t 1 zhaja ob ponedeljkih. SREDAH in sobotah - TE* tEFONl- uredništvo »4-73. Tajništvo in uprava a-» - tekoči račun pri komunalni banki v kranju )7-to-i-135 - letna naročnica 900 din. mesečna 79 din, posamezna štev. 10 din LETO xrv KRANJ, PONEDELJEK, 11. š^en&ea *96f G L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJBDSTVA ST.'KB IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 1956 KOT POLTEDN1K - OD 1. JANUARJA 19S0 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP -GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK ZA GORENJSKO Četrt stoletja je tega Te dni se z zadoščenjem in ponosom spominjamo velike tekstilne sj*vke Slovenije, ki je prav v teh pred 25 leti dosegla ktdmina- Četrt stoletja je tega . . . Takrat ,0 pisali 20. avgust 1936. leta.. Deset minut pred drugo uro po-popoldne je sirena iz Jugočeške v jfnju oznanila, da je zatirano elavstvo v boju . za svoje osnovne Pravice odločno, kot še nikoli do-'e' na Slovenskem, dvignilo glave. tovarno so zasedli delavci dopoldanske in popoldanske izmene, javili so stroje, prevzeli ključe, Pisarne . . . Enako se je zgodilo H"i v Jugobruni in v Inteksu. De-l?CJ, ki so bili do grla naveličani nePrestanega izžemanja, so hoteli^ vsako ceno od svojih delodajal-0 Cty izsiliti boljše delovne pogoje — *is>e mezde za vse tekstilno delavstvo. ,J*nZadcvanja kapitalistov — last-**ow tovarn, da bi stavko, šf pre-'se preveč razširi, v kali zatrli, 'e bilo zaman. Stavkovni val se je Vozeče širil in takoj prvega dne 7§}?i tudi ostale tekstilne tovarne * Kranju. Stavkalo je 2581 ljudi, ki so zahvali samo večji kos kruha — zase * 2a svoje družine . . . ,Jn stavka se je širila . . . dovolj Uro in nezadržno. Doesgla te Šk. °ko. Tudi ft so delavci ustavili Dek> stalne okrajne konference za oddih in rekreacijo ovitega Za boljši oddih člove SjT°ie. zasedli tovarne '<...ti«.i. ivvujrti: tn se pri-m ***m glavnemu stavkovnemu ™-{lahxko povila da za ogromno b-M^em so sledili tudi delavci vVvf™° domw delajo -ekonomske [?'cV Solidarnost delavstva ki****":Z "V**v*h Podjetij Prav ^ toUkš^ J~ .« « .mU 3« bl4a konferenca proti re- Ker Počitniški domovi naj bodo samostojne ekonomske enote-IzSaflsoe v Podvinu izredno lepo sprefeto - Regresiranje domov ima vei.ko slabih lastnosti Letos, maja se je sestala stalna konferenca za oddih in re- i dnevnega, tedenskega in letnega kreacijo in sprejela več sklepov, ki naj pome ga jo pri urejevanju dnevnega, tedenskega in letnega Oddiha delovnih ljudi. Omenjeno konferenco šesta vi j r. jo predstdniki-'podjetij, ki imajo na Gorenjskem t« domove in zastopniki okrajnega ter občinskih sindikalnih svetov. Glavna sezona dopustov je za nami, zato smo poprosili predsednika predsedstva Konference za oddih in rekreacijo tovariša Hor-jaka, da nam pove, kakšni so Uspehi dela te Konference in kaj je ugotovila komisija Konference, ko je pregledovala upravljanje v počitniških domovih. Stališče Konference je namreč, da naj bodo počitniški domovi samostojne ekonomske enote podjetij, ki jim pripadajo, kolektivi teh domov pa naj imajo dober vpogled v ekonomsko poslovanje svoje enote. Vendar jo komisija sna, da so celo delavci so se industrialci branili Meti delavsk se stavki pri drm-gih strok ^Srairaenj-a domov, ker so bili re- ji /-^ uet4iT/>jee pogoie, se je slavja razširila tudi proti L'ntbljani in ^ tam proti Štajerski. '* oblast? \Jtot>'lc* je na stra-n kapitalističnih ^rišcevalcev. Da bi uvedla red 2 "dušila stavko, ni izbirala sred- Ksila stavko, da ie ukrotila izkoriščane, se — časopisov, zaporov in so- -..falužila vsega 'a, oroiništva, ^olikšneva pritiska delavstvo ni t^rzalo. Prišlo je do pogajanj, in j)'lCno je bila podpisana pogodba, j'tavc! so sprejeli povoje, vendar **t{ s!abšc od tistih, ki so iib bil; septembra dela vci spet rta delovna mesta in pognali °ie. tn to tavk >vi j ustvarjena enotnost delovnega fy Jna pot »<£vnhci>r ■»V/€V v'tal razred gospod'aricv in ""v oblaki. greši največkrat potuha za slabo gospodarjenje. Menili so. da naj bi vsi, ki preživijo dopust v počitniškem domu tega ali onega podjetja, plačali ekonomsko ceno, delavci iz domočega podjetja pa naj bi bili deležni ugodnosti v drugačni obliki. V tovarni Peko in še v nekaterih drugih gospodarskih organizacijah so pred dopustom razdelili delavcem primerno vsote denarja, ki so jih potem ti lahko uporabili, kjerkoli že so prebili letni oddih. Tak način je veliko boljši od regresiranja domov tudi zato, ker imajo nekatere gospodarske organizacije premajhne počitniške domove in ne morejo preživeti v njih dopust vsi člani kolekTiva. ki bi to želeli. Druga podjetja imajo spet za svoje potrebe prevelike domove, ali pa jih sploh nimajo. Kljub očitno slabim stranem regresiranja domov, je bila letos vsaj polovica domov, v Katerih so matična podjetja krila priman jldjaj s posebnimi regresi in plačevala člane po odločbi občinskih forumov plačati dnevno eskrbo prav tako. kot bi jo plačal v hofe!u Erika ali v Razor ju, ^eprav je v tem domu ekonomika cena za polovico nižja. Prav tako se občinski organi niso strinjali s podaljšanjem sezone v počitniških domovih, kljub termi, da so vodstva domov pre- odmora je, čeprav se je pričela dokaj pozno, dobro uspela. Pri vseh občinskih sindikalnih svetil) so bile konference za oddih in rekreacijo, ki so iz svojega sestava izvolile odbore; le-ti so že sedaj pripravljajo na prihodnjo sezono. Tako bodo skušali v vseh gorenjskih občinah urediti podobna izletišča, kot je bilo na pobudo Konference urejeno v Podvinu. To izletioče je namreč deležno izrednega obiska posebno ob nedeljah in sobotah, ko ga posebno radi obiskujejo delovni ljudje z pričana, da bi bilo to podaljšanje ; Jesenic, Radovljice jn Lesc ter se- umestno. Tak odnos občinskih organov vsekakor ne vodi k boljšemu razvoju delavskega turizma. Akcija za boljše koriščenje veda prehodni gostje. To je pa izredno dobra utemeljitev za ureditev novih takih objektov. M. Sosič V FeJcah so odkrili spominsko obeležje prci vendar so delavci i j *tva; industrijsko delavstvo ie n^^olucionarnimi nastopi stopilo ft,V.ff0 množic. In še več- Komu- ^ lina partija, ki je v tem obdob-[)kolektiva po določbah administra-dtfira^a prav iz vrst industrijskega^tivnih prechoisov. ne pa po eko~ dr(J':]'n' '1C P0%ta^a predstavnik{inomskem uspehu. Ko^;i"h. rnnožic t)r> ~* letih, te spomhiut-l podjetij in ustanov, razen na ob-'C^ dogodkov še s posebnimi rnočju občinskega ljudskega od-r>$ce>tjcm. 7a nami '<* dolga m^ bora Jesenice, ki je s posebnimi prehodili smo jo rV.predpisi v domovih ofiemogočil namesto mezdnibKsprejemanje članov drugih kolok-f tivov. Gost v Porentovem domu Kranjski gori je na primer moral Hi (m. ž.) Selce, 10. septembra — Danes dopoldne ko v Selcah v Poljanski dolini odkrili spominsko obeležje prvima talcema s tega področja Janezu in Štefanu Luz-narju iz Selc. Na svečanosti je govoril predsednik krajevne organizacije Zveze borcev iz Selc tovariš Franc Kovač in med drugim dejal: •»Danes smo se zbrali na tem kraju, da bi se s svojo navzočnostjo oddol/ilj prvima talcema Janezu in Štefanu Luznarju iz Selc, ki sta na tem mestu pred dvajsetimi leti darovala svoja življenja za svobodo.« Tovariš Kovač je nadaljeval: »Rodilo se je običajno jesensko jutro 1. septembra 1941. V zgodnjih jutranjih urah je brzel po Selški dolini črn osebni aviemobil. Videti je bilo, kot bi f?e skupina štirih ljudi peljala na nedeljski izlet. Toda ta vožnja je bil poslednji pogled na prelepo Selško dolino, slovo od svojega roistnoga kraja in f^lovo od tistih prešernih otroških let dveh Selčanov. Crna limuzina se je ustavila na cesti pred nami. Iz avtomobila f*» izstopili triie moški. To so bili Štefan in Jane?; Luznar ter gMMPtarieAJ morilec. Do kraja izmučena oče in sin sta naredila še nokaj zadnjih korakov po lepi domači pokrajini. Zgodnje jutro so pretrgali streli, ki so za vedno zaprli oči očetu Janezu m sinu Štefanu Luznarju.« Na danjošnji svečanosti so sodelovali tudi moški pevski zbor iz Železnikov, godba na puhala iz Medvod in recitatorjl osemletke iz Železnikov. Ilr.vnj, 10. septembra (j. k.) — Včeraj je odšla na avtomobilsko cesto »Bratstva in enotnosti« 20. gorenjska mladinska delovna brigada »Cankarjev bataljon-«. Brigada odhaja v Kumanov-o v Makedonijo in bo ostala na delovišcn 2 meseca. Sestavljena je iz brigadirk in brigadirjev iz vse Gorenjske. Pokrovitelj brigade je tekstilna tovarna »Sukno« Zapnže. Komandant brigade je Marjan Zvan Veličastna proslava W4mm prazniku v Predenim (an) Preddvor, 10. septembra — Prebivalci bivše občine Preddvor so od petka do nedelje slovesno praznovali svoj 8. krajevni praznik. Vsako leto se ob njem spominjajo ustanovitve prvega NOO v Mačah pri Preddvoru in množičnega preseljevanja prebivalcev v koncentracijska taborišča. Letošnje praznovanje, ki sovpada v 20-letnieo vstaje, je bilo še posebno svečano pripravljeno. Že v ootek so bile številne prireditve. V soboto pa je bila svečanost na Mož-janci, kjer so odkrili spominsko obeležje 3 padlim partizanom. Ti so padli v avgustu 1944. leta, med njimi pa je bil tudi sekretar okrožnega odbora OF tov. Krmelj. Osr^nja prireditev pa je bila danes pri spomeniku padlih v Preddvoru. Na slavnostni tribuni so Pf zbrali Številni predstavniki pni ličnega in družbenega življenja med katerimi so 'bili tudi pod- SRECNO POT JESENIŠTCF« GLEDALIŠCNTKOM (U.) JESENICE, 10. septembra - Dam os ob 13. uri so se Jeseničani poslovili od članov jeseni: koga gledališča, ki so odpotovali v Monaco, kjer bodo ria dru rtom mednarodnem festtvađn amaterskih gledališč zastopali Jugoslavijo. predsednik ObLO Kranj Ivo Šefic, tajnik odbora Rudolf Balderman)s predsednik občinskega odbora SZDL Kranj Stane Božič, predsednik občinskega odbora ZB Kranj Vinko Kepic, Franc Puhar in drugi. Zbralo se je tudi okoli 1000 domačinov in okoličanov. Slovesnost je otvoril domačin iVari Tekavec; govor pa je imel Tone Tičar. ki je orisal potek NOB v tem kraju in povezal povojno graditev in napredek, ki so ga bili deležni tudi prebivalci tega kraja po 20 letih revolucije. Po njegovem govoru so razvili prrpor tamkajžnje organizacije ZB, ki mu je kumoval delovni kolektiv LIP Preddvor. Prapor jo razvil predstavnLk delovnega koleletiva Franc Tičar. Številne partizanske patrola so nato položile še vence in cvetje k spomeniku, pionirji, recitatorji in pevci pevskega zbora France Prešeren iz Kranja pa so izvedli še kulturni program. ..... terenca sMikaln® organizacije v Železarni V dvorani Delavskega doma na Jesenicah je bHa v petek popoldan polletna konferenca sindikalne organizacije Železarne Jesenice. Na konferenci so ocenili dosedanje delo sindikalne organizacije v prvem polletju letos. Predsednik je v svojem referatu nanizal pozitivne in negativne vplive na gospodarske ukrepe, govoril je o gibanju delovne sile ter o tem, kako vpliva to gibanj« na r-roiz-vodnjo. Predsednik je podčrtal važnost decentralizacijo in uved- bo 31 ekonomskih enot.' Govoril je tndj o razdeljevanju in doseganju dohodka ter cb koncu predlagal Vrsto ukrepov, s katerimi bi bilo ma~"odpraviti vos negativne pojave. Konferenca je tako po predlo/onih materialih, kakor po bogati dis! unl:"i uspela, in bo pripomogla, da bo sindikalna organizacija še aktivneje sodelovala pri reševanju Vseh problemov pri proizvodnji sami kot tudi pri uvajanju novih proizvodnih odnosov. U. Tekraj in Pravijo, da mu gre dobro! onkraj trat *8ra|«_'." vi'*» In. ssptcnibra. Jjjvnijj ^avstvenl postaji A ZDRAVSTVENA POSTAJA V PREDDVORU Danes dopoldne je bila v počastitev krajevnega praznika pri novo v Preddvoru velika slovesaost, ki so se je udeležili številni prednja, zdravstveno prosvetni delavci ln okoli 1000 doma-Izročili svojemu namenu novo zgrajeno zdravstveno med najlepše v Sloveniji. :a odbora Janko Troha ln poudaril, da Ja gradnja gSJP n»a u milijonov dinarjev, od teLa so preblvlcl sattn V^*P^}l^V^dbtneax materialu fStasi ^"IJone din, pomagali pa so „ tudi s prostovoljnim delom »"drugim. V"??:zdravstveni N^11* razen splošne ambulante, posvetovalnice za matere in otroke tudi dentistični oddelek, anJc za zdravnika ln drugo bil direktor slučajno zaseden, sem o ljudeh, pravi sam sebi in dobro g moral sesti v pisarni pred direk- pozna velike in male ljudi in za k torjevimj vrati in čakati. Prav njegove pojme o teht sem kil 7.a p tedaj je prišla mimo tovarišica, ki kaj omembe vrednega, ie od vse- : \je r.csU v sobo k direktorja dve r.i .početka, preslabo oblečen. Ve, P ! skodelici kave. Prišla je skozi ena da obleka naredi človeka, zatorej, p [vrata, on pa skozi druga! Še pre- to samo tnimopreae, nosf vedno ; den je tovarišica kavi oddala, jo lepe zlikane srajce in kravate.) je (vrata direktorjeve sobe so Ko je odšel sem povprašal tov.'- '- rišico, ie je vedno tak! Maršikr j ■ rti je povcdaia in marsikaj bi ffri še lahko. Toda direktorjev * je odhajal in bil sem na vrsti. Nekaj trenutkov za tem, g.t • : biLa obložena, kakor so pač ved- direktor pehlical zaradi nekatc:"- \ V teh'letih, dasiravno jih še no obložena direktorjeva vrata) s podatkov. Ko je vstopil je '■ ' ; § turna kaj prida, si je ustvaril po- skoraj pasjim glasom povprašal, prikupnega vidita . . . I sebne nazore o ljudeh in odnosih Če so njegom jormularji, katere »Da, tovariš direktor, da!« § med ljudmi. Vedro se ravna po je naročil z.e včeraj, gotovi. Dr- »Odlična ideja, tovarn dirc'. \ 3 načelu: navzgor hltpec, navzdol žala je že za^ kljieko in ni uteg- tor.', 9 tiran. Zelo preprosto — vendar nila kaj dosti odgovoriti, temveč >Rrs, to bi bilo treba storiti, ¥-. H nesprejemljivo za načela, za ka- je oddala kavi v sosednjo sobo, tovariš direktor.« i t era si prizadevamo. Toda v oko- se vrnila in odgovorila pnšleai, No, no, razgovor ni bil več z.r |; 5 IfH, kjer žnn\ mu menda nikoli da ji je naročil šele včeraj, in da nimiv. Tale »belmrajčni gospod* I ne oporekajo, bojda, kakor sem res še ni utegnila končati vsega je bil zelo daleč od naših načel ; g že dejal, mu gre celo dobro' dela, da pa bo naslednjega jutra in tudi naši stvarmrsti m nikt 3 Vidite, samo dvakrat sva se gotovo. In zdaj se je tale gospdd, ji ni utegnil pogledati v obraz: ■": M sesla: prvič pred in drugič za za katerega so v podjetja dognali, kajti negovo stvarnost ni ai••• I :-j| vrani direktorjeve pisarne. Med da ima šiljaste komovčke, razbu- jala, razen v lastni eksistenci in rs tema dvema srečanjema »med« in ril in vpil. Kako da se drzne kaj v lastnih komovčkih, nikjer v ! 3 »za« vrati pa je nastala tudi mi- takega ona, in to njemu, vpil je, Njegova stvarnost je obstajala H sel o teh obrazih. češ da bo zdaj že vsaka baba mi- v razmerju podrejenih in v oro- S % Prišel sem po poslovnih oprav- slila po svoje. (Med vrern r.izgo- kavičenem božanju tistih, ki il kih v niihvoo podjetje, in ker je vorom me še ope-zil ni. Veliko ve nad njim. j. k. j* ,i illllinHfflHHIIIIlllHUlIHniM llfflllHillHinnilMflHlIlIKli™^ h STRAH NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA PONEDELJEK, 11. septembra *f1 rr iju m STRAH PRED PREŠERNOVCI Prešernova ali Gorenjska brigada, kot so jo imenovali, ki je po likvidaciji belogardistične postojanke v Črnem vrhu nad Idrijo prišla v sklopu XXXI. divizije v območje 2irov, je imela 11. septembra 1944. leta hude boje z Nemci. *lo je za napad na Dolomite, kjer se je bilo utrdilo pravo sovražno gnezdo. V številnih utrdbah in bunkerjih na Sv. Tn*tu. Črnem vrhu. Treh kraljih. Suh^ro dolu in drugod ie bilo nad 700 Nemcev, belogardistov in četni-kov. Ponekod so celo posamezne kmeti'e soremenili v bunkerje, jih obkolili z žico in stražami, {forifio niihove močne pronT-nrrle so se tudi domačini vso boli nagiba : nod voli v sovr-znih elemente-. O-'mev razbite, močne belogar-•jjjstifine nos*o.:anko v Črnem vrhu nad TdrM". je prodral tudi v Do-lorn-te. Hkrati je belogird'ste in četnika tnkra* hudo rprosoral roo-razvm ^ito-Subašič. Vendar niso h^oM kloniti. "a vdor v Dolomite ie komandant Prešernove brigade, Rudolf Hribornik-Svarun. zbral samo stare, v ognju prekaljene borce. To mani'o udarno enoto so močno overo?-li in krenili na pot z vso tajnostjo. Odali del brigade je bil v £'reb, Najnrel so naoadli Flor-jul in Korono. To je bilo Svaru-nu toliko olaišano. ker je kot tamkaj j i ro'nk. poznal skorajda vsak grm. Toda 11. septembra so bili nr;r>ilioni sprejeti hud boj z dom-T'im sovražn'kom. Hudi boji so bili zlnsti vzhrluo od Idrije: Goro. Razpotje. Vehorše itd. V teh bojih je padlo 51 Nemcev oziroma sovražnikov, a 12 jih je bilo ran jen-'h. Prcnlah je zajel vso okoliške postojanke — .celotne Dolomite. V 2ireh in okrog Idrije so partizani še isti dan mobillhirali v sveio vrste nove borce, kmetje so do-važal! hrano in udarna moč se je kreo;l?. f Boii v Dolomitih so se nadaljevali. Prešernova brigada je v sklopu XXXI. divizije imela več težakih, toda slavnih trenutkov. 4 PO LESTVI V GRAD Dne 12. septembra 1943 je Prešernova brigada, k' jo bila tisti čas n« kočevskem, dobila povelje, da skupnu z drugimi brigadami sode1 'io pri napadu na znano ,<^.i zemHil pri naoravah z vgrajenimi električnimi tokovodr.iki in posku^p.nje na okrovno napetost moralnih naprav so pokazale, da do ndaroa električnega u. ,_*J__ V tistem mostu so nagnali v cer- srm prijntelia,« pripoveckrlo: . . m«tu. V ™om »m,™ tr^mrtfcu k^ti «v« mimo pnnrt«. rtojc tam tad- . ^o »MS« Nemd po- g*^»J2£ -j^* t V hotelu v Lovranu ima pomnil: »Vsi jih imajo zato, a sina. Dan je ep * žen ko vn otX ter ^ S ^ ^ stal Je s^di ceste vojne so kij* emu.« šW rm, g^neU nekaj ^J^V^' X^t*w?i može postrelili. s strojno pafto in streljol ujetni- Prav*«. ^J^JStS^S^ Prav,, da ga svetem.. Nekaj aW^azgai i avtomobilu, ki so Jih pripe- razumeli. Ne moreU' "»mU,Jto let jo tega kar je ^»vojake IW p ^ m Amorirani. To drugI.« Potem sem Izstopil. Mimo Are- rta sva reiua na bskvimu ji«.'-— - , ------- ' . j. ooti le pet. Prlpomne. da mu po- »Nobenega Napoleona več,, Ho in nruir 7 Ju- čem. Nasmehne se. govor ugaja in da Je prvi, z Ju jm ^^.^ w ubijal1. Vo>na N my„^ HRUACEV PREMAGA RAZCHtOZITEV — Sovjetski premier je na zborovanj« indijskosoTJetskega prijateljstva v Moskri dejal, da je bilo v rzdušjo konterSK* neblokovskih držav čnthi plemenito zaskrbljenost za usodo človeštva. Mir •* svetu bi se oknepft\ če bi bila odpravljena nesoglasja med ZTtA m Sovjetsk0 zvezo. Hrušćev je nadalje dejal, da je surova stvarnost sedanjosti v tem, da se J* prav idaj, ko so ustvarjeni neogibni pogoji za nagel razvoj, človeštvo zn*®0 aa rob« nove vojne tragedfje. Priznanje obeh nemslrfh držav M po njerov«"1 mnerfjn radi prispevalo k mira. PRIPRAVE ZA POGAJANJA — Zahodni diplomati v Londonu potrjuje)0' da bodo ZDA v kratkem začele neuradne razgovore s Sovjetsko zvezo o ber' linski krizi. Razgovori naj bi se začeli že konec tega tedna. ZDA bi se razgO" varjale rudi v imenu drugih zahodnih drž^v. Namen ZDA pri tem je, proučiti stališče Sovjetske zveze glede pogajal in morebitnega sestanka najvišjih predstavnikov štirih držav, ki bi se razg"" varjnli o Bertlnu. SESTANEK S KENNEDVJEM — New York Times je objavil Sulzbergerjev intervju s sovjetskim premierom Hrušcevom. Hruščev je izjavil, da sc j* pripravljen razgovariati s predsednikom Kennedvjem in vložiti vse naporf za rešitev mednarodnih problemov. Važno pa je, je izjavil Hruščev, da bi tak sestanek ploden. EKSPLOZIJE V ZDA — Po vesteh bodo v ZDA sprožili atomsko eksplozi'0 v podzemlju čez 14 dni. Podzemeljske atomske eksplozije opravljajo v Nevad'" ZAHODNE NOTE SOVJETSKI ZVEZI — Francoska vlada je danes nu>1aIa vladi ZSSR odgovor na noto z dne 2. septembra, ki se nanaša na zračni korid"1" Z zahodnim Bcrtmom. Francoska vlada v noti poudarja, da je proti vsak«-'"111 ukrepu, ki bi oviral uporabljanje zračnega koridorja. Vsaka sprememba v svo* hodnem in mirnem uporabljanju koridora za potniški in blagovni promet tne* Zahodno Nemčijo in zahodnim Berlinom — je rečeno v francoski noti — bJ rezultat agresivnih akcij sovjetske vlade in oblasti v Vzhodni Nemčiji Pr°" že ustn'lenim pravicam. AL?.IRSKO VI.ADO PRIZNALO 26 DRzAV — Uradni krogi začasne al/i« vlade pravijo, da je alžirsko vlado doslaj uradno priznalo 26 držav. Razen so jo de facto priznale še štiri države. MIRNA REŠITEV PROBLEMA BIZERTE JE MOŽNA — Predsednik tU"1' zljske republike HabJb Burgiba je na sestanku z novinarji pretekli P0''* govoril o Bircrti in o odnosih s Francijo. Po njegovem mnenju je zadaj' de GanHova izjava v zvezi z Bizerto spravljiva in pomeni, da dc Gaullc v n3^,u sprejema rvakuacijo francoskih sil s tttnizijskega ozemlja. »Upam,« jc rC*' Burgiba, »da sc bo položaj do prihodnjega tedna razvijal v novo smer i° *j bomo našli rešitev, ki bo spoštovala suverenost Trmizijc in seveda Franci |r« POSKUS ATBNTATA NA DK GAULLA — Pretekli petek zvečer so skuš« If atentatorji ubiti predsednika francoske republike dc Ganila, ko sc je s s4°i. spremstvom peljal v avtomobilu iz Pariza v svojo poletno rezidenco v C"10^ bes—les—dcux—Fglises. V uradnem sporočilu kabineta predsednika franco republike je rečeno, da poskm ni uspel in da predsednik dc Gaull ni P° dovan. IIE1IRU JE ZAKIJUCIL OBISK V SOVJETSKI ZVEZI — Predse indijske vlade Neh m, ki se je tc dni mudil na obisku v SZ, je v soboto o tova! i letalom iz Moskve v Taškent, od koder bo nadaly?val pot v Nev/ ®c Pretlsednik sovjetske vlade je ob slovesu indijskega gosta dejal, da se je kriti izmenjavi mnenj pokazala enakost gledišč o številnih vpni'.nn'ih in so prišla do izraza skupna prizadevanja, da bi preprečili atomsko voj**0. mi- od- NOVA BRAZILSKA VLADA — Brazilski Kongres je v petek glasovi proti 22 glasovom izrekel zaupnico predsedniku brazilske vlade Tati Nevesu. Na drugem glasovanju je Kongres potem Z 246 proti 10 d'** odobril sestavo nove brazilske vlade. PREDLOG JE NESPRi-JEMLJIV — Predsednik ministrskega sveta Nikita Hruščev je v soboto v poslanicah predsedniku Kenned"ju ln PlC ^j, Macmillana zavrnil niun predlog, naj bi sklenili sr>orazum « prepovedi ato«1 poskusov v atmosferi. Anketo o družbeni prehran« Na pobudo občinskega ljudskega odbora Kranj je okrajni zavod za napredek gospodinjstva ie letošnjo pomlad začel pripravljati večjo anketo. V anketo je bilo zajeto okoli 70W gospodinjstev z območja vseh kranjskih stanovanjskih skupnosti. Glavni namen tc akcije je, da prikaže, kako so urejene druiine v Kranju ln kakšne potrebe imajo. Na osnovi odgovorov te ankete, ki Je v bistvu razJakovaJni del priprav pred urad u ju nov. ju obrata družbene prehrane v K ran«! a, bo tudi določena lokacija novega obratx kapuci teta. oprema In način po-vire2b*. ttesultaM ankete bedo verjetno /.nuni že v prihodnjem tede'1' bomo o tem tudi več pisali« NOVA ŠTEVILKA VESTNIKA Te dni, po poletnih P^^ik1 nova številku r)( '/no f'rr1 ^ vplivu novih Strumentov na družbeni P]'* j-,^' Hn>a Kranj, o povprečno ^^e^ nih osebnih dohotUcih v \^ef' polletju letošnjega leta In ^Lfc«?^ Jave z letim obdobjem ^ orfO' o itevil« zaposlenih v * daratvu v prv«m polie1-^ gfitffi'' nik ureja un-o-ln^ki odgovorni urednik je ilu< man. ponedeljek, 11. septembra 1961 MLADA RAST — ZANIMIVOSTI STRAN EV I C A SOvica s Kebla na Pohorju je bila tedaj stara šest let. Na njen dom in k sosedovim so pogosto Pohajali partizani. Večkrat jih jo videla pa se tudi pogovarjala 7. n}*mi. Zabičali so ji, da ne sme nobenemu tujemu človeku, poseb-110 pa ne Nemcu povedati, da Prihajajo v vas. Nekega dne se je vračala od so-Beda, kamor je rada hodila na obisk, proti domu. ko i i je prikorakal po cesti nasproti nemški ^žnik Kokol iz Oplotnice. Silvi-00 ie poantd še, ko je bila či6to "•ajhna. in prijazno jo je nngo-VotjI: "O. Silvica, dober dan, glej, glej. kako st zrasla, odkar te nisem Videl, in kako lepe laske imaš.« Silvica pa si je orožnika neza-"Pno ogledovala. Kaj neki hoče 0(1 nje, da je tako prijazen. No, Orožnik je prišel kaj kmalu z bar-*° na dan. Podobrikal se je še dekletcu m ga zvito vprašal: -Ti si vendar tako pridna punč-**• ti mi boš lahko povedala, ali **i pridejo k vam tisti iz gošče?« Sladko se je nasmehnil. ljubez-n*vo je pogledal, Silvica pa se ni <*ala kar tako speljati na limanice *h j^ molčala. »Tako rad bi se srečal z njimi.« Kokol predel kar naprej, >mo-&°če pa pridejo kdaj k sosedu?« Silvica se niti zganila ni; samo •"■tnice krepko stisnila, da jd ne bi ušla kakšna nepotrebna beseda. »Pa ti menda ni miška jezik odgriznila?« ie vzrojil Kokol. Potrpežljivost mu je pohajala. A brž J* jo spet potuhnil in ubral pri-•kazr*ejise strune. »Glerj no,« je dejal, -čisto sem P°zabfl, nekaj dobrega imam »ate.^ Segel je v žep, privlekel irz njega vrečico bonbonov in jih ponudil dekletcu. Silvici so se pričele kar sline nabirati v ustih. Prav rada bi bila segla po bonbonih, ki so bili veliki in rdeči, in komaj se je premagala, da ni stegnila roke. Orožnik Kokol se je hudo začudil, ker Silvica bonbonov ni hotela sprejeti. Še ji je prigovarjal, naj jih vendar vzame, toda ona je trmasto vztrajala, da jih ne bo. In tako se je Kokol naposled nehal ukvarjati z njo. Pač pa jo je mahnil naravnost k Silvici do- mov in tam vprašal njenega očeta, če se jo dekletce preobjedlo bonbonov, da jih od njega noče vzeti. »Ah, kje,« je orožniku odvrnil Sil-vin oče, »že davno je od tega, kar jih je doma poslednjič videla.« Zvečer pa je oče vprašal Silvico: »Zakaj nisi hotela od Kokola vzeti bonbonov?« Deklica ga je začudeno pogledala in odvrnila: -Jaz da bi vzela bonbone od takšnega?« Oče se je zasmejal in evo j o pridno punčko pobožal po licu. Ona pa se je pritisnila k njemu in mu potem čisto tiho zašepetala na uho: -Veš, atek, pa tudi o tistih, ki prihajajo k nam iz gošče, mu nisem nič povedala, čeprav me Je spraševal o njih.« Zares, samo šest let je bilo takrat Silvici s Kebla. Še danes se rada spominja, kako so ni dala od nemškega orožnika preslepiti z bonboni, da bi izdala partizane. (FRANCE FILIPČIC, 1. številka Kurireka) Uspel posnetek v preblisku sekunde z angleških dirkališč Kurircek Revijo Kurirček, ki je do sedaj izšla dvakrat (letos maja in jtm'ja) prav verjetno že poznate. Cc je niste že sami naročili, ste jo mogoče prebrali pri svojem sošolcu ali prijatelju. Naj vam zaupamo, da bodo letošnje številke (v dragi polovici septembra izide prva številka letnika za tekoče šolsko leto) še posebno pestre: po vsebini in zunanji opremi. Zato smo prepričani, da tudi na gorenjskih šolah odslej nc bo pionirja, ki ne bi zasledoval, kar bo prinašal Kurirček v svoji torbi. Resnici na ljubo naj povemo, da bo ta odslej tako polna, da se bo prav za vsakogar kaj našlo. Cez približno 14 dni boste verjetno prejeli prvo letošnjo števiTko. mi pa naj vam še pred n.jerrim izidom predstavimo kratko zsrodbico D-r-rinjc Ranik, ki mxri naslov S kurirjem Jankom Nekega junijskega dne 6em sre-kurirja Janka, starega devet deset let. Prepasan je bil s Pravim vojaškim ooasneem, za **ter€gu jc- čvrsto zataknil pi-'tolo. »Janko, od kod imnš pištolo?« ga začudeno vprašala, že ko 2 mi je približal na deset metrov. *Sedaj le vse orožja na fronti, * ti si so oborožil s pištolo.* Kurir Janko sc resn~ razjezi. Rabila sem ponos dečka — partizana ln kurirja. *Ti mieliš«. užaljeno prične Janko. -da naša kurirska služba n' važna. E. draga tovarišica, komisar nam je pripovedoval, kako v^i'ka in važna je kurimka dolž-7^*t v borbi.« Malo je pomolčal *n v njegovem pogledu se je bra- a otroška žalost. -Vidiš.« pravi Janko, -moja brafta Marko in Mirko sta padla, ko je sovražnik vdrl v osvobojeni Drvar. A Slavko, moj tretji brat, je takoj zgrabil za puško, ko je izvedel za njuno smrt.« Janko zopet utihne. Iz njegovih oči so počasi tekle solze . . . Sramežljivo me pogleda, obrne se proti vasi. od koder se je si: ilo ropotanje letalske strojnice in puške, ter nadaljuje: -Tam Je Juriš. Zjutraj je tam padel moj brat Slavko. To novico nosim mnteri. Kako naj ji povem?« Legel jr mrak in ovijal poru-menele bukve. Z zastrtega neba so izginili strašni sejalci smrti — letalo. Začeli so nabijati s topovi. Za-:■■-)■) so Je še ena strašna noč. Janko se mi približa in mi za- upno pove: -Nocoj se bomo prebijali.« Skozi večerni mrak se je počasi oddaljevala majhna postava dečka — kurirja. Dolgo sem ga spremljala s pogledom. JOŽE OLAJ JE ZA PRVO LETOŠNJO ŠTEVILKO KURIRCKA PRISPEVAL PESMICO UČENCI GOJIJO KRESNICE Člani japonskih šolskih klubov so sklenili, da bodo povečali proizvodnjo kresnic. Doslej so jih vzgojili že preko 100.000. Šolarji dobro vedo, kje se skrivajo, razen tega pa so ugotovili, da najraje jedo polže in druge mehkužce. — Kresnice prodajajo v kletkah, ki slpžijo kot okrasne svetilke, kupujejo pa jih tudi kmetovalci, ker uničujejo poljske in vrtne škodljivce. Uriti in uriti perli Nekoga majskega dne so šli na izlet. Sonce je toplo sijalo nad gmajno, v vrhovih visokih dreves je prijazno veter šumel. Prišli so na grič kraj vasi in veselo zapeli, potem so si pravili šale. vriskali in se igrali erkivalnice, lov — vse, kar so znali. Nekdo bi so rad jim pridružil, jim segel v roke, zapel in za vriskal, povedal, kako težko svobodo je čakal v mrzlih zimskih nočeh sredi host, ko ni bilo ne pesmi, ne smeha — samo s svinčenkami se je skrivalnice igrai, se skril jim za deblo, pod skalo, zbežal, so vrnil, padel, vstal... Vse to bi jim rad povedal in rad bi sc z njimi igral. Pa ne more. Na robu gozda leži pokopan. DOKUMENTI! IVIN JkN DOKUMENTI! DOKUMENTI! 10 CANKARIEV Med tistimi, ki so se zatekli med hiše, smo dobili tudi neznatno ranjenega policista. Obvezali smo ga in i pustili, da je šel povedat, kaj se je zgodilo. Vmes pa je f moral vpiti: »Živel Stalin!« . Ob tej priložnosti sem dobil tudi druge čevlje. Sicer Nemcev nismo sezuvali, a mene so prav zaradi tega, ker sem imel nedavno nove in premajhne čevlje, le-ti zelo tiščali. Tudi uro sem dobil pri nekem oficirju ki 30 V spomin na tisti uspešni dan nosim še zdaj. Še vedno gre j I dobro ...« Tudi Janez Zvan—Dravski, ki je bil dostikrat tudi partizanski mesar, zanimivo dopolnjuje to pripovedovanje: »... Rovt ne bom pozabil svoj živ dan, čeravno mi je že toliko ušlo iz spomina ... Tisto z zajcem je bilo res nekaj nenavadnega. Opra-i vili smo v nekaj več ko desetih minutah. Preživeli poli- Scisti oziroma tisti, ki jih nismo takoj zadeli, se zlepa niso vdali. Moram reči — da smo bili takrat na cesti prvi mi: pokojni Adolf Repe—-Tilen, tudi iz Spodnjih Gorij, Biček,- Pečnik, mitraljezec Milan Fister in krepko rašdeni Janez Perko. ki je nekaj policistov pomlatil kar s kopitom. Ce bi ne .bilo tistega zajca, bi se lahko zgodilo prav obratno, ker zaseda ni bila na primernem kraju: f, brez kritja in brez pripravnega umik. Tako pa smo preji ostale hitro pognali in potolkli. Sicer pa moram dodati še nekaj ... Na tisti položaj sem prihite! še krvavih rok, ker sem pravkar pobil vola, ki je že dvakrat ušel smrti. To je bil tisti vol iz kropar-skega farovža. Ze na Mohorju sem ga hotel potolči, ko je zaregljalo. Takrat je prvič ušel. Potem nam je ušel ob prebijanju čez Selško dolino, a smo ga spet ujeli, kajti pomenil je obilno rezervo hrane, ki sama hodi. No, ko sem ga nazadnje v Rovtih pobil, so ga pojedli Nemci, kajti mi smo se po tem udaru raje naglo umaknili drugam. Ko smo Nemcem, ki so ležali križem kražem po cesti in okoli nje, pobrali orožje in ostali plen, smo dobili Sše marsikaj. Pri nekom sem v listnici dobil fotografijo z mrtvim oartizanom ob nogah policistov. Takoj mi je padla v oči obleka ubitega. Bil je moj brat Lojze, ki je padel na Jelovici — na Partizanskem vrhu, poleti 8. avgusta. Kako čudno naključje! Tudi sliko s padlim An-£ drejem Komarjem, ki je tudi padel ob mojem bratu, sem dobil pri nekom. To sem pozneje izročil njegovemu bratu. In še druge dokaze smo dobili pri tistih Nemcih. Iz slik, ki so jih imeli pri sebi, smo spoznali, da so bili ti ljudje že na Poljskem, kjer so že izvršili razne zločine. . To so povedale slike. Celo na hrbtnih straneh je bilo I marsikaj napisano. Tako smo tudi zvedeli, da so te enote jf prišle k nam nanagloma s Poljske. Ze prej smo bili zvedeli, da Nemci dovažajo na Gorenjsko okrepitve. Mlad partizan, ki mu ne vem več imena, je med Sležečimi policisti zagledal nekaj sumljivega. Tedaj je z visokim, skoraj še deškim glasom Bičku, v katerem je videl vzor borca, zavpil: »Poglej! Tale je še živ!« Ustrelil ga pa ni, kot da ima on manjše pravice oziroma dolžnosti kakor Biček ali pa kdo starejših borcev. No, ni mu treba zameriti, sem si dejal; še skoraj otrok je, pa se mora ukvarjati s tako strašnimi rečmi. Preživeli Nemci so tedaj še vedno nevarno streljali iz kritij, a te sva z Bičkom potem pokončala. Takrat smo dobili prve brzostrelke. Menda so bile tri in tudi vodnik Pečnik je dobil eno. Pozneje je zanjo rekel: »Za tole puško, ki ima odbito cev, mi pa ni!« Gregorčič, ki je orožje bolje poznal, ga je prijel za I besedo, skočil k tistemu Nemcu, ki jo je nosil prej, mu odpel šaržerje in se tako bolje oborožil... i DOKUMENTI! DOKUMENTI f k DOKUMENTI! Vtemer Rlrhter f*riuidinann je s&tn SU. nad tvojo v l'M ln po-kll^il pokriti luknjo s težkimi pragovi. Guehler je •j dan hodil gor ln dol z mezgoma. Drž Je pre-j h*l. Eden Izmed mezgov Jc pričel šepati. Postal trmoglav in pričel brcati, tako da ira je Guehler spodaj. Toda mezeg je tudi brez pragov ne-*r°*U hodil za nJim po hribu, /večer jo Guehler Dr*vii oba me7K% v volilno onkraj hriba. Busch-**'nn jc meri i/, četnega aeveljftva, ki je bilo v '•▼•m kotu na mdnjl strani hriba, preklete malo ć;isa imamo,« Je dejal, »jutri •»»•Jo biti že tukaj« I Guehiiv ji- odšel h Grundmannu. Nad hribom je e Počival večerni mrak. Oblaki so se razpršili. » N*d luknjo so bili itlrje pragovi. Stali so po-_Vn<>. obrnjeni navzdol. Videti je bilo. kakor da »Umeravajo vsak trenutek skotnliti v dolino. r ***Mbnefa zaupanja nc vzbujajo,« je đr.jal 'Uehler. r,rundmann Je 'skomignil z rameni. - Bil Je ^^y«%aka ni je treba pomagati,« je dejal, »ob-1 ' »'h bom« ■ kamenjem, pa bodo držali.« Hh ao na ska,e- 8,11 *° uir*rdol Je čez skalovje prilezel Kons. GneJhler ga Je nenadoma zagledal, kako sedi zraven njega. »Skoraj} vas ne bi našel,« Je dejal. »Kaj se je zgodilo?« »Američani so v bližini,« je šepnil. »No, torej.* je dejal Guehler. rla divizija, planinski lovci, elitna divizija.« ..Ne bo tako hudo.« Stražo morale postaviti,« Je spet zašepotal Konz. -Da.« Jc dejal Guehler, «saj že stražlm« Konz se je spe* odplazil. Pefine so se vzpenjale kakšnih hW> metrov do vrha. (luehler je videl Konz.a, ki se je vzpel na vrh in zatem izginil za veliko skalo. Luna je počasi bledela. Nebesna črnina ae Je spremenila v prozorno sinjim). Vzdolž obzorja jc bilo videti rdečo zarjo. »Vroč dan bo.« Je dejal Grundmann. Beljerke ln Ftlusch sta zlezla iz luknje, kjer «ta epala ■ skrčenimi nogami. Bila sta otrpla in /.a -spana ln poskušala sta si prebegniti noge Grandmann se jc smejal. »Vi, bedaki, morali bi spali zunaj.« »Previdnost je lepa čednost!« je dejal Beijerke. Guolher je odšel po svojega mezga. Stala sta v votlini, tako. kot ju jc pustil zvečer. Vzel je mezira, ki jc bil podoben konfu. in odšel z njim navzdol po pobočju. Kon/ So pritekel za njim. »Ti, potrebujem mezga, da bi šel z njim po kavo.« »Vzemi dragega,« je dejal Guehler. »Tisti šepa.« »Za prenašanje kave bo dober.« Konz je vzel šepavoga mezga ln s* odora vil. Guehler jc gledal, kako sestopa po cesti, ki J« peljala proti St. IMetru. Navcsil j« mezgu čez hrbet dve posodi ln ga vlekel za seboj. Guehler je natovoril svojemu mezgu dva pragova in odšel t njim na vrh grebena. Grandmann in Beijerke sta vzela pragova in ju položila nad luknjo. Potem se je z mezgom sp^t spustil navzdol po hribu. Nasproti mu je prišel Filusch. -Ve pragove naredniku,« je d*jal. »Tati** »ranje!« -Buschmann jc rekel, naj gradimo bunker za bunkerjem.« -Da. bunker za bunkerjem, lepo, po vrsti. Medtem pa bodo pribil Američani in mi bomo sede'i lepo na svežem MBJM)" ie dejal Guehler. »Tukaj smo tsko vsi v gnoju.« Jc dejal FHusch. Korizme je vrnil s kavo., Mezeg jc šepaje poska koval za njim. Prelili so vročo kavo v svoje menaike ln jo stoje popili. N. I njimi sta se pojavila dva lovska bombnika. preletela hrib ha pričela kroiiti nad nižavo pred njimi. Buschmann je gledal za njima. ..Nemška,« je dejal. »Čudež!« je dejal Guehler. »Mar še obstajajo?« Videli so bombe, ki so padale v nJžmo, in majhni-, črne dimne stebriče. »Tole ni več daleč,« Je dajal Buschmann. Nad dolino se Je vidre I dim. -Iliii!« je dejal Guehler ln nagnal mezga navzdol po hribu. , VII. Na cesti so sedeli nemški vojaki. Sedeli so po pragovih, v jarku in po skalah. Sedeli so v odpetih plaščih in oznojenih obrazov. Uniforme so imeli raztrgane in blatne. Vz'^uj?li so divji in zapuščen videz. Iz nižave so prihajale na cesto vedno nove čete. -Nikoli jih ne bomo zaustavili,« je dejal eden Izmed njih. -Koga?« Je vprašal Guehler. »Američane!« je eni odvrnil. -Zak\j ne?« »Mnoi;o jih je — preveč topništva imajo.« Guehler je ustavil mezga in prisedel. »Oni,« Jc dejal nekdo, -oni streljajo tako dolgo, dokler te povsem nc zmehčajo, potem tc pa kakor kos gnoja potegnejo iz lukenj.« Mirno Je prišla nova enota. Bili so na pol goli. Plašče so nosili t rokah. ►.Naprej.« so dejali ostalim, -ms smo zadnji.« Prek njih je letela skupina težkih bombnikov. Stekli so do skalovja in popadali po kamenju. — Gnehlerjev mezeg Jte osamljen stal na cesti. # »Človek.« je dejal eden od tistih, ki so sedeli z Guebierjem na pečini, -pojdite domov!« »To je lahko reči!« -Marmelado bodo naredili iz vas.« Bombe so padale v dolino za njimi. -Vstanite, naglo!« so vpili. Stekli so na cesto in se spustili po nasprotnem pobočiu. -Dobro se imejte v Kanadi!« je dejal nekdo. ; -Mar je še kdo za vami?« »Nekaj kruljavih poljskih topov in konec« Guehler je gledal za njimi, ko so se umikali proti severu. Nekateri so šepali In se opirali na palice. Ho-dSB so v neredu in brez orožja, naglo, ne da bi se ozirali. ŠPORT•ŠPORT•ŠPORT.ŠPORT.ŠPORT.ŠPORT•ŠPORT.ŠPORT TRETJIČ ZA MILOVANOVICEV MEMORIAL Lovorika za Radovljičane Upniška planina, 10. septembra — Več kot 160 mladih planincev in tabornikov se je danes zbralo na Lipniški planini, v osrčju partizanske Jelovice, ki je v času narodnoosvobodilne borbe nudila domačim revolucionarjem toliko zavetja, obenem pa jim je kazala tudi najkrutejšo stran. Tu so se mladinci zbrali v počastitev 20-letnice vstaje ter obletnice smrti mladega sekretarja SKOJ, ki se jo na Gorenjskem smrtno ponesrečil, včeraj pa je tudi minilo 19 let, ko so na tem mestu sovražnikove krogle pokosile 25 partizanov m njihovega vodjd; najiodnega heroja Jožeta Gregorčiča. V štirih skupinah (pionirji, pionirke, mladinci in mladinke) so se potem pomerili na približno 3 ure dolg stezi za »Milovanovičev memorial-, ki ga je mladinski odsek PlaninSk-"1 zveze Slovenijo priredil tokrat že tretjič. Pot je številne štiričlanske ekipe vodila mimo slavnih spomc-rrifcov, kjer je bil ustanovljen Cankarjev bataljon, prva partizanska četa, kjer se je na Štajersko prebijala II. grupa odredov s komandantom Stanetom na čelu, kjer so Nemci zverinsko pobili ranjene partizane, kjer so heroje Dražgo-ške bitke Nemci zažgali — po Partizanskem vrhu, po Mošenjski planini, po planini Martinček — po Jelovici, drugem domu narodnih herojev Gregorčiča. Žagarja, Verdnika. Kebeta in drugih zavednih Slovencev. — Mlade planince so pri njihovem plemenitem tekmovanju obiskali Ivan Berton-celj-Johan. predsednik Okrajnega odbora Zveze borcev, predsednik m tajnik Planiske zveze Slovenije ter drugi pomembni gostje, zlasti so s<* razveselili pomenkov s preživelimi borci hcojske Jelovice in tovariša Srečka, ki je v Postojnski jami vodil diverzantsko 6kuoino. ki ie N«mcem uničila bencin. Pri mladincih so le'oš že drugič zapored zmagali Radovlji*ol'>s z rezultatom 15 : 10 v svojo korist. V drugem polčasu so imeli pre- cej več od igre Celjani, ki bi morda z drugačno taktiko lahko celo zmagali. Mladost je v drugem polčasu precej popustila, morda zato ker so igralci mislili, da imajo zmago že v žepu. Proti koncu so Celjani vse bolj in bolj pritiskali na vrata domačinov in le zanesljivemu vratarju S umi ju se imajo zahvaliti, da niso srečanja izgubili. Prvi torki bodo ekipi Mladosti zelo koristili za nadaljnje tekmovanje, saj je konkurenca v tej ligi letos močna, ekipa Mladosti pa pomlajena in še neizkušena. Sodnik Moljk iz Črnomlja je oo-dil z napakami. M. Z. Druga preizkušnja TRZlC : BREŽICE 17 : 22 (6 :13) Tržič, 10. septembra. V Tržiču je danes vladalo veliko zanimanje za prvi nastop domačih rokometašev v tekmovanju za prvenstvo Slovenije. Na igrišču Partizana se je zbralo več kot 400 glodalcev, ki pa kljub porazu domače ekipe niso o Ihajali razočarani domov, saj so bili gostje tehnično boljši, domači pr. so ze zelo požrtvovalno borili. Sonc^ku Rankiviču sta se moMvi predstavili *akole: Bri"~*',e: Novak. Florjpučič. Siflc (5), Milovnr.ovič (3), Tintar (3). ►■•»».-•k.-»»,-»»>.-»»»-«v-«»»-»k.-^.-«k.-»». m 11 l » GSLRSI PRODAM Prodjm sk^aj nov kompletni komat za Njakanje. Naslov v podružnici Glasa Jesenice 3531 Klavir, rabljen, po«eni prod.im. Kolar, Kidričeva 25, Kranj "557 Prodam motorno kolo NO v voznem stanju, regstrirano za leto 1961 ali zamenjam za moned. Po1 na Jošta 21. Kranj ?570 M»lo vodenega Maxl-a ugovlro prodam. Roševa 10, Primskovo. Kranj 3312 Prodam 1 m' Rašrncra apna. N. slov v oglasnem oddelku 3613 Prodam jedilni beli krompir nik- in dostavim na dom. S'rahinj 61. Naklo 3614 Prodam skoraj novo NSL' Primo 130 ecm, po urodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku 3615 KUPI M Kun'ino S '-^'--rski mizi (ponV.\ Ponudbo pošljite r.a naslov Komunalno podjetje Medvode 3576 0 5 T A L 0 Stanovan]e ln hrano nmllm upa kojenki ali delavki, k: dela v popoldanski k'meni. Ostalo po dogovoru. Viso'to 73 3616 9olski odbor pri Ekonomski «rednjl šoli v Kranju razpisu ie mesto predavatelja za nemški jezik. Pogoji: fakultsta z rllplomo. Prošnjo poiljito na FS.S Kranj, rarpis velja do izpopolnitve mesta ' 3017 Sprejmem pridno delavko - začetnico, ki ima veselje do barvanja. Franc Konjedič, keramik. ZAHVALA! Zahvaljujem se \ mu osebju porodnišnice Kranj -Labore, posebno dr. Vetru, za pomoč v tenkih trenutkih. Enako se zahvaljujem tudi osebju Gincko-'. ilke klinike v Ljubljani. Kuhar Cvetka 3619 in 13. film in 12. GOLA Jesenice -RADIO«: 17. septembra jugoslovanski MIRNO LETO Jesenice -PLAVŽ : 11 s»*p'.ombra francoski film MAJA Kcro_ T, , ' . . . . , , . , , , . . , ' Gostje so z današnjo igro dokazan, vah udeleženkah beograjske kon-^, J L _ , . . ,. \da se resno potegujejo za eno ference. Predavanje bo sroremliano s filmi. Vstopnine ne bo. Vabljeni! IX \ Delavka »nivo na Rl *d ra.:pi suje v šolskem letu li)61 62: Adminirtrativno šolo — oddelek za oćrrsie — I. letnik; Ekonorm+o srednjo šolo — oddelek za odraslo — I. letnik; Začetne ln nadaljevalne tečaje '«-m--kcgi, angleškega in italijan skega jezika Prijave sprejema Uprava DUi Bled do 15. septembra — telefon (I št. 413. [•čaje|) ijan-(f ftOFERSPI TEČAJ v Šenčurju Obveščamo vse zaintoresirane. da se prične nov tečaj za šoferje — amaterje A in B kategorije, in :ir^r dne 12. (ne 5.) septembra 1961 ob 19. uri v prostorih društva. Prijavo sprejema trgovin« zadružnega doma v Šenčurju sli na dan pričetka tečaja. Tečaj bo trajal 1 mesec. AMD Šenčur LOV N^ TINKO AMD RENCl'R -Lov na lisico- priredi AMD Šenčur dno 17. septembra 1961 ob 10. uri na progi Hotemože-Zg. Kokra. Vljudno vabimo vse člane društva, da se polnoštevilno potegu jej bolj*ih most. Tržičani pa bodo morali še precej vaditi tehniko in takt'ko. kajti zavedati fo morajo, da bodo vise tekme zelo težke in da bo zato tfoba zelo resno delati. Doslej so Tržičani odigrali dve najtežji tekmi, saj tako A idovšči-na kot tudi Brežice konkurirajo za mesto pri vrhu. Sodnik Rankovič iz Ljribljane je svojo nalogo dobro opravil. J. J. Košarka — ženske JESENICE : OLTMPIJA 3« Čeprav je bila tekma dokaj zanimiva in borbena, bi bolj odgovarjal neodločen rezultat, kot P* zmaga gostov. Obe enajstorici sta pokazali sicer slabo igro, ki jo j« odlikovala le borbenost. Prav ▼ tem pogledu pa so bil gostje močnejši od domačinov in so uspeh v 20. minuti zatresti mrežo Kranjčanov. To je bil danes edini zadetek v črno, ki pa je bil hkrati tudi odločilen, saj so gostje »odpefjatt--v Cerje obe točki. Domačini so imeli sicer precej lepih položaje^ pred golom Cel jamov, toda mlačni napadalci, brez pravih strelcev. n*so uspeli zaključiti niti ene izmed števfrnih akcij. Za goste pa bi lahko zapisali, da so izkoristi edino priložnost in z edinim zadetkom osvojli dve dragoceni točki. Gol, ki so ga prejeli domačini, g1* precej na račun nesrKM^zurna v obra mir, čeprav za njega ni niti najmanj kriv Dagarin I. ki je bS danes med vso tekmo zanesljiv. ~~ Srečanje je vodil sodnik Thrtkovec na zadovoljstvo vseh maJnštevfi-nih gledalcev, ki je v zadni* minutah poslal na -hladno- kapetana kranjskega moštva Br*" zari*? IT. n. a. GORENJSKO NOGOMETNO PRVENSTVO: Triglav B : Jesenice 2:5 MT/ADOST : PRTESEREN T2:1 Prvenstvo gorenjske v nogomet* za pionirje TRZlC : JESENICE • r S Zadnji športni rezultati I. zvezna nogometna liga Vojrodhia : Crvena zvezda 2$4 Velež : Vardar 2:1 Sarajevo : Borac 3:2 Partizan : Rrjeka M Beograd : Novt Sad 3r» II. zvezna nogometna Ttga Proleter : Varteks 2:2 Šibenik : I^komothra 2^ Čelik : Treinfevka 3:0 s Borovo : Željezničar 2:2 Maribor : Karlovac 2t3 Split : Sloboda 1:1 Slovensk« conska nogometna liga Triglav (Kr) : Celje 0:1 Rudar : Sobota *:2 Kladivar : Kovinar 2:.^ (kirica : Ljubljana 1:1 Krim-Odrcd : Triglav (U) >:5 Iltrfja : Slovan 1:1 REPUBLIŠKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA Pri moških ReboP, pri pionirkah pa Sokllčeva Krauj, 10. septembra — V nadaljevanj« prvenstva Kranja v tenisu za leto 1961 so bila minuli teden zaključena tekmovanja pionirk, danes dopoldne pa še moških. Pri pionirkah je zmagala ena najboljših jugoslovanskih :gralk Nuška Soklič, pri moških pa Dušan Rol>o]j. V sktrpini pionirk rri nastopilo Z \~f"LA SE JE REPUBLIŠKA ROKOMETNA ŽENSKA LIGA Bravo, dekleta Mladosti Delavska cnr.a SS, K-anj ORVF.STII.O PREDAVANJK O DK^AVAH BEOGRAJSKE KONTERENCE Kraje\mi odbor SZDL in DU 3611 Bled priredita v ponedeljek, dne P DELAVNICE TEHNIŠKE TEKSTILNE SOLE V KRANJU razpisujejo proata mesta 2 tkalskih mojjtrov Osobni prejemki po Pravilniku. Pismene ali ustmene ponudbe sprejemamo do zasedbe razpisanili mest. MLADOST : SLOVAN 10 : t Kranj. 10. septembra — Za moškimi so danes startalo tudi ž^n-skev republiški rokometni ligi. — Rokometašiee Mladosti so imele v gosteh ljubljan ;kega Slovana. Tekma je bila na igrišču Mladosti, sodil je Krmavncr Iz Kamnika dobro, gledalcev j« bilo okoli 350. Ekipi sta se občinstvu predstavili v nasledi jih postavah - Mfl A DOST: Udovč. Kristan (1). Janko-vič (2). M. Ankele. Kolman (3). A. Ankele (2V Tolar I (2), trener Pol-d>* Sotelšok. SLOVAN: Cugelj. Urbančič (1), Stokalj, Arko, Kralj. Kosmač, Meglic (1), Kasteltc (1). Andcrle (1), udeležijo prireditve. OdhodI izpred^Ba7^J- ^ener Mavric, garaže AMD ob 8.30. uri om-nje-^ Nenričakovjano so so napovedi nega dne. ^nekaterih privržencev ženske ro- AMD Šenčur Ikomotn« r ureroicil«, da bo J Mladost premagala rutinirnno OBJAVA T.'kino ljubljanskej>a Slovana. Se Združenje šoferjev ln avlomc-Jveč. mlade igndko domače Mlado-henlkov LRS. podru ž ni-» Kranj i st: so vii+oko zmagale z rezultatom razpisuje na podlagi Pravilnika oi!0:4. Katera od igralk je bila da-opravljanju strokovnih Izpitov z.ainrs na igrišču najboljša, ne mo-kvalifIolranega delavca^ (Uradni^ mrno ♦rditi, maneč rečemo lahko list LRS) !n OdrtMlhe o opravi j?.-J samo to da vse. Igrale so homo-ntn strokovnih Izpitov za kvalifi-i icno in nož t'.-ovalno. Malo je iz-Hranega voznika motornih vozil/stonnla od ostalih vratarka Udov-(Uradnl list I RS. šl. 24/53) prijavo^ čo\ a, kt jc ubranila res nekaj zelo ta trimeiečnl t«»čaj. Jrevamih strelov. Prijave bomo »prejemali v so-^ Prihodnjo nedeljo bodo roko-boto, 16. septembra, od IG. do |g,f m'-'u'Ti' kranjs'ce Mladosti i?rale ure v pMarnl avt'«oark.\ »Projekt««!V Korru proti domačemu P.'riiza-ce-ta Staneta Žagarja. Prijave)}nu. Ob kon u današnje te'.omo sprejemali samo od kand;-. \i>ra'ali vratarko Udovčevo, datov, ki stanujejo na obrrc.'.'u kaj m<^ry! o BMCitnJjU v Kopru In kranjske občic. » kdo lv> zrnate valeč. Tv>ko|p je o-l- UPRAVNI ODBOR »"govorila: -Cc bomo igrale tuko kot danes, potem bomo zanesljivo zmagale.«« M. Z. GORENJSKA ROKOMETNA LIGA TOČKA ZA R\DOVL.!ICO Kranj, 10. septembra — Danes so je začelo tekmovanje tudi v gorenjski rokometni ligi, v kateri letos naatopa 9 ekip. V Radovljici je na precej*nje presenečenje domača ekipa odvzela točko favoritu Storžiču. V Tržiču pa moštvo domačega Partizana. — Tekma Duplje: Sava je bila preložena. RADOVI .TITA : STORZlC 17 : 17 (6 : 10) V Radovljici je bila danes prva i za točk", kjer pa so domači osvojili prvo točko, kar jim bo dala v prihodnje Še več »"lana pn nadaljnjem delu. Najprej so prišli v vodst"o. nekaj nvnut ored zaključkom prvega polčasa pa so BTOeaj popustili, tako da so gostje z riolnika odffl na domor z dvema goloma v dobro. Pri Storžiču je bil najboljši Pirih. pri domačem Partizanu pa Ravnik II in Ravnikar I ter GrPncršič. TR?IC : ISKRA M : 38 (6 : V) K-.mjčani so danes dosegli naj-v •< ji rezultat ««j so ml^do ekipo Tržiča premaguli z visokim rezultatom, lukra je bila odlična zlasti v prvem pol časti in kot kaže je letos rosen kandidat za prvo mesto. J. J. sedem tekmovalk. V čotrtfi srečanjih eo se tekmovafflce z naslednjimi izidi: Anzolc : Horvat 6:0, 6:0, Hun jot S. : Doli«* 3:6, 6:5. 6 :2. Brence : HnnJ*' Lj. 6:0. 6:1; pol finale: Sokl^j Anzolc 6:0, 6:0. Brence : Htf°J* S. 6:1. Prvo mesto jo osroJ'1* Sokličeva brez igre z Brcncctov<> 6:0, 6:0. V moški konkurenci je sodcl^ valo dvanajst igralcev. Čeprav Je prvenstvo motilo deževno vrc"1*' so bile prikazano igre prav m i ve, predvsem pa borbene. je moralo vodstvo lekmovanJ* dve srečnnji zaradi teme prckfcn^j naslcKlnjegn dne pa irrlsodi igralcema, ki sta zaman čak*1* svoja nafnrotnika. Ze v prvih lih je prišlo do nekaj Presenečefjjj predvsem, ko sta že v četrtfinal izpadla ing. Be ■* Gun^ar L. : Močivni.k 6:3. 8 : " 1 « : 0 (w. o). Dolinšek : Sim^8 6:0, 6:2 m Prielan : Ekar 6:0; Četrtfiniile: Rei>nij D. '■ -,n dar A. 6:1, 7:5, OunOsr L. : Gli\ čar P. 6:4. 6:2. Lakno- : D-"^ 0:3, 6:4. Prislan : in-. 6:1. 6:1; polfinale: R-bolJ Gunčar L. 6:3, 6 : 3. Lnkner • . slan 4:6. 6:0, 6:0 (w. o.); finai^ Rebolj D. : Lakn~r 8:6. 9 : 7 Vrstmi red: R/vK^ij p. Lak*^ Ounčar L. Prislan. ZnJdJ^ ^ Crunčar P., Dolinsek; lnK-cah prvenstvona odbojkarska ^ ma me