KULTURNO POLITIČNO GLASILO ^oštnl urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt p. p. p. LETO XXIV / ŠTEVILKA 24 CELOVEC, DNE 15. JUNIJA 1972 CENA 2.50 ŠILINGA Naše kulturno hotenje Govor predsednika Krščanske kulturne zveze Lovra Kaseljna na občnem zboru Občni zbor je obračun o dejavnosti, Uspehih in neuspehih Zveze v minuli poslovni dobi. Želim pokazati le na nekatere Posebno pomembne dosežke in pojave ter Povedati nekaj načelnih stvari, ki so bile Uaine ali vsaj značilne za KKZ v pretekli Poslovili dobi. Na začetku poslovnega leta sem v »Na-Sem tedniku« ugotovil potrebo in postavil zahtevo po močnejši lastni kulturni delavnosti kot protiuteži k zgolj pasivni kon-zUrnaciji po večini malovredne in nujno raznarodovalne duhovne hrane, ki jo nam dobivata na dom radio in televizija — pa bidi kot dopolnila h gostovanjem iz Slovenije, ki ne smejo in nočejo biti nadomestilo za lastno kulturno ustvarjanje. Hkrati sem izpox/edal mnenje, da naj bi fefei naša kulturna društva spet v večji me-'^izobraževalna društva, ki bi našemu človeku, zlasti mlademu, nadomeščala, česar rnu obvezna državna šola ne nudi. Mislil sem pri tem zlasti na ustrezne poučne sestanke s predavanji o aktualnih vprašanjih ln posebno še z jezikovno izpopolnitvijo. Ta zamisel žal zaradi nastalih ovir (tifus ob času naše kulturne sezone) po večini ni prišla do uresničitve. Organizacijski in govorniški tečaj, ki ga je KKZ priredila v dinjah, je bil kljub mnogostranski informaciji in vabljenju le slabo obiskan. Za jezikovno izpopolnitev pa nam je položila nov temelj Potujoča knjižnica, ki srno jo za enkrat porazdelili na dijaške do- ove ter na društva v Selah, Svečah, Št. lakobu v Rožu, Globasnici in Šmihelu, ^arn je pri tem pripadla le vloga razde-hevalca. Za vse drugo delo in pa za knjige same pa dolgujemo iskreno hvaležnost darovalcem in zbirateljem knjig v Sloveniji, stfsti študijski knjižnici na Ravnah in še Posebej gospodu ravnatelju dr. Francu ^ M š n i k u. Kar zadeva druge oblike kulturne dejavnosti, pa lahko rečemo, da je bila kar dosti 1azgibana. 243 prireditev od konca februarja 1971 do danes je kar povoljna bilanca 0 življenju in delu kulturne zveze. Neka-naše kulturne skupine so bile posebno qklivne in so dosegle razveseljivo število Ustnih prireditev in medsebojnih gosto-Uanj; vseh je bilo 137. Priznanje in zahva-vsem prosvetarjem, ki so pripravljali ali '"ulili razne nastope! V tej zvezi smem posebej omeniti posrečeni nastop pliberške farne mladine s komedijo »Kadar se ženski letik ne suče« v režiji ravnatelja Jožkota udi a in njegove žene, s katero je bila eelo povabljena na pokrajinsko tekmova-111" na Prevaljah. Tudi naši dijaki so svoj prosti čas povečali kulturnemu delu. Naštudirali so r>l e d drugim igro ter z njo tudi gostovali na več krajih. Zlasti pa so rade volje sodelovali pri osrednjih prireditvah z reci-tacijarni in deklamacijami. Posebej naj '"Učnim zborno recitacijo na spominski t*1'oslovi 30-letnice izseljevanja, ki je močno dela in ganila. Razočaralo pa je poroča-n]e o njej v naših listih: nobene ocene, ne f"Jzitwnc ne negativne! Tako se mladine ,?e pridobiva! Gotovo bi bili dijaki in dijakinje veseli še tako skromne pohvale in 'znanja za res uspeli nastop. Posebne omembe vredna se mi zdijo tudi skioptična predavanja g. Vinka Zalegla, imel jih je 106 na 50 krajih, zla-ni zaradi tega, ker jih je bilo precejšen del >>a jezikovni meji, v krajih, kjer drugi sionski nastopi skoraj niso več možni. Z rji}mi je bilo ustreženo izrecni želji KKZ, !l si je nadela nalogo, da tudi jezikovno >rnejnim krajem postreže s kvalitetnimi ‘nit urnimi prireditvami. (Dalje na 4. strani) Samostojni nastopi nujno potrebni Ni mi jasno, zakaj naj bi samostojno slovensko politično nastopanje pomenilo osamitev oziroma »izolacijo11 pred avstrijsko družbo in njenimi temelji (strukturami). Res je, da lahko Slovenci uspešno nastopamo le na deželni ravni, ker bi za nastopanje na zvezni morali doseči že izredno strnjenost in narodnopolitično zavest. Toda dežela je v celoti polnopraven član avstrijske družbe in njene sestave, še celo več, vsaka občina in okraj je del avstrijske državne celote. In prav nič manj ni del avstrijske državne celote koroško-slovenska skupnost, že po sami naravi in po sami stvarnosti, dasi nam tega nekatere politične in narodnjaka rske sile nočejo priznati in nam uveljavljanje tega položaja na vse kriplje ovirajo. Koroški Slovenci del avstrijske družbe Del avstrijske družbe je koroško slovenska skupnost že po naravi, ker je na svoji domači zemlji prisotna že stoletja, in po stvarnosti, ker ima avstrijsko državljanstvo, zakaj bi se torej morala potem šele vključevati v avstrijsko družbo s tem, da bi moledovala za dovoljenje, če sme postaviti nekaj svojih predstavnikov na listi ene od vsedržavnih strank, ali pa mogoče vseh treh ali štirih? Kaj bi iz vsega tega sledilo je jasno. Slovenski kandidat bi smel biti postavljen le tam, kjer bi bilo po volji veliki stranki, ne pa tam, kjer bi po presoji naše skupnosti resnično mogel imeti uspeh. Slovenskih kandidatov bi smelo biti le toliko, kolikor bi se zdelo primerno veliki stranki, ki bi hotela pomiriti tudi Slovencem sovražne sile in si jih pridobiti, ker bi jim dala upati, da se bodo slovenske vrste zvodenele in da kaka mala koncesija v prid slovenski skupnosti more biti še najboljši način na mirni poti njenega »naravnega" vključevanja ali vobčinjenja in njenega prenehanja. Liberte, egalite, fraternite Ali se mogoče Ljudska in Socialistična stranka tudi izdvajata iz avstrijske družbe, V soboto, dne 10. junija, t. I., je strankin zbor koroške Ljudske stranke, ki se ga je uedležilo 243 delegatov, ponovno izvolil za svojega predsednika deželnega svetnika Sacherja s 195 glasovi. Finančni referent stranke je zopet postal dipl. trg. G o r -ton, organizacijski referent pa prof. H u -go Reinprecht, ki je zamenjal doktor Goesa. Herbert Sacher se je v svojem u-vodnem referatu dotaknil predvsem treh za Koroško važnih problemov: V zadnjem času govorijo o industrijskem centru Št. Vid ob Glini — Celovec — Beljak. Sacher je bil mnenja, da je treba izdelati študije o možnosti industrializacije drugih pokrajin. V zvezi z novonastalimi občinami pa je strankin predsednik menil, da je šlo OVP pri pogajanjih s SPO za načelne premisle- ke nastopata vsaka posebej. Saj bi, če se po omenjeni logiki ne bi hoteli osamljati, morali nastopati skupno. In prav nič drugačno ni stanje koroško slovenske skupnosti. Nastopati mora samostojno, ker edino tako lahko svobodno postavi svoje zahteve, ne da bi ji okvir njenih zahtev določali drugi, s tem da bi ji dajali upanje, da se bodo njene pravice reševale s štetjem po kapljicah in da bi slovenski koroški skupnosti lepo pristrigli peruti z minimalno pripustitvijo njenih predstavnikov v razne organizacije, seveda ob zvokih fanfar, ki bi vsemu svetu oznanjale taka dejanja sožitja, enakopravnosti ali pa kar liberte, egalite, fraternite. Bolniku se ob zadnji uri pač da vse, kar si poželi, saj tako ne bo več dolgo. Torej... Pristni narodni in mednarodni pečat Že vsa povojna leta so nam poznane sile — bodisi v nazadnjaški ali v »napredni" stranki, ki nas z raznimi štetji, šolskimi, občinskimi spremembami, z zatajevanjem, skrunjenjem spomenikov pokojnim itd. potiskajo na mrtvi tir. Po drugi strani pa si prizadevajo voditi psička na vrvici, da ne bi preveč lajal in motil dobrososedskih odnosov in še česa. Slabo smo prebavili vse te ke in za to, da bi preprečila nadaljne združitve občin. Tem pogajanjem pa se je pozneje v debati najbolj zoperstavil občinski odbornik Frantschach-St. Gertrauda Kien-berger in izrekel vodstvu OVP nezaupnico. Na široko pa je Sacher zavzel tudi stališče k predlogu deželnega glavarja Sime o dvojezičnih topografskih napisih. Zastopal je mnenje, da je OVP tudi že dosti storila za koroške Slovence in posebej omenil ceste, ki so jih baje gradili na pobudo mandatarjev Ljudske stranke, naglasil je Slovensko gimnazijo in pravico javnosti za šole v Št. Jakobu in Št. Rupertu. Dvojezične napise, kot jih predlaga Sima, je Sacher odklonil in ponovno trdil, da ustreza tim. Klausov predlog bolj državni pogodbi. Najmočnejši argument, zakaj je proti, pa je bila trditev, da je zadeta tudi večina in ne samo manjšina. Zato je treba dobronamerne posege od zunaj, ne da bi poiskušali kaj več delati, na znotraj, ne da bi se trudili za večjo strnitev naših sil, organizacij, družbenega in gospodarskega povezovanja in uveljavljanja, skratka našega skupnega nastopanja na vseh toriščih družbenega življenja, tudi političnega, kajti prav to nam daje pristni narodni in mednarodni znak in pečat, prav ob temu izve svet za nas. Postavljajo nas pred dejstvo Potem ko so govorila že vsa orožja se je nekaj zganilo in se uradno pripravlja kakšen napis kljub mednarodni obvezi v sami državni pogodbi pred nič manj kot sedem- (Dalje na 4. strani) poslušati predvsem tudi večino, kajti »smo za kulturno politiko, ki je vredna tradicije Korošcev". V debati, ki je bila zelo živahna, so delegati kritizirali predvsem negibčnost stranke in dejstvo, da se izvoljeni mandatarji mnogo premalo prikažejo na podeželju in da jih vse bolj najdeš v strankini centrali v Celovcu. Zanimiv je bil tudi prispevek poslanca Guggenbergerja, ki je trdil, da se je OVP po vojni napačno usmerila, kar se tiče nacionalsocialistov in pa, da se mora Ljudska stranka končno ločiti od klerikalizma. Omenil je v tej zvezi vsekakor zanimivo vest, da je bila prva stavka v koroški zgodovini proti cerkveni oblasti in da je bila prva demonstracija v Celovcu proti škofu Khanu. Pa tudi v debati so se oglašali k manjšinskemu problemu. Pliberški podžupan M o ry je zastopal npr. mnenje, da se koroško manjšinsko vprašanje ne da primerjati z ostalimi v Evropi in da se morajo upoštevati pri „ reševanju" manjšinskega vprašanja na Koroškem pozicije večine. Bil je seveda tudi za ugotavljanje manjšine. Zvezni strankin predsednik dr. Karl Schleinzer, ki je prisostvoval občnemu zboru, je v svojem referatu napadal zvezno vlado dr. Kreiskega in med drugim omenil, da bi bil Ring na Dunaju že zdavnaj poln demonstrantov, če bi naraščala draginja tako hitro tudi med vladanjem OVP. Danes pa se ljudstvo premalo zmeni za ta dejstva in molči. Opomnil je funkcionarje Ljudske stranke naj informirajo volivce. Izrekel je voljo po ponovnem prevzemu vlade s strani OVP in omenil, da imajo v njegovi stranki vsi prostora, ki so proti vsakemu ekstremizmu in kritično gledajo na socializem. Kot je razvidno iz poročila, se je strankin zbor bavil tudi z realizacijo člena 7 državne pogodbe. Če ne bi vedeli za dejstva, bi se nam morale zdeti besede poslanca dr. Goesa, da se moramo zahvaliti za državno pogodbo in tudi za člen 7 Avstrijski ljudski stranki in da nosi zato OVP tudi glavno odgovornost, naravnost čudovite. Res je, tudi dVP je izdelala predloge in bila je občasno tudi iniciativna na tem področju. Toda kakšni so bili zakonski predlogi? Vsekakor smo jih morali koroški Slovenci od prvega do zadnjega vse odkloniti. Zato bomo zelo veseli, ko se bo dVP končno resnično zavedala svoje »glavne odgovornosti11 in začela reševati naše življenjske interese skupno z nami, zavedajoč se, da je republika Avstrija sprejela zaščitne določbe člena 7 izključno v interesu manjšine. Kulturna politika koroške ljudske stranke mora postati res vredna tradiciji vseh Korošcev. W. KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU vabi na PEVSKI KONCERT ki bo v soboto, dne 17. junija 1972, ob 20. uri v Mestnem domu v Šmohorju Nastopajo: Mešani zbor »Jakob Petelin-Gallus" iz Celovca, dirigent Jožko Kovačič, in folklorna skupina »Planina" iz Sel. Prijatelji in ljubitelji lepe pesmi prisrčno vabljeni! Vstopnice dobite eno uro pred prireditvijo. Smo za kulturno politiko, ki je vredna tradicije Korošcev... Deželni svetnik Herbert Bacher govoril o manjšinski problematiki na Koroškem OVP in koroški Slovenci Narodni svet koroških Slovencev je nastopil po drugi svetovni vojni prvikrat pri volitvah v koroški deželni zbor 9. oktobra 1949. Tedaj so bile isti dan v Avstriji tudi državnozborske volitve, pri katerih je podprl Narodni svet s sledečimi argumenti Avstrijsko ljudsko stranko: „V teh velikih trenutkih dokažemo našo politično zrelost s tem, da volimo v državni zbor OVP. Sklepi velesil o naših državnih mejah so za nas politična realnost in našo lojalnost potrdimo s tem, da damo svoje glasove v državni zbor stranki, ki je nosilec avstrijske državne ideje. S tem volimo katoliško krilo te avstrijske stranke in se zavestno odmakne-nemo od skrajne desnice in levice.11 Vendar se v poznejših letih odnosi do OVP niso mogli tako razvijati, kot bi bilo to pričakovati. Res je omogočila Avstrijska ljudska stranka pravico javnosti obema gospodinjskima šolama, vendar je boj proti tedanji obvezni dvojezični šoli, ki ga je vodila OVP z vso ostrino, onemogočil na Koroškem kako tesnejše sodelovanje z Avstrijsko ljudsko stranko. Boljše je bilo sodelovanje koroških Slovencev z Nemci v okviru Katoliške akcije, katere vidni predstavnik je bil dipl. inž. dr. Ludvvig Weiss. Ko ga je kandidirala OVP pri volitvah, ki so sledile podpisu avstrijske državne pogodbe, se je Narodni svet zavzel s katoliškimi krogi v deželi za izvolitev dr. VVeissa. Novoizvoljeni državni poslanec je večkrat izjavil, da je prišel v državni zbor le zaradi tega, ker so ga močno podprli tudi koroški Slovenci. Kot državni poslanec in pozneje kot minister v Klausovi vladi, se je trudil za dober odnos do koroških Slovencev ter je skušal v tem smislu vplivati tudi na politiko koroške OVP. V deželi je po letu 1960 prišlo do tesnejšega sodelovanja tudi po zaslugi bivšega namestnika deželnega glavarja inž, Thomasa Truppeja. To sodelovanje se je dalo v naslednjih letih izgraditi, tako da je našel ob priliki dvajsetletnice obstoja druge avstrijske republike in desetletnice podpisa avstrijske državne pogodbe tedanji zvezni kancler doktor Klaus na slavnostni akademiji koroških Slovencev v Celovcu za v Avstriji živeče manjšine besede, ki jih do tedaj še niso nikoli slišali iz ust kakega avstrijskega državnika. Kot prvi avstrijski kancler in predsednik Avstrijske ljudske stranke se je odločno izrekel dr. Klaus tudi proti ugotavljanju manjšine. Na Koroškem je zasledoval pot sodelovanja s Slovenci tudi deželni svetnik Herbert Bacher. Kot agrarni referent pri koroški deželni vladi je podpiral težnje tudi našega kmečkega prebivalstva. Gotovo drži, da je prišlo tako na socialistični strani kot na strani OVP do odločitev, ki jih koroški Slovenci nismo razumeli in z njimi tudi nismo soglašali. So se pa razvijali odnosi obeh velikih strank do koroških Slovencev vedno bolj v smeri odkritega sodelovanja. Dne 5. aprila 1972 sem imel priliko, se razgovarjati s predsednikom Avstrijske ljudske stranke, ministrom dr. Schieinzer-jem na Dunaju v zvezi z vlogo, ki jo je naslovil Narodni svet koroških Slovencev na Avstrijsko ljudsko stranko glede ugotavljanja manjšine. Dr. Schieinzer je dejal, da se na tozadevnem stališču OVP ničesar ni spremenilo in da Avstrijska ljudska stranka v parlamentu ne bo podprla zahteve Svobodnjaške stranke in dr. Scrinzija po ugotavljanju manjšine. V soboto, dne 10. junija 1972, je imela koroška OVP svoj redni občni zbor. Na njem je bil ponovno izvoljen za predsednika deželni svetnik Herbert Bacher. Občni zbor je bil v znamenju krize, v kateri se nahaja stranka, odkar je bila porinjena na državni ravni v opozicijo. V manjšinski politiki se prikazuje OVP po občnem zboru takole: OVP je proti ugotavljanju manjšine. Odklanja pa tudi vladni osnutek v zvezi s prizadevanji po delni uresničitvi dvojezičnih napisov, ki je sedaj v razpravi, z utemeljitvijo, da je ta osnutek proti državni pogodbi. Proti temu osnutku pa je tudi zaradi tega, ker pri predpripravah osnutka ni bila pritegnjena k sodelovanju. V tej zvezi poudarjamo, da je proti državni pogodbi prav tako tudi osnutek OVP, kajti glasovanj o tem, ali naj se v kaki občini uresničijo dvojezični napisi ali ne, ne more biti. Državna pogodba govori jasno o upravnih in sodnih okrajih, v katerih mora država uresničiti dvojezične napise. V manjšinsko-političnih vprašanjih OVP bo treba sodobnejših oprijemov ter konceptov, ki bi našli primeren odmev tudi med koroškimi Slovenci. Pristanek tajnika OVP Poslanstvo našega tiska Za pravice naše zamejske skupnosti se borimo tudi s tem, da naročamo, podpiramo in širimo zamejski tisk. Naš tisk ogledalo naše skupnosti Naš tisk je ogledalo in listina (dokument) naše skupnosti. Povezuje nas s svetom in obenem opozarja svet na nas, na naš položaj, na naša vprašanja. Redno in stalno poročanje našega tiska bi moralo ustvarjati stvarno sliko o zamejstvu, tudi o koroško slovenski skupnosti in njenem položaju brez pretiranih iluzij, pa tudi brez črnoglednosti. Naš tisk ima nalogo poročanja Naš tisk opravlja v naši družbi nalogo poročanja in obveščanja. Naša dolžnost je, da ga redno prebiramo in da smo tako na tekočem o uspehih, ki smo jih kot zamejska skupnost dosegli v prizadevanjih za našo enakopravnost in pravice. S svojo zgodovino in jezikom smo polnopravna skupnost v državi in če smo zavezani nasproti državi plačevati davke in opravljati vojaško obveznost, nam pritiče tudi neokrnjeno priznanje naše narodnosti, kot družbene in jezikovne skupnosti. To neodpovedljivo naravno pravico lahko jasno izražamo preko našega tiska tako našim kot tudi rojakom v matični domovini in zdomstvu in pa tudi svetu samemu, vsem demokratičnim skupinam in ljudem, ki se zavzemajo in borijo za uveljavitev naravnih človekovih pravic. Poročila in objave o naših kulturnih in prosvetnih prireditvah, priobčena v našem glasilu, poročila o sklepih in odločitvah naših osrednjih organizacij, gospodarska poročila naših gospodarskih ustanov in naših podjetnikov, neutrudno versko in prosvetno požrtvovalno delovanje naših duhovnikov, in še toliko novic, s katerimi nas naš tisk seznanja, pričajo o naši življenjski moči. slali kako izredno uspelo številko našega zamejskega lista znancem in prijateljem doma, v matični domovini ali zdomstvu. Našli bomo tudi toliko časa, da bomo včasih opozorili naš list na kaka vprašanja, ki bi jih morala izvedeti širša zamejska in matična javnost, pa četudi le v nekaj besedah. V boj za pravice tretjega sveta — namesto za lastno skupnost Nekatere od nas vabijo kričeče poslikane tuje revije in ves podoben blišč. Mnogi najdejo razvedrilo samo v prebiranju pustolovskih ali v ljubezenskih romanih. Hoteli bi se nekako odmakniti od vsakdanje stvarnosti, preštevajo mogoče še najnovejše znamke avtomobilov, toda ne pogledajo slovenskega časnika in se zato ne seznanijo z usodo skupnosti, ki ji sicer pripadajo in zato tudi njih samih. Ob temu bi se pravzaprav morali na novo vprašati, kaj pomeni biti pismen in kaj nepismen. Ljudje, ki jim je poročanje poklic, časnikarji in poročevalci, nas stalno preplavljajo s svojimi poročili in največkrat se niti ne zavedamo, da sprejemamo vase vse brez kakršnekoli izbire, še največkrat pa najbolj prazne stvari in senzacije, recimo poročila o intimnem življenju kake filmske zvezde ali kakega popevkarja, kar nas v resnici prav malo zanima, toda nevede nasedamo poročevalski vsiljivosti. Včasih ima poročanje tudi resen videz. Ko so nekateri mladostniki brali o ljudstvih v razvoju, o razvitih in nerazvitih, o latinskoameriških težavah ipd., se z vso mladostno vnemo vržejo v boj za pravice narodov tretjega sveta, seveda samo v besedah in referatih. Izgubijo pa stik z lastno skupnostjo, ki živi še bolj pozabljena kot pa tretji svet, ki pa bi tudi temu mogla mnogo pripomoči s svojo ustvarjalnostjo, če bi prosto zaživela v svojem naravnem okolju. Razkrijmo torej pravo sliko, kdo stori več tudi za tretji svet tu v naši koroško-sloven-ski skupnosti? Mar ne prav preprosti verniki, ki vzdržujejo številne bogoslovce iz mnogih predelov Afrike in Azije pri njihovem bogoslovnem študiju? Kdor občuti stisko pa tudi uspehe doma, ta bo znal razumeti tudi potrebe drugod, najsi bo tudi v Afriki in Aziji. Nekdo pa bo bral in bral, študiral in govoril, toda ne sedaj ne kasneje kaj naredil, to prav zato, ker se je oddaljil od svojega domačega okolja. Z domačim okoljeif moramo ostati povezani, oziroma moramo biti nanj navezani tudi če smo zdoma — preko našega tiska. Vsako glasilo navadno zastopa svoja stališča, včasih drži neko linijo in iznaša samo gledanja določenega kroga ljudi. Zastopanje nekih trdnih stališč ali čuvanje določenih naravnih, verskih in družbenih vrednot je popolnoma naravno. Toda to samo še ne pomeni neke ozkosti, nekega strahu pred drugačnimi pogledi ali mnenja, da bralci ne smejo izvedeti, da obstajajo tudi drugačni nazori in ideologije, kar pravzaprav že tako ali tako vedo. Današnja slovenska družba je skupnost mnogih pogledov, toda na vsakem od nas je, da se trudi za skupnost pogovora in sožitja. Če so med nami osebna nasprotja v pogledih na svet, si kot skupnost ne moremo biti nasprotniki, si kot rojaki, ki si prizadevamo za skupne cilje, niti ne smemo biti. Glasila naj nam bodo tribuna mnenj in predlogov, takih ali drugačnih, čeprav glasilo zastopa in ohranja svoje poglede, toda soočanje gledišč ustvarja velik korak naprej na poti naše večje povezanosti. Skrb za porabske Slovence in gradiščanske Hrvate Seznanjanje z dogodki o zamejski skupnosti Toda naša zamejska skupnost se mora za svoje naravno okolje šele boriti in mora se boriti, če noče, da ji nadenejo zadušljiv oklep ali pa nepristno in neizvirno masko, za katero bo zamirala in zamrla volja po ustvarjalnosti in storilnosti v naših ljudeh, kajti ta more priti do izraza le v naravnem okolju. Za ustvarjanje takega okolja mora vsak prispevati po svojih močeh. Najprej je bistveno, da se rešimo neke uročenosti in se lahko sproščeno pogovarjamo v naši govorici, materinem jeziku, ki je najbolj naravna sestavina našega okolja. Nadalje mora vsakdo seznanjati druge z dogajanjem v naši zamejski skupnosti. Ni tako težko in našli bomo toliko časa, da bomo npr. po- ANGELA DAVIS OPROŠČENA: Kdo je Sedemindvajsetletna ameriška docentka filozofije Angela Davis, ki je bila obdolžena zarote ter ugrabitve, je oproščena tožbe. Po pol drugem letu preiskovalnega zapora so jo postavili pred sodišče ter jo po 14-tedenskem mamutnem procesu oprostili obtožbe. Proces, ki mu je ves svet z zanimanjem sledil, je poleg prahu sprožil še val demonstracij ter solidarnih manifestacij. Oprostitev pa končno postavlja vprašanje, kdo in kaj je vzrok tega „happy-enda“. Ko je bela ameriška oblast zaprla črno-poltno marksistko Angelo Davis, je bil o-gorčen ves svet. Stranke in organizacije, predvsem socialistične in komunistične, po celem svetu so označile ameriški režim za fašističen, reakcionaren in rasističen. Solidarna zborovanja, demonstracije, manifestacije so bile na dnevnem redu in odgovor na ravnanje ameriških oblasti. Le-te so dosegle svoj višek, ko je postalo znano, da so porotniki sami belci, da sodstvo ZDA ni upoštevalo reprezentantne-ga prereza ameriškega prebivalstva. Ange- dr. Paulitscha za medsebojne stike s predstavniki političnega življenja Slovenije pred študenti in profesorji politične šole v Ljubljani ob priliki njihovega obiska na Koroškem kaže, da se zaveda OVP potrebe po novi usmeritvi svoje deželne politike. V tej zvezi bo treba na novo premisliti odnos OVP do katoliško usmerjenega krila koroških Slovencev. Dr. V. Inzko Na1 Madžarskem je bilo čutiti, da je partija naklonjena narodnostnim skupinam, vendar ni bilo povezave med odločitvami partije in krajevnimi ter županijskimi sveti, torej organi, ki so pristojni za uresničitev odločitev partije na področju narodnostne politike. To se je čutilo na zadnjem kongresu narodnostnih zvez Madžarske leta 1969. Zato ustanovitev koordinacijske komisije za vprašanje narodnosti pri prosvetnem ministrstvu v Budimpešti hrabri številne družbeno politične delavce južnoslovanskih narodnosti. Formirana je torej komisija za vprašanja narodnosti na vladnem nivoju in vanjo so prišli predstavniki ministrstva za finance, zunanjega ministrstva, urada za organe ljudske oblasti in urada za informacije pri zmagal? la Davis je postala junakinja, simbol zatiranih črncev v ZDA, Jeanne d’Arc v slum-su živečih. Slabotni celega sveta so se identificirali z njo. Proces je pričel. Državni tožilec se je hotel izogniti motivom delovanja ter zgradil obtožbo na ljubezenske motive, ki jih naj bi imela obtoženka, in ne na revolucionarne cilje. Kljub 97 obremenjevalnim pričam — med njimi lepo število FBI-agentov — tožilcu ni uspelo prepričati porotnikov. Branilec je potreboval le 12 prič ter tri dni. Porotniki so jo enoglasno oprostili. Oprostitev so pozdravljali vsi. Tisti, ki so pred procesom označili ZDA kot fašistično državo, so zdaj govorili o zmagi mednarodne solidarnosti nad pravosodstvom ZDA, drugi pa o „pravičnem sistemu" Amerike. Angela Davis sama je dejala, da njena oprostitev ne bo spremenila njenega mnenja o ameriškem pravosodju. Njena oprostitev naj ne bi pomenila, da je bil to fair proces; edino pravični proces bi bil, če ne bi bilo procesa. Izid procesa je zadovoljil vse. Po koroško bi rekli: „Guat is gangn, nix is gschean." Kdo je zmagal? Veličastna zmaga ima navadno veliko zmagovalcev. Tudi tokrat je tako. Vsak je hotel biti med njimi. Najpomembnejša zmaga pa je bilo spoznanje, da pravosodstvo vladajoče večine neke države nujno izgubi na ugledu, če obsodi reprezentanta zatirane manjšine in če hkrati postane pozorna na postopek mednarodna javnost. Primer Angele Davis ni prvi in tudi ne bo zadnji. ministrskem svetu. Svoje predstavnike ima' jo v komisiji tudi družbene organizacije. Na nedavni tiskovni konferenci (prvi) so njeni predstavniki zatrjevali, da je pač za uresni' čenje narodnostne politike največ nalog na prosvetnem in kulturnem področju. Tudi 61. člen ustave Madžarske, ki pri' padnikom narodnosti zagotavlja kolektivne pravice, poleg poudarjanja enakopravnosti, pretežno govori o uporabi materinega jezi' ka, o pouku v materinščini in o čuvanju tet negovanju lastne kulture. Komisija za vprašanja narodnostnih skU; pin se bo sestajala enkrat letno, po potrebi tudi večkrat. Dveletni program, sprejet ne prvi seji, med drugim predvideva obsežne poročilo o ukrepih, sprejetih v zadnjih let/) na področju narodnostne politike in o nj. hovem uresničevanju v sedanjem položaju. Med druge konkretne naloge iz dvoletnega delovnega programa pa je uvrščeno tudi proučevanje dela dveh že obstoječih odbO' rov za vprašanja narodnosti pri svetu Že-lezne županije in županije Baranja (V 2®' lezni županiji živijo porabski Slovenci irl gradiščanski Hrvati). VVERNHER VON BRAUN ZAPUŠČA VESOLJSKO USTANOVO NASA Svetovnoznani ameriški znanstvenik ned1' škega porekla VVernher von Braun, ki ie pripravil in razvil načrt za ameriške rakete bo zapustil vesoljsko ustanovo NASA (Ame' riška uprava za aeronavtiko in vesoljske raziskave). Vest je sporočilo vodstvo usta' nove v VVashingtonu, ki je povedalo, da b° znanstvenik prevzel podpredsedstvo zaseb' ne družbe „Fair child", ki se tudi ukvarja z vesoljsko tehnologijo. Von Braun je „oče“ vseh najpomembnej' ših ameriških raket od jupitra C, s katerih so poslali v vesolje prvi umetni satelit de orjaškega Saturna, ki ga uporabljajo za P°' lete na Luno. Znanstvenik je v intervjuju s časnikarji iz' javil, da zapušča državno vesoljsko usta' novo, ker bi rad razvil nekatere druge ve' soljske programe. Za to delo je, po besedi znanstvenika, okolje v zasebni družbi bo|l primerno. Von Braun je med drugo svetovno vojn0 vodil ekipo znanstvenikov, ki so izdelali \e' tečo bombo V 2, predhodnico sodobnih ra' ket. Ko so se ruske čete približale Berlin^' je znanstvenik s skupino kolegov šel Američanom, ki so ga takoj odvedli v Zdru žene države Amerike, kjer so mu poved vodstvo ekipe, ki je zasnovala ameriški ra' ketni in vesoljski načrt. Za tiste, ki bodo študirali IZBIRA ŠTUDIJA — KOT BODOČI POKLIC, V OSEBNO ZADOVOLJSTVO, ZA NARODNO SKUPNOST Številni slovenski dijaki bodo tudi letos končali gimnazijo ali kako drugo srednjo šolo in se odločili za nadaljevanje šolanja na visokih šolah. Večini od njih pa je še slabo poznano, kakšen je visokošolski študij. Predstavljajo si ga sicer za nekoliko težjega od običajne srednje šole, toda vse težave bodo premagali, si mislijo, če se bodo odločili za tisto vrsto študija, ki jim je na prvi pogled pri srcu. Kasneje pa se pokaže, da je izbrani študij bolj mnogostranski, kot so si ga bili zamišljali; da je poleg simpatičnih glavnih predmetov, za katere so se bili odločili, treba predelati še celo vrsto drugih, „nesimpatičnih“. Komur je pri srcu recimo medicina, pa ga fizika in kemija ne privlačita, mu to ne bo prav nič pomagalo, predelati bo moral tudi slednji dve. Kdor rad gospodari ali prodaja in se bo odločil za študij gospodarskih ved, bo moral trdo delati tudi na suhoparni matematiki in statistiki. Pri študiju jezikovnih ved se je treba spopasti z morjem starodavnega izrazja, slovnice, stare jezikovne zgradbe vseh mogočih jezikov in podjezikov, s podrobnostmi in primerjavami, ki jim ni konca. Prvo razočaranje Kakršenkoli študij, vsak ima prijetne in Neprijetne strani, privlačne in manj privlačne smeri in nobeden ni lažji od drugega. Odločitev za študijsko smer in prihodnji poklic, ki nam je pri srcu, nam bo lahko v prvih študijskih letih prinesla razočaranje. ..Saj to ni tisto, kar sem pričakoval," si bo Marsikdo mislil. Prav nič ne pomaga, če boš sedaj presedlal na drugo fakulteto misleč, da bo tam študij „lažji“. Stvar se bo samo ponovila, ti pa si izgubil celo leto ali morda še več kot eno. Na začetem študiju ie treba vztrajati, opustiti vsaj prvi dve leti vsa postranska udejstvovanja pri krožkih, ^ pogosto odpovedati celo obiskom gledišč in drugih predstav ter res samo delati, trdo trdo delati. Aktivno delo v slovenski skupnosti Nekako po dveh letih je prva sila mimo. Studiranja smo se že toliko navadili, da nam sedaj ne grozi neprestano, kdaj nas bodo izpiti pritisnili, da bi čutili obup; nismo več med biti in ne biti. Pred nami se Začne jasneje svitati naš bodoči poklic, ki Smo si ga ob odločitvi postavili za cilj. Sedaj se lahko tudi nekoliko razgledamo po dogajanjih v svetu, še bolj pa v sami domovini in v naši zamejski skupnosti. Kot dejavni člani slovenskega zamejstva bomo, kolikor nam bo čas dopuščal, tudi sodelovali z dejavnostjo naših zamejskih organizacij in ustanov, kajti polja našega narodnega dela so še zelo zelo obširna in vsak Prispevek je dragocen. S sodelovanjem po jVojih močeh začnemo vzdrževati živo vez - našim naravnim domačim okoljem in počasi vpletamo naše prispevke v celoto zamejske dejavnosti, katere živi del s tem podajamo. Širimo zamejski tisk, širimo slovensko besedo, širimo koroško slovensko misel. Tvoj bodoči poklic naj koristi slovenski skupnosti Vsakdo, ki se za študij odloča, naj bi se tudi zavedal, da lahko njegov bodoči poklic zelo koristi zamejski skupnosti. Lahko i_e njegovo poklicno delo neposredno vključeno v zamejsko-slovensko ali širše-sloven-sko znanstveno, prosvetno, gospodarsko in Politično ter kulturno dejavnost, lahko pa i® v neprecenljivo korist njegovo narodnostno udejstvovanje poleg poklicnega de-la- Kjerkoli se že kdo nahaja, zmeraj naj Poizkuša ustvariti živo vez s slovensko skupnostjo, posebno še z zamejsko skupnostjo, ki pozornosti in pomoči najbolj potrebuje, kajti, čeprav smo slovenski ljudje borna in v svetu že veliko dosegli in ustvari, je kljub temu še ogromno, dela, ki ga ie treba opraviti ali pa izboljšati, zlasti še Pri iskanju prave podobe slovenstva, da na-či ljudje ne bodo imeli po nepotrebnem občutkov manjvrednosti in naši polizobražen-c' občutkov naše majhnosti, ki jim ga je Prinesel stik s tujim, lahko francoskim, andskim, mogoče tudi nemškim ali celo ru-skim svetom. Slovenski svet je treba šele odkrivati . Nikakor niso veljavne vse sodbe, pogledi 'n nazori o slovenstvu, ki so jih ustvarili tu- ji znanstveniki in tuje univerze, ter so jih Mnogokrat naši znanstveniki in znanstvene Stanove preprosto posnele, ne da bi jih P°Prej z našega stališča kritično premotri-Lahko so taki nazori po črkah celo dr-?a|i, toda spremljal jih je omalovaževalen duh, ki so ga mnogi naši strokovnjaki nezavedno sprejeli. Od tod tisto neumno ponavljanje o neki slovenski majhnosti, ki se drži našega (pol)izobraženstva: da smo sicer majhni, a da smo sorazmerno „veliko" dosegli. V resnici smo kot narod po velikosti nekako v sredini. Za nami je cela vrsta narodov in narodičev ter malih narodnosti, a tudi takih, ki so številčno celo krepkejši, a se niti niso izoblikovali v narod. Po naravi imajo slovenski ljudje neverjetno vztrajnost in trdoživost. Nekaj pa je res. Težko bi našli še narod, majhen ali večji, kjer bi bila obzorja njegovih izobražencev tako ozka, kjer bi bilo izobraženstvo tako zaverovano v tuji blišč, v odreševalske mite, v neoporečnost tuje znanosti itd. Zato ostane vzor slovenstva prav preprosti slovenski človek, ki naravno misli in čuti. Slovenska zgodovina še ni osvetljena iz več strani Zakaj je slovenska zgodovinarska pamet morala pomisliti, da je bilo ustoličevanje karantanskih vojvod prva vrsta demokracije šele potem, ko je prof. Felicijan dokazal njen vpliv na ameriško demokracijo rantanske države ves čas v zavesti stanov in ljudstva in nemški fevdalni red je le počasi prodiral v miselnost ljudi in celo plemstva. Zato pa nenadoma boj gmajne za staro pravdo, ko je fevdalni red enkrat pre-vagal. In plemstvo, zlasti kranjsko, ki je skrivalo in podpiralo slovenske protestantske predikante? Bilo je pač večinoma domače, slovensko plemstvo, zlasti tisto nižjega stanu. Komaj bi se moglo domnevati, da je bilo slovensko plemstvo v celoti odstavljeno po skupnem uporu Slovencev pod Ljudevitom Posavskim. To bi moralo povzročiti nepomirljiv odpor ljudskih množic Karantanije in Kranjske (Posavske krajine), kajti ne smemo pozabiti, da široki sloji niso bili podložniki in tlačani, ampak svobodnjaki, ki so morali imeti izredno visoko družbeno zavest. Nastati bi moral boj na biti in nebiti. Zato so verjetno izvedli frankovski vladarji odstavo karantanskega kneza kar najbolj pametno. Najbrž jim ni bilo do tega, da opustošijo Karantanijo, ampak do tega, da preprečijo morebitni na-daljni upor in njeno odcepitev. Zato pa je bilo treba čim bolj mirno izmakniti najbolj mogočne nasprotnike in kneza ter postaviti nekaj trdnih frankovskih postojank, zlasti cerkva in samostanov. Koroški vazalni vojvode so se potem dali ustoličevati naprej, da ne bi prelomili tradicije in izzvali množičnega odpora. Poreklo mogočnih kranjskih in koroških plemičev (Celjani, Turjačani, VVindischgratzi) in mnogi običaji dokazujejo, da so ustanove karantanske države trajale naprej. Vaške srenje in župani prav do danes. Zgodovinarje čaka še mnogo dela Znano je, da ni nobenega dokaza o tem, da bi bil kralj Samo vladal na Češkem. Vsi dokazi govorijo, da je bil le karantanski kralj. Koliko je povezal tudi Čehe, bi bilo treba še natančneje ugotoviti, toda o njegovi prestolnici Uhošt, nekje na Češkem, ni v zgodovinskih virih prav nobenega sledu. In dalje, Slovenci že imamo prvega slovenskega svetnika, svetnico sv. Hemo Krško, TEDEN SLOVENSKEGA FILMA V Volkskinu v Celovcu bodo priredili od ponedeljka, 19., do četrtka, 22. junija „Teden slovenskega filma". Teden slovenskega filma prireja „AKTION DER GUTE FILM“ ob sodelovanju SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE in KRŠČANSKE KULTURNE ZVEZE Filmi se bodo zvrstili takole: PONEDELJEK, 19. junija, ob 20. uri: Tistega lepega dne (Eines schonen Tages); ljudska komedija, ki jo je zrežiral France Štiglic leta 1963. Poleg glavnega filma bodo predvajali še kratka filma. TOREK, 20. junija, ob 18. uri: Ne vračaj se po isti poti (Geh nicht den glei-chen Weg zuriick); socialno-kritični film je insceniral Jože Babič leta 1966. Pred glavnim filmom bodo predvajali dva kratka filma. Ob 20. uri istega dne, to je v torek, 20. junija: Retrospektiva kratkih slovenskih filmov. SREDA, 21. junija, ob 18. uri: Protest; socialno-kritični film je insceniral Fradil Hadžič leta 1967. Predvajali bodo še dva kratka filma. Ob 20. uri pa spet glavni film Na papirnatih avionih (Auf Flugeln aus Papier); ljubezenski film po režiji Matjaža Klopčiča iz leta 1967. Zraven sta še dva kratka filma. ČETRTEK, 22. junija, ob 18. uri: Samorastniki (Wildwuchslinge), v režiji Igorja Pretnarja iz leta 1963. Dva kratka filma. Ob 20. uri glavni film: Sedmina (Das Totenfest) v inscenaciji Matjaža Klopčiča iz leta 1967. In dva kratka filma. (v knjigi „The Genesis of the Contractual Theory and the Installation of the Dukes of Carinthia", izdala Družba sv. Mohorja, Celovec 1967. Ustoličevanje je opisal že Valvasor v svoji „Slavi vojvodine Kranjske". Slovenska zgodovina še zdaj ni osvetljena od različnih strani, z družbene (sociološke), državniške, politične itd. V slovenskih kmečkih uporih je treba gledati ne le upor socialno zatiranih ali tlačenih, iz česar delajo nekateri slovenski podložniški in tlačanski mit, ampak tudi politično dejanje, saj je „stara pravda" in „gmajna“ bila odsev in spomin na nekdanjo svobodno slovensko kmečko družbo v slovenski državi in kasneje samoupravi v okviru frankovskega cesarstva. Sestavine te države se vlečejo prav tja do 16. stoletja (ustoličevanje in posebne pravice koroškim stanovom v zameno, ko se Habsburžan ni želel več u-stoličiti). Torej je bila ustanova prve ka- ki ima svoj grob v stolnici v Krki. Nekateri od nemških Korošcev bi ji hoteli pripisati nemško poreklo. — Precej dela torej še čaka naše zgodovinarje, preden bo slovenska zgodovina pravilno osvetljena in predstavljena. Koliko podatkov le skrivajo o panonskem slovenstvu in o Slovencih sploh samo madžarski arhivi, arhivi v severnoitalijanskih mestih in tudi turški? Kakšen preobrat pomeni odkritje 22 pisem v slovenščini, ki jih je v drugi polovici 17. stol. pisala grofica Marenzi iz Trsta svoji materi na Notranjsko, (objavljeni v zadnji številki »Zaliva", Trst), za vse tiste, ki stalno govorijo o slovenskem podložništvu in „nem-škem" plemstvu. Tega podložništva v zgodovini ni bilo. Oziroma ni imelo prav nič drugačnega značaja, kot v drugih deželah. To je postalo v prejšnjem stoletju s kapitalizmom, kar je kmalu vodilo do preloma s staro državo, ki je zato razpadla. Knjiga: »Naredi sam“ Redke so slovenske knjige, ki bi izšle, recimo v 20.000 izvodih. To je ..doživela" knjiga »Naredi sam“, ki jo je izdala »Cankarjeva založba" v Ljubljani. To je priročni leksikon, v katerem bralec najde navodila za drobna hišna dela, popravila, napotke za razna dela v gospodinjstvu in sploh v domu. Knjiga je torej pomočnik, svetovalec ljudem, ki niso strokovnjaki, a bi radi sami takoj to ali ono popravili v domači hiši. Knjiga ima 16 poglavij, ki po raznih strokah dajejo najkoristnejše napotke. Še tole: knjiga, ki ima nad 400 strani, 430 barvnih ilustracij, je zelo prijetno, morda celo nekoliko humoristično napisana. Knjiga ima še eno prednost: pomagala je dopolniti, utrditi in poenotiti strokovne izraze, besede za posamezne pojme »domačih opravil". In čeprav je osnova knjige »Naredi sam" tovrstna nemška knjiga, je slovenska izdaja ne samo navaden prevod, temveč tudi dopolnitev našim prilikam. Narodopisje (etnografija) Ena od ved, ki so z narodnostjo in življenjem ljudstva najtesneje povezane, je narodopisje (etnografija). Ljudsko življenje, navade, delo, pesmi in običaji so povečini narodov najlepši spomenik. V vrsti naših slovenskih narodnih ved pa je danes, ko je začel v svetu prevladovati tehniški in kup-čijski duh, ta znanost je zelo malo upoštevana. Naša miselnost je nekako dvojna, na eni strani industrija, železnica, cesta, avto, na drugi strani pa kot protiutež kultura, pevski zbori in gledališče. Ljudska umetnost, ljudska kultura, življenje in delo, pa se zdi komaj vredno znanstvene pozornosti, kot folklora. In vendar je narodopisje ena najbolj pristnih narodnih ved in kulturnih ved. Vsi narodi so ponosni na svoje ustvarjalno bogastvo in ga skrbno čuvajo v svojih muzejih. Ljudsko bogastvo je zelo obširno, od prastarih pesmi, rekov in zagovorov, pa do gradnje hiš, orodja, ljudskih noš, življenjskih običajev, zlasti svatbenih, v katerih se odražajo še predzgodovinski, poganski časi. To starodavno ljudsko blago danes pri naših ljudeh hitro izginja in Slovencem bije pri tem zadnja ura, če ga bodo hoteli še rešiti in očuvati. V Reziji in Beneški Sloveniji danes prizadevno zbirajo tržaški Slovenci starodavne pravljice in pesmi ter vse vrste izročil ter odkrivajo neverjetno bogastvo. Tik pred zadnjo vojno je bila v Reziji odkrila še živa oblika »Lepe Vide". Prof. Pavle Merku v tržaškem radiu redno objavlja rezijansko in beneško gradivo. Odsev panonsko-slovenske zgodovine se mora še skrivati v ljudskih navadah in izročilu slovenskega Porabja ter vzhodne Štajerske, kjer se zdi, da bo zaklad ljudskega izročila vsak čas izginil. Tudi na naših Gu-rah, Zilji, v Rožu in Podjuni je verjetno še precejšnje bogastvo starega izročila, ki ga ne znamo ceniti, da bi ga zapisovali in zbirali. To bi bil zelo lep konjiček za naše dijake in izobraženstvo. Vsak bi si lahko zapisoval izraze in navade, ki jih je spoznal in slišal doma ter zbiral stare stvari. S tem bi si ustvaril dragoceno in edinstveno zasebno zbirko in mogoče pripomogel celo k senzacionalnim odkritjem nekaterih stvari v slovenski kulturi, zgodovini, načinu življenja v preteklosti in podobno. Seveda bi morala dati tako spoznanje naši mladini tudi šola. Mnoge naloge čakajo tudi slovensko jezikoslovje Slovenski jezik je izrazno zelo bogat, toda njegovo bogastvo, če ga primerjamo samo z nemškim, ni v tem, da bi enostavno združeval po tri ali tudi štiri besede v nov pojem. Slovenščina je v tem mnogo ele-gantnejša. Njena vrednost so številne pomenske končnice, obrazila, predpone in pripone. Npr. -arna (mlekarna, tovarna ...) nam pomeni kraj, kjer se nekaj dela; -ilo (črnilo, mazilo ...) nam določa neko snov; -alo (ropotalo, letalo...) nam kaže na neki predmet; pripone nam dalje natanko določajo trajanje dejanja: -ova in -i (kupovati, kupiti), pomeni storiti nekaj enkrat ali pa delati nekaj neprestano, itd. Drugi jeziki morajo to izražati z zapletenimi slovniški-mi časi in dodatnimi besedami, od prihodnjega in preteklega časa v bližnji in še posebej v oddaljeni preteklosti, do polpreteklega, prihodnjega in predprihodnjega, slovenščina rabi v tem pogledu samo tri (Nadaljevanje na 5. strani) Naše prireditve Slovensko prosvetno društvo „Edinost“ v Pliberku vabi na LITERARNO POPOLDNE A, ki bo v nedeljo, 18. junija, ob 3. url popoldne pri Brezniku v Pliberku. Nastopili bodo člani Društva slovenskih pisateljev iz Maribora, Vljudno vas vabimo, da z množičnim obiskom počastite goste iz Maribora in s tem tudi izrazite ljubezen do slovenske umetniške besede. Odbor društvo „Košuta“ lV Slovensko prosvetno Sele-Kot vabi na LITERARNI VEČER ki bo v soboto, 24. junija, ob 20. uri v gostilni pri Žagi v Selah-Kotu. Nastopili bodo besedni umetniki Kluba kulturnih delavcev iz Kranja. Ljubitelje slovenske besede umetnosti vabimo, da se prireditve v čim večjem številu udeležijo. Odbor Čudovito muziciranje ansambla .Slavka Osterca* V okviru kulturne izmenjave med pobratenima občinama Sele in Škofja Loka bo gostoval SLOVENSKI OKTET v nedeljo, dne 18. junija, ob 14. uri v farni dvorani v Selah. Ljubitelji lepega petja prisrčno vabljeni! Združite obisk koncerta Slovenskega okteta z izletom v naš lepi gorski kraj! Občinski odbor Sele Slovensko prosvetno društvo Škofičah vabi na ,Edinost“ v PEVSKI KONCERT v soboto, 17. junija, ob 20. uri v dvorani pri Kreuzvvirtu pod Jerberkom. Gostoval bo moški pevski zbor SPD „Svo-boda“ in inštrumentalni ansambel »Veseli hmeljarji" iz Žalca. Na sporedu bodo slovenske narodne in umetne pesmi. Ljubitelje lepega petja in veselih viž vabimo k številni udeležbi. Odbor Slovenska prosvetna zveza v Celovcu vabi na Na »Tednu srečanja 1972“ je nastopil v ponedeljek zvečer tudi ansambel »Slavka Osterca" iz Ljubljane. Ansambel »Slavka Osterca" pod taktirko Iva Petriča je izvajal sedem del sodobnih komponistov: Paula Hindemitha: Tafelmusik (Ploner Musiktag); Primoža Ramovša: Signali za klavir in ansambel; Mat-sushite: Haleine astrales; Jeana Francaixa: L’heure du berger; Iva Petriča: Divertimen-to za Slavka Osterca; Dariusa Milhauda: III. simfonijo; Serenado in Lebičevo kompozicijo: kons(a). Ime ima ta glasbeni ansambel po starem mojstru slovenske Moderne Slavku Ostercu. In morda si je le-ta prav zaradi tega nadel nalogo izvajati na svojih koncertih le sodobno-moderno glasbo. Drugače si ne bi mogel razlagati dejstva, da so bila na tem koncertu na programu le dela najmoder- nejših komponistov, izvzemši morda dveh, pa še ti dve se približujeta bolj modernemu načinu komponiranja. Ansambel »Slavka Osterca" šteje trinajst odličnih solistov, od katerih vsak posameznik suvereno obvlada svoj instrument. Če bi hoteli kakega mojstra svojega instrumenta posebej pohvaliti, bi se odločil za hornista Jožeta Falouta in pianista Acija Betonclja. Sicer pa je vseh trinajst umetnikov izvajalo izredno težavne kompozicije s fantastično preciznostjo. Maloštevilno občinstvo — morda kakih 150 poslušalcev (škandal za kulturni Celovec!) je virtuoze-umetnike za svoje fantastično muziciranje po vsaki stvaritvi, zlasti pa na kraju koncerta nagradilo z bučnimi aplavzi. Sijajen koncert nam bo ostal še dolgo v spominu. B. L. Samostojni nastopi nujno potrebni (Nadaljevanje s 1. strani) tH PRIREDITEV ZA SLOVENSKE ZDOMCE V nedeljo, 18. junija, ob 15. uri v Kolpin-govi dvorani v Celovcu. Gostujejo: Igralska skupina PD »Loče" s komedijo Matajev Matija — Loški oktet — — Ansambel »Zdovc" iz Slovenskih Konjic. Slovenski zdomci prisrčno vabljeni. Odbor najstimi leti, da ne govorimo o slovesni obvezi o vsestranski zaščiti slovenskih pravic kot obvezi koroškega deželnega zbora, ne prestrašite se, iz leta 1920. Vedno isti ples, samo balerine se menjavajo. O nas se raz-govarjajo na deželni ravni, na državni ravni, na meddržavni ravni, samo nas samih, ki smo neposredno prizadeti, nihče nič ne vpraša, ampak nas enostavno postavijo pred dejstvo. In zdaj, da še sami ne bi nastopali, kaj bi potem sploh še naš glas zalegel? Pravijo, da je tudi pri človeku nekaj nagona, kot ga imajo živali; če postane kakšna žival onemogla ali slabotna, jo vse druge odganjajo in ji hočejo pokazati svojo moč. Smo res slabotni ali nas hočejo samo narediti za slabotne? To slednje bi bilo šele prefinjen način spodkopavanja. Vsi tisti, ki mislijo, da bodo lahko nadaljevali pot po vdirajočem se pesku, se u-tegnejo še krepko zmotiti. Ob zadnji uri bi nam seveda dali vse pravice, toda le kaj nam bi tedaj pomagale! Pomagale bi tistim, ki so nas bili zadušili, da bi si pred svetom nadeli glorijo pravičnosti. »Izolacija" naših kulturnih ustanov? Če smo dosledni in bi to nevarnost »izolacije" izvajali naprej na naše ustanove, potem bi se morali tudi na Slovenski gimnaziji v Celovcu prijavljati k slovenskemu Katoliško prosvetno društvo v Globasnici vabi na OTVORITEV DRUŠTVENEGA ODRA v nedeljo, 25. junija, ob 15. uri pri šoštarju v Globasnici. Na sporedu so: pevski koncert, plesna zabava, pri kateri igra ansambel »Štirje kovači". Odbor jeziku, enako tudi na gospodinjskih šolah v Št. Jakobu v Rožu in Št. Rupertu pri Velikovcu ter na kmetijski šoli v Podravljah, dalje v naših prosvetnih društvih, pri Mohorjevi; naše zadruge in hranilnice bi morali vključiti v nemške ali jih vsaj proglasiti za vindišarske. Potemtakem je popolnoma prav, če je bil glavar Sima zavrnil zahtevo po posebnem deželnem kulturnem referentu za koroške Slovence? Potemtakem koroški Slovenci ne potrebujemo svojega Kulturnega doma, saj jih imamo, vključeni v avstrijsko družbo, dovolj na razpolago? Nastopati moramo samostojno! Tako ali pa še huje izgleda, če vzamemo mišljenje o »izolaciji" dosledno in zares, kajti ni si mogoče misliti, da bi na vsakem koraku morali gruntati, ali bo odločitev vodila v »izolacijo" ali ne. Zatorej je jasno, da mora biti slovensko nastopanje samostojno ne le pri tleh ampak tudi na vrhu. Samo kot samostojen politični dejavnik bo naša skupnost imela resničen pomen in jo bodo tudi upoštevali, ne da bi jo obravnavali kot privesek in da bi ji dali možnosti, da tudi v lastnih zadevah izrazi uradno in polnopravno svoje stališče. Življenje ni tako poenostavljeno, da bi ga mogli jemati črno-beio, treba je premisliti njegovo vsebino in v zvezi z njo šele postavimo načela, brez katerih ne more shajati nobena skupnost. Načela morajo biti dosledna in odgovarjati naravi same skupnosti. Skupnost, dokler je še narodna skupnost, je tudi politični dejavnik in kot tak mora tudi samostojno politično nastopati. Če pa je skupnost enkrat folklora, potem ji tega več ni treba. Nastopa takrat, kadar je treba razvedriti radovedne turiste. Je koroška slovenska skupnost narodna ali je folklora? Matura na Slovenski gimnaziji V ponedeljek, dne 12. julija 1972, se je pričela na Državni gimnaziji za Slovence v Celovcu letošnja matura. Je to na Slovenski gimnaziji že deseta matura, odkar šola obstoja. K pismeni maturi je bilo v obeh osmih razredih pripuščenih 36 učencev in učenk. K ustni maturi je nastopilo v 8. a razredu 20 učencev in učenk, v 8. b razredu pa 14 učencev in učenk. Maturitetni komisiji predseduje nadzornik Slovenske gimnazije prof. dr. Valentin Inzko. Medtem, ko v 8. b izpiti še niso zaključeni, je znan že izid zrelostnega izpita v 8. a razredu. Od 20 učencev in učenk je opravilo maturo 17 učencev in učenk. Z odličnim uspehom so maturirali: Herta Laus-e g g e r, Kristijan Ogris in Maja Hoja. Z dobrim uspehom pa so zdelali: Urban Popotnik, Hilda Smreč-nik, Marija Wieser in Franc Wutti. Trije učenci so bili zavrnjeni, eden iz nemščine in matematike na pomladanski rok, eden iz ruščine na jesenski rok ter ena učenka iz nemščine prav tako na jesenski rok. O izidu mature v 8. b razredu bomo poročali v naslednji številki. ŠT. JAKOB V ROŽU V nedeljo, dne 11. junija, smo ob res lepi udeležbi pospremili na njeni zadnji zemeljski poti na domače pokopališče v Št. Jakobu pokojno Uršulo Samonig, rj ’ Arich, ter jo položili k ostankom njenem moža, ki mu je sledila po trinajstih letih v lepšo domovino. Le za nekaj dni se je težko bolna vrnila v domači kraj, da se je v sredi svojih dragih poslovila za vedno 5 tega sveta. Pokojnica se je rodila pred 76 leti p° domače v Šenhlabovi hiši na Bistrici v domači fari. V številni družini je dobila tudi trdno krščansko vzgojo, ki jo je vodila skozi težko in križev polno življenje do zadnjega diha. Kmalu po prvi svetovni vojni se je poročila z Rekovim Tonijem, čevljarskim mojstrom in mu v tihem in vzornem zakonu rodila tri otroke, ki sta jih z ljubeznijo in žrtvami vzgajala in šolala, da so postali vredni in spoštovani člani Cerkve kot naroda-Bila pa je vse dni tudi zvesta častilka Matere božje in Srca Jezusovega, ki sta ji dajala moč, da je tako mirno prenašala do'/ % goletno bolezen moža, kot tudi svojo, in -posebnim veseljem sprejela zadnji prvi i petek zakrament sv. Rešnjega Telesa. Bila pa je tudi pridna bralka naših časopisov io zvest ud Družbe sv. Mohorja. Naj mirno j počiva v domači zemlji. Naše kulturno hotenje (Nadaljevanje s 1. strani) V to zvrst program KKZ spada m. dr. tudi zelo povoljno uspeli pevski koncert šentvidskega društva Danice, ki ga je na pobudo KKZ priredila občina Bistrica na Zilji 25. 7. 1971. Ob tej priložnosti prisrčna hvala pevskemu društvu Danici za to, da je poleg svojih številnih nastopov doma in drugod tudi še rade volje ustrezalo takhn izrednim željam. Enaki nalogi se je posvetil tudi spet oživljeni pevski zbor Gallus-Petelin pod vodstvom prof. Jožkota Kovačiča. Nastopil bo 17. 6. v mestni dvorani v Šmohorju, 16. 7. pa v mestni dvorani v Velikovcu. Oba koncerta organizira KKZ. Centralne prireditve je KKZ v minuli poslovni dobi omejila na dve: 8. 12. in 27. 2. Da še enkrat razčistim nastali nesporazum glede prireditve dne 8. decembra, želim poudariti, da smo nameravali za ta dan lastno domačo prireditev, pa so sredi priprav nastale nepremostljive ovire. Da naš že tradicionalni dan ne bi ostal brez prireditve, smo se odločili, da povabimo na gostovanje SLG Celje z Eliotovim »Umorom v katedrali«, ki smo ga videli jeseni v Celju. Gotovo mi bo občni zbor pritrdil, če se SLG Celje tudi še s tega mesta zahvalim, da nam je tedaj pomagalo iz zadrege ter posredovalo našemu ljudstvu v do zadnjega prostora polnem celovškem gledališču nepozabno odrsko doživetje. Naša druga centralna prireditev dne 27■ februarja v celovški koncertni dvorani v spomin dr. Ciganu in počastitev Milke Hartmanove je bila splošno ocenjena kot posrečena ter pohvaljena tako glede kvalitete kot glede dolžine. Poleg teh svojih centralnih prireditev je KKZ še sodelovala pri že zgoraj omenjeni spominski proslavi 30-letnice izseljevanja z zborno deklamacijo in pevskimi nastopi. Skupaj s Slovensko prosvetno zvezo je KKZ organizirala gostovanje Mariborskega gledališča z »Igro o izgubljenem sinu« ter Komornega zbora iz Celja. Prav tako skupna s SPZ je bila tudi akcija za prijave o-trok k dvojezičnemu pouku, so bili kontakti z manjšinskim šolskim oddelkom pri deželni vladi ter kontakti s kulturnim referatom pri deželni vladi glede kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo. Tudi pri pripravah in organizaciji Koroških kulturnih dni je bila KKZ udeležena v koordinaciji s SPZ, pri čemer je za KKZ nosil težo dela in skrb njen podpredsednik dr. Janko Z e r z e r. Naj v zvezi z omenjeno koordinacijo spregovorim tudi še o odnosih KKZ in SPZ nasploh. Ti so določeni po posebnem dogovoru in se zrcalijo v sestankih koordinacijskega odbora ter v skupnih nastopih pni velikih centralnih prireditvah, ki veljajo našemu ljudstvu v celoti, in v akcijah, ki zadevajo skupne narodno-kulturne interese. Na občnem zboru SPZ je njen predsednik dejal glede sodelovanja s KKZ (citiram po SV,XXVIII-!3):»Izjavljamo, da smo glede teh odnosov za medsebojno spoštovanje in sodelovanje, če bodo pri teh stikih pošteni in iskreni nameni, ki bodo služili le koristi obstoja naše narodne skupnosti. . . poudarjamo, da smo za sodelovanje, če bo le-to v korist naši narodni skupnosti; odklanjamo pa, da bi se to sodelovanje izkoriščalo v prid kakršnim koli drugim interesom ,« Ta izjava je očividno naslovljena naravnost na KKZ. Zato mi bodi dovoljeno, da v odgovor povem sledeče: KKZ je v sodelovanju s SPZ iskala zgolj skupno narodno-kulturno korist in ni nikdar špekulirala na dosego katerih koli svojih, stranskih interesov. Če je pa prišlo zlasti v zvezi z minulim 8. decembrom do nesoglasij in neustreznega poročanja, potem se je to zgodilo brez naše volje in vednosti. Prosim odbor SPZ, da nam to končno verjame ter ne dvomi nad poštenostjo in 'iskrenostjo našega sodelovanja z njo. Vztrajanje na popolni samostojnosti, združeno s kar največjo pripravljenostjo za sodelovanje s SPZ v korist skupnim na-rodno-kulturnim interesom, to je slej ko prej stališče KKZ v tej stvari. Odnosi KKZ do matičnega naroda slonijo na osnovi obojestranske obveznosti: naše, da se zavedamo dejstva, da smo koroški Slovenci integriran del celotnega naroda; matice, da zamejske dele svojega na- rodnega telesa podpira pri njihovih naporih za ohranitev jezika in drugih kulturnih vrednot, ne glede na kakršne koli razlike v življenjskih nazorih. To obojestransko obveznost poudarja trdi uvodni referat g. predsednika ZkpoS * razpravi o kulturni politiki danes na k konferenci te osrednje organizacije 29-130■ 9. 1971: »Slovenci, ki živijo zunaj SRS' imajo gotovo pravico zahtevati pomoč od svoje matice . . . Enotnost slovenskega pr°' štora pojmujemo kot enotnost pravic 1,1 dolžnosti Slovencev, kot medsebojno odvisnost in odgovornost. . . Zavedamo sl’ tudi neenotnosti slovenskega prostora, njene različnosti in celo protislovnosti.. . Zavedamo se ideološke, kulturne in politi' ne raznolikosti, ki je navzoča v slovensken1 prostoru, vendar pa menimo, da ta različnost ni treba, da onemogoča medsebojne vezi, sodelovanje in tudi vzpostavljanj1’ tiste enotnosti, ki je potrebna, da se bornj1 čutili pripadnike ene in iste skupnosti, ce se seveda odgovorno obnašamo drug d° drugega. Menimo celo, da nas lahko razn°' hkost, kakršna je v našem prostoru, bogat' in pospešuje naš razvoj, lahko nas spodbuja k ustvarjalnosti, preprečuje duhovn0 lenobo in konfrontizem ter prispeva k na' ši odprtosti za vse, kar se kje pojavi n°' vega, človeško vrednega ne glede na t°’ pod kakšnim imenom ali oznako se p°' javi.« Ta izjava merodajne osebnosti nas upN' vičuje h kar se da tesnemu sodelovanju s Za samostojnost logovaške občine Znano je, da bo koroški deželni zbor o-dobril 25. junija 1972 načrt deželne vlade 0 združevanju občin. Zakon bo začel veljati 1. januarja 1973, 25. marca naslednjega !eta bodo Korošci volili svoje nove občinske odbore. Precej občin bo požrl ta zakon, med njimi gospodarsko zdrave, kot občino Loga vas. Logovaško občino bo „požrla“ Vrba, Pravtako tudi občino Kostanje. Proti temu načrtu pa se upirajo vse tri prizadete občine, čeprav to upiranje po vsej verjetnosti ne bo rodilo nikakršnih sadov, kajti vse tri stranke, ki imajo svoje zastopnike v ko-roškem deželnem zboru, so podpisale ta načrt (za SPO Sima in Schober, za OVP Bacher in Knafl, za FPO Geringer in Koppl). Vrba, ki še do danes ni prebavila Lipe, ki jo le požrla po načrtu 1964, se boji seveda hujših denarnih bremen, ki jih bodo naložili Pretežno kmetijski predeli logovaške in ko-stanjske občine. Logovaški občinski odbor je na zahtevo 5 odbornikov sklical zadnje dni dva zbora občanov. Prvi — sploh prvi v zgodovini občine — je bil v četrtek, 1. junija zvečer pri Lederhasu v Št. liju za vasi Deščice, Loče, pulpače, Št. lij in Trebinja, drugi, za vasi Bob, Loga vas in Žoprače, pa v nedeljo, 4. junija zvečer, v Logi vasi. Zborovanje v Št. liju je odprl župan Johann Stoif, nakar je podžupan Stanko Černič na kratko razložil namen tega srečanja, ^ozdravil je med drugim deželnozborskega Poslanca Manessingerja (socialist) — edinega zastopnika deželnega zbora — ter zastopnike vrbske občine, ki naj bi prevzela dediščino Loge vasi. Zatem so udeleženci čuli nekaj o zgodovini ukinitve nekaterih koroških občin. Decembra 1970 je dobil de- ni zbor prostorski načrt, julija 1971 je debila občina Loga vas ta načrt v odobritev. Ta načrt je predvideval, da bi občino Bogo vas raztrgali na dva dela, in sicer bi Padle vasi Dob, Log, Loga vas in Žoprače Pod Vrbo, medtem ko bi vsa druga naseda prišla pod Škofiče. Občinski odbor je soglasno odklonil ta načrt, tudi nad 90 odstotkov občanov se je izreklo v podpisni ak-ciji proti načrtu. Občina je poslala pismeno stališče deželni vladi, deželnim poslancem 'n koroški občinski zvezi. Odgovoril je sa-^o eden (namestnik deželnega glavarja ^eiBrnann, OVP). Zastopniki občine so se najavili pri deželnem glavarju, ki pa jih ni sprejel in jih poslal k deželnemu svetniku Schoberju (SPO), ki ima na skrbi občinske zadeve. Sledili so tudi razgovori s predstavami OVP. Župan je dejal, da so razmišljali celo o protestnem pohodu proti Celovcu, a da je to sam odklonil. Sk Podžupan Černič je prebral pismo, ki ga Poslala občina kot odgovor deželni vladi 'n Poslancem (9. 7. 1971). Stališče je podalo vseh 13 občinskih odbornikov. V začetku pisma izraža občinski odbor svoje začo-tienje, zakaj pred takimi važnimi spremem-bami najprej ne vprašajo prizadetih ljudi, Centralnim sedežem kulturno-prosvetnih '*rganizacij Slovenije ter sprejemanju vsakovrstne ponujene pomoči. Zahvaljujemo e vsem pristojnim ustanovam v Sloveniji Za razumevanje našega težavnega položaja [n za vso dosedanjo pomoč, hi nam omogo-Ca večjo sproščenost kulturnega dela in potovanja. Važna in potrebna se nam zdi tudi pohabitev stikov z zamejskimi Slovenci v daliji Zaradi tega se je zastopstvo KKZ Udeležilo 21. novembra 1971 Cecilijanke (revije zamejskih pevskih zborov) v Gori-r' in je selsko kulturno društvo gostovalo h- 5. v Gorici z dramo »Plavž«. Te stike J° treba še razširiti na druge skupine tu 'n tam ter jih poglobiti z izmenjavo pri-171ernih nastopov. N ezadostni so bili v preteklosti stiki med Sedežem KKZ in posameznimi včlanjenimi društvi, to pa zaradi naravnost beraških hnotnih prilik, ki niso dovoljevale ne vo-zda ne lastne pisarniške in organizacijske V minulem poslovnem letu je mogla ^KZ pivič zaposliti glavno poklicno nabavljenega tajnika, ki dvakrat v tednu po-’ uje zunaj na terenu, navezuje stike in rnaga društvom organizirati in koordinati. Ponovno se je KKZi očitala ideološka °žina. V odgovor na ta očitek moram in rn°rem ugotoviti, da KKZ ni prav nič več n nič manj ideološko opredeljena kot ka-