. 400. 8» 0 kron. To Je razumljivo le tako. da obstoja še vedno namera, ob priliki zamenlati tako novčanico z dinarsko, ki bi se glasila na četrti del. Toda, ker se je vlada odločila, da prepusti tozadevno odločitev parlamentu, upaimo, da do tega ne pride.
Kar pa Je najvažnejše v vladnem provizormi. le to. da država prevzame formelno lamstvo za novo novčn-
ulco. Sicer je bilo pravzaprav nekaj samoobsebl umevnega, da se bo to prej ali slej moralo zgoditi, kajti * prvim korakom, s katerim je država avstroogrsko krono v Jugoslaviji ločila zunanje od drugih. — to se pravi s prvim žigom — je bila krona nad-jonallzfrana, ni bila to več krona av-stroogrske banke. S tem pa je bilo že tudi impticlte rečeno, da bo morala država — to ie celokupnost — prevzeti jamstvo za ta novec. Vidimo pa v vladnem provizotiju ktirijozum, da bo za Jugoslovansko krono lamčt-la država In Narodna banka, za srbski dinar pa samo Narodna banka.
Vladni korak je tedaj prvi korak k pravilni rešitvi valutnega vprašanja. Ta čin Je dober hi gre vladi priznanje. Toda to ni vse. Oledati moramo sedaj, da dvignemo vrednost novi novčanici. Pametna izvozna politika. dobro urejena devizna centrala prodajanfe blaga le za lastni denar, -• so predpogoji, ki so samo ob sebi umljivi. Na vsak način pa treba odpraviti ivolno valuto Konkurenca med obema novčanicama bo obstojala v naprej. — mogoče Je le, da bo šla sedad na škodo dinarja. Kakor pa sme se protivili konkurenci na škodo krone, tako h' se morali protlviti tudi tej. ker nobeden resen 'pntrftet ne bo hotel, da M hllf z ureditvijo valute oškodovani naši bratle Srbi. Radi tega držim, da se bo vlada vendar-le prej ali slej morala odločiti »ato, da za r or »a tudi »tari srbski dinar. Ako se pri tem posluži borzne relacije, — ali uradnega kurza, — ali ako bi določila še ugodnejšo zamenjavo, — bi nam bilo to vsejako. ker bi bi ta procedura koristila neizmerno celokupni državi.
Povsem le treba opustiti misel, odpraviti dvojno valuto potom devalvacije nove Jugoslovanske krone, to le zamenjati 1 :4 nove Jugoslov. krone r 1 novim dlnnriem In aamenatl srbski dinar al pari. Neomaino stojimo na stališču, da Ima breme za regulacijo valute nositi celokupnost — potoni oddale premoženja. Ravno razprave o tem vprašanfn v zadnjem času so sijajno doprinesle dokaz za resničnost tega. kar smo trdili od začetka: da M ureditev valote potom devalaclie v prvi vrsti škodovala malemu človek«, srednjem« stann tn delavcu. nlknknr n« ne kapitalist«
Vlada nat torej prične s študijami o tem vprašanju. Zato trebamo statistike In urejenega davčnega aparata. Nimamo ne lednega ne drugega.
Ureien davčni aparat pa ni potreben samo za izpeliavo oddale premo-
ženja. Ako hočem« dvigniti kredtk države In s tem vrednost naše valut^ moramo začeti resno se bavitl tudi 9 vprašanjem, kako kriti deficit — ogromni deficit! — v državnem gospodarstvu. Povejmo jasno, da na sedanji način ne bomo tega nikdar dosegi!! Mi živimo od danes do jutri* od posolil in papirja. In bojim se da če se ne lotimo z vso energijo tega zadnjega problema, bo finančni minister primoran v svrho kritja državnih potrebščin prei ali slej naročiti nekaj novih milijard novih Jugoslovanskih kron in ne verjamem, da bi smreke v zastavljenih državnih šu-mah tako hitro rastle, da bi mogle kriti vse, kar bo manjkalo v državni blagajni!
ZJednačenle davčnih zakonov, ve« Hkopofczra drvčna reforma, reorga« ntzacija finančnih oblasti v celi kraljevini, izvzemši Slovenijo, skrb z* dobre davčne uradnike, so naloge, katerih se mora vlada lotiti. Otta vsega tega ne more izvestf,-a pripraviti mora material .Drugače se bo dogodilo, da novemu parlament zopet ne bo mogla predložiti ničesar, kot ni predložila — razun malenkosti — ničesar Narodnemu predstavništvu. Vse te naloge pa so v ozkf zvezi z rešitvijo valutnega vprašanja.
Vzemimo tedaj vladni ukrep kot to kar le: Kot čin, ki kaže mnogo dobre volje in razumevanja ljudskih potreb; kot korak, ki pelje na pravo pot. A ne pozabimo, da smo od ko-nečne rešitve še zelo daleč In da J* pot do tega cilja še polna težav ta ovir!	Dr.	Dlnko	Puc.
Vojna z boliševiki.
Vsi pariški ta londonski listi se bavijo z dogodki, ki se odigravajo na botjševiških frontah. Listi izražaj« • nekako skrb — med vrstami moremo čitati tudi resen strah. Angleški »Times« prav!, da je od Izida te velikan** ske bitke odvisno evropsko ravnotežje.
Zadnje vesti pripoveduejo, da so zavzeli boljševiki že Rostov ob Donu. Da je že Odesa padla, še nalbrže ni istlna. Dolgo se pa sigurno ne bo držala, ako Denjikin ne dobi kakšne izdatne pomoči. Denjikinova fronta je presekana na dva oddelka, od katerih se umika eden v smeri proti Kavkazu. a drugi proti Odesi — mogoč* v tem trenutku že od Odese proti Ru-munlli. Ako proderejo boljševiki v Kavkaz, bodo z lahkoto nadvladali aserbeidžansko !n georgljsko republiko. Sigurno bodo skušali Izrabttf panislatnskl pokret v svoje svrhe. kar bi pomenilo veliko nevarnost za Veliko Britanijo, ker bi sc razlival bnlj-ševiški duh preko Perzije in Turčije, ki mejita na angleške kolonije.
V Sibiriji na vzhodni fronti se nahajalo po moskovskih vesteh boUše-viške čete že 40 vrst vzhodno od
Za milijoni.
(Dalje.)
— Da In bela kakor lilija; tudi nobena druga deklica v šoli nima tako modrih oči.
»In se Imenuje?«
•— Jenny Rogers.
. Byrd se Je umaknil. »Mrtva Ima temne , c’ tor5J ne more biti ista«, je rekel Degrawu. " Ven?ar kako ^udno — dve deklici istega imena in enega dne na našem seznamu, in še povrh —«
Tu Jih Je prekinil starejši policijski uradnik, čigar oster vendar dobrodušen pogled Je vzbudil pri umetniku pozornost.
OSMO POGLAVJE.
Pozno v noči sedita dva moža v majhni »obl. Oba sta nam že znana, vendar se hočemo nekoliko pumlditl pri njiju opisu. Prvi Je starejši, širokopleč, brez brade, prijaznih potez, vendar čudnega vedenja, ki takoj vzbuja našo pozornost. Ne pogleda ljudem, s katerimi govori, nikoli v obličje, temveč posveča vso svojo pozornost kakemu bližnjemu predmetu, kateremu veljajo vsa njegova poročila, njemu se smehlja, od njega dobiva nove pobude, kakor da bi bil ♦a predmet živ.
Ali se je te navade navzel pri mnogoletnem Izvt Sevanju svojega poklica, ki zahteva največje tajnosti, ali pa hoče namenoma videz vzbuditi, da ve In vidi mani. kakor je res, ne morem odločiti. Da pa daje ta posebnost možu skoro nadnaravno moč. tega še ni nihče zanikal, tudi one, ki so po njegovih talentih bili nafbolj zapostavljeni. Zdaj je sedemdesetletnik; starost in bolehavost mu ne dovoljujeta, da bi poklic tajnega polista še dejansko Izvrševal.
Njegov tovariš je mlad, zelo Izobražen mož prikupljive zunanjosti. Da je tudi on član talne policije, tega ne razodeva njegova govorica In ves njegov nastop. Mogoče je baš zategadelj pri svojih višjih tako priljubljen in njim koristen.
Ta dva moža sta Gryce ta Byrd. Prvi povzame besedo:
»To je lepa nagrada, a meni se zdi. da Ima tud! prliatcljstvo svoje pravice. Na vašem mestu bi poiskal sled ponesrečene primadene. Pri tem morda odkrijete namen zarote, ki je zasnovana proti tolikim deklicam istega Imena.
razrešili dve uganki naenkrat. Ako pa tudi ne dosežete nič drugega, kakor da zasledite bivališče slgnorine, ste vsa! svojega prijatelja rešili skrbi. Po mojem mnenju bo moža s sivimi očmi In črno brado, ki je deklice zasledoval. težko zaslediti. Hčerk* Abrahama
Rogersa je pokopana in nima več zanj zanimanja; enako se bo varoval prikazat! se pri jv-
nem ogledu trupla nesrečne tovarniške delavk e; predvsem pa se mora ogibati bogate dedinje, ker je pozornost občinstva vsled žrtev istega Imena preveč obrnjena na njo. Da se pa slgnorina Valdl tiidf Jenny Rogers Imenuje, to vedo le nekateri. Na njej bi lahko svoje kakršnekoli načrte navidezno brez kazni Izvršil. A^o je ta človek tako odločen značaj, kakor mislimo, In če ta zarota v resnici obstoja, tedai naidete po vsej verjetnosti siguorino v njegovih zankah ali vsai pod njegovim vplivom. Pa naj sč Ime-nnie Montelil ali ne. gotovo ie to oseba, ki razpolaga z mnogimi sredstvi, in bo treba skrajne premetenosti in odločnosti, da se ga polastite.«
»NaflepŠa hvala za vaš nasvet, gospod Qryce! Navdali ste me z novo srčnostlo In vnemo. Hotel bi si razpisano nagrado pridobiti, ker bi mf prišla prav. Ker mi razumnost in dolžnost kažeta Isto pot. hočem io nastopiti.«
»Stoite tako: a ne morem vam obljubiti, da vas pripelje k cilju. Naznačlm vam le smer, kateri bi sledil, ako bi bil še mlad kakor ste vi, In v praktični službi.«
»Več ni treba. Vi ste najrazumnejšl svetovalec In nad vse nesebični prijatelj. Poglejva Še. kar je uspeh današnjih zasledovanj: to ne bo zahtevalo mnogo časa, zakaf novih dejstev Je
le malo.«
Stareijšl policist se Jc posveti! z blagohotnim zanimamjem podrobnostim slučaja. In po kratkem posvetovanju sta se moža razšla. —«
Naslednjega jutra se je potrudil, da hitro' ustreže njegovi želji, in ga obsipal s prašanJI.
»Kal ste odkrili? Ali ste zvedeli kal novega? Ali je kaj upanja, da jo naidete?«
Bvrd ie bil zeli- molčeč.
»Do zdaj je še vse zdvito v temo. Niste m> poverili lahke naloge. Ako bi ne bila dama tatc* nenavadne lepote, bi obnnal da nmnlknem ke-daj v tajnost, ki jo obdaja. Toda obraz, kakof Je ta. se ne da dolgo skrivati. Ker poznam zdaj njegove poteze, ie možnost večja, da Jo najdem. Da bi dali skico fotografirati —.«
Umetnik le odkimal
»čutim nepremagljiv* zoprnost nad tem, da bi njegovo' sliko zannal ducentu policijskih uradnikov Tudi ni za to zadostnega povoda, Ako upate doseči svoj namen na kak drug način. nal ta izostane že z ozirom na njen nežni ženski čut.«
»Hočem poskusiti, toda Iz tega lahko nastane zakasnitev. Ali Imate MontellHevo pisma pri roki’«
»Da. tukai Je. Lahko ga obdržite.«
»Prosim še za natančni opis Italijana, (Dalje prih.)
P-
Krasnojarska. Po Kolčakovem porazu je prevzel vrhovno poveljstvo, kakor pravijo vesti iz Londona, general Semjonov. Kakor se sliši, so bile tri protiboljeviške armade na tej fronti skoro popolnoma uničene. Med Sibirskimi bfTiŠe viški mi četami je tudi mnogo kitajskih dobrovoljcev. ki
se hočejo prebiti v domovino, da razširijo tamkaj boljševiški pokret.
Boljševiki prodirajo polagoma na celi velikanski fronti, le v odseku, kjer stoji lotiška in poljska vojska, so zgubili boljševiki trdnjavo in mesto Dvinsk. Drugače z zapadne fronte ni veliko vesti.
Valuta.
LDU Beograd. 3. lan. Pri sel' ministrskega sveta, ki ie traia'a včeraj ves dan. se ie našel način za reši. e v Valutnega vprašanja. Krone se bodo Zamenjale al pari za nove novčan.ee. toda ker ni takih novih kronskih nov-čavic se ho na nove dinarske bankovce natisnil nlih štirikratni Iznos v kronah. Kronski bankovci po 1. 2 In 10 kron ostanelo začasno Še nadalje v prometu. V novoosvoboienih krafih bodo cirkufirale samo krone: tudi država se bo v teh krabh ra svoja plačila posluževala samo krone tako da bo ta nova lugoslovenska krona v tem oziru nadomeščala dinar. Fundacijo nove lugostovcnske krone ne bo tvorila samo dosedanja vrednostna podlaga starega dinarskega bankovca, marveč tudi jamstvo države, ki bo obstojalo v tem. da se bo zastavil del državnih domen. katerih čisti donos se bo deloma porabil za kritie nove novinke. Dosedanje razmerje dinarja dc njegovega krltia se ukine. Vprašanje razmerja med obema novčanicama ki niuno vrednostno podlago se prepusti v rešitev parlamentu. V prometu bo reiaciia med lugoslovensko krono in bančnim dinarjem znašala 1:4. — S to kombinacijo se 5e torel dosegla rešitev valutnega vprašanja na teroefiu izmenjave stare krone z novo novčanico al pari. Nova lugo-glovenska krona ie postala hančpf norec naše Narodne banke in dobila dobro bančno fundacijo.
Pripomba uredništva. Ta vest LDU je prva službena vest o valutni reformi. Vest je popolnoma Jasna, samo izraza »v prometu bo relacija med ktgoslov. krono In bančnim dinarjem znašala 1:4« se ne more pfž>v razumeti, zato smo od poučene strani dobili pojasnilo, da je stavek umetl tdko. da se tiče razmerje 1 :4 samo denarnega prometa državnih uradov, kateri povsod tam, kier se njihova plačilna dolžnost izraža v dinarjih, Izplačajo mesto dinarjev štirikratni iznos v kronah, aH pa tam. kjer ima država prejeti plačilo v dinarjih, zahtevajo Štirikraten iznos v kronah, zasebni kurz dinarja je seveda popolnoma prost (kajti kakor pravi zgorajšnjn depeša, se bode konečno razmerje med bančno krono In bančnim dinarjem ugotovilo šele s sklepom parlamenta.
Le še mnogo takšnih zmag!
To so pa res tiči! Veselost Je Vzbudilo po Ljubljani pisanje »Slovenca« in »Večernega lista« ob reSe-ttju valutnega vprašanja. Videli so veselje vseh slojev ljudstva ob zares lepem uspehu demokratov v tem težavnem vprašanju, rn nič jim m preostalo, kakor da s kislim obrazom vzamejo ta uspeh na znanje. Sitno so že bili veseli prejšnji- teden, ko so dobivali od svojih beograj-*klh zaupnikov poročila, da je v vladi kriza, ker le finančni minister VelJkovič vztrajal pri svoj nameri, 'dt zamenja Štiri krone za tiovl dr-žiivti! (ne stari bančni) dinar hi s fen odvzame tri četrtine kron iz obtoka pri nas. izvedeli so. da je vodil minister dr. Kramer skupno s posla tel Brezigarjem In Pucom ter minerskimi kolegi Pribičevičem. Pa-Ječi om In drugimi oster boj proti »el nakitni. Klerikalci sami so že začeli širiti vesti, da bo dr. Kramer odstopil. To bi imelo — tako so se nadejali •— za posledico krizo vsega ministrstva In njim bi šlo žito v klasje. Kakor vrabci so prežali za svrdim
grmovjem, da prilete zobat, klerikalci. njihovi hrvaiski zavezniki in radikalci. Seveda radikalci drugače, oni so hoteli porabiti priliko, da našo krono popolnoma uničijo, da jo res zamenlajo za četrt novega dinarja.
Lepi zavezniki so se tnrei veselili. toda prerano, mnogo prerano. Zaupniki JDS so na svojih sestankih po referatu ministra Kramerja in poslanca Brezigarja sprejeli znane resolucije. na Hrvatskem se ie izvedla enaka akciia vseh v poštev prihajajočih krogov, predsednik Davidovič se ie priključil njihovim močnim razlogom In ministrski svet le v ponde-ijck snreiel rešitev valute, po kateri se zame n in krona za dinar, tv* kateri ostaneta dve valuti, za krono pa Jamči odslel 1 država | Narodna banka. »Večerni list«, glasilo klerikalnih hujskačev, ki te prej vedem poročati, da hoče Kramer odstopiti, pravi sedaj da se ie še le v Ljubljani spreobrnil, in sicer zato. ker *	-
videl od klerikalcev organizirani odpori Ta odpor le moral biti res posebno hud čudno, da nismo o njem nič slišali, še mani pa čhali v kltr! kalnih Ustih. Od »opozicije« sta sc samo dva gospoda trudila v smislu JDS. To sta bila Hrvata dr. Vrbanič In dr. Krajač, pristaša Narodnega kluba, ne klerikalca. Radikalci, klerikalni zavezniki, so hoteli zamenjavo 1 • 10. pa ne s starim bančnim dinarjem, marveč z novim državnim (ki ga sedaj sploh ne bo). Nesrečni uničevalec valute Ninčič le vedno našel odprte predale v »Slovencu«, svoiem slovenskem organu. Kateri klerikalec je pa le s prstom ganil? Kateri klerikalec Je le zinil o tem, naj se dinarsko zlato kritje ukine? Kje In kedaj?
Pride še lepše. »Večerni Ust« piše včeraj, da Je ureditev valute klerikalna zmaga in — umik vlade. Umik pred kom? Toda »Slovenec«, glasilo Iste stranke, pravi istega dne. da to sploh ni zmaga, ampak da valuta ni rešena, marveč samo prikrita zamenjava 1 :4. Sedaj pa res ne vemo, pri čem smo. Oospoda. ali se nočete pomeniti, kaj se boste pravzaprav zlagali jn kako hočete hujskati? Ali ate »dosegli zmago« ali niste?
No. ko ste že »rešili 6 milijard« — (sal so pod Šušteršičem dovolj kradli stare valute, da bi sedal v resnici smeli nekal »rešiti«) — sedal rešujte še naprej: V pondellek ie ministrski svet zaključil, da se boni za onih 20 odstotkov, ki so bili odvzeti pri zadnjem markiranju, ravnotako zamenjalo za novo krono, kakor ostali denar. V torek zjutraj srn) mi v posebnem izdan ju javili to vest. V sredo (včeraj) ie pa pisal »Večerni list: »Sedal Je samo še vprašanje, kaj Je z onimi 20 odstotki, ki so nam jih odvzeli pri koikovaniu. Naša zahteva Je. da se nam vrnejo dn zadnjega vinarja.« Jutri bodo pa napisali, da so — dosegli uspehi
Takšne so klerikalne zmage. Vprašati se sarno moramo, ali so oni. ki so še ostali pristaši te strančice, res tako nedolžni, da verujejo te nesmiselnosti. In ali ie politična zavednost slovenskega občinstva tako padla, da smelo klerikalci tako nesramno žaliti naše občinstvo in smatrati četudi priproste ljudi za takšne tepce, da gredo na ta lim? Toda go-llufila ne drži. Kakor le noč vzela Šušteršiča, tako bodo tudi nlegovi ostanki pri novih volitvah izginili s takšno »Zmago«, kakor le njihova valutna, najnoveiša. Sicer pa. takšnih Čudnih zmag vam privošči vsak pošten Slovenec Se mnogo.
Strokovnjaki na železnicah.
Jugoslavija.
Prlznanlce dražje nego kol kovane krone.
LDU. Beograd, 13. Jan. »Pravda« piše: Povodom markiranja kron so opozicionalni krogi dvignili mno-fco hrupa zaradi zadržanja 20 %. v Danes se plača v prostem prometu za te priznanice več. kakor za markirane krone. To je znamenje, da so 'dvignili oni hrup spekulantje.
Kolftkovanih kron Je za lest milijard.
LDU. Beograd, 13. jan. »Pravda« piše: V občinstvu je dejstvo, da vsota markiranih kron ne presega šest milijard, zbudilo mnogo zanimanja. ker se je splošno sodilo, da bo
vsota mnogo večja. Misli se, da Je
vzrok Iskati v tem. ker so vojni dobičkarji hoteli zakriti stanje svojega premoženja in niso dali markirati svojih bankovcev.
Italijani zapuščalo Dalmacllo.
LDU. Split. 13. lan. Predvčerajšnjim le zapustilo Šibenik okoli 400 demobiliziranih italijanskih vojakov. Tudi mnogo vojaštva, ki le bilo nastanjeno v Tijesnem in okolici, je odkorakalo iz teli kralev; pravtako ie posadka vPrimostenu zapustila kraj, ostali so samo karabinijerl.
Med tiskarsko stavko pri nas na Slovenskem je vlada izvršila zelo važen in osobito za nas Slovence pomemben čin. Razpustila je ravnateljstvo državnih železnic v l.hib-liani in ga spojila z onim v Zagrebu. Završalo je takrat pri nas. poslali so se protesti, če se ne motim, tudi od naše trgovske in obrtniške zbornice v Reograd:	ker	pa ie manikalo
dnevnih časopisov te cela zadeva šla nekako mirno preko nas. Drugače le bilo na Hrvatskem. tam Je bilo dnevno časonisie polno za in prori člankov in raznih napadov na vlado, na nas Slovpnre in osob:tn na slovenske državnoželezničar
Ovleimo si naipret deistva kot taka Nepobitna resnica ie. da ie ravnateljstvo drž. žel v IhibHanl bilo na mestu, ravnotako pr te tudi res. da <e tmelo samo oknlj son km prog. res pa le. da na Hrvatskem ni bilo mogoče narediti redu ker ravnateljstev drž. žel. Zagreb ni bilo na mestu zbog svoie /sestave itd In povrh temu h* imelo okoli 2300 km prog. Pritožbe povsod in iz vseh strani in navsezadnie je centralna vlada posegla po operaciii in ie plus slovenskih državnoželezničarjev z razpuščenim ravnateljstvom dirigirala v Zagreb in na brvat. prove. da ta pitts pomaga vzpostaviti red na progah in izrine razne madiarske saboterje iz hrvatskih prog.
Ni mol rtamen preiskovati, ali je bi? ta č?n vlade, razpust Utibliao-skega ravnateljstva. pravilen z ozirom na državne interese in narodno gospodarstvo, pač pa ie potreba govoriti fasno besedo o načinu, kako se ie ta sklen centralne vlade Izvedel oz. se še izvaja. Tukaj pa nridemo do stvari, ki se v naši državi vzlic vsem težkočam. ki iib imamo, nikdar in pod nikakimi pogoji ne bi bile smele dogoditi. Preteklo Je že precej tednov, odkar je centralna vlada storila ta sklep a dosedaj še zaman čakamo uradnega obvestila. Nc »Službene Novine«. ne »Uradni list« nista prinesla tega vendar zelo važnega sklepa, temveč jr dosedaj edino lavno obvestilo takratna tozadevna brzojavka dopisnega urada. Temu nekako vrhovnemu sklepu so sledile tudi iz njega Izvirajoče konsekvence. Mesto dobro premišljenega in potem tudi res pravilno In stvarno izvedenega premeščen la vseh uslužbencev, ki so v področju bivšega ljubljanskega ravnateljstva odveč, se je pričela mešetarija naj-slabše vrste, da se zadosti maščevalnim ambicijam posameznih oseb in strank ter raznih politikov.
Novo imenovanemu ravnatelju .v Zagrebu inž. Franiču Je dal minister saobračaja navodila, kako naj sc to premeščenie izvede. Nato pa je minister Draškovič odšel v Pari* in minister Kristan je prevzel port-fel kot namestnik. Sedaj Je bila dana prilika — za maščevanje. Prva točka programa: dosedanjega ravnatelja drž. žel. v Ljubljani se z L januarjem Izventumo poviša in obenem z Istim dnem penziionira brez vsake navedbe vzroka. Celo proceduro izvrši namestnik-minister Kristan bale na predlog tudi od n'ega imenovanega podravnatelja zagrebškega ravnateljstva Negovetiča. NI mo! namen braniti bivšega ljubljan-
skega ravnatelja, a treba Je jasne in odkrite besede. Imenovani gospod Je bil penzijoniran. ker je baje oseben neprijatelj sedanjega podravnatelja v Zagrebu, ker je baje bil popolnoma v sponah in mrežah narodnostanov-skega društva »Zveze Jugoslovan skih železničarjev« in delal samo po navodilih tega društva, ker Je pri političnemu štraiku, vprizorjenemu od snciialdemokratskih (sedai komunističnih) voditellev 20. in 21. julija 1919 nastopil proti štraiku, ker je potem na ukaz ministarstva saobra-čaia uvedel proti saboterjem in nasilnežem disciplinarno preiskavo, predvsem, ker se ie drznil uvesti disciplinarno preiskavo proti sodrugu Vencajzu. ker le bil premalo aciien. ker Je Imel preveč osobja v svoiem področni ker .. itd. Navedel bi lahko sto s'vari. ki kurziraio po Ljub-llani In tudi po glavah raznih polb tikov Itd Za sedaj povdarjam samo to. da Je minister Kristan bil gotovo navzoč pri dotični seli ministrskega sveta ko se ie skleni! razpust rav-nntelistva v Ljubljani in se ie pooblastil minister Draškovič. da vse uredi. Alj Je takrat minister Kristan zahteval upokojitev Ijublianskeea ravnateba? AH je ministru Kristanu znano, da se v parlamentarnih in demokratičnih državah ne vmešavalo namestniki — v personalne zadeve dotlčneea ministra tovariša, katerega imajo čast samo začasno nadnmestovari? AH ie bilo ministru Kristanu znano pismo, ki ea ie minister Draškovič pisal ljubljanskemu rsvtiatebu in mu stavil na razpolago, volili si mesto, kam hoče iti? Kako ie mogel minister Kristan kot začasni namestnik vpokolifev Izvršiti in s tem desavulratl ministra, katerega je zastopal? To vse so vpra-šanla. na katera bodejo dobili slovenski železničar!! odgovor, pa če ie to komu prav ali pa ne!
Driipa točka programa: mesta se dele kar na cesti in prestavlja na Hrvatsko samo zanesljive ljudi to le narodno-zavedne — torej »Zve-zarle«. Govori se celo. da so komunisti kratkomalo izjavili, da se oni snioh ne pokorijo In ne gredo Iz Slovenije na Hrvatsko hi je ravnateljstvo bilo primorano zagroziti z odpustom I Torej — gospod minister Kristan, kai ne. kar dve muhi z enim udarcem, ravnatelja v penzijon. narodno društvo razbijem — par »re-nitentnih uradnikov« eventualno postrelim in potem še zraven grem in kupujem stare in nove prave in krive lokomotive in prolctartjat mi bode hvaležen — tudi na ! nunističnl podlagi I Predrznem se pa. vas. gospod minister, opozoriti na eno dejstvo: slovenski železničar ie bil prej najhuje teptan od nemških valpetov
— tudi, takih na intemacijonalnl podlagi — a se je vzllc temu častno in dobro vzdržal — še celo tako dobro
— da so razni politični eksperimenti s Štrajkl po vrsti padali v votlo. Tudi ta eksperiment nečtivdnega nasilja v znamenju od, vaše stranke ptid-gane enakosti vseh bode pal v vodo. Slovenski železničarji so prestali še vse hujše pritiske *n gredo preko tudi takih metod » s sunkom« naprej —- dobili pa bodejo zadoščenje in tudi prej ne bodejo odnehali.
Ivan Deržič.
Razna poročila.
Določitev me)« saarske kotline.
LDU. Pariz, 13. jan. (Dun KU) Agcnee Havas poroča: Zveza narodov bo dnejfi. t. m. imenovala komisijo. ki bo določila meje saarske kotline.
Wilson sklicuje orv! sestanek Zveze
narodov.
LDU. Lvon 14. jan. Predsednik VVilson ie podpisal odlok, s katerim se sklieuie prvi sestanek zveze narodov. Ta poziv se le brzojavil takoj
vsem lnteresiranim vladam, toda njegovo besedilo se ne bo objavilo v Zedinjenih državah, dokler ga ne prejmejo vsi drugi adresatl.
Madžaronskl nakleol proti našim uradnikom.
LDU. Pečuh. 13. Jan. Upravni uradnik v Pečuhu le zasledil zaroto, ki le imela nalogo, umoriti elavne uradnike uprave v Baranil. Vse niti vedejo k ogrskim upornikom.
Gospodarstvo.
PAR PROGRAMATIČNIH TOČK
O DOLŽNOSTIH NAŠE DRŽAVE.
Naša država ima poleg političnih nalog tudi gospodarske dolžnosti. Kakšno vlogo pa igra ekonomija v Jugoslaviji, ve danes vsakdo, ki le nekoliko zasleduje razvoj življenja v našem svetu. Zalo bodi omenjenih par reform, ki jih mora vlada v naši državi čimprej izvršiti.
Treba je rešiti valutno vprašanje. Pri ozdravljenju valute pa se ne sme pozabiti na koristi celokupnega jugoslovanskega ljudstva in na siromašne sloje, ki presegajo po številu vse druge družabne razrede.
Izvesti je treba agrarno reformo.
Izvedba naj bo takšna, Ha se ne bodo ž njo koristili Imoviteži. Zemljo naj se izroči onim, ki so jo v stanu obdelati z lastnimi rokami.
S sosednimi državami Je treba skleniti dobre trgovske pogodbe. Paziti Je posebno na to, da se ne bo delalo pogreškov pri določevanju carin. Pri teh pogodbah bo treba ločevati trgovske predmete od ludu-sfrijalmih.
Urediti Je treba uradniško vpra-šanie. Materijalno slabo situirano uradništvo se bo lahko uprlo korupciji in jo bo pomagalo zatreti.
Ekonomsko produkcijo Je treba povečati. Zato naj se pritegnejo k
delu potrebni strokovnjaki. Poskrbi naj se za potrebne strokovne šole.
Pozabiti ne smemo na gozdove, v katerih leži ogromen kapital, ki lahko znatno ^pripomore k ozdrav-ijenju naše valute. Pravilno izkoriščanje šum nam bo lahko prinašalo velike letne dohodke, s katerimi bomo mogli kriti izdatke za kulturne in socijalne investieje.
Misliti moramo na morje, kajti Jadran so naše oči. Ce izgubimo njega. izgubimo boljšo bodočnost. Samo če se bomo ravnali po teh točkah, bomo lahko sebe in naraščaj osrečili.
-t- Sladkor za vagone. Cehi in Nemci so se spora7 mneli. da odda Cehoslovaška Nemcem v zameno za vagone sladkor. Nemčija bo izročila Cehoslovakom 2000 vagonov, za kar dobi zaenkrat I0O0 vagonov sladkorja kot rekompenzacijo.
-t Novi bančni zavodi v Zedinjenih državah. VVilson ie podpisal zakon. glasom katerega se smejo v Ameriki ustanavljati banke, ki bodo financirale ameriško izvozno trgovino. Tozadevne transakcije bo izvajala »Federal reserve board«. Razen tega se ustanovi trgovsko društvo s kapitalom od nekolikih sto milijonov dolarjev, ki mu bo naloga, oskrbovati Evropo s proizvodi ameriške industrije.
-h Predujmi južni železnici. Vlada Nem. Avstrije je dovolila Južni železnici predujem v znesku 12 mit kron.
+ Angleži d utirajo pot na
vzhod. Po vesteh iz Budimpešte, je sklenila Bank of England osnovati svojo podružnico v Budimpešti.
+ Čehoslovaško državno posolilo. Drugega Češkega državnega posolila le bilo podpisano za preko 1> milijardo kron.
Nemiri v Berlinu.
Komunisti In neodvisni sociialisti orotl vladi.
LDU Berlin. 13. Poročila iz raznih pokrajin pravijo, da skušalo komunisti in neodvisni socialisti Jz ra bt-ti kot povod za agitacije proti sedanji vladi mezdno eibanie železmčarlev In posvetovanle narodne skupščin« o zakonu glede obratnih svetov..
Obsedno stanje v celi Nemčiji.
LDU Berlin. 13. Predsednik nemške države le v vsei državi proglasil Izjemno stanje. Državni obrambni minister Noske je osebno ptevze! izvršilno oblast za Berlin in pokrajino Brandenburg. Sprevodi in shodi pod milim nebom so prepovedani.
Pred narodno skupščino.
LDU Berlin. 13. januarja. Dasl J« biia seja narodne skupščine napovedana šele za petnajsto uro. so se ž« ob dvanajstih pomikale dolge vrste delavcev proti parlamentu v zmisle gesla, ki so. ga Izdali neodvisni socialni demokrati. 2e ob enajstih te btl trg ored zbornico nabito oolti. IVlno. Žice so prihajale z rdečimi zastavami in štandartaml. Dohode k parlamentu so zaprli kordoni varnostne straže. Na rampi pred zbornico so bile postavljene strojnice. Nameščenci cestne železnice so ob 13.30 ustavili delo. /
Obleganje državne zbornice. — Izgube na mrtvih In ranicnlh.
Berlin. 13. Med množico, ki Je oblegala državno zbornico, so se razširjali letaki nemške komunistične stranke z napisom:	»Ruski	beli
gardisti v Berlinu«, ki napadajo Ebertovo vlado in zahtevajo, da se Bermontove čete internirajo in razorožijo. dokler se r.e sklene mir. med sovjetsko Rusijo in protirevolu-clonarji. da se ruski vojni vjemikf odpošljejo domov, da se takoi obnovijo diplomatski in trgovski stiki s sovjetsko Rusijo, da se nikakor ne podpiralo več ruski protirevolucionaren Oovori raznih agitatorjev so vplivali na množico, da so razorožili varnostne organe, streljali nanje z njihovim orožlem in suval: z noži. Uradniki so morali streljati v obrambo so porabili tudi strojnice. MrtviK je bilo 20. težko ranjenih pa 40 oseb, število lahko ranjenih ni znano. Varnostna bramba ie izgubila 2 mrtveca, 2 stražnika na pogreša.v
Položai v mesto.
LDU Berlin. 13. V mestu vlada mir. Po cestah patroliralo ojačene varnostne straže in vojaški avtomobili s strolnicami. Nekatere ceste so pregrajene z bodečimi žicami.
Primorski Sokolski Krožek v: Ljubljani. V četrtek dne 15. t. m ob'
20. nri se vrši IV. debatni večer v posebni sobi kavarne »Zvezda«. Predava bivši talnik »Jugoslovanskega odbora v Pariz«n br. Tomo Šorli oi predmetu: »Naš spor z Italijo.«
Dnevne vesti.
— Dvakrat da, kdor hitro da.
Učiteljstvo opozarja merodajne oblasti na to prislovico s željo, da jo dobro prebero in se tudi po njej ravnajo. Vse je že prejelo povišek plač, le učiteljstvo čaka zaman. l'a se pospeši delo pri preračunavanji naših novih plač, je vse božične počitnice več učnih oseb pridno pomagalo na višjem šol. svetu. Človek bi mislil — seča) pa dobimo kar nain gre A zmotili smo sc. Ne dobimo ne obljubljenih predujmov in kakor se govori tudi v svečanu ne botno sreč-neji Baje se nam hoče naš povišek l)o Susteršlčevem receptu v podob; predujmov v različnih ‘terminih iz plačati. In zakaj to? Ker si gotove oblasti ne morejo otresti stare av-strijsko-l.ampetove ljubezni do učiteljstva. Pa tudi učiteljstvo lahko zapoje kako pesem, i.ujii sijub molčanju stanovskega lista vre v vrstah onih, ki so navezani le na plačo. Tora.i. dvakrat da ...
— Policijski uradniki, ki opravljajo službo •>:•.Cii u.aunega poslopja morajo nositi vidno prsni trak v državnih barvah z napisom »Policijski uradnik«. Vse osebe so zakonito obvezane ubogati odredbam teh uradnikov, ker tem pristoiajo vse pravice javnih straž ln Imajo zakonito varstvo označeno v § 68. Vaz zak
— Na obrtno-nadaljevalnlh Rolah v Ljubljani, in sicer na strokovnih nadaljevalnlcah za mehansko-tehni-ške obrti, potem na splošni obrtni
86 Ptične šolsko leto iy|d'20 v nedeljo dne 1. lebr. 192n.
‘ Bhzovlak na progi Ljubljana-Maribor se v kratkem zopet vzpo-
t ai« ,s;,avUal se ho samo v Celut ln Mariboru.
— Iz Ljubljane v Pariz P. L. M. vetja vožnja z vlakom Siinpton-Ori-ent-nxprcss 310.95 francoskih frankov.
—- Novo društvo so si ustanovili usnjarji, čevljarji, sedlarji in tor-barji. Imenuje se: Osrednje društvo usnjarjev in sorodnih strok za slovensko ozemlle v Ljubliank
— Invalidske pokojnine. Oddelek ?a narodno brambo deželne vlade za Slovenijo sporoča: Za nakazovale invalidskih pokojnin ostanem v Sloveniji v veljavi naredbe
od poverjeništva za narodno
dr-ITm '!e Pa tozadevni stari av-stn*ski zakon.
~ Telefonska govorilnica pri po^tnent urada Velenje. Pri poštnem uradu Velenje se je pri telefonski , cntrau. kf že obstoji, oivorila javna Kovorilmca za krajevni ln medkrajevni telefonski promet.
— Rekord hitrosti ic dosegla danes naša poSta. Dostavila le našemu Uredništvu list »Hrvatska Riječ« od 8. maja 1918. Iz Zagreba do Ljubljane ie torej tabli časopis skoro dve leti. Med tem je umrla Avstrija prostovoljno umrla pa tudi »Hrvatska Riječ«, da je naredila prostor da našnji »l^ijcči SH$.« Poštni upravi častttamo na svetovnem rekordu!
~ Pustolovec. Neki v vojaških ”?11" dobro zapisani mladenič sl j'e hr^P i oir' |aiiU»ria lanskega leta iz-ur H * Mežiško dolino in Dravo-i01iščc svojim drznim pu-Savlb'“"!^Ko* Cetovodia sc ie
nvanzirol » VOirradu’ a se sum drznim ^ r-‘!. !'raPor5dska. S svojim segel ^ r*-antnirn nastopom je doza MezKko cVW *n°ja5ki cenzor“ cania k - , , Proti »pobotnf-
sveta DohiM .,<ar od Narodnega Kikrat sr - Jf crd{rat 81 kron. dru-, \?.ft v- v tretjič pa je pre-v, ’ra« vecu račun, češ. da ie po-za Praporščaka in da kot lak oi a sedaj prejemati plačo gažisra. ° gostilnah j'e na ta račun zapustil znatne dolgove. — Vmešaval pa se je tudi v politične akcije tedal razburjene Koroške. Brez podlage je ovadil stražmojstra Sergana. dalje 3c aretiral brata Onlla v Slovenj-RTadcu. — Včeraj se je moral zagovarjati pred ljubljanskim deželmm soc.,ščem zaradi goljufije.. obreko-vama In lavnega nasilla. Po dolgi živahni razpravi te bil obsojen na 5 mesecev ječe zaradi goljnfiie. drugih dveh deliktov Je bil oproščen. Po nekod se je še začasa stare Avstrije Izdalal za dr. Borisa Šlajmerja, za dr. Hugona Kosiča, za dr. H. Krausa Jtd. Vprašart, zakaj si le nadel tuje *<ne, je odgovoril, da Je zamogel kot Večkratni dezerter v Avstriji prosto Tudi *,a Koroškem ie deloval j*Jd napačnim imenom Joško Tom-
Razvellavljenle avstrijskih , e!no*cn5Sklh zaplenitev. Med voj-” so razna sodišča, tako tudi rek-tile višle deželno sodišče v Orad-pr.iu-»aP^en'*a vsa Premoženja onih hm ,mh obsojencev, ki so bUl obujeni veleizdaje, zločina proti ob-
stoja vojske in slična. Kakor srno se-dai infoimiranl. se pripravlja pri deželnem sodišču v Ljubljani sklep, s katerim bodo popolnoma razveljavljene vse te zaplenitve.
— Konjska tatvina. Po noči dne 13. t. m. so posestniku Antonu Ziherlu Iz Dobrunj št. 13 neznani tatovi odpeljali iz zaprtega hleva staro, kostanjevo kobilo z belo liso na čelu. Kobila je vredna 7000 K. Sledovi gredo v smeri proti Ljubljani. NajbrŽe so tihotapci ki spravljajo konie preko demarkacijske črte.
PROTI PREKUPČEVALCEM Z ŽIVILI.
Po naredbi deželne vlade za Slovenijo tn dogovorno z odsekom za prehrane Je treba imeti za trgovino r živino z mlekom In jajci konce-ljo, ki jo podeljuje v prvi stopnji okrainn politično oblastvo. Vsi imetniki obrta trgovine z živino, mlekom in jajci, ki -so prijavili to obrt po 1. lanuarju (916. so zavezani prositi za koncesijo, zahtevano po § 1. te naredbe (20. dec. 1919) pri obrtni oblasti prve stopnje tekom 15 dni po razglasitvi te naredbe, sicer mine njih obrtna pravica. Trgovcem, ki so bili obsojeni zaradi navijanja cen, zaradi prestopka oblastveno določenih ccn, zaradi verižništva, zaradi nakupičevanja zalog ali zaradi tihotapstva preko državnih mej, oziroma demarkacijske črte. sme deželno-vladni oddelek za trgovino In obrt na predlog oblastva prve stopnje odvzeti obrtno pravico.
Ta naredba Ima namen preprečiti nečedne kupčije prekupovalcev, ki dražijo potrebna živila. Osebe KI se brez koncesije pečajo s prekupčevanjem, naj se naznanijo pristojni oblasti enako kot trgovci s koncesijo, če zagrešajo. kar zakon prepoveduje (navijanje cen, kupičenje an-log itd.).
Cim se uvede tozadevno kazensko postopanje, sme obrtno oblastvo prve stopnje ustaviti Izvrševanje obrta do pravno-močnostl kazenske sodbe.
Ljubljana.
= G. Milan Skrbinšek se je od-udzval povabilu vodstva dramatičnega gledališča ln gostuje te dni v naslovni vlogi Strindbergove drame »Oče«.
.= Papirnati drobiž mestne občine ljubljanske po 20 vin. kos z veljavnostjo do 30. junija 1920 sc dobiva proti takojšnjemu plačilu od 15. januarja 1920 dalje med običajnimi uradnimi urami prt’ mestni blagajni.
= Prošnja. G. Bogomilu Bou-žeku so bile ukradene gosli vredne čez 5000 K. Ker je imenovan brez sredstev in član orkestra siov. opere ter so bile gosli edin njegov zaslužek, prosi slov. javnost za podporo, da si more nabaviti nove. Več rodoljubov Je že darovalo svoj obubus, vendar ne zadostuje. Prosimo, da se naši linbiteHi umetnikov, odzovejo prošnji in darila ln — denatje *— vpošliejo našemu upravništvu.
= Seka ture. Prav neokusno bi neotesano nas sekirajo financarji vedno, kadar država podraži tobak 1 Hodijo namreč dan ali dva dni prej po tobakarnah ln prepovedujejo prodajali tobak. Tako ostane kadilec na suhem, 'če se ni mogel prej založiti s tobakom’ za en dan naprej. Pa kako se boš založil, ko dobiš za vsakokratni obisk trafike 5 svalčič. Cene tobaku ln svalčlcam so tako visoke, da jih komaj zmoreš, povrh moraš pa Igrati še ponižnega kužka, kamor prideš. Napravite tudi tukaj red.	}
= Na zabavnem" večera »Zveze poštnih organizacij se je našel zlat prstan brez kamna, par rokavic in dežnik. Izgubil pa se je en klobuk. Najdene predmete se dobi v Gradišču št. I5'IIl. pri g. Urbančiču, k!er se naj blagovoli oddati tudi Izgubljeni klobuk.
= Strasten tobakar. Hrvatsk! kmetič Stevo Domjanič Iz Hazin-lake-Pregrad je prišel v Ljubljano, da sl nakupi in nabavi tobaka, ker slišal je. da je v Ljubljani na prodaj. Včeraj sc ga pripeljali pred policijskega uradnika. Mali kmetič je ves v strahu. V rokah dva velika zavoja. Nahrbtnik, klobuk ponižno stiskajoč »Kal J?'Z vami?« »Pipo kadim in čikam. Kupil sem si duhana, a sedaj so me pripeljali ovaino ...« Čudna je bila njegova pot Tri osebe so ga zalotile pod Rožuikom. Začel le pred njimi bežati. Tl za njim. Skril se ie v jarek. Prijeli so ga in Izročili policiji.« Brez tobaka ne morem biti. Na Mrvatskem ga ni...« Stvar je , bila za kmetiča povolino končana.
= Verlžnlštvo. Pri državnem uradu zoper navijale« In verlžnlke ie
bilo včeraj zaradi navijanja cen obsojenih več oseb, mesarjev, trgovcev itd. Imena se uradoma priobčijo v vseh časopisih.
= Živela Avstrija!« Ona le bila ena »fest« država! V njej je bilo vsaj nekaj pravice. Ta prekleta, uboga Jugoslavija! »Živijo boljševiki!« ... Tako je kričal ln robantil po cesti na Glincah posestnice sin Janez Pirnat. Policija pa ga je včeraj kaznovala v smislu naredbe ministrstva za notranie zadeve z dne 13. novembra 1919 na 500 K globe v prid državni blagajni. Pride ra še P red državnega pravdnika. ker fe bil nasilen proti varnostnemu nrvanu.
= Tatvina na driavnemk olo-dvoru. Na državnem kolodvoru v Spodnji Šiški je policiia prišla na sled veliki tatvini železniških pra-rov. Skoda le znatna. Sled tatovom vodi v lmbliansko okolico.
— Vlom pri tvrdki Sctowab A Bizjak. Svoječosno smo poročali o velikem vlomu pri mauufakturni In konfekcijski tvrdk! Schwab & Bizjak. Pobclla le sedal dognala, da je ! udvlk Pongrac eden Izmed udeležencev. Bil je aretiran In Izročen sodišču.
»DRŽAVNA POSREDOVALNICA ZA DFLO.«
Pri vseh podružnicah »Drž. posredovalne«:« za delo (v 1.jubilant. Mariboru. Ptuju in Celju) je Iskalo v preteklem tednu, od 4. januarja do 11. januarja 1920 dela 251 moških In 119 ženskih delavnih moči. Delodajalci pa 137 moških in 64 ženskih delavnih moči. Posredovati! se je Izvršilo 130.
Promet od !. januarja do 11. Januarja 1920 izkazuje 813 strank ln In sicer 296 delodajalcev In 517 delojemalcev. Posredovanj se je Izvršilo v tem času 171.
Dela Iščejo: dninarji In dninarice (290). pis. moči (156). rudarji (151). mlinarji, peki. mesaril (134) trg. so-trudnlH m sofrudnloe (1??). služkinje. kuharice, uospodlnie (125). vajenci razne stroke (108). natakarji, natakarice sluge, vratarji, kovači, ključavirčarii itd.
V d'-!n so sprejmejo: gozdni delavci U00). klanci, dekle, služkinie. kuharice, mizarji, valenci razne stroke ključavničarji, kovači, tesarji, pletarjl. steklaril. pismonoši Itd.
teresend se tem potom poživljajo,
da se ga zanesljivo udeleže!
Društvena in uradna obvestila.
TURISTIKA IN ŠPORT.
člani in članice SPD se vljudno naprošajo, da pridno nabirajo nove Člane ln pritegnejo kolikor mogoče novih prijateljev p’anln in podpornikov našemu velepomembnemu narodnemu, kulturnemu društvu.
Smuči. Nove fine smuči so letos zelo iskan, žal pri nas težko dosegljiv predmet. Vsekakor pa bo en par — darilo tvrdke Magdič — tu —- mogoče ujeti na letošnjem »Planinskem plesu« dne 1. februaria t. I. v Narodnem domu v Ljuhlianl. nakar opozarjamo naše smučarje.
Zimski Izleti. Planince In Izletnike opozarjamo, da so sledeče planinske ktvče SPD celo leto odprte in tudi po zimi oskrbovane. 1. s.: Bistriška koča (600 m) v Kamriški Bistrici — 2 In pol uri iz Kamnika Val-vazorieva koča (1190 m) pod Stolom (??36 m) — 1 In po! ure iz Žirovnice. Hotel »Zlatorog« (530 m) ob Bohinlskem lez.eru — 2 ln pol uri Iz Bohinjske Bistrice.
Soorfnl klub »Mirita« opozarja svoje čiane ponovno na društveno telovadbo ki se vrši ob pondcIIVih »n četrtkih od 19. do 21. ure v telovadnici I državne gimnazije Telovadba je posebne važnosti zlasti za Člane, ki računalo na uvrstitev v nogometna moštva.
NSS.
Za politično vsebino dopisov pod to rubriko uredništvo ne prevzame odgovornosti.
Shod NSS na MutL V nedeljo dne 11. t. m. se Je vršil na Muti pri Sp. Dravogradu shod NSS, ki Je lepo uspel kljub temu. da so nemški na-Cltonalcl pod firmo Interinacijonale na vse mogoče načine agitirali proti shodu. Kakšno Je delo intemaeijo-nalcev na Muti. fe najbolje razvidno iz dejstva, da so delavci v livarni še vedno primorani nemško govoriti. Tudi so irtcrnaciionalci zbirali pod-
pise da dokažejo, da Je na Muti 70% nemških otrok, dočim ie bilo uradno že davno dognano, da Jih je komaj 3%. Vodstvo tovarne je seveda še vedno v rokah nemško-nacijonalnli tujecv, ki delajo vspričo drž. nadzornika g. Pitamlca, kar se jim poljubi. Bil ie skrajni čas. da je tu posegla vmes NSS. Po končanih referatih. ki so jim zborovalci sledili * • velikim zanimanjem, je bila ustanovljeno krajevna organizacija NSS za Muto in Vuzenico, nakar je tovaril Škerjanc zborovanje zakliučil.
Shod NSS v Ribnici. V nedeljo 11. t m. se le vršil v Ribnici prav dobro obiskan shod Narodno-sodja-listične stranke. Na shodu le poročal tovariš Juvan, ki je v eno in pol urnem govoru razpravljal o političnem položaju In programu NSS Govoril je tudi neki komunist Iz Kočevja. kateri Je odt»braval program NSS. Nato se je Izvolil odbor krajevne organizacije, akteremu nač«s* > ijule tovariš I^ovšln. Shod Je bil prav živahen ln se ie pokazalo, da ima NSS veliko zavednih somlljenikov v ribniški dolini.
.Javen shod ▼ Sevnici dne 11. t. m. Je bil številno obiskan. Na shodu Je poročal o programu NSS strankm tajnik tov. Tavčar. Izvolil se Je odbor krajevne organizacije NSS f predsednikom tov. Ed. Mv|jo.
Shod NSS v Sp. Šiški. Krajevna organizacija NSS v Sp. Šiški Je sklicala v soboto 10. t. m. pri »Štirnu« Javen shod. To priliko so Izrabili nekateri intemacijonalcl In so se postavili pred »štlmovo« gostilno ter nagovarjali ljudi naj se udeleže shoda pri »Anžoku«. ker se pri Štirn«, shod ne vrši. Da so tl gospodje zmožni se posluževati raznih sredstev. smo vedett in zakaj so si izbrali to svojo novo metodo, nam je pa tu«W jasno. Vsled tega shod ni bit tako polnoštevilno obiskan, kakor}« bilo pričakovati. Na shodu sta poročala tovariša Dcržlč In Rupnik. Sklenilo se Je sklicati v najkrajšem času velik laven shod v Sp. Šiški, na katerem bomo odgovarjali n« razna naslbtva naših Internacljonal-cev.
Maribor.
Brez strehe. Iz Ljubljane je bilo poslanih v Maribor okolu 40 družin, večinoma železniških nastavljencev. Ker pa vlada pri nas velikanska stanovanjska beda, morajo reveži stanovati v vagonih, medtem ko imajo Vsenemci milijonarji: Kokoschinegg. Scherbanm, Franz. Rossmann. Haus-maninger, Pfrimer, Schmledercr. Mravlagg Še danes stanovania z 9 do 12 sobami. — Dolžnost naših oblasti bi bila. da se te tiče izžene iz naše države v obljubljeno laČen-berško deželo, da ne bodo vsdj naši ljudje prezebali in umirali radi vse-nemških miljonarjev in drugih židovskih verižnikov in tihotapcev.
Za nakazla stanovanj se dobe potrebni formularji v uradnih prostorih Državne stanovanjske komisije, (šolska ulica, št. 1). Formularji se lahko na licu mesta izpolnilo in vložijo.
Za Izgon. Glasom vladne naredbe Izgube pravico do stanovania vse one osebe, ki so bile kaznovane zaradi verižništva ali navijanja cen. Pravice do bivanja v našem mestu nimato tudi oni, ki ne vrše nobene javne službe in tujci. Vsi tl lludie naj se naznanijo stanovanjskemu uradu, ki bo podvzel primerne korake, da dobe stanovanja v mesiti predvsem našerodci.
(Mariborsko slov. zensko društvo bo imelo prvo zborovanje v nedeljo. 18. t. m. ob pol 4. uri popoldne v veliki dvorani »Narodnega doma«. Na zorovame se vabi vse naše Ženstvo iz Maribora in okolice.
V Lcltersbereu Pri Maribora Je opllclja prejela tihotapsko družbo. Id šteje 27 oseb.
Cel‘e.
Zaprisega novincev. V ponde-Uek. 12. t. m. so bili slovesno zapriseženi vojaški novinci katoliške, pravoslavne in muslimanske vere v Celju. Poveljnik major Kostič je K tej slavnosti povabil tudi predstojnike civilnih oblasti. Po zaprisegi je imel major Kostič na vojaštvo nagovor, v katerem je povdarial, da mora biti vsak državljan ob vsakem času pripravljen čuvati im braniti domovino.
Redni občni zbor »Učiteljskega društva« za celjski okraj se vrši danes, v četrtek, ob 9. uri dopoldne v cel iški mestni deški šoli.
Sestanek dobrovoljcev se bo vršil v soboto, 17. t. m. predpoldne y. celjskem Narodnem domu. 3/si in-
Pokrajinske vesti.
Iz Novega mesta. Narodni dom — nemški kazino? Pred par dnevi je priredila znana »prijateljica nemške kulture« ga. BleiweIsova v Narod, domu plesni večer. Ne omenjal bi te zagrne prireditve In njenega teko prozornega namena, da ni g. Vojska, točasno še predsednk Narodne čitalnice. oddal tej gospe), ki je — nota-bene — za ta večer pošiljala nemška vabila, člstalrtlčno dvorano, brez vednosti gospodov odbornikov na razpolago. Isti gospod pa je ob priliki oktoberske akademske prireditve zfc-hteval od akademikov pismeno prošnjo za prepustitev dvorane. Neurn-IJivo nam ie tudi, da se ie udeležil s Številnimi dijaki večera ge. Blel-weisove tudi ravnateH tukaišnle gimnazije čeprav Je difakom prepovedal udeležbo na narodnem akademskem plesu in Jim prepovedal tudi plesno Šolo.
Slovenjgradec. D« * ni kmalu najti tako nemškutarskega gnezda kot je Slovenjgradec. pač ne bi mislil, zlasti če se upošteva Ime krala.
Da je žal teitou tako. krivo le v p^rl vrsti sedanje gerentstvo. ki ščiti in varuje tukajšnje talml-nemce, kjer In kadarkoli more. Tako Je n. pr. nastavlien pri okrajni hranilnici Slo-venitrradec po milosti gerenta In tukajšnjega načelnika okrajnega zastopa mladenič, kateremu mrzi vsaka slovenska beseda k1 ostentativno govori v pisarn! In še boli na javni cesti edino le blaženo nemščino, ki še sedal zanika pravico slovenskega prebivatstva do svojega lezlka: edino bi bilo na mestu, da se takega dečka' odstavi ln da krujt zavednemu Slovencu. Za danes nočemo Imenovati Imen. ker Itak pričakujemo preobrata, če ne prej. gotovo pri občinskih volitvah, ko bode odklenkalo tistim, ki sl sedaj domišlju-Jejo. da so vsemogočni In ki se bri-
gajo manj za našo sveto stvar kakor za svojo korist.
I* Brežic. AH Je kr. finančnemu ravnateljstvu v Mariboru znano da tukajšnji založnik glavne tobačne ' zaloge že tri mesece opravlja službo upravitelja tukajšnje Javne bolnic« ter zanjo vleče plačo toral obenem dve državni službi opravlja. Pregovor pravi, da hlapec ne more dvema gospodarjema služiti, tako Je tud! tukaj nemogoče obe službi vestno in nemoteno opravljati. Na ta način 'se eden ali drugi poklic površno Izvršuje. kar seveda trpi dotlčni zavod ali pa uprava zaloge. Skrb vlade bi bila. da se v bolnici uradnik nast-jvf, da ne bo treba enemu samemu dve državni službi opravljati, saj čaka danes še dovolj zmožnih uradnlkov-invalldov na službe.
Jiirkloštcr — prekl sod. Cenjeni gospod urednik! V 8. številki »Jugoslavije« prinašate tudi članek n plačah občinskih tajnikov in pravite, da dobivajo ti mesečno 300—600 K ter so zato »uboge pare«. Ako bi bili vedeli, kakšne posledice bo imelo to za našo občino, oziroma za njenega tajnika in za vas. sem prepričan, da bi bili tega članka ne natisnili. Cufte terej! Naš občinski tajnik, ki je vsestransko priznan zanesiiiv ln vesten mož. ima mesečne plače — no koliko mislite? — Saj ne uganete! — 290 K (reci dve sto kron)# Prosil Je že večkrat za povišanie, a zaman. V najbujšl sili pa mu prid« »Jugoslavija« v roke š tisrim člankom. Mož sl zaviha rokave ln ga pokaže enemu občinskih odbornikov. najhujšemu nasprotniku zvišanje plač. ln posledica rega: Zm talnika se je določil in razglasil tako/ prekl sod. ako se še drzne črhr.itl besedico zaradi svoje plače: vas na bodo zasledovali zaradi navijanja cen.
Drobiž.
* Statistika samomorov In poskusov samomora na Dunaju. Statistika živijenia sitih za dunajsko policijsko področje, ki Je tekom vojne Izkazovala pozornost vzbujajočo zmanjšanja števila. Izkazuje za prvo leto miru zopet znatno zvišanje slučajev. ki pa vendar daleč zaostala za številom v predvojni dobi. Leta 1919. je bilo na Dunaju policijsko naznanjenih samomorov In poskusov samomora 1138. Od teh ie bilo 469
moških ln 669 ženskih, pri čemer mo-/amo pripomniti, da je res Izvršilo samomor 266 moških In samo 203 ženske, dočim je 199 možkih In 470 žensk le poskušalo vzet! sl žlvliemie. - - Najstareišf samomorilec je 84 let star moški, otroških samomorov tokrat ni bilo. Kot vzroki samomorov se navaialo:	družinski	prepir (186
slučajev) nesrečna ljubezen (147), bolezen (138) itd. „
Izdajatelj In odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani.
Razglas.
Občinski lov, krajevne občine Loče ob Baškem Jezera, se odda na javni dražbi v najem, za dobo pet let, to je za čas od 25. jan. 19-0 do vštetega dne 24. jan. 1925.
Javna dražba bo dne 26. jan. 1920 ob 10 url v šolskih prostorih v Loč; h ob Baškem jezeru na Koroškem.
Izklicna cena ie 5000 kron.	48
PfOCtS S6 ■	Sprejme	»e	spreten,	samostojen
Proda se dobro ohranjen godbeni avtomat firme Popper, cona 6.500 K. lstotem 15 hi fctajerakeca inineyn n-o-5ta po K 4 50 I oboje franku kraj uro* daje. Ponudbe pod .Automat m MoM*
■a snoni. ekap. Al. Matelič, Ljubljana.!	«loven8ke*rH	,
Kongreoni trg 3.
L
I
tateresna ikopnost t hnratske eskomptis baost ii m x srbsko banke i lagrcba. r. r. Brzojavni naslovi „ISKOMPTHA“.
Eenarce vloge. — Nakup in predaja: itentav. diiiz, valut — eskoipt menit akreditivi — bona.
Interarb. telefonska štev. 146.
Brnefike g*>sll 250 let tiare in
50.000 .turih znamk ko luka) naprodaj, Naslov pove upravni&tvo Jugoslavije. '29
nem&kega po 40 i motnosti tudi italijanskega doplso-' Vanja. Vatop takoj, plača po dogovoru.
Ponudbe pod
»Veletrgovin« z lesom 1915* na epravsittvo Jugoslavije. 47
Ognja in vloma varne blagajne vseh visi in velikosti, kakor tudi blagajne za vzidati in wertheimove kasete priporoča tvr.tka Franc Schell, L jugoslovanska izdeiovalnica blagajn, Maribor, Komika testa 31. Popravila se vrte hiuo in ločno.
Kupi se:
Nemlko-slovvnskl slovar ,Wolf-Janežičev* ao kupi nad ceno. Ponudbe pod .F. G. 148* na »Anonfino ekspo-dicijo* Al. Matelič, Ljubliana, Kon- in d*un 80 posebno nagrado grešni trg 8.	55	onemu, ki mi preskrbi v sredi-
Kupi .e vinski jramen jCremortar) oziro,n-tudi ob perifeHji Ljub-uoaposka ulica 16.	58	liane stanovanje od 8—5 sob
g kopalnico, vsemi pritiklinami
Darujem
ta vagon drv
Adria
loapoeka ulica 16.
Službe:
Mesarski pomočnik nad 30 let atar, prekajevanja se lakoj sprejme. Pismene ponudbe na Anom'ni zavod Drago Bezeljak, Ljubljana, Con karjevo nabrežje 5.	61
Učenec ae »prejme v trgovino s mešanim blagom. Vinko Serak, Trebnje Dolenjsko.	62
Razno:	i
Sobo v središču mesta Uče mirna' »Iranka. Ponudbe na upravo Bala. 54
Plačam vsako ceno zd mesečno »obo brca postrežbe. Ponudbe pod -R. M.* na »Anonfno ekspedicijo* Al. Matelič, Ljubljana, Kon:-resni trg S. 59
Moš, ki ni zmrznil, ker ie spal Ir! dni na prostem, išče mebllrar.o robo. Soliden, miren, privatni uradnik. Ponudbe na upravo .Jugoslavije*.
.as vvssat—»aannsnan—n——assm—noa——»nasma———a
tajlilja Mip “TU”*'t
in če le mogoče z električne razsvetljavo.	23,9
Ponudbe pod »Vagon* na Anon. eksp. Matelič, Ljubljana Kongresni trg 8.
ar-m « V •	1|	"V	Tft	Iv	U	|	t	I	I
Zajčje koze = Karbidne svetilke
od divjih in domačih kupuje po najvišjih cenah
Ivan Šmigovc, Šoštanj,
izdeiovalnica klobukov, zamenjava tudi klobuke vseh
vrst za kože.
Stroje za
barvarje, apreture = in centrifuge
v najrazličnejših izdeljavah in velikostih se dobe po zmernih cenah pri tvrdki
„Svetla,“ Ljubljana
3448 Mestni trg štev. 25.
dobavla takoj
FELIKS BILL1G, Reichenburg,
Čehoslovaško
Rabljene
industrijske tračnice
(Industriegeleise) 1200—1500 m dolgosti in 2000 zraven pripadajočih žrebljov
KR za umu prva vrst. 4 vr.^cne,
lili 2 vagona kupim takoj, i 83 Ponudbe prosim na Allreda Ružič, Zagreb, Bakočeva 5. L
]| črnilo, rdečilo, barva za “ šfnmpilje(rude6a in modra). §■ »Snuži* (za čislenje vseh 3 | vrst kovin) razpošilja po jv najnižjih cenah. _
c Proizvod kemičnih tvarin £ O. Čertalič, Ljubljana. F
•§
H
Brai posebnega obvestila.
Tužnlm srcem naznanjam« vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast in stric, gospod	1	-
ERNEST HIENG,
trgovec in posestnik
danes zjutraj po dolgem trpljenju v 82. letu starosti Bogu vdano preminul.
Pogreb predragega rajnega se vrši v četrtek dne 15. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Levstikova ulica fet. 4. na pokopališče k sv. Krištofu.
V Ljubljani, dne 14. januarja 192®.
Marija Hieng, roj. Pffbll, soproga.
A da Stefln, roj. Hieng,	Ernest, Iran, Herman,
— VLADIMIR RADAM, ZAGREB,
4i	Vltlka	ulica	štev.	25.
Ogl
Intrr dan tura dravske divizijske oblasti v Ljubljani po* trebuje večjo količino fižola, krompirja, kislega in sladkega zelja, makaronov, svinjske masti, drva, ovsa, sena in slame.
Tozadevne ponudbe je staviti intendanturi dravske divU zjje v Ljubljani (Kazina L nadstropje).
&4	Komanda	dravske	divizije.
Mesar-prekajevalec
pivo vrstna moč, v vsakem oziru zanesljiv, se sprejme takoj ozuoma pozneje. Biti nors zmožen izdelovanja VFeh ' rsl mesnih izdelkov, večletno prakso in iiaiboljfa spričevalo. PL la iz vi sina oziroma
hči.
Maranca Hieng, roj. Perdan,
ainaha.
sinovi.
Major Matko Štelin, sel.
t jun
▼ zabojih po 15 kg.
Kava
Čaj
Čokolada Kdkao Kavin pridihi Konjak Ram LiKerie Šampanjec Namizna vftt Mndelni Roz*ne Dišave Paradižnike
raz>«lil]t fe celt« kraljestva
od 6 kg naprej poimiec prostel
JOS. FABIANI
Ljubljana, Prešernova ul. 54
Vsi vnuki In vnukinje. Veno! so hvaležno odklanjajo.
Mestal pogreba! »svod ▼ Ljubljani
tuui )K> dogovoru del ČMega dobifka Slrnovanje in vrt za »eienjavo dobi brezplačno. Prednost imajo oženjeni t nekoliko kavcije. Pismene ponudba , sprejema
tvrdka Janko Popovič v Ljubljani,
Blelweisoya cesta št. 32.
Kupim novejšo	m nr	....	z gostilno, kavarno,
ali trgovino ali dvo-	B^|	D N®	ki ima več prostorov,
rišče za trgovino	U L.	S3 SP	bolj na promet, kraju
v Mariboru,	Celju ali	tudi v Ljubljani.
Prodnat ali issunjsM todi dvonadstropno, v slogu vile zidano hi So, staro 15 let, s parketi, \ odo vi. do m In električno razsvetljavo, » lepim cvetličnim in sadnim vrtem, vse skupaj 600 O klafter v najlepii legi v Baljaktl. 52	Dopisi ped „H 1S A“ polfa It. Jakob v Rotu.
Dobri orodni kovači
ga izdelovanje poljedelskega orodja (plužnih delov, lopat, sekir itd.)
se sprejmejo v delo ob ugodnih pogojih v jeklarni na Ravnah
(Gufatapj - Ravne, Koroško, Jugoslavija).
Vpoštevali se bodo le kovači, ki so ie izdelovali poljedelsko orodje na vodnih kladivih. Zglasiti se je pismeno, prilože naj se prepisi izpričeval.	40
DosKo
prvovrstno angleško blago za iakete, modne hlače, obleke itd.
; Na zalogi velika izbira doma izgotovljenih oblek za gospode in j dečke ter vsakovrstnega manufaktumega blaga, srajc, samo-vezire, športnih čepic, nogavic itd. itd. itd.
!! Mi Id (en se nalili vjetilki prim lopest III
Prva kran ska razpošiljaina
1 Schwab Bizjak
■| Ljubljana.
™ Dvorni trg S. Pod „Narodno kavarno*4.
!! lastni medni atelje !!
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
Marijin Ir a 8 Ufolfana 'iiKcu 1 -
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun Ustanovljena septembra 1919. Prometa v prvih treh mesecih nad
10,000.000 kron.
F odi uirdia v Kuuki it teti
čistih brez odbitka rentnega davka.
/ 0 US	Neposredno	pod
državnim nadzorstvom.