Naročnina mesečno	4BB0V	^^ ^bhhbb^	^	Ček.	Ljub-
^Hf^^p ^^^r^fe	JH■	MHV	^	M ^^^^^^^^ ^^^^^^^ i,ana št	>u
z«	JHV	flHF	Mig	g flV	KBM
inozemstvo 120 Din	B> M^m	^^M	^^M	M U^B
▼	JKmmm<& ^^mmš^^	m/^Kimmmt^	uPra*a: Kopitar
Kopitarjevi nl.b/111	jeva b. telefon 2999
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996. 2994 in 2050	111	Izhaja vaak dan zjutraj, razen ponedeljka ln dneva po prazniku
Rimski sestanek
1903 je bilo zadnjič, ko je francoski zunanji minister — takrat je bil to Delcasse — uradno bival v italijanski prestolnici, in sta sedaj Mussolini in Laval lahko dvignila pomen sedanjega obiska tudi z obhajanjem 30 letnice, odkar so pota francoske in italijanske zunanje politike šla narazen. L. 1926 se je sicer Briand mudil nekaj dni v Rimu, toda obisk ni veljal italijanski vladi, ampak zasedanju sveta Zveze narodov, tako da je kujanje latinskih sester trajalo 30 let, ako izvzamemo svetovno vojno, kjer ju je v isti tabor nagnal bolj »il sacro egoizmo«, kakor pa nesebična ljubezen in želja po iskrenem prijateljstvu. S tega vidika torej spada Lavalov obisk v Rimu, ki je bil že mesece in mesece napovedovan in skrbno pripravljam med važne dogodke povojne svetovne politike in pomeni brez dvoma velik prelom v osnovnih načelih, ki so dozdaj dajale smer mednarodni politiki.
Nasprotstvo, ki je izviralo iz ljubosumnosti in medsebojnega zagrenjenega tekmovanja, je imelo v Evropi zle posledice. Vsi smo jih čutili in vsako leto so postajale bolj neznosne. Iz njega se je rodilo neko načelno in dosledno nagajanje na vseh poljih mednarodne politike in kjerkoli je ena ali druga, Francija ali Italija, podvzela kakšno novo pobudo, je bilo čisto gotovo, da bo v najkrajšem času nasprotnica na to odgovorila s protipotezo. To nasprotstvo je zrahljalo moč mirovnih pogodb. Branila jih je Francija, nasprotovala jim je Italija. Oslabilo je voljo, da se ohrani politični red, ki so ga ustvarile mirovne pogodbe. Ohraniti ga je hotila Francija, prevrniti pa Italija. Doživeli smo naravnost čudovita presenečenja. Ko je boljševiška Rusija najbolj ro-govilila proti »kapitalistični Evropi«, ji je Italija šla ponujat roko. Ko je v Nemčiji rastel odpor proti obveznostim mira, ki je zaključil njen poraz v svetovni vojni, je ppbuno javno podpirala Italija. Ko se je v srednji Evropi na Madjarskem rodila politika zloma in prevrata, je našla svojega zaščitnika v Italiji. Na razoro-žitvenih konferencah, za razorožitev na .suhem ali na morju, sta si stali nasproti vedno le Italija in Francija. Če je Francija ponujala načrte za kakšne nove politične zveze, je bilo čisto gotovo, da bo prišla Italija z novimi v nasprotnem smislu. Tako je prišlo po tej poti tako daleč, da sta začeli Obe porivati v Poclo-navje vsaka svoje načrte, na katere so se obešali politični prijatelji ali intriganti ene ali druge. Položaj je postal neznosen in so zares vsi čutili kot razbremenitev upanje, da se bosta Francija in Italija sporazumeli in da bo konec večnega nagajanja in rovarenja, ki ne pusti malih narodov do mirnega življenja.
Znašli sta se Francija in Italija po 15 letih neprestanega nagajanja v avstrijskem vprašanju, kar je največja zasluga Hitlerjevega režima v Nemčiji. Tudi njuni prijatelji in zavezniki v Podonavju imajo glede Avstrije iste vidike. Avstrija mora ostati neodvisna država, da bo mogla zapreti prodiranje nemštva proti vzhodu. Avstrija je torej bila veliko izhodišče za iskanje sporazuma med italijansko in francosko politiko, pospeševala pa je njune napore hitlerjevska Nemčija, o kateri imata tako italijanska kakor francoska vlada temne slutnje, da bo nekega dne eksplodirala v smeri proti Podonavju. Izhodišče je bilo torej najdeno, a sedaj je nastalo vprašanje, kako zavarovati avstrijsko neodvisnost. Vsa, mesece trajajoča predpogajanja in tudi sedanji razgovori v Rimu so pokazali, da obstojajo nakopičene še velikanske ovire. Italija bi rada obdržala nedotaknjena vsa dosedanja prijateljstva — Mussolini je to v svoji sobotni napitnici silno jasno povedal —, nadalje odklanja vsako splošno jamstvo za obstoječe meje, noče zavreči revizionizma in bi se končno rada zopet uta-borila na Balkanu. A tudi Francija ima svoje zaveznike, ki' jih noče zapustiti, ampak želi, da bi se njihov položaj z obsodbo revizionizma in z jamstvom njihovih mej še bolj utrdil. Slednjič so pa tukaj še podonavske države same, nujno katerih se dve državi, četudi sta velesili, vendar ne moreta kar tako sporazumeti in jim diktirati svoje predloge.
Države Male zveze in Balkanskega sporazuma, ki so si z velikim junaštvom same postavile svoja politična jamstva s tem, da so se v imenovanih zvezah zbrale za obrambo svojih interesov, so Lavalovo potovanje k Mussoliniju pozdravile, to se razume, ker so francosko-ita-lijansko tekmovanje v Podonavju in na Balkanu same najbolj kot neljubo breme občutile. Vendar se s tem niso odrekle pravici, da »amostojno branijo to, kar jim je nitno, tudi na riziko ne, da bi s tein šle na roko italijan-sko-franeoskemu zbliževanju. Zato je samo po sebi razumljivo, da ne more biti govora o kakšnem »podonavskem sporazumu«, dokler najbolj interesirane države same niso v polni moči svoje politične svobode ta čisto teoretični sporazum po merilih svojih koristi ali sprejele, ali ga pa odklonile.
Čeravno se je p red sporazum, kot je bil dosežen na predvečer Lavalovega potovanja v Rim in ki je Lavalu tudi potovanje omogočil, sedaj v Rimu na podlagi osebnih razgovorov med obema državnikoma i,n vsled potrebnih nasvetov, ki so jih dale male države, nekoliko osušil ter skrčil na zelo splošno in površno pogodbeno besedilo, ki ga na drugem mestu objavljamo, ostane kot velik uspeli rimskega sestanka vendar le dejstvo, da si odslej Francija in Italija v vprašanju neodvisnosti Avstrije ne bosta več nasprotovali, marveč, da se bosta od primera do primera zvesto posvetovali. kaj jc treba skupno ukreniti za Avstrijo, če bi bila njena neodvisnost in samostojnost ogrožena.
vlala zveza, predvsem pa Jugoslavija, te nove skuipnosti ne bo ovirala v njenem koristnem delovanju, ampak bo, če se zanašamo na zelo stvarne smernice, ki smo jih v tem ozirn 3red par dnevi slišali iiz ust našega predsednica vlade, vise napore za mir podprla. Lojalno, z dobro voljo in brez pridržkov. Toda, ker vemo. da podonavsko vprašanje ni vprašanje čuvstev, in da je avstrijska neodvisnost ie dei,
Mussolini in Laval sta podpisala:
Zapisnik priporočil o Podonavju
Afriški sporazum pa je Vsebina pogodbe ostane še vedno faina
dosežen na vsej crd...
C
0d našega posebnega poročevalca
Rim, 7. januarja. TG. Sporazumi, ki je bil tik pred Lavalovim potovanjem v Rim dosežen še v Parizu po zgodovinskem sestanku med italijanskim poslanikom Pignattijem in Lava lom v sredo, 2. januarja, zvečer, se je po dvodnevnih razgovorih med Lavalom in Mussolinijem zelo skrčil v obsegu, po vsebini pa se je silno posplošil. Prvotno sta mislila Laval in Mussolini podpisati — o afriškem 6poraizumiu ne govorimo — samo eno pogodbo, razdeljeno v tri poglavja, ki naj bi bila predložena Avstriji in njenim sosedam, Romuniji in Poljski v podpis kot »skupen predlog« Italije in Francije o ureditvi Podonavja. Pri razgovorih v Rimu pa se je izkazalo, da sta oba državnika še silno daleč narazen, da so ovire, ki prihajajo razumljivo od strani malih držav, ki se bojijo novega pakta štirih, prevelike, da bi bilo mogoče misliti na to, da bodo kdaj ti »skupni predlogi« sprejeti in podpisani od koga drugega kot od Italije in Francije 6amih.
Splošna pogodba
Zato so sklenili, da bodo pariški naort razbili v več pogodb, in sicer v
1. splošno pogo d.b o (proces verbal), ki jo podpišeta samo Francija in Italija in v kateri izjavita na svečan način, da hočeta odslej sodelovati na kolikor mogoče širokih področjih. Tej splošni pogodbi bo priključen poseben protokol, v katerem Francija in Italija »priporočata naslcd-stvenim državam Avstro-Ogrske, to je Nemčiji, Avstriji, Madjarski, Jugoslaviji, Romuniji in Poljski«, ki so povabljene, naj »izjavijo obenem s Francijo in Italijo, da smatrajo za ohranitev miru koristno, da druga drugi pomaga ohraniti nedotakljivost njihovih ozemelj in da si m-idsebojno obljubijo vzdrževati se vsakega vmešavanja v notranje zadeve druga druge ali vsakoga delovanja proti obstoječim vladam«. Kakor se vidi, je iz tega besedila strogo izključena beseda »jamstvoi in so s tem ostala
vrata za revizionizem odprta. Besedilo pogodbe tudi ne pove ničesar, kaj je mišljeno pod »vmešavanjem v notranje zadeve.
Posvetovalna pogodba
2. Posvetovalno (k o n z u 11 a t i v n o) pogodbo, ki jo skleneta zopet samo Francija in Italija, ki velja samo za njiju same in v kateri se obvežeta, da se bosta vedno med seboj »posvetovali, čo bi nastala potreba, da bi bilo treba braniti politično neodvisnost Avstrije«. Ta posvetovalna pogodba bi imela tudi zaključni stavek, »da bodo tudi nasledstveno države Avstro-Ogrske naprošene, da posvetovalno pogodbo sopoilpišejo.c
Zakaj so prvotno sestavljeno besedilo razbili v dve pogodbi? Zgodilo se je na pritisk Anglije, potem ko je nemški veleposlanik Hassel izjavil Mussoliniju, da Nemčija te pogodbo na noben način ne bo podpisala in bi s tem njena vrednost padla v vodo. Hassel je sporočil, da je Nemčija voljna pristati na to, »da smatra za koristno za mir, da se ohrani neokrnjenost ozemelj držav-sopodpisnic«, a (la takšnega jamstvenega pakta za obrambo avstrijske neodvisnosti ne bo podpisala. Po dosedanjih vesteh torej izgleda, da bi »splošno pogodbo« podpisale tudi Madjarska, Nemčija in Poljska, poleg držav naslednic, medtem ko bi druge pogodbe no podpisali Nemčija in Poljska.
Nič izrednega
Od razgovorov z raznimi diplomatskimi predstavniki, ki so v zelo živih odnošajih z razgovori med Lavalom in Mussolinijem im ki jih srečaš povsodi, dobi človek vtis, da se v Rimu ne bo zgodilo Bog ve kaj izrednega, razun afriške pogodbe, ki je velik dogodek, čeravno daleč iu dosega želja, ki jih jo Italija izrazila. Revizionizem jc težko spraviti v sklad z nedotakljivostjo mirovnih pogodb. Ravno tako težavno je združiti stremljenja, ki gredo za ustanovitev direktorija velesil, kot ga želi Mussolini, s politiko zavezništev, ki ji je zvesta Francija.
Podpisali so štiri različne pogodbe
Rim, 7. januarja, b. Ponoči so se v francoskem poslaništvu vodila do po polnoči pogajanja samo med Mussolinijem in Lavalom in pri tej priliki se je dosegel sporazum v vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu.
Agencija Havas je izdala potem sledeči uradni komunike: ^Dosegel se je sporazum med obema vladama tako glede splošne evropske politike, kakor tudi glede francosko-italijanskih kolonialnih vprašanj.«
Do tega sporazuma je prišlo pod sledečimi okolnostmi: Po večerji v francoskem poslaništvu sta se umaknila Laval in Mussolini v poseben salon ter se razgovarjala med štirimi očmi. Ob gotovem času sta pozvala na razgovore tudi sotrud-nike, ki so imeli med seboj pozneje daljše razgovore. Po polnoči sta se pojavila Mussolini in Laval med gosti, oba zelo zadovoljna in dobro razpoložena, ter sta izjavila, da sta se pravkar sporazumela, da bo končni sporazum podpisan tekom današnjega dneva, torej v ponedeljek. Poudarila sta, da bosta po podpisu sporazuma tako Mussolini, kakor tudi Laval dala časnikarjem izjave.
Prvi, ki je prinesel vest o srečnem sporazumu, je bil slepi vojni invalid, narodni poslanec Del-troid, ki je Lavalu predstavil delegacijo francoskih bivših bojevnikov, ki živijo v Italiji. Laval je v odgovor na njegove pozdrave poudaril velike zasluge bivših bojevnikov, ki živijo v Italiji, za pomiritev med narodi in je končal svoj govor z besedami: »Pravkar sva se sporazumela z Mussolinije m.«
Obstojajo štirje sporazumi, ki se podpišejo danes. Prvi sporazum obsega vse varnejše probleme splošne politike. Dva protokola rešujeta avstrijski problem, a četrti in zadnji obsega sporazum o kolonijalnih vprašanjih.
Afriški sporazum
Vprašanja, ki se nanašajo na Italijo in centralno Evropo, so bila rešena že včeraj dopoldne tako, da je za danes ostal le še kolonijalni problem Tudi ta je rešen v teku zadnje konference med Mussolinijem in Lavalom, ki se je vršila med štirimi očmi. Po tem sporazumu pristane italijanska vlada, da vse one ugodnosti, ki so jih uživali in so jih pridobili italijanski državljani v Tunisu, na temelju pogodbe iz leta 1896, počasi ugasnejo, nikakor pa ne pred letom 1965. Nasprotno pa izjav-
čeprav važen dol tega vprašanja, ki vpije po pravičnih rešitvah tudi na dru-rih področjih, bomo najbolje podprli hvalevredna prizadevanja Francije in Italije, če bomo ostali stvarni, ali, da se poslužimo tujke, realisti, kar lnliko storimo z ozirom na naše življenjske pravice, na strnjenost naše'države in na zavezništva, s katerimi smo se obdali.
čestitajoč francoskim in italijanskim državnikom k njihovim naporom, da ohranijo mir v onem predelu Evrope, k jer mi prebivamo, veseli, da so se dolgoletna usodepolna nasprotstva med dvema velikima narodoma ublažila in da se je med njima pojavila iskrena volja za sodelovanje, bomo z vedrim čelom šli na ono bodočo konferenco, ki se nam oznanja zopet v Rimu, da tam neodvisno presodimo, čc sporazum, ki se bo nocoj podpisal, krije vse življenjske potrebe našega trajanja kot samostojne slovanske države.
lja Francija, da je pripravljena odstopiti Italiji v področju Tibesti večje ozemlje v korist Libije, toda to področje se nikakor ne bo raztegnilo do Čad-skega jezera. Dalje odstopa Francija del Somalije italijanski koloniji Eritreji in prizna Italiji udeležbo (3000 od 30.000 delnic) v prometu na železniški progi od Džibutija do Adis Abebe. Ta železniška proga je velikanskega strategičnega pomena za Italijo, zlasti v primeru, če bi začela z vojno proti Abesiniji.
Avstrija in srednja Evropa
Kar tiče srednje Evrope in avstrijskega problema, bo obsegal italijansko-avstrijski sporazum sledeči dve pogodbi: 1. Francosko-italijanski posvetovalni (konzultativni) pakt, v katerem se obe velesili zavežeta, da bosta stopili v zvezo takoj, če bi nastopili dogodki, ki bi ogrožali avstrijsko samostojnost. Ta konzultativni pakt stopi v veljavo v trenutku, ko bo podpisan, torej še pred
plebiscitom v Posaarju. 2. Gre za francosko-itali-janska priporočila (proečs-verbal) Avstriji, naj i vsemi tako zvanimi državami naslednicami sklene konvencijo o medsebojnem spoštovanju določenih meja ter o medsebojnem nevmešavanju v notranje politične razmere.
Splošna evropska politika
Končno kar tiče splošnih evropskih problemov, sta se obe vladi načelno sporazumeli glede skupnega stališča v vseh vprašanjih varnosti in oboroževanja. Ta sporazum gre z osnovnega stališča, da bo potrebno okrepiti evropsko varnost s pomočjo cele vrste konzultativnih pogodb in pogodb o medsebojnem nevmešavanju, da se na ta način ustvari osnova za mednarodno izenačenje v oboroževanju. Na rešitev je načelno pristala tudi | že angleška vlada tako, da se po mnenju mero-i dajnih diplomatskih krogov ne more danes govoriti samo o italijansko - francoskem, temveč prav za prav o francosko - italijansko - angleškem sporazumu, ki bo največjega pomena za mednarodni razvoj v teku prihodnjih mesecev.
Laval pri sv. očetu
^^HaBHMBHli^BiaBI
Vatikan, 7. jan. c. Francoski zunanji minister Pierre Laval je danes opoldne obiskal sv. očeta. Laval se je pripeljal v Vatikan točno ob 12.30 in je bil sprejet od vatikanskega guvernerja in za s top nikov državnega tajništva. Takoj se je uredil sprevod na čelu z Lavalom in francoskim veleposlanikom pri Vatikanu Charlcsom Rouxom. Sprevod je šel do Klementove galerije. Nato se je Laval sam podal naprej v zasebno knjižnico sv. očeta, kjer ga je sv. oče že pričakoval. Sestanku ni prisostvoval nikdo drugi. Razgovor je trajal nad 50 minut in sta su pri tem razgovarjala predvsem o posaar-skem plebiscitu in pa o pripravah za skhnitev kon-kordata med Vatikancm in Francijo. Kar se tiče Posaarja, je Laval samo povpraševal, kakšno je stališče nemških školov do onih vprašanj, o katerih se vodi plebiscit. Glede konkordata med Francijo in Vatikanom pa je bilo ugotovljeno, da so pogajanja že zelo napredovala.
Sploh je bi o zelo opaženo, da se jc razmerje med Cerkvijo in Francijo v zadnjih časih siino zboljšalo. Pri Lavalovein obisku v Rimu so fran coske cerkvene osebnosti iskreno sodelovale pri vseh prireditvah. Zelo j? bila opažena posebno delavnost dominikanskega generala Francoza R. P. Gilleta, ki je imel več sestankov z Lavalom. R. P. Gillet se največ trudi, da bi prišlo do skorajšnjega tako zaželjenega sporazuma med Cerkvijo in Francijo. Lavaj se je večkrat sprehajal roko pod roko z dominikanskim generalom in se dal tako tudi fotografirati. Vse to dokazuje, kako zelo se je že spremenilo razpoloženje francoske politike do katoliške cerkve in njenih upravičenih zahtev po svobodi v republikanski Franciji. Pri vseh slavnostnih sprejemih in večerjah so bili navzoči vsi v Rimu biva joči prelati.
Po sprejemu pri sv. očetu se je Laval odpeljal v francosko veleposlaništvo pri Vatikanu, kier mu je državni tajnik kardinal Paccelli vrnil obisk. Zvečer bo slavnostna večerja v istem poslaništvu v palači Taverna, katere se udeleže vsi dignitarji Vatikana in Kvirinala okoli Lavala.
Uradno poročilo:
99
Pogaian$a so uspešno končana44
Rim, 7. januarja, c. Medtem ko je Laval obiskal sv. očeta in ves dan ostal v stiku z vatikansko diplomacijo, so se njegovi spremljevalci in pomočniki podali v beneško palačo, kjer so obenem z italijanskimi tovariši izdelali protokol in zapisnik vseh pogodb. Šele ob 18.45 popoldne se je Laval podal v beneško palačo, kjer sta imela z Mussolinijem zadnji sestanek, ki je trajal poldrugo uro. Na tem sestanku je bilo še enkrat točno prečitano besedilo vseh pogodb. Nato sta Mussolini in Laval podpisala v imenu svojih držav protokol pogodb. Ob 20.30 se je Laval vrnil v palačo Fanese in pre-čital časnikarjem sledeči komunike:
»Pogajanja, ki sem jih vodil v Riniu, so pozitivno končana. Moje uipainje je izpolnjeno. Pogodlbe med Francijo in Italijo so sestavljene in podpisane. Tako semi olajšal iskreno politiko prijateljstva med Francijo in Italijo. Afriške pogodbe stopijo takoj v veljavo in eo torej že izvedljive. Jaz i,n Mussolini sva s skupno voljo rešila afriške probleme. Jaa nisem zapustil svojih zaihtev im sem branil francoske interese. Prav tako tudi Mussolini ni odstopil od svojih zahtev in je branil interese Italije. S sporazumom sva tako ustvarila temelj za sodelovanje med obema vladama. Politika med Francijo in Italijo bo odslej naprej politika popolnega zaupanja med obema državama.
Kar se tiče srednjeevropske politike, jc bil podpisan »proces-verbal«, to je zapisnik ugotovitev ali priporočil. Ta procčs-verbal je najvažnejši dogodek v vrsti diplomatskih pogodb zadnjega časa. S tem smo olajšali vsem zainteresiranim državam, da svobodno pristopijo k sodelovanju za mir v tem delu Evrope.
S sporazumom med Francijo in Italijo hočemo evropsko politiko privesti na novo moralno podlago in na tej hočenio delati za evrojiski mir. Upam, da bo naš klic za sodelovanje v tem smislu našel dober odmev povsod. Naši razgovori bodo tako začetek za srečen razvoj srednjeevropske politike. Sodelovanje med Francijo in Italijo je bilo potrebno za evrojiski mir.
Tako .so pogajanja srečno končana. Z velikim zadovoljstvom sem stavil svoj podpis v imenu
Francije ob podpis svojega prijatelja Mussolinija.. ki je podpisal v imenu Italije. Toda naše delo še ni končano. Mir zahteva trajno delo. Prišel eem v Rim z velikim upanjem iu to upanje je sedaj iz po hijeno.
Zahvaljujem se državnemu podtajniku Suvichu in baronu Aloisiju za njuno poinoč in pod[>oro. Prav isto zahvalo izrekam našemu veleposlaniku \ Rimu de Chamibrunu in svoji.m sodelavcem. Zahvaljujem se tudi italijanskemu časopisju za podporo.
Nočem pa zapustiti Rima, ne da bi izrekel svoje globoko občudovanje do Mussolimija. Med nami je vzjklilo iskremo prijateljstvo, ki mi bo v veliko čast. Zmeraj bom vesel, kadar bo prilika nanesla da bi mogel z njim sodelovati.«
Konferenca Male zveze v Rimu
Rim, 7. jan. b. Fašistični listi poročajo iz Prage, da sc v dobro informiranih češkoslovaških krogih trdi, da bodo verjetno prispeli v Rim vsi trije zunanji ministri držav Male zveze, ko se bo podpisovala avstrijsko-donavska konvencija. Fašistični listi posebno poudarjajo, da češkoslovaški t i.s k zelo objektivno komentira sestanek med Mussolinijem in Lavalom v Ri. mu in dn pri tem posebno opozarja na prisrčno pisanje glavnega organa agrarne stranke Ven-kova in organa zunanjega ministra dr. Bcnešo »Češke Slovo«, »češke Slovo« naglasa namreč v nekem članku, da jc Mala /voza zadovoljna ker je francoski zunanji minister Laval vodi. preliniinarnu pogajanja z Rimom z veliko opreznostjo in odkritostjo napram vsem, pri čemer je bil v stalni telefonski zvezi s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešcm. Mala zveza lahko mirne duše sprejme rimske sporazume, ker ti sporazumi ne odstopajo od političnih smernic, ki si jih je Mala zveza začrtala I. 1927. Češkoslovaška republika ui nikdar imela kakšnega spora z iiuiijo.
Komentar h komentarju
V svojem komentarju k vladni izjavi predsednika vlade g. Jevtiča smo kol politično popolnoma neodvisno glasilo ugotovili, da kot lojalni jugoslovanski državljani in katoličani soglašamo s lutkami lega govora, ki se nam zdijo za vodstvo državnih ppslov predvsem važne, ne da l>i menili, da boljša ali našemu pojmovanju in dejanskemu položaju ter potrebam še bolj odgovarjajoča ne lit bila mogoča, /.lasti sino pozdravili |Mivdarek. ki ga je g. levtič polagal na ono mesto v svoji izjavi, kjer pravi, da bo njegova vlada posvetila največjo pozornost nit strogo izvajanje zakonov najinim vsem in vsakomur v popolni enakosti vseh državljanov in bo skrbela, da postane zakonitost ena izmed glavnih vrlin naše notranje politike., tako da se kršitev zakonov ne bo trpela v nobenem primeru, pa najsi pride s katerekoli strani.«
■lulro , ki je smatralo za potrebno, da na naš komentar o vladni izjavi odgovori, se na vse kri pije trudi dokazati, da gornjih besed g. Jev-Iinikakor ne gre razumeti tako, kakor jih je golovo /. izjemo par na življenje in smrt s prejšnjim, hvalahogu z.alouulim režimom zvezanih prvakov razumela vsa javnost v .Jugoslaviji — da se bo namreč zakon brez izjeme strogo spoštoval — ampak imputira novemu predsedniku vlade, da ie njegovo pojmovanje zakonitosti v državni upravi približno enako onemu, kakršno je vladalo in, kakor vidimo, še vlada v onih krogih, ki so z nastopom vlade g. .levtiča izgubili monopol državne politike. Mi mislimo, da g. predsednik vlade sam odbija od sebe tako, kakor mi mislimo, go-rostasno podtikanje, in se bomo raje držali tistega preprostega in naravnega tolmačenja, ki jasno sledi iz besed g. Jevtiča samih — tem bolj, ker jih g. .levtič nikakor ni, kakor hoče to Jutro« predstavljati, navezal na svojo izjavo o od nikogar ne osporjenem političnem narodnem in državnem edinstvu Jugoslavije, ampak na odstavek o reorganizaciji državne uprave, ki mora v prvi vrsti sloneti na strogem spoštovanju zakona. Da je temu tako, sledi tudi iz dejstva, du zagotovilo predsednika vlade, da ho namreč strogo spoštovanje zakona, ki sloni na strogem spoštovanju enakopravnosti vseh državljanov brez razlike stranke, merilo njegovega vladanja, očividno navezuje na neko politično izjavo cele vrste jugoslovanskih politikov in intelektualcev, ki je bila predmet živahne diskusije minulih dni in o kateri >Jutro gotovo ni neinformirano. Mislimo, da s tem lahko zaključimo debato o tej zadevi v trdnem prepričanju, da bo vlada g. Jevtiča svojo obljubo vestno in strogo držala ter ba.š z neizprosnim primenje-vanjem zakona, ki mora biti vsakomur svet, napram vsem državljanom enako, ti postavila ono stanje, ki je temelj državi in državljanske uda-nosti ter zadovoljnosti.
Z ostalimi točkami, s katerimi se bavi glede našega komentarja Jutro-, bi se pravzaprav ne izplačalo polemizirati, ker so čisto za lase privlečeno in so le izraz velike zadrege, v katero je prišlo .lulro . ko je bilo prisiljeno, da naš komentar komentira. Tako na primer meni na podlagi tega našega komentarja, da smo se nii zado-
voljili /. dekoncentracijo oblasti na banovinske samouprave, žrtvujoč lakti načelo avtonomije. Mi ]ia nismo rekli ničesar drugega, kakor da je trebil smatratj v izjavi g. Jevtiča med drugim kot korak naprej tudi obljubo, da se ho pretirani centralizem omilil |ki popolni dekonceiitraciji oblasti', ki so jo prejšnji režimi sicer ludi obetali, toda jo niso niti začeli, kar je spričo dolge dobe, v kateri so Imeli krulilo v rokah, gotovo dokaz, da je sploh niso resno mislili. Med pojmovanjem nove vlade o takem preinaganju pretiranega centralizma po razširjenju samoupravnega načela in prakse pa med našim pa ni nujno treba, da bi bila kakšna bistvena razlika, naj se potem to imenuje de-koncentracija, decentralizacija, samouprava, samo-zakonitost v mejah državne celote ali pa kakor-koliže z latinskim ali grškim izrazom — bistvo je v tem, kako se bo to v praksi izvedlo irt v koliko bo odgovarjalo dejanskim potrebam ljudstva ter duhu in napredku časa pu v prvi vrsti gospodarskim nujam! Gospodje pri Jutru pa naj jahajo svoje terminologične konjičke naprej kakor so jih doslej...
Glede odnosa med cerkvijo in državo je »Jutro« v polemiki z nami nekoliko preobrnilo izjavo predsednika vlade, ki ni dejal, da '.»smatra kraljevska vlada kot dolžnost vsake veroizpovedi, da z njo skupaj deluje ne le na moralni in duševni okrepitvi naroda, temveč tudi na jučenju narodnega edinstva".. f!e" se to pravilno razume, je seveda to ludi v tej redakciji lahko pravilno, samo da Jutro: tudi v tem slučaju podstnvlja tej stvari svoje znano strankarsko tolmačenje. G. .levtič sam je dal tej stvari tako točno formulacijo, da je tako tolmačenje, kakor ga predpostavlja tudi v tem vprašanju Jutro , izključeno in bi bila zato dolžnost tega lista, ako bi hotel biti popolnoma objektiven, da tozadevno mesto v vladni izjavi prinaša dobesedno, ne pa prikrojeno po svoji lastni mentalileti. Predsednik vlade je namreč rekel: Odnošaji in sodelovanje med državo in priznanimi veroizpovedmi ob medsebojnem spoštovanju in podpiranju naj ohranjajo nacionalno edinstvo v smeri moralne okrepitve in duševne izpopolnitve najširših slojev našega naroda.« Kakor se iz tega jasno vidi, je predsednik vlade čisto točno v smislu cerkve same izjavil svojo željo, da hi se ljubezen, sloga, skupnost in solidarnost državljanov Jugoslavije, sloneča na krvnem sorodstvu In skupnih političnih ter državnih interesih in narodni kulturi, pospeševali in okrep-ljali potoni one moralne in duševne okrepitve ljudstva po verskem in etičnem ter kulturnem dvigu vsakega it» vseh. ki je edina in izključna naloga cerkve, katera se saniaposebi umevno nikakor ne more direktno pečati z nacionalno politiko in uredbo države — saj je ravno »Jutro« tisto, ki je to vedno na ves glas noč in dan oznanjalo, zabičevalo in zahtevalo!
Veseli nas, da se vendar enkrat vsaj v eni zadevi z . Jutrom« strinjamo, Jutro« samo pa naj v prihodnje tako važne zadeve, kakor so vladne deklaracije, najtočrieje in najvestneje, kakor se spodobi vsakemu pravemu državljanu, citira, da ne ho treba tako dolgih polemik.
Iz domovine Lloyda Georgea
Iz notranje politike
Nova vlada — delovna vlada. V svojem uvodniku piše Vreme« o izjavi vlade B. Jevtiča tudi lole: »Z izjavo je natančno označen značaj vlade B. Jevtiča. ki ie v pni vrsti delovna vlada. Ona si je postavila za osnovno nalogo popolno reorganizacijo državne uprave in dekoncentracijo oblasti, kar prav gotovo ustreza razpoloženju vsega naroda; ta želi, da bi mu bila upravna oblast bližja, bolj pristopita in bolj poceni. Da bi n? bilo napačnega in tcndencioznega razlaganja te reorganizacije, je vlada natančno pokazala smer in obseg te reforme. Izvršili bodo dekoncentracijo oblasti in banovine prejmejo vse kompctence, ki jih predvideva zakon
0	upravni razdelitvi države. To se pravi, da bo upravna oblast znatno razbremenjena, kar bo brez dvoma (»voljno vplivalo na ekspeetotivnost in stroške uprave.«
Zagrebški Obzor« je posnel glavne misli iz »Slovenčevega« uvodnika o izjavi vlade g. Jevtiča.
Nova skupščina n?le za nove poslance. Te
dni so poklicana oblastva pregledala novo stavbo narodne skupščine in ugotovila, da je treba še 45 milijonov dinarjev za končno ureditev stavbe. Računajo, da bo nova slavba končno dokončana do jeseni, oziroma do prihodnje zime. Ker poteče mandat tej narodni skupščini v letu 1935., je malo verjetno, da bi sedanje poslance doletela sreča, da
01	sedeli v novi stavbi. Skupščina je torej namenjena novim poslancem. Kakor znano, so stavbo začeli graditi že pred vojno; vojna je delo prekinila. Strokovnjaki sodijo, da je sejna dvorana premajhna; stavba je bila prvotno namenjena satno srbski skupščini.
»Narodni klub« je imel le dni v Belgradu več sej, katerim je ludi prisostvoval gradbeni minister dr. Marko Kožul. Na sestankih so razpravljali o stališču kluba nasproti vladi B. Jevtiča. Za predsednika kluba je bil izbran g. Nikola Premi. - Minister dr. Marko Kožul je v nedeljo prispel v Šibcnik, kjer so mu priredili prijatelji sprejem.
»Naš komentar« se imenuje nov tednik, ki ga je pričel izdajati v Zagrebu .losi]) Sorič; to je lediiik za gospodarska, socialna in kulturna vprašanja«,
Novi put«, ki izhaja v Belgradu kot glasilo •Jugoslovenske akcije« in je tudi priobčil program novega gibanja, ki so ga začasno označili Jugo-slovenski nacionalni pokret . je v eni izmed svojih zadnjih številk prinesel članek -Neonaciona-lizem — neoetalizeui • V članku je rečeno: Neona-cionalizem hoče zadružno državo, ki bo edino lahko izvedla koncentracijo državnih sil in funkcij: korporacij. zadrug in sindikatov. V narodni delovni zadrugi bodo gospodarski čiuitelji predpisovali gospodarski načrt in racionalno organizacijo dela. Poedirtec ntora svoje koristi podrediti skupni zadružni volji, ker je to ludi v njegovem interesu. Neonacionalizem v zadružni državi leži, da spravi v sklad svobodo poedinca z avtoriteto celote. Neonacionalizem je gospodarski nacionalizem. Poteguje se za gospodarsko osvoboditev vseli članov narodne skupnosti (zajednice). Kapital, imetje in delo so družabno orodje zajednice", so so-rialne funkcije, ki morajo vršiti javno službo narodu. V nacionalni delovni zadrugi mora obstojati solidarnost in sodelovanje vseh socialnih funkcij v načrtnem gospodarstvu in v socialnih dolžnostih. Neonacionalizem hoče vzgajati narod tako, da bo socialno čutil in ne samo individualno, to |e, da se bo čutil vezanega z »naeljo . z narodno celoto. Neonaeiimallzeiti hoče s pomočjo gospodarskega in socialnega etatizma izvesti nacionalno, duheva«. »»»"•».lao in	revoluciin, da bi ob
varoval narod pred komunizmom i« brezobzirnim izkoriščanjem mednarodnega knpilala.s
Članek je toliko bolj značilen, ker je list • Novi put« glasilo .Jugoslovenske akcije«. Poleg tega lista so program Jugoslovenskega nacionalnega pokreta:, ki ga vodi g. Ljotič, priobčili še listi: Otadžbina (Belgrad), »Prelom« (Ljubljana), »Jugoslovenska reč« (glasilo Jugoslovenske akcije -- Zagreb), »Narodna reč« (Subotiea), »Bud-jenje« (Vel. Bečkerek), »Borba« (Maribor), Se-ljak« (Požarevac). -Glas Podunavja« (Smederevo) in ' Bojevnik- (Ljubljana). Po vsem leni obstoje med vsemi temi listi določene vezi?
Odličen poročni par
Belgrad, 7. jan. ni. Dano, dopoldne oh 9 m- jc poročila v tukajšnji katoliški cerkvi Kri-sta Kralja v Krimski ulici gospodična Ancelija Nedič, hčerka armijskega generala in šefa generalnega štaba g, Nediča, s jieliotnim poročnikom g. Josipom Vukieom. Prijatelji mladega para. ki ga je poročil vojaški duhovnik g. Kotnik, so se zbrali v razsvetljeni cerkvi v velikem številu in izrekli svoje čestitke mlademu ženinu in nevesti. Pri poroki je imel na mladi par lep priložnostni nagovor vojaški duhovnik g. Kotnik. Med samim poročnim obredom je pa igral na ofglali organist te žuf»ue cerkve g. Leopold Majdič.
Belgrajske vesti
Belgrad, 7. jan. m. Današnja nogometna tekma, ki se je igrala prvi dan pravoslavnih božičnih praznikov med tukajšnjim športnim klubom B.SK in' Grad jamskim, je končala /. rezultatom 4:0 (2:0) za BKK,
Belgrad, 7. jan. in. V soboto zvečer jo predsednik vlade g. Bogoljub Jcvlič sprejo) bel-grajskega nadškofa g. Rodita in ostal z njim dalj časa v razgovoru o vseh važnejših cerkve« nopolitjčniU vprašanjih.
Belgrad, 7. jan. m. Jutri zvečer bo prispel semkaj zagrebški iiadskof-kond.jutor gosp. dr. Alojzij Stenijiac.
Belgrad, 7. jan, m. Prihodnji ponedeljek lx> ob 9 pop, v cerkvi Krisla Kralja svečan rek vijem za pokojnim angleškim kardinalom Bour-iicoui, velikim prijateljem Jugoslovanov, posebno pu še Slovencev. Jlckvijem bo opravil
sani belgrujski nadškof g. dr. Rodič.
*
Plebiscit v Posaarju
Saarbriieken, 7. jan. b. V saarskoni področju so /,e danes pričele glasovati posamezno katoregorijo delavcev, ki dne H. t. m. ne bodo mogle sodelovati zaradi službe. Tu sem spadajo župani, občinski svetniki, polioijski stražniki. žele/ničn rji. poštni nameščenci, nameščenci električne centrale in plinarne. Vsi volivci bodo oddali svoje glasove do jutri <i|>ol-dne.
Kiepura bolan
Krakov, 7. januarja. 1). Po vesteh iz Kriiiice je hudo zbolel na gaju Jan K j e pura. Po snočnji operaciji nekega krakovskega zdravnika so je njegovo slanje tako poslabšalo, da so telefoničnti po-zvali z Dunaja znanega zdravnika, profesorja Sli-a»nyja, ki je takoj z letalom odpotoval v Krinico.
Dunajska vremenska napoved. Spremenljiva pojemajoča oblačnost. Mraz. Padec temperature.
Septembra meseca 1926 je zadnji, veliki, nemški politik Stresemann dejal v Genevi: »Stvarnik je vstvaril ljudi različne krvi in podaril njihovi duši najsvetejše: materni jezik ...«
line Wales je nano sirom sveta, zaradi bleščečega črnega antracita in ker nosi ime dežele vsakokratni britanski prestolonaslednik, Slovenci niti tega nismo imeli, ko smo pred dvemi desetletji stopili s svojimi željami pred svet. In valeški narod? No da, to so Angleži, bo menila večina bralcev. Valeški Kelt je Anglež, kot smo mi Slovenci bili Avstrijci. Če hodiš po tej deželi in govoriš z ljudstvom, se razvije pred teboj slika, ki je znana izza slovenske preteklosti; v hipu razumeš vsa vprašanja in težnijc današnjega walesa.
Stani Kelti so se delno naselili po britanskem otočju, dobro tisočletje pred Kristusom. Današnji Kelti že davno niso potomci čistega keltskega naroda, saj je atare Kelte preživel skoroda le njihov jezik. Ob prihodu v te dežele so se pomešali s prvotnimi prebivalci (pleme: Homo mediterraneus), ki so bili majhni in črni, medtem, ko so bili Kelti isvelli in visoki. Tako najdeš dandanašnji v Wa-lesu večino le temnolase prebivalce srednjevelike postave.
Pet desetletij p. Kr. r. so te kraje zasedli Rimljani ter jih vladali pet stoletij. Stara keltska kultura jc bila izbrisana po rimljangki, le keltski jezik, stari spomeniki in njihovo bajeslovje je preživelo to dobo. Njim so sledili Anglosaksi, ki so delno uničili rimske sledove in bojevali hude boje z domačini. Za Anglosaksi so prišli Normani, a kljub tem so si Valežani dolgo ohranili prostost. Vladali so jim njihovi knezi,
Wales je bil priključen angleški kroni šele v 13. stoletju. Vpeljana je bila angleška zakonodaja, a v ostalem je narod obdržal nacijonalno prostost. V samostanskih šolah so menihi podu-čevali valeščino in latinščino. V štirinajstem stoletju je valeška kultura dosegla najvišjo stopnjo razvoja in procvita.
Poangličanjenje Wallesa
V 16. stoletju je vznikla v Wale«u luteranska ločina. Prva tiskana knjiga v valeščini je bil molit venik, tiskan leta 1546 (toraj štiri leta pred Trubarjevim abecednikom in malim katekizmom). Po mnogih prošnjah v angleškem parlamentu so Valežani leta 1567 dobili valeški prevod Novega Testamenta. Stari Testament je izšel dvajset let kasneje. Ti prevodi so sicer bili tiskani v interesu takozvane reformacije, a pripomogli so k ohranitvi jezika in postali temelj valeškega slovstva (kot Slovencem Trubarjev katekizem in abecednik) ter ga rešili propasti, ki je doletela večino keltskih narodov.
A z »reformacijo« je začela propadati narodna prosveta, Angleži so zaprli samostanske šole, v ostalih so pa uvedli angleški pouk s pretvezo, da dijaki z znanjem grščine in latinščine ne morejo posečati angleške visoke šole. In tako so leta 1571 odrezali bodoči valeški intelektualni svet od rodne kulture ter prepustili nje ohranitev priprostemu kmetu. (AH nismo vse to sami doživeli?) Kaj radi bi bili odvzeli kmetu tudi valeško biblijo, ko bi se dalo to praktično izvesti.
Poizkus narodnega preporoda
Tako je valeški izobraženec postal — angleški izobraženec. Le tu in tam je vzplamtela iskra nacijonalne zavesti in rodila može, predstavnike valeškega slovstva in narodnega gibanja. V 18. stoletju so se pojavili: Ellis Wynne, prozaist, podoben našemu Jurčiču, naš Prešeren pa je vtelešen po Grenwy Owenu. A kljub vsem prizadevanju številnih nacijonalnih borcev je valeška kultura vidno ginevala v mogočnem angleškem valu. To je bila nujna posledica, saj ne moremo pričakovati od malega valeškega naroda, da stori to, kar se ni posrečilo nobenemu malih narodov v istih prilikah, da namreč ohrani brez gospodarske avtonomije nacijonalno kulturo neokrnjeno. Mislim, da je bil Delisle Burns, ki je dejal: »Življenje vsake zadruge predstavlja s svojimi tremi vidiki —- to je v političnem, gospodarskem in kulturnem pogledu — celoto«. Res je, noben narod ne more pokazati normalnega napredka, če mu odvzameš pravice
Poijsko-t.eionsko pobraiimstvo
samo do enega teh treh vidikov. In Valežani imajo dandanašnji pravico le do »lastne kulture«.
Izseljevanje
Posledica vseh brezuspešnih prizadevanj, doseči V6uj gospodarsko prostost, je bila: izseljevanje. Že koncem 18. stoletja je začela emigracija. Morgan John Rhys je organiziral veliko izseljeniško akcijo, hoteč vstvariti v Ameriki novo vale4ko državo z lastnim jezikom. Kupil je svet v Pennsyl-vaniji, a ta kolonija je vsahnila zaradi politike Združenih držav, ki je hotela vstvariti iz priseljencev različnih narodnosti nov narod — »nacijp Združenih držav«. In slabejši je klonil močnejšemu. Izseljevanje se je kljub temu širilo in Valežani so se selili v Afriko, Brazilijo in Sirijo. Vse te kolonije niso preživele svoje narodnosti, razen ene v Argenliniji, kjer še danes, po sto letih bivanja v tujini Valežani govore svoj jezik. stotisoč Va-ležanov živi danes v Združenih državah Amerike.
Umivanje jezika
Valeški jezik gineva od dne do dne. Srednji sloji govore le angleški (spomnite se našega »deutsch meščanstva«), intelektualci — nacionalisti govore oba jezika, šp večina njih si je morala rodni jezik znova prilastiti. Le kmet iz severnega Walesa govori še nepopačeno valeščino.
Ko sem prvič vprašala v Angliji, kaj je z valeškim vprašanjem, so mi dejali: »Kaj pa hočejo Valežani, saj imajo celo lastno univerzo,« Pozneje sem bila v Walesu ,kjer so mi to dejstvo potrdili z dostavkora: »Samo da je učni jezik angleški...«
Wales je industrijska dežela. Njegovi ogromni premogovniki so znani širom sveta; njegova železna industrija je ena največjih na svetu, Če obiščeš danes rudniške predele, srečaš ob vsakem koraku največjo bedo. Svetovna kriza je tvtdi te kraje strašno prizadela. Ob stremljenju vseh držav uporabljati le lastni premog, so v zadnjih štirih letih zaprli nešteto rudnikov v Walesu. Prebivalci neskončnih dolin so brez kruha. Zemlja ni oranica, podnebje je vlažno in neugodno za večino poljskih pridelkov, V severnem delu države je prebivalec pastir, Govejerejo so Valežani pričeli v srednejm veku opuščati. Lotili so se reje ovac, ki so jih vpeljali v deželo cistercijanski menihi in volnena industrija je vzcvetela v severnem Wale.su-
Na južnih, nabrežnih pokrajinah vidiš obdelano zemljo, ki pa je razdeljena v majhne parcele, ker tu ne obstoja dedna pravica enega samega potomca (Isto sem opazila v Porenju v Nemčiji. Svet je tam razdeljen v talro majhne dele, da bi jih mi, ki nismo vajeni veleposestev, imeli komaj za vrtove.)
Z industrializacijo Walesa je začela kultura vidno pešati. Iz vseh krajev Velike Britanije so privreli v deželo delavci: Irci, Škoti in Angleži, ki so pripomogli k tem, da danes v obsežnih rudniških predelih Walesa nihče ne govori valeški.
Zdravstvene in stanovanjske prilike so obupne, zlasti danes, ko je večina prebivalcev brez dela in kruha, In narod ve, da bi mu bedo olajšala le lastna vlada, v kolikor je to v teh časih sploh mogoče. Tujec pač skrbi najprej za lastne otroke. Tako postaja želja po lastni gospodarski svobodi vedno večja in očitnejša, saj je dvanajsta ura odbila in Valežani se zavedajo dejstva, da stoje pred prosvetnim in gospodarskim propadom.
V deželi izhaja le en dnevnik, ki je pisan v valeščini. Časopis »The We!sh Nationalist« je pisan v angleščini, saj govori od okoli 700.000 prebivalcev le 34% svoj rodni jezik.
Zelene ravni vidim, temna jezera in snežne gore — sredi smrekovega gaja se sveti belo zi-dovje mitrinega templja. Korotan pred 2000 leti! Sledovi velike keltske kulture so razstresem sirom Evrope. In narod, ki je ustalil svoj dom in kulturo na britskih tleh, stoletja preden je prvi'Anglež stopil na njegova tla, vzdihuje v zadnjih, nemočnih željah.
Bodočnost je v preteklosti. Vsako dejanje, vsaka misel jc že bila in se bo porodila znova v 1 bodočnosti. Je-li to upanje ali pečat smrti Va-ležanom?	M. M. D.
Samostojna pota Poljske ZtŽlt
Varšava, 6. jan. Tg. V Davgavpli.su (prejšnji Diinaburg) na Letonskem so bile včeraj in danes velikanske svečanosti v spomin na osvoboditev mesta od boljševiške oblasti, Poljska armada je poslala na svečanosti močan oddelek vojske pod poveljstvom generala Skvarczynskega, ki je bil povsod predmet silnega ljudskega navdušenja. Pri tej priliki so odkrili spominsko ploščo, na kateri je zabeleženo, da je bilo »mesto osvobojeno po združenih naporih letonske in poljske vojske.« Letonski predsednik vlade Skujenjek je v dolgem govoru slavil junaštva Letoncev in Poljakov ter prisegel, da bo že spomin na ta veliki dan »za vedno združil letonsko ljudstvo na junaški poljski narod« ter_ pristavil, da je »novi porod poljske države tudi za letonsko eden največjih pojavov v zgodovini«. Za Letoncem je govoril tudi poljski poslanik Bečkovič, ki je poudaril, da je »sodelovanje obeh vojsk živa podoba skupnega stremljenja letonskega in poljskega naroda, da brani.a tudi v bodočnosti, kot sta to storila v prošlosti, svetinje narpdne svobode.« Po vojaškem mimo-
hodu sta govorila letonski armadni poveljnik in poljski general, ki sta oba poudarjala, kako hočeta Letonska in Poljska v bodoče »v sencah padlih junakov za svobodo združiti vse svoje napore za ustvaritev boljše bodočnosti«.
Listi sklepajo iz tega, da so napori Poljske, da si ustvari trdno postojanko za svojo baltsko politiko na Letonskem, popolnoma uspeli in dn bo odslej poljska vlada lahko z večjo prožnostjo zasledovala svoj cilj, da spravi baltske države v politično in gospodarsko skupnost ter jo poveže tudi — Beckovo potovanje po skandinavskih državah je dokaz, da te želje obstojajo — s Švedsko in Norveško. Zunanji minister Beck se ie iz Stockholraa danes vrnil v Varšavo, Pravijo, cfa bo sedaj ponovil poskus, da pride do sporazunja z Litvo in da se vključi v baltsko zvezo, ustanovljeno 12. septembra 1934, V tej zyezi zatrjujejo tukaj, da se bo Litvinov na svojem potovanju v Ženevo ustavil tudi v Varšavi, da stavi poljskemu zunanjemu ministru nekatera vprašanja, ki tičejo baltske politike poljske države.
Anglež o Nemčiji
Kitzbichel. 7. jan. b. Tu rte mudi lord llarnsvvorth. .sin lorda Rothermerea. Neki dunajski časnikar je imel priliko ra/govarjati tu-/. njim in ga je vprašal glede njegovega obiska, ki ga je napravil skupaj s svojim očetom pri , nemškem državnem kanclerju Hitlerju. Lord : llarnsvvorth mu je odgovoril, da je potoval z : očetom k Hitlerju, ker se jo psihološki zanimal. Lord llarnsvvorth trdi, tla jc <Ir~ Siluielit danes absoluten gospodar Nemčije iji uživa tu-i di največje simpatije in zaupanje državnega kanclerju Ilillerja. Giibbole in Gdrjipe sta samo .še lutki. Lord llarnsvvorth je dejal, dti je dobil vtis, da Hitler sedaj odklanja vsako politiko jn da sc hoče posvetili samo gospodarskim problemom nemške republike. Na koncu logu razgovora je Jord llarnsvvorth izjavil, da bo po mnenju njegovega očeta še letos i/bruhnila I vojna v Evropi. Tudi ju/ sem istega mnenja.
je dejal, vendar pa verujem, da sc ji bo njo-I goče izogniti. Vsekakor na. če prjdr do vojne, bo trajala le malo časa. kot nima »< brna država za to na razpolago dovolj denarja.
Ponarejevalci denaria v Pe«ti
Budimpešta, 7. januarja, b. 14. t. m. .se pričije tukaj glavna razprava proti bivšeimu niadjan-skejnu ljudskemu komisarju Matiji Rnljosjrju. Za razpravo vlada velikansiko zanimanje. Državno pravdni-štvo dolži Rakosyjn ponarejanja denarja, razhoi-ništva jn goljufije avjstrorpgnsike banke za znesek 3.5 milijard kron. Ra'kosy je pustil namreč razbiti bančne blagajne, iz katerih je vzel originalne ki i -Seje ter tiskal denar brez pooblastila banke. Razprave so namerava udeležili ludi sovjetski poslanik v Londonu Ivan Majski, ki je prosil, da se mu rezervira vstopnica za razpravo. Največja senzacije na razpravi pa bo čltanje tajnega protokola za seji madjarsko-sovjetske vlade, ki so ga po 1!> letih našli šele sedaj.
Val mraza
Dunaj, 7. januarja, b. Val mraza, ki je priS®l iz sovjetske Rusije, je zajel kontinent do Kanala. Skoraj povsod je začelo snežiti in temperatura j* zelo padla. Najhujši mraz je zavladal doslej na Poljskem in v vzhodni Romuniji. V Varšavi je temperatura padla na minus 25 stopinj Celzija, v wJHKini Komuiiiji pa ceio na miiiius 3i> stopinj.
Koliko je v Trbovljah revščine
Trbovlje, 6. jan.
Po seznamu, ki nam je prišel v roke, je v trbovljski občini 314 onemoglih in siromaišnih, 7 družin brez hranitelja z 15 družinskimi člani, 40 brezposelnih, ki so poročeni s 168 družinskimi člani, 12 brezposelnih vdov in vdovcev, 7 ločenih brezposelnih, 311 samcev, 90 samic in 18 samic nezakonskih mater z 41 družinskimi člani, skupaj 958 oseb.
Onemogle podpira občina z majhnimi podporami, brezposelnim oženjenim se nudi pomoč, v kolikor je občini mogoče, za brezposelne samce in samice pa nima občina prav nobenih sredstev, zlasti ne sredstev za izvrševanje najnujnejših javnih del. Zadnji zahtevajo sicer dela, zaposliti pa morajo od slučaja do slučaja samo družinske brezposelne očete.	.
Obenem oskrbuje občina še 31 oseb v lastni ubožnici, izven občine pa podpira 18 onemoglih z denarno podporo.	<
V javni kuhinji se prehranjuje dnevno 110U
ubogih otrok aktivnih rudarjev, ki pri rudniku ne zaslužijo toliko, da bi preživljali očetje sami svoje otroke.
Stanje brezposelnih v naši občini ni niti teden dni enako. Z ozirom na majhen zaslužek pri javnih delih, kot n. pr. pri cesti Marija Reka—Št. Pavel radi oddaljenosti delo zapuščajo in si skušajo najti zaposlitev z boljšo plačo kje drugje, če jim pa to ne uspe, enostavno beračijo. Da se beračenje v občini omeji, bo izdala občina v kratkem nujno potrebne bloke.
Na občini je bil izvoljen pomožni odbor, čigar naloga je predvsem reševati problem brezposelnosti, ki se zaostruje posebno sedaj ob pričetku zime. Ta odbor bo stopil v stik tudi z vsemi tukajšnjimi dobrodelnimi organizacijami in ustanovami, da se ustvari pomožna akcija na najširši podlagi. K. sodelovanju bodo vabl eni tudi zastopniki tukajšnjih podjetij ter organizacij, ki se pečajo s socialnimi problemi delavstva in s podpiranjem siromakov.
i
Druga obravnava v tožbi dr. Tavzesa proti pošt. uradniku Fajdigi
Ljubljana, 7. januarja.
Danes je bila pred tuk. okrajnim sodiščem druga obravnava o tožbi vršilca dolžnosti poštnega direktorja dr. Tavzesa proti postnemu uradniku Hinku Fajdigi. Prva obravnava v tej zadevi je bila dne 29. novembra in je ze tedaj vzbudila veliko pozornost. V prvi stopnji se je ta zadeva zaključila danes. Drugo obravnavo je vodil sodnik okrajnega sodišča g. Josip Rus, navzočnega Ilinka Fajdiga je branil dr. Vav-petič, odsotnega dr. Tavzesa pa je zastopal dr. Cepuder. Navzočnih je bilo tudi nekaj uradnikov poštnega ravnateljstva. Na vprašanje sodnika Rusa, ali je možna poravnava, je obtoženi Fajdiga izjavil, da je dal že mnogo koncesij, nadaljnjih pa ne more več.
Sodnik Josip Rus je ugotovili, da je dr. 1 av-.es umaknil nekatere dele svoje obtožbe. 1 recN vsem je umaknil tožbo na Fajdigov odgovor, ki ga je ta poslal vodstvu radijske postaje v Lju-ljani, češ, naj »govore ob nacionalnih prilikah v radiu ljudje, ki bodo v nacionalnem, kakor tudi moralnem pogledu neoporečni.«
Ta točka je bila bistvena v vsej obtožbi lin ker je bilo splošno znano, da je obtoženec predložil obširen dokaz resnice, je javnost pričakovala prav v tej točki mnogo zanimivih pojasnil. Ker je ta del obtožbe odpadel, tudi ni bil lzne-šen dokaz resnice. Zastopnik obtožitelja je to namreč storil zaradi izjave obtoženca, ki je naj bolj poudarjal, da mora dr. Tavzes dokazati, da je mislil prav njega. Dokaz resnice pa je sodišču predložil še subsidiarno.	_
Pač pa je obtožba vztrajala pri drugih žalitvah, tako na primer, da je Fajdiga izjavil o dr. Tavzesu: »Dokler bo ta žlikrof na direkciji, bom nosil brado!« Inkriminiran je zlasti izraz »žlikrof« in pa obljuba zaradi brade. Dalje jc obtožen Fajdiga, da je vedno popravljal uradnice, kadar so govorile o »gospodu direktorju«: »Kakšen direktor, saj je le vršilec dolžnosti direktorja!« Inkriminiran je bil tudi odgovor reviji »Naš val«, ki ga je poslal Fajdiga na vabilo na naročbo: »Dokler bo pri radiu in pri predmetni reviji soudeležen na kakršenkoli način g. dr. Tavzes, prosim, da me s ponudbami ne nadlegujete!«	.
Dr. Cepuder pripominja, da se Fajdiga pogosto izraža o dr. Tavzesu kot o žlikrofu. Sodnik dr. Rus: »Gre za to, česar je obtožen.«
Prva priča, ki je bila danes zaslišana, je bila poštna uradnica Josipina Štubljeva.
Priča Štubelj: »Obdolženca nisem poznala popreje, spoznala sem ga šele v poštnem uradu Ljubljana VII. Naš urad obstoji iz dveh prostorov in sicer'iz upravnikove sobe, ki se jo jpo-služuje upravnik sam in iz uradne sobe, kjer sem bila jaz, in še iz enega prostora za poštarje.« — Sodnik: »Ali je rekel obdolženec: Dokler bo žlikrof na direkciji, bom jaz brado nosil.« — Obdolženec Fajdiga: »Nisem tega rekel! Rekel sem samo v šali, in sploh ne vem v kakšni zvezi, ker je od tega že precej časa: Dokler bo dr. Tavzes vršil dolžnost direktorja, tako dolgo jo bom nosil. Besede »žlikrof« pa mu nisem rekel.«
Priča Štubelj vztraja pri svoji izpovedi ter pravi, da se je mogla beseda žlikrof nanašati le na dr. Tavzesa. Priča pravi nadalje, da je obdolženec, ko je imenovala dr. Tavzesa za direktorja, dejal: »Kakšen direktor? On je vršilec dolžnosti direktorja!« — Fajdiga: Vem, da ima ona ozke zveze. Nisem mogel reči proti ženski kaj takega o svojem šefu. — Štubljeva: Jaj; nimam zvez. — Fajdiga: Sama se je hvalila, da pozna dr. Rapotca in dr. Tavzesa. — Štubljeva: Poznam, toda nimam nobenih zvez s tema.
Sodnik: (Štubljevi): Ali mi morete ponoviti način izražanja obdolženca, ker le na ta način si lahko ustvarim objektivno sliko. — Štubljeva: Jaz sem ga vprašala, zakaj brado nosi. Gospod Fajdiga pa mi je odgovoril: »Dokler bo
žlikrof direktor (!) bom nosil brado.« — Sodnik: Gre le za žalitev v smislu, ki pa mora biti seveda podana z načinom izražanja. Dajte, pred-očite nam, kako se je obdolženec izrazil. — Štubljeva ponavlja tako kakor vedno besede, ki da jih je obdolženec izgovoril v uradu, ne more pa obnoviti zaničljivega tona, v katerem naj bi obtoženec popravljal naslov »direktorja« v vršilca dolžnosti .V našem primeru stoji obdolženec pred nami kot državljan. To se mora tako objektivno podati.
Dr. Cepuder: S kakšnim tonom je rekel Fajdiga? — štubljeva: Meni se je zdelo, da je to žaljivo. — Sodiiik: To pa morem le jaz določiti.
Priča Glavič Katica iz Šiške: »Fajdiga je rekel, da dr. Tavzes ni direktor, ampak da je vršilec dolžnosti direktorja.« — Sodnik: »V kakšnem tonu? Ali v žaljivem?« Priča: »Nisem dobila vtisa, da v žaljivem.« Drugega priča ni slišala.
Priča Ana Veselko, poštna uradnica iz Ljubljane, je bila zaslišana tretja. Sodnik (priči): »Ali kaj veste o žlikrofih?« — Priča Veselko: »Nič!« — Sodnik: »In v drugem slučaju: Ali je popravljal ime?« — Priča: »Ne vem.«
Dr. Cepuder je v svojem govoru dejal, da ni obdolženec samo enkrat popravljal besede direktor v vršilca direktorja, temveč večkrat, kadar se mu je le nudila prilika, ter je s tem jxi-udarjal svoje omalovaževanje napram svojemu šefu, ki je kaznjivo po § 301. Hudo je žalil svojega šefa s tem, da je dejal, da bo tako dolgo nosil brado, dokler bo dr. Tavzes na pošti. Naši južni bratje dobro vedo, kaj pomeni taka žaljivka. To je izraz najgloblje duševne žalosti. Poleg tega je obdolženec imenoval svojega šefa še z žlikrofom, iz česar se jasno vidi, da je imel veliko veselje žaliti zasebnega tožilca. Kar se tiče njegove opazke na naročilnici, je izrečena takj omalovažujoče, da je sploh vsak dokaz resnice, da obdolženec ni žalil svojega šefa. nemogoč. Zaradi tega predlaga, da se obdolženec spozna za krivega.
Dr. Vavpetič: »Predvsem bi rad začel tam, kjer je končal zagovornik zasebnega tožitelja, toda vzeta mi je možnost, da bi govoril o točki obtožbe, ki jo je zasebni tožitelj sedaj umaknil, namreč, da je zasebni tožnik govoril v do-tični točki, da je moralno in nacionalno neoporečen. Ta odgovor je, kot izhaja iz zasebne tožbe, v bistvu podan samo zato, da se poda zveza s prvo točko glede nacionalne in moralne neoporečnosti. Na drugi strani pa poudarjam, da ne gre v tem primeru za nič drugega, kakor za enostavno odklonitev naročilnice pri tem privatnem podjetju, kakor je priznal sam zasebni tožnik. Dr. Vavpetič je nadaljeval, da obdolženec radi tega ni naročil revije, ker je pri podjetju bil pač udeležen dr. Tavzes. Dr. Vavpetič je dejal, da tako on, kakor tudi vsaka oseba lahko odkloni sodelovanje pri tem ali onem trgovskem podjetju, ako je pri tem podjetju udeležena, ali pa, če sodeluje kaka oseba, ki nni ni posebno pri srcu.
Fajdiga: »Svojo odklonitev na naročilnici sem storil šele na tretji poziv!«
Dr. Vavpetič nadaljuje, da taka odklonitev še ne more pomeniti žaljivke, ker zares ni podano dejansko stanje za kleveto v odgovoru obdolženca na naročilnici.
Na drugi strani očita zasebni tožnik obdolžencu, da ga je omalovaževal s tem, da jc neprestano popravljal direktorski naslov v vršilca direktorja. »Moram poudariti«, ie dejal g. dr. Vavpetič, »da je to popolnoma objektivna ugotovitev in torej ta izrek od strani obdolženca ne more tvoriti dejanskega stanja kaznji-vega dejanja. Gre torej samo za to, če je z izrazom tega objektivnega dejstva lahko ustvarjeno stanje kaznjivega dejanja. Obdolženčeve
izjave, du je g. dr. Tavzes le vršilec direktorja, pa niso škodovale ugledu zasebnega tožitelja, kakor to predvideva S 301. Na drugi strani pu je pravilno gosjxxl sodnik razumel, da je vsak subjektiven vtis tukaj |>opolnoma odveč. Na drugi strani tudi priča gospodična Katica^Glavič ni izpovedala, da bi obdolženec na žaljiv način podajal izrečene besede. Tudi priča štubelj ni mogla dokazati, du je šlo za dejansko kleveto oz. za žaljivke, ko jo je g. obdolženec popravljal, kadar je imenovala g. dr Tavzesa za direktorja, vsled česar je treba obdolženca oprostiti. Subjektivno prepričanje Štubljeve pa ie nepravilno, ker je lahko pristransko, zlasti ker je ona kot poštna uradnica v odvisnem razmerju do svojega šefa in absolutno ne more tvoriti one osnove, po kateri bi se lahko smatrala žalitev za potrebno.
Preostaja torej le še žalitev »žlikrof«. Du to samo po sebi ni nič žaljivega, je po mojem mnenju popolnoma jasno. Obdolženec se je izrazil na čisto slovenski način doma in se torej tak izraz ne more smatrati za zasmehovanje. Izraz je razumeti tako, kot je bil podan in tu naj torej velja in dubio pro reo, ker se izraza drugače ni moglo razumeti, kot na slovenski način. Beseda »žlikrof« bi bila edino žaljiva v danem slučaju le, ker gre za označbo nekega kraja, kjer je zasebni tožnik doma. Če jc to žaljivo, oi bilo treba povedati, po kateri vsebini, torej v kakšno zvezo je spravljen zasebni tožnik. S tem je obdolženec le povedal, da je tožnik doma iz Idrije, kakor so tudi o Višnjegor-cili itd. drugačni izrazi, du so iz Višnje gore. Če pa se smatra beseda žlikrof kot žaljivka, potem prosim, da se z ozirom na to, da je obdolženec priznal vse okolnosti in da je še neoporečen, ter du je bil psihično precej spravljen iz kontakta, vzamejo moja izvajanja v poštev.
Dr. Cepuder se ob koncu dr. Vavpetičcvega zagovora prične smejati. Dr. Vavpetič: Gospod kolega! Tudi jaz bi se lahko smejal vašemu zagovoru, pa tega nisem storil.
Dr. Cepuder pojasnjuje z ozirom na izvajanju g. dr. Vavpetiča, da se nekateri deli zasebne obtožbe niso umaknili iz bojazljivosti, marveč radi tega, ker je obdolženec pismeno in ustmeno izjavil, da ni mislil v obtoženih odstavkih dr. Tavzesa. Dr. Cepuder vztraja pri svoji zahtevi, da je treba aplicirati zasebno tožbo v smislu izpovedi priče Štubelj.
Sodnik g. Rus nato izreče sodbo:
V imenu Nj. Vel. kralja se smatra obdolženec za krivega, da je zagrešil prestopek zoper čast po § 297 s tem, da je imenoval zasebnega tožilca z »žlikrofom« v zvezi in na tak način, kot je izpovedala priča Štubelj, in se kaznuje v smislu § 71 na 420 Din denarne kazni ter na povračilo stroškov kazenskega postopanja, v kolikor odpade na tu del obtožbe.
Z vesta služba:
Do 20%
več svetlobe
za mani denarja
TUNGSRAM
nitka v dvojni vijačnici svetlobna množina v dekalumenili
D
V smislu § 280 kazenskega postopka pa se obtoženec oprosti prestopka /oper čast v smislu obtožbe, du bi bil žalil tožilca s svojo pripombo na naročilnici in da bi izrekel kleveto s svojim odgovorom na vabilo revije »Naš val«, ker je bil pač upravičen, da pove svoje motive in kritiko, zakaj se na revijo ne naroči, ni pa s tem žalil dr. Tavzesa; enako tudi popravljanje naslova »direktor« v »vršilca dolžnosti direktorja« ne pomeni nič žaljivega, neresničnega, niti ni bilo izrečeno v zaničljivero smislu. Za te dele obtožbe se obtoženec torej oprosti.
Zastopnik obdolženca dr. Vavpetič si jt
pridržal 3 dnevni rok izjave o pritožbi. Zastopnik zasebnega obtožitelja dr. Jos. Cepuder se ni izjavil. Sodnik Jože llus: »Končano!«
52 let pri oo. trapistih v Raihenburgu
Rajihenburg, 6. januarja.
Težtoo je najti moža, kakor je Franc Budna iz turbine. Že v 75. letu starosti — pa vedno pri delu. Od zgodnje mladosti ga spremlja tesarska sekira v roki in poštema duša v telesu. Mi.zarsko-tesar-skega dela se je učil pri dobrem, že zdavnaj pokojnem mizarskem mojstru Francu Pongracu, nekdaj slavnem obrtniku v Rajhenburgu. Takoj po prihodu franco-sikih trapistov v Raj-henburg je nastopil službo tesarja-mizarja za samostanske potrebe. Ob strani francoskih bratov se je naučil francoščine, ker je bil z njiimi na skupnem delu celih 33 let. Bil je spoštovan od gg. predstojnikov samostana — uporabljali so ga celo kot informacijsko osebo tukajšnjih slovenskih šeg in prilik, v ^katere se je morala francoska družina trapistov vživeti. Zadnja
STARŠI!
Otroku, ki obiskuje šolo, daite, ako ie slaboten, použiti vsak dan ziutrai in zvečer malo žličico okusnega »Energina«, za krepitev krvi živcev in teka Otroci, ki redno iemlieio »Energin«, imajo dober tek in so odporni zoper vsa obolenja »Energin« za iačanie krvi. živcev in teka daite dekletu med 10 in 17 leti. ako ie slabotno To ie prehodna dekliška doba. ko se mora vsako dekle okrepiti »Energin« daite vsakemu članu rodbine, ki nima teka »Energin« daite vsakemu članu rodbine, ki ie malokrven »ENERGIN« se dobi v lekarnah v steklenicah po pol litra; 1 steklenica 35 Din.
Reg. S. br. 19.147/33
leta pa opravlja 6lužbo v turbini trapistov, pregleduje kolesa, popravlja turbinsko zobovje, odpira vodovod. V delu ga prekine samostanski zvonček, ki ga kliče k telefonu, včasih pa tudi k okrep-čilu ali na razgovor v samostan. Že celili 52 let je v službi oo. trapistov, zvest in pošten. Ob nedeljah se s palico podprt ponižno bliža hramu Lurške Marije. Ob prostih urah pa prebira misijonska poročila, je čitatelj >Slovonca« ter ustanovni naročnik »Domoljuba«. Njegova zunanjost je kaj prikup-ljiva: krasna dolga brada — puščavniški obraz — veder pogled, mil nasmeh, vkljub vsem težavam vedno dobro razpoložen in Bogu vdan. Lahko se raduje ob njegovi strani žena Terezija, saj si delita zakonske križe in dobrine že celih 54 let. Pa še nekaj naj omenim, kar redko najdemo: hišico 7a v grob si je že sam izdelal in pripravil, da bo žalostnim prihranil to skrb. Tako gleda veren in posten človek, ki je spremljam z žulji trpljenja, z mir nim pogledom v prihodnjost. Čast zvestemu delu.
Gibanie prebivalstva v I. 1934
V nrstni župniji Slovenjgradec ie bilo preteklo leto rojenih 47, od teh 17 domačih, 30 tujcev v bolnišnici; umrlo jih je 61. od teh v bolnišnici 50 tujcev, 10 pa C. mačih; poročenih je bilo 9 parov. Sv. obhajil je bilo podeljenih 21.900.
Šentjernejska fara, ki je na Dolenjskem eni izmed največiih, izkazuje za preteklo lelo naslednjo statistično sliko: Rojenih je bilo 156 oseb (9i moškega in 65 ženskega sj>ola). Lani je bilo rojenih 179 oseb, predlanskim 180; torej se, jx> besedah g. župnika, tudi pri tem poznajo posledice krize. — Umrlo je 72 faranov (35 moškega in 37 ženskega spola). Trije možje so tragično umrli nasilne smrti. Posestnik Pavlič iz Stare vasi je bil žrtev fantovskega pretepa, Tomšiča Aniona z Apne-hika je ubil njegov pastorek, Brdik Franc z Bana pa je bil ubit na sveti večer v borbi z orožniki. — Oklicanih je bilo 43 parov, poročenih pa doma 31. — Poleg drugih milosti je bilo v dušni blagor faranov podeljenih tudi 35.800 sv. obhajil in tolažil svete vere. — Prirastek prebivalstva za 84 novih članov je vsekakor razveseljiv in obenem lep dokaz za nravno in kulturno višino našega naroda!
Slovenec - krati Eskimov
Po pismih slovenskega izseljenca Janeza Planinska priobčuje Anton Podbevšek.
Komaj 18 letem je odpotoval v Leobem, kjer je bil nekaj časa rudar, od tam pa ga je koprnenje po tujih deželah vedlo v Francijo. Toda tudi tam ni dolgo zdržal. Vkrcal se je na prelkooceanski parnik, kjer ga je med vožnjo okradel neki Šparnec, za kar ga je mladi Pla-nlmšak pošteno pretepel. Boječ se posledic, se je takoj, ko se je izkrcal v Ne\vyorku, odločil skupaj z nekim Poljakom i.n devetimi Irci, da si zgrade fanmo v Kamadi, ki so jo prav takrat, okoli leta 1910. začeli močno kolonizirati. Planin-šek in tovariši so dobili 150 oralov zemlje in so pridno kmetovali. A tudi na farmi ni Plaminšek dolgo e trpet. Mikailo ga je najbrž zlato, ki so ga začeli odkrivati v severnejših pokrajinah.
Okoli leta 1912. je Plaminšek odrinil čisto sam v neznane, divje severne dežele, kjer je prebil do leta 1928., ne da bi kam pisal ali pa sam prejel kako pošto. 0 tem, zakaj se tako dolgo vrsto let ni nikomur javil, izvemo nekaj malega iz njegovega drugega pisma, kjer pripoveduje:
»Seveda se mi je smililo ubogo ljudstvo in sem mu skušal pomagati, kolikor je bilo v mojih močeh in tako sem odlašal s povratkomi nazaj proti jugu med sebi enake.«
Tn pozneje:
»Dokler ni zamrlo v meni vsako človekoljubje, sem živel med njimi, toda tega ti ne moreni vsega opisati, kajti vsak dan sem imel svoj dogodek in vsega tega ni mogoče spraviti nn papir v enem samem večeru.«
Po njegovih pismih sodeč, je moral doživeti silne duševne nretresljaje, da je vzdržal tako doigo brez vseli stikov z domačimi. Končni jx>-sledek teh pretrcsljajev je bil. da se jc Plaminšek tnikoj, ko je prodrla do njega vest, da je izbruhnila v Evropi svetovna vojna, napotil proti jugu, »da se tudi ja/. udeležim krvavega pjesa«. Kako velik skok od njegove velike ljubezni tudi do njemu docela tujih soljudi pa do sklepa, da se tudi on sam udeleži svetovne morije!
Ko se je Pluninšek pozneje umiril in je prešel Obup v njegovem srcu, je toliko bolj elementarno — morda prav zavoljo tega. ker je bilo predolgo zadrževano — bruhnilo na dan njegovo veliko koprneti je po rojstnem kraju, j)o domačih in po domovini.
Vzroki, zakaj sem sc odločil objaviti sedaj njegova pisma, so tile: njegovo izredno fantastično življenje, ki ga izpolnjujejo številna po-i tovanja in bre/ dvoma velika ljubezen do samote in do narave, ljudski |>esnik-popotnik. ki I občuti tragiko življenja in pesnikuje [>o svo-' jem iastnem priznanju zato, da ne pozabi mu-
terinega jezika, klic krvi (kako rad bi prišel domov, a še ne more!), širina duha, zato veliko obzorje in svobodno gledanje na svet (stanovske razlike med ljudmi ostanejo nanj brez vsakega vpliva!), nepremagljiva želja, da spozna čim več sveta, čista nravnost in končno ljubezen do nevarnosti, obenem z njo pa zaupanje v svojo zvezdo.
Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da je Plaminšek samouk, brez prave šolske izobrazbe, da mu je izobrazbo dalo zgolj njegovo burno življenje, s čimer pa nočem reči, da bi bila ta izobrazba manjvredna. Ne eden zadnjih vzrokov je tudi ta, da sc močno bojim, da Planinska ni več med živimi.
Njegovo zadnje pismo je datirano z dne 12. avgusta 1. 1931. Če bi bil še živ, bi prav gotovo pisal, posebno pa še z Bahamiskega otočja, kamor je napravil 8000 milj (skoraj 15.000 km) dolgo potovanje z navadnim indijanskim čolnom. od teh 73 in pol tir po odprtem morju, kjer ga je tudi zasačil vihar. Zakaj je predvsem napravil to dolgo |x>t iz skrajnega severa na skrajni jug? Kakor sam pravi, zaradi tega, da si pozdravi obisti, na katerih je trpel že od I. 1914., in da se okrepi tudi mala Inez, ki je pokazala znake jetikc.
Ko prosim slovensko-aineriške liste za ponatis teli vrst o Plnninšku, izrekam nado, tla bodo mogoče ti izsledili, kaj se je zgodilo s kraljem Eskimov in z njegovima otrokoma: Tomy-jem, »princem Golega ozemlja« in Inez, »prin-cezinjo Golega ozeml ja«, ki so jo Eskimi skoraj po božje častili. Hotel bi, da so še vsi pri življenju.
Moje upanje pa je zelo majhno. Vzbuja mi ga zgolj nekaj besed iz Planinškovih pisem: »Meni ni več za civilizacijo... Spočetka sem hrepenel po sebi enakih, ko jia sem bil par dni v mestu, sem si želel nazaj v samoto.« (Tretje pismo.) »Vrniti se hočemo nazaj v severne pokrajine, kajti opazil sem, dn ja/. ne spadam v civilizacijo. Bil sem predolgo na prostem.« (Zadnje pismo.)
Planinšek sc je nameraval vrniti v arktične krnjc — kot bomo zvedeli na koncu iz j>o-ročila v »The Tribune« — zopet s čolnom, in sicer ob obali Atlantskega oceana. Če je res mrtev, bi njegova smrt pomenila veliko izgubo tudi za znastveni svet. Planinšek je razkazoval med vožnjo s čolnom skozi Zedinjene države bogato zbirko edinstvenih fotografij in neznanih dežel ob Severnem Ledenem morju. Iz poročila tudi izvemo, da je potovala njegova odprava — preden je nastopila svojo slovito vožnjo s čolnom — s pasjo vprego več mesecev, ne da bi srečala kakega človeka! Prevozila je 2" rek in 193 jezeri Čoln jc |>renesla mimo 193 ovir — večinoma vodojmdov.
Ko so se mu časnikarji čudili, kako je mogel prevoziti Mehiški zaliv, kjer voda zelo dere jim je sinejoč sc odvrnil, da je prevozil na severu 36 milj (okoli 66 lun!) dolge, deroče reko v eni uri 35 minut, in to cik-cak med samimi skalami! Poleg fotografij je moral biti silno za nimiv njegov dnevnik, v katerega je zapisoval vse, kar je doživel na Goleni ozemlju.
Nadaljevanje.
Ljubljanske vesti:
Uspešno zborovanje „Živalce"
Razmere v društvu rejcev malih živali »Živalca« so se zadnje čase popolnoma uredile, tako, da se je mogel redni občni zbor, ki se je vršil snoči pri »Šestici«, poteči v popolnem redu in miru ter so bila vsa poročila z odobravanjem sprejeta.
Občni zbor je otvoril predsednik društva, mestni vrtnarski ravnatelj i£. Lap, ki se je uvodoma spominjal tragično umrlega kralja Aleksandra ter izrazil zvestobo novemu kralju in vsej domovini. V nadaljnem govoru je poudarjal velike uspehe dela »Živalce«.
Tajniško poročilo je podal g. M, Pečovnik, ki je naglašal, da si je društvo v preteklem letu gmotno opomoglo in da ee je društvo znebilo svojih dolgov ter da more sedaj posvetiti vso pozornost strokovnemu gojenju in gospodarstvu z malimi živalmi. Članstvo je kljub izstopu nekaterih članov narastlo od 587 na 644 članov. Prvo razstavo »Živalce« na velesejmu je obiskalo okrog 7000 obiskovalcev, drugo pa nad 12.000.
Božični družabni večer polic, nameščencev
Po tradicionalni h običajih v raznih državah Evrope se pridobitni krogi za ves letni trud, napor-uost v službi oddolžujejo policijski straži jn ostalim policijskim nameščencem e te>m, da jih ca božični večer ali pa na Silvestrov dan obdarujejo z darili v denarju kakor tudi v naravi. Marsikateri izmed bravcev je že opazil v kakem dnevniku celo sliko, kako je občinstvo obdarilo omenjena večera prometne stražnike z darili, da so bili, ako ne pretiramo, na cesti celo zabarikadjnani s košarami daril in drugih darov.
Pri nas pa te dobroto naši čuvarji javne varnosti niso deležni v tem pogledu, pač pa pridobitni krogi vsako loto zelo radi posečajo v obilnem številu njihove tradicionalne zabave.
Zaradi obče žalosti ob tragični smrti viteškega kralja Aleksandra L Z edini tel ja »e vrši v soboto, lit. januarja v veliki dvorani hotela Union božični družabni večer Podporne zadruge policijskih nameščencev foi upokojencev, na katerem bo imel prvi javni nastop moški pevski zbor ljubljanske policijske straže pod vodstvom pevovodje policijskega stražnika Mavricija Slatnarja. Poleg tega nastopita tudi solista gdcna Rika Nepužlan in g. Drago Žagar, dalje pevski zbor »Sloge in pa godba tega društva.
Čisti donos te dobrodelne prireditve se bo,delil fondu za postavitev spomenika blagopokojinemu viteškemu kralju Aleksandru L Zediniteljiu in podpornemu skladu zadruge.
Pričakuje se, da se bodo ljubljansko občinstvo in pridobitni sloji uašpga mesta udeležili v obilnem številu tega zabavnega večera ter to dobrodelno prireditev po svojih močeh tudi finančno [»odprli.	—čič.
© Karitafivna zveza v Ljubljani vljudno vabi vse prijatelje karitativnega pokretn k tretjemu predavanju, ki bo danes (8. jan. 1935) ob osmih zvečer v beli dvorani hotela »Union«. Predava p. dr. Roman Tominec o temi: Katarina Sijenska — velika žena v velikem času. — Vstop prost.
Q Krajevni odbor Vincencijeve konference pri 6v. Kriitofu v Ljubljani smatra za svojo dolžnost, da se v imenu bednih, v naši fari živečih, zahvali vsem, ki so pomogli z delom in darovi lajšati njih bedo. Bog plačaj stotero, zlasti vsem tistim ljubljanskim trgovcem, ki so se na prošnjo društva res s tako lepimi darovi v živilih in blagu oddolžili stradajočim. Prav posebno hvalo smo pa dolžni bivšemu banu g. ministru dr. Marušiču in upravnemu odboru »Vzajemne zavarovalnice« v Ljubljani za znatno denarno pomoč. Ne smemo pa pozabiti tudi na skoraj neopažene gg. člane, zlasti ne gospe članice te človekoljubne organizacije, ki so skozi celo leto živeli v neprekinjenem stiku z bednimi. Saj njim gre hvala, da so se dobljeni darovi delili skozi celo leto kolikor pač mogoče pravično in racionalno s prihajajočimi sredstvi. Leto dni obstoja ta organizacija. Težak je bil pri-čelek. Vendar se je z vsestranskim sodelovanjem ublažilo marsikatero zlo. Krona vsega dela za božjo čast, bednim pa v olajšavo, je bila pa gotovo prva božičnica. Ubogi so odhajali res hvaležnih src. Še enkrat Bog plačaj vsem.
© Žrtev Krvavca. Prejšnji teden se je ponesrečil pri smučanju na Krvavcu ravnatelj Kmetijske družbe g. ing. Bogdan Ferlinc. Zlomil si je nogo v členku. Zdravljenje bo trajalo dalj časa; zdravi se v Šlajmerjevem domu.
© V počcšfenje spomina blagopokojnc gospe Rezikc Ogrizek v Sv. Križu pri Rogaški Slatini
Poročilo o blagajni jc podal g. P r i v S c k, Poročilo je bilo ugodno ter so ga zborovalci z zadovoljstvom sprejeli na znanje. Gospodarsko poročilo je podal g. A. V o d n i k , ki je zlasti poudarjal, da ima društvo že lep inventar, ki je tudi že ves plačan. Na predlog revizorja Strickber-(5 e r j a je bila odboru soglasno izrečena razrešnica.
Zelo zanimiva so bila poročila posameznih odsekov, kakor perutninarskega, kuncjerejskega, ptičjerejskega in drugih. Odseki so pokazali veliko živahnost v svojem delu,
Soglasno so bili sprejeti vsi predlogi uprave glede spremembe pravil.
Pri volitvah so bili nato soglasno izvoljeni: za predsednika A. Le.p, mestni vrtnarski ravnatelj, podpresednik orožniški kapetan M. Radič, tajnik M. Pečovnik, blagajnik Iv. Babnik in urednik glasila L. Paljk. Izvoljeni so bili še drugi, po večini dosedanji odborniki ter načelniki posameznih odsekov. V najlepšem soglasju ter z upanjem na uspešno prihodnje delo je bil občni zbor zaključen.
daruje za reveže Stolne Vincencijeve konference v Križankah tvrdka B. Motoh v Ljubljani 200 Din. Bog povrni!
0 Podporno društvo za gluhonemo mladino izreku najtoplejšo zahvalo vsem znanim in neznanim dobrotnikom, ki so razveselili naše gluhonemo malčke z najrazličnejšimi igračami.
Tel 31-62 KINO KOPEL.) liVO Tel 31-62
Danes in jutri ob 8:
IN GA IN MILIJONI
Brigita Helm. —- Cene: Din 2,50, 3.50 in 4.50.
© Prijeta tatica jajc. Včeraj je bilo ua živilskem trgu sicer prav mirno in zaradi mraza ženske niso predolgo postajale po trgu, temveč je vsaka kar hitro nakupila, kar je potrebovala, nato pa odhitela domov. Pač pa je okoli 10 dopoldne nastal na trgu nepričakovano velik hrup in vpitje. Ena izmed jajčaric pod steno Malirove hiše je pričela vpiti: »Joj, ukradena som! Jajca mi je ukradla! Taka fina gospa, da je sram ni!« Ža okradenko so se drle druge jajčarice in res se jo cel roj žensk, z nekaterimi moškimi seveda, zagnal za osumljenko, ki je tekla proti zmajskemu mostu. Pod Jugoslovansko tiskarno jo je zagledal stražnik, opozorjen od vpitja žensk. Stražnik si je naglo izposodil kolo,, hitro dotekel žensko in jo odvedel nazaj k jajčaricam. Okradena ženska je izpovedala: »Res je, ta mi je ukradla jajca. Kupila je samo tri, nametala pa jih je čel kup v košaro!« V torbici so res našli 18 jajc, za katere je trdila jajčarica, da jih je pobrala njej. Prijeta ženska je morala vrniti jajčarici jajca. Druge ženske pa so vmes vneto zatrjevale: »Oh, to [»znamo, ta pogosto krade. Jabolka je kradla, pri mesarjih je kradla, krade, kjer le more!« Stražnik je nato prijeto žensko odvedel na policijo. Tam so ugotovili, da gre za neko posestnico iz okolice Ljubljane, ki sploh trpi za to navado, da krade na živilskem trgu. Ovadena bo sodišču.
© Po znižani vstopnini 2.50, S.50 in 4.50 Din ima kino Kodeljevo predstave vsak torek in sredo ob 8. Dana« in jutri predvaja film »Inga in milijoni« z Brigito Helm.
Videm ob Savi
Mohorjeve knjige so letos prišle nekoliko pozno. Kljub hudi krizi, ki vlada med ljudstvom, in kljub neravno preveliki župniji, smo v preteklem letu dosegli častno število 90 Mohorjevih naročnikov. Upamo, da tudi letos to število ne bo padlo.
Poročila sta se Rupert Uršič, kmečki sin i z Vidma, načelnik gasilcev in dolgoletni vnet sodelavec pri kal. slov. prosvetnem društvu, in Štefka Geršakova, hčerka gostilničarja in cerkvenega ključarja na Vidmu. Naj rosi na novoporočenca blagoslov iz neba!
Zagorje
Podjetnost tatov še ni ponehala. Ponovno so vlomili v hišo g. F. Flora v neposredni bližini cerkve. Odnesli so precej suhega mesa, perila in sploh vse, kar je bilo na razpolago. Nekaj plena so raznesli v bližini potoka. Izgleda, da poznajo prav dobro krajevne razmere. Orožniki jih pridno zasledujejo.
Zagorski »Jutrov« dopisnik 6e huduje nad streljanjem na sveti večer in Silvestrovo noč. Slišal je pokati možnarje in t opice. Ljudje po njegovem mnenju niso mogli spati. Obžaluje, da se je ta navada po desetih letih obnovila. Da se mu zaradi strašnega streljanja ne bo treba izseliti iz Zagorja, mu povemo, da se ni nobeno noč streljalo niti z
Mariborske vesti:
Maribor - centrala za uvoz tujih časopisov
Zanimivosti iz mariborske agencije Avale - V pol leta skoro milijon izvodov - Na prvem mestu: modni listi
Če čilaš inozemski časopis kjerkoli v naši državi, ga zahtevaš v kavarni ali kupiš v kiosku, pač ne pomisliš pri tem ua Maribor. V resnici pa igra Maribor pri uvozu inozemskega časopisja in revij v našo državo važno vlogo, ker prihajajo vsi ti izvodi za celo državo preko mariborske ekspoziture »Avale« ter se od tu dalje razpošiljajo naročnikom in prodajalcem po predhodni cenzuri, ki ugotovi, kaj se lahko uvaža in kaj zapleni-
Inozemski časopisi so se prej naročevali naravnost v inozemstvu ali pa preko raznih zasebnih posredovalcev pri nas. Pred tremi leti pa je dobila monopol za uvoz ; Avala«, ki je napravila pogodbo z administracijami listov ter začela s 1. novembrom 1932 s poslovanjem. Od čistega dobička odstopa Avala nekaj odstotkov državi, ki ga uporablja za namene turizma. Pri podjetju, za katerega ima Avala koncesijo, pa je udeležen tudi »Putnik«, ki ima v svoji režiji vse kolodvorske časopisne prodajalnjce v državi. Da se poslovanje pri uvažanju časopisja poenostavi, je osnovala Avala dve obmejni ekspozituri: ena je v Subotici, druga pa v Mariboru. Ekspozitura v Subotici je namenjena v glavnem kontroli mudjarskega časopisja, . preko Maribora pa se uvaža časopisje iz
vseli zapadliib evropskih držav, v glavnem seveda iz Češkoslovaške, Avstrije, Nemčije. V Mariboru se vrši enotno carinjenje in obenem cenzura.
Mariborska ekspozitura je bila ustanovljena šele 10. maja lanskega leta. Vodi jo g. Vodeb. V času od i0. maja do konca preteklega leta je
bilo uvoženih preko Maribora 703.028 časopisov in revij. Zaplemb je bilo 32. Cenzuro izvrši mariborsko državno pravdništvo na predlog cenzorju, ki je obenem vodja ekspoziture. Do Maribora prihajajo časopisi kot zavoji, v Mariboru pa se izvrši frunkaciju, ki znaša po 10 par za izvod, dočim plačajo naši domači časopisi 2 ali 5 par. Modni zurnali se tudi v Mariboru carinijo. Carina je zu žurnole precej visoka, še višji je luksuzni davek, kar pa ne ovira, da ne bi bili modni Zurnali med vsemi [K) številu na prvem mestu. Za modnimi žurnali pa sledijo po številu razne Ilustrirane tedenske revije, ki jih pa največ zahteva Maribor. Odjemalci teh revij so po večini zusebui bralni krožki, na prvem mestu ho krožek »NeipSko-švabske kulturne zveze . Na tretjem njestu so strokovni časopisi za radio, zlasti »Radio-VVelt«, ki se razpošiljajo največ po Sloveniji. Šele za temi revijami sledi dnevno časopisje in zopet je na prvem mestu, avstrijsko. Neue Freie Presse« in ;,Wiener Journal- sla na ozemlju naše drŽave najbolj čitana Inozemska časopisa. l'o številu izvodov jima sledi Prager Presse«. Zanimivo je, da je število naročnikov graške Tagespošte, ki je bila do prevrata najbolj razširjen dnevnik na ■Spod n jeni Štajerskem, padlo na neznatno število. Med nemškimi časopisi se uvaža skoro izključno »Volkischer Beobachle r, nekdaj zelo razširjen »Berliner Tagblatt« pa prihaja le v nekaj izvodih. Večino nemškega časopisja pa konzumira. Zagreb, dočim je Belgrad in sploh Srbija glede časopisja in revij čisto francosko orientirana.
□	Parinova proslava v gledališču. V soboto, dne 12. t. m„ obhaja mariborsko gledališče desetletnico Purmove smrti. V spomin tega zaslužnega skladatelja, ki jc svoje poslednje delovanje posvetil Mariboru in njegovemu gledališču, sc ponovi opera »Urh grof Celjski«, ki je pred mesecem v Skrbinškovi režiji dosegla popolen uspeli. Pred spominsko predstavo bo nagovor.
□	Preureditev v avtobusnem prometu. Mestno podjetja bodo izpeljala popolno reorganizacijo mestnega avtobusnega prometa, ki se bo izvršila v najkrajšem času. Glavna poteza novega načrta jc ločitev prometnih od tehničnih poslov. Avtobusni promet kot tak postane samostojno podjetje, ki bo imelo svoj sedež uu Glavnem trgu v sedanjem avtobusnem paviljonu. Obstoječa pisarna sc bo združila s telefonsko kabino v enoten pisarniški prostor, kjer bo imel sedež vodja prometa. Pisarna bo izdajala vsa pojasnila, legitimacije, naročale se bodo posebne vožnje, sprejemale reklamacije itd., skratka, vsi posli, ki so v zvezi s prometom ter jih je sedaj opravljalo ali ravnateljstvo avtobusnega prometu v Plinaruiški ulici, ali pa pisarna Mestnili podjetij. Vodstvo avtobusnega prometa se poveri g. Evgenu Bergan-tu, ki je bil dosedaj dodeljen mestnemu načel-stvu. Tehnična služba bo torej ločena od prometne ter oistane še nadalje v Plinaruiški ulici, kjer so guraže. Tudi avtobusno delavnico bodo MP obdržala v lastni režiji, vršila pa bo le popravila motorjev, dočim se bodo taka dela, kot tapeciranje itd., oddajaln zasebnim podjetnikom. Tehnično vodstvo avtobusnih delavnic sc bo razvijalo v smeri ustanovitve nove strojne uprave, pri kateri se bodo združile vse mestne mehanične delavnico v samostojno podjetje.
□	Vprašanje kolektivne pogodbe. Že večkrat smo se bavili z vprašanjem kolektivne pogodbe delavstva pri Mestnih podjetjih. Sedaj so dobila Mestna podjetja predlog pogodbe, ki jo je pa vložila — Strokovna komisija mariborska. Za podjetja kakor za mestne delavce nastane sedaj zanimivo vprašanje: kdo iina prav za prav pravico reprezentirati mestne delavce in kdo je legitimiran za vluganje takih predlogov. Ali delavske organizacije, ki v tem slučaju prihajajo v poštev vse tri in so si povsem enakopravne, ali obratni zaupniki, ki so zopet izvoljeni od vseh treh skupin, ali pa vrhovna instanca delavskih organizacij — Delavska zbornica. Mestna podjetja se ne morejo istovetiti s kakim običajnim zasebnim podjetjem. Sopogodbenik je namreč tudi mestna občina, ki je javnopravna korporacija in bo treba pogodbo spraviti v sklad ne samo s sedanjim po-
možnarji niti s topičem. Streljali so zgolj s karbidom, ki je gospoda tako razburil. Prosili bi ga, da si to nedolžno napravo ogleda, kar ga bo brez dvoma potolažilo.
ložajein mestnega delavstva, ampak tudi z zakonom o mestih. Mestna podjetja imajo tudi clruge naloge, kakor zasebna, in to je treba v pogodbi upoštevati, Radi tega položaj ni tako enostaven, kakor si ga predstavlja Strokovna komisija, ki si bi hotela potem, ko bo pogodba sprejeta, lastili vse zasluge za mestno delavstvo radi tega, ker je kot prva vložila nek pogodbeni načrt, nima pa stvarno prav nobenih zaslug, da se je začelo Io vprašanje reševati in se bo za mestno delavstvo ugodno rešilo.
□	Izpričevala za mojstre se bodo odslej izdajala kandidatom v obliki diplom. Poleg diplome bo pa vsak novi mojster prejel še overovljen prepis spričevala, ker bi se diploma radi prevelikega obsega (50 :66) težko uporabljala kot priloga k prošnjam in prijavam. Mojstri, ki so že prejeli izpitna izpričevala, pu si želijo še diplome, naj sc do konca januarja pismeno alj ustni eno' prijavijo g, Založniku ua okrajnem glavarstvu v Mariboru.
□	»Poroka«. V smislu odločb Lanske uprave in trgovinskega ministrstva ter glasom oblastvene prepovedi se pomožna blagajna
Prvo jugoslovansko društvo Poroka v Mariboru« likvidira, radi česar se jc vršil v nedeljo dopoldne ob 8 v Gnmbnnovi dvorani občni zbor. Navzoči so zahtevali povračilo vplačanih ženitovan jskih prispevkov, njihovim zuhtevam se pa ni moglo ugoditi, ker v blagajni ni denarja. Društvo je štelo 275 članov, od katerih se jih je precej poročilo, a nagrade ni prejel niti eden, radi česar jc bilo umljivo ogorčenje med zborovalci. Zborovanje je 'potekalo in se končalo precej burno. — Obenem bi se moral vršiti redni občni zbor na novo ustanovljene nabavljal«« zadruge «Poioka». ki se jc pa radi premajhne udeležbe preložil,
Ptuj
Zopet aretiran tal koles. Ptujski orožniki so prijeli že dolgo zasledovanega tatu, ki je kradel bicikle, kjer se mu je le nudila prilika. Dosedaj so mu dokazali tatvino petih koles in zimske suknje. Aretirunec je 22 letni France Kolednik, brezposelni hlapec i/, Vureje, ki jo zadnji čas stanoval v Sp. Dupleku. Tatvino priznava, zagovarja se pa z brezposelnostjo. Ukradene bicikle je deloma prodal, deloma pa jili velikodušno podaril svojim znancem. Nadebudnega fanta so izročili sodišču.
Sprememba posesti. Konjski trgovec Josip Heller, ki se je preselil iz Ptuja v Maribor, je prodal svojo hišo v Vošnjakovi ulici tovarnarju Josipu Pirichu za 155.000 Din.
Fulzifikati kovancev. V Ptuju so se pojavili te dni falzifikati 20 dinarskih kovancev. Policija je dosedaj zaplenila dva taka lalzifi-| kata in jih izročila sodišču. Fulzifikati so temnejše barve in sc hitro spoznajo od pravili.
KuHttrnf obzornik
Arnošt Adamič: Dva mimo smrti
Roman za mladino — Ljubljana, 1934
Ta »roman za mladino::, pisan pod geslom »ču- 1 vajmo Jugoslavijo!«, je v stvari samo stara romam- i tična zgodba, kot smo jih vajeni že od časov Ci- ; glerja in Krištofa Šmida, samo, da namesto roparskih napadov ali francoskih vojska nastopa rajih
Deček Javo iz Pri z remi bezi z materjo, ki v zametu že koj na meji zmrzne, njega pa rešijo. Rešitelj pa izve, da mora rešenca prav za prav ubiti, ker je z njegovo rodbini o v krvni osveti. Toda sin njegov Suljo zbeži 7. Jovom, da ga reši, ali s tem si zapre povratek domov. Samo to — in nič več — se i,zve takoj v prvih poglavjih. Vsebina ostalih pa je samo pomikanje obeh prijateljev skozi Albanijo, kjer »pečata kralja Petra, in Črno goro, kjer zboli Su.ljo in ga reši Jovo, in »o dalje na morje, odkoder gresta na solunsko fronto. Po zmagi ju vodnik Marko povedo na Suljln dom, da »e nekrvavo pomirijo raz-prle družine. Jovo In Suljo se pobratita in končno - - Jovo zasnubi Suljiiio soslro, ki mu izda, da jo ves čas skrbela za grob njegove matere. — To jo vsebin« dela, ki si lasti ime »romam«, pa je čisto navadna diletantaka zgodbica, vise preveč naivna za sodobno mladino. Umetniška vrednost pa jo tenm enako: kajti povest je nonuzorno pisana, brez napetosti in psihologije; površna v opazovanju, tako zunanjem kot notranjem, ter ni nikakršen pozitiven donesek k naši mladinski književnosti. M.
Tone Cular: Polom
(Drama v treh dejanjih.)
Marksistična založba »Ekonomika enota« je v prvem zvezku svoje »leposlovne biblioteke« Izdala dramo »Polom« znanega delavca - pisatelja Č u f a r • a. Drsnih zasnovana na znanem na-
sprotju dveh svetov: delodajalci so vsi debeli in še pijanci, ki ljubimkajo s svojimi tajnicami, istočasno pa drugi — v tem slučaju delavski zastopnik — z njihovimi ženami, dočim delavci stradajo in se bore za bori kruhek. Čeprav je to nasprotje jasno podčrtano, vendar tvori srž igre, nemoral-nost in meščanska usmerjenost delavskih zastopnikov — lahko si mislimo — socialno-demokrat-skih delavskih organizacijskih central, ki samo meeštarijo, in delajo v dobro podjetij, od katerih so podkupljeni, ne pa v dobrobit članstva.
Dejanje se razvija samo v tej smeri, da se iztisne posrednik in da si v končni sceni stopita v jasno nasprotje z licem proti licu odločno oba razreda: podjetnik in delavec. »In s tem je treba računati.« — Če tako razumemo dramo, ni naslov »Polom« niti opravičen, niti točen. V celoti je drama le zasnutek problema, katerega bi umetnik — kova Galsvvortha (Borba) — mogel obdelati v veličastni podobi. Tako pa se pisatelj izgublja v naturalističnih potankostih in v spretnih debatah; zna sicer rabiti dialog in vešče zbi-. rati prizore, tako, da n a z u n a.j zadeva res izgleda kot drama, ker se nekaj pred našimi očmi premika, ne zna pa prikazati notranjega dejanja, ki bi nas držalo za srce. Zalo se tudi na samem koncu ničesar ne zgodi, ki bi predrugačilo človeka in njegovo razmerje do svata, Odletel jc Rojnik: oba svetova pa ostaneta, kot sta bila, ni važno, na kaki moralni višini, glavno je s medsebojno borbeno razpoložena. Glavna napaka te igre je njena — epičnost. Včasih naletimo sicer na prvine, ki bi povzročili dramatske zaplete, pa prej kot bi se pokazale v boju, razblinijo v epskem prizoru, ln še nekaj je, kar nas odbija: pogrešamo, kar je v vsaki drami nujno — borbo za novi etos. V tej drami ni duhovnih problemov. Ostane na nižini primitivnih materialističnih vprašanj. Delo ima vrednost — dramatskega lit. podlistka z ostjo proti kapitalistom in — socialno-de-mokralskim organizacijam. Čudim se, da so. ga
nroir i n t 7 j n _
Monumenta artis slovenicae
3. snopič. Srednjeveško slikarstvo. Spisal dr.
France Stcle
Izdaja Spomenikov slovenske umetnosti, kol jo je zamislil in pričel objavljati koneervator dr. Fr. Štelo, najboljši poznavalec naših starejših umetnostnih dob, hitro napreduje. Tudi 3. snopič je posvečen Janezu Ljubljančanu, našemu Miajmehkej-šemU' slikarju koncem srednjega veka. Na dveh straneh je orisan značaj njegovega dela in historični pomen, kar je vse prevedeno v francoščino, ki slovenski umetnosti odpira vrata v široki svet. 16 lepili reprodukcij, večinoma z Visokega ln Muljave, pojasnjuje razipravico. — Izdaja, tako kot jo zasnovana in kakor jo kažejo prvi trije posrečeni snopiči, bo v svoji končni, inomimentailnl obliki nekaj edinstvenega, res pravi zaklad slovenske likovne umetnosti, pa tudi dokaz višine našega narodnega znanstva. Važno je, da sp s tem tudi v inozemstvu vzbudi zanimanje za to naše novo odkrito, oziroma prvikrat sistematsko urejeno, pa tako bogato kulturno življenje v prejšnjih suženjskih dobah, in utegne se zgoditi, da bodo naše podružnične cerkvice zaslovele v svetu, kot slavno znani srbski manasliri, in bodo postale — kakor
oni — naš največji narodni ponos.
*
Iz gledaliških krogov smo zvedeli, da bo koncem maja prvikrat nastopil na odru ljubljanske drame kot iglavec in režiser v igri mladega švicarskega avtorja C. v. Arxeja: »Izdajstvo Novare , Peter Mulec, učenec prof. Klitscha na Dunaju, znan našim bravceni kot pisatelj Dunajskih gledaliških pisem, v našem kulturnem obzorniku. !
Zdravniški vrstnik, strokovno glasilo zdravili- I šiva v dravski banovini, ki ga urejuje dr. Noubauer I (Golnik), prinaša v svoji zadnji številki (31. decembra 1934) veliko strokovnih člankov, ki so jih
iiui-utuu jrijMiuIu /a,iu,jimi. t mvj^ mu —— bhOuu
strokovnih doneskov — pa je dr. Škarlj napisal vtise antropologa s slavističnega kongresa v Varšavi, dr. Gosti pa spomine na svetovno vojno. V okroglem kotičku pa je med epigrami tudi ver; pesnika S. S. Iz Rogaške Slatine, Peš, da
struni odreče se stari, v struno sodobno udari. Z novo močjo vzplaipola plamen gasnoči srca (Saivu Radič-Mirt).
Paberhi s srbskohrvatshe njive
Dve Iilornrno-zgodovinski drobtini. Znani zagrebški publicist in poznavalec slovanskih književnosti, dr. Ivan Esih, je Izdal študijo »Andrijn Du-dič Orehovičkk (separat iz Hrvatske Revije), kjer nanovo opozori Hrvate na tega, pri njih pozabljenega rojaka, nadškofa iu odpadnika, diplomata in enega najodličnejših mož XVI. stoletja, ki je poslal vodja poljske literarne reformacije in bil inli-men s Kochanovsklm in Ronsardom. -- Isti pisatelj nas seznanja v drugi brošuri (Grči i južni Slaven!) s stanjem slavielike pri Grkih in ugotavlja, da je pač mnogo bolje poznana naša književnost pri njih, kot njihova pri nas. — V drugI polovici se ban z znanstvenim delom našega grškega prijatelja dr. M. Laskarosa, o katerem je svoj čas v našem listu poročal že prof. Šedivy.
Kruničeva brošura »Naše selo« i Idejni rad-nici oko kluba hrvatskih književnika i um jetnika u_ Osijeku, je zelo primitivno sestavljen govor oh 25 letnici kluba in nikakor v njeni ni loga, kar bi pričakovali: hrvaška vas v očeh umetnikov. Je le spominjanje brezpomembnih imen. Na koncu je pridana še lastna literarna oznaka v superlalivu, kar dobrot karakterlizira pisatelja. Cela brošura j«, znak nezrelega literarnega u dejstvo vanja.
Marija Višovska (rede Vlšavska), nepoznala slovenačka pjesnlkinja. Tako piše 10. decembra zagrebški »Jutarnji list«, ki prinaša tudi sliko te pesnico. Ne vem, kje je »Jutarnji iis|- iiUiknil »ta ta-
99
Črne bukve" naj pomagajo
Maribor, 7. januarja, j
Že svoječasno smo poročali o prepredenem do- ; lauju postreinice Marije Voglar iz Maribora, ki jo I prodala dvema ženskama iz ptujsko okolice dva na- ' vadna brevirja za lepo tisočake. Marija V oglar se i jo znašla danes pred okrožnim sodnikom, vss. dr. ] Tombakom, državni pravd nik Sever' pa ji je na- i števal iz precej obširne obtožnice njene grehe. Drobna, majhna ženica, priprosto oblečena v črn plašč in sukneno kapico, je plaho sedla na zatozno klop in nemirno zrla na sodnika. Na prvi pogled ji nihče ne bi prisodil spretno zasnovane sleparije, ki jo opisuje obtožnica:	.
Ivana Drevenšek iz ptujske okolice je imela zadnje čase neprestano nesrečo. Živina je hirala, svinje so bolehale, gospodarstva je šlo rakovo pot, skratka, preprosta ženica je bila uverjena da je vso »zacoprano«. Slišala pa je v sosesclm, da zrn v Mariboru ženska, ki se ume na coprnijo in bi ji znala pomagati. Zatekla so je k današnji obto-žemki, 3(5 letni postrežnici Mariji Voglarjevi. ta je hitro sjKiznala, da se bo dalo iz lahkoverne kmetice kaj iztisniti, pa ji je natvezila zgodbo o čudodelni črni knjigi, ki jo je prinesel iz Gradca neki profesor. Ta knjiga da ima silovito moč. Po dolgem moledovanju je Drevenškovl to knjigo tudi pokazala in se naposled dala pregovoriti, da jo je tudi predala. Bila pa je knjiga draga, 1OT0 dinarjev v gotovini in še za 200 Din raznih živil je morala Drevenškova šteti zanjo. Kmalu je »vede In za čudodelno knjigo tudi sestra Drevenš.kove, posest niča Katarina Rogina iz sosednjo vasi. Tudi ta je prišla v Maribor k Voglarjevi ter je dobila
V spomin
ge, Rezihe Ogrizek
»Colske gospe« pri Sv. Križu nu Slatini ni več med živimi. Terezija Ogrizek je že nad leto dni vidno hirala in slabela in danes je izdihnila svojo blago dušo. Umrla je močna žena, skrbna gospodinja, usmiljena mati, zvesta prijateljica, vesela driižbnicn in verna kristjana. Franc Ogrizek, posestnik in gostilničar na Colu pri Sv. Križu, je vedel najbolje povedati, kaj mu jo bila pokojna žena, ko jc še. nekaj dni pred njeno smrtjo dejal o njej: »Skupno sva nosila vse, naj naju skupno zagrne tudi zemlja, kmalu drugega za drugim.« Hudo si jc misliti Ogrizkovo hišo brez Ogrizkovc gospo. Do zad-njoga jc bila skrbna in pozorna do najmanjše stvarce pri gospodinjstvu »Ali pa ste tudi kokošim dali še jesti pred večerom?« Dom iu vrt, ki zdaj nima rože, da bi ji jo poklonil v spomin, žaluje '/,a svojo gospodinjo in vrtnarico.
Kaj pa sirote iu siromaki, ki so stali vsak dan na Ogrizkovem pragu? Ogrizkova mati jim je znala otirati solze, kdo naj jih danes otira ujmi v tolažbo, ki bi mogla nadomestiti nepozabno dobrot ni eo? .Izmed odraslih,« smo nekoč čuli, »se ne zveliča nobeden, če ne plaka za njim vsaj eden.« Zu Colsko gospo jokajo oči stoternih in tisočernih.
Duhovniška in lajiška inteligenco v okraju jo izgubil« v njej pomočnico, svetovalko in zagovornico v mnogih javnih in zasebnih praktičnih zadevah. Marsikdo se jo zatekel k Ogrizkov! gospo, \ prijaznem in sočutnem razgovoru r. njo se je čutil pomirjenega in olajšanega • v svojem srcu, »Vi!« jc včasih prod meiodujno osebo dvignila svoj glas: »Vi boste storili, da sc temu popravi krivica in skaže pravica.« Po-kojnica je imela rahel čut za pravico in veliko srce za mir in spravo med vsemi, ki so prihajali v njeno hišo. Pozabimo, kar jc bilo. in bodimo si spel dobri!«
\ko je veselega človeka še Bog vesel, tedaj sc je z Ogrizkovo gospo preselila. v večnost vedra in vesela duša. Vinska gorica v Cej-ovcu bo danes prvikrat žalostno pogledala doli k Sv. Križu na Colsko, ker ue bo več sprejela pod svojo trto ljubeznive in živahne gostiteljice. Odprite tam gori v Ogrizkovj gorici spominsko knjigo, kjer je zapisanih toliko veselih vrstic, i" pripišite sočutno besedilo: »Bolje nam je, iti v hišo žalosti ko v hišo veselju.« Ne poznamo hiše \ svetokrižki župniji, kjer bi se bilo kdaj slišalo toliko sm.elm in zdaj toliko piku: O. mamica! Botrca! Zlato srce!«
Terezija Ogrizek jc bila ponosna, da je njen sosed: Sv. Križ. Cerkev in župnišče Sv. Križa sta .ji bila v uteho in tolažbo od njenega prihoda na Colsko pod nadžupnikom Krohlichom, ki je umrl pred 37. leti prav isti dan in isto uro, kakor jo štejemo danes, do njenega odhoda od Sv. Križa pod sedanjim nadžupnikom Julijem Vajdom. V obveznih in neobveznih bogoslužnih urah, ob svojih srečnih 111 nesrečnih prilikah, vedno ste jo mogli videti v cerkvi, kjer se ni čutila nič manj domačo kakor v lastni hiši. Ljubila je lepoto hiše
slično knjigo za 1000 Din. Obe ženi sta nalo domu Očarali«, toda čudežev ni bilo. Prišli sta nazaj k
Voglarjevi ter so pritožili, da črne bukve ne po-magajo. Voglarjeva jima je nato še vsaki prodala jx> on izvod latinsko-slovenekegn slovarju, da bosta čarobno besedilo v bukvah razumeli. Ker tudi slovarji niso pomagali, je Drevenškova pokazala bukve nekemu dijaku; ta ji je pojasnil, da je lo običajen duhovniški brevir. Nato je razočarana ženica Voglarjevo prijavila.
Tako je prišla Voglarjeva pred sodnika in v sodni dvorani so se razvijali prizori kakor malokdaj. Sodnik in številni poslušalci so imeli veliko zabavo. Voglarjeva se je spretno zagovarjala, da so oškodovane kmetice same zahtevale od nje *č«i« bukve«, 'ki jih jo res oskrbela. Ves denar, ki ga je dobila od kmetic, je izdala za knjige v neki mariborski knjigarni. Zanimivo so bile ivspovedbe obeh prič. Sodnik jo vprašal oškodovano Rogina; »Kaj niste hodili v šolo, da vas je ta ženska tako lahko naplahtalu?« — ;>Gospod sodnik, saj seni, pa sem mislila, da so res ljudje tako kunštnl, da znajo coprati — Ko je sodnik razglasil sodbo: 2 meseca strogega zapora, izguba častnih pravic 2 leti, vse skupaj pogojno za 2 leti ter ji objasnU, da dve leti ne bo smela uganjati več takih »copr-nij«, je obdolženka med krčevitim jokom izjavila, da eo ne bo nobene osebe »več dotaknila«, Drevenškova je prinesla tudi svoje »črne bukve« na sodni jo ter je ob zaključku razprave prosila sodnika za priporočilo na knjigarno, da ji odkupa jo brevir nazaj. Sodnik je njeni prošnji ugodil. Ro-ginovi pa je nekdo njene »črne bukve« ukradel-
božje in je zanjo tudi veliko prispevala ob vseli novih napravah. Kamor (»gledaš v cerkvi, na levo ali desno, povsod bi našel spomin in dokaz njene bogoljubne radodarnosti. »Cerkev je moja najboljša prijateljica!« se je nekoč izrazila. ko je po žalostnem dogodku v družini stopila v cerkev. Še nedavno, ko je bila v oči in obraz že bolj podoba mrtvega kot živega človeka, jc prisopihala k jutranji daritvi, da se okrepča zu liajodločivuejšo uro, o kateri je slutila, da ni več daleč. In zdaj je nastopila zadnjo pot: Od Sv. Križa do Svete Trojice, kjer jc še živa videla svojo pripravljeno grobnico. Per Črncem ad Lucenj! Ali kakor jc bilo ob sprejemu novega svetokriškega nadžupniku zapisano na slavoloku pred cerkvijo: »Kdor pod Križ se sklone, dvigne se do Krone!« V tem upanju je moč in tolažba za Ogrizkovo hišo in zu vse številne .sožalujoče sorodnike, prijatelje in znance daleč naokrog. Močna iu milosrčna žena, z Bogom!
Koledar
Torek, januarja: Severin, opat; Teofil, mu-
ce ncc,
Novi grobovi
+ Sulielj Marjan. Na praznik Sv. treh kraljev opoldne je umrl na svojem domu na Perovem pri Kamniku petošolec Šubelj Marjan, dijak III. realne gimnazije v Ljubljani. Znvratna morilka mu je izsušila mlado telo in mu sprostila dušo, da je poletela k Stvarniku, Pokojni Marjan je bil vedno dober in marljiv dijak v veselje svojim profesorjem in vzgojiteljem v Marijanišču. izredno je bilo njegovo veselje do knjig in študiranja, saj ga niti v najtežjih bolečinah ni mogel pozabiti. Njegova misel je s postelje neprestano potovala k sošolcem. Bil pa je tudi globoko veren fant, član dijaško koiigregacije, vnet za božjo čust, nu poti k visokim ciljem. Bog mu je dal lepo pripravljenemu doseči najvišjega; za nas prezgodaj, za Boga — o pravem času. Počivaj v miru — zlatu duša! Žalujočim staršem iskreno sožalje! — 1'ogreb bo v torek, 8. januarja ob pol 4 popoldne na pokopališče na Žalah.
•J- V Ljubljani je v nedeljo mirno v Gospodu zaspala gospa Amalija Šeber, roj. Cvek, soproga tapetniškega mojstra in hišna posestnica. Rajnka jc bila hči znanega slovenskega skladatelja Leopolda Čveka. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše globoko sožalje!
-j- V Kamni gorici je umrla gospa Marija Novak, vdova po pok. Petru Novaku, prefektu v Terezijanišču na Dunaju. Rojena Dunajčanka jc prišla po upokojenju s Petrom v Kainuo gorico, kjer jc imel Peter posestvo. Vzljubila jc Kanino gorico, Slovenijo in Slovence in je ostala tu ne le ]xi Petrovi smrti l. t')12, temveč tudi po polomu Avstrije. Peter je na Dunaju pridno delal pri podpornem društvu za slovenske visokošolce na Dunaju, a ona 11111 je pomagala pri tem in je bila ponosna na to. Umrla je v visoki starosti 87 let in počiva poleg Petra. Bog ji bodi plačnik za vse, kar je storila dobrega slovenskim visokošolceiti!
■j- V Radečah je 5. januarja po dolgem trpljenju inirno v Gospodu zaspal g. Alojzij Gos po-
ltmi, kateremu bi morala slovenska javnost posvetiti več skrbi«, kakor pravi na koncu svojega članka. Sicer slovenske literarne razmere res niso idealne, toliko je pa že oniogočetio, da so lahko razvije i m uveljavi vsok količkaj stvar iteljaki talent. Če pesmi M. Vl&vvslke, ki jc nekje v Ljubljani hišna pomočnica, v resnici delujejo s svojo »neposrednostjo, nežnostjo in harmoni jo,, naj so vendar pobriga, da pride v javnost, da nam ne bodo tujci govorili, da zapravljamo talenti!.
Nuvn Evropa (december 14194) govori mod drugim o Miionopoliziramju rodoljubov, o novih Jugo-slovenilit, ter o frančiškanih in o tobaku, dve potopisni impresiji, zanimivi radi letošnjo tobačne afere v Bosanskem Brijegu. Med novimi gospodarskimi knjigami je ocenjena knjiga dr. VI. Murka »Das (Mfentliche Bankvvesen des Auslalides .
Glasnik profesorskega društva (december 11*31) prinaša polog strokovnih, znanstveno pedagoških člankov (kot tla pr. zgodovina na maturi; raba slovarju pri nalogah itd.) tudi zanimivo razpravico o Nietzsrhejevih prevodih šestih srbohrvatskih pomni. Obenem je ponatisnjen šolski program za živo jezike. Ni pa v njej Snvni.kove oceno tir. Sušiiiko-vib Akademskih poklicev, kakor je naznanjena v Kazalu.
Gostovanje v operi
Opera si je v svojem nekoliko počasnem pre-mierskem delu znala privabiti občinstvo v zadnjih dneh z dvoje na počez uspelimi gostovanji, — Tenorist Ado Darian, ki se je po innogo letih vrnil za nekaj časa v domovino, se je odločil, da nam pokaže svojo sedanjo umetniško tvornost najprej v opereti; nasto-pil le v vlogli princa Sou-Chonga, v Leharjevi opereti »Dežela smehljaja«. Njegovo odersko oblikovanje je pri občinstvu našlo mnogo simpatij. Ker pa jc napovedan njegov ponovni nastop in lo v operi -Rigoletto«, bom skušal njegovo pevsko in itfralsko danost sintetično zaieti
in podati prihodnjič. — K predstavi sami pa bi omenil, da ni bila prav na zaželjenem višku (čeprav je dirigent vodil subtilno) neglede na pomanjkljivosti, ki jih vsebuje uprizoritev sama v svoji oderslri koncepciji.
Drugi gost v naši operi jc bila sopranistinja gospa Ančica Mitrovič, članica zagrebške opere, ki je nastopila v nedeljo v vlogi Tosce v istoimenski Puccinijevi operi. — Njeno umetniško oblikovanje je vsled pretežnosti pozitivnih estetskih vrednot vzbudilo ugodno občutje in je tako rodilo uspeh. Analitični pogled na njene oblikovalne sposobnosti kaže na pevski strani lep, dramatično barvan glasovni materijal, v tehničnem pogledu solidno izdelan. Pač pa je na njem opaziti rahlo okrnjenost, zaznavno na tihih tonskih oblikah, kar utegne biti po sklepanju posledica neknm forsira-nih jakih višinskih tonov, ki so resnično močni spričo na počez ne ravno najjačjega glasu in ki utegejo s časom roditi neugodne posledice. S 6icer na sploh lepim muzikalnim pojmovanjem pevke sc druži dovolj pristnosti v glasbenem izrazu in doživljanje po vsebini, ki si po v igri še ne najde prav skladnega izraza, Tako je igralsko oblikovanje oprto sicer točno na zunanje, že po tradiciji dognane kretnje, a ostaja vendarle nekam suho, ker mu nedostaje spontanosti, sprožene po intenzivnem notranjem doživljanju, kar je vprav odlika velikega igralca in kar v polni prepričeval-noiti najbolj pritegne. Psihološki pojav Tosce je res po svoji divergentnosti občutij silen in si hoče za svojo polno prepričevalnost kot oderski lik pevke z veliko notranjo intenziteto, ki je pa bila v danem slučaju nekoliko šibka. Vendar pa je v prerezu, kot rečeno, gostinja lepo uspela in pridobila mnogo priznanja.
V ostalem k predstavi to, da je vsebovala zlasti po glasbeni strani mnogo elana, do pa jc v sceni že tako zastarela, da vpije po prenovitvi. In še to, da je celo gostinja glavne arije pela slovensko, več naših stalnih pevcev pa ne' V. IJ.
d i r i č, pismonoša v pok, TI let star. Po doshi-icnlh vojaških letih je stopil v državno službo in bil pošten in vesten uskižbeiter. Posebno vnet jc bil pokojni za oerkvetio petje ter j« pel 34 let Bogu v čast v cerkvi. Bil jc vzoren katoličan in zaveden Slovenec. 22 let je bil naročnik »Domoljuba«. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim svojcem izrekamo globoko sožalje.
-f- Slivnica pri Celju. V najlepši moški dobi, v 45. lotu starosti je zatUuil oči v smrtnem spanju dne 6. januarja zjutraj Kranj*- Jožef, trgovec in posestnik v Slivnici pri Celju. Postal je žrtev kapi. Pogrešali ga bodo zlasti siromaki. Bil je namreč zelo usmiljen upnik in je dolžnikom polovico dolga in včasih se več pustil, »ftkoda je Krajnca, dosti dobrega ie storil, hudega pa nie,« govorijo vsi, ki so zvedeli za njegovo prerano smrt. Po-kojni se je živahno udejstvoval tudi v javnosti. Najbolj mu je bilo na srcu domače gat»ilno društvo, ki ga jo vodil več let kot predsednik. Naj jiočiva v miru! Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
Slomškov pranečak umrl
Maribor, 7, januarja.
I® Onmoža jo prispela venrt, da je v ta mošnji bolnišnici umrl po dolge«) bolohanju posestnik Anton Slomšek. Pokojnik je bil pranečak velikega slovenskega voditelja in buditelja škofa Antona Martina Slomška. Bi! je zadnji posestnik na Slomškovem rojstnem domu na ftlomu, ki ga je prodal leta 1902. Potem »e je naselil v Mariboru, kjer je imel v Maistrovi uliel svojo hišo. Naoadnje se je preselil v Razkrižie pri Ljutomeru, kjer jc imel umetni mlin. Radi bolezni je moral to svoje posestvo prodati, na novega leta dan se je zatekel v bolnišnico v Ormožu, kjer oni pa njeo mogli več pomagati. Pokojni zapušča dvoje otrok, sin Stanko je uslužben pri železnici, hči Marija pa je v službi v Mariboru. Bil Je blagega srca in značaja ter eo ga spoštovali vsi, ki so ga poznali. Pokopali ga bodo danes, v torek, ob pot 3 popoldne. Naj (joči v a v tniiru, žalujočim naše sožalje!
Osebne vesti
Imenovanja in spremembe v soilnijski službi. Sodnijskl pripravnik pri okrajnem sodišču v Ljubljani lirnest Rus je imenovan za sodnijskega pristava. Za sodnijsku pripravniku sta imenovana dr. Danijo Dorgan pri okrožnem »odišču v Ljubljani in dr. Igor Vilfan pri okrožnem sodišču v Mariboru, — Po daljšem bolezenskem dopustu je prevzel IX. preiskovalni oddelek ljubljanskega okrožnega sodišča dr. Mirko Kresnik. Dosedanji preiskovalni sodnik g. Jože Bus je kot kazenski sodnik VII. oddelka premeščen k okrajnemu sodišču v Ljubljani. S. o. s.< g. Jožo Baričevič, ki je doslej fungiral kot civilni sodnik-poedinec pri okrožnem sodišču, je prevzel VIII. preiskovalni oddelek. Preiskovalni sodnik g. Brelih Ivan je pa prevzel njegove posle pri civilnem oddelku okrožnega sodišča. Kazenski sodnik okrajnega sodišča v Ljubljani g. Jakob Svet je prevzel izvršilni oddelek istega sodišča, ker je sodnik g-Vladimir Velušček odšel na bolezenski dopust. — Za zvaničnika pri okrožnem sodišču v Mariboru je imenovan služitelj pri istem sodišču Blaž Skrabot, Za s luži t olja pri okrožnem sodišču v Celju je postavljen Ivan Vučak, dnevnlčar-služltelj pri okrajnem sodišču v Ormožu, za dnevničarju-služitelja v Ormožu pa Ivan Zorko z Vranskega.
Osfal« vesti
—	Za cerkev Kristusa Kralja v Hrastniku se
je nabralo v župni cerkvi v Brasiovčati 4200 Din.
—	Trda odredba na dolenjski železnici. Odkar je vpeljan novi vozni red, ne prodajajo voanih listkov na postajah od Dobrepoli do Kočevja za večerni vlak iz Ljubljano proti Kočevju. Pa to še ne bi bilo tako neprijetno; hujiša ie odredba, da so takrat, ob prihodu in odhodu vlaka, laprte čakalnice. Oddaleč pride kak potovale« upehan, pa mora stati na burji in mrazu pred zaklenjeno čakalnico. Isto oni, ki pridejo čakat druge k vlaku. V poletnih nočeh se to lahko prakticira, a sedaj v zimi naj bi ee nudile čakajočem« občinstvu odprte čakalnice. Če ni zakurjena, pa vsaj brarni burjo Ln prepiha!
—	Dela pri vodovodu v Metliki, katerega grudi mestna občina, vztrajno napredujejo Cevi so položene že od vrelca — Obrha — na hrib s,Veselico^, kjer je betonttran rezervar, v katerega bo črpalka iiz Obrha pošiljala vodo. Z Veselice pa »o jioložcne cevi že navzdol skozi *požego blizu do metliške šole. Das-i gre kopanje rovov bolj počasi naprej, ker je svet, na katerem je zgrajena Metlika, zelo skalnat, je vendar upati, da bo že letošnje loto pritekla tudi voda, katero morajo ljudje sedaj skoraj vso v čebrih na glavi znositi.
—	Veliki želenni most čez Kolpo pri Metliki jo že dograjen. Le nasipi na kranjski in hrvaški strani še niso gotovi, ker zahtevajo veliko mate-rijalu, ko jo mošt več kot poldrugi meter višji kot prejšnji leseni.
—	Turisti se pritožujejo. Ob železniškem postajališču Kamnik - mesto je pred leti napeljala kamniška mestna občina vodovod in postavila javni vodnjak, ki pa je zdaj žc dalj časa zaprt. Turisti, ki so imeli tik ob kolodvoru vodnjak, se zdaj pritožujejo in so mnenja, da Kamnik prav slabo skrbi za tujski promet, če izletnikom in turistom niti vode ne privošči. Kakor doznavamo, je občina zaprla vodovod, ker se posestniki in stanovalci tega dela Zapric branijo plačati pristojbino 72 Din letno. Občina je imela z napeljavo vodovoda res preceišnje stroške in jo ta pristobina ne bo rešila, zato bi bil ta vodnjak prav lahko odprt. Na drugi strani p« je tudi res, da bi «e posestnikom ne bilo treba upirati plačevanju nristojbine, ki jo lansko leto sklenil občinski odbor, kljub utemeljenim ugovorom manjšine.
—	Naie finančno pravo. Neposredni davki, državne trošarine, takse. Za praktično uporabo zbrani in sistematično obdelani zakonski predpisi — priredil Štef. Sušeč, načelnik finan. oddel. ban-ske uprave v p, Cena vezani knjigi Din 100.—, Naroča se tudi v Jugoslovanski knjigami v Ljubljani. Ker je to do danes edina knjiga, ki v celoti obravnava vse vrste davka (zemljarino, zgradarino, pridobnino, rentnino, družbeni davek, uslužbenski, davek na poslovni promet — skupni in splošni — ter davek na luksus), bo knjiga dobro služila vsakemu, ki potrebuje kake razlage ali navodila o katerikoli zadevi. Knjiga vsebuje tudi poglavje o taksah (splošne, državnemu svetu, politični, sanitetni, pravni, finančni, konzularni, gradbeni in prometni, pridobitni, šolski, cerkveni stroki). Dalje o zakonu o sodnih taksah in tarifi k zakonu o sodnih taksah. Ker pa je danes »Zakon o taksah« — kot samostojna knjiga — popolnoma razprodan, bo knjiga v tem oziru prav dobro služila. Zato priporočamo.
—	Prepovedan tisk. Službene novine št. 4/1935 objavljajo, da jc državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 5 »SIužb«ni glasnik Zagrebačkog nogometnog potsaveza JNS«, ki se tiska v Zagrebu.
—	Naredba o ženitvi častnikov, voj. uradnikov. podčastnikov itd. v vojski, mornarici, obmej-
ni četi in orožntštvu je objavljena v prilogi Služ bonih novin št. 4'1935.
— Naia domačija. Spis.l A|«i N..prct. Knji žic« m duhovno obnovo. Cena t Din. Izredno praktična knjižica, ki v lahko umljivi, jedrnati obliki podaja vsa osnovna načela in smernice za katoliško življenje v načih družinah. — Vsebino: I. Versko življenj«, pomen in nučin mu litve, zasebne in skupne, doma in zunaj; Služba božja; verske navade. U. Družinsko ž i v 1 i e -nje, kako ga prav uredimo po veri in z ozirom na razne načme življenjske okolnosti. III. Vzgoja Tu so nazorno in lepo podana navodila o pravilni vigoji v domači hiši. IV. Skrb za zdravje. Važno poglavje, ki se rado zanemarja, kar lahko rodi za družino prav težke posledice. V. Načela pri gospodinjstvu. VI. Načeta katoličanom za javno življenje. Za 1 Din toliko potrebnih in koristnih verskih in življenjskih smer-nicl Praktična katoliška akcija za vse naše domove. — Toplo priporočamo.
—	Pri lenivofti črev, boleznih na jetrih in žolču, odebelelosti, protinu, kataru v želodcu in črevih, oteklini notranjosti debelega črevesa, obolenju zadnjega črevesa odstranja naravna »Franz-Josef« grenčica naglo vsako zastajanje v organih spodnjega dela telesa in to brez bolečin. Dolgoletne izkušnje v bolnišnicah dokazujejo, da raba »Franz-Josei« vode izborno urejuje delovanje črev._
—	Gradbena delavnost ▼ Zagreba. V preteklem letu je bilo v Zagrebu dograjenih 175 novih stavb kj 635 stanovanj.
^ Nov železniški most v Zagrebu in progo Koprivnica—Varaždin bodo začeli graditi še letos. Tako je izjavil prometni minister Vujič narodnim poslancem s severa savske banovine. Sredstva z» to se morajo najti, je dejal g. minister.
—	Avtobus se zaletel v brivnico v Zagrebu na Savski cesti. Da bi se izognil trku z nekim drugim avtomobilom, ki mu je pripeljal nasproti, je šofer avtobusa zavozil na hodnik za pešce, podrl plinsko svetiljko in se zaletel v brivnico. Človeških žrtev ni bilo, gmotna škoda pa je precejšnja.
—	Cesto med črnučami in Trzinom bodo izboljšali. Vsoj tuko bi človek sodil po ogromnih kupih porfirnega gramoza, ki so ga navo-zilj iz doline Kamniške Bistrico. Cesta med Črnučami in Trzinom jc že od nekdaj zaradi slabega stanja predmet pritožb s strani voznikov in uvtojuobilistov. Posebno slaba jc na Dobrni, kjer teče vzporedno i železnico. Zdaj bodo ta del posuli s porfirnim gramozom, ki se je izkazal kot najboljši iiosipni materijal.
—	Pri prehlajenju, hript, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih, storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa s tem, da popijete pol čašo naravne »Fran« Josefove« grenčice.
—	Varfujte z zalogami energije! Neizrabljen'' zaloge premogovnikov se bodo izčrpale tudi tedaj, če se ne bi pojavljala od leta do leta večja potreba po energiji. Radi tega je v interesu narodnega gospodarstva, da sc kurivo izrablja kar najracionalnejše. Spoznanje toga dejstva je napotilo tovarne Tungsram, da prinfcip pruvilnega energijskega gospodarstva razširijo tudi na področje razsvetljave. Na novih Tungsram D žarnicah, katerih nitka je zvita v dvojni vijačnici, je odslej podana ne samo poraba učinka v vvattih, temveč tudi množina izžarjene svetlobe v mednarodnih dckalumenih. Javnost zaniore tedaj že pri nakupu žarnice ugotoviti, koliko svetlobe oddaja žarnica za porabljeno in plačano električno energijo. Kakor je motor dober samo takrat, če daje pri fini manjši porabi goriva čim več konjskih sil, tako je tudi žarnica ln tedaj dobra oziroma gospodar na, ako kljub majhni porabi učinka (wattov) iz-žarja veliko svetlobnih enot (dekalumeoov). Vsakdo ravna torej v lastnem interesu, ako kupuje le take žarnice, pri katerih je svetlobna množina podana v dckalumenih (Dim), ker sicer ni mogoče presoditi, ali so električna energija v žarnici Izrablja gospodarno ali ne.
—	Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšanju. bledici, obolelosti žlez, izpuščanju na kozi, tvorih uravnava »Krunz Josefova« voda izborno to ti važno delovanje črevosa.
Celje
& Celjski šah isti so se postavili v Cakovcu
V noči od sobote 5. na nedeljo 6. t. m, je odigra! celjski šahovski klub medmestno tekmo v Čakov-cu na 8 deskah in je zmagal s 6:2. Rezultati so naslednji: Sajovic : Halaše 0:1, Cijan : Bence 1:0. Krvle : Legenstein 1:0, Hočevar : N6thig 1:0, Gra-šer : Katz 1:0, ing. Pipuš : Makar 1:0, Diehl Vlado : Madjarič pol : pol, dr. Šribar : Vukobratovič pol i pol. Vsekakor se je Čakovec držal bolje kakor lansko leto. Druga skupina, je igrala v nedeljo s Sv. Jurijem ter zmagala v razmerju 5:3.
& Novi grobovi. V soboto in nedeljo so umrli v bolnišnici: Kačič Franc, 75 let, krojaški mojster iz Laškega; Melavc Ana, 40 let, dninarlca iz Smi-hela pri Mozirju. Na Glavnem trgu št. 18 je umrla v nedeljo Schmidt Domenika, 56 let, zasebnica; v Vojniku št. 44 je umrla v soboto Majer Elza, 48 let zasebnica. N. v m. p.l
£r Invalidi so zborovali, V nedeljo dopoldne je bil v Narodnem domu ob polno številni udeležbi članstva redni letni občni zbor invalidskega združenja, ki ga je vodil predsednik go»p. major Orel. Podana so bila običajna društvena poročilo, iz katerih je razvidno, da je ta človekoljubna organizacija tudi v pretekli poslovni dobi izvršila v polni meri svojo dolžnost, da olajša bedo vojnih žrtev. Z zborovanja je bila poslana spomenica predsedniku ministrskega sveta, v kateri invalidi apelirajo, naj se uvažujejo zakonska določila iz leta 1929 glede izvrševanja invalidskega zakona. Zborovanj« se je udeležil delegat Osrednjega odbora iz Ljubljane gosp. Marko Stefe. Pri volitvah je bila izvoljena dosedanja uprava z gosp. major jem Orlom na čelu. Občni zbor je potekel popol noma v miru in redu.
j0" Levški most dograjen. L« vik i most, s katerim so bile pri graditvi velike sitnosti je bil končno le dograjen in izročen prometu.
Kamnih
Spet napad ▼ Umi. Na »trmem klancu Ka vranu pred vhodom v Tuhinjsko dolino je spet neki neznanec napadel znanega lesnega trgovca iz Tuhinjske doline. Prihitel mu je nasproti iz gozd? in ga ustavil s tem, da je prijel za zadnji del kolesa. Kakor v prejšnjih slučajih, o katerih smo že iporočali, je tudi ta napadalec hotel priti do denarja. Napadenemu trgovcu je prišel na pomoč tovariš, ki je vozil pred njim, in je s pištolo preplašil neznanega napadalca, da ic brez denarja pobegnil nazaj v gozd
V zrakoplovu pred 150 leti JSSrft
ho je 7. januarja 1795 Francoz Blanchard prvi preletel Rokavski kanal
Preden je sloveči Montgolfier iznašel prvo letalo, je že slovelo ime prvega ara kop lovca Francoza Blancharda, kateri je leta 1780 sestavil prvi letalni stroj, katerega je imenoval »leteči čoln«. Ta čudoviti stiroj je bil razstavljen v Parizu do leta 1783 ter je po 6Voji obliki čudno podoben prvini Bleriotovim letalom. Vendar se Blanchardu tvi posrečilo, da bi bil ta svoj stroj spopolnil in da bi bil mogel z njim letati.
Dne 21. oktobra 1783 pa sta brata Montgolfier napravila zrakoplov, katerega sta polnila z vodikom. Tega dne sta se Pilatre de Rozier in dvorjan francoskega kralja Ludovika XVI. miarquie d'Ar-lande spustila s tem zrakoplovom v zrak. Ludo-vik XVI. je bil pripravljen izpustiti dva kaznjenca ter jiu pomilostiti, če bi si upala s tem zrakoplovom v zrak. Toda oba zrakoplovca sta tako ponudbo odklonila in sama poletela ter se tudi srečno vrnila. Pariz ju je navdušeno sprejel.
Sedaj je stopil na plan stari Blanohard, kateri je že davno pred Mon.tgolf.ierom sestavljal sposobno letalo. Ker se mu to ni posrečilo, se je lotil zrakoplova. Svoj zrakoplov je opremil z nekakimi vesli in krmilom. Pripravil je tudi posebno padalo, če bi bilo treba gondolo odstraniti. Koncem marca leta 1783 se je za poskušinjo prvikrat dvignil v zrak. Na podlagi pridobljenih skušenj je svoj zrakoplov popravil, nakar se je 7. januarja 1785 spustil v zrak v Doveru na Angleškem, odkoder je hotel čez Kanal priplavati v Callais na Francosko. Z njim je hotel potovati po zraku tudi d mi i Američan Yeff.rys. Dne 7. januarja 1785 sta prispela v Dover. Tam je bilo na tisoče ljudi, ki so gledali, kako se bosta ©pustila v zrak. Nihče izmed navzoč-aih pa mi verjel, da bi ju še kdaj živa videl. Toda polet se je dobro posrečil. Pihal je ugoden veter, kateri je nosil Blanchardov zrakoplov naravnost .proti Callaisu. Vendar pa jima ni bilo usojeno, da
bi bila brez zaprek preletela morsko ožino. Ko sta bila že blizu Callaisa, je začel zrakoplov naglo padati. Vedno bliže je bil sivim in požrešnim valovom Severnega morja. Zrakoplovca sta metala iz gondole vso obtežbo, kar pa je pomagalo le malo časa. Komaj je zrakoplov malo šinil v zrak, že je zopet začel padati. Zato sta zrakoplovca pometala v morje iz gondole celo knjige in živila. Ko tudi to ni pomagalo, sta odrezala sidro in ga žrtvovala. Slekla sta tudi vrhnjo obleko, da bi olajšalo zrakoplov. Končno pa jima ni kazalo drugega, kakor da sta splezala v mrežo okrog zrakoplova in odrezala gondolo. To je končno pomagalo toliko, da sta res srečno pristala v Callaisu.
To njuno prizadevanje pa je z daljnogledi opazovalo na stotine ljudi, 'kateri so ju pričakovali. Ko se je zrakoplov končno spustil na tla v gozdu pri Callaisu, ju je obkrožila navdušena množica ter ju častila kot junaka, katera sta s čudnim aparatom prvič preletela zračno razdaljo med Anglijo in Francijo. Pred očmi tedanjega človeštva se je uresničil stari Ikarov sen. Prvi polet čez Kanal je trajal dve uri 32 minut. Na kraju, kjer sta ©e spustila na tla, so Francozi postavili spomenik.
Blanchardova slava pa ni dala miru Francozu Pilatru de Rozieru. Tudi on je poskusil, da bi preletel Kanal. Hotel je odleteli iz Callaisa v Dover na Angleško, in sicer v zrakoplovu, katerega je 6am sestavil. Ta zrakoplov pa je imel zelo nevarno pripravo. Pod velikim zrakoplovom, kii je bil napolnjen z vodikom, je napravil majhen cilinder, v katerem je ogenj redčil zrak. To se je tedanjim vesčakom zdelo zelo nevarno. Zato so svarili Pilatra de Roziera, naj ne poskuša leta. Pa kljub vsem svarilom je Pilatre de Rozier vendarle odle-tel 13. junija leta 1785. Vreme pa je bilo skrajno neugodno. Zato se je Rozier hotel spustiti na tla. Potegnil je za zaklopko, katera je zadrževala zrak.
O sodni obravnavi zaradi Lindberghovega otroka
t,Samotarski volk" je šel v mrežo
Časopisje vsega sveta sedaj obširno poroča o sodni obravnavi pred porotniki mesta Fleminglon v Severni Ameriki, kjer sodijo Nemca Hauptman-ma zaradi smrti Lindberghovega sinčka. Doslej je bil že zaslišan otrokov oče Lindbergh, ki je potrdil, da je bil Hauptmann tisti človek, kateri je prejel odkupnino. Lindberghov posredovalec je neznancu izročil denar na pokopališču newyorškega predmestja Bronks. Hauptimannov zagovornik pa trdi, da je Hauptmann nedolžen in da eo otroka odvedli drugi ljudje.
Zanimivo pa je, kako eo Hauptmanna ujeli v mrežo. Kakor je bilo že povedano, so bili vsi bankovci, katere je Lindbergh plačal za odkupnino, dobro zaznamovani in zapisani. Te številke so bile znane vsem newyorškim bankam in trgovcem. Posebno strogo je bilo naročeno oskrbovalcem bencinskih točilnic, da morajo na vsak bankovec zapisati, kdo ga je plačal.
Kmalu nato so začeli prihajati v promet prvi bankovci iz odkupnine. Enkrat jih je dobila trgovina, drugič kaka banka, tretjič kaik kino. Skrivni policisti eo sicer takoj prihiteli, a vedno prepozno. Pač pa so v večih primerih trgovci ali natakarji lahko opisali človeka, ki je plačal s tem bankovcem. Bil je vedno eden in isti. Ugotovili so tudi, da ta človek prebiva v newyorškem predmestju Bronks, da se večkrat vozi v Yorkville, da zapravi vsak teden le 40 dolarjev in da zato živi skromno. Mikroskop je dognal, da so visi ti bankovci bili zakopani in da prihajajo iz mehanične delavnice.
Dne 15. septembra 1934 zjutraj pa je pred bencinsko točilnico v Manhattanu obstal majhen, moder avtomobil. Voznik je zahteval 20 litrov bencina. Plačal je z bankovcem za deset dolarjev. To-Eaj je menjal bankovec za drobiž in menil: »Teh-le bankovcev pa ni več mnogo videti.« — »Res jih ni veliko,« je dejal tujec. »Tudi jaz jih iimam le še malo.«
Ko je mali avto odpeljal, je točaj brž zapisal na bankovec številko avtomobila: »4U—13—41«. Tako je bilo namreč ukazano. Ko je točaj zvečer ob šestih svoj izkupiček nesel v banko, eo tu brž opazili zaznamovani bankovec. Ker je bila na bankovcu zapisana tudi številka avtomobila, so še isti večer vse policijske stražnice dobile poziv: »Primate lastnika avtomobila 4U—13—41!«
Razposlane policijske patrulje so kmahi nato res zagledale mali avto, ki je privozil iz male hišice v Bronkeu. V tej hišici je stanoval Bruno
Polkovnik Lindberg, oče umorjenega otročička, pred porotniki priča proti Hauptmannu. (Brezžično poslana 6lika.)
Haiuptmann, ves sam zase, kakor kak 6ainotar. Zato eo mu Američani po aretaciji vzdeli ime »samotarski volk«. Medtem ko je del policije naglo ugotavljal, kdo stanuje v hišici, se je drugi del vozil v svojem avtu za Hauptmannom, kateri se je ničesar hudega sluteč peljal v Yorkville ter se ustavil v neki vinarni. Ko se je modri avtomobil vračal domov, ga je bliskovito prehitel policijski avto in se pred njim postavil čez cesto. Modri avlo je moral obstati. Preden se je voznik — bil je Hauptmann — zavedel, je že molelo nanj osem revolverjev. Policijski poročnik James Finn pa 6e je vljudno priklonil in dejal: »V glavni policijski stražnici vas pričakujejo. Zato pojdite z nami, prosim!«
Tako se je končal dveletni lov za ugrabiteljem Lindberghovega otroka.
Vrtna družba pri indijskem podkralju Earl of Willingdon, indijski podkralj, in lady Willingdon sta v Kalkuttj povabila okrog 3000 gostov iz indijske družbe aa vrtno prireditev. I o ie bil res veiik družabni dogodek.
Ta pa ni dobro delovala in ee ni hotela več zapreti. Zato je iz zrakoplova ušel ves zrak. Tako nanaglo izpraznjeni zrakoplov je z neznansko naglico strmoglavil na zemljo. Rozier je obležal na tleh mrtev. Njegov spremljevalec, mlad fizik iz Bou-logna je umrl nekaj ur kasneje. Umrla sta oba nekaj metrov etran od spomenika, ki je bil postavljen na čast Blanchardu.
Ta nesreča je povzročila, da so začeli misliti na reševalne priprave. Tako so iznašli padalo. Pri teh poskusih s padalom je vneto sodeloval tudi Blanchard. Vendar mož pri poskusih nikdar ni tvegal človeških življenj, ampak je v ta namen uporabljal le živali. V družbi e svojo ženo je nato Blanchard prirejal javne vožnje po zraku. Njegova žena se je pozneje, 6. julija 1819, ponesrečila, ko je skočila iz gorečega balona. Blanchard pa je umrl že 7. marca 1809. Njegovo ime je znamenito zaradi tega, ker je prvi preletel Kanal. Bolj drzen, pogumen in požrtvovalen za svojo idejo, kakor je bil Blanchard, tudi danes ne more biti noben oceanski letalec. Oceanske letalce uči ekusnja preteklih 150 let, Blancharda pa ni učilo drugo, kakor njegove laetne poskušnje in zamisli.
Bivši francoski ministrski predsednik zaprt
Franc, eodišča eo bivšega francoskega ministrskega predsednika Francoisa Maršala obsodila na 18 mesecev ječe in 20.000 frankov globe zaradi zlorabe zaupanja. Kot predsednik nadzorstva neke trgovske delniške družbe je zaupani mu denar uporabil za to, da je ž njim podpiral drugo družbo ter iz njenih dobičkov na borzi sam vlekel dobiček.
Kako živi Amerika brez prohibicije
Pretekli mesec je Amerika praznovala obletnico, odkar je odpravljena proliibicija in smejo alkoholne pijače zopet javno prodajati. To prvo leto je prineslo te-le ugotovitve: Gostilniška obrt je znatno poskočila, zločini pa so padli. Poleg tega so zvezne države iz alkoholnih pijač dobile stotine milijonov dolarjev dohodkov. Poklici in industrije, katere eo v zvezi z gostilniško obrtjo, so bili zopet zaposleni, tako, da je vsaj v tem poklicu brezposelnost skoraj izginila.
Ameriška vlada je izdala letno statistiko, v kateri je ugotovljeno, da je ameriško ljudstvo v tem letu použilo 74,115 000 hI piva, vina in drugih alkoholnih pijač v skupni vrednosti kakih treh milijonov dolarjev. Če to številko primerjamo z množino zavaite pijače leta 1918, pred prohibicijo, vidimo, da so tedaj popili 950.000 hI piva manj kakor sedaj. Pač pa 60 6edaj popili manj vina in likerjev.
Dober uspeli odpravljene prohibicije pa ni v tem, ampak v nečem drugem. Voditelj državnega alkoholnega urada v Newyorku Edvard Mulroo,ney je izjavil, da je odprava prohibicije zelo spremenila eocialno in gospodarsko življenje Amerike ter da je zelo ugodno vplivala na moralo. Sumljive beznice in žganjame so za vedno izginile. Zlo-glaeni tihotapci alkohola in mogočne podzemeljske zločinske organizacije, katere so javnost stra-hova.le z bombami in strojnicami, sicer še niso docela izginile, vendar njihova moč zelo pojema, ker
jim manjka virov dohodkov: ne morejo več zaslužiti 6 tihotapstvom. Za gostilniško obrt je sedaj potrebno posebno oblastno dovoljenje, katero pa se lahko prekliče, če oblast s svojo strogo kontrolo uvidi, da je ta ali ona gostilna škodljiva. Zato se gostilničarji sami trudijo, da bi bil v njihovih gostilnah red in mir. Ljudem, kateri eo bili že kdaj kaznovani, pa oblast eiploh- ne daje gostilniških dovoljenj.
Ameriška tako zvana družba se sedaj zopet zbira v hotelih in restavracijah, kjer lahko na zakonit način dobi pijačo. Kakor že rečeno, ljudje popijejo razmeroma več piva. zato pa manj vina, kakor ©o ga včasih. To je vsekakor boljše, kakor pa je bilo med prohibicijo, ko so uživali le slabo in pokvarjeno žganje.
Zanimivo je uradno poročilo, da je v tem letu število policijskih prestopkov zaradi pijanosti izdatno manjše, kakor je bilo med prohibicijo. V letih pred prohibicijo so vsako leto zaprli kakih 7000 pijancev, med prohibicijo eo jih zaprli do 10.000 vsako leto, sedaj, ko je prohibicija odpravljena, pa je to število pijancev padlo na 6000. Med temi je 5270 moških in 730 žensk
Kako ugodno vpliva prosta prodaja alkoholnih pijač na državne finance, sledi iz tega, da je samo država Newyork za izdana dovoljenja in za alkoholni davek v enem letu prejela 44,700.000 dolarjev. Tudi iz drugih držav poročajo o podobnih številkah.
Roman za stare in mlade
Pikica in Tonček
Tonček je vzel kožico, vrgel vanjo košček umetnega masla in postavil na ogenj. Potem je vsul v razbeljeno kožico stepeni jajci, da je zacvrčalo. »Tonček, ne pozabi soli!« je ukazal samemu sebi, prinesel ščepec soli in potresel z njo rumeno godljo, ki je plavala v kožici. Ko se je testo začelo peči, ga je zmešal z žlico. Prijetno je prasketalo.
»Torej zato se imenuje stepeno jajce,« je dognala Pikica.
»Mešaj še ti malo,« je zaprosil Tonček in ji stisnil žlico v roko. Pikica ga je radevolje nadomestila in mešala.
Medtem je Tonček z dvema volnenima knpaina zgrabil lonec na držajih in zlil vrelo vodo v izlivališče. Krompir je potem razdelil na dva krožnika. »Pri slanem krompirju je treba strašno paziti, drugače postane brozga,« je dejal.
Pikica pa ga ni slišala. Mešala je, da so jo bolele rame. Dudek je ta čas z jajčnimi lupinami igral nogomet. Tonček je zaprl plinsko pipo, razdelil tudi stepeno jajčno jed pravično na oba krožnika, si umil roke in odvezal predpasnik.
»Snoči nisva mogla priti,« je povedala Pikica. »Imeli srno goste, pa smo ostali doma.«
»Mislil sem si to,« je odgovoril deček. »Trenutek, prosim, takoj se vrnem.«
Previdno je vzel oba krožnika v roke in odšel skozi vrata.
Pikica je ostala sama. Pa ni držala križem rok ali leseno buljila v strop. Takoj se je nečesa važnega domislila. Pobrala je jajčjo lupino in jo skušala posaditi Dudku na glavo.
»Če se tega naučiš, boš lahko nastopil v cirkusu. Daj, daj, boš videl, še slaven boš postal!« mu je zapeljivo prigovarjala na uho.
Dudek pa je imel o cirkusu najbrž dokaj slabo mnenje. Nevšečno je zabrundal, stresal z glavo in treščil jajčjo lupino vedno znovn na tla.
»Kakor hočeš. Pa nič!« se je raziogotila Pikica in mu pokarala hrbet. Ozrla se je po kuhinji. Otroci, otroci, ali jc bila ta kuhinja majhna! Da je Tonček reven dečko, je Pikica že zdavnaj dognala, ampak da ima tako majhno kuhinjo — ne, tega pa ne bi verjela. Stopila je k oknu in pogledala navzdol. Sivo, puščobno dvorišče je ležalo tam.
»Je pa naša kuhinja že nekaj čisto drugega, kajne?« je vprašala Dudka.
Dtidetk je pritrjevalno poniignl z repom, kakor bi hotel reči:
»To, pa to, primojdevet!«
Tedaj se je Tonček vrnil in ju povabil:
»Če hočeta, pojdita v sobo. Z mnnio bovn kmalu pojedla.«
Pikica jc ookimalu in vzela Dudku v naročje.
»Zelo bleda in slabotna je še,« je Tonček zaupno povedal, »a prosim te, delaj se, kakor da tega ne opaziš.
*
Kar pametno je bilo, da je prizanesljivo pripravil deklico na to, kar je imela videti.
Tončkova mati je sedela na postelji. Bila je res še zelo, zelo bleda in bedna.
»Lepo je, da si prišla,« je prijazno poki-mala Pikici.
Pikica se je priklonila in dejala:
»Dober tek, gospa Tonček! Kar veselje vas je pogledati, tako ste rdeči in čvrsti. Kako pa kaj s cenjenim zdravjem?«
Tonček se je zasmejal, položil materi še eno vzglavje za hrbet in dejal:
»Moja mama se vendar ne imenuje Tonček. Tonček se imenujem jaz.«
»Oh, ti možje, ti možje!« je do kraja obupano vzkliknila Pikica in zavrtela oči. »Koliko se moramo jeziti zaradi njih, ali ne, milostiva gospa?«
»Nisem nobena milostiva gospa,« se je dobrohotno nasmehnila Tončkova mati, »jaz sem samo gospa Gost.«.
»Gost,« je ponovila Pikica. »Točno. Tako stoji napisano tudi zunaj na vratih. Kar čeden priimek.« Odločila se je, da bo vse, kar Iio v sobi videla in slišala, pohvalila. Ni ju hotela užaliti.
»Ali ti diši, mama?« je vprašal Tonček.
»Imenitno, dragec,« je odgovorila bolna žena in čvrsto zajemala. »No. jutri boni pa že spet sama kuhala. Saj se revček niti igrati ne' moreš več. In tudi šolske naloge trpijo zaradi tega. Pomisli,« se je obrnila k Pikici, »včeraj je celo dunajski zrezek napravil sain.«
Tonček se je sklonil nizko nad krožnikom, da ne bi njegov žareči obraz izdal, kako mu polivala dobro de.
»Jaz pa se na kuhanje razumem kakor zajec na boben,« je pripomnila Pikica. »To opravi pri nas debla Berta, šestindevetdeset kil tehta. Zato pa znam igrati tenis.»
»In njen oče ima avto in šoferja,« je povedal Tonček.
»Če hočeš, te oib priliki vzamemo s seboj. Ravnatelj je zelo prijazen možakar,« je zabrb-ljala. »Veste, ravnatelj, to je moj oče.« jc dodala v pojasnilo.
»Zelo velik in gosposki je, znamke Mercedes,« je izpopolnil Tonček svoje pripovedova nje o avtomobilu. »Razen tega pa imajo deset sob.«
»Tudi pri vas imate zelo udobno in lepo stanovanje,« je laskavo dejala Pikica in položila Dudka na tla.
»Kje pa sta se vidva prav za prav seznanila?« je vprašala gospa Gost.
(Nadaljevanje sledi.)
Gospodarstvo
Poštna hranilmca
Terjatve na Dunaju in v Budimpešti - Sestava nadzorstva
Dr. Nikola Gačeša, vršilec dolžnosti ravnatelja podružnice Poštne hranilnice v Zagrebu je izdaj kol svojo doktorsko disertacijo knjigo o Poštni
hranilnici.
V splošnem delu nam podaja avtor historijat
osnovanja in razvoja zavoda v naših krajih ter po-datke o ustroju zavoda. Drugi del se bavi z varčevanjem pri Poštni hranilnici. Tu prinaša zanimive primerjave s poštnimi hranilnicami v drugih državah, kar tiče višine vlog, obrestne mere, najvišje dopustne višine posamezne vloge. Tretji del vsebuje podatke o čekovnem prometu, pa tudi primerjave z drugimi državami. Tu predlaga avtor tudi reforme v čekovnem prometu. Posebno to poglavje vsebuje mnogo statistik in garfikonov. V četrtem delu govori avtor o kreditni funkciji Poštne hranilnice. V petem poglavju razpravlja avlor o gospodarstvu zavoda, odnusno njegovem fin. efektu. Končno poglavje pa predlaga uvedbo zavarovanja polom Poštne hranilnice.
2e ia kratek pregled po poglavjih kaže, da je avtor zbral izredno mnogo podatkov in osvetlil vse panoge |x>slovanja zavoda. Za vsako aktualno .vprašanje, ki je v zvezi s Poštno hranilnico, vsebuje knjiga točne jwdatke, statistike in pa še mednarodno primerjavo Zato v naslednjem navajamo po knjigi nekatere podatke, ki utegnejo zanimati naše čitatelje.
Terjatve na Dunaju in v Budimpešti
S področja naše države so znašale vloge pri Pošlni hranilnici na Dunaju 27,283.613 kron na 2843 ček. računih ter 13,255.100 kron na 15.120 hranilnih knjižicah. Večina (ega denarja je slovenska terjatev, deloma pa tudi dalmatinska. Terjatve v Budimpešti pa znašajo 33,100.574 kron na 1830 ček. računih ter 41,216.472 kron na 12.034 hranilnih knjižicah. Na Dunaju znašajo torej terjatve 30.5 mdj. kron, kar bi dalo nekaj nad 7.5 milj. Din. To ni velika vsota, pa bi jo bilo lahko likvidirati, posebno, ker je naša država dobila za to potrebno kritje. Avtor pravilno predlaga, da l>i Poštna hranilnica to izplačala, država pa bi to vsoto piokrila iz svojega deleža pri čistem dobičku hranilnice.
Nič ne š-kCKluje, če omenimo, da se je v Bel-gradu začelo jx>slovanje šele 1. oktobra 1923, kar svedoči, kako je bilo kasno poslovanje uvedeno v Srbijo.
Sestava nadzorstva
Naši gospodarski krogi iji z njimi javnost zahtevajo večjo udeležbo Slovencev v nadzorstvu zavoda. Možno pa je po zakonu celo, da se postavijo nadzorstva pri posameznih podružnicah. Seveda je lo umestno le tedaj, če se jim od centrale dajo tudi kakšne samostojne funkcije. Pri popoJni centralizaciji jioslov bi lokalno nadzorstvo pomenilo samo »prehrano« za golovo vrsto ljudi. Ce se funkcije pravilno razdele, potem lahko odpade avtorjeva ugotovit«', da je za delo boljše, če obstoji eno samo nadzorstvo.
Nadalje bi bilo želeli, da se posveli uradni št vu res velika briga, ker je delo zelo naporno. Ce je zavod pripomogel 30 uradnikom v Belgradu do cenenih slauovanj, v Zagrebu 15, v ostalih podruž-
nicah pa samo 6, je to premalo za Ljubljano in bi bilo potrebno več. Poslovna tajnost |>ri zavodu mora bili zajamčena in obsloja tozadeven razpis fin. ministrstva, na podlagi katerega ravodiu ni ireba dajati podatkov.
Kje je najbolj razvit čekovni promet
Ce preračunamo število računov na število prebivalstva, jx>lem je v Ljubljani največ računov: 358 na 10.000 prebivalcev, sledi Maribor s 175, Zagreb 160, Sarajevo 123, Belgrad 124, Skopi jc 87, Osjek 81 itd. Po banovinah pa sc razdele računi na 10.000 prebivalcev, Belgrad z Zemunom in Pančevom 110, dravska banovina 52, savska 18, primorska 10, donavska 9, drinska 9, vardarska 7, zetska 6, moravska 6, vrbaska 3, v vsej državi 17.
Kreditna politika
Plesiranje vlog Poštnih hranilnic v raznih državah se vrši po raznih sistemih. Prvi sistem je vplačevanje v državno blagajno (Francija in Anglija). Drugi sistem je izključno vlaganje v drž, papirje in bone (Anglija in Španija). Tretji sistem je vlaganje v drž. in samoupravne papirje (Poštna hranilnica v Franciji). Mešano nalaganje po banč-nih principih (USA, Madžarska, Avstrija, Poljska. Češkoslovaška, Švica in Nemčija). K tej skupini bi šteli lahko tudi Bolgarijo. Pri nas določa zakon najprej, koliko je treba držati likvidno, dalje loči plasmane v definitivne in provizorne. Definitivno vlaganje je: kupovanje drž. papirjev, papirjev', za katere jamči država, iij papirjev samoupravnih le. les; kujjovanje nepremičnin. Provizortio vlaganje obsega: 1. vlaganje na tekoči račun na kratek odpovedni rok pri denarnih zavodih. 2. Loinbardi-ranje vrednostnih papirjev. 3. Eskompliranje vrednostnih papirjev in kuponov. 4. Kupovanje deviz. Zakon torej ne računa z eskontom menic, niti s predujmi državni blagajni. Vprašanje je, če je drž. bone smatrati za državne papirje. Stvarno državnih bonov ne moremo smatrati za državne papirje, ker so državni papirji v ožjem smislu fundiran državni dolg, kar boni nikakor niso. Toda kljub temu, da v zakonu i|i govora o državnih bonih, jih je posredovala Poštna hranilnica 1. 1933 za 344 milj. Din. Ce upoštevamo šc, koliko državnih papirjev ima Posipa hranilnica, koliko jih je kupila po naiogu finančnega ministra za njegov račun in kcllko znašajo krediti v tekočem računu državi, odnosno njenim gospodarskim podjetjem, potem nam je jasno, da je taka prezadolžitev države škodljiva iz dveh razlogov: 1. Tak lahek način finansiranja državnih polreb lahko zapelje drž. upravo k iiesmotreni posojilni politiki. 2. Ker država pritegne ves denar za svoje potrebe, primanjkuje kapitala zasebnemu gospodarstvu, ki si ga drugje ne more nabaviti v jx>trebni izmeri in po dovolj ugodnih pogojih. Zato avtor sam predlaga, da bi bilo treba z zaikonom določiti vsakokratno razmerje zadolžitve države do vseh kreditov Poštne hranilnice. Obenem omenjamo še, da navaja v knjigi avtor sam, da država ne honorira redno teli bonov, kar govori o nevarnostih plasiranja teh bonov pri Poštni hranilnici.
Gospodarska literatura
Skandinavsko in nizozemsko bankarstvo. Skandinavski in nizozemski institut v Pragi je izdal svoje letno poročilo za 1933, v katerem prinaša na prvem mestu letno poročilo o delovanju instituta. Nato pa prinaša na 16 straneh razpravo dr. Vladimirja Murka, ki je znan naSim čitateljem po dveh (v nemškem jeziku napisanih) knjigah o j»v-nih bankah v Nemčiji in drugod po svetu, o bankah v Švedski, Norveški, Danski in Nizozemski jx) vojni. Razprava ie pisana v češčini in opisuje razvoj bank v teh državah po vojni, kajti tudi v teh državah so nastopile po vojni velike izpre-membe v obsegu poslovanja bank in zaslužijo pozornost. Tudi banke v tefi državah so preživljale svojo krizo, zabeleženi so bili veliki padci. Toda zato so te države dobile najmodernejše zakone o bankah. Razpraiva je pisana zelo pregledno ter dokazuje veliko strokovno naobrazbo avtorja, ki je na teh poljih priznan strokovnjak.
Plačilne bilance 1933. Oddelek za gospodarske študije pri Zvezi narodov je izdal publikacijo o plačilnih bilancah 38 držav in dežel za leto 1933. Naše države ni med njimi, ker so najnovejši podatki o naši plačilni bilanci za 1929, imeli pa smo tudi že cenitve za 1930 in 1931, vendar to niso bile oliciclne cenitve in tudi niso prišle v to publikacijo. Za kredit naše države pa bi bljo dobro, če bi se pobrigali za to, da bi bile objavljene tudi številke za našo državo. To bi bila odlična naloga za študijski oddelek Narodne banke ali pa za državno statistiko. Pred analizo bilanc posameznih držav so podatki za posamezne operacije kot n. pr. kapitalni trg. Iz teh se vidi, da so se začela polagoma tudi nova posojila. Vendar je njih delež tako malenkosten pri skupni vsoti emisij cele vrste držav, ker je večinoma absorbirala ves kapitalni trg zase država. Polagoma se tajajo tudi kratkoročni dolgovi. Ti so znašali po podatkih Banke m mednarodne obračune konec 1930. leta 70 mlliard švic. frankov, konec 1931 45, 1932 39 in 1933 32 miljard švic. frankov. Od teh slednjih je računati, da je H.5 miljarde frankov zamrznjenih. Zanimivi so podatki o uačiflu plačil v mednarodni trgovini. Poročilo nato navaja vse številne konverzije. Zanimiv je pregled rendjtov posojil raznih držav, ki nam kaže tudi kredit dotičiiih držav. Po stanju v Londonu j? znašal rendetpent posojil: Madjarska 12.28, Romunija 12-02, Poljska 11.83, Japonska 6.84, Nemčija 6.51, Češkoslovaška 5.99, Brazilija 5.68, Kitajska 5.20, Holandija 4.48, Argentina 4.21, Francija 4.14, Italija 4,05, Belgija 4i)l, Švica 4.01, Kanada 3.93, Avstralija 3.91, Egipt 3.75%, Indija 3.65, Južna Afrika 3J50, Švedska 3-45, Anglija 3.05, USA 99%.
Dotok zlata y USA. V letu 1<W4. je nuial mrw. zlata v USA netto 861.9 milij dolariev. od tega iz Anglije 482.45 nm«>. iz Francije 202.16, iz llolau-dije '8.31, iz Švice 10.16 in iz Belgije 8.86 inlkj. dolarjev. "
Borza
Dne 7. januarja 1936
Denar
Neizpreinenjeni so ostali tečaji Berlina in Cu-riha, dočim so vsi drugi tečaji narasli.
V zasebnem kliringu je ostal na naših bor/ah avstrijski šiling nespremenjen: 8.10 8.20 Grški boni v Zagrebu '29.90—30.60. Angleški fUnt je v Zagrebu ostal neizpremenjen: 223.45—225.05. španska pezeta v Zagrebu 5.45 -5.55.
Ljubljana. Amsterdam 2307.90 2319.32, Berlin 1366.60—1377.40, Bruselj 798.99-802.93, Curih 1105.85—1111.35, London 166.93—168.53, Nevvvork 3372.81—3401.07, Praga 142.35-143.21. Pariz 225.26 - 220-38, Trst 291.47-203.87.
Promet na zagrebški borzi 31.561 Din
Curih. Belgrad 7.02, London 15.10, Nevvvork 307.125, Bruselj 72.25, Milan 26.40, Madrid 42.2"). Amsterdam 308,65, Berlin 123.90, Dunaj 73.23 (57.60), Stocktiolm 77.85, Oslo 75.85, Kopeiihagen 67.40, Praga 12.88, Varšava 58.25, Atene 2.93, Ca rigrad 2.50, Bukarešta 3.05, Helsingiors 0.07, Bue-nos-Aires 0.7675.
Vrednostni papirji
Tudi danes ie bila tendenca čvrsta, čeprav bel grajska borza ni poslovala. Tečaji na ljubljanski in zagrebški borzi so vsi večinoma' narasli, pa tudi promet je bil znaten. Na zagrebški borzi je znašal: vojna škoda '2500 kom., 1% inv. pos. 100.000, t>% begi. obveznice 200.000 in 7% Bler. pos, 5000 dol.
Ljubljana. 1% inv. pos. 71—72, agrarji 41- 42, vojna škoda 348—352, begi. ob v. 59 - 60, &% Bler. j>os. 67—68, 7% Bler. pos. 59-60, 1% pos. DHB 67 den.
Zagreb. Drž. papirji: 1% inv. pos. 71—71.50 (71.50), agrarji 42—45, vojna škoda 348—350 (346, ,350), 2. 349—350, 3. 349-351, 6% begi. obv. 59-60 (59, 60), 8% Bler. pos. 67 den., 7% Bler. pos, 59.50-60.50 (60), 7% pos. DHB 70-72. — Delnice: Narodna banka 4650 den., Priv. agrar. bank« 232—237, Našice 400 den., Trboveljska 105-HO.
Žitni trs
Budimpešta. Tendenca slaba. Promet omejen. Pšenica marec 16.16-16.20, zaklj. 16.17-16.18, maj 16.60—16.65, zaklj. 16.61—16.63, rž marec 13.37 — 13.42, zaklj. 13.36—13.37, maj 13.68—13.71, zaklj. 13.68—13.69, koruza maj 11.42—11.50, zaklj. 11.41 -11.42.
Smučanje v Švici
Spod
Cene sladkorja
Iz Novega Sada poročajo: S 1. januarjem jc izginil sladkorni kartel, ki je oblastem že prej prijavil svoje prenehanje. Od avgusta pa do decembra so torej trajala likvidacijska del«.
Posledice razpada se vidijo v znižanju cen na debelo. Tovarne so še pred nedavnim prodajale sladkor brez trošarine na debelo po 4 Din, danes pu zahtevajo nekatere tovarne žc samo 2.W—3 Din. V nekaterih občinah v Bučki stane sedaj na drobno kg sladkorja žc 12 Din, Upajmo, da. se bo znižanje cen sladkorja kmalu poznajo tudi pri nas, čc se med tem tovarne zopet jjc bodo zedinile.
Neizplačan zaslužek delavstvu v Srbiji
Belgrajska Delavska zbornica je v zadnjih 8 letih (1932, 1933 in 1934) izvršila 5.383 interven-Jij v korist 15.998 delavcev in nameščencev. Najr večje število intervencij je bilo radi tega, ker delodajalci niso delavstvu pravočasno izplačali mezd. Tako je bilo zbornici prijavljenih takih delavskih terjatev za 8.842.G45 Din. Od te vsote je bilo izplačanih z ozirom na direklno intervencijo zbornice -1,190.733 Din, potom sodišča dobrih ljudi zopet na posredovanje zbornice pa za 2.105.000 dinarjev, tožbeni zahtevek pa je znašal celo 3,256.050 Din. Tu pa niso vpoštevani rudarski delavci, katerih se je od srede leta 1932 pa do novembra 1934 prijavilo pri zbornici 2.451, ki zahtevajo od vsega 8 poslodajalcev 5,478.383 Din.
Iz tega uradnega poročila se vidi, da je mo-*afa zbornica intervenirati za nad 14 milijonov
Ifnarjev delavskih mezd pri delodajalcih. *
Zborovanje lesne domače obrti v Ribnici. Na
semanji dan 2. januarja ima Zveza lesenih domačih obrti, v kateri so po veliki večini organizirani izdelovalci ribniške suhe robe in nje razpečevalci, to so ribniški rešelarji, vsako leto na ta dan svoj sestanek, zopet svidenje vrnivših se članov iz Avstrije, Italije in domače države. Zadruga ima takrat svoj občni zbor. Letos je bil zbor pomembnejši, ker je imela zadruga tekom leta loli preisku-šenj, da bi bilo umljivo, če bi se bila zamajala v dosedanji Irdnosti. Pn se ni, saj poročilo nam je pokazalo, da je v tem letu narasla zadruga na 404 člane, kar gotovo pomeni eno največjih slovenskih zadrug, ki vzdržuje in krepi največjo slovensko domačo obrt. Zadruga obstoja 14 let. Načelnik gosp. Škulj je v 1 in pol ure trajajočem poročilu opisoval trdo delo za ohranitev več stoletij starih pravic naših rešetarjev. Intervencije v Ljubljani in Belgradu so konečno le olajšale nabavo potrebnih pravic! V preteklem letu ie Zadruga tudi obnovila trg. oddelek, ki dobavlja članom robo in jo razpečava tudi sama po svetu. Zadruga tudi poskuša vpeljali izdelavo novih predmetov, osobito lesenih igrač, kar se je že precej posrečilo. Trg. oddelek posluje tam, kjer je izdelovanje takih predmetov največje, to je v Sodražjci in ga vodita agilni gosp. Franc Zaje iz Globeli in gosp. P. Prijatelj. Z odobravanjem je prav mnogoštevilni zbor sprejel poročilo, kako nam Zbornica za TOI v Ljubljani vedno pomaga, in se je sklenila zahvala za njeno skrb in pomoč. Z velikim navdušenjem je bila izrečena zahvala požrtvovalnemu načelniku gosp. Škulju za očetovsko skrb, s katero vodi svojo armado rešetarjev, saj so v Zadrugi organizirani skoraj vsi rešetarji in veliko pintarjev ribniškega, na tudi deloma velikolaškega okraja in Blok. Po-
tem pa so začeli rešetarji sami pripovedovati razne neprilike pri izvrševanju obrti, ki so jih izročili načelniku, da jih skuša odstraniti potom posredovanj pri oblasteh. Zadruga se je tako priljubila mnogoštevilnim članom, da se počutijo kot v družini. In to je najlepše plačilo za ves trud, ki naj ščiti in pomaga našim marljivim rešetarjepi in izdelovalcem raznih lesnih izdelkov.
Nova delniška družba. V Belgradu se je z dovoljenjem trgovinskega ministrstva ustanovila delniška družba: -Domovina, mednarodno transp>orl-iio d. d.« z glavnipo 1.5 milj. Din, ki je razdeljena na 500 delnic po 1000 Din.
Odpravljeni Kcnkurzi: Brcar Anton, posestnik v Ljubljani (vsa masa razdeljena); Cadež Avgust, trgovec v Ljubljani (vsa masa razdeljena); Elektro-ton, dr. z o. z. v Ljubljani (sklenjena prisilna po-* rvanava). Šumi Alfred, trgovec v Ljubljani, Sv. Petra cehi a 4 (vsa masa razdeljena); Zorcič Amalija, Ljubljana, Stari trg (vsa masa razdeljena).
Potrjena poravnava: Šturm Elza, lastnica mehanične i zde laval niče pjetenin v Plojčah pri Begunjah. — Končana je poravnava Pernuša Josipa, posestnika in tesarskega mojstra v Kranju.
Likvidacija: Pašniška in gozdna zadruga, reg. zadr. z o. z v Sromljah; Zadruga, agrarna zajedli ica v Kapci-Kot.
Izboljšanje v kliijupii /. Nemčijo? Po podatkih naše Narodne banke je znašal dne 4. januarja 1935 noš saldo v plačilnem promet« z Nemčijo 216.7 milijonov, kar pomeni v primeri s prejšnjim stanjem zmanjšanje za 6 milijonov Din, ker je znašal saldo 29. decembra 1935 233.7 milijonov Djn,
Borskj rudnik bakra, francoski finančni litsi -{.."Information« prinaša telo podatke o bor skem rudniku bakra. Produkcija je znašala v zadnjem četrtletju 12.221 ton, skupno za celo leto 1934 pa +4.37(1 Ion v primeri s 40.318 tonami v letu 1933. Računa se, da bo družba vzdržala svoj produkcijski program na višini 48.000 ton letno, ra/.cii, če bi prišlo d<> sporazuma m od pro docenti. (lovori sc namreč: mnogo, da s.e bodo glavni prod.uceutj sestoji \ drugi polovici januarja ter govorili o ozdravjtvi trga in o. zmanjšanju produkcije.
Produkcija zlatu v naši državj. .(ojnpngiiie iiKlustpellc du platino« v Parizu objavlja, da jc znašala pri Francoski družbi zlatih rudnikov v Peku produkcija čistega /lato IS kg' v decembru, v primeri *. 13.78? kg v novembru. Skupno jc v preteklem Mu (prvem letu svojejra poslovanja) družba produeirulu 156 kg zlata. Obratovanje nove iiiKltilncije. ki bo podvojila sedanjo kapaciteto, se l>o pričelo \ mesecu februarju 1933,
Pankcugres. Kot smo že poročali, jc sklicala zveza opekarn savske oblasti za sredo februarja v Zagreb Pankongres vseh interesiranih organizacij za odpravo ovir gradbene delavnosti. To je danes posebno aktuclno vprašanje, ker jc gradbena delavnost jedro vsega gospodarskega delovanja in si od nje vzpona obetamo splošno izboljšanje razmer, /'ato ol>efa kongres bili velika prireditev vsega gospodarstva. Vse informacije daje pripravljalni odbor v Zagrebu. Varšavska 3. tel. 41-27.
Srbska banka v Zagrebu objavlja, da sc v bodoče radi odobritve trgovinskega ministra ne bodo več izplačevale mesečne kvote |?o uredbi, ampak samo kvote za vsakih ti mesecev. Banka pravi, da je prečistila svojo bilanco iu nt v lo svrlio por* bila niti svojih rezervnih (ondov niti glavnice Tudi iti poviševala vrednosti svojih nepremičnin ter pravi končno, da ie aktivna
Medtem ko pri nas tako težko pričakujemo snega, ga imajo v Sviei v izobilju, Ze v začotku sezone je v švicarskem pogorju zapad«] siiog ia od vseli šviearekib zimskih središč poročajo o taborni smuki.
Veliko reklamo delajo Švicarji « svojimi smu-škiml šolami. Pod -naslovom: »Tudi vi se morete naučiti smučati k vabijo goate v svoja ras krasna ziionaka letovišča. Zimski ej>qrt, zlasti smučanje, ee j« v ztdpjib letih tako razvil, da so nesmučarji v manjšini. In kako pe počuti oni, ki je v manjšini, si lahko predstavljamo.
Mlado in »taro — vse — ne samo vesela mladina, hiti v krasne smučarske paradiže, dii »e oddahne od monotonega in »adniktegia mestnega Življenja in vso to množico prepaja samo ena misel: Tudi jaz hočem smučali!
Prejšnje čase si ni bil nihče popolnoma na jas-aiem, kako bi si ustvaril smučarsko tehniko. Simi-šlkili učiteljev in smuških knjig je bilo sicer dovolj, toda vsak učitelj tn vsak« knjiga je učila drugo metodo. Toda od zadnjo zime, ko «e je uvedla enotna tehnika v vseh švicarskih šolali, ki eo včlanjene v »vezi švicarskih amuškito šol, je splošna deviiza: Enostavna tehnika, hiter uspeh,
Švicarske smuške šole se nahajajo v vseh zimskih letoviščih- Pouk je razdeljen v razrede, je po-cejji in ee podaja istočasno. Od najenostavnejših prvijj se stopnjuje pouk metodično do težjih, tako, da že v najkrajšem času začetniki lahko sami vozijo.
Švicarske smučarske šole eo pričele že sredi decembra ter jih je bilo tedaj otvor jenih kar 60, Snega pričakujejo to ziiijvo še mnogo. Rekord jc bij dosežen v tem pogledu leta 1925, ko je bilo na Bernini 6.20 m snega. Novembra ga je bilo tam že j>et metrov.
Tako je seveda v Švici. Toda le najipetifinejSi ljudje si morejo privoščiti ta luksuz v pravem pomenu besede, kajti Švica je daleč in vožnja mnogo stane. Poleg tega pa j« treba še mnogo časa. Ker vsega tega nimamo, bomo šli pač v naše planine, ki so priv tako lepe kakor one v Švici, le snega bi pot rebovali i« raj bomo imeli potem — doma I
Razpis smučarskih tekem
za drž. in trezno prvenstva Jugoslavije ter 2. kolo
rseslovanskega smučarskega prvenstva.
JZSZ raapisuile v dnevih od 22. rto 27. ,winiwirja »muške tekme na Hlodu, ki s« bodo vrSilc po sledečem vrstucui redu: dne 22. Jan. stafetni tek 5X10. Start oh f«ol f v bližini hotela A«k>rijc na Blt*lu. — St. Jimi. tukrna nu 18 km kot s*»i<>stojmi tekma in kot Jiryi Uel kojiih. t<ik<mov«.nji*. Start oh pol 1) v Uiv.irio hotejn A storile ne. Bledu. — 25. .lan. toknui v Mrak a s JCo-koftinca na. JHed, vMinaka riw.Uk® »KI m, Sliirl ob Jc! na Kokofelncu, cilj nnd bjejskbi) kotodvpf»m. — 26. jim. tekma, v slalomu n« pobočju mirt potjo v Eadnvui. •Start ob 10. — 27. jun. tekma v .stokih kn-t druiri del komb. tekmovanja kot. snanostojDa teknili v skoMli na skakalnici v /!iki. Start ob pol 11 dopoldno. — Tekmuje se 1» zveznem pravilniku 7*i smušk« tekm<\ oduosno ]>o mednarodnem tckmovalnoni praviliMjtu.
Tc.kme «e oconjulcjo: 1. za državno prvenstvo: tekmovanje v komb. tekmi (tek tn skoki); 2. r.a zveao« prvenstva: tekmovanje na 18 km, v smuku, slalom« In skokih; .1. tekmovanje v drufrani kolu za vsnslovansko prvenstvo: v (ekmali 5X10 km, koniiti. tekmovanje v teku in skoku ler alpsko komb. tekmovanje v smuku in . (jln.louui.
Pravica udeležbe: 1. zu držmvivo prvenstvu morejo tekmovati vsi pri Zvozi vcrifjeirmmi tekmovalci, kakor vsi tekmovalci, včlanjeni pri modmirodjii smuSki tejle-rHei.li, iiko so prijavijo pr»ko svojih zvez; 2. r,it ir.vez.nti prvenstva samo čl»iii klubov, verificirani pri ,17/8Z: .">. z-n vseslovansko prvcu*tvx>: tekmovalci Svaza l,yžnrn Bdimblikv ^eskosloiveiuAe. Poteki Zvvioizek Nureiarski iu J/.S Z.
Ilok ki prijavo: Prijave je poslali Zvezi naj. kasneje ,lo is. t. m. s točno Izpolnjono obvezno prijav n i eo. No DrUave brez prijovuiee i« u« prijave, ki jih ne bi predložili klubi, se vodstvo tekem ne l*i oz-iralo. Prtiave, ki bo<lo dospele po iS. Januarju, moro vodstvo l^kmn upoštevati le todftj, ni« Jih more uvrstiti v žrebanje in ako je za vsako pivjjavo in vsako disciplino priložena zamudna taksa Ki Din. Klubi naj prljnvljn ■>inno tisto tekmovale«, ki I^mVi ni lek.nioviinju res nastopili. Za tekinovaleg, ki ji h je kluh prijavil, u lni brez zadostne opravjčbc na d^n teKmovnnjn ne nastopili. l«i Zveza obremenila vsak klub /,h vsake*« tekmo-y :ileu i n vsako prijavljeno diselpl-ino / fflolxi Hin /a lekinovalc.a. — ?reba se zn vsa leUmovanjn skupaj, in sicer 21. januarju n4> Ifi v bolela Jokjer na IMclu. Islotako je objava proge /m tekme nasl«vljijuKu v<iii ki-Rii dne jllevno ob 17 in razdelitev številk. Peleirate klubov pozivamo, da so pri ire1wn.|ii. kjw oreimelo istočasno tekmovalne številke prot! polpijtvi kavcije
M Din na vsako Stevtlto. Kavcija se vino takoj, ko prejme Zveaa vrnjeno tekmovalno fttovilko.
Darila. Razpisana so sletle6a daroUi: 1. v tekmah 7,a državno prvenstvo prejme zmagovalec nasiov prvaka Jugoslavijo za lete 13.15, častno dar.ilo in diplomo. DrtiKi iu trot.JI darilo. — 2. Zvoziu. prvenstvo. V v»aki razpisani disciplini prejme zmagovalce naslov Zvev.ii' prvak za leto 19.ti v dotič.ul 4isei]4iirei ter diplomo. — 3. V vseslovenskem prvsaetvu (uejmejo zmagovalce iu polovica U»kmo".'ale«v, ki so «jlwolvirali loki no, dipl« me, dofeiin prejine.io 'zimutovaloi konfiuo darilo Aele j« tretjem kol«, kd »e vrši drutfo leto na CeSkAslovuikein.
Nastanitev toknvovaleev. Vsi tekmovalci hod« na stanjeni, v kolikor »n pra.vofa.suo prijn.vijo za stniu>-vanje in hrano, na Bledu v hotolu Union in okoiifikih hISah po ceni 35 ltd-n za osel« Kdor refle.kit.lr« na 'o stanovanje in hrano, naj )<ofllje istočasno s prijavo Zvozi tudi denar z-a hrniio iu stanovanje. Oii.-itni odbor in predsedstvo tekjne objavimo poKiieje, ravne Uako tudi sodnifik.i odbor. — Zvranti pisni-na lio 'imslo-vala od 21. januarja naprej na Blod« v hotelu Jekler — JugioslovaiKtka zini'*ko-s|)ortua Zvoza, IJjibljana.
Nedeljski spert. V Kranju je gostovala ljub Ijanska Grafika ter odigrala prijateljsko tekmo e Korotanom, ki je končala s 5:3 (3:1) za Grafiko.
Hluibeiif objutv OZSP. Z dne 2S. docomiini lt»:(4 «e verificirajo za TK Skala Joseaica: KoKa lioris. Ko reuini Dra^o, Sporu Zilravko, 1'raprotnlk Martin, J'ra protnik Alojz, ZJofcnr Vinko, Skrinjar I/ndlslnv : za SK Lesce: Žagar Lovno iu Vrhune Viii. — SK Jn-si-e se pomiva, da tjukoj dostavi za Stnller Klav.lti.ia z.li-av-I niško potrciil« iu znesek 12.5(1 J)in. Smučnr.skii klub .le ' zersko .se lsvzliva. da dostavi pisdz.vmi vse v veri I i kacijo predložene člane zdravniška potrdila in t<H*no prist/ojbino. Skala, Jesenice, se po-ziva, da dostavi za Urbar SlavJtota odjavniieo od SK Bratstvo. — Vrečko Martin, člon SK Lesoe, sc mora podvreči ponovnemu zdravniškemu prefflodu, kakor se mora ludi pre<l vsa ki'W tekmovanjoin pustiti precledati in predložiti prod vsak« tekmo zdravniško potrdilo komisiji. Smuškemu odsisku SPD Kranjska Bora se izjemoma, dovoli prire diti dne 13. t. m. alpsko kombinacijo, smuk iu slalom. Smučarskemu klub« .Tozersk« se divvoli preložili med klubsko tokuio na 18 km, določeno za 1. 1. IfKC,, nn Id. 2. 10S5. Ker SK Sora v Skofjo I^iki ne more. radi teb«, ovir postati član Zveze, se vse priraditve iineuovanet?a kluba s tem anulirajo. Za tečuj na Krvavcu od strani naše podBveze <mI zveze dolo/eni sledeči t^kuio valci: Hoiui Hubert, 1'raček Ciril, ?.uidar Krnil in Klan čnik Alojz. Radi sl«.bih snežnih ra-«mer je STO pre tožil piKlzveano prvenstvo od 12. in lil. t. m na IS. in 21). t. m. z istim sporedom. Vse prireditve, določene zsi 211. t. 111. morajo klubi vslcd tepreinembe pod7,vw.ne*« prvenstva i/.veeti IS. t. m. Točna navodila o podzve/. nem prvenstvu, kakor o odpovedi dogovora s slran"' Sokola kralj. Jugoslavije, bod/i tak/oui prihodnjih dni prejeli kl«i>i posebno okrožnice. — Prijel« so lepiti macitie za polovično vožnjo na železnici. Legitimacija stano II Din, ki jih mora vsa,k poslati vnaprej. Poleg tepra mora poslati tudi svojo fotofrraffijo, [KVlJiisnno čitljivo no hrbtu. Vse prijave •/* legitimacije je poši ljati proko svojega kiuJba. Za vsako potovanje Je po trebilo tiwii uverenje, ki se mora i'/«<fl,vliti v dupte. cen« i»yer»oju je 2 Din, — Vsi klubi, ki še niso i/polnili svojih finančnih obveznosti do pod®voz.e, »e nov.i vajo, da to store najkasneje do 11. t. m., sicer bo pod 7,vosa anuliral« vso prireditve dotičucjja klu>ha. ki ne bo poravnal do tega dneva obveznosti. TK Skala Jesenice se poveri, da potom joseni&kc želazfliike po. staje dostavlja žolezulSki direkciji v Ljubiuaui vremen sko poročila. — Železniška direkcija je toza^levur, že obvestila jeneniiiSko postajo, točno pojasnilo pn-Jinc Skala pi»iiiioao. — Mednarodna skaikalua tokma, dol« čnna za t. m. na Bledu, se vsled neugodnih »nežnih razmer ne bo vršila. — Klubi, ki bi prijavili naknadno kak termin, jim (ta 1» podzv«Mi odobril«, če ne bo konkuriral r, žc kakšno prijavljeno tekmo. Le take tek ine sc bodo priznale in polrdile. — Itempisc In zapis uilke posta m n-z ni h tekem je doMmvljati pod/.vnzj v sin slu poetevrnutii) pravilnikov. — Tajnik 1. Jože pinkovic.
IZ H P (slvihemi). Po7,iv»mo v«c k.lu1x', ki Sr niso poravnali članarine 7,« tekočo Ido, da to store do l". januar,i«. Sicer bomo prjinorani poseči po ostrejših ukrepih in bomo morali dotijJne iwodla«iiti JZSZ v i?klj«čjtev.
>'K Ilirija, hykc>! sekcija. Danes zvečer »b 13 važen sestanek v klubski sobi kavarne K v rop r Dnevni rod: Itaff.laga peavil. Vsi in točnol - Načelnik.
Predavanj' SPI): Slovenci na Olintfm. Dre\ 01 ■JO preda,v ti v Delavaki /Jiornieii <lr. A. ljrilej o ekspe diciji č.-tvoriec slovenskih planineev n.-i najvišjo goro Grčije Olimp (2:U8 m). Predavanje bo pojasn,le\ate okroif 7il »kioptičnih "dik Olimpa, i/. Solun« i71 Alan. Planinci i« prijatelji planin, n« znmiulite te prirediti e' Vstopnice, in sicer se-deftl po fi Din, stojišča i>o Din sc cjolie v predprodaji v pisarni SPD v tuilnči Vil, lorlja L tiadstr., ali pa /večer od !>ot 2(1 dalje pri blagajni v Delavski zbornici.
VKJiMKS*KO POHOCIliO z dur 1. jimunrj«
M,wihor. 7. jetnutrja.
Ihišl.a kota: h	fi" C, snega S cm, p rtič.
Kota na Pesku: tem P. 7" C, snega 10 -15 oni.
Smuku idealu« do višine snti m.
Seniorjev dom t teiup. C, s««(a 10— Ji eni, pršič,
Kofee. t. januarja. Temperatura --J9> C. V nll<U»< koče :)v cm sne^ta. oljJiv-uo,	Smukn prav dobra.
DRAMA — Začetek ob 20
Torek, 8. Januarja: Zaprto.
Sreda, 8. januarja: Matiček sc leni. Red A.
Četrtek, 10. januarja: Žalujoči ostali, licd C.
OPERA — Začetek ob 20
Torek, 8. januarja: Štirje grobijani. Red B. Sreda, 9. januarja: Jenufa. I led Sreda Četrtek, tU. januarja: Rigotetto. Red Četrtek.
MARIBORSKO GLEDALIŠKE
Torek, 8. januarja ob 20: Carjevič. Red A. Znižane cene.
Sreda, 9. januarja: Zaprto.
CELJSKO GLEDALIŠKE
Torok, 8. januarja: Cvrček za pečjo. Gostovanje ljub. ijauske drame.
Naznanila
tJubHana
1 Kulturni odsek Katoliške akcije, za frančiškansko hipni jo priredi drevi prvo predavanje v novem letu. Predaval ho g. dr. K alf le o okultizmu. Začetek ob 20. Vsi člani in prijatelji vljudno vabljeni}!
1 Pevski zbor Glasbene Matice. Mofikd zbor danes ob 15.45 pri cerkvi sv. Jakoba, ob 30 vaja moškega
zbora. ^^ Kodcljevo predvaja danes in Jutri ob 8 film «Inga in milijoni« (Brigita Helm). Cene znižane.
1 Sestanek jugoslovanskega kirurškega društva, sekcija Ljubljana, bo nocoj ob 18 v predavalnici žeu-Hke bolnišnice v Ljubljani. Program: Pmnarij dr. Mi-narž Fr„ šef ortopedskega odseka: Orgaraaaeija bolnišnic in zdravniškega stanu na Angleškem. Dr. Ioni-pe .1 asistent o-tokiškoign oddelka: O/zdravljen primer otogene septično tromboze sin. sigmoid. ot ven. jugu-
lai. 11"t'zrfrI(|(,nJ.(, jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi k predavanju, ki bo v sredo, 9. januarja ob 30 v društvenem lokalu nn Kongresnem trgu 1—II. Predaval bo univ. prof. g. dr. inž. A. Kr«il o <tS'velovui konferenci o pogonskih sllan«. Vabljeni so člani iu vsi, kii se zanimajo.
i Praški kvartet, preje Zika kvartet, koncertira v Ljubljani v potek, 18. Januarja v filharmonij ni dvorana, na kar že danes opozarjamo vse prijatelje slavnega ■kvarteta.	,	T , , „
1 Nočno sluSbo imajo lekarne: mr. Ijeustek, Resljeva cesta t: mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič.
It/larihor
m Vabilo na I. redni občni zbor tDclavske godbe t v rdite Ehrlich«, ki se vrši v nedeljo, dne 13. Januarja 1935 ob 9 dopoldne v gostilni «Pri lokomotivi« (Uolo>b) s sled očim dnevnim rodom: 1. Poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4 poročilo revizorjev; 5. Volitev novega odbora; G. Slučajnosti. Člani so naprošajo, da se občnega zbora polnošt.evilno udeležijo. V slučaju, da ob 9 ni zadostno število članov navzo -ih, so vrši občni zbor po istem dnevnem redu in pri vsakem številu članstva eno uro kasneje. — Do-linšek Ivan, predsednik; Verlič Herman, tajnik; Kovač ič Amand, blagajnik.
CpI<p
c Gostovanje ljubljanske drame. Drevi ob 8 gostuje r celjskem mestnem gledališču ljubljanska drama z Diekensovo božično igro »Cvrček za pečjo«.
e Društvo jugoslovanskih akademikov v Celju naznaja, da je predavanje dr. Zgeča, ki je bilo napovedano za danes, radi gostovanja ljubljanske (lrame prestavljeno na četrtek. — V sredo ob 8 zvečer predava v dvorani Delavske zbornice g. prof. dr. Sijanec o sodobni slovenski likovni umetnosti.
Radio
nmnoHBamMBBMB
Programi Radio Liubliana:
Torek, S. januarja: 12.15 Zbor donskih kozakov na ploš nh 12.50 Poročila 13.00 Cas, harmonika in citre na ploš ah 18.00 Otroški kotiček (Makso Simončič) 18.20 Kako naj se opremi nevesta (gospa Miniva Kroflova) IS 4(1 Ba-lijaki orkester 19.30 Nacionalna ura 20.00 Cas, Jedilni list, program za sredo 20.10 Slovensko boži>"'ne pesmi v (luetu, pojeta gdčni Rudolfov« in lvoron-anova 21.10 Radijski orkester, vmes čas in lioročila 23.30 Angleške plošče.
Drugi programi i
TOREK, 8. januarja. Belgrad: 18.30 Narodne pesmi 20.011 Prenos iz gledališča — Dunaj: 17 S."> Sehu-mann: Karneval 20.30 Radijski kabaret 23 50 Jaz//, 24.30 Plošče — Budimpešta: 19 25 Vokalni koncert 20.10 Igra 22.00 Ciganska glasba 23.(KI Plesna glasba — Italija: 17.10 Zabavni koncert 20.45 Opereta -Zbogom, mladost!«, Pietri 22.00 Orkestralni, vokalni in čeUstični koncert — Praga: 19.30 Opereta «Dobora<, Forster — Varšava: 20.15 Literarni večer 21.15 Evropski koncert iz Finske 23.05 Plesna glasba — Nemčija: 20.15 Ljudstvo hoče k ljudstvu, radijska pesnitev — Berlin: 18 30 Melodije te operet in tonfi.lmov 21.00 Brneknerjev koncert — Kii-nigsberg: 19.00 Plošče 21.00 Flotovvova glusba na pkiftčali 10.00 Radijski orkester 21.00 Frankfurt — Vratislavn: 19.00 Plesi Nemcev v inozemstvu 2100 Improvizacije na orglah — Lipsko: 19.0(1 Radijski orkester 21.00 Vesel večer — Frankfurt:, Stuttgart: 21.00 Orkestralni kon-eert — Monakovo: 19 00 Godba na pihala 21.00 Januar, radijski koledar — Zilrich: 20.00 Orkestralni koncert 11.10 LilSZt v Weimarju — Strassburg: 19.30 Radijski orkester 21.30 VVagnerjev koncert.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja oseka beseda Din 1'—; ženllovonjskl oglasi Din 2'—. Nalmanjši znesek za moli oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonsko 3 mm visoka pelilna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prlloZill znamko.
Prireditve H Denar
Kavarna Stritar
Vsak večer koncert. —
Službe iičejo
Trgovska pomočnica
želi službo, najraje v Celju ali bližini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 131._(a)
Zoboteh. praktikant
v 3. letu — želi spremeniti mesto. Rutar, Maribor, Krčevina 27. (a)
ISEMSI
15 leten fant
zdrav, poštenih staršev, se želi izučiti mehanike ali ključavničarstva. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 250. (v)
Prvovrstna kuharica
za restavracijo, se sprejme takoi ali s 15. januarjem. Hotel »Novi Svet«, Maribor, Jurčičeva 7. (b)
popolnoma samostojnega v popravljanju evropskih in amerikanskih radio-apara'ov, išče vodilna radio-trgovina v Zagrebu Pismene ponudbe z zahtevo plače in pre lisi spričeval je poslati na
INTERREKLAM d. d.
Zagreb, Masarykova 28
pod štev 418-29
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trii 10
60.000 Din posojila
iščem proti garanciji. Dam razen obresti še popolno oskrbo v zdraviliškem kraju Spodnje Štajerske. Ponudbe pod »Varno« št. 280 upravi »Slovenca« Maribor.	(d)
Stanovanje
2 sobi, kopalnica in pri-tikline, oddam 1. februarja. Goriška ul. 9. (č)
Stanovanje
2 ali 3 sobe, parket, pralnica, kopalnica, solnčno oddam februarja. Dolenj ska cesta 80.	(č'
K
Gramofon
»His Maisters Voice« — še skoraj nov, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Poceni« št. 204.	g)
jJfiMMiil1
ODDAJO: Velike prostore
suhe in svetle, prikladne za vsako industrijo, posebno za pletilstvo, takoj ceno oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 243.	(n)
Kupimo
Vsakovrstno
zlato kupuje
po naivišjib cenab ČERNE, tuvelir, Liubliana Wolfova ulica št. 3.
Paitte na svoje rdravje in na svojo obutevl
Turisti, lovci, smučarji ln vsi oni, ki tinajo bodisi poklicno, bodisi v zabavo opravka v vlaž nem terenu ali v sne.Ku naj uporabljajo mazilo HEVEAX, en katero jamimo, da napravi vsako obutev nepremailjlva. -Dobiti Jo Je v vseh speoljalnih trgovinah ali pri glavnem založniku: Lekarna Mr M. Leustek. Ljubljana, Resljeva cesta 1.
R. Warblneh
najstarejša tvorniea klavirjev
Liubliana
Gregorčičeva ul. 5 I.
Prodaja inozemskih in
lastnih izdelkov Strokovnjaška popravila
in uglaševanje Naicenejša upo^ojevalnica Obročna odplačevanja
II
Radio
ii
Prodajalka
sposobna tudi za pisarniške posle — se takoj sprejme. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prodajalka takoj« št. 240. (b)
Preddelavca
energičnega — za cestna dela — takoj sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Praksa« 230. (b)
Garderoberko
sprejme kavarna »Metropol« (Miklič).	(b)
Iščem hišnika
za Aleksandrovo cesto. Prednost imajo mali obrtniki in šoferji. Pismene ponudbe na poštni predal št. 38.	(b)
Radio
4 cevni, baterijski, dobro ohranjen poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« po »Ugodno 205«. i)
Ce avto svo/ stari oruau)u.< aT motorja bi znebil se rad hri kuncev ti mnu^o priženi Slnvmčev natmaniš' insrrai
Stročji fižol
v slanici po 3 Din. Sever & Kornp., Ljubljana, Go-SDOSvetska cesta 5 111
Telefon 20SS
/\ PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica šj. 5.
Šivalni stroj
Jaxov, rabljen — ugodno naprodaj. Poizve se: Židovska steza 6/II. (1)
Trgovci, pozor!
Moški klobuki naprodaj pod tovarniško ceno z vsem inventarjem pri: Tanko, Stari trg 4. (1)
Obrt
Priporoča se
za pleskarska, sobo- i črkoslikarska dela
J. HLEBŠ
družba z o. z., Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 21. Telefon 30-70.
Delo točno, solidno in pod garancijo. Najnovejši vzorci. — Cene nizke.
ŽENINI!
NEVESTEI
V zakonu se Vam obeta lepa, a zelo težka naloga, vzgoja Vaših otrok. Zato Vam priporočamo knjigo:
Vole:
OTROK
I. in II. del
Poglavja o vzgoji, katera Vam pomagajo, da dosežete lepe uspehe na vzgojnem polju..
Knjiga ima dva dela, v katerih Vam podaja pisatelj točne smernice za vzgojo Vaše dece. Vse potrebno najdete v tej knjigi — kako odpravite otroku slabe lastnosti ter ga dovedete črez vse strmine življenja k vzvišenemu cilju, da postane pravi krščanski mož ali žena, kakršne tako nujno rabi slovenski narod.
Knjiga stane 1. del nevezan Din 25-—, vezan Din 35-—; II. del nevezan Din 24-—, vezan Din 34-— ter se dobi
pri
H. NIČMAN - LJUBLJANA
Kopitarjeva ulica 2
ZAHVALA. Za vse dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom težke izgube naše iskreno ljubljene soproge, mame in stare mame, gospe
Jožefe Mole roj. Majer
se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, stanovskim tovarišem in končno vsem prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Sv. maše zadušnice se bodo brale dne 15, t. m. v cerkvah sv. Janeza in sv. Jakoba.
V Ljubljani, dne 7. januarja 1935.
Žalujoči ostali.
»ALGA« ZA MASAŽO PROTI REVMATIZMU.
IŠIASU, BOLEČINAM V KOSTEH, ZBADANJU
IN RAZTEZANJU MIŠIC
Na dlan roke si izlijte nekoliko »Alge« ter drgnite vzdolž mišic oni del telesa, kjer občutite bolečine. Ko se je dlan ogrela in posušila. jo namočite nanovo in zopet drgnite Tako ponavljajte večkrat, nato pa ovijte na-drgnjeni del telesa z volneno krpo ali robcem. Masirati je treba dva do trikrat dnevno, po polrebi tudi večkrat. Že po prvih masiranjih boste imeli prijeten občutek in olajšanje bolečin Kakor hitro občutite tudi najmanjše ne-razpoloženje in raztezanje, nadrgnitp telo z »ALGO«, ker je to lahko pričetek težkega obolenja, ki ga boste z malo »ALGE« preprečili.
»ALGA« se dobi povsod. — 1 steklenica 14 Din
(Reg. s. br. 18117-32.)
V neizmerni boli naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naša iskreno ljubljena soproga, nenadomestljiva, zlata mamica, gospa
Amalija Šeber
roj. Cvek
hišna posestnica
danes po kratki in mučni bolezni, previdena s svetotajstvi, za vedno zapustila.
Na njeni zadnji poti k Sv. Križu jo bomo spremili v torek, dne 8. januarja 1935 ob 4 popoldne iz hiše žalosti Rožna ulica 5. Ljubljana, dne 6. januarja 1935.
Franc Šeber, tapetniški mojster, soprog. Franci, Lorica in Anica, otroci.
B
Tekma okrog sveta
41
Saj to je bil prav tisti časopis, ki ga je omenil nastavljenec poslaništva, ko jo je po telefonu poklical. Radovedna je iskala vest, ki naj bi omenjala njen prihod v Peking, a našla je samo svoje ime in ime D i cika Gordona v seznamu tujcev holela du Nord. To je bilo povsem v redu. Kaj neki drugega naj bi pisalti o Ethel Hunst?
Na drugem meistu je našla mastno natisnjeno veet o Gordonoveni prihodu okrog sveta, ki je kljub zamudi časa pri reševanju jetnikov sibirskega eks-presa iz rok banditov, prispel v Peking nekaj dni prej, kakor bi bil po svojem načrlu mogel dospeti. O BiMyju A lian u ni bilo nobenih vesli, v Clarku pa je bt.lo znano samo to, da je dosegel Majtmačtin.
Prelistala je še nekaj strani časopisa, toda kma-hi je ugotovila, da je nj.ih vsebina nič ne zanima.
Čudna lenobnost se je je polastila ler kakor tenčica zastirala njene misli. Tudi v očeh je za-SulMa nenavadno, dotlej neopaženo slabost. Crke v časopisu so začele plesati vse križem in v vseh udih je čuititla veliko težo, tako da se ji je naposled zdelo že preko mere težavno, držati časopis v rok ih. Hotela ga je položiiti nazaj na mizo, a zdrknil ji je lz rok in zafrfolal na tla.
Nekaj časa je ležala v popolni sproščenosti. Ni vedela, koliko časa, in bila je preveč utrujena, da bi svojim mislim dala jasno podobo.
Nenadoma jo je obšel strah.
Njen pogled je bil brez namena in brez vsake jasne predstave oši.ni'1 okno kajute. Kar je taim ugledala, je prešiniflo njeno telo kaikor poživljajoč električni tok, v trenotku 6e je zoperstavila omami, v kalero je bila zašla, ter jo premagala.
Kaj ie biki Io? Tamle je bila obala čisto ploščata. Mesto da bi se čoln približeval gotovo zelo
obljudeni poelaniški četrti, je bil zapeljal iz me- | sta ven.
Dvignila se je z blazine, toda napeti je morala vse svoje sile, da je vstala ter pogledala skozi nasprotna okna, ki so ji nudila razgled po dtrugem bregu.
Tu je bila ista slika. Pusti bregovi, le tu .in taim se je pokarala siromašna kitajska kolibiea. In hitrost, s katero je drevel čoln mimo puste soene-rije obrežij, jo je prepričevala, da se motorni čoln premika z blazino brzino po reki navzdol.
Za hip ji je vzelo sapo.
Torej je bita le pomola. Slkoraj godove je bila vstopila v napačno riško. Pač pomola hotelskega naslavljenca.
To je bila njena prva misel. Toda za njo se je skrival občutek bojazari, katerega si je bila popolnoma v svesti.
Kaj, ako le ni pomota? Kaj bi to moglo pomeniti? Kaj so nameravali ž njio?
Pohitela je k vratom ter jih poskusila odpreti.
Zaman. Bila so zaklenjena.
Zdaj ni bilo več nobenega dvoma, da nikakor ni bila pomota. Zvabili so jo v past. Telefonski poaiv v holelu nikakor ni bil prišel od britekega pc«lainišlva. Šele zdaj se je spomnita, da je bil poziv prav za prav le nekoliko sumljiv; a da bi jo kdo hotel prevariti, sploh ni mislila.
Stresala je vrata, bila s pestmi po njih, vpila je in klicala. Nihče ni odgovoril. Slišati je bitlo samo drdratnje motorja, kakor da na vsem čolnu razen nje ni nobene žive duše itn d« je predana oblasti te brezdušne tehnične pošasti, ki je porogljivo drdratla in pihala.
Okrenila se je proti oknu, da bi ga odprla in klicala na pomoč. Bo že kdo slišal! Zdaj pa zdaj so se pojavljali na obrežju ljudje in tudi čolni so vozili mimo. Toda — ali ji bo kdo prišel na po-
moč v tem času, ko ima vsak dovolj skrbi za 6vojo lastno varnost in potrebo ter 60 ropi in umori ter j kraje vsakdanji ln veaikourni dogodki?
Okno je bilo z vijaki zaprto. Tako čvrsto zaprto, da ni mogla niti premekniti obročev s konca vijakov.
Ne da bi si vedela pomagati, 6e je ozirala po kajiuti.
Kratki val moči, ki jo je bil prešinil ob spoznanju, da je tukaj ujeta in da jo nekam peljejo, je že spet začel pojemati in spet jo je obhajalo občutje brezvoljnosti i,n slabosti. Cezdalje težje je mogla dojemati s svojimi očmi predmete, ki so jo obkrožali.
Kljub temu ji je bil ostal še majhen končeik pre udarn ost i. Medlem ko se ji je sprva zdelo njeno slabotno stanje kakor naravna posledica napornega potovanja, je v zvezi z okolnostjo, da so jo zvijačno zvabiti v past, kmalu spoznala, da to ne drži.
Cvetje — — —
Ogledovala si ga je, v kolikor so j.i to dopuščale ofii, ki so se upirale njeni uravnalini volji.
Poznala jih je, te rumene cvete z listi, podobnimi lovor je vini, je že ponovno videla. Na Angleškem so imenovali te cvete Spurge laurel (Daphne laureola L.), in zdaj se je negotovo domislila, da so strupeni ter svoje žrtve zamamljajo s priliznjenim, sladkobnim vonjem. Več pa ni vedela o tem. Tukaj, v takšni množini in v zaprtem prostoru je moglo to cvetje v polni meri razviti svoj narkotični učinek.
Trudoma in s teižavo ee je približala enemu izmed kajiuttnih kotov, vzela iz stenske votline bronasti vrč ter pobrala cvetje iz njega. Hotela ga je položiti na mizo, toda manjkalo ji je nroči. in cvetje ji je zdrknilo na tla. Potem je poskušala dvignili vrč, da bi z njim ubila steklo okroglega
okna, a tenm je bila še manj kos. Vrč ji je padel iz rok, ne da bi to opažala, in v težki omotici je omahnila na blazino.
O tem ničesar ni vedela, da je od brega odrinil sampan z dvema Kitajcema proti sredi reke in tam čakal, da pride motorni čoln.
Na znamenje enega izimed njiju se je motorni čoln ustavil, ga sprejel na krov. medlem ko je vozilo z drugim Kitajcem krenilo spet proti bregu nazaj.
Hip nato je zarožljal ključ v vratih kajute s konca čolna, in vrata so se odprla.
XIII.
CLARK JE ZOPET TU IN SKRBI, DA BI SE TO ZVEDELO
Gotrdon je stopil v potovalno pisarno svojega hotela, da bi poizvedel o možnostih za nadaljevanje poti.
Proti San Franciscu je imel tri linije na izbiro: prekooceansko službo Doltar Steamsluip Line, Pacifiško linijo iste družbe ter Nippotn Kaišo.
Prvi dve sla že vnaprej odpadli kol tekmovalki za potovanje okrog sveta v či.m krajSem času, zakaj parobrodi prve linije so potrebovali štiri in dvajset, druge linije pa celo trideset dni iz Šang-haja pretk japonskih pristanišč do Honolutuja. Samo najhitrejša zveza bi mogla priti v postev. To so bili parobrodi japonske Yuseai Kaiiše s šestnajstimi dnevi za isito pot.
Na žalost pa so bili določeni dnevi odhoda zelo neugodno. Parobrod ^Tenjo Maruc je bil prav pred dvema dnevoma odplul iz Šanghaja; naslednji je odhajal 12. marca — za Gordona povsem nemogoč dan.
Izdajatelj: Ivan Rakoveo.
Urednik: Viktor Cenčfc